256. številka.
Ljubljana, v torek 9. novembra 1897.
XXX. leto
Is haj a vsak dan sveder* izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vst ro-ogerske dežel« za vBe leto 16 tfld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld, za jedea 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brrz pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leia 3 gld. HO kr. za jeden me src 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr,
oa mesec, po M kr. za cetit leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plafnje se od Btiribtopnt- petit-vrste po *i kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, i>o o kr., če be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopini naj se izvole franko vati. — Rokopisi Be ne vraČHjo. — Uredništvo in opravniStvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravnifitva naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Toloiini Nt. :t L.
Sodne razmere na Koroškem.
Is Celovca, dne 7. novembra.
S posebnim sanimaejem čitamo članke v Va Sam cenjenem listu, s katerimi se pojasnjujejo sodne razmer s na alov. Štajerskem.   Človek bi mislil, da so taki sodni nradnikr, kakor jih rida Vaš poroče ▼alte, sa službovanje mej Slovenci sploh aespoaobni, ako jim njihova nemška nadutost in prenapetost ne da toliko moči, da bi mogli mirno in stvaroo vo sliti obravnave, in da bi objektivno postopali s slovenskimi strankami, ako pridejo ista s sodišči v kako det ko.
Kakor na Štajerskem, imamo pa tudi mi do-vo'j v?roka tožiti, da se pri nadih c. kr. sodiščih ■a Koroškem nikakor noče na bolje obrniti. To sve-doijo najnovejša imenovanja sodnih urednikov in ■eštevilno drngib ukrepov. Kamor pogledamo, povsod sa nam dala krivica. Sedaj smo prišli pri našem c. kr. dež. sodišča v Celovca teko daleč, da rasan državnega pravdnika in dveh ali treh Btarejših deželno srdoih svetnikov nobedeo dragi sodni uradnik ni vešč slovenskega jezika. — Minister Gleispach js v svoji snani skrbljivosti do Slovencev za potrebno spoznal, z najnovejšimi imenovanji vsa slo venščine zmožne uradnike o-J našega sodišča od* atraavti ter jih poslati drugam, kjer so baje bolj potrebni. Pri našem sodišča se pa lahko Če nadalje obravnava s tolmačem, in to še s takim talmačem, ki je sam slovenščine le v toliko zmožen, kolikor j« potrebnje, da sam sebe prodati ne da ; o pravilni slovenščini nima niti pojma.
Do sedaj smo imeli pri nagem sodišču vedao toliko slovenSčine zmožnb uradnikov, kolikor se jih js potrsbovalo, da se js vaški Čas Ithko sestavil slovenski senat, ako js bil potreban, in da smo imei vedno po dva ali tri slovenskega jezika zmožne avskaltante za zapisnikarje na raspolagaaje. Minister Gleispach pa je za potrebno spoznal tako ukreniti, da sta prišla dva dosedanja avskultanta slovenskega
roćii kot prrVava jeden v Trebnje na Kriojsko in diugi v Št. Lenart v Slov. gorice ca ŠUjer sko. Poleg teh d?eb sta premeščena <i slovenščine dobro zmožna in nepristranski uradnika g< I - i -taseh in Pcltsaf za sodaijsko-svetniška tajnik« v Maribor, dečim bi bili te vse štiri ta živo potrebe -vali. Dalja sa je od mestno-delrgirsn(ga sedišča v poslednjem času odpoklical še prietav g. I» ' • " • . ki je tudi smežnn slovenskega jezika, Iti je bil premeščen v Spital na Dravi, torej v popclncma nemški kraj, kot začasni vodja ditičnega okrajnega sodišča.
Za vsa ta premeščanja slovenskega jezika zmožnih cradniaov pa do danea nismo dobili k ce* lovskemu c. kr. deželnemu sodišču nekakega nado mestila — Dcvoljujsmo si tedaj vprašati načega sedanjega gospoda predsednika deželnega BođiS'a dr. Perko*ta, kaj mifeli ukreniti v tej zadevi, in ali ne spozna za potrebno, pravosodnemu miniotru Gfeis-pachu pojasniti ta položaj, v katerem sa nahaja ter kratkom* lo zahtevati, da as nbšemu sulišča kakor hitro mogoče pridelijo zopet meči, ki bi bile sposobne, ptibOBtvovati slovanskim obravnavam?
Prejšnji goap. prsdsednik deželnega Btdišla, sedaj upokojeni g. baron dr. Myl.ua, Nemec z dušo in s telesom, bil js ved t i vsaj v toliko pravičen, da ee je v tak h slučajih, iko se je imela obravnava vršiti v slovanskem jezika, oziral na to, da je b;l sestavljen epoat povsem iz slovenš'iiie »možnih uradnikov. Oa je tndi za to skrbel, da je imel vedoo dovolj takih uradnikov na razpolaganje. V novejšem Časa pa js v tem ozira postalo ravno narebf. Ko bs cd-iovi Slovenec, pa se na tisto mesto nastavi Nemec. Pa tndi tak bi nam bi dobro dtš-1, ako bi bil zmožen slovenskega jezika.
Sedaj se pri n šem sodišču le samo tol*. da primanjkuje slovenščine zmožnih uradnikov; da bi ss pa ksj ukrenilo, da bi se taki debli, alt da bi se stari (hranili, o tem pa nikdo ne govori in se v tem oziru tudi ničesar ne stori.   Ni ee torej ča*
diti, ako *e minister pravosodja oa Danaji sa slovensko prebivalca koreškn držale čisto nič na ozira. Nii pos'anci cbj bi ga aa te dolžnosti z vso odločnostjo opozorili.
Ker j« tal < se pa tudi ni čuditi, ako se pri* merjajo tak*, recimo naravnost, Skandalozni alačaji, ktikoršnih jedoega bo smemo pustiti nsorntn^eniga. Dne G. t. m. ee je vrši.a pred celovškim deželnim sod Mam Raka obravnava zaradi tf Usne poškodbe. Zatežete {*« bi Slovenec iz Kranjske. S -n-. t je bil r» • t »v slovanski, k. r se ja vedelo, da bode za* toženca zigovrrjsl naš slovenski odvetnik g. dr. Krant v si. 'venskem jetiko, zapisnik) rja \ <\ oiso 'meli, ki bi bil zmožen slovenskega jezika in ••e j.* mor*I pridati s'ovenskemn senata avskeltant redom Nnm-c ki slovenskega jeziki ne ume. Zaradi slednjega je moral itopftl v akajo tolmač, da mu je pojatajeval, kar so cbtožsasc io priča izpovedale v 8'o\e-8k'm ) da js pofera te izpovedbs nemški
zabe'eževal v z^psnik. Od obravnave sam? pa mo^ ri' imel - ■ b •..« > pojma in te u je meral predsedoik eodiš.r- sproti pojasnjevati tek obravnave, d . si js nrg i sestavljati zapisnik. — Ali ni to utkaj po-Brbngs, čes-r K meil i s kjer drugod ne bode našlo !
Ss?aj pa vprašamo, ali je tako postopanje odobravat* in js U na kerist ogledu našega sodišča ? Predse«Jništvo je dolžno, poskrbeti za to, da ima potrebno število slovenščine zmežah uradnikov vedno in za v*r*~. slučaj na razpolaganje. Kakir za N iv. ••■ mora bi i pri našem sodišča svrbljeao tndi sa Slovence, kajti p stalno nam zajamčenih pravic si mkttbcr no d-mo kratiti.
V boMo llr.'T-.ro teh tužnih razmer bečemo pa fp nekaj omeniti Dne 4. t. n*. bi tfe imela vršiti vzkbena naprava pri tuVajŠrjem dfželnrra sod šču proti Čtir c: f.;:itcm iz Dobrlevesi, ker so letos na p:»dveč«r praznika sv. Cirila in Mttoda zakurili krre in no bili po tamošnjih nemčurjih ovajeoi, da S3 ga 'uril* na mrs'ti, kjer je bila baje nevarnost ogeja z\ n>:ki kosoFsc, ki stoji vs^ kot 200 metrov
LISTEK.
Nade.
^Črtica, spisal Z.) (Konec.)
Ko je stopila gospodinja v sobo, pcgovaijals ■o se sosede poluglasno mej seboj.
„Slaba je pa res,' je rekla Kovačeva gospodinji. Ta je sedla k peči, sklenila roke maj koleni ia dejala:
„Saj so rekli gospod oni dan, da naj bi po-slala po zdravnika, pa nisem hotela, i'a ji je smrt namenjena, bo umrla, če ima prav deset zdravnikov, če ji pa ni namenjena, bo pa tako ozdravela."
„Jaz tudi tako menim," ja Šepetala Barba, „ ka ker je Človeku namenjeno, tako pa je, — kaj mislite, da padarji kaj vedo? Ko bi kaj vedeli, ne bi pomrlo toliko ljudij. Lej, ono leto, ko sem bila jaz bolna, je naš toliko znosil za zdravnika, pa vse ai nič pomagalo. Saj pndarji ničesar ne vedo . . ."
Bolnica je vzdibnila in odprla oči; ženske so utihni o. Kovačeva ji je šla ponujat juhe, toda bolnica je ni hotela. Odmajala je z glavo in zopet zaprla cči.
aPa me pojejmo, saj smo me tudi potrebne," je dejala Kovačeva. Spravile so ee nad juho in obrale koščice.
Kmalu na to je odšla gospodinja zopet po ofrsvkih. Tudi Kovačeva je navezal* lonček v robec, ■zalo potolažila boltico in se ji pripoiočila, petem
je pa odšla. Barba in Jera sta ostali sami v sebi. Jera js dramala na stolen in smrčala; ko se je vzbudila, pogledala je plašno o&rog in široko za-zevala.
Potem eta se začeli z Barbo ra?govarjati.
,Kaj meniš, Jsra, ali je teta res ti.s.o brgsta, kakor pravijo," j» vprašala Bar ta tiho in ee na gnila k sosedi.
,0, ima, ima, — no, kaker govore, ni vse po pravici pridobljeno. Pa saj bo sama odgovor dajala."
Bolnica je Čula ts besede, streela se, odprla oči, stisnila posinele, razpokane ustne skupaj in zopet zaprla oči.
aKo bi hotela meni kaj zapuatiti, — dobro delo bi storila," je dejala zopet Barba.
aOh, ali pa meni," je vzdibnila soseda. aLsj, ctrok toliko, zaslužka pa nobensga, kako bi mi prav prišlonekaj goldinarjev! Tebi Še ni take sile, ker ti sama."
Barba jo je pogledala jezno izpod ščetinaetih obrvij in rekla pikro: , 1, lejts si no, več imaš, kakor jaz, — ti vse doma pridelaš, jaz si pa moram kupiti; si mi že nevoščljiva, kaj ne, če pride na me kak krtjeor!"
„E, bedi no — kdo ti je pa kaj rekel,M je dejala Jera nevoljno.   Petem eta cbe utihnili. Jera je korala zrpet zadremala na Mehu, Barba je pa ekleci'a kcšCeie roke in začela moliti za siečno zadnjj uro . . .
* *
Gospodar je poklicsl žeoo v zgorejico Odprl je veliko akrinjo n vzel iz nje tetino hranilnično knjižico.
.Poglej, koliko je takaj napisaro," je dejal in jo pomo'l ž™i, „vidiš, takaj le."
Ta je prijela knjižeč previdno z okornimi prsti in brala pečati: .Devetsto".
aNo, vidiš, Špe'a, okroglih devetsto dobiva, ravno prav bo.Jo prišli."
aBom imela veaj zopet kako novo krilo," je dejal kmetica.
BKaj to, — vidiš, potem bom lahko vrgel KlarČrika tistih p t t >. da bo jedenkrit mir ptei njim. Že oni dun roe ja zopet nadlegoval, da sem ga ki m j petolaž 1 Škod* j:h bo, — no, pa saj jth potem ša štiristo ostans. Potem bom kupil šs jedno kravo, klajo bo letos dovelj, — pa dobro bi bilo tudi, ko bi s'r h > popravil, tam nud kaščo je že prav slabu. Pa Urbanec ima tam Za Lazom njivo ca prodaj, — tisto bi tndi lahko kupil."
BPa Janezku klobuk, Štefetu črevlje, pa meni novo m'o, — Kov4Čeva ima tako lepn, rumenkasto z redečimi rožicami ..." je hitela žena.
Sosede 60 cbiskavale bolnico dan na dao. Tolažile so jo, da bo kmalu dobro, zraten ji pa tožile svoje križe in tržave ia i namigavale, naj se jih h cuT.' v oporoki . . .
In čez dober teden je bolnica — ozdravela.
oddaljen od tistega kreja. — Ko ja vodja rasprave, c. kr. podpredsednik tukajšnjega deželnega sodišča gcap. dr. i 1 ■ i s h otvoril razpravo v nemškem jeziku, oglasi se takoj zagovornik obtožencev g. dr. Alojzij K r a u t in zahteva z osrom na obtožence, ki so Slovenci, da sa obravnava vrši sloveniki, in ker to z o in.cn na tri sodnike in zapisnikarja, ki sloven-: n i n.-o zmožni, ni bilo mogoče izvršiti, bil ja g. zagovornik prisiljen predlagati prsložitev razprave in piidelitev taiste slovenskemu eenatu.  Goapod c. kr. državni praidaik dr E'89naoj.f je takoj izrekel stoje soglasje a tem predlogom, kar mi s priznanjem in zadovoljstvom povdarjamo, kakor tudi to, da je sodni dvor po kratkem razgovoru omenjenemu predlogu ugodil.   Pri tem pa vprašamo, kako pridemo Slovenci k temu, da se ne skrbi ža poprsj za to, da bodo aa slovenske razprave slovenščine zmožni uradniki določeni ? Prenosi obravnav so za stranke zaradi potov iti. neugodni in z raznimi Bapotiebn mi stroški obloženi.   Zi sestavo sloven skib senatov je sicer sedaj pri nas še dosti sodu h uradmkov, a ko bode ve^na teh v kratkem zasedla po novejšem imenovanja njim določtna mesta, bo to veliko slabše ; včasih, ako boda jeden ali drugi po oJpustu odsoten ali po bolezni zadržan, absolutno nexogoče Avskultaata, ki bi znal slovanski, pa že danes ni. To je pač pravi eksnJai, kakor tudi to, d« bi   v kratkem časa pri okrajnem sodišču tukaj samo še vodja taistega za najieljo potrebo vešč sovenskega jezika.
Tuliko v pojasnilo. Sedaj naj ima pa nadaljno bes lo naš Bloven-iki zastopnik v državnem zboru, katremu bodi naloga, te neznosne in nepoatavne razmera pojasniti pravosodnemu ministra Gleispacbu.
Oržavni zbor.
£b Na Dunaju, 8. novembra. Zadetkom današnje 6eje je podpredssdaik Abra b a m o w i c z prosil in opominjal poslance, na; varuj-1 j) dostojnost, tsr izrekel grajo vsem ti* vin. kateri so v zadnji seji prouzročili opisane škandale.
Nacijcnalec Hofmaoa-\VelIenhof je potem kritikoval izjavo finančnega ministra v bud-getnem odseku, da se nagadb^ui provizorij uveljavi s pomočjo § 14., če se ne dožene ustavnim pGtom in koostatoval, da ss je vlada postavila izven zakona in si lasti pravico, storiti kar hoče. V istem smislu sta govorila tudi levičar dr. Gro 88 in na-cijonalec Kaiser.
Nacijonalec Sylvester je vprašal predeed nika, če oddaja vladi podane interpelacije, ker je v ad« le na tri interpelacije odgovorila, aa kar js Abrahamowicz odgovoril, da interpelacije točao oidaja.
Potem je Schonerer interpeliral radi ko-mnaikeja o avdijenciji predsedstva pri cesarju. Po tem poročilu je cesar predsedstvo pohvalil. Sako* ierer je rekel, da smatra to zs stvar, sa katero je mi nisterstvo odgovorno in dejal. , Ako je ministarstvo to jrovzročilo, je po moji sodbi popolnoma nedo p istno, da ss je krona povabila v *o, da je odobrila neiakonito postopanja predsedstva.
Po nekih d ugih vprašanjih ia predlogih je zbornica pretrgala javno sejo in v tajni seji odobrila zrpisnik zadnje tajne sejs, potem pa začela razpravo o nujnem predlogu, naj se obtožijo ministri, kateri so poipiaali jeiikovne naredbe.
Predlog je utemeljeval nsmško-Iiberalni posl. dr. F u n k s , kateri je govoril celih šest ur, od Vj3. popolndne do 1 ,9. ure zvečer, na kar ss je razprava pretrgala.
Koncem seje je Pergelt zahteval, naj se po-atavi volitev predsednika na dnevni red prihodnje se>, kateri predlog je zbornica odklonila po izjavi podpredsednika, da se bo volitev vršila v drugi seji.
Prihodnja seja bo v sredo.
V IJ ubijani, D. novembra. Ubogi Italijani! Graška .Tagespost" poroča po .Piccolu", da se je dogodilo v Dalmaciji nekaj takega, kar presega vse dosedanje grozovitoati. Kdo ne bi po takem avodu pola radovednosti čital dalje?! »TagespoBf piše: .V Borgo Krizzo, v predmestja Zadra, je ustanovila ,Lsga nazionale" italijansko šolo, ki je seveda morala imeti tudi vero-učitelja. I a kaj je storil sedaj škcf? Izročil je elnžbo slovanskemu dahovniku s nalogom, da mora poučevati krščanski nauk v hrvatakem jeziku. Tako daleč, pripominja .P.cco.o", so prišli Italijani v Dalma
cijL Niti za lasten deaar, na da bi od koga dražega zahtevali kaj, si ne morejo dobiti obramba sa upravičene svoje interese". — Ub:gi Italijani! Škof jim ne pueti, da bi as tudi s veronaukom i t a 1 i -jančili hrvatski otroci! Ali ni to bridko ?
O razmerja mej ogerskimi Slovaki in Cehi piše glasilo „N;i:odais Noviny*: B:atje Čehi naj sprejmo naše zagotovilo, da jih kakor svoje najbližje slovanske brate ljubimo iz vsega čistega slovaškega aro a, da bom i iz bogatega vrelca njihove literature tndi v bo Joče Črpali hrano in po avežilo, kakor sms storili doshj, pridno se baveči tudi s dragimi, nam ljubimi slovanskimi literaturami; kdor pa na Slovaškem vailjaja kako .vprašanje" pismenega jezika, tema ne odgovarjajmo, saj je slepar! u j volj potov in sredstev je, 8 katerimi 8i izkazujemo lahko vedno mejsebojno bratsko ljubezen. Kdor ima cdkritosrčuo voljo, najde vedno sredstva za to. No pozabimo, d* sna bratje in da imamo radi tega nekaj obveznostij! — Te besede so dokaz o pošteni volji Slovakov, živeti 8 Cehi v bratski slogi, katerj ne razderejo nikaki cgeraki spletkarji.
Obstrukoijouisti blamirani! Kraljevsko policijsko ravnateljstvo v Bjroboa je pr e povedalo nistopiti glavn m tram obstrakcijskian petelisom, F a n k e j a , P r a d s j a ia W o I f a pri ja vai skupščini , Alldeutsch. Verbaid-a" v Bsrolma ter je naznaailo, da jih eventovalno iežsne. Utemeljuje to evojo prepoved s tem, da so jez kovni boji notranja avstrijsko vprašanje, in da sa naznanjeni tr je go vuiniki baš najbajši opozicijcailc', ki bi izvestao s svojim aastopom provzročili namire. Araažerji so valed tega akupščino sploh odpovedali.
Poljaki na Pruskem Praska vlada hoče v bodočem zasodanja dežula«ga zbora zahtevati, d* ee takozvani „ Aositdelungsf ud*, ki se porablja za germanizacijo Poljakov, poviša kar za nekaj milijonov. „Vusrische Z g * ima toliko poštenja, da ss opira taki nečloveško krivični nameri, češ božja previdnost je nakazala narodom domovine ie jezike. Splch se hoče takozvana svobodomiselna etranka vladni nameri ediočno upreti, češ milijone rabi Ptusija nujno za svoje potrebe, a ne da bi jih trouila v nasilne namen) proti Poljakom, ki niso nikomur nevarni.
Srbi in Rusi. Raski listi ponatiskajejo sle • dee, v pariškem „Nordu" objavljene izjave o najnovejši srbski politiki, da ni resnica, da so raski vladni krogi vznemirjeni radi poslednjih izprememb v srbski vladi ter da misli Rusija vtakniti s* v sibsks razmere. Dunajski časopisi, ki so tako pisali, pravi ,Nord", kažejo s tem le, da ne pojmijo ruske politike. Rusija posredujs samo takrat, ako je oaprošena. Naj li je Raaija s koraki kake vlade zadovoljna ali ne, vedno sa zadovolji z na svetom. Prepušča pa dotičnim vlad im, js li tak nasvet izvrše ali ne. Gleda bivšega kralja Milana ima R.sija že davno avojo sodbo, zato smatra pod svojo častjo in za nevredno svoje zg idovinske naloge, da bi ss bavila z intrigami tega človeka ter ee radi njega kakorkoli vznemirjala.
Provizoridni guverner Krete, InzenbarSki polkovnik Sctuff r je bil na Dunaju sprejet pri av atrijskem ministru snnanjih dol, pri grofa Golachovv ekem. Kakor poroča „Nurddeutacbe Allgemeiae Zei tanga odpotaje S L alf«, ako ne prida vmes kaj po-eebnega, že početkom decembra.   Ofi :ijalno imeno vanje SclUffirja ss izvrši šsle po defiaitivnem mirovnem sklepa v Carigrada. Predno je prišel Sel alf r na Danaj, preditavll se je tudi v Pariza minietru Hanotat xi. Vest, da bi as Nemčija upirala imeno vanjo Sctufferja, js po sporočilu „Post s" nsrssnična, kar postopa Nemčija do cela solidarno z drugimi velevlastmi.
Dnevne vesti.
V Ljobljaai, '.♦.novembra.
— (Volitve v tržaško zavarovalnico ) Pri vo'ifvi za »delavsko zavarovalnico proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstn" so bili dne G. novembra 1897. v predstojništvo izvoljeni: v I. kategoriji: od podjetnikov: Parisi in Porenta z 204 glasovi, od delavcev Bavatini in Benesei z 2130 glasovi; v II. kategoriji: o podjetnikov: Richetti in Fonsa z 51 glasovi, od delavcev Krečič in Baza s 3171 oziroma s 3077 glasovi; v III. kategoriji: od podjetnikov: Ruter in Lsjet s 130 glasovi, od delavcev: M«rtinolli in Kreie z 2576 glasjvi; v IV. kategoriji: od podjetnikov: Fi«
netti in Piani i 404 glasovi, od delavcev I Cimsdori in Carlon s 5458 glasovi; v V. kategoriji: od podjetnikov: Bronner in Hslmpacber a 56 glasovi, od delavcev: B.-aida in Tboman a 4186 glasovi; v VI. kategoriji: od podjetnikov: Košar in Vorbič a 197 glasovi, od delavcev: Vittori in Cologaatti s 2844 ozirom 2409 glasovi. V razsodiš.'e so bili izvoljeni od podjetnikov: sa prisednika Pach G. e 903 glasovi, za namestnike: A rt o, Neumoa in Polusai ta Ji z 903 glasovi, od delavcev za prisednika: Franceschetti z 19.448 glasovi, zs namestnika! Danagio, Fiorian z 22 340 glasovi in Reiniger a 19.418 glasovi. V manjšini so ostali: v I. kategoriji od podjetnikov: Schiw<tz in Maokoč s 41 glasovi, od delavcev: Gberbitz in Bari s 294 glasovi; v II. kategoriji: od podjetnikov: Toaniea in Ach-tsebin z 12 glasovi, cd delavcev: Furlani s 3042, Doria z 785, Parscka z 2392 glasovi; v III. kategoriji: od podjstnikov: Koaler in Lackmann s 17 glasovi, od delavcev: Škof ia Zavašaik z 2424 glasovi ; v IV. kategoriji: od podjetoikov: Sauaočič in Treo 8 134 glasavi, od delavcev: Kollmano, Wol( z 2948 gl.sovi; v V. kategoriji: od podjetnikov: GassDer in Grilc z 10 glasovi, od de?avcav : Ruting, Gostinčar z 955 glasovi; v VI. kategoriji: od podjetnikov: Mangold, Modiano z 67 glasovi, od delavcev. Novak z 908 Plovmk z 1343 glanovi. Pri volitvi v razsodišče so ostali v manjšini : od podjetnikov za prisednika : Ivan Hribar s 437 glasovi, za namestnike: Bamberg, Knez, Peterca z 438 glasovi, od dulavcev za prissdnika: Zanon z 12 470) glisovi za namestnika: Mjravtc z 12 470, Riazi a 7587, Polk z 7663 glasovi.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Danes se bode v tretjič pela pri prvih dveh predstavah sjajno uspela opera m Travi a ta-. — V petek pa ee bode predstavljal izza lanske s zono znani, velnzanimivi Sadermanoov igrokaz „Dom".
— (Ljubljanske čitalni.e) prvi zabavni večer bo v ajooto, dna 13. nuvambra v veliki dvorani. Vspored: 1. a) Fiotov: Rimsnca iz opere iMattba*. b) Gastaldon: „ Prepoved na pesem", romanca, samospeva za tenor s spreml|evaniem glasovira. 2. S-netaua: D/ospev iz opere „Proda ia nevesta", za sopran in tenor s spremljevamem glasovira. 3 Rimberg: Velika einfonja v G dar sa glasovir in orkester. Izvaja prvi ljubljanski d i oliki crkester pod vodstvom svojega kapelnika 4 Wsber: Anetta iz opere VČ!trostrelec", sa sopran e epreoa-Ijevanjem glasovira. 5. a) Zaje: Rjrnanoa iz opera „Luinka". b) Zaje: ,Djaaovina", roananos samospeva za tenor e snremljevanjena orkestra. Odmor. 6. Nimam časa". Burka v jednem dejanja. Francoski spisal Libicbe. 7. M tli ples. Zadetek ob 8. ari zvečer. Vstop do»o'j-»o izkljačljivo le članom.
— (Martinov večer) priredi pevsko društvo „L ubijana' 14. novembra v spodnji kavarni .Narodnega doma". _
— (Najdeno truplo ) V Po d bor U u prt Črnučah našli so ljudje te dai žensko trop'o. Sodi se, da je bila umrla ciganka, in da jo j a smrt zalotila, ker je bila slabo h r« nje na in nezadostao oblečena.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem pri Dola) priredi 14 novembra v gostilni pri Kra i v korist društva veselico. Ztčatek ob 4. uri dopoludne.
— (Otrok — požigaleo.) V Sahem dolu pri Kamniku ja dne 5 t. m gorelo pri posestniku Mihaelu Rimcu- Ogenj ja opepelil hišo, gospodarsko poslopje in vse prdelke ter se ceni škoda ns 1500 gold. Ogenj je aanttil posestnikov šestletni sin.
— (Cvetočo jablan) gotovo redek pojav v pozni jeseni, je videti pri trgovcu g. Jak. Krača v Dola.
— (Nove slovenske dopisnioe) Gospodična Ljudm'<la R »oluk, neumorno in vzorno delajoča ro* doljobkinja iz Litije, je priredila nove slovensko doptenice, posvečene spomina mšjga dičnegs Prešerna. Dopisnica nosijo Prešernovo sliko, dalje sliko Prešernove rojstno bita, na kateri se pri vratih vidi vzidana spominska plošča in sliko blejskega otoka. Dopisnice so krasne; čisti dohodek je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda. Dopisnice bo dobivajo pri g. Ivana liiaača v Ljubljani in pri gdč. Amal. J -nkovi v Litiji, katera prodaja tudi „L tijske dopisnice" v konat rečene dražbe. Dopisnice je naredila znana češka firma, ker eo jako elegantne ia fine, jih priporočamo kar najtopleje.
— (Obsojen slepar) Novomeško okrožao lodišče je dna 3. t. m. obsodilo na trimesečno težko ječo necega Fr. Ho jigaaauna z Male gore na Kočevekem. Muž je poznal slabost naš.h »gospodov" in priredil — romarski vlak na Brezje, to ee pravi, naznanil je „gospodom", da priredi vlak in g gospodje" eo drage volje prodajali ljudem vozne listke, katere je bil doposlal Ho ligmaon. Toda Hojigmana je pač vzel denar, ns priredbo vlaka pa je popolnoma pozabil, vsled Česar ga js napo* sled prijelo drž. pravdništvo, sodišče pa mu je naložilo primerno pokoro.
— (Nesreča)    17letio deklo Nežo Eržen v službi pri g. Ivai u Orodna na Jeličneni vrha j« v gospodarjevem bIidd vsled njene nepazljivosti prijel jermen in jo potegnil v kolo, katero jo je tako po škodovalo  da ia dragi dan umrla
— (Vinarska zadruga v Vipavi.)  Z vso lilo si prizadeva  kienk^lna atraoka v svojem glasilu „Slovenca*  opravičiti delovanje klerikalno vi aarske zadrege v Vipavi.   Smešna ie trditev »Slo venca", da bode vipavsko vino s tem, kakor vioar ska zadruga postopa, le pridobilo na svoji veljavi in ceni!   Pač revež bi moral  biti vipavski viaski pridelek, ako bi an m g »I aedaj pom»gati do ve Ijave vinski penarejenček znane zadruge — Vipavski brnet dt bro ve, od kod na  preti škoda ter je dne 31- rktobra t. I. pri Ijodskem sbodu v V pivi javno obsojat delovanje vinarske zadruge v Vipavi. sSlovenec" trd', da je dr. Tavčar radi t. g.t »tuj-skal"   proti  v nareki zadrugi, ker  pri n;ej nimajo glavne besede liberalci. Na to odgovarjamo, da pri etaei  narodne  etranke na Vipavskem  niso mkd»r hrepeneli, imeti glavno besedo pri vinarski zadrugi. Klerikalci so carodn;ake večkrat vabili, da pmtopijo tej zadrugi, ponašali so jim rasne šarže, a nekateri so to precej odklonili, drogi pa, ki so pristopili, so izstopili iz te zadrug« v kratkem, ker so izprevi-deli, da ta zadruga na sloni na zdravi pcuUgi. Na ravnost < studaa pa je trditev „ Slo vence va", da ho liberalni oderuhi po Vipavskem punarrjeao vino pro dajali kot pristuo po visoki ceni.   Mi na poznamo na VipavRkein oderuhov, kateri bi pripadali narodni stranki. Premožni Vipavci, kar jih pripada k nandni stranki,  bili so vedno veliki dobrotniki Ijodatva, kateri so radi zdeiarjem in diut mi dibrotami pomagali  vipavskemu  kmetu, kadar je bil  v stiski, oderuhov  pa  je dobiri jediuo le mej klerikalci. Mi smo določno dokazali, da js klerikalna vinarska zadruga napravila petij »t ter de ved so trdimo, da vipavski narodni  km-t  le pošteno vino prodaja, a „Šloveuec" nam še sedaj ne ve nijednega slu čaja DRveati, da bi kateri  naših somišljenikov pro dajal na V paveksm ponarejeno vino. S sami sploš ninu napadi in pavšalnimi samoičenji pu ^Slovenec" pri tscMdni , Ij.d h m" .sir ne dokaže. Ker smo pre pričani, da vipavako vino jo dobro i zdravo, je naj topleje pnpor.čamo vsem  krčmarjem io vinskim kupcem.
— (Vojaška vest) Znani slovenski pisatelj, goipod Fridolin Kavčič, stotnik pri deželnobram-bovakesa polku v Calovca, js prestavljen v avstrijsko Sibirijo — v Galicijo. Višjim kregom je bil gosp. etotnik že dlje časa trn v piti zbok a/ejega od ločnega narodnega značaja, in vsled tega so gotovo najbolj uplivali, da je bil premeščen v Čisto tuj krsj. Žiloarno!
— (Častno občanstvo) podelil je občinski odbor v Globasnici pod I ono dae 31 oktobra čč gg. Lambertu Eiospielerja, državnemu poslancu, Gregorja EiaBpielerja, deželnemu po slanca ia žapaika v Podkloštra, ter Vekoslava Legata, poslovodji Mohorjeve tiskarne v Cjlovca, zaradi velikih zaslug na narodnem polju.
— (Schmidt Zabierow — ostane.) Mij naj nujnejšimi sloveškimi zahtevami js odstraoitev dež. predsednik koroške ga, barona Sohmidt Zabiercvva. Ko roški Slovenci so se iskreno razveselili, ko ee js isvsdelo, da je Sjhmidt-Zabierovv vložil prošnjo za nmirovljeaje, nadeje se, da postavi vlada na to mesto pravičnega in nepristranskega moža. To ee ne zgodi. Koroški Slovenec ne eme postati deležen boljša usode. „Grazer Tagblatt" javlja, da je bil Schmidt•Zabiarovr v četrtek pri cesarju v avdijenciji. Cesar je Schmidta vzprejel jako milostivo, ma opetovano v najlaskavejših izrazih izrekal svojo zahvalo na mnngolatnem in vspešnem delovanji in izrekel odločno željo, da naj Scbmidt ostane na svojem mestu. Baron Schmidt Zabierovv se bo Z veseljem odzval izrečsni želji. Sicer pa govori to poročilo o avdijenciji barona Schmidta tako jasno, da ni treba nobenega komentarja.
— (Odbor akad tehn društva »Triglava" ▼ Gradcu) voljen pri I občnem zboru dne G. t. m., se je eeatavil za zimeki tečaj 1897/98 nastopno 1 Predsednik : ur. flastko Mulej; podpredsednik : pbil. Davorin Majcen; tajnik : mr. Kast ko Pustoslsmšek; blagajnik: med Gvidon Piegl; knjižničar: phil. Janko Koštial; gospodar: iur. Mutej Vargazon; odb. nam.: phil. Dragotin Oziald.
* (Uboga obstrukoijal) Vzeli 83 ji najimenitnejše opozicijsko sredstvo — odpravili so v parlamentu pulte. Stdaj ne bodo mogli delati ob-strukcijoniBti nič več „muzike", porabljati bodo mogli Is lastne pesti in pete. No, zeorda si nakupijo sedaj piščalk, ropotuljic, krikri-jsvl
* (Osveta usode.) Na Dunaju Be je dogodil 5. t. m. 8'u'aj, ki ni navaden. Pred tremi leti ** je oženil bogati trgovoc Meixier s prelepo Ma-djarko, Irmo Jordanovo. Tisti dan, ko je bila njuna poroka, se je ustrelilo pred Maixnerjevo hišo dekle, kaf.-ro js vodil dotlej Mexnnr za nos. Kmalu po Potoki je začel prej krepki Mjizaer bolehati ter
vedno bolj propidati. Iz bolezni v grla se js razvila je tik*, ki ga je umerila Žena njegova ee je vsled tega na dan moževega pokopa tik mrtvaškega odra uet-» I' a.
* (Ritmojster Boičev na Dun-ji Zadnja številka .Artista" potoča, da j-) vilela ve5 let v orijenta živeča in z ritmojstroaa Bjičevina drbro znana artiitka za vss življenje v je>o obiojeaega morilra Ana Ssimon sprahajati in zthiv»t: as po — Dunaju.
Knjitovnost.
— Skladni koledar za I. 1898. Ravnokar je izšel skladni koledar z* leto 1898. Dobiti je pri založniku D.agotin Hribarju v (Mji in po vseb slovenskih knjigarnah kom al po 60 kr., s pošto 10 kr več. Ci se jih naroČi več skup tj, odpadi post n na. Skladni koledar je j tko ukusao izi-lan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek stene Priprručamo ga najtoplije vsem s okenskim piBarnam, za-iehniknm in podjetnikom.
— .Slovenke* 23 šrev. vsebina ie sledeča: 1. Mej grobu vi . . . (pese*) Kristina 2. Prva sreča. Povest.   Riski spisala M   K-estovaka.   prevel A Pata*. 3. M  u ee zdi . . . (pešam) A Mei»ed   4 O p«<hologi;i Livre Marbolaaove. Po nem^k->nn poslov. Marica  11    5   Maori za god (pesetr)  M trica H. b"  M -11 nate. (pnem) R«iko. 7 Iz dr. D žmaaovib spisov. Napi ala M «r■<■_,>   8. Smebl|hj se mi! (p-sem) Kriatina.   9  JoaaStvo (ome m) Mir ca II.    10. Bo Renske vile. Spisala A   Kobler. 11. Denar in sreča. Povest".   S >>s*la Min -a.   12  Knjiže/nost in nmet, n. h!    IUzjct-i-osti.  Ti č h nk si jv^oakega ženstva tako vrlu napreduje, da ai smemo Slovenci iz srca čestitati na t ; pridobitvi.    Ž »li no le.  da b BSlo venko" i h» - dame v  velikem številu  prav pridao d*r fiste i n *oal»!
Telefonična in brzojavna poročila-
Dunaj 9, novembra. Parlamentarna ko nrsija desnice  se je sešla danes ob 10 uri dopoludne na sejo, da se posvetuje o v o 1 i t v i predsednika.   Na  splošno začudenje se baron Dipauli te važne Beje ni udeležil. Njegovo odsotnost tolmači vsa desnica tako,  da dela baron Dipauli sicer prikrito, toda z vso odločnostjo   proti   izvolitvi dr. Ebenhocha predsednikom poslanske zbornice. V imenu nemške katoliške ljudske stranke je izjavil Z a 1 1 i n g e r , da njegov klub glede volitve predsednika še ni nič meritornega sklenil,  da se torej ne more zanj na nobeno stran vezati. Parlamentarna komisija je na to dr. Ebenhocha formalno ponudila predsedstvo, na kar je E b e n h o c h , sklicuje se na velike težave, katere se delajo njegovi izvolitvi, povedal, dase še ne more de fi ni ti vno i zj a v it i, ker njegov  klub  v  tem oziru  še ni nič sklenil, in bi on prišel vnajmuč-nejši položaj, ak o bi nj ego va str ank a izstopila   iz   parlamentarne večine. Po tej izjavi je Ebenhoch sejo zapustil. Parlamentarna   komisija  je   potem soglasno postavila dr. Ebenhocha kan d i da t o m za  predsedništvo, na kar sta navzočna zastopnika nemške katoliške ljudske stranke, dr. Fuchs in Zechetmaver naznanila, da sporočita ta sklep svojemu klubu, kateri se izreče o njem tekom 21 ur. Desnica upa, da se izreče klub nemške katoliške ljud ske stranke za  kandidaturo  dr. Ebenhocha, četudi  proti  volji  barona Dipaulija in ožjih njegovih somišljenikov.
Dunaj 9. novembra. V jutrišnji seji poslanske zbornice se bode glasovalo o pred logu o obtožbi ministrov, kateri so podpisali jezikovne naredbe. Desnica poživlja vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže jutrišnje seje, posebno z ozirom na Dipauli j ev predlog.
Dunaj 9. novembra Glede Dipanlijevega motiviranega predloga, naj se preko obtožnega predloga prestopi na dnevni red, se tudi še danes ni doseglo soglasje v desnici. Slovanske stranke se motivaciji Dipaulijevega predloga od ločno ustavljajo, Dipauli pa tudi ne odneha, prav kakor da išče povoda izstopiti iz desnice. Doslej prevladuje še mnenje, da se naposled vender doseže porazumljenje in prepreči konllikt.
Dunaj 9. novembra. Budgetni odsek je bil sklican za včeraj zvečer ob 6. uri, da bi nadaljeval razpravo o nagodbenem provizoriju, a ker je vsled Funkejevega govora trajala plenarna seja skoro do 10. ure zvečer, se je seja budgetnega odseka morala preložiti na danes popoldne.
Dunaj 9. novembra. Cesar je dane1? finančnega ministra Bilinskega vzprejel v posebni, dolgotrajni avdijenciji.
Dunaj 9. novembra.    Uradna , \V'iene-Zeitung" prijavlja grofu Alfredu Cor o ni ni ju in dru. Antonu Gregorčiču podeljeno kon cesijo za zgradbo  normalnotirne železnice iz Gorice do Ajdovščine.
Dunaj 9. novembra. Minister unanjib del se je danes povrnil iz Monze.
Rim 9. novembra. Kasacijsko sodišče je razveljavilo sklep bolonjskega sodišča, da je Crispija obtožiti radi poneverjenja in gol juti je, ter razsodilo, da redna sodišča niso kompetentna postopati v tej zadevi proti Crispiju.
Pariz 9. novembra. Krotilec Pezon je oglasil svojo kandidaturo za poslansko zbornico. V svojem oklicu na volilce se sklicuje na to, da je vajen krotiti zveri in da je vsled tega vsaj tako osposobljen izvrševati poslanske dolžnosti, kakor tista dva člana poslanske zbornice, katerih jeden je bil frizer, drugi pa se je s topovi producirah
Pariz 9. novembra. Neki Drevfus je sebe, svojo ženo in svoje otroke zadušil Listi poročajo, da je ta Drevfus sorodnik radi vele izdajstva obsojenega kapetana hrejfusa, in da je iz žalosti radi usode tega svojega sorodnika izvršil rečeni čin, kar pa ni resnično. Drevfus je zapustil pismo, v katerem pravi, da ima vsak človek pravico končati si življenj«', kadar hoče, s »oje otroke pa da je zadušil, ker še niso polnoletni in se torej sami n so mogli od ločiti, on pa jih ni hotel prepustiti negotovi usodi.
London 9. novembra. BTimes" javlja iz Hio de Janeira, da so bila tam demolirana poslopja treh opozicijonalnih listov, ker se povodom atentata na predsednika republike jako ostro pisali proti vladi. Predsednik Moracs je sklical kongres in bo od njega zahteval, naj ra7glasi obsedno stanje za 30 dni j, ker drugače ni udusiti revolucionarnega gibanja opozicije.
Narodno-gospodarske stvari.
Predavanje dvornega svetnika dra W Exaerja o pariški svetovni razstavi v le u 1900
V prostorni, z zgodovinski« orož ena in sli kami lepo okrašeni telovadnici tukajšnje prve mestne ljudske šole je imel 27. septembra t. I. avstrijski generalni kom za boJočo pariško s»ernvo>'> ras stavo v letu 1900, g dvorni svetnik dr. VV, Exeer, daljše zanimivo predavanje, katerega so se uJeinžili g deželni predsednik baron II in z gospo soprog), vladni hv-taik pl. Ka mg, trgovske zbornice pred sednik 1 Perdan, župan I. Hribar, cesarski svetnik 1 Mirn k deželai podanec P. Grasselh, stavbeni svernik Sritil, ravnatelji in prefesorji tukajšnjih sredajth m ljudskih šol, udje trgovske in obrtniške zbornice, trgovskega in obrtnega stanu ia mnogobrojno o ihčno občinstvo. Gospod dvorni svetnik jt — začenši predavanje — opomnil, da obiskuje v sporazum ljenji z generalnimi komisarji drugih držav posamezne kraje Avstrije zaradi tega, da bi ljudi razvnel aa velikansko podjetje pariške svetovne taz t*ve in občno zanimanje vzbudil, ne pa z namenom, razstavo ke in udeležence sa to razstavo nabirati ia jih k zapravljanju denaria zapelje zatrl. To veliko podjetje bode lahko samo iz sebe in aa sebe propagando delalo. Naša naloga je temveč nepoklicane in o namena in težnji te rezta'e napačno pončsne razstavnike poučiti, ne udeležiti ee te razstave, nasprotno pa prebivalstvo posameznih držav na to cpjzoriti, t. j. je k obisku raistave pripravljati, in eicer že zdaj, ker je uprav že zdaj pripravljanje k obiska namenu primerno in kor etno. U-te id»j ee na Francoskem in v sosednjih deželah ustanavljajo hranilna društva, katerih namen je omogočiti evojim uiom potovanje k pariški ras atavij katere pač noben umi kanec ne bi smel prs zreti, tudi nobena omikana žena ne! Vpoštevaje pa, da ni nobena uredba v teku časa tako aa veljavi izgubila, kakor ravno raistave, moralo se je v obrambo njih časti kaj storiti. Za I. 19O0 name ravana razstava v Parizu je pr]va, katere se bo oficijelno ulehžilo vseh 54 držav naše zemlje, ona bode tedaj prva prava svetovna razstava, mej tem ko n. pr. na zadnji pariški ras stavi I. 1889 Avstrija, Rusija in Nemčije otic jalno niso bile zastopane; tudi privatna ndaležba, ki je n. pr. na zadnji bruseljski razstavi bila zelo žalostna, 1. 1900 v Parizu ne bo dovoljena. V tem pa, da so vai suvereni evropski in tudi predsednik Iz.edinjenib držav ameriških oficijalno udeležbo obljubili, — AvstrijaOgerska je bila mej prvimi, ki je sprejela povabilo k pariški svetovni razstavi — je važnost tudi v tem oziru, da je do I. 1900 za gotovljen svetovni mir, torej te razstave tudi ni primerjati z navadnimi razstavami.        (Dalje prih.>
Iz nratJneica lista.
iMHIIoe »II »kMekaCIvn« draibet JVefa Kam bič a zemljiMe t Sodjein vrhu, cenjeno 5743 gld., (drugikrat) dno 13. novembra v Metliki.
Lovrenca Meh lina posestvo v Preserjih, cenjeno 3213 g!d , dne 13 novembra in  11. decembra n* Vrhniki.
Jerneja in Marije Onlob poseat\o v (l"diču. cenjeno 625 gM..  dne 13. n .verobra in  14. d. <• mbra v Kamniku
Matije Ladih a '\ zemljišča v Sevnici, cenjeno gld. 4Tl , kr., dne 13. novembra in  14. dpcemhra v Trebnjem.
Jaceza T o r j a n a aemlji&čo v Marijah, cenjeno 1384 gld., (ponovljeno  dne l.r>  novemhra v Ilirski BiBtrici.
Josipa Tomra v Ljubljani preroičnii e, cenjene 3*20 gld.,   preloženo) dnu 15. in 5*1». novembra v Ljubljani.
Janera 2nidar6iča zemljišča v Igi vasi, cenjena 1619 j'M , dne l.6«. novembra in 15, decembra v Ložu.
t'mrli so \ Ijiiltljaill :
I>ne ft. novembra: Karol Črne, posestnikov sin, 19 dnij, Testa na loko At. 11 a, želodčni katar.
Dnft H. novembra: Valentin ŽušterSič, kramar, 39 let. Žabjak fit  4, otrpnenje srca.
Dn6 S. novembra: Ivan Rekar, mizarjev sin, 10 mes , Hrenove ulice fit. 7, jetika.
V vojaški bolnici:
Dn6 2 novembra: France Horstnar, rezervnik, 21 let, pljučnica.
■ .olcrljnko Nrrrltr G. novembra.
V Lincu: 73,     41,     22,     23, 60.
V Trstu: 87,     61.     68,     21, 26.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem 3062 m.
November'	Čas opa-co vanju	Stanje barometra v mm.	lenipi-ratura v C	Vetrovi	Nebo	PidaTina v mm. v 24 urah
8.	9, zvečer	747 1	0*1	sr. jvzh.	oblačno	
9.	7. zjutraj	74*3	— 06	sr. vzhod	oblačno	00
•	2. popol.	745 4	34	sr. svzh.	jasno	
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 0-1°, ta 5-3° pod nor-
kr.
ID^na-Jslcsi "borza
dne 9. novembra 1897.
Skupni državni dolg v notah .....   102 gld.
Skupni državni dolg v srebru    ....   102 ,
Avstrijska zlata renta.......128 „
Avstrijska kronska renta 4°'a.....101 „
Ogerska zlati renta 4%.......122 „
Ogerika kronska renta 4°/u.....99 ,
Avstro-ogprske bančne delnice     ....   951 ,
Kreditne delnice......... 352 „
London vista...........119 „
Nemški drž. bankovci za 10U mark ...     58 „
20 mark............11 ,
20 frankov........... 9 „
Italijanski bankovci........45 „
C. kr. cekini........... 5 „
Dne* 8 novembra 1897.
4" „ drfavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 159 gld.
Državne srečke iz 1. I8H4 po 100 gld.     . 191 .
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.        . 128 „
Zemlj obč. avstr. 4*/|% zlati zast. listi    . 98 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „
Ljubljanske srečke......... 2J
Rndolfove srečke po 10 gld...... 24 „
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 162 „
Trannvav-druSt. velj. 170 gld. a. v.  .       . 421 „
Papirnati rubelj.......... 1 „
35 20
95 15 95
75 75
87«;,
76
53' ,
20
6«i
50 kr.
»8 .
60 „
n
60 „
BO „
■ a
BO „
•>7 '
Zahvala.
Za obilne tolaži Ine izraze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti našega nepozabnega soproga, očeta, oziroma brata in svaka, gosp.
Valentina Šusteršica
trgovca
za Številno spremstvo do njegovega počivališča, kakor tudi za mnoge krasne verne izrekamo vsem, posebna se slav. drufitvu katoliških rokodelcev iz St. Vida, pmčastiti duhovščini sv. Jakoba, preča-st tim bogoslovcem za krasno petje pred" hifio žalosti ter slav. pevskemu društvu „Ljubljana" za ginljivo petje na pokopališču ter vsem gospodom, koji so blagohotno svetili ob krsti našega nepozabnega Valentina, prisrčno zahvalo. Bog plačaj vsem I
Ljubljana, dne 9. listopada 1897.
(1727) Žalujoči ostali.
i
Trgovina z mešanim blagom
(podrn^nica)
odda  se  pod  zeio   ugodnimi pogoji.
Naslov pove iz prijaznosti opravnistvo „Stov. Naroda". (1718 — 1)
Ces. fcr. avstriisko državne železnica ^—— ———-"™~~
fcvod iz voznega reda
-»-•»IJfeA^ri.*^-.-. od L. :?leto"tora. 1897. OiIImmI U ■,)iibtjniip juž. kol. l»ri»rii fe« Trbfft.
Ob 12. un 5 in. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celoveo, Franzeufcste, Ljubno; če/. S.l/.tbil v \nss»\ Sol'i«'<;rad; če? Klein Beifling v St. yr. Line. na Dunaj via Amstet'-n. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab !, Beljak, Celovec, Franzonslesto. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunai. Ob 11. uri 50 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osor.ni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno<rad. Lend Gastein, Zeli ob jezeru, Inom-.trt, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; čez Klpin-Reitbng v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Mariiine vare, Heb, Kraicuve vm-e. Karlove vare. Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — FroKa v Slovo  iii«-Mt«» Ia
v h.....Ob ti. uri 15 m   zjutraj mešani vlak. — Ob
12. uri f>5 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m. zvečer mešani vlak. — l*rilio<l v LJubljano, j. k. IVo-h I* Trt>i*M. Ob 5. url (V8 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipekega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Baba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soln<»-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Fran-■enafeste. — Ob 11, mi 80 m. dopotndne osobni vlak z Du na a via Amstetten Karlovih varov, II.-ba, Marijinih varov Plznja  Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyra, Parizu, Oeneve,
Curine, Brega oca, Ennmoeta Zalla ob jezeru, Lend Gastema
Ljubua, Celovca, Linca, Puntabla. Ob 4. uri f»7 m. popoludne oaobnl vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Poutabla. — Ob 9. uri B m. zvečer osobni vl*k z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Poutabla. — 1'roKta ie \o *«■«;»* iiiomIm in lc hove> ju. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 9. uri Bi m. popoludne mešani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Oilh.i... i* l,|nl»lJHU4> d. k. v Uumiitlt. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 8. uri S m. popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer — l"rllio«l v I.|ul»Jjhihi d. k. Ic KMinuika. Ob B. uri 5b" m. zjutraj, ot 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 30 m. zvečer. (9B2—256)
1
mm
[JCH niGNfj
Za varstvo občinstva proti V3ea ponarejanjom trez vrednosti imam odslej to oblastveno regi3trovano varstveuo znamko.
Jedino pristen
BALZAM
CTinctura b.-jls.mic^) iz  ungel,a   varuha   lekarne in tovarne larnaeaviienih izd«*I k« v
A. Thierry v Pregradi
pri Rogatcu-Slattni.
Pa zdra**l\enem  '»hla«tvn pre-
skiiseiiu i'i ocenjeno. Najstarejše, najreelan/n in najcenejše ljudsko donaee idravllo,
tolažeče j»r>ne in :ljućue l»oli, krč v želodcu itd. za notranjo in \ n.injo v poraba. V znak pristnosti je vsaka stekleuič.ica zaprta s srebrnim tnholeem, v katerem je vtisnjena moja firma: ,.A«loif Thi«*rry. lehiiriin pri ani(el|ii \ikru li u Vsak balzam, ki nima gori stoječe ««*leno lioitHin- varstvene znamke, naj ie zavrne kot tim manj vredno čim cen.jse pouar*j^nje. i*«r.i iim| »«* t< r. j   \ »-1 j ii<*   um  Mslonđ   laislveiio /miiiiUo
/ ko rs j Kioje^-ol 1'onarejalci in posnemovalci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednoatnih ponarejenih, občinstvo si. i ►»- • -1 ti druži h hatzamskih znamk, .se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk itrngo Hodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, naj »v iiiin.cii u t. n* i cio - < in MilreHii)**: Auueljn varuha lekarua (Si-liiif ?,*'inz*-l - A)»otli«kke) A. I In« rrj|a v I*. «-Ljri*«ii |*ri it>. len-HI t»-tini. Tena franko za vsako poŠt no poetajo na A7st.ro-Ogerakem je za 12 malih ali B dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali dvojnih steklenic 4 K 60 vin Manj nego 12 malih ali K dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja so samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska.     (h37 —2.J)
gaV~ 1'msI naj Me \e«luo natanko nn Rinilo Scflemo varHtteno inaniUo, kalmi mora iuieli v /.isi»U   priMluoMti   titnkH Nl<kl<iilrii.
Adolf Tlilerrj, lekarnar
v Pregradi pri Rogatcu-Slatinl.
nriTsaaBBjEaaraa
Ravnokar je izšlo:
tlnsere Monarchie.
x:v«s^«-u io.
12 strani j podobnih tabel in 12 stranij besedpa. Vsebina: Podobe ls Kranjske: Ljubljana, Kamnik, Belo-
peška jezera, Bled, vrh Triglava, Postojinska jama, pogozdovanje  Krasa.  Planinski giad,  Snežnik, Senožeče. Prero, Novomesto,  Kočevje, Radovljica,  Kranj, graščina K hrena u ljudske noše.
Cena 50 kr., a poitnlno 52 kr.
Dobiva se v (1722)
J. Giontini-ja knjigarni v Ljubljani.
Izdelovalec parketov
izurjen v trdih in furniranih, tudi v.•'<<■ ravnan|a s stroji, se vzprejma in dobi trajno delo. — Ponudbe tipruvniatvu „Slov Naroda*. (1723—1)
ie
obstoječe iz dveh Bob, kuhinje in drvarnice, o«Mh NC lahoj.
Ver se izve* na dolenjski cesti St. 4 v gostilni „Pri ribču". (1721—i)
Kupujem dobro, neponarejeno
hrušovo moko
(Klatzenhdken)   in  prosim   za  ponudbe  Z vzorci
opremljene. (1706—1)
L. Apold v Celovcu.
St. U.B17.
(1702—2)
Stenografa
nemške komorne stenografije popolnoma veščega, vzprejme dež Ini cdbor kranjski za bodoče deželno-zborsko zasedanje. Prednost ima, kdor je zmožen slovenskega jezika. Pl»ča po dogovoru. Kefiektanti pošljejo naj svojh prošnje «1» —O. no v em Ura t. I. podpisan*-mu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 3 novemhra 181*7.
Prodaja vina.
Imam v kleti okoli IOOO lirRlolitrnv nu<iii-iiInr^u « tim-^;i. ruilevesta In liclv^lk vilitt. Cene namiznega vina od 16 do
25 kr. IfcToMko v sodčkih od 30 do 40 kr. I*ris(iii iMttTNkl k omilil k. žgan iz vina, od 1 gld. do 1 gld. hO kr. liter. Vse postavljero na tukajšnji kolodvor. Večje partije vina po dogovoru c^neji. (1640—5)
A. M. Pujman, Dignano, Istra.
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu s tem uljudno naznanjam, da otvorim z jutrišnim dnem staroznano goatllno
„pri nemškem vitezu"
na Rimski cesti štev. 5
kjer bom točil prlatno vinsko kapljo in vodno sveKe mengiiko in Relnlnghauiko marono pivo ter skrbel
za dobra in ukusna gorka in mrzla jedila.
V abonnement vabim gospode na hrano za opoldne In zvečer.
Na razpolaganje imam tudi na novo sezidan, leno nrejen hlev, kjer je prostora zn BO živinskih glav in prosim voznike, ki bodo ostajali v Ljubljani, da se blagovole zgla-ftnti pri meni. (1717—2)
V mnogobrojen obiBk vabi naj ulj ud noje
I>I »Ltovs/; Ravnikar
gostilničar.
Sladolf čPleteršek Milka čP/eferšek lojena Petica
J<<^^ poročena. tottoij, Sni 10. £Mopct9a /SP7.
(1724
j-a— ii  i m
Razglas.
o o o oonooooooonoonooononnooo
9 n ■ (i7i9)
i
s « «
s
i
Posojilnica v Črnomlji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo naznanja svojim vlagateljem, da bode kakor doslej tudi leta 1898. od hranilnih vlog plačevala 4,/a°/o obresti, od katerih bode iz svojih dohodkov plačevala rentni davek in ne bode vlagateljem nič odtrgovala. 2STa.čolst^7"0-
talajateJ t» odgovorni urudmk: Juaip i\:>ili.
Lami'?«. . in tisk „Narodne Tiskarne"