Katolišk cerkven lisi.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dno veaciga mesca na celi poli. in velja po poi.fi za celo leto 3 pld.. za pol leta 1 cld. CO kr.. v tiskarnici la leto 2 sld. «0 kr. in na pol leta 1 cld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v »deljo ali praznik, izide Danic* dan poprej
sprejemana n.
XVII.
V Ljubljani 1. velice^a serpana 18K4.
iAsi 22.
i*oyorori od sporedi
Spisu je M. Smolej. (konec.)
Duhovni pomočnik. Takšen, lejte je človek: lalikomišljen, ošaben in prederzen v zdravih dneh. še bolj pa reven in brezmožen ob resni uri ločitve, kateri nihče oditi ne more: in naj si prej še toliko s puhlim modrovanjem vest tolaži in mami in si prigovarja, da je vse to abotno in prazno, kar duhovni učijo; naposled vender resnica zmaga in vse piškavo in puhlo besedovanje zgine pred njo, kakor temni mrak pred s vitimi solncem.
Kesmco teh besed je lepo poterdil nek v svojem mestu glasovit keršen nevemik sam. Zbolela je namreč njegova hči in že blizo smerti pokliče očeta, ga prime za roko in ga z resno, milo besedo vpraša: ,,Očc! v nekterih trenutkih bom umerla: povejte mi toraj zdaj po svoji vesti, ali naj verujem in se der-žim tega, kar ste me vi učili, da namreč ni Boga ne sodbe, ne pekla: ali pa tega, kar so me mati učili? — Imela je namreč pobožno in bogaboječo mater. — Ves presunjen in pretresen od teh besedi ji oče v tem resnem trenutku s trepetajočim glasom odgovori: Ljubi otrok! veruj le to iu derzi sc tega, kar so te mati učili." —
Enako tehten in premislika vredin je tudi znani izrek nekega druzega odpadnika od sv. vere, da je namreč po nekatoliško sicer lahko živeti, po katoliško pa lahko umreti, in to poslednje je vender poglavitna rt-č: da je pa temu tako, da je po katoliško lahku umreti. k temu ravno naj bolj pripomore katoliška spoved, zakaj smerti želo je greh, pravi sv. ap. Pavel: dobra in vredna spoved pa greh v človeku konča in zbriše in s tim tedaj smerti želo in strah odvzame.
Takih in enakih izgledov , prigodb izrekov bi vam še mnogo povedati vedil: pa v resnici dosti dolgo sem že vas in sebe mudil. Tudi je pravda do malega končana, kajti od raznih strani in precej do dobrega smo katoliško spoved pretehtali in vsak zdaj lahko sam o njeni veljavi in koristi razsodi. Ako strni je izšlo, da sem s svojo priprosto besedo komu kaj malega k vredni iu bolji spoznavi in cenitvi le toliko imenitne iu blagodarne Božje naprave pripomogel, nir bo v resnici zrlo veselilo. Dovolite pa. da se znaj posiovim. ker hiteti mi je k opravilom. Spodobno .se vam trda j. častita gospoda, priporočim. Br» z zamere. Z Bogom ! -
•) Opomba Zadnjič »'a bila <l\a odstavka preveč: na-lednj.
gre za (»čredami: -..... ki so te do zadnjesa hranili -v.
kramente prejeli."
(■ o s pa g r a j š a k o v. a. Z Bogom, gosp. duhovni pomočnik ! Ne idlašajtc tako dolgo, iu oglasite se spet kmalo pri nas.
Gosp a p a s t o r j c v a . na tihem ). Bog te nesi, neotesani zavitar! kako debele nam je pravil! se celo mojega moža bi bil skora j popolnoma zbegal : za grajsaka sc pa že celo bojim. Da je ravno danes leseni naleteti mogel: kakor na ternji sem tukaj!
(> r a j S a k ik duh. pomočniku ga do hišnih vrat spremljaje |. Prosim, gospod duhovni pomočnik, razveselite nas kmalo spet s svojim dohodom. Kajti jest sem vam za današnji pogovor v resnici jako hvaležen, ker moram obstati, da sem do zdaj res zelo napčen zapomen od vaše posebne spovedi imel. Prepričal sem se pa danes do dobrega, da je resnica na vasi strani in da se naša (luterar.ska) spoved nc na sv. pismo nc na ustno izročilo opirati nc more, pa da sc le komej tudi na Lutra opirati more. Obudili so sc mi pa pri tem dvomi tudi zastran druzih verskih zadev, in zelo vam bom hvaležen, ako mi jih o priložnosti rešiti pripomorete.
Duhovni pomočnik. Serčno rad, zakaj vase besede so mi porok, da vam jc le za resnico mar. in kdor je pošteno iše, jo z Božjo pomočjo najde. Naj bi pač le vsi kristjani višjih in izobraženih stanov tako pripravni bili resnico zvediti in sprejeti, gotovo, v marsikterih zadevah bi bili na boljcm. Bog vas ohrani, častiti gosp. grajšak, in v.is poterdi žil razsvetli v vašem blagem prizadevanji!
L rad ni k. To ti je bil pa danes pravi misijon! Kdo bi bil mislil, da se bo tako izšlo in da bomo umolknili ter s svojo spovedjo pravdo zgubili? Ne bil bi verjel, da je katoličanom tako težko priti na konec in da v verskih rečeh stojejo na tako terdnih nogah: gosp. grajšaka je kaplan ze skoraj popolnoma preveril in tudi mene bi bil kmalo precej zbegal: se celo vam, gospod pastor, ni kaj zdatnega obveljalo.
Pastor. O marsikaj bi bil imel še opomniti: pa nisem sc hotel več ustavljati, ker bi se bili silo predolg« mudili. V nekterih zadevah pa ne tajim, da so bile njegove besede resnične in za katoličane kakor za protestante spomina in premislika vredne.
Zdravnik. Dobro nam jc rc^ nas gospud na pete stopal, in bi bil, saj kar men-' zadeva, gotovo sr bolj, ako bi bil vedil, da ze vic Irt. od kar sem s.- namreč ž«nil, nisem žc pri spovedi bil. Moja /.ena v ti reci bolj vestna, mi je zavoljo trga zr veliko prizadela in :;ič nc mara. da sc ji bom sr vdal in svojo velikonočno spoved opravil: kajti ako sr bolj pri misli, ta r« c ni prazna in ./. svoje lastnr skušnje (kot zdravnik) moram polmlili, da človek « bolezni, zlasti ako je nevarna, res čudno, kakor je duhovni
pomoriti« opomnil, svoji- misli in mnenja spremeni in se v resnici skoraj vsak brez izjeme spoveilati zeli, in potem, na duši pomirjen, res (udi na telesu ložeji ozdravi. Tudi primera o naznanitvi kake neznane, ostudne bolezni in obtožen ji svojih grehov je prav dostojna.
ti os p a grajšakov a. Po tem kar sem danes slišala, moram ludi jest obstati in potenliti, da kar spoved zadeva, res zdaj z vami, gospa! nikakor ne menjam.'
(iospa pastorje va. Hočete mar. gospoda, pravdo in bc*r'dovatije spel iz novega začeti. Jest le lo terdim. da >ern >e sedenja, poslušanja in vsega do dobrega naveličala iu bi mi zelo ustregli. ako bi vam bilo \scr. da se zdaj nekoliko sprehodimo.
1 rad ii i k. Prav imate, gospa! današnja juzina je bila \ror.i in dobro osoljcna in jako se nam bo prileglo, da v prostem zraku zdaj nekoliko ohladimo. 1*1 ino tedaj, ako vam je drago in prav. —
ti o s p a g r a ) s a k •» v a i k >voj--mu možu se j. njim Ppr.Imi-ij-Kaj si. predragi moj. tako tih in zamišljen? Te je mar današnji pogovor res tako zbegal? Čudila in veselila »rili se. >li»a\si da si pogosto res skoraj bolj za našo. kakor za svojo stran govoril.
(■rajsak. (iovoril in lerdil sem to. kar sem spo-✓.nil. da j«' resnica. Z.niišljcn sem pa res. ker se iih po sili mnogi dvorni vrivajo iu sem v skerbi. da bi t ii • 11 \ drugih verskih zadevali pri bolj natančnem preiskovanji razločni nauk naše cerkve ravno tako malo obstali ui obveljati znal. kakor danes uauk od sploMijc spovedi.
(iospa. Naj berže bo tako, sicer Iii nasi duhovni ne terdili tako krepko iu stanovitna, da je le katoliška cerkev prava in edino zvdičanska.
(irajsak. Heč je res preimciiitna in vazua: namenil sem si tedaj, v eni iu drugi verski zadevi se pogovoriti in posvetovati in obljubim ti. da sc nikakor tu* bom branil iu mudil, zmoti se odpovedali iu ud tiste cerkve ostali ali pa postati, ktero bom spoznal kot pravo Kristusovo cerkev.
(iospa. (I kako me, predragi, tvoje besede vesele !
Al iii llog naj le razsvetli :n mi da j se te sreče in veselja deležno postati, da kakor sva sedaj enega serca. bi naji m najin- otroke kmalo tudi vezala in objemala »na vera i:i ena cerkev!
Stare fare ua !*rhaorstiem.
opisal P. Iliizinger
V 9. I iu letošnje Z g. Danice pisatelj ..Romanja na Tersal" govori o starosti hruševske fare ua Istrijanskein. iu tisto sodi samo po letnici pervih kerstnih bukev, ker druzih pisem te zadeve pomaiijkujc. Ta reč me opominja, da naj kaj več take zgodovine naznanim, in tudi povem, kje in kako se nahajajo viri za tisto.
Imenik ali katalog ljubljanske škofije ima v tem p ^ehuo popolnost . in torej predstvo skorej pred vsimi enakimi zapisniki, ker na koncu pri vsaki fari naj staršo letnico, iu -cm ter tje še kako drugo bolj tehtno reč na znanje daje. kolikor je bilo to doslej mogoče zaslediti. Pervi taki zaznamki so bili I. IVI I vzeti iz pripoved Val-vazorjevih. dalie pa iz naznanil dotičuih cerkvenih predstojnikov. ki s o bile pa večidel posnete Ic iz kerstnih bukev. Vendar Valvazor z vso svojo ncutrudljivostjo ni bil v stanu \se^a do konca dognali, mnogokrat mu po vseh njegovih prošnjah niso iz nekterih krajev hoteli nobenega naznanila dati. Kerstne bukve pa tudi daleč ne segajo, zakaj še le po ukazih tridenškega zbora so se začele bolj
sploh pisati; terzaška cerkev jih itna iz I. 1520. ljubljanska iz I. 1370, pri druzih cerkvah se naj bolj začenjajo med I. 1620 in 1630. Dobro bi bilo. ko bi se pri vsaki farni cerkvi stare listine bolj skerbno hranjevale: pa redek je cerkven arkiv. ki bi starje pisma kazal, kakor kaeih 200 let. V l.ožu na Notranjskem se vidi naj več iu naj bolj staiih listin, kolikor mi jc do slej znano, ker segajo v leta 1343 iu 1393; drugod sc dobivajo prepisi starih listin. kot u. pr. v Idrii; pri postojnski cerkvi sem malo našel, vendar pa več kakor po celi ondašnji dekanii. ce ravno ima več starih fara. l»o tacih potih se tedaj ni moglo toliko dohiti; pa odperli so se zdaj dru^i arkivi. ki ob-egajo mnogo mnogo skupaj zbranega. Naj več za starost slovenskih faia je dal videmski. čevdadski. in deloma beneški arkiv. ki obsegajo li-tinc akvilejske cerkve, in jih je posebno razzuaui! prof. Hianchi; iz teržaških uik:v.»\ i<-marsikaj ua svetlo spravil dr. Kandler; v Ljubljani umore reči obsega korarski arkiv. mnogo se dobiva v Ljubljanskem muzeji in pri zgodovinskem društvu iu prejšii; h kl--siei-kih aiki\ov; >,oiočila kianjskega zgodovi.-iskega diu-t-va so ze mnogo naznanile, tudi naznanila cesarske akademije na Dunaji niso prazne za nase -turuie. Po tacih v,-iih se je tedaj imenik ljubljanske skolije za I. IvVl i;, dahe za mogel bolj popolnoma izveršiti: le čudno je. du končnega imenika kranjskih fara marsikdo do-ti ne p-igleda in nek eri predstojnik še za svojo faro ne ve. k>d.'<>* njeno starost pričuje imenik.
t e se pa o tacih zgodovinskih virih govori. naj nihče ne misli, da se ondi vselej celi imeniki vseh laia čli cerkev kake škofije nahajajo. Le ena nkvilejska listina iz I. 1323 jc taka. da pove po versti skoraj vse fare na Kranjskem. na Koroškem iu Štajerskem lo stran Drave za tisti ča-: drugod, pa po redkem, se štejejo tri. pet ali več 'aia po versti skupaj; mnogo listin imenuje le eno Ijio ali enega farmaua: mnogokrat se kak farman bere le za pričo podpisan. Tako je treba iz množili krajev drobtinice skupaj pobirati, da sc v zadnje kaj večjega skupaj spravi.
Naj po tem gre govor na primorske stare fare iu njih začetek, iu sicer naj pred v goriški nadškofi i. deloma ludi v videmski. Perva keršanska cerkev ob severnem kraji jadranskega morja je bila v A k vile j i. ki je bila za Rimom naj bolj sloveče mesto v zahodujih straneh rimskega cesarstva. Sveto vero je t;c prinesel sv. Murka evangelist, poslau po pervaku apostolskem sv. Petru, in sicer krog I. 63 po Kr.. kakoi sc po zgodovinskih virih naj bolj gotovo da soditi ~ ). P<» njem je bil za pervega akvilejskega pastirja izbran sv. Mohor, potem poterjen in posvečen po sv. Petru; o?i sc šteje za apostclj-na v beneški, primorski in kranjski strani. Perva in edina cerkev v Akvileji je bila posvečena Devici Marii: ta cerkev je tedaj mati vseh cerkev po imenovanih deželah. Pervotna stavba se je bila po dolgosti nekdanjih časov in po silnosti sovražnih napadov razrušila: sedanje veliko sveto poslopje je sozidal in I. 1031 izveršil patriarh Popon
Iz Akvileje so bili že iz začetka cvangeljski oznano-vavci razposlani po večjih mestih beneške in istrijanske zemlje, in dalje tudi po noriški struni: cerkve, ktere so tisti vtemelili. so pozneje postale škofovski sedeži. Po takem je Akvileia se povzdignila v mctropolijo ali nadškofijo za Venecijo iu Idrijo, za lastno škofijo pa je ohranila le sedanjo furlansko in goriško krajino. V srednjih časih, ko so nehale nektere manjše šklije. sc je akvilejska škofija sicer lazsirila čez Savo do Drave, in njeni pastirji so se imenovali patriarhi; v novejših časih pa sc je palriarštvo razcepilo v goriško iu videmsko nadškofijo. in poslednje dni je goriška uadškolija celo v tesne meje skrajšana. Akvi-lejsko mt-sin samo se te zdaj celo zmanjšalo, iu namesti
•) Idej Zff ličnico 1. 1 s«;j mi 2!» in 3o: Zlali vek str. 7 99 ) I ilielli It dia saera toai \. p. 4 — De Hubeig >lonumenu eccl. \«|ud. p. .»17.
sedeža slavitega patriaiha je goio farni kraj: akvilej-ka fara pa vender ostaja naj starja in mali vseh druz-h far
v široki okolici
Kiidar se je keršanstvo v pervih časih razuu mest tudi v manjših kiajih po deželi začelo množiti, tedaj so tudi taki kraji prejemali lastne mašuike. Tako se v ceikvenem akviiejsttcm zboru I. 579 razuu mestnih mašnikov berejo dežel.-ki. na primero Kast. brez določka njegovega staiio-vališea	l'o imenu se zunaj A k vileje najprcd bere
Grad tCirad.i t tik morskega brega s tem . da |e imel lastno ctr»« • .n duh>vtiijo: tje je patiiaib Pavel I. ."»OS o prihodu Li>n^ohardov zbežal, ondi je tudi patriarh Klija si za čas izbral svoj sedež I. 57«». Ravno ta patriarh ie I. 5**."» postavil cerkev v Ilarbani. sred jezera ineil Akvilejo iu Gradom ter ji je dal lastne mašnikc. Tudi Kariiiiu t t or-moiis |. .-e na/.e, je zgodaj imel lastno cerkev; I. t»2H jC patrarh Kortunut Ije pobegnil, ker se vAkvileji ui varnega štei zavol.o 1 iižnjegj gospostva greskdt cesj.rjev. Dalje jc pomniti C e v d a t ali Slaromesto (Cividaiei; ondi se je I. 7«»7 vstanovil .\m:tt«i . šk iz kami.-ke Julije, i. 732 [u Kalist. a k \ i I e j - k • patriarh j.
I/. Akvileje iu Ccvdata so mašniki začasno prihajali v posamezne kiuje ju/.ne in severne strani nekdanje Karnije ali sedauic Kuiianue <u G-oiske. pozneje pa b.li stanovitni mašniki po de/.cli razstavljeni za duhovne opravila . in začele *« -»t- samo^vojne fare. Zmed poshmezn h faia >e naj poprej« berejo V n I e c Volzana). kjer je patr>aiii Jane/. !. I«i|.*» iaioval desetino ccvdalskiui koiarjcni. C eikev •v. Ivana v II i vinu i lluino i jc biia I. 1112 sozidana iz lazvulin staicga pagan^kcga tempeljna. in patriaih I "dal-i ik io ;c I 1 12'* daroval belitiskemu samostanu poleg Akvi-ieje: to darilo je ponovil patriarh Volkcr I. 1213. Cerkev iia II e I i (M"ggie • sloji od I. ll^s. ko je patiiaib Gode-frid ondi poterdil -amo-tan	\ buli papeža Celestina
III. kteio -o I. 11'.»2 čevdatskemu koraistvu poterjenc podi /.ne farne ceikve. -e razun Volč tudi nahaja II ovce (Plcz i. s t. vidska gora. sv. Peter poleg Cevdata: T o m i n. ki je takrat se v pariaihovi lasti ostal. |C bii I. 1253 po pati mi hu Grego* |i daiovau imenovanemu kolarstvu: listina iz 1. 13'MJ, ki govori o dohodkih tistih laiu razuu Vole. Uovca. st. Vidu iu '('milina šc imenuje K o b o r i d (Capoicttoj -j -J- . Konec iia-dcd.)
Herač.
Obraz i /. strahovitih dni francoske prekucije ( Poleg *ertiske$a. )
N< še minulo mnogo let od tega, ko je v Parizu posedal pred vraimi neke cerkve berač, ki sc jc vsak dan zvesto znajdel na svojem mestu pred svelišem. Njegovo obnašanje, njegov mehki glas in olikani govor so razodevali. da je nekako izobrazeu; tudi razcapane oblačila, ktere je z nekako prečudno vdanostjo nosil, so živo spri-čevale o boljših minulih časih. — Da ie možic kaj več. kakor navadili berač, so ljudje, ki so ga večkrat vidili. prav lahko uad njim spoznavali.
Jakop mu je bilo ime. Vkljub velike revšiuc vendar ni bil ljudem nadležen, sc manj pa jc bila najti pri njem ona gerda stiast. ki berače pogosto res prave geriliue dela; nevošljivost namreč. Marveč bil je nekako dobrovoljen iu tako nesebičen, da jc pogosto celo razpore. ki so se pri razdelovanji iniiodarov med njegovimi tovarši berači vne-
•j Ue Ruheis VlonuounU p. ;i!»4. — Zlati vek str. 15. Iti. ••) A rtu Conciliorum e»l. M.inei tom. IX. p !*2? — Ue Hubei-Monuoonta (i. 241». •••) l»e Rubei- Monunn-iita eecl. A<|uil. p. 225. 235. 304». 32«. v) |»e Ruht-i- |. c. p. 4«»3. 551. 0\J3. titlfi. tfj *»Utu« ArrhMioer. <i«ritiei»~is a. l^tiO. — Mittheil. des hiti V ereins tur krain Ib5ti S. <». — |)c Kubci: p. *tb.
mati. tolažil iu poiavnaval. T« mu je tudi od strani rc-vežev nekako priznauje iu sposiov anje naklonilo. V dragem pa je bilo njegovo piejšnje življenju iu nesrečne dugodbe vsem. tudi nar boljšim piijatliiii. temna skrivnost. — Pet in dvajset let je biio. kar se je vsako jutro zvesto znajdel na svojem edinem mestu; tako navadno ga je bilo tu viditi. da bi ga človek skoraj prišteval kamuitnim kipom, ki so ob zunanjih stenah lit ih sprelepo cerkev. Kdino. kar je bilo znano o njem. bilo je to, da skoz ves ta t as — skoz celili pet in dvajset let — ni še nikoli stopil v cerkev. akoravno je bit viditi iskren iu pobožen kristiau. 41 časih, kadar sc je v cerkvi dim kadila poztligoval združeno s sereniaii molitvami vcnnh k nebu: kadar sc je pobožno petje razlegalo po svelisu; kadar so resnobne, blagoglasne orgle - - ••iii resnični kine katoliških eerkva — u i ha le svoje mile glasove: — omlaj bilo je «idili, kakor da bi ludi Jakop združeval svojega duha /. molitvami pobožnih v cerkvi. Svitloha. ki se je razlivala o«| pn/ganih svet po visocih lepo baivanib gotiskih okn.h. iiitio/.iita stebrov, ki so kot pi te sive starosti ze sko/. vet stoletij puilp.iah obzidje svetega hrama: to vlivalo |e ua videz v scice beracina uasega tolike resnobne t ulja in pobožne misli, da zapaziti je bilo pogostoma. kako so se mu vdirale pu Zgerbaliceneio staiem licu svitle solze kakor pgode. \l — kakor smo žc povedali: cerkvenega praga ui nikdar prestopila noga njegova, tu spoznalo *.e je lahko, da al velika nesreča, ali pa težka neka pregreha taie njegovega duha —
Miad duhovnik opravljal je v ti cerkvi v~ak dan Ho/jo siu/.bo. Rojen od plemenitih staršev iu v posestvu obilnega premoženja najdel je on naj slajše veselje v deljenji milo-sine. .lakop nt (i je bil posebno priljubl|cn: zred>>ma mu je \>iik.> jutro podelil obilen dar iu razveseljeval ga ob enem s tola/.iv iiimi besedami. — Neko jutro pa se pogreša Jakop na svojcih navadnem mestu pred cerkvijo. To mora pac kaj posebnega biti. si misli mladi ouliovuik: popraša torej ostale berače za njegovo stanovanje. in zvedsi ga poda sc zdajci na njegov tlmu. Najde ga bolnega ležati na revni slamnati postelji. Začuden pieglcdujc duhovnik berača iu različnost njegove oprave; kajti rev sina in hliš imele ste ob eiiem v izbi svoje stanovanje. Prekrasna in dragocena zla'a ura jc visela poleg bolnikove revne iu terde postelje: — dve podobi (obraza) z bogato pozlačenimi okviri. y.a-gernjeue z drago taneico. lepšale ste vlažne, otl zcleno-rumeiie plesiijivosii opcihujeiie stene: lepa. iz -Unove kosti izrezana britka martra — pravi podobaiski umotvor — ležala jc na napol zlomljenem stolu poleg bolnikovega le-žiša; staro počivalo (zofa) z gotiskimi rezlinami nadelano iu z rutlcčim damaskoui prevlečeno stalo je v nekem voglu, in na njeni ležale so lepe, s srebrom okovane molitev ue bukve. — Vsa druga oprava pa je bila borna in je kazala znamnja naj večjega siromaštva iu revšiuc. —
Nazocnost duhovnikova pozivi nekoliko v nekaki omed-lcvici ležečega bolnika; vzdigajoč se z veliko težavo ua postelji reče: ..Oj! gospod Oče! Vi ste tako milostljivi, da -e mene nesrečnega spominjale in celo obistie mev"
..Prijatel moj,** odgovori duhovnik. ...-duzabnik Itozji -me samo srečnih pozabiti. Piisel sem vas obiskat iu ludi vprašat, ce kaj potrebujete?** —
..Nič več ne potrebujem .** odgovori berač; ..zaka; smert moja je že blizo. ob — da bi tudi le vest moja pokojna bila.'** — ..Vest vaša?" vpraša duhovnik ..Sej ste vedno lepo živeli. Ali je duša v asa morebiti omadt/ana šc od mladostnih let ?"
..Oh!" zdihue globoko beiač. ..oh, častiti go-pod »te. doprinesel sem v mladosti strašim in grozovitim hudobijo ktere vse moje življenje ni bilo zmožno izgladili. hudobno za ktero nikdar odpušanja pričakovati ni. in ga tudi ne pričakujem." —
Hudobija brez odpušanja?" odmaje duhovnik z glavo:
..take. prijatel moj. ni na zemlji; zakaj usmiljenje Božje je večje. kakor grehi in krivice vsega sveta biti morejo."
...Smem tedaj je*t, naj hudobniši človek, kar koli jih je kdaj nosila zemlja, tudi odpušenja upati?*4 vpraša nekako vtolažen berač.
..Kes da. upati smete." zaverne duhovnik s sveto resuobo. ..Obup na Božjo milost je Stvarniku še večje raz-žaljenje. kakor greh sam. Ako vas je volja, spovejte se čisto svoje pregrehe, jest vas hočem poslušati v imenu presvete Trojice." Po teh besedah bolnik prične pripovedovati tako-le:
...lest sem sin siromaškega najemnika. Že v zgodnjih letih sem se bil grajšaku. kterega zemljo so moj oče mnogo let obdelovali, tako zelo prikupil, da se me jc usmilil ter me vzel k sebi v svoj grad. Namenil in odločil me je bil v to, da bom časom služabnik njegovega sinčeka. kteri je bil takrat -e nežno delice v zibelki. Reči in spoznati moram, da Magi gospod me je ljubil kakor lastnega otroka. 1'odučeval me je sam v raznih vednostih, in ker sem v vsih rečeh kazal dober p»«peh, in posebno brihten um. je to dobrega moža nagnilo, da me je namesti v služabnika svojega sina odločil v to. da naj bom s časom osk rbnik vsih njegovih lastili in posestev. Pa ubogi revčik ni mislil, da na lastnih svojih persih goji ostudniši lezerčiuo otl gada. ktera ^a bo kdej neusmiljeno pičila v serce in zadala mu naj stiasiiejši siiicrtno želo. —-
Dorasiel sem bil ravno pet in dvajseto leto, ko se vname nesrečna prckucija, ki je pahnila francoski narod in kmalo za tim celo Kvropo iz raja miru v brezno neizrekljivih žalost iu nadlog. — .Moj plameči duh sledil je po branji časnikov raznim dogodbam tistega nesrečnega časa. — Neka prevzetnost. — neko hrepenenje po slavi se mi v iluso vgnjezdi. — sramovati sem sc pričel podložnega stanu, torej sklenem zapustiti natihoma grajšino. mirno zavetje moje mladosti. Oj! da bi bil pač zveršil svoj namen; ognil bi bil se s tim strašnega hudodelstva. ki zdaj kakor neugasljivi ogenj žge dušo mojo. — V krivem pomenu tolmaeeni besedi: svoboda in r a v n o p r a v n o s t pričnete divjati kakor strašna pošast, rojena v samem peklu, po celi tisti okolici. Moj gospod, akoravno dobra duša in pravi oče vsemu okrožju, bil je vendar v strahu, da bi ne bil od svojih lastnih podložnikov oropan, vjet ali še celo umorjen. V naglici spravi uekoliko denarja skupaj, vse svoje služabnike in posle pošteno izplača in iz službe odpusti, pobere nekaj gospejnih dragocenost skupaj, vse drugo bogastvo pa zapusti in s svojo blagodušiio družhenico pobegne v Pariz, iskajoč tam pribežališa na skrivnem. Izmed vsih poslov sem samo jest, malo drugač ko sin domači. sledil milemu grajšaku ua njegov novi dom. Strah je vladal takrat v Parizu z vso grozovito silo; klali so nedolžne ljudi kakor neumno živino, in kri je tekla slednji dan v potokih. V javnih listih, ki so naznauovali imena begunov, je bil kmali zaznamovan tudi moj gospod s svojo ženo; povsod so jih iskali, al razun mene nihče ni vedil. kje se nahajajo ti dobri ljudje. Zavolj tujega imena, ki so si ga bili pridjali. so tudi v osredku nemirnega mesta, res pravega kačjega gnjezda, vender varno živeli. Terdno zaupajoči na dobrotljivo previdnost Božjo so se nadjali doživeti se boljših iu srečniših dni. Oj srečni in veseli upi. kako malo <asa ste vi navdajali te blage duše! — FMiui človek, ki je vedil za pravo ime grajšakovc rodovine. jih je — — izdal! — jest sem bil tisti izdajavec! —
Oče. mati. evetere hčere — po čednosti telesa iu nedolžni duši. pravi angelci — in sinček, takrat deset let -tar. so bili verze ni v temno ječo. Preiskava zoper nje se prične. Naj manjši natoleovaiije je bilo takrat že dovolj, da m. obsodili uar nedMlžnišega človeka k smerti; pa zoper to blago druzinico tudi kaj tacega ni bilo najti iu javni obto/itrlj je imel dovolj truda izmisliti stanovitno pretvezo, da bi mogel te grajšinske pred sodbo založiti. I.e en člo-
vek se je znajdel v Parizu, ki je za naj skrivnejše pogovore. skorej bi rekel, celo za misli blage družinice vedil, in tega ni bilo strah, nedolžnim iu malovažniin besedam podtakniti hud obne namene ter zatožiti jih kakor skrivne zakletnike zoper tadanjo vlado. Iu ta hudodelnik bil sem jest. — Le vsled mojega krivega zatoženja je bila izrečena čez vso blago družinico smertna sodba; edini desetletni sinček bil je zavoljo nežne mladosti izločen. Oh! le ta nesrečna sirotka imela je biti ohranjena pri življenji, da bi objokovala naj mileje stariše in uaj Ijubeznjivše sestrice svoje, pa tudi da bi preklicovala ubijavca njihovega. —
Tolažijoči se z nedolžnostjo svojo in izročivši se v voljo Božjo so pričakovale nedolžne žertve dneva smerti. Na-ključi pa se med tem, tla se v zapisnik obsojencev neka pomota vrine. Dan, o kterem bi imeli naši grajšinski smert storiti, se približa, pa — na nje sc je bilo menda pozabilo. Morebiti bi bili oni v vsesplošnjern šumu odšli nedolžni smerti, ako ne bi bil nek človek — oh ne človek, ampak kervoločua pošast — želee polastiti sc kasneje grajšako-vega premoženja, ako bi ta ne bil sodnikov opomnil, kar so pozabili. Iu ta uakazen človeška bil — sem jest. —
Se tistega večera izveršena je bila kervava sodba nad nedolžno družino ! —
V plačilo za svoje izdajstvo sem bil povzdignjen v čast pariškega mestnjana, dobil sem v dar tri tisoč frankov in vse te-le dragocene reči, ktere tukaj krog mene vidite, in ki me neprestano spominjajo ua moje strašno iu kervoločno hudodelstvo. — Po strahoviti oni dogodbi vdtleževal sem se vseh mogočih razveseljevauj; al denarji, naj ostudniši plod mojega trinoškega djanja, mi niso bili še potekli, ko se vest zbudi ter me začne strašno mučiti in peči. Molil in mamil sein se na vse strani, delal iu trudil se, pa noben namen, nobeno početje in delo se mi ni zveršilo po sreči. Postal sem siromak na duši in na telesu in verh tega šc pričel bolehati. Obožan in ves ut ruden se v sedem nekega dne pred cerkvene vrata, kjer sem poleni toliko let v naj veči revšini presedal. Spomin na storjeno hudodelstvo me je (ako zbadal in mučil, da sc nikoli nisem prederzuil iti molit v cerkev; še več. v svojih dušnih stiskah si celo nisem upal klicati Boga na pomoč; zakaj nevrednega sem se štel te visoke milosti. Milodari. katere sem sprejemal, posebno pa vaša dobrotljivost, častiti gospod, postavili so me vsled velike varčnosti pri mojem siromaškem življenji v stan, da premorem znesek zopet poverniti, ki sem ga prejel nekdaj od trinoške vlade za plačilo svojega izdajstva. Tam-le v onem žakljiču je znesek z obrestmi vred. Tudi dragotine, ktere tukaj vidite: ura. britka martra. mo-litevnc bukve in zaviti dve podobi so reči, ki so bile nekdaj lastnina po meni v nedolžno obsodbo pahnjenih graj-sinskih; tedaj po meni oropano blago. Vse to bi rad popravil in povernil. Oh, blagi gospod! zdaj pa povejte, naznanite mi: smem se li odpušanja nadjati pri preusmilje-iiem Bogu ?••
..Sin moj!" odgovori duhovnik. ..strašno je res vaše hudodelstvo in ves človeški rod bi ga z neprestanimi solzami ue mogel sprati. Ali milost previsocega Stvarnika je neskončna, ona stori pravo in resnično kesanje močnejše od greha. Kri prcdobrotljivega Odrešenika vam ga bo iz-mila. Obžalujte tedaj iz dna duše strahovito djanje in zaupajte v Božje nezmiriio usmiljenje!" -
Berač očitno uovopoživljen in pokrepčan s tolažljivimi besedami. vstane iz postlje ter pade pred mašnika na kolena, da bi spoved opravil. Duhovnik se pripravlja k deljenju sv. sakramenta. kteri se je toliko iozej zdaj doveršil, ker je dušni stan grešnikov ze vedil.
Berač pa reče: Prosim vas, visokočastiti gospod, po-terpite še malo; poprej ko spoved opravim in mi sv. odvezo podelite, sprejmite v last vse spominke mojega nekdanjega hudodelstva. Denarje razdelite med uboge, dragotine pa prodajte in obernite iz nj.h skupljeui denar v enaki namen!
___in _
Zdaj zloži berač uro, britko martro in bukve na mizo, sname podobi s stene, odvzdigne zagrinjalo iu reče: Glejte, gospod, tu obraze taistih nedolžnih žertev, katere sem izdal strahoviti prezgodnji smerti. —
Kakor bi bil zadet od strelje iz jasnega — se zdaj duhovnik ves pretrese, obledi. pokrije si obličje z rokami in s presunljviui glasom zavpije: „Oh! ta dva bila sta moj preljubi oče, — moja prisercuo - ljuba mati! ti tedaj bil si njih mori vee?" —
Ves omamljen se vsede duhovnik na bližnji stol. Temniti se mu hoče o l dušnih bolečin pred očmi.—Neko mer-zenje. združeno s strahom pred moriveein svojih staršev in sestric mu v tem trenutku iiapoluuje serce. Pa hudi boj med otročj<» ljubeznijo iu keršansko dolžnostjo kmalo mine; urno se oserči pogltdavši nesrečnika, ki mu je potert klečal pred nogami, se vil enak raztertemu červu, obupno in strahovito klical: ..Oh! gospod! odpustite! Za pet kervav iii ran — odpustite!" — Kes privabila je naravna moč nekoliko nitlih sulzic duhovniku v oči; ali kcišauska ljubezen. duhovski poklic iu moč sv. vere so kmalo zmagali. Zdajci poprime mašnik britko matro. nekdanjo lasiiuo svojega očeta, in povzdignivši jo pred beračem z resnobnim glasom pravi: ..Kristjan! ali je resnično, iskreno kcsanje tvoje? Obžaluješ iz dna duše svoje hudodelstvo? " „Oh! obžalujem! obžalujem!" stoka do smerti poterti berač.
Odpustim ti tedaj v imenu Jezusa, ki je za te, zame iu za ves rod človeški umeri ua lesu sv. križa, spregovori duhovnik. ogerne znamnje oblasti — štolo — spove ga, vzdigne nad nesrečnika roke, izreče čez-nj besede sv. odveze. in za tim ga blagoslovi. Kakor v globoko molitev zamaknjen nagne berač zdaj svojo glavo k liani in k nogam duhovnikovim, ter nepremakljivo tako obleži. Mašuik stegne roko, da bi mu zopet pomagal kviško: toda — Jakop jenjal je bil dihati — ni ga več bilo med živimi. —
Tudi poslednje dobro delo blagi masnik nad nesrečnikom spolni: da ga namreč spodobno pokopali iu spremi ga še sam na zadnji poti k grobu. — Brez dvombe zagotovil je s tim ludi sebi srečno zadnjo uro! —
Kodoljub Podratitovski.
Zastran M+orcfnnkute.
Porcjunkelski odpustki imajo to posebnost, da sc zamorejo zadobiti. večkrat ob enem dnevi, totics quoties, to je. kolikorkrat človek, ki je vredno prejel ss. sakraiueute, tisto cerkev obiše. ki ima porejunkelske odpustke iu ondi nekaj časa v papežev namen pobožno moli. Te pobožne navade ne le sv. Cerkev ui nikoli zavergla, kar je sv. družba zborov dvakrat pojasnila (J 7. ni. serp. 1700 in 4. grud. 1723). temveč z določilom 22. sveč. 1847 jo je cerkev še le poierdila. Na vprašanje namreč: „Ce verniki, ki 2. vel. serp. frančiškanske ccrkve obiskujejo, zamorejo popolnoma odpustek tolikrat doseči, kolikorkrat to obiskanje ponovijo lan... lucreutur toties. ijuolies iu eas ingrediuntur et paruuiper ibi oraut). je zbor za odpustke poterdivuo odgovoril . in ta določba je bila verh tega 12. mal. serp. ravno tistega leta od »v. Očeta Pija IX polerjeua. (B. a. T.)
10gie<t po Storensk eni in dopisi.
Iz Ljubljane. Milostljivi knez in škof ljubljanski so delili svete blagoslove: 23. mal. serp. subdiakouat, 27. diako-nat, l. vel. serp. pa mašnikovo posvečevauje.
Posvečeni so naslednji gospodje: Janez Bilec (zavolj bolehnosti posvečen še le letos, mesti lani) iz ilirske Bistrice t bo pel novo mašo 15. vel. serp.); Janez Flis iz Doba (nova maša 15. vel. serp.j; Viljem Gasperin iz Terziča (nova maša 14. ali 15. vel. serp.); Blaž Justin s Trate (nova maša 14. vel. serp.); France K u m-mer iz Kranja (nova masa 21. vel. serp.); Janez Pa-
rapat iz Ljubljane (nova maša pri sv. Petru 14. vel. serp.); A loj z i j H o ž i č iz bohinske Bele (nova maša 2S vel. serp.); Janez Tomažič iz Ljubljauc (nova maša 7. vel. serp. v pretim. Teruovem).
Iz tretjega leta gg.: Matevž Jereb iz I.eskovce (nova maša 7. vel. serp. na Trati ); Janez Kramar iz Cemseuika (nova maša 21. vel. serp.); Matevž Lotrič iz Železnikov (nova maša 7. vel. serp. v stolni cerkvi ljubljanski). in Frauce Šolar iz l.okc (nova masa 4. vel. »erp. tudi v Ljubljani v uršulinski cerkvi).
Gosp. F rane c Stanonik iz Loke jc prejel samo subdiakouat iu diakouat, ker je premlad; g. Janez Za-g o rja n pa zavolj premladosti še nobenega ne.
Iz Ljubljane. 27. u. m. je bila perva seja mestnih odbornikov pod novim županom, pri kteri jc bil voljen namestili župau iu pa opravui odseki za različne opravila. Mali m est u i župau je bil izvoljen gosp. dr. Zupan. Ilazui oddelki pa tako-le: Za magistat gg.: dr. Ahačič. llorak . dr. Orel. Zeluik, dr. Zupau; — za posi o pa i št-vo ali stavbarije gg.: Malič, dr. Orel. Sledri. Zeluik. Verhovec; za šolstvo gg.: dr. Illcivveis, dr. Kaltenegger. dr. Milteis, korar Poklukar, zl. Strahl; - za deiiarstvo gg.: dr. Ahačič, Blazuik, llorak, Pajk, dr. Sclmppl; — za ubožuistvo gg.: Ilolcer, korar Poklukar. Š ven t nar, Zelnik. Verhovec. Te volitve so se tako godile, kakor so bili domači gg. mestiijani predlog storili iu čutiti jc. da z verlim novim mestiiiin gosp. županom vse zadeve prav lep in redoven napredek napovedujejo. Bog daj obilno dobrega sadu.
Izpod kuilia za Savo. 25. mal. serp. —k— Hočem Vam sporočiti prigodbo, ki se je pripetila v sredi tega mesca; ui vesela, ampak žalostna iu ima biti nov izgled, kako hude nasledke rodi ponočevanje. V saboto zvečer, IG. dau t. iii., odidejo trije hlapci iz neke zasavske grajšiue v hribe, ue ravno deleč iz doline. Ni jih gnala uikakoršna dolžnost, šli so vasovat, voglarit. rogo-vilit, sleparit. ali kakor koli hoče kdo imenovati enako pouocuo šalobarstvo. Ilribski fantalini so se nadjali njihovega prihoda, in ker so se že menda kavsali kdej o prejšnjih prilikah, torej so jih necoj hotli do dobrega načcsali. Na nizkem podu so pričo neke dekline trije hribovci čakali hlapcev, vsaki z močno in terdo gorjačo. Ko hlapci pridejo do poda. stopi eden do vrat, iu komaj da jih odpre, že ga edcu lako iiiahue s plauko, da nesrečnež obleži na mestu iu umerje še v tisti noči. Drugi dan. v nedeljo, so žendarji vklenili ubijavca v lastni hiši. pomagača sla sc bila sicer takrat skrila, toda vede, da bi bilo zastonj skrivati se, prišla sla na večer prostovoljno k sodniji. — Govori se. da hudobneži niso bili smerti namenili ubitemu, ampak enemu izmed uinh dveh, ki sta se rešila z bezanjem. Ali jaz bi si tudi ne upal terditi, da so hribovci kteremu izmed hlapcev smert ravno namenili, daravuo imajo enaki primer-Ijeji več izgledov, da so tega iu unega ubili nalašč. Toda kako je ta rcc, ima po mogočnosti razsoditi gosposka in po tem kaznovati. Da jc Bogu vse odkrito, ni treba opomniti. ,,Danici" pa izročujem žalostno dogodbo zato. da bi bila ponočnjakom v svarilni izgled. Mnogo lepih navad in lastnosti ima ljudstvo slovensko, ne manjka se mu pa tudi slabih ne, iu ponočevanje je gotovo uaj gersa iu ne-varniša razvada. Da bi si pač zapomnili mladi ljudje, ko jih tolikrat svarč duhovni, starši iu pametni prijatli! —
Na koncu dopisa pa naj sc tudi dostavi vesela dogodka. Včeraj, 14. t. m., je na Stajarskem v Loki blizo Zidanega mosta mladi Drobuičev gospod pel novo iua-o. Mnogo ljudstvo s Štajarske iu Kranjske se je vdelezilo lepe slovesnosti, saj kmečko ljudstvo po pravici novo mašo ima za naj lepšo in naj imenitnišo slovesnost. Ne šteje si tedaj zastonj v čast fara. da izroči Cerkvi novega duhovna. Loka torej sme ponosna bili, ker je že večkrat doživela enako veselje.

Maribor. 19. julija. Tako dobro in urno se še niso nobene ..Drobtiuice** razprodale, kakor lanske. Vsa zaloga. IjOij izlisov, je v »i mescih pošla. Tudi to glasno priča, kaj mi bili iu -o še pokojni knez Anton .Martin Slomšek .Slovencem. 17. julija je prejelo tukaj 12 bogoslov-ccv inašmkuvo posvečenjc, — ravuo toliko jih bo stopilo v dušno pastirstvo.
Ila» natel-tvo mariborskega semeniša to-le naznanja: Žcodvcc -liani je doslo vprašaii>e. ali se še dobijo Drob-tiniee lanskega, pa tudi prejsujih let? Na to vprašanje daje pudravuateljslvo, kakor vreduistvo Drobtinic, ua znanje, tja do I. I s.*,s je imela založništvo Drobtinic knjigarnica Leonova v Celovcu. na katero bi se bilo tedaj zastran starejših Drobtinic oberniti. — Letnika	iu	sla posla do poslednjega iztisa. Z letuikom 1M»3 se že nad 100 naročnikom m moglo vec postreči, ako bi .-e se vec zelj po tem I«miku lazodclo, bi se dal nov natis napraviti. Od letnikov hi.o in l*«t'»l . kakor tudi od nemškega in slovenskega ziv Ijenjopi-a Slomšekovcga se še dobe iztisi pri podpisanem lav na(»lj-lv u (gegen 1'ostnachnahnie > p » naro-čilni ceni. | Drobtinice in nemški življenjepis po I gold.
—	-lov. zivIjt njopis vo 15• i kraje. Nemški se dobi tudi pri v red. /g. D a *•. c e. I
Iz Amcri\t» * ). V šent l»avl-u 11. junija IbGL — 1'redragi bral! Srečno s.m. hvala Bogu! dokončal svoje po-pot\anje iz kianj-kiga v.Miiiesoto, iz Ljubljane v -t. Pavel, liis. dolga in strašim uevarna pot je ta! Ali z llozjo pomot jo -r e vse dobro končalo. Ra»o sini od Dunaja do llavra popoi\ai. -.m ti v pismu iz llavra naznanil. De smo srečno cez morje prišli, sim ti iz Dunkirk-a na Kn-jezeru pisal. .Milino iu upam. da si te pisma vse prejel. Nar huji. pa ludi naj boij piijetuo popotvanje je biio cez morje na barki. Ker v Mavru ui.-mo mogli nobenega parobioda dobili, .—mo se mogli na jaderui barki odpeljali. Ime ji je bilo ...Mercurv la je bila nar veči baika. kar smo jih vidili v llaviu Popotnikov je prišlo ua-njo okHi pet sto. Na li baiki -mo se odpeljali 10. aprila iz K\rope in smo 1 9. maja zvttcr zo|iet na suho stopili v Amerik:. Ta pol je bila dolga. g. l'ire. ki je še prostor dobil ua parobrodu, se je pa 1. aprila odpeljal, iu je samo In 1 ,i dni potreboval. Toliko hitreje -c pride po parobrodu, kakor najaderni barki.
—	Od zanika sim se zlo bal morske bolezni, ali ko smo sc pervi. »Iiugi. tretji dau iu tako naprej (ako lepo peljali, da smo komaj čutili, da naprej gremo, me je sčasoma po-pu-til sli ali. iu bd sem prav vesel. Prijetno je bilo .-lisati, kako -ti mornarji prepevali, ko so jadra nategovali ali pa obiacali. Lepo je bilo ludi gledati zvečer, kako je solnce milo zahajalo v morje. Kad bi bil tudi vidil. kako solnce ua molju .zhaja, ali vselej sem bil prelcn, da bi bil (ako zgodaj vstal; ali pa kadar .-cm vstal. je bilo pa vreme gerdo ali megleno, da nisem mogel vidili. Na barki hi bilo drugo vse dobro, da bi nam le kuhali ne bilo Ircba! Aii tu smo itmgli sami jedi pripravljali iu jih v kuhinjo nositi . ila je potem kuhar skuhal. Od začetka se nam je zavolj tega malo hudo godilo, posebno ker kuhar je jedi le na pol skuhal, zlasti pa meso. ktero. če ravno je bila suha svinjina. -e nam je potem lako pristudiio. da ga se viditi nobeden ni mogel. I/, pervega smo kuhali večidel le meso pa la-ko p-eno ( raj/. ). zutraj ludi kavo. 1'otem smo pa zaveli misliti, kaj m kako bi kuhali : Zdaj si je eden to domislil, /<laj diugi spet drugo. Zdaj siiio to poskusili, zdaj un-. Kar se nam je dobro obneslo, smo večkrat ponovili: kar pa slabo, smo sku-ili drugi pol popraviti m bolje narediti. Posebno dobro se nam je obua.-al lako 'iiieno-vani ponevi»)ak t Plannkucheii l. K temu -mo vzeli moke, vode. sladkorja i u masla, to smo zmešali, ponev z maslom pomazalt. iu vanjo zlili, iu potem spekli; to je biio naj bo-
•j k> r kile dosedanje g Tomazinovo popisovanja ca-t. Hrav-
ccin posebno v*ee. n.»j podamo še naslednji popi?, akoravno
je kilo i>oput\anje tc kaj malega omenjeno.	\ red
Ije. Dopadli so mi tudi cmoki, kterih smo se paše le proti koncu domislili, iu so bili vse drugač. kakor uni v ljubljanskem semenišu. .Samo moka in malo masla vmes iu to v svalkih ua vodi kuhano. Zutraj smo imeli za ko«ilee večidel podzcmljice (krompir) v oblicah; jest sem jih uar raji jedel z maslom, kakor jih jedo jud)e v Ljubljani, kadar ua sejim pridejo. Za opoldne iu zvečer, kar smo vse ob enem opravili, smo iincli ali laski p-eujak (rajžl. ali cmoke ali pa kak prismojen grah. včasi je še poveihi prišel piiuov-ujak ali pa pečeno meso. Ali kadar -mo kaj kuhali iu se uam je jesti poljubilo, je bilo že še pre-tali. Nar huje je bilo takrat, ko ni>mo mogli nič kuhati. V začetku diugega tetina uase vožnje po morju je vstal hud vihar, iu je barko ta^o premetaval sem ter tje. da stiliar ui mogci nic kuhali (konec n.i-led J
Mi<U Je hej noeegu h krake ni h ve t a ?
I ue dni je h I v Ljubljani niski profesor 1'opov. učenik zgodov iiistva in .-tariuarst\a. učen mož prav priljudnega obnašanja, <lobiega serca iu lepe telesne postave. Samo ena rec se pri njem pogreša, kar se tudi katoliškim olikau-cem (?) vcasi primeri, namreč: pozitivna vera. Temu .-e pa ni čuditi, ker že poltrelje leto popotva in veči del po Nemškem. Auglcškem iu druzih krajih, kjer vera ne cvete kaj pievec živo.
liekel je zastran vere. kar se le prevečkat sliši iz tiinoz h ust kulluinih krošnjarjev, da je mamreč vera le za žen-s t v o in prosto I j u d s t v o. — za učene pa da je raci o-ualizeni, iu kaj vem, kar je še enake nove sare. Iletem mu ua to nekako tako-Ie : Zdi .-e mi . da Vam o te| reci podučciija manjka, ko hi bili dovolj poduceni. bi ilrugač o tej reči mislili; vaša ( rusko-greska j cerkev se je ločila ou latinske, svoje matere, s tem je postala, kakor veja. ki se od drevesa odcepi, pešali ji je jelo pravo življenje, prava učeuost. iu zgublja se j; tudi vera; Va-i duhovni Vas torej ue morejo dosti podstavno podučiti: ko bi se pa Vaš narod zopet sklenil s svojo materjo, latinska Cerkvijo, bi -e tudi vera zopet poživila. Odkritoseicni mož na to odgovori : Sam iz svoje skusnje vem, da naši duhovni so neizobraženi, nevedni; tukaj pa najdem, da latinsko duhovstvo ie učeno iu izobražeuo.
Ker vera tega moža gre le bolj ua materializein. mu morebiti ue bo odveč verzeua iskra, da naj prevdari resnico, da duša je vse kaj več od telesa, ki bo, kar že pamet priča, za vselej živela v tem ko to razpadljivo telo skorej skorej zopet v prah pojdi. Zastran resnice pa. kje da se nahaja, mu tudi ne bo škodoval svet. da naj bere ..Zlati vek.- Ce si bo pa ruski zgodovinar in stariuar o rezilih urah (a pogovor kej k sercu gnal. sc bo o svojem času v idilo; zdaj že ui bilo čutiti.
Duh liožji ne verni k a iu neumneža v eno verste stavi iu Zveličar pravi: .,iz njih sadu jih bote spoznali,** kdo so taki neumneži. Ali ni neumne/, človek, ki si glavo ubija, da bi si jo skorej podvil iu dostikrat krizem-svet blodi 7.a majčkeno učenosti; od naj blag-i in uaj potrebniši učenosti pa še kaučika nima v svojih iiiozgau h '*. Kakošeu pa je sad lake neumne modrosti? Naj pojasni cksein-pel. Toiinsko prostoinaviarsko ministerstvo je dalo povelje, da uaj se v Palermi podere katoliška cerkev ..deiic Ora-zie." Zakaj? Ta cerkev pokriva starodavni tempelj mali-kinjc Diane. iu modrasto-modro ministerstvo pravi, da je že cas. da naj sc ta slavni stari spominek v vsi svoji kra-| t inosti postavi pred oci ..razumnih** ali ..inteligentnih.-1 Tako govori i n t e 11 i g e u t n o ministerstvo. ..Cronaka** v Florencii pa ima drugačueji ..inlelligeutuost" ter pravi: Sej smo zmiraj rekli: Bogovi, ki jih moli ministerstvo v Torinu. so Diana. Merkurij. Bak in Venera*). Ni čuda. da
•) Dijana je inahkinja lota; Vlerkurij malik kupeijfelva. Utov it.!.;
B.»k. malik vina in pijancev; Venera, boginja telesne lepote.
ljubezni in nečednosti.
tako ministcrstvo zatira duhovstvo edino-pravega Boga. razdira cerkve, grabi samostane itd. .Sad kaže, kakošna je vera.
,.L*nionc dc T Ouest" pripoveduje, da nek človek se je une dui obesil z žalosti, da mu je pes cerkuil. Prcjden «e je la ,,intelligentni" kinofilus končal, je neki djal: ..Rajši bi bil zgubil svojo žeuo in svoji dve kozi!" — Ali vidite, kako žlahten je pasji inateralizciu?! Da bi ga plcntal! —
L nima zgledoma nasproti pa pripoveduje ..Armonia" to-le: G. Juri Bovver je nam iz svojega iiuctka v sredi L»ndon-a vstanovil veličansko bolnišnico iu jo je daroval keršanski ljubezni. Tri velike sobane žc dajejo pribežališč 40 bolnikom iu velik vert je odmeujeu za okrepčevanje okreva Ice v; bolnišnica služi za neozdravljive, kakoršua naprava se šc nikoli ni vidila med protestanti. ... Iu kdo jc ta Bovver? Katoličan jc. vitez reda sv. Ivana Jeruzalemskega iu odbornik angleške deržavue zbornice. »Sad pu kaže, da jc on pravi katoličan, ne Ic po besedi, ker skerbi zlasti za tt«-»zdrat Ijivc na telesu, ki se pa njih ncumcrljivi dušu še da pomagati.
DiUgo zlato jagodico ima ..Scmainc liturgi«|ue." Ni davno, ko se je vernil iz Amerike v Francijo misijonar lles-souiers. ki jc bil petindvajset let na aposieljskcm delu ua severu zediiijcnih dcižav v Ameriki. Pravil je, da samo v mestu ludiuuopolu. ki ima lO.OOO prcbivuvcev, se jih jc lo.iuio spreobernil*. t elo voj-ku, ki s kervjo napaja novi svet. pripoveduje goreči misijonar, je pomoček. s kterim Bog veliko veliko duš pripelje nazaj h katoliški resnici, zlasti po bolnišnicah, kjer ranjenim strežejo katoliški misijonarji iu usmiljene sestre. Tak iu enak je sad katoliške vere: tako delajo Bogii na čast in bližnjemu v časni iu vec;.i piid previdni, čedni in trezni ljudje. Prcnasiicni me -senezi. molivci maiiioua. učenci iz umazanih iu neverskih bukev, šohasii natoroneznanci pa so oslepljeni, ki vidijo pred seboj le-t«. kar jc danes, za prihodnje jim ni mar. in tako grejo sami v svojo pogubo.
Drave vere se človek uči zlasti na smertni postelji, ker takrat gotovo bolj jamo vidi. kakor drugekrati, ko |c priliodujodst samo šc za lučaj od njega. Poglejmo nekoliko, kaj uči. kaj oznanuje poslednji trenutek?
Italija zopet hujši mergoli. Marini v listu 4. u. m. do delavccv v Kaltoniscti zopet sanjari za Rim in Bcucdkc. Rogoviiarsk oklic se t ruši po Istrii in Dalmaci. Rcgovilcži labilni bi radi. da bi jim primorski Slovani mogočno bro-dovje za njih kraljestvo napravili. Za plačilo, kaj pa da, bi Slovcnc toliko urieši poitalijaučevali! Ali bi vam dišalo, sovražniki Božji in človeški? Nekaj garibaldežev jc odbro-darilo v Camogli.
Pa tudi verske čutila se zbujajo. 45 glasov v torinski zbornici, ki so odbijali postavo zoper klerikc, so tega priča. Se bolj glasne priče so 20.000 ljudi, ki jih ima Piemont po ječah, iu I2.OO0. ki jih jc iz dežele odpravil. Sila ie ua dve strani oster meč, kterega ena ostrina sega v persi njega. kteri ga rabi.
Da je belgijski Kralj šel k Napoleonu v Vichv, pa da ima spaujolska kraljica lo. ali 15. avg. v Pariz priti, daje priložnost k marsikteremu krcuilju.
Tolmačevska pisarnica. €\ k. sodnijski tolmači: iir. |d. (irubicv , dr. Fr. Navratil, dr. Gall, Orvszkievicz iu Juri Jenko so napravili ua Dunaju občinsko tolmaško pi-samico, ki se iineuuje: ..Krste vercinigte Dolmetsch-Kanzlei fur siimmtliche Sprachen der osterreich. Monarchie; perva združena tolmačija za vse jezike avstrijanskega cesarstva. ( Augusliuergassc št. 12. 1. nadstr.) Pričela se je 1. mal. serp. Ze imena kažejo, kakošui možje so za to opravilo nar bolj zmožni. Ako se bodo pa narodi tako bali v šoli jezikov učiti se. kakor nekteri Tajcpcmi češčine: to bo šc le tolmačev treba!
Killl*ko. Sv. Oče so sc 18. u. m. podali na svoj letnik Kastcl-Gandolfo. kjer menijo ostati do konca vel
serpana. Zdravi so tako. da ni boljšega vošiti. Božja previdnost čuje nad Pijem l\, ki so v svoji \eliko«ii starosti zdravi iu veseli; bolehajo in merjejo pa tisti, ki bi radi papeževo smert šlišali. - V Rimu ljudstvo in duhovstvo skerbi z gorečnostjo zu lložje hiše, da so lepe in častitljive; od leta 1S50 je bilo obnovljenih že šestdeset cerkev z velikimi stroški. V tako imenovani Italii pa nasproti cerkve v svetno rabo obračajo iu šc podirat«, da ue rečemo zanemarjajo. V Kremoui je vlada ukazala podreti cerkev §sv. Dominika v sredi mesta, ki ima imenitne pie»-uine ali treske od umetnikov Campi. Procaccioi. M«l«s*o.
La<ško. Kakor se dostikrat iu po dosti deželah zgodi, du so mnogi poslanci uu deržavnih zborih v-c drugo, kakor pa namestovavci svojih volivcev; tako v novi Italii zmiraj iu zlasti poslednji cas. Ze več mescev so brezbožni ministri in veči del poslancev vse žile napcu;ali. da bi tuli klerike ali bogoslovce vujašiui pedvergli iii nedavno so hudobneži res skovali zadevno postavo. da nai bi sc poter-dila. Toda nato se je vzdignil ncstc»ilen upu zoper to trinoštvo: vsih škofov protesti iu brez števila ljubkih prošenj je vrelo v Torin iu se jc začudeno grozilo iud tem uoviiu preganjanjem katoliške Cerkv c. Iialija je pokazala. da jc iu lioce ostati katoliška, iu obdiv jaecua iu v nesramnosti vtcrjeuu vlada bo iz stialiu sai zi zdaj odstopila od te postave. V senatu je mel senator Srialoja brezbožno postavo pripraviti za predlog, zadela pa ga jc ravuo ta cas nesreča v derži ui (ni povedano kakšna), da je mogel kar brez pomude zapustili slarasiu-ki zbor. predlog, posilovauje klerikov \ vojasino iii se podati v Nea-pei: postava pa med tem v senatu ui bila poteriena. Koliko pa je nu 'cm ležeče, jc očitno, zukai rfgali poi-ataui so blezo tuko uaiiicrjali. da bi •.casouio deželo <>b duhov-šino pripravili, ker b: vse klerike. kolikor bi bilo mor. v vojasino pobi ali in bi se duho\stv» nc moglo ver uaiiiesto-vali. — Zastran novačenja klerikov je dobro sprical poslance 1'esare fantu. da izloceuje klerikov ui predpruvica uli privilegija, ampak pravica, ker narod potrcbu.e duhovstva. torej tudi poti. po kteii ga dobi. Ravno (o jc tcrdil ob svojem ca-u Kavur sam. Toda ..freiinjvrarji" na-predvajo iu povsod tisijo ua to. da bi katoli-ka Cerkev v nar bolj olikanih deizavah še toliko pravice ue imela, kolikor je vzva v Turcii!
Angleško in francosko čaMii-štvo si že roko podaja k novi zvezi, ki ima sveti zvezi vkljubovati. meui „l»loeke."
Na zvezo 3 vladarjev ( alianc« | časniki zopet bolj povdarjajo. potem ko so jo od vsih strani tajili, kidar jo je .M »rning-Po-t" terdila. Beneška ,.Gazetta" pravi, daje U zveza sad shoda v Ki-ingi in Kurlovarih. Dopisnik iz Kima v ..Volksfr." govori o bljših časih. ki da se iz te zveze tudi Rimu obetajo.
liu«*o\>>ko. ..Blatter aus Tir." pišejo: ..liu-ija je »hI poglavarja sv. Cerkve zaznamnjana za sovražnico katoličanov a. Po katoliških prebivavstvih nahaja papeževa sodba milijoiiotero potcrdovauje iu zbudujc v ii|ih pravično jezo zoper trinoštvo. ki svoje brate pleni vere. prostosti, življenja iu blaga. Brez volje ljudstva pa ni vec spesue politike. in torej bodo evropejski vladarji prisiljeni, severnemu sovražniku nasproti gledati na volj« iu zelje narodov. da s svojim političnim djanjciii ne bodo pospeševali iu vterje-vali moči, ktera z ncizbrisljivim serdom preganja katoliško Cerkev, ki jc mati novejšega življenju iu njegove olike v Kvropi. ki je brumbu vse svobode, podzidje vse prostosti, podstava vse pravice." Se vse ostrejsi jc. kar ..BI. a. Tir."
nadalje po ..\Veslf. Merk." posnemajo---- Mi Slovani zu
svojo stran želimo llusu spreoberneje h katoličau-tvu. ne pa nesreče, kakor sploh nikomur ne. To pa je golov o. kar uci zgodovina, da velike vlade, ki so v svojem napuhu narode zerle. so v nič iu pod nič razpadle. Kje -o zuaj Kimljanje. ti napihneži, ki niso nikoli do-ti sveta imeli?
Še teh malo ostankov bi ne bilo več. ako bi katoliška Cerkev njih in njih jezika ne bila ohranila. Za plačilo jo zdaj ,.ltaliaui*«irni * preganjajo in hočejo , — naj bi vedili. kako m tem ravno sebe po glavi bijejo!.. Kje ho Asirii. Macedon-ci. Greki itd.? ..Kdor se povzdiguje, bo ponižan." Kdor preveč je, bo počil. —
Letniki, jabeika in letnik" r.
Preroki, ki no sla in o jedli. V Rimu ua nekem papeževem ozidji so menda nedavno našli to-le bobovo prerokovanje: Vprašanje: Kaj mu je (namreč papežu j? Odgovor: Tumore (otok). Vpraš.: Kaj bo iz tega? Odg.: Izbriši T: l'more (vodena bolezen, vodenica). Vpraš: Potlej pa? Odg: Izbriši l": More (umeri bo). Vpraš.: Kdaj? Odg.: Izbriši M: Ore (v malo časa, v kacih urah.) Vpraš.: Kdo pa pride na njegovo mesto? Odg.: Izbriši O: Re (.kralj) Vpraš.: Kteri pa? Odg.: Izbriši R: E (Emauvel). ... To godljo smo brali v nekem serbsketn listu od 14. majnika, kteri tudi prav rad o papeževi bolezni piše. Vidi se že zdaj, da tiste bobovnikove „ore" (plural od ora-hora, ura) so dolge, že mesci, iu ako se prevdari, kar vse uaznauila terdijo, da so sv. Oče v nar boljšem zdravji, se utegnejo ..ore" tudi v leta spremeniti: kdaj tedaj pride v Rim Viktor Einanvel, in zlasti ker poredni jeziki govore, da tudi on boleha?
—	Na Dunaju je mlekarskih sleparjev, da vse mergoli. Ti mlekoberbarji vodo v mleko mešajo in tako vodo prodajajo. Ker je pa dunajska mestua vraduija po vsih vhodih v mesto s mtekomerom na preži, torej ti gujeci vodo kar seboj vozijo in mleko še le v mestu zblodijo. Nedavuo je gosposka ustavila in premerila osem vozov mleka iu našla je le še 40 delov mleka, 60 delov pa vode. Vse jiiu je bilo torej vzeto in tatinski mlekarji so bili kaznovani. Na enem uuih vozov so našli polno vedro bistre vode, ki je bila s senom in plahtami pokrita. Hiapčou se je izgovarjal, da vodo za pijačo seboj potrebuje, ker je zmiraj žejin iu mu nobena druga kakor le njegova domača voda ue tekne.
—	V Beroliuu so 7. u. m. pričeli soduijsko obravnavo zoper veliko množico Poljakov, — „Blatter a. Tir." pravijo, da zato: „ker so bili grozovitega hudodelstva založeni, da hočejo prej Poljci kakor Prusi bili." V drugi seji stopi neki poljsk posestnik pred mizo in v slabi iiemšiui te-le besede lomi do sodnikov: ,.Slavna sodnija! Od Boga Vam je daua oblast nas soditi. Blagovolite mi milost skazati, naj smem pred Vami razodeti, da ini smo v keršanski deržavi, iu da moramo pred Bogom za vse odgovarjati, kar koli počnemo. Tudi slavua sodnija bo mogla odgovor dajali za svojo razsodbo, in jest torej prosim, uaj sodnija blagovoli Bogu čast dati ter naj ukaže v tej dvorani britko martro postaviti, kakor je navada po vsih keršanskih deržavah." ... Nainestovavci „keršansko - germanske" pru-sovske deržave pa so vender za dobro spoznali, lo prošnjo zavreči, — ceš — ker so med zatožeiiimi (udi uekleri judje! — Žuželka ima neki pravdo zavoljo (istega ,.glo-satorja." ki ga je nedavno tudi ..Danica" omenila. Toliko bogokletje utegne možu ua zadnje vender presedali. — Na vseučilišu v Neapeluu učijo novi profesorji panteizem , nasledek je pa drugi od tistega, ki bi ga hotla loriuska vlada: rovarji sami namreč se k katoličanslvu spreobračajo. ( Arm.)
—	Rovarji laški lažejo, da je papeževa vlada prestopila mejo laškega kraljestva! Ta potuha je katoličanom znamnje, da se zopet kako novo izdajstvo, kak nov napad kuje zoper vlado sv. Očeta. Bog pa bo razkropil svete hudobnežev. in sveti Sedež bo uašel hrambo v samih svojih sovražnikih, kakor v prigodku pri Aspromoute. (Arm.) — V Neapeluu se že med samimi ..liberalnimi" razširja in vtcrjuje spoznanje. da papež mora tudi časni vladar biti. — pa tudi
rovarji oznanujejo ta nauk v zamerzi zoper streljanje in druge blagre, s kterimi torinska vlada Napolilaue osrečuje ( Arm. ^
Iz Ljubljane. Te dni so se vse ljubljanske šole do-veršile. 30. u. m. ob 1,28 je bila v šenklavžu zahvalna in potem slovesno razdeljenje daril za latinske in realne učilnice. Pri ti slovesnosti so imeli govore gg. učenci: Prettner iz 8. razr. nemškega, A rte I iz 7. razr. latinskega iu Stare iz 8. razr. slovenskega, ki je bil eprejet s pohvalnimi slavoklici. Bog daj, da bi toliko truda in na-tezanja z mladostjo tudi primeren sad obro lilo, še zlasti na duhovnem polji.
Il Gorice. Iz zapuščine ranjkega gospoda Metelkota sta p. n. gospoda Jau. P oklu kar in dr. ti e ur. žl. Pavker goriškima duhovšnici in mladeušiiici poslala naslednje bukve, vsakih po 60. večidel z metelčico tiskane, ki so ee med re-jence teh dveh zavodov razdelile: 1. Razlaganje dopoldanje očitne službe Božje; 2. Evstahi; 3. S. Terezije premišljevanje; 4. Nedolžnost; 5. Pomoč v sili —gospoda Jožefa Burger-ja; 6. Razlaganje sv. evaugelija sv. Matevža; 7. Pridige ob posebnih perložuostih — gospoda Jurja Volca. —
Za vse to se rečenitna preblagima gospodoma očitno in priljudno zahvalujerno s prišlavkom, da tudi obdarovane! svojih dobrotnikov ne bodo pozabili.
V	Gorici 28. julija 1864.	Jožef Budal,
sem. vodja.
Duhoeske spremembe.
V	ljubljanski školii. Gospod Matevž Kožuh, kurat v Šturji, je pos(al mestni fajmošter in dekan v Ko-čevji. (i. J. To man pride k sv. petru v Ljubljano. G. Matija Jeriha, duh. pom. in katehet v uršulinskein samostanu v škofji Loki, je postal ondi nunski spovednik. in na njegovo mesto pride g. Ignacij Boh m, dozdaj v počitku. Lokalija sv. Trojice pri Žilicah je spraznjena iu 22. u. m. razpisana, ker se je gospod BI. V o in b e r g e r zavolj bolehnosti odpovedal.
V	lavantinski škofii. Č. g. Andrej Glavnik, je postal farmešter v šent-Jauži na Dravskem polji; — č. g. Štuhec Juri pa namestnik v Poleušaku; g. Simon Pihler je prišel za kaplana v št. Rupert poleg Laškega;
—	g. Janez Košir, nov. posv., pa v Svičino. — g. F'r. B račk o, farmešter v št. Janži ua Dravskem polji, in g. Štefan Mukič. kurat pri sv. Lenartu pri veliki Nedelji, sta stopila v pokoj; — g. Janez Jaklevič, farmešter v pokoji, je umeri. R. L P.!
Dobrotni tlnrori.
Za g. Riharjev spominek. „Hvalite Gospoda!" iz P. Gr. 2 gld.; — g. fajm. J. Bizjak 1 gld.; — g. duh. pom. Dr. Klinar 1 gld.; — g. učit. Fr. Cernilcc 1 gld.; — g. fajm. J. Sular 2 gld.; — g. duh. pom. J. Dovid 2 gld.;
—	g. Mih. Skubic, duh. pom. v Košani. svojemu dragemu učeniku 5 gld.; — fajm. A. S. 6 gld.
Pogorori z gg. itopisorarci.
G. P. P. v Št. P. SI.: Podali ste 1 gld. 40 kr. preveč, ktere imate pri založništvu v prid prihodnjega naročila. — G. J. Juv. v SI.: Poslano po Vaših željah — h pristavkom. da ud nov. leta ni nič plačano. G. Kr. A — r.: 1 gld. za mis. v šk. pis. oddali. — G. uč. M. >1. v sv. križu: Smo založništvu naznanili. -- G. k.: Vse prišlo: naročeno sc bo z veseljm opravilo. — G. —m—: Dobra misel Gratias. — G. Kr. K.: Sc bo vravnalo.
Opomba. Pervi oddelik današnje .Dan.** je šel prenagljeno v natis in so torej na str. 179 ostali znatni pogreški. Na pervi pu-iovini naj se izpusti odstavek, ki sc zame z besedama: .Prave vere** itd. Na druži polovici v 2. v. beri .veliki" namesto .velikostijK v 3. v. .slišali*4 nam .slišali- itd.