Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto ....................... $3.00 Za pol leta............................1.75 EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa. Let. 3. Št. 106. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, APRIL 4 1945^ Price 5c. Vol. 3. No. 106. FEDERALNI PARLAMENT ODORRIL PRIPOROČILA VLADE Ottawa — Federalna zbornica je odobrila priporočila federalne vlade z 202 glat-sa proti 5. Priporočila vlade se nanašajo v nalogah. Kanade napram organizaciji mednarodne varnosti, katero se ustanovi na konferenci Združenih narodov v aprilu mesecu. Glasovali so proti priporočil vlade, skrajni izolacionisti iz Quebec provinci je. Tozadevna priporočila vlade so bila, da Kanada zavzeme svoje mesto med Združenimi narodi, kot država in pomaga na izgraditvi resnične organizacije mednarodne varnosti. Izolai-cionisti in deloma nekateri konservativni reakcionarji so zagovarjali Centralistično zastopstvo Vel. Britanije, a so pri glasovanju vsekakor pustili na cedilu pet izolacionističnih poslancev iz Quebeca provinci je. Ministerski predsednik King je posebej zvrnil pozornost na dejstvo, da je Kanada pripravna prevzeti na sebe del odgovornosti, kakor vsaka druga država za varnost mednarodnega mira po skončani vojni. To zahtevajo njeni življenski interesi, kakor tudi interesi Združenih narodov, je povdaril premier King. V koliko se tiče vprašanja same delegacije, pravi premier, Kanada bo zastopana na tej konferenci, kakor vsaka druga članica Združenih narodov. Medtem Canadian Cong-res of Labor, je naslovil federalni vladi zahtevo, da se v delegacijo uključi predstavništvo unijskega gibanja. Ta zahteva je bila podprta z strani večjih in manjših unijskih lokalov v deželi in je upati, da bo sprejeta. Znamenja popolnega poraza nacističnih sil na vidiku SOVJETSKE ČETE SE Z NAGLICO BLIŽAJO MESTJU DUNAJA, BRATISLAVI, GRACU NA SEVERNI STRANI STETINU IN BERLINU. PRED-IN DELAVSKA STRANKA RO IMENOVALA 27 KANDIDATOV PRIHODNJE PROVINCIONALNE VOLITVE SO MENDA NAJPOMEMBNEJŠE V POVESTI PROVINCIJE ONTARIO Oklopne in" pehotne kolone sovjetskih čet, se z naglico bližajo predmestju Dunaja in so odaljene od tega mesta po zatrdilu vesti, komaj nekih 42 milj. Oddelki tretje Ukrajinske armade pod poveljstvom maršala Foedor I. Tolbuhi-nova so okupirali Nagyko-nizsa, področje oljnatih vrelcev in transportno središče v južnozapadni Ogerski. Moskovski radio poroča, da je naznanjeno obsedno stanje na Dunaju. Popolno oblast v mestu, je pfevzela nacistična vojna komanda, katera si prizadeva v svoji BORBENA SLOVENIJA V ODLOČNI BORBI Moskva — Naslednji članek je napisal Semeon Be-linkov, vojni poročevalec Vse-slovanskega odbora v Moskvi, kateri se nahaja to-časno v Jugoslaviji, ter naj brž v osvobojenem ozemlju Slovenije, članek je naslovil "Izolirana Slovenija od zunanjega sveta" v katerem pravi: "Na eni strani po sovražnih silah okupirana severna Italija, na drugi strani Avstrija in tretji, samoime-novana "nezavisna Paveli-čeva Hrvatska". Po vseh večjih mestih v Sloveniji v-ključujoč Ljubljani, se nahaja vse polno nacistinega vojaštva. Nekoliko nemških divizij je na straži ob železniških progah, vzlic temu da je nekoliko deset tisočev Slovencev umorjeno in od-gnano na prisilno delo v Nemčijo, nemški nadčlovek ni uspel ponemčiti Slovencev. Kljub neizrecivemu naporu in samopožrtvova.lnosti Slovenci vodijo odločno borbo v bratskem zavezništvu z narodi Jugoslavije, za svojo narodno osvobojenje in stvari Združenih narodov. Njihove ogromne žrtve v tej nadčloveški borbi, niso položene zastonj. Vojna situacija v Sloveniji, je začela izpreminjati svoj položaj. Na številnih področjih so zasegli incija-tivo borbe v svoje roke pa-triotični oddelki vojske maršala Tita, kateri zadajajo močnejše i« krepkejše vdarce nacističnim okupatorjem, ter njihovim domačim pomagačem. Zmagujejo skoro na vseh področjih borbene črte v Sloveniji. In z kakšno brezupnostjo si prizadevajo nacistine sile zadržati v oblasti posamezna področja, posebno komunikacijske veze je razvidno iz tega ,da so že posegli po svoji rezervi in oddelki narodnih izdajalcev zaradi dejstva, da so na številnih področjih imeli ogromne izgube v moštvu in vojni o-premi. V Suhi Krajini je bila poražena sovražna kolona 2000 mož. Napredujoči slovenski oddelki so osvobodili tri večja obljudena me- ARETACIJE V RUMUNIJI sta. V teh bitkah posebno se je odlikoval anti-fašistični avstrijski bataljon, kateri je sestavljen del Slovenske»Na-rodno-osvobodilne armade, ter armade Jugoslavije. Vred z slovenskimi oddelki na področju Zasavje, so na-klestili naciste in švabobran-cev, kljub njihove nadmoči po številu. Z popolnim uspehom so bili odbiti vsi sovražni napadi pri Idriji. V bližini Maribora slovenski partizanski oddelki so izvedli napad na sovražno kolono, pobili večje število sovražnih vojakov in ujeli večje število četnikov, belogardistov in švabobrancev. V severnem delu Slovenije, na Koroškem, sovražnik je skušal doseči uspeh z večjo ofenzivo, katera se je pa popolnoma izjalovila. V svoji brezup-nosti da zadrži položaj, sovražnik je bil potisnjen iz svojih prejšnih položajev. Posebno večje bitke so to-časno v toku na štajerskem. Dve nemške motorizirane diviziji ste skušali izvesti napad na položaje slovenske armade pri Možirski Planini. Slovenci so se borili na tem kraju kakor levi, ter so zadržali svoje položaje kljub premoči sovražnika. Končno rezultat njihove odločne vztrajnosti je ta, da je sovražna ofenziva na vseh krajih omejena posebno v slovenskem Primorju. Osvobojeni del Slovenije, kakor tudi drugod osvobojeno-ozemlje Jugoslavije, brani junaška vojska maršala Tita. Pred. nekoliko dnevi slavni Slovenski deveti korpus, je v ofenzivi porazil sovražne sile v dolini čepovani (?) in trnovski planini. Bežeči Nemci so zapuščali za seboj kopice orožja in mu-nicije, kakor tudi veliko število pobitih mož. To je bila ena od najslikovitejših vojnih operacij slavnega devetega korpusa Slovenske armade, kot sestavni del jugoslovanske armade pod vodstvom maršala Tita". brezupnosti braniti mesto, ter z tem zadržati napredovanje sovjetskih čet na tem področju bojne črte. Dočim nacistične sile odstopajo v popolnem neredu proti Dunaju in več važnih utrdb, katere se računa kot pred-obramba prestolice, so zavzele sovjetske čete v prodiranju z severne in južne strani proti Dunaju. Medtem oddelki tretje Ukrajinske armade se istočasno približujejo Gradcu ob jugoslovanski meji, kateri sta točasno oddaljeni 199 milj od Jadranskega morja. Preko 30 tisoč nacističnih ujetnikov je bilo ujetih izmed Blatnega Jezera in jugoslovanske meje. Nadalje so oddelki tretje Ukrajinske armade za minuli teden oku- AMERIŠKI AMBASADOR PRISPEL V BEOGRAD Beograd, 31 marca. — Tukaj je prispel Richard Patterson, ambasador Združenih držav za Jugoslavijo. Prispel je na letalsko pristanišče z ameriškim bombnikom, kjer so ga pričakali člani ameriške in sovjetske vojne misije1,, kakor tudi brit-ski in sovjetski ambasador v spremstvu zunanjega mini- pira,li 340 mest in vasi na razdalji 300 milj bojne črte od Jugoslavije do centralne čehoslovakije. Hude bitke so v teku 13 milj od Bratislave in 13 milj od Sonec ob reki Donavi. Na severnem področju in zlasti pri Stetinu, so v teku hudi boji, kakor tudi v zgornji šleziji. Kljub močnemu odporu nacističnih sil na posameznih važnejših področjih, sovjetske čete napredujejo povsod. Brezupni Fritci odstopajo na več krajih v popolnem neredu, kar pomeni da je popolni poraz nacističnih sil na vidiku. Toronto — Provincional-ni organizator delavske progresivne stranke Leslie Morris, je naznanil minulega tedna, da bo delavska progresivna stranka imenovala 37 kandidatov v prihodnjih provincionalnih volitvah. To izjavo je podal na seji provincionalnih organizatorjev omenjene stranke, katera se je vršila minuli ponedeljek z namenom, da uredi in pripravi organizacijsko kampanjo za izvolitev resničnih delavskih poslancev, kateri bodo dejansko zastopali narodne inter&se v poslanski zbornici. Ali je treba večjega pre-pričavanja za izvolitev delavskih poslancev, posebno med delavci in delavkami, NAJBRŽ DA SO POUSKE REAKCIJE INTRIGE PO SREDI Washington — Na podlagi poročil o pripravah za konferenco Združenih narodov, se opaža večja vznemirjenost med posameznimi krogi zaradi tega, ker Sovjetska Unija* smatra za pravično in pošteno nasloviti poziv poljski vladi v Warša-vi, da pošlje svojega predstavnika na konferenco. Ti krogi izražajo nasprotno stra nove jugoslovanske vla- mnenje, češ da poljska vlade, dr. Ivana Subasica. 32 KANADČANOV NA POTU DOMOV Liverpool — Tukaj so prispeli 1,100 zavezniških vojakov iz Odese, bivši vojni ujetniki v Nemčiji, kateri so bili osvobojeni po Rdeči Armadi, medtemi 32 Kanadčanov. To obvestilo je podal vojni urad minulega tedna družinam in sorodnikom brzojavno iz Anglije. Med kanadskimi vojaki se nahaja George Twocock iz Grimsby, Ont., kateri je bil ujet pri napadu na Dieppe, francoskem pristanišču. da ni reorganizirana, kakor je bilo določeno v zavezniškem sporazumu z ozirom na reorganizacijo vlade, katera naj vključi nekatere člane poljske begunske vlade v Londonu. Z ozirom na to vsekakor značilno je, da je naslovljen poziv za konferenco nekaterim drugim južno-ameriš-kim državam, katere nimajo vzpostavljenih diploma-tičnih odnošajev z Sovjetsko Unijo, dasi so v diplo-matičnih odnošajih z Združenimi državami in Vel. Britanijo. Ako se torej smatra potrebno nasloviti poziv za konferenco takim državam, kako naj bi bil vzrok ne nasloviti poziva poljski vladi v Warsavi? Ni izključeno, da si poljska ubežna reakcija prizadeva prav mnogo v tem oziru proti poljski vladi narodnega sporazuma v Warsavi z namenom prvič da sama doseže mandat in drugič podvrže notranje intrige proti Sovjetski Uniji. Reakcionarno in pro-fa-šistično časopisje, katero ne imenuje poljske vlade v Waršavi, kakor vlado "ustanovljeno" po Sovjetski Uniji, skuša na podlagi tega v-prašanja zanetiti notranje intrige med javnim mnenjem Zedinjenih narodov. Po ugotovitvi poročil kakor Washington, tudi London, nista naklonjena za poziv poljske vlade. Lahko pride celo do izrednega zasedanja predstavništev zavezniških velesil, predno začne konferenca Združenih narodov. je povdaril Leslie Morris? O tej nujnosti smo prepričani v dosedanji poslanski zbornici» kjer sta resnično samo dva delavska poslanca, največja opora v obrambi narodnih interesov in zaščita narodnega edinstva, ter naposled v tej svoji odločnosti sta največ doprinesla za odstranitev reakcionarne konservativne manjšinske vlade bivšega premiera Drew-a. Provincija Ontario po svoji obljudenosti in bogastvu v marsikaterem oziru postaja središčno vprašanje naše notranje in zunanje politike. In je vsled tega tembolj važno, 'da se zavedamo neposredne nujnosti ne samo odstranitve konservativne reakcije iz poslanske zbornice, ampak istočasno spre-čiti, da se sploh ne povrne na oblast v tej provinciji, je izjavil Leslie Morris. Napram njegovi izjavi delavska stranka bo imenovala v sledečih volilnih okrožjih svoje kandidate : Brant-ford; Cochrane South; Cochrane North; Essex South; Fort William; Hamilton E-ast ; Wentworth ; Kenora ; Niagara Falls; Nipissing; Kingston; Lincoln; Ontario; Port Arthur; Rainy River; S. S. Marie; Sudbury; Teminskaming ; Water lov North; Waterloo South; Weiland ; Wellington North ; Wentworth; Windsor; Sandwich; T or onto-Bellvoods; Toronto-Bracondale ; Toron. to-Dovercort ; Toronto-Park -dale; T o r o nto-Riverdale ; Toronto-St. Andrews ; Toro-nto-St. David; Toronto-Woodbine. Titov govor o programu nove vlade 24 VAGONOV POMOČI ZA JUGOSLAVIJO London — Napram poročilu "Tass", sovjetske časopisne agencije, rumunske oblasti so aretirale 83 bivših rumunskih visokih uradnikov, kateri so obtoženi za veleizdajo rumunskega naroda. Toda obenem je poročano, da je aretirano 65 nemških nacističnih častnikov, kateri so našli zalombo pri bivši rumunski oblasti. Dne 9 marca je jugoslovanski ministerski predsednik in minister narodne obrambe, maršal Josip Broz Tito povedal po radio iz Beograda sledeče deklaracije o politiki nove vlade, na katerih bo temeljila federalna demokratska Jugoslavija. SESTAVA ZAČASNE VLADE Vlada demokratične federativne Jugoslavije, katera je bila sestavljena dne 7 marca 1945, je prevzela državne naloge. Vlada je sestavljena na osnovi edinstvenih teženj za Narodno obrambo, ustanovljeno v Jugoslaviji vsled odloka prezi-dija AVNOJ dne 30 novembra 1943 s prerogativo začasne vlade in pa kraljeve jugoslovanske vlade, sestavljene zamejno v 1944 pod premierstvom Dr. Ivana Šu-bašiča — dosežena na podlagi sporazuma in sklenjena med dr. šubašičem in načelnikom komiteja jugoslovanske Narodne obrambe. Poleg tega so vstopili v vlado mnogi predstavniki političnih skupin, do tlej nezasto-panih v teh skupinah, za katerih formacije je bilo poskrbljeno s sporazumom od 2 novembra 1944. S tem je dobila naša domovina eno samo vlado, potrebno za te pogoje, da se pohiti z uspešnim zaključkom vojne in za naglo ter sistematično rekonstrukcijo naše domovine. Vlada, katera stoji danes pred jugoslovanskimi narodi s to misijo, je rezultat obojnih notranjih in zunanjih zahtev. Na eni strani bo njena formacija pomagala zbrati vse tiste, ki niso bili kompromitirani glede kola-boracije z vpadniki in njihovimi pomagači; po drugi strani bo vlada vsestransko olajšala vsa prizadevanja za rekonstrukcijo naše domovi ne v atmosferi zaupanja in bo nadalje konsolidirala ob stoječe prijateljske razmere med našimi zavezniki. Premier maršal Tito NALOGE OSVOBOJENE JUGOSLAVIJE OD OKUPACIJE Vlada je prepričana, da bo imela popolno podporo od ljudstva in njegovih zastopnikov, kar ji bo dalo moč pri rešitvi težkih dnevnih nalog. Predvsem smatra vlada za svojo dolžnost povdar-jati to, da bo posvetila vse svoje moči za dosego prvega namena, kateri je ta, da se fašistične vpadnike prežene kolikor mogoče kmalu, da se jih uniči po vseh tistih delih domovine, kateri niso sili še osvobojeni. Enako sodo strte in uničene sile kvizlingov in izdajalcev pod praporji vpadnikov, kakor tudi reakcionarne ideje, sovražne naši domovini. PODPORA ARMADI Z vestno podporo ljudstva bo vlada storila vse, da se omogoči jugoslovanski armadi ustrajati do skrajnega konca, da na ta način prispeva svoj delež k skupnemu prizadevanju Združenih Narodov za konečni poraz Hitlerjeve Nemčije. V ta namen bo vlada zbrala vse svoje sije, da se oboroži, pojači, razširi in založi jugoslovansko armado, da ji bo s tem omogočeno izvršiti velike naloge, katere jo čakajo. Ozadnje mora odgovarjati žrtvam, ki jih daje arma- da na fronti z nevtrudnim delom in materijalnimi žrtvami za dobrobit na fronti. "Vse za fronto", je in mora biti naše geslo. AKVIZACIJA OZEMLJA KODER SO JUGOSLOVANI Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi, da bo ves tisti nacionalni teritorij, kateri je ostal izven Jugoslavije po prvi svetovni vojni, združen z njo, zlasti odkar so začeli z ustajo narodne osvoboditve proti fa šističnim sovražnikom, so ti teritoriji že de-facto združeni in deklarirani z demokratično federativno Jugoslavijo. Oni so pridobili pravico, da se združijo z domovino ne samo po principu narodnega samoodločevanja, to je z faktom, 'da so obljudeni z izrazito večino Jugoslovanov, ampak tudi pred vsem z veliko pomočjo, katero so njih narodi dajali z oboroženo silo za skupno stvar Združenih Narodov. ENAKOPRAVNOST V JUGOSLAVIJI Veliko demokratično do-seženje, za katero je naš narod plačal take strahovite žrtve in katero je bilo izraženo v sklepih drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu na 30 novembra 1943, bo vzeto za temelj za konstruktivno delo vlade. Držeč ena- kopravnost vseh narodov v Jugoslaviji za sveto, bo vlada nadaljevala z delom za konsolidacijo in zbližan je med vsemi, zavedajoč se fakta, da je to temeljni kamen za srečnejšo bodočnost, ki nosi prosperiteto in mir za vse. Danes je jasno vsakemu, da vidi,, da se z dosego takega zližanja med našim narodom, pridobi na-(Nadaljevanje na 4 str.) Toronto — Predno smo šli v tisk, glavni tajnik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, kateri se je ravnokar povrnil iz Montreala, je naznanil, da je bilo naloženih 24 železniških vagonov pomoči v raznem blagu, vključujoč obleko, obutev in druge reči» kar so doprinesli odbori Sveta in progresivne organizacije in društva, že na potu v Jugoslavijo. V tej pošiljki je vključen doprinos kanadskega rdečega Križa, kakor je bilo že prej poročano, da je isti prispeval preko 300 ton blaga v vrednosti nad 147 tisoč dolarjev, ter poleg tega 50.-000 paketov hrane v vrednosti 130 tisoč dolarjev. To je že druga in topot večja pošiljka iz Kanade za pomoč narodom Jugoslavije. Medtem glavno tajništvo Sveta obenem naznanja tem potom, da je skladišče v Montreal-u izpraznjeno in da se ne pošilja več v Montreal, kake zaboje ali pakete. Ako katera naselbina ima na rokah zbrano blago in želi odposlati zaboje, naj se obrne na Urad Sveta za informacije. V prihodnji izdaji lista izide obširnejše poročilo o ravnokar odposlani pošiljki pomoči narodom Jugoslavije. Ured. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language """Registered in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov, lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača. Reakcija in prihodnje provin-cionalne volitve Dne 23 marca t. 1., bivši premier Ontarijske vlade polkovnik Drew, je naznanil četudi skozi stisnjene zobe razpustitev provincionalne vlade, ter z tem samo ob sebi umevno po določbi ustave, razpis novih provincionalnih volitev, ki se bodo vršile enkrat v juniju mesecu. Progresivno javno mnenje, katero je že dalj časa u-videvalo nujno potrebo formiranje koalicijske vlade, ni bilo iznenadeno vsled njegove izjave spričo dejstva, da se bo treba zopet pripraviti na odločno bitko v volilni kampanji proti preteče nevarnosti, katero predstavlja pisana reakcionarna družba in predvsem konservativna reakci-ja. Drew-ova reakcionarna koservativna vlada, je dobila "brco" kot za nagrado po zaslugi svojih lastnih dejanj odkar je na oblasti. Znano je, da je prevzela oblast v svoje roke po volitvah v avgustu mesecu leta 1943. Temu je torej dve leti in če pogledamo njen rekord za to dobo, pridemo do zaključka, da ni storila prav ničesar in kar je poglavitno, niti dotaknila se ni svojega kričečega programa 22 točk, katerega je tako na široko reklamirala v predvolilni kampanji. Toda v svoji skrajni reakcionarno-sti, ustvarjala je mržnjo v verskih in narodnih zadevah. Ali je mogoče pozabiti drzno kampanjo o takozva-nem obveznem vojaškem naboru, katere namera je bila razediniti ljudstvo, izsiliti federalne volitve predno se skonča vojna in na ta način zasesti federalno oblast. Nobenega dvoma ni, da se reakcionarni kapitalistični krogi zavedajo dejstva, da bi ne bilo mogoče po skončani vojni agitirati za vojaški nabor, ampak da je potreben program z dalekosežnimi smernicami v duhu napredka in progresa tako v deželi, kakor tudi zunanjih zadevah v splošnem. Zatem, ka»ko bi mogli pozabiti ovire in zapreke proti delavski zakonodaji in naposled proti federalne določbe takozvani "Family Allowances" za pomoč družinam. Poleg teh navedenih primerov o dosedanjem rekordu reakcionarne konservativne vlade premiera Drew-a, so še tudi drugi kateri očitajo in dolžijo njegovo vlado za neizvrševanje dolžnosti napram provinciji in deželi v splošnem. Očitno potrjujejo dejstva, ne samo da ni pod-vzela niti najmanjšega koraka v cilju povojnega progra-ra, ampak je delala z polno paro proti narodnega edinstva proti progresivnih zakonodaj in proti večje socijalne pravičnosti za povojno dobo. ' To je zaprav rekord reakcionarne Drew-ove vlade odkar je prevzela oblast v svoje roke. Z ozirom na to, si lahko zamislimo vlado železne pete, podobno vladi R. B. Bennetta za časa gospodarske krize z razliko drugačnih razmer in okolščin v katerih se nahajamo. Napačno bi bilo mišljenje, da je konservativna reakcija z porazom v poslanski zbornici, za kar gredo zasluge največ dvema delavskim poslancem, popolnoma poražena. Predno bo popolnoma poražena, bo vzelo precej napora in požrtvovalnosti z strani progresu in napredku vdanih sil, zlasti v prihodnjih provincionalnih volitvah, da z združenimi silami res sprečijo njeno povrnitev v poslansko zbornico po skončanih volitvah. Prav težko si je zamisliti česar bi se ne poslužila v svoji kampanji proti delavskim in naprednim kandidatom. Poglavitni cilj ji bo v ^ pred volilni kampanji poslužiti se z "rdečim strasilom nevarnosti pred "komunizmom" posebno v verskih zadevah z preračunano svrho, to je, da zasede oblast. In da se to ne zgodi, je prav mnogo ležeče na vsakem volilcu posebej, da se ne poda na slepo na volišče, ampak da trezno presodi za katerega kandidata bo oddal svoj glas. Od vsakega posameznega volilca bo odvisno, ali bomo imeli res vlado, katera bo skrbela in ščitila narodne interese v smeri progresa in napredka v svetu v splošnem, ali na vlado železne pete, katera bo omejevala demokratične svoboščine in potisnila narodne in delovnega ljudstva interese v svoje sebične in neomejene svrhe. Druge izbire v prihodnjih volitvah ni! Partizanski pogreb Velikokrat sem imel v svojem poklicnem delu opravka s pokopavanjem in vsemogoče žalosti sem lahko ob tem poslu videl: ono pravo, globoko, ki se ne meri po litrih prelitih solza, ali po vpitju, ki ni dostojno človeka, temveč po tihi vdanosti in upanju na svidenje onkraj tega sveta, ali zavestnem dopovedovanju, da smrti pač nihče ne uide, pa zopet narejeno ali že na obup se izpreminjajoče ja-dikovanje. Priznam: vsakokrat sem odšel s pokopališča za spoznanje bogatejši, kajti vselej sem imel priliko prebrati dobršen odstavek kronike tiste družine, iz katere je bil mrlič. Dobro sem vedel,glej, radi so se imeli, dobri ljudje so njegovi domači. Pa zopet: kako je prav imel pokojnik, da se je umaknil. Partizanski pogreb sem namenil opisati. Ne bo to literarno kakovosten proizvod, ker pač ne more biti. Ne zaradi vsebine, pač pa piščeve roke. Tudi ne pišem zato, da bi ljudje, ki niso in ne bodo imeli nikoli prilike, kaj takega videti, opisati neko čudovito lepo in vzvišeno stvar. Pač pa zato, da se ali kot verni kristjani pogostokrat spominjajo v molitvah duš naših velikih herojev, ostale pa„ naj si za vselej ohranijo največje spoštovanje do tistih, ki jih ne notranji, ne zunanji obzir ni niti za trenutek motil položiti na oltar resnične in prave domovine svoje mlado življenje. Partizanski pogreb je dvojen: cerkven in necerkven. Prvi, ko mi razmere, čas in kraj dopuščajo, da pokojnega tovariša pokopljem v posvečeno zemljo naših slovenskih pokopališč, drugi pa, ko tovariši sami polože svojega dragega pokojnika k večnemu počitku. Razumljivo je, da je prvih manj kot drugih, a ne po krivdi vojaške ali politične oblasti, temveč še vedno in zaradi nerazumevanja smisla in vzvišenosti svojega pravega poklica od strani mojih duhovniških sobratov. Enkrat za vselej, čeprav smo na tem mestu, povdar-jam, da jih ne obsojam ali tožim zaradi tega pred slovenskim narodom, daleč proč je vse to od mene. Z vso resnobo pa jim pravim: Bog je, ki bo sodil, a Njegova sodba pride po ljudeh. Bila je ena tistih pomladanskih nedelj, ko po Dolenjskem cveto breskve, ko se vrne kukovica in ozeleni gozd. če je človek pogledal, kako svatovsko je pobarvan in razposajen pomladanski svet,, je za hip pozabil na hudo borbo, ki jo je brigada z uspehom končala, če tudi so se slišali oddaljeni streli bežečega sovražnika in brnenje aviona, ki se je vračal proti Ljubljani. Trudni smo počivali. A partizan se kmalu odpočije in vedno glasnejše pogovore si lahko slišal in če si hotel še dalj poslušati si iz sosednje vasi zaslišal veselo pesem. Pride kurir iz 3. bataljona. Blaten, utrujen, neprespan. Vojaško, vendar s pre-sekanim glasom javlja: "Namestnik politkomisarja 3. bataljona je ranam podlegel!" Tiho postane v štabu brigade. Ne diši nam več jed, sežemo le ¡po cigaretah, a do besedi je še daleč. "Kako ga je škoda", spregovori po dolgem času komandant. "že tretji sin je iz te družine, ki je padel", pripomni tiho komisar. Mehanično nekako sežem po brevirju in poiščem v njem oficij za mrtve. Nisem več strpel v štabu in sem šel na sonce. A celo izza resnih psalmin-stovih besedi so me pogledovale čudovito plave oči pokojnega tovariša, ki so se še pred nekaj urami smejale vsemu: soncu, Italijanom, belim, granatam, minam. Smrt v brigadi. Težko je to dopovedati. To namreč, kaj za brigado pomeni smrt in da je brigada nič drugega kot velika, velika družina samih dobrih ljudi. Ko je borba borcev, a drugače ljudi s slovensko dobrim in mehkim srcem. Ko pa brigado obišče smrt, ve vsa družina: umrl je brat, umrla je sestra. Z veliko ljubeznijo so pokojnega prenesli v mrtvašnico, mu nanosili rož, zelenja in prižgali sveče. Nisem bil poleg, ko so vse to urejevali, globoko pa ganjen, ko sem ga prišel kropit. Kot v molitvi je imel sklenjene roke, med prsti pa je držal podobico, ki je predstavljala Kristusa Dobrega Pastirja. Samo tole sem si mislil in vem, da je bilo pravilno in upravičeno: Dobri Pastir je pač prišel po svojo ovco, Slovenija v borbi za svobodo čeprav mu je bila pot dolga, 1prav v sredo zelenih dolenjskih vinogradov. A prišel je le, Kristus Dobri Pastir. Tu je ležal na mrtvaškem odru partizan, za katerega nima veliko ljudi drugačnih izrazov kot brezbožneš in razbojnik in tako so ga uredili njegovi tovariši, brigada, tolpa, komunisti. Čudovit je res svet v svoji lepoti, še čudovitejša pa je njegova neumnost ali zloba. Kdo ve? Oblekel sem obredno duhovniško obleko, bataljon je obstal kot ukopan in začel sem z obredom. "Mirno!" je bilo vojaško povelje, a kaj pomaga, ko se kaj takega ne da zaukazati solzam, ki so tekle vsem brez izjeme, ko so prve lopate začele pokrivati mrtvega tovariša. Nikdar prej nisem opravil pogrebnih obredov tako zbrano kot tedaj. Vse se mi je zdelo tako slovesno kot, da bi pokopaval nekje v mogočni katedrali, mogočnega in slavnega pokojnika. Eno in drugo je bilo pravzaprav res. Prvo, prelepa pomladanska nedelja na Dolenjskem, s čudovitimi freskami mladih vinogradov, hoste in plavega neba, drugo pa, pokopaval sem'junaka, čigar spomin ne bo nikdar minil, dokler bo živel slovenski rod in ta je neuničljiv. Prišel sem pri obredu do mesta, ko mora duhovnik glasno moliti Očenaš za pokoj duše umrlega, za duše ne pokopališču pokopanih in za duše v vicah. Zgodilo se je to, da je bataljon glasno in kot en mož odmolil drugi del očenaša in to tako, kot nisem še slišal. Postal sem bogatejši za veliko spoznanje : Novi časi, a ne nova, temveč stara, a ta pravilna vera, vera brez parade, uniform, zastav, vera v srcih in dejanjih, ko je potreba. In ti dragi bravec in brav-ka! če te bo pot zanesla kdaj, pot zanesla bodisi v daljno Drago pri čabru, ali škocijan, ali na Trebelno in še in še. Našla bosta preproste grobove in na njih lesene križe, če drugega ne, vedita samo to da v teh grobovih leže tisti, ki so sme-joč se umrli tudi za vajino svobodo in srečo. Dr. Metod Mikuž. ("Slovenski Poročevalec"). V slovenskem narodu se je zbudila slovanska duša, ki je cela stoletja samo sanjala o "Majki Slavi"; sedaj pa se je z velikim zaupanjem zazrla v zarjo svobode — proti vzhodu — proti materi vsega slovanstva — Rusiji. In slovenski slavofili ki so sedaj učakali tisti trenutek, ko je napočila ura za boj za življenje ali smrt, za svobodo ali sužnost, za smrtni udarec sovražniku, uničevalcu in raznarodovalcu slovanstva — germanizmu — so pozabili na vse malenkostne razlike svojih političnih smernic in se pridružili Osvobodilni fronti. Uvideli so, da obstajata samo dve poti: boj proti Hitlerju ali boj za Hitlerja. Srednje poti ni bilo noben«. VLOGA KOMUNISTOV Večina vsega političnega vodstva je izvirala iz ljubljanske inteligence, v kateri je bilo nekaj radikalcev, ki so javno propagirali socialno in ekonomsko preuredbo Jugoslavije. Med te so spadali tudi vodilni komunisti, ki so bili dobro poznani v ljubljanskih političnih in kulturnih krogih (Kidrič, Kardelj) in so vživali zaupanje in spoštovanje tudi med svojimi političnimi konkurenti pri obrtnih zadrugah in med liberalnimi in klerikalnimi elementi. Slednji so vedeli, da se bodo ti radikalci hrabro in pošteno borili za svobodo ter da bodo s svojo agresivno energijo in osnovno zdravim političnim programom povlekli tudi preprosti narod na svojo stran. To se je uresničilo, kajti v treh letih in pol je Osvobodilna fronta organizirala slovensko narodno vojsko ki Šteje nad 40.000 rednih borcev ter nadaljnih 40 do 50 tisoč navadnih gerilcev, ki so sicer podvrženi komandi glavnega štaba narodne osvobodilne vojske Slovenije, ki pa ne spadajo med redne vojake. Opora, ki jo je Osvobodilna fronta dobila od navadnega ljudstva, je slonela na dejstvu, da je program Osvobodilne fronte določal za pravo osvoboditev in svobodo slovenskega naroda, in ne radi kakih političnih smernic komunistične stranke. V nobenem slučaju ni ta stranka skušala vsiliti komu NA PREDVEČER ZMAGE Nekoliko pojasnila o registraciji Pred nedavnim smo priobčili "Objavo", katero je izdal jugoslovanski Konzulat v Montreal-u. Objava vsebuje osem predpisanih vprašanj, na katera posameznik pismenim potom odgovarja direktno na naslov omenjenega konzulata. Medtem več naših rojakov se je obrnilo na Uredništvo, da pojasni to vprašanje, izražajoč opravičeno bojazen, ali bi to ne bila neke vrste limanica z strani preživelih proti-narodnih elementov. Nekateri so vprašali, ali je omenjena "Objava" uradna in po naredbi nove jugoslovanske vlade v Beogradu, kdo spada in kdo ne spada pod omenjeno registracijo in za kaj niso izdane posebej tiskovine z strani jugoslovanskega konzulata. Gornja vprašanja so na svojem mestu in tudi tembolj zato, ker v preteklosti naši izseljenci imajo sicer neljube izkušnje v kolikor se tiče bivših predstavništev proti-narodnih režimov. Večina je smatrala bivša predstavništva!, kot navadno anti-demokratsko in špijonsko skupino anti-demokratske izseljeniške agencije. Toda ne glede na to, ali so uradniki in konzulat stari ali novi nameščenci, spadajo pod oblast nove legalne vlade v Jugoslaviji. To pomeni, da v omenjenem pozivu za registracijo jugoslovanskih državljanov v izseljeništvu, ne more biti nikakoršnih trikov ali prevare. Pod registracijo spadajo vsi oni izselienci, kateri niso medtem časom postali državljani dotične države v kateri točasno bivajo. Nova jugoslovanska vlada je popolnoma opravičena da zve kje se nahajajo nieni državljani, ter z čem zanimajo in ali je njihova želja povrniti se v domovino po skončani vojni. To dejstvo je opravičeno z njena strani, ker se zaveda, da ie večina izselien-cev bila prisil i ena iz ekonomskih razlogov se izseliti, katerih povrnitev in nr^vsem strokovna moči prideio vnoštpv pri rekonstmVriii domovine. To so končno lo