Poštnina plačana t gotovini. STHV. 133. PsMfinictna številka Din 1’—. V LJUBLLJANJ.««h*ta, 11. julija 1925. LETO II. ijiVBSK**-1' " 11 jahaja nak dan opoldne, izvzemši nedelj c in praznikov. . Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—. Neodvisen list UREDNIŠTVO Dl UPRAVNI8TVO: sraosr GREGORCICBVA ULICA 8TEV. 18. TKLMKOI STB V. MUL Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj s« priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. orada Stav. Zakaj molči g. delegati Ko je »Slovenec« napisal v poročilu o protestnem shodu hišnih posestnikov Malenkostno stvar nepravilno, se je takoj oglasil g. finančni delegat in v dolgem članku zavrnil nepravilno vest. Ko pa smo nastopili mi z vprašanjem, kdo da j« kriv, da je plačala Slovenija na desetine milijonov dinarjev davka več, kakor je določal proračun in ko je za nami ponovil isto vprašanje »Slovenec« ter vprašal, kdo je kriv, da je plačala Slovenija samo v proračunskem letu 1924/25 za več ko 40 milijonov dinarjev neposrednega davka več, kakor pa je določal proračun — pa g. delegat molči. In vendar mislimo, da bi bila sedaj zgovornost g. delegata še prav posebno na mestu. Ni Slovenija tista obljubljena dežela, ki bi mogla samo v enem letu plačati -10 milijonov dinarjev več, kakor pa je določil zakonodajalec. Niti najma-ii j e pa je Slovenija v stanu plačati take vsote sedaj, ko jo tlači najhujša gospodarska kriza in ko vlada niti z mezincem ne gane, da bi to krizo omilila. Že zaradi samoohranitve mora Slovenija zahtevati, da se ji pove, kdo je kriv tega nezaslišanega preobdačenja, ker samo na ta način je mogoče to zlo odpraviti. In mislimo, da ima Slovenija pravico zahtevati pojasnila, pa čeprav pravi g. delegat, da je odgovoren samo JliTHTrciiemu ministru. Višino davkov določa s proračunom skupščina in če se dvignejo večji davki, kakor pa določa proračun, mora bili kdo tu, ki je to odredil. Ali je bil to finančni minister? Ali je bila to delegacija? Ali je bil to kdo drugi? Na ta vprašanja mora dobiti Slovenija odgovor, ker ji daje za ta vprašanja pravico zakon. Pa tudi zaradi državnih financ samih je s- delegat dolžan odgovorili na to vprašanje. Ce vidijo davkoplačevalci, da plačujejo milijone in milijone več davkov, kakor pa jih jim je predpisala skupščina, ki je za to edino merodajna, kako naj ostane njihova davčna morala iutaktna? Ali ni nad vse naravno, če si fcodo davkoplačevalci dejali, če ne spo-' štujejo proračuna oni zgoraj, pa tudi mi ne bomo spoštovali davčnih predpisov in kjer le mogoče varovali svojo kožo. Naj se nam ne govori, da mora davčna uprava predpisati davke, kakor zahtevajo davčni predpisi in da je prišlo v onem letu 40 milijonov davka več iz iiloveuije v državno blagajno kar avtomatično vsled striktnega izvajanja finančnega zakona. Mi dobro vemo in finančna delegacija pa še bolje, da se je dosledno vsaka določba tolmačila na škodo davkoplačevalca in da niso pomagali niti najbolj utemeljeni ugovori. Kako ozkosrčnost je n. pr. pokazala delegacija pri plačevanju takse na vozove na vzmeteh! Koliko gorja je prizadejal na kmetih dohodninski davek! Kako delajo cenilne komisije! Kako se more uvrstiti tiskarna med trgovsko podjetje samo zato, da plača višji davek! In vse polno sličnih in enakih stvari bi mogli »a vesti! Tako, kakor dosedaj ne sme in ne **ore iti naprej in zato Slovenija zahte-v# zjasnila, kdo je kriv nezaslišanega preobdačenja Slovenije! Na to vprašanje zahtevamo odgovor iu z«to damo besedo g. delegatu. OPOZICIONALNI BLOK ČAKA. Beegrad. 11. julija. Včeraj dopoldne se j« vrfiila seja šefov opozicionalnega bloka. Na tej seji so razpravljali o situaciji. Odnoša-ji med strankami opoz. bloka še niso razčiščeni. Situacija je še negotova, Ker se še n« ve, kako so bodo končala pogajanja. Seja je bila zgolj informativnega značaja. Dr. Lukinič izročen s 138 proti 103 glasovi preiskovalni komisiji. Beograd, 11. julija. Za včerajšnjo sejo narodne skupščine je bilo med poslanci zelo malo zanimanja. Dopoldne je skupščina takoj prešla na dnevni red. Govoril je posl. Hodžar, ki je na dolgo in široko kritikoval obrambo pravnega ministra Lukiniča. Zahteva, da se Lukinič izroči sodišču. Govori strogo pravniško, večkrat celo preveč. Z njegovim govorom, ki je trajal tri ure, je bila končana dopoldanska seja skupščine. Popoldanska seja se je pričela ob 16. Obširno je govoril junak prejšnjega dne posl. Moskovljcvič, ki se počuti že precej dobro. Moskovljevič zahteva, da se Lukinič izroči sodišču. Govori zlasti o njegovi moralni strani. Za njim je govoril radikal Aleksa Žujevič, popolnoma objektivno. Žujevič je edini radikalni govornik, ki zahteva, naj se stvar temeljito premisli pred event, sklepi, pa ne .predlaga ničesar. Žerjav govori v smislu Lukiničeve obrambe. Pravi, da Lukinič ni kriv in da ni osebno nepošten. Da se 'u prav nič pregrešil in da ga radi tega ni treba izročiti sodišču . Predsednik izjavi, da je diskusija končana. Zato daje na glasovanje: 1. prost prehod na dnevni red in 2. predlog opozicije; da se Lukiniča izroči sodišču. Glasovanje je trajalo nad eno uro. Od opozicije in od vlade je manjkalo po 30 poolancev. Rezultat glasovanja je sledeči: Skupno je glasovalo 248 poslancev. Za predlog jih je glasovalo 103 proti pa 138, praznih listov je bilo 7. Predsednik izjavi, da večina skupščine ni sprejela prostega prehoda na dnevni red iti da se bo po čl. 12. o min. odgovornosti sestavil poseben preiskovalni odbor. Nato je bila seja končana. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dopoldne, Prva točka dnevnega reda so volitve preiskovalnega odbora, sestoje-čega iz 12 oseb. Potem pa pridejo na dnevni red vsa vprašanja, ki so ostala nerešena na včerajšnji seji skupščine. Med- njimi je zelo važen Zaničev predlog za ukinjenje čl. 138. ustave, dalje volitve članov glavne kontrole. ! Rezultat glasovanja je pozdravila vsa javnost z zadoščenjem. Danes odločilni dan. j Beograd, 11. julija. Včerajšnji dan je bil zelo značilen za politično situacijo. Pogajanja med radikali in radičevci so v glavnem končana. Dela se na protokolu sporazuma glede skupnega političnega aranžmana. Takoj nato se bo pričelo s stvarnim delom, v prvi vrsti, da se izpolni prva in glavna točka protokola sporazuma: sestava skupne vlade. Politični krogi mislijo, da bo že danes ta posel dovršen. Tekom celega dne je trajala diskusija v parlamentu o obtožnici proti Luki-niču. V opozicijonalnih krogih vladalo je trenutno zatišje, ker opozicija ni obveščena o pravem stanju stvari, da bi mogla zavzeti določeno stališče v tem pogledu. Danes pričakujejo razčiščenja . situacije v vsakem pogledu, v vladi in v bloku. Protokol o sporazumu gotov, GRE SAMO ŠE ZA RAZDELITEV PORTFELJEV. Beograd, 11. julija. Popoldne so se pogajanja na sporazumu nadaljevala. Marko Trifkovič je izjavil vašemu dopisniku: »Nismo še podpisali protokola sporazuma, niti nismo končali dela. Jutri (danes) bomo delo nadaljevali.« Nato so vsi delegati odšli v skupščino, kjer se je ravno vršilo glasovanje o ob- j tožbi proti Lukiniču. Vaš dopisnik do- j se znava, da je protokol gotov. Sedaj vrše pogajanja glede razdelitve portfe-ljev. Predhodno bo o tem sklepal tudi radikalni klub na današnji dopoldanski seji. Politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo sklepov radikalnega kluba, ki utegnejo biti prava senzacija /a ves Beograd. PRIČAKUJE SE KRALJEV PRIHOD. Beograd, 1!. julija. Na včerajšnjih sestankih je bil, kakor doznavamo, dosežen popolen sporazum. Protokol Se ni podpisan. Prva točka dnevnega reda na prihodnjem sestanku bo razprava o razdelitvi porlfeljev. Kralj še vedno ni prišel v Beograd. Njegov prihod pričakujejo v nedeljo. Ker je kraljev prihod v Beograd v zvezi z imenovanjem nove vlade, se bo morala situacija začetkom prihodnjega tedna popolnoma razčistiti. Značilne izjave g. Trifkcviča. Beograd, 11. julija. Včeraj ob 8.30 do- ; poldne so se sestali v ministrstvu za so- J cijalno politiko delegati radikalne in Ra- j dičeve stranice, ki so nadaljevali pogajanja. Dopoldne protokol sporazuma še ni bil podpisan. Pavle Radič je izjavil novinarjem, da bo morda protokol podpisan popoldne. Opoldne je odšel ves radikalni triumvirat, ki vodi pogajanja z radičevci, v skupščino. Tu so pričeli oblegati novinarji Trifkoviča, ki je na v prašanje, kaj je s sporazumom izjavil: Ladja srbsko-hrvatskega sporazuma se približuje svojemu pristanišču«. Na pripombo, ali se ne bo ladja v pristanišču ' morda razbila je Trifkovic izjavil: »V političnem življenju ni nič nemogoče. Toda , za to ladjo ni nevarnosti, da bi se ob pe- 1 činah razbila«. Novinarji so nato g. Trif- | koviča opozorili na članek Pribičeviča v | današnji »Politiki«, da je sporazum nemogoč preje, predno radičevci ne priznajo, da je »hrvatsko vprašanje« likvidirano. Trifkovič se prične šaliti. Najprej je napravil pošten vic«, nato pa pravi: »Kaj, ali mar Pribieevic priznava, da obstoji hrvat. vprašanje?« Smeh. Ko so novinarji odgovorili, da govori Pribiče-vič v »Politiki o takozvanem hrvatskem vprašanju, je Trifkovič dejal: >Vem samo to, da je naše oporišče vidovdanska ustava. Jaz sem eden izmed onih, ki so delali na tej ustavi. Dosleden sem svoji politiki. Ostal bom dosleden še na svojem političnem stališču. Potemtakem ne morem napraviti nobenega sporazuma izven vidovdanske ustave.« Zivkovič iu Gjuričič nista hotela dati nobenih izjav, ampak sta odšla k Pašiču. SPLOSEN OPTIMIZEM GLEDE SPORAZUMA. Beograd, 11. julija. Nekateri politični krogi, ki gledajo na sporazum zelo optimistično, so sinoči govorili, da so se radikali in radičevci že sporazumeli | glede števila portfeljev. Radičevci so | zahtevali 6 portfeljev, radikali so ponu-jali* samo 4; končno so se sporazumeli i za 5 portfeljev, ki so: min. šum in rud, j min. socijalne politike, prosvete, trgo-j vine in pošte. Niso jim pa radikali dali pravnega ministrstva. Zato bodo radičevci dobili podtajniško mesto v finančnem ministrstvu. Ljuba živkovič je izjavil vašemu dopisniku sledeče: Nismo še podpisali sporazuma, ker se še nismo v vsem spo- razumeli. Ako bi se sporazumeli, bi ga podpisali. Razpoloženje za sporazum je pri radikalih zelo ugodno. Z velikim zanimanjem pričakujejo politični krogi sklepa seje radikalnega kluba, na katero bi moral priti sam Pašič. Ako bo klub odobril sporazum, pričakujejo politični krogi povratek kralja. Tedaj bo prišlo do ostavke in do nove vlade, ki bo takoj sprejela tiskovni zakon in dvanajstine. SKUPSČINA MORA DELATI. Beograd. 11. julija. Marko Trifkovič je izjavil vašemu dopisniku, da skupščinsko zasedanje v tem letu ne bo tako hitro končano. Vedno se nahajamo v krizi. Zato bo skupščina delovala neprestano do novega političnega aranžmana. Narod plača in hoče, da se zato tudi dela. DEMANTI RADIKALNEGA KLUBA. .. Beograd, 11. julija. Radikalni klub demantira vse vesti o kakem nezadovoljstvu neke večje skupine radikalnih po-; slancev radi spremembe politike vodstva | stranke. Politični krogi so namreč trtii-| li, da bodo poleg Milutina Dragoviča in j Tome Popoviča izstopili še nekateri dni-! gi poslanci. Medtem pa poročajo, da ne-j zadovoljstvo Milutina Dragoviča radi brezvestnega strankarskega postopanja poedinih članov vlade nima onega zna-; čaja, kakor se mu želi pripisati. PRED SEJO RADIKALNEGA KLUBA MANEVER G. PAŠK A. i 5 Beograd, tl. julija. N!a'današnjo sejo radikalnega kluba pride morda sam Pašič. Ker protokol sporazuma še ni podpisan, na tej seji ne bo niti govora o pogajanjih. Na dnevnem redu je demisija podpredsednika kluba Dragoviča. Za današnjo sejo vlada veliko zanimanje. Glavni motiv demisije podpreds. kluba je nesoglašanje s pogajanji s HSS. V političnih krogih telo govorijo, da dela Dragovič po Pašičevi volji. Pašič je sklenil, naj on igra opozicijo v klubu. Dragovič je to storil , ter |>otegnil za seboj še nekoliko poslancev, ; med temi tudi Tomo Popoviča. Pravijo, da j mu bodo sledili še drugi. 'Radikali o tem zelo | neradi govore in upajo, da bo mogoče nespo-I razum izgladiti. Ta dogodek je radikalni stranki povzročil mnogo skrbi- in misli se, da bi moglo priti do zastoja pri pogajanjih. Dragovič in tov. so na stališču, da stranka ni dobila narodnega zaupanja za program, ki ga sedaj izvaja. Radi tega je Pašič včeraj popoldne konferiral z Nlnčičem, Maksimovičem, Krstom Miletičem, Uzunovičem in Slavkom Miletičem. Slednji bodo skušali spor poravnati. PREISKAVA PROTI ST. RADIČU -KONČANA. Zagreb, 11. julija. Včeraj je bila končana preiskava proti Stjepanu Radiču. Spisi so izročeni državnemu pravdništvu. Preiskovalni sodnik dr. Korbler je zaslišal vse sve-doke in izročil preiskovalne spise višji pristojni oblasti. Državni pravdnik mora sedaj v roku 8 dni proučiti te spi6e in nato dvigniti obtožnico, ali pa, ako za to ne bo imel vzroka, ustaviti postopanje proti St. Radiču. V zvezi s končano preiskavo proti Stjepanu Radiču je včeraj odpotoval v Beograd višji državni pravdnik dr. Aleksandar. Stran 2. NARODNI DN1VNIK, 11. julija 1926. 3sM2x&si&jmuxs*t*maunamnuxaaaiam*aao pa ne soglašam s politiko sporazuma, kakor se izvaja v zadnjem času.« V vrstah samostojnih demokratov vlada vsled zadnjega stavka Dragovičeve izjave precejšnje veselje. Zdi se nam pa, da je to veselje veliko prezgodnje, ker pomeni Dra-govičeva demisija predvsem ostro demonstracijo proti polovičarskemu nastopu radikalov v Lukiničevi aferi. Pred podano de-misijo poslanca Dragoviča je namreč poro-čuln dobro informirana »Politika« sledeče: »V aferi Thum-Taxis nastopa nov moment. Radikali smatrajo (vsaj oni, ki so se izjavili ■/.a izročitev dr. Lukiniča sodišču), da ni dr. Lukinič edini krivec in da treba videti tudi ostale. Vsled tega je ena skupina radikalov (poslanci Varjačič, Dragovič, Selmič in drugi) poslala pismo predsedniku radikalnega kluba. V tem pismu se zahteva, da predsed-ništvo radikalnega kluba na vsak način izve imena članov delniške družbe, kateri je bilo izročeno veleposestvo Thurn-Taxisa. To zahtevajo, ker se sumi, da so med njimi tudi nekateri radikali in zato zahtevajo, da se to Jožene. V pismu se dalje zahteva, da izposluje klub, da se ob priliki izročitve dr. Lukiniča sodišču zakonitim potom stavi veleposestvo Thurn-Taxis zopet pod sekvester. Ta korak radikalnih poslancev je naredil v parlamentarnih krogih globok utis in bil sprejet z velikim odobravanjem.« Kakor se torej vidi iz te vesti >Politike<-, nimajo samostojni demokrati prav nobenega vzroka veseliti se Dragovičeve ostavke, icer bo ta samo pripomogla, da bo javnost izvedela, zakaj se samostojni demokrati tako zelo vlečejo za dr. Lukiniča. Enkrat pride vendarle vse na dan! Slovenski rudarji na Francoskem! Lansko poletje je razglašal inžener Dekleva v »Jutru*, in »Slovenskem Narodu^, da posreduje slovenskim rudarjem službe na Francoskem. Zdelo se nam je že takrat sumljivo, da mladinska lista, obe glasili trboveljske premogokopne družbe, vabita ljudi proti interesom Trboveljske premogokopne družbe na Francosko. Kmalu se je pokazalo, da so naleteli vsi delavci, ki so prišli s posredovanjem inženerja Dekleva na Francosko, na slabo, dočim so pisali drugi rudai-ji, ki jih je šlo nekaj tisoč na Francosko s Francoskega nazaj, da se jim zelo dobro godi. Pričetkom letošnjega poletja, ko je začela Trboveljska prem6gokopna družba, — kakor vedno v zadnjih poletjih, — praznovati pai delavnih dni na teden in skrajšati delavcem plače, da si prihrani na režijskih stroskih v slabši poletni seziji, in se ji je bilo zopet bati, da ji bodo najboljši delavci začeli uhajati na Francosko, se je pa oglasil inžener Dekleva v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«, da on ne posreduje več delavcem služb na Francoskem, da se delavcem v Franciji zelo slabo godi, in da se jim bo še slabše godilo, da so se začeli slovenski rudarji iz Francije vračati v domovino in da odklanja on vsako odgovornost. V resnici se je tudi vrnilo par delavcev iz Francije v Trbovlje in Zagorje, ki so potrjevali zadnje oglase inženerja Dekleva v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«. Kaj je na stvari z zadnjim oglasom inženerja Dekleva in kako se godi našim rudarjem na Francoskem, priča sledeče pismo, katero je dobilo naše uredništvo od slovenskih rudarjev v Franciji in katero si more vsakdo pri našem uredništvu v izvirniku ogledati: Dragi v domovini! Vsi podpisani, zavedni rudarji pošiljamo v domovino milo pozdrave vsem rudarjem po vseh rudniških okrožjih in Vam tudi malo opišemo, kako se tukaj imamo in živimo. Ker si sicer ne moremo dopisovati drug z drugim, pa se lahko pogovorimo po časopisu iz daljave. Vemo, da enega in drugega zanima, kako nam tukaj gre in še posebno, ko pise list »Jutro« o naših mizernih razmerah in da nam gre tukaj zelo slabo. V resnici pa moramo reči, da nam do sedaj ni šlo slabo in mislimo, da nam tudi za naprej ne bo Slo in sicer nobenemu izmed nas, ki hoče delati. Seveda kdor noče delati, za takega je povsod slabo. Kajti tudi tukaj velja pregovor: »Za lenuha ni kruha«, ne na Francoskem in tudi drugod ne. Da malo premisli- mo in opišemo, je tukaj veliko boljše, nego najsibo pri kateremkoli rudniku v Sloveniji. Jasen dokaz: Samec si lahko, če le malo varčuje, v Šestili tednih zasluži in prihrani toliko, da si more kupiti že precej dobro obleko in čevlje in zraven še dosti dostojno živi, česar si pri Trboveljski premogokopni družbi in sploh pri rudnikih v domovini ne more zaslužiti skoro v enem letu. Drug dokaz: Tukaj se vozijo in kolesarijo skoro vsi slovenski rudarji na kolesih, ko se rudarji po rudnikih v domovini še v samokolnicah ne morejo, ko mi vemo, da jim ne dopušča njih borna pl«?a in draginja, da si koles ne morejo kupiti. Tudi rudarjem z velikimi družinami ni treba stradati v Franciji, ker je za vsakega, ki dela, dovolj kruha in drugih potrebnih stvari, kot obleka, obuvalo, kar je vse ceneje, kakor v domovini. Veselje je gledati slovenske rudarje, kako so lepo oblečeni, zakaj g. inžener Dekleva tako slabo priča o Franciji! Kaj se mu je zamerila? Kaj je vzrok, da bi naj prišli slovenski rudarji nazaj v domovino stradat, ker smo slišali, da je toliko brezposelnih. Ali hoče Jutro« še več revščine in brezposelnosti? Zakaj nam ne date po naših domačih rudnikih človeku podobnega življenja in plače? Dajte nam to, pa pridemo vsi dragevolje nazaj v domovino. In tudi vsem Vam rudarjem v svarilo povemo, da Je to laž, kar b^je govorijo nekateri rudarji, ki so prišli iz Francije nazaj v domovino, da je tukaj tako slabo in da je g. dr. Dimnik ljudi »prodajna Francosko in da si je pri tem zasluzil ogromne vsote denarja. To je vse grda laž! Kajti vsi dobro vemo, ki smo šli na Francosko, da g. dr. Dimnik od nas ni dobil nika-kega plačila in smo mu vsi za njegov obilen trud zelo hvaležni; sploh je g. dr. Dimnik svaril ljudi, ki niso bili rudarji, da se naj na Franeosko ne podajo, če niso vajeni rudarskemu delu. Rudarji pa, ki so prišli nazaj, so delomržni ljudje, ki se jim ni ljubilo delati, ali niso bili za to delo sposobni, ali pa so morali iti, ko so si mnogi mislili, da leži v Franciji denar na cesti. Zatorej svarimo vse v rudniških okrožjih, da ne verjamejo obrekovalcem! Delavce pa, ki ste šli iz Francije in ste v domovini brezposelni, vas pa obžalujemo in Vas svarimo, da ne govorite neresnice o Franciji in o g. dr Dimniku, ker s tem škodujete drugim, ko ste sami že tako kaznovani, ko ste brezposelni. List »Jutrot in g. inžener Dekleva se pa naj drugič zanimata za one, ki so v domovini brezposelni, ne pa za nas. Torej so- Politične vesti, = Vprašanje konkordata. Voja Janjič, delegat pri pogajanjih za konkordat z Vatikanom, je izjavil, da so se pogajanja vršila v nam zelo prijaznem duhu in da še niso dovršena le radi poletne sezone. Janjič meni, da bodo pogajanja v jeseni končana. = Tiskovni zakon bo sprejet šo v tem zasedanju. Minister za izenačenje zakonov dr. Srskič je izjavil vašemu dopisniku, da po-njegovem mnenju tiskovni zakon ne bo od-goden do jeseni, marveč bo brez ozira na kombinacije izglasovan še v tem skupščinskem zasedanju. = Dvanajstine predložene skupščini. Na četrtkovi seji narodne skupščine je bilo poslancem razdeljeno poročilo o dvanajstinah Dvanajstine morajo priti jutri na dnevni red v skupščini in bodo sprejete po skrajšanem postopanju. Ker pa ni bil še dovršen dnevni red včerajšnje seje in izgleda, da tudi danes še ne bo dovršen, bodo prišle dvanajstine na vrsto šele prihodnji teden. = Spor, ki je nastal med zajedničarji in radičevci, se ne tiče načelnih vprašanj ampak le taktike. Zajedničarji so proti pogajanjem z radikali, dokler niso rešena nekatera vprašanja, katera oni smatrajo kot najvažnejša. Radičevci pa zopet smatrajo, da se morejo pogajati tudi preko teh vprašanj. Povodom vesti o zahtevi radikalov, naj se s sporazumom likvidira tudi hrvatsko-srbsko vprašanje, so zajedničarji zahtevali, da se mora napram radikalom jasno odrediti stališče. Ako ne bi prišlo v teh vprašanjih do sporazuma, potem naj se pogajanja prekinejo. Radičevci želijo, da se spor likvidira, ker jih loči od zajedničarjev samo taktika in hočejo zalo na vsak način preprečiti izstop Zajednice iz Hrv. selj. kluba. = Pogajanja v Firenci končana. Presbiro I je dobil iz Firence sledeče uradno poročilo: i »Predsednika naše in italijanske delegacije j na konferenci v Firenci sta paragrafirala do- ! sedaj 26 koncesij in večje število not, ki naj i regulirajo razne sporne zadeve. Konvencijska ! konferenca je zaključena. Predsinočnjim sta j obe delegaciji odpotovali v Rim radi sklenit- i ve sporazuma v točkah, za katere je potreb- i no pritrdilo našega in italijanske zunanjega I ministrstva. Nato bodo konvencije naši de- I legati še enkrat proučili.« Antonijevič, poslanik v Rimu; dr. Rybar, predsednik dele- ; gacije; Mussolini, Quartieri. Italijanski tisk i je vest O ugodnem zaključku firenfikih poga- j janj vzel z odobravanjem na znanje. Homogena radikalna vlada na vidiku? »Balkan«, ki je neprimerno bolj slaven po svojih ogabnih osebnih napadih, ko po zanesljivosti svojih informacij, poroča kljub svoji odkriti simpatiji za samostojne demokrate, v razprtem tisku, da je homogena radikalna vlada na vidiku. Ker je njegovo utemeljevanje te vesti interesantno in ne brez podlage, objavljamo njegovo vest: Včeraj, kljub trditvi, da je sporazum gotov in da smo pred ustvaritvijo takozvane RR vlade, se je razširila verzija o možnosti sestave homogene radikalne vlade. To se ne potrjuje na pristojnem mestu, vendar se zagovarja to možnost z razlogom, da bi bila taka rešitev logična, če se želi izvršiti notranje pomirje-nje. Ta vlada bi bila začasna, na jesen pa j bi se izpopolnila v zmislu sklenjenega sporazuma. Razven tega bi bil potreben ta interval, da bi imeli radičevci možnost pred narodom, za časa oblastnih volitev, ki se izvrše v kratkem, razložiti svoj program. Homogena radikalna vlada bi delovala le za časa skupščinskega odmora. — Nova afora na vidiku. Vlada in opozicija se pripravljate na pondeljkovo sejo skupščine, na kateri je na dnevnem redu razprava o veliki bencinski aferi. Stvar je zelo zanimiva in pričakujejo nad vse zanimive diskusije. = Represalije proti Bolgarski ostanejo v veljavi. Zunanji minister Ninčič je pozval k sebi Rakiča, našega poslanika v Sofiji. Na sestanku, ki se je vršil v kabinetu zunanjega ministrstva, sta govorila o represalijah proti Bolgarski, ki sedaj še niso preklicane. Represalije se nadaljujejo, ker bolgarska vlada ne izpusti naših državljanov na svobodo. = Rusija in garancijski pakt. V razgovoru s francoskim poslanikom Herbeltom je izjavil Cičerin, da se sovjetska vlada intere-sira za nameravano sklenitev garancijskih paktov. Vendar pa bi sovjetska vlada želela, da bi bili ti pakti sklenjeni na širši podlagi in da bi se tikali tudi zapadne meje sovjetske Rusije. Če bi se to zgodilo, bi sovjeti čisto z drugimi očmi gledali na Zvezo narodov ko dosedaj. — Amerika ne popusti od dolgov. »Echo de Pariš« poroča, da je obvestil ameriški finančni urad, da Amerika nikakor ne more pristati na kakršnokoli zvezo med ^zavezniški mi dolgovi in reparacijskimi plat iti Nemčije. Zavezniki morajo vse svoje- do gove plačati. S tem je zlasti prizadeta galija. — Vojne priprave na Daljnjem \ zhodu. »Times« poročajo na podlagi kosmateziinlao vesti, da se opaža v Transbajkalski oblasti in v Mongoliji oživljeno oboroževanje sovjetov. V Urgi, glavnem mestu Mongolske, je vse polno nemških aeroplanov in oklopnih avtomobilov. 4000 Mongolov da se v tem mestu pridno vežba od ruskih oficirjev v orožju. Sovjeti so dali mongolski vojski na razpolago tudi artiljerijo. V Kalhanu vez-bajo sovjetski oficirji čete generala 8 * ki je izdal nov proglas na Kristjana z zop nim ostrim napadom Anglije. = Velika Britanija pripravlja odleia* ukrepe proti sovjetom. V angleških diplo-matičnih krogih narašča razpoloženje, dst $• prekliče priznanje sovjetske vlade. Vendar pa misli velikobritanska vlada s tem ukre-pom počakati, dokler se ne povrne sovjetski poslanec Rakovski, od katerega bo zahtevala londonska vlada obsežna pojasnila. Os bi t* izpadla neugodno, potem je pričakovati, da bo britanska vlada nastopila z vso entrgij* proti sovjetom. Protestnih not se sovjetom ne bo poslalo, ker so te brez vsakespt dejanskega učinka. Prosveta. OKLIC ZA HISTORIČNO RAZSTAVO POTRETA. Leta 1922 je priredila Narodna galerija veliko historično razstavo slikarstva na Slovenskem, ki je pokazala, da je historičen »a*-terijal silno obsežen. Zato se je Narodaa galerija odločila, da ta materijal opredeli na kolektivne preglede posameznih panog. L*-tos priredi N. G. koncem meseca avgust« razstavo portreta, ki naj obsega dobo od 16. stoletja do danes. Nujno prosimo tem potom zasebne lastnike, državne, avtonomne in župne urade, da nam sporoče nahajališča portretov brez ozira na to, če so slikarji znani ali neznani. V poštev pridejo oljnate slike, pastelne slike, risbe, grafična dela, miniature, votivne slike s podobami zaobljubljeneev in ustanovnikov. N. G. prevzame za posojena dela vsako odgovornost, jili bo zavarovala proti požaru in vlomu ter nepoškodovane vrnila lastnikom. Po 9like pošlje svoje odposlance, ki se bodo legitimirali. Pošto prosimo na naslov: Narodna galerija v Ljubljani. Internacijonalnc umetnostne ra*s(ave na Reki, ki se otvori 29. t. m. so se a grafik* udeležili naslednji slovenski slikarji: Jaka« Božidar, Fran in Tone Kralj, Vidmar Nande in Fran Stiplovšek. Razstavljajo kot flOsebna grupa. PLASTIČNI FILM. Iz Pariza je prišla vest o senzacionalni iznajdbi mladega inženerja, ki utegne iaieti za posledico novo epoho v zgodovini raavoju filma: dolgo iskani problem plastičnega filma je rešen. Obiskovalci kina bodo gledali kmalu slike, ki kažejo v nasprotju a da- našnjimi filmi prostorno globokost, .feerej filme, katerih slike se ne bodo več gibal* kot vpodobljena bitja na ploskvi, temvei kot resnična telesa v prostoru. Iznajditelj tega najnovejšega čudfcsa optične tehnike je rumunski inžener Demeter Daponte, ki živi v Parizu in, ki je izpopolnil po večletnem delu svoj novi projek«ijski aparat. V zadnji seji pariške akademije znanosti je razložil fizik D’ Arsonoval zbranemu občinstvu temeljne principe prostornega filma ter predložil načrte od Daponteja konstruiranih projektografov. ■ Prvi poskusi ustvaritve plastičnih slik segajo približno za polovico stoletja nazaj. Največ eksperimentov je baziralo na preprostem principu: izstočasno je bil predmet posnet dvakrat, ena slika je odgovarjala obsegu vida desnega, druga levega očesa. Ako je človek gledal obe sliki, postavljeni drugo poleg druge, je dobil utis plastične podobe. Pri tem so poizkusili večkrat projicirati take podobe na platno. Toda eksperimenti niso privedli do zadovoljivega rezultata. Zakaj gledalci so mogli gledati ta novi filn* samo na eno oko imajo o realnosti, ki jih aparata. Rumunski inžener je zapustil široko pot svojih predhodnikov ter ubral drugo. Ni treba. si je mislil, gledati z obemi očesi, da s* vidijo predmeti kot relijefi. Ljudje, ki vidijo samo na eno oko imajo vrealnosti, ki jih obdaja, tudi reliefno sliko. Z drznim korakom je poizkusil torej Daponte projicirati omenjeni dve sliki stereoskopa drugo na drugo, mesto drugo poleg druge. Slika, ki je nastala na ta način, v začetku ni jasna. Vendar pa izpremeni' genialna priprava sliki projicirani drugo na drugo, v figure z ostrimi prostorninskimi konturami. Daponte postavi namreč pred projektografa dve izredno vrteči se kristalni plošči, ki slabita ali pa avi-šujeta svetlobo obeh projiciranih slrupm žarkov, in sicer na ta način, da doseže skupina žarkov desnega projekcijskega aparata maksimalno svetlobo v trenutku, ko pade skupina žarkov levega projekcijskega aparata na minimum in, seveda tudi obratno. Celokupni utis slike je vsled tega vedno eden j in isti- Nasprotno se zvišuje svetloba posa-i meznih točk z bliskovito naglico. Princip »°-ve iznajdbe obstoji torej, kratkoročen«, t tem, da je v enem trenutku močno . ljena slika, ki odgovarja desne- ga očesa, v dugem pa slika,Jd odgovarja obsegu vida levega očesa. Toda „aše oči ne opazijo vsakega skoka svetlobe, temveč se prilagode tej neprestani izmenjavi ter dob* od obeh slik sam0 celoten utis ene same plastične ,, Veliki praktični pomen te metode obstoji v tem, da je predvajanje plastičnih filmov nadvse enostavno in poceni. Zakaj, kinematografom ne bo treba nabavljati . jako dragih projekcijskih aparatov. Plastični film se namreč napravi na ta način, da se fotografira platno, na katerem projicira od Daponteja iznajden aparat figuralne slike. Film, ki nastane na ta način, vzbuja popolnoma iluzijo originala. Dnevne vest 3000 DINARJEV. trboveljska premogokopna družba, ki je priznala, da je naredila čez 30 milijonov dinarjev čistega dobička, je darovala Jugoslo-venski Matici 3000 dinarjev, torej eno deset-fisočino svojega priznanega čistega dobička. Je sicer res, da morajo sprejeti reveži — in vsa naša kulturna društva spadajo danes med reveže — vsak dar, toda prepričani smo, da bi vsa Slovenija z navdušenjem zbrala dvakrat po tri tisoč dinarjev, če bi Jugo-slovenska Matica odklonila sramoten dar Tr- i boveljske premogokopne družbe. Zakaj ta dar Trboveljske premogokopne j družbe ni nič drugega ko grda špekulacija, j Ta dar naj reče, da tudi Trboveljska premo- j gokopna družba podpira slovenska kulturna ; društva in da ima celo smisel za našo na- j rodno obrambno stvar. In za sramotnih 3000 ; dinarjev naj bi delala Jugoslovenska Matica j še reklamo za to tujo družbo, ki draži vse j življenje v Jugoslaviji. Dar Trboveljske je žalitev slovenskega na- j roda, ker je tako sramotno nizek, da ni dru- j gega ko kost, ki se vrže beraču. Naj bodo | naša narodno obrambna društva še tako rev- ' na, vendar morajo imeti ta ponos, da ponižujočih daril ne sprejemajo. Svoje dni smo sporočili, da prejema upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe na leto 175.000 dinarjev nagrade. Sedaj se nam sporoča, da prejmejo letos mnogo več, , namreč celih 300.000 dinarjev, torej natančno 100 krat toliko, kakor si upa vreči Trboveljska premogokopna družba naši Jugoslo-venski Matici. Ali naj k temu še pišemo komentar? Ni zadosti, da nezaslišano izkorišča Trboveljska premogokopna družba slovenski narod, mislijo gospodje, da smejo res tudi žaliti, da smejo z našim narodom postopati kot z beračem. Kaj bo tudi na ta udarec slovenska javnost ravnodušna, kaj bodo slovenske stranke tudi še sedaj tlačanile Trboveljski, zato da dobe par drobtin, ki jih je moral drago plačati naš narod! Po odnošajih strank do Trboveljske, morajo slovenski volilci presojati stranke. — Avstrijakanti, čitajte v »Slovenskem Narodu« roman »Razpad carstva«, da izveste, kako ganljivo junaško sta stala cesar Karl in cesarica Žita sredi dežja krogelj in kako še bolj junaško in Bogu udano sta nosila svojo usodo. Vse sentimentalne gospodične in jokave starčke pa opozarjamo na plemenito smrt plemenitega grofa Wolkensteina, ker take plemenitosti se ni našlo nikjer, kakor samo v okolici cesarja Karla. Pa šalo na stran! Škandal je, da si upa slovenski list liskati tak avstrijakantski roman, kakor je Razpad carstva, da neumnosti, ki je na široko servirana v romanu sploh ne omenjamo. Ubogi »Slovenec«, če bi objavil le polovico tako avstrijakantski roman. To bi se »Slov. Narod« korajžil v svetem ogorčenju nad takim avstrijakantstvom. — Stranka, ki se svojega imena sramuje. Mladinski tisk vabi na plenarno sejo načelstva in izvrievalnega odbora demokratske stranke. Mora biti pač zelo čudna samostojna demokratska stranka, da se celo voditelji ■sramujejo njenega imena. — Brez svobodoljubja. Ker so se štirje gospodje podpisali na oklic »Krščanske šole«, jih »Slovenski Narod« osebno napada. Mislimo, da ima vsak državljan pravico, da svoje nazore, če so ti v skladu z zakonom, javno izpoveduje. Je v resnici že skrajni čas, da bo novi tiskovni zakon temu časnikarskemu banditizmu režimskih listov naredil konec. — Novi jugoslovenski konzuli. Nj. Vel. kralj je imenoval publicista Gjorgja Josimo-viča honorarnim konzulom na Dunaju, Alfreda Riparbellija honorarnim konzulom v Fi-renzi in Dragomira Kasidoluca generalnim konzulom v Gradcu. — Promocija. Pretekli mesee je položil diplomski inženerski izpit v Zagrebu s prav dobrim uspehom g. Ivan Zaplotnik iz Jezerskega. Čestitamo! — Promocija Jugoslovena v Oxfordu. Te dni je bil promoviran na Oxfordskem vseučilišču za doktorja književnosti Vlade Popovič in Beograda. Njegova disertacija je izpadla tako dobro, da mu je neki profesor obljubil, da pride v zbirko del o Shakespea-reu. — Nov slovenski zobozdravnik v Gorici. Dr. Lambert Mermolja, ki je bil preje zdravnik v Idriji, bo otvoril te dni svoj zobozdrav-niški ambulatorij na Travniku v Gorici. — Prepovedani listi. Notranji minister je prepovedal širjenje sledečih listov v naši državi: »Die Stunde«, »Simplicissimus« (humoristični list iz Miinchna), »Sonn- u. Mon-tagszeitung«; dalje so prepovedane brošure: jKjn Notschrei der Deutschen in Slovenlen«, »IJie Wehrzeitung« in še nekatere druge. — Pravilnik o dijaških štipendijah gotov. ' osebna komisija pri ministrstvu prosvete je končala pravilnik o dijaških štipendijah. V sredo je predložila komisija pravilnik mini strstvu prosvete. — Konvikt za otroke železničarjev. Sa-rajevska železniška direkcija je kupila na llidži pri Sarajevu poslopje, v katerem bo namestila konvikt za sinove železničarskih uslužbencev iz province, ki obiskujejo v Sarajevu srednje šole. — Zgradba velike soline v Ulcinju. Posebna komisija je dovršila te dni načrte za zgradbo modeme soline v Ulcinju ter jih predložila upravi državnih monopolov na ogled. Uprava monopolov je izjavila, da so načrti zelo dobri ter je sklenila, da se zgradba izvrši. Stroški so preračunjeni na 40 milijonov dinarjev. To bo naša največja solina, ki bo lahko krila potrebe vse države. — Volitve prisednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče. Ker poteče rok za prijavo volilnih upravičencev za te volitve že v sredo, dne 15. julija 1925, se trgovci, obrtniki itd. za katere velja obrtni red in katerih obrati se nahajajo v mestu Ljubljana, nujno poživljajo, da čimpreje prijavijo mest- j nemu magistratu sebe ter svoje nameščence, j ker bodo morali sicer v kratkem 8-dnevnem j reklamacijskem postopanju dokazovati z ' uradnimi listinami svojo in svojih usluž- j bencev volilno pravico. Tiskovine za te. prijave se dobe brezplačno v mestni posveto- j valnici na magistratu, soba št. 22. Obrtniki : in trgovci, katerih stajališče obratov ni v j Ljubljani, morajo prijaviti svoje obrate in svoje nameščence pri županstvu občine, kjer j se nahajajo njihovi obrati. — Znižana vožnja na kongres jugosloven- i skih gledaliških igralcev. Kakor smo poročali, se vrši v dneh od 10. do 12. avgusta v : Beogradu kongres »Udruženja jugoslovenskih gledaliških igralcev«. Sedaj je dovolilo pro- ; metno ministrstvo vsem udeležencem kon- i gresa polovično vožnjo po železnicah. — Dan čistosti v Novem Sadu. Novosadska j policija je uvedla takozvane dneve čistosti, j Ob teh dnevih bodo hodile posebne komi- j sije, sestavljene iz zdravnikov in policijskih : funkcijonarjev po javnih lokalih ter pregle- j davale, v kakem stanju se nahajajo glede : snažnosti. Na ta način se bo doseglo, da bo- j do lastniki lokalov vedeli vedno naprej, da ; se bo vršilo pregledovanje ter bodo vsled j tega očistili svoje lokale. Prvi dan čistosti bo ■ i l.° septembra. Komisija bo pregledala vse : javne lokale: kavarne, restavracije, slašči- ; čarne, trgovine, dvorišča po hišah itd. Vsi j oni, pri katerih ne bo vse čisto, bodo lcazno- j ! vani z občutnimi denarnimi globami. Na ta j \ način hoče policija prisiliti lastnike javnih i I lokalov, da se bodo držali snažnosti, ki je v j \ Novem Sadu na jako nizki stopnji. — Polet na severni tečaj s »Zeppelinom« | i nemogoč? Kakor poroča »Berliner Tagblatt« ! ! je prišla mednarodna študijska družba^ za j • raziskovanje polarnih krajev do zaključka, j ; da ponudeni zrakoplov s 105.000 kub. me- j ! trov ne zadostuje v svrho sigurnega poleta ; i na severni tečaj. Predsednik nemške skupine ; družbe, tajni svetnik Kohlschiitter je dobil j I nalog, da sporoči ta rezultat tvrdki »Zeppe-i linbau« ter pozove tvrdko istočasno, da pri- • stopi k študijski družbi. Tehnična komisija, j v kateri bo imela tvrdka »Zeppelinbau« gla-! sovalno pravico, naj odloči, ako je mogoče ! uporabiti zrakoplov teh dimenzij za razisko- i vanje polarnih pokrajin, ako dalje upraviču- ■ , jejo uspehi, ki jih je pričakovati, ogromne : i stroške in slednjič, ako bi ne bilo mogoče | i vendarle zgraditi zrakoplov s prostornino j najmanj 130.000 kubičnih metrov. ! — Poostrena srednješolska matura v Ar- ! striji. V tekočem šolskem letu je bila izve-! dena v Avstriji reforma srednješolske ma-! ture, katere namen je ostrejša izbira nara-1 ščaja za visokošolski študij. Vodilna misel I te reforme je individualno postopanje z abi-: turientom potom prostovoljne izbire domače naloge iz kakega obširnega polja, kake j naravoslovske ali pa jezikovno-filoz. stro-! ke in ustmeni izpit iz predmetov, ki se ne i tičejo domače naloge. Pri novih zrelostnih ' izpitih so imeli mnogi maturanti neugodne i uspehe, kar je povzročilo pri stariših neko ' gotovo vznemirjenje. Na eni izmed najodličnejših srednjih šol, na akademični gimna-i ziji, je propadlo letos od 30 kandidatov 12 ! kandidatov. Šolske oblasti replicirajo na proteste v časopisih proti poostritvi zrelostnega izpita, da o poostritvi ne more biti govora, temveč, da si kompetentni faktorji prizadevajo, da bi razbremenili malo Avstrijo od duševnega proletarijata. — Konec edine avstrijske tovarne za letala. Dne 28. jupija se je ponesrečil na aerodromu pri Aspernu aeroplan »Avis«, ki se je popolnoma razbil. Vsled te nesreče je sklenila tovarna »Avis«, ki je bila doslej edina v Avstriji, da bo gradila odslej izključno avtomobile. Tovarna »Avis« je zgradila več prav dobrih letal. Bila je edina tovarna v Avstriji, ki je imela lastno letalsko šolo, ki bo sedaj tudi ukinjena. Voditelj te šole je vstopil sedaj v službo »Avstrijske družbe za zračni promet« ter bo prevzel.projektirano progo Dunaj—Trst. — Izvršitev, smrtne kazni nad nemškimi dijaki odložena. Intervencija nemških oblasti glede izvršitve smrtne obsodbe nad nemškimi dijaki Dietmar in drugi je imela uspeh. Kakor se namreč poroča iz Moskve, je Kale-nin izjavil, da se izvršitev smrtne kazni odloži do sestanka sovjetskega komiteja, ki bo o stvari definitivno odločil. — Stavka v »Stabilimento tecnico Triesti-no«. V »Stabilimento tecnico Triestino« je izbruhnila v sredo stavka. Povod je dejstvo, da je ravnateljstvo odpustilo par delavcev, . ker so sklicali delavci v prostorih tovarne • sliod, na katerem so se posvetovali o proti-merah zoper znižanje delovnih ur »na račun«, ki ga je odredilo pred kratkim ravnateljstvo. Ker se je vršilo zborovanje v prostorih tovarne, je ravnateljstvo par delavcev odpu- , stilo. Zato je proglasilo delavstvo štrajk. — Velika eksplozija. Iz Moskve poročajo, ; da je eksplodiralo v Putilovskem zavodu j 500.000 kg dinamita. Smodnišnica je popol- ; noma razrušena. Število žrtev je veliko, ško- j da ogromna. V okrožju 60 km so hudo po- i škodovane vse vasi. t — Velika eksplozijska nesreča pri Berli- j nu. V sredo se je pripetila v kemični tovarni ] Sandt & Ko. v Britzu pri Berlinu eksplozija, j Dve delavki sta bili ubiti, osem oseb pa je i deloma tako težko ranjenih, da bodo naj- j bržo umrle. Tovarniški prostori so pogoreli, i dve hiši v bližini sta hudo poškodovani. Do- j mneva se, da je nastala eksplozija vsled te- j ga, ker so delavci pri razgrevanju celuloida j prekoračili maksimalno temperaturo 40°. V tovarniških prostorih je bilo v trenutku eksplozije zaposlenih 19 delavcev in delavk. Sedemnajst je bilo več ali manj poškodovanih, dve delavki pa so izvlekli izpod ruševin popolnoma izogljeneli. — Veliko neurje pri Somboru. V četrtek je bila v okolici Sombora velikanska nevihta, ki je povzročila posebno na poljih ogromno škodo. Po dosedanjih cenitvah zna- 5a škoda okrog 50 milijonov Din. 5 ljudi j* poginilo. Več jih je težje ali manj« ranjenih. — Neurje na Štajerskem. V sredo je bila v Gracu in okolici huda nevihta. Dež je lil, kakor da se je utrgal oblak. Na več krajih je udarila strela, med drugim v elektrarno Teiditsch v Arnsteinu in v ptujsko elektično napeljavo, ki oskrbujeta mesto Grac z elektriko Vsled tega je bil Grac brez električne energije. Mesto je bilo brez luči, v vseh gledališčih, kinematografih itd. so morale prenehati predstave. Po cestah je gorela do pol devetih zvečer samo tu pa tam kaka plinova svetilka. Funkcijonirala je samo cestna železnica, ki ima lastno elektrarno. V restavracijah in kavarnah so si pomagali s svečami in petrolejskimi svetilkami. Ob pol devetih zvečer je bil električni tok zopet vspo-stavljen. — Velika nesreča v Kopru. V torek zjutraj ob pol 9. se je pripetila v koprskem pristanišču velika nesreča. Zidali so cementen most. Pri tem so rabili tudi parni kotel, ki je stal na nekem »polonu«. Nenadoma je kotel eksplodiral. Kurjač Nazarij Destradi je bil tako težko poškodovan, da je med transportom v bolnišnico umrl. Trije mornarji, med njimi neki Karel della Valle iz Kopra so bili poškodovani. Della Valleja je vrgel zračni pritisk v morje. Priletel je na plavajoč del sidra, pri čemur se je pobil na glavi ter si pretresel možgane. Njegovo stanje je zelo opasno. Zračni pritisk je vrgel še nekega drugega delavca v morje, toda možu se ni zgodilo pri tem nič hudega. — Nalivi v Istri. V Istri so bili te dni veliki nalivi. V Klancu je povzročil dež povodenj. V nekaterih hišah je stala voda 80 cm visoko. Ljudje so morali spraviti prašiče in teleta v prvo nadstropje. Voda je odnašala kamenje, drva, pa tudi kokoši in pitane zajce. Govejo živino so podili ljudje v hribe. To je v teh krajih tekom 14 dni že tretja povodenj. Letina je skoraj vsa uničena. Kolikor je dosedaj znano, so najbolj prizadete vasi Klanec, Ocirea, Petrinje, Beka in Prešnica. škoda znaša po dosedanji cenitvi nad pol milijona lir. — Zastrupljenje dveh otrok. Sestri Chytka na Dunaju, od katerih je bila ena stara 11, druga 8 let, sta si kuhali vsak dan sami na plinu kosilo, ker so bili njuni starši ob tem času zaposleni. Te dni so začutili sosedje, da prihaja iz stanovanja intenziven duh po plinu. Vdrli so vrata in našli deklici mrtvi. Pozabili ste zapreti plin ter sta se zadušili. — Rokoborec — morilec. Pred porotnim sodiščem v Meurthe-et-Mesolle je bil obsojen v sredo radi umora na smrt Georges Schlosser, aviatik, bokser in raznašalec listov. Dejanski stan je bil jasen. Dne 31. marca so opozorile nekega pastirja njegove ovce in psi 3 svojim nemirom, da se je morala pripetiti v bližini kaka nesreča. Kokoši, ki so begale preplašene med njegovimi ovcami in od katerih je vedel, da so last gostilničarke Poirot in njene sestre, so ga dovedle do tega, da je šel pogledat v njuno stanovanje. Zenski sta ležali zadavljeni na tleh. Drugega dne je aretovala žandarmerija sumljivega individua, ki je navedel najprej napačno ime. Ko je par dni pozneje uvidel, da se orožništvo ne da mistificirati, je priznal svoj zločin. Izgovarjal pa se je, da je zadavil ženski nehote v prepiru. Schlosser je imel abnormalno močne in velike roke ter je slovel daleč naokrog radi svoje izredne moči kot nepremagljiv rokoborec in atlet. Zdravniki so označili njegove šape kot monstruozne. To bi ga bilo rešilo, da ni prišla oblast na sled precedenčnemu slučaju, ki ga je imel mož na vesti. Ugotovilo se je namreč, da se piše Schlosser pravzaprav Angelesco, da je pristojen v Bukarešto ter da ga iščejo rumunske oblašti že od leta 1912., ker je zadavil na Rumunskem dve osebi hkratu. Identiteto so ugotovili na podlagi slike njegovih rok. Angelesco je bil svoječasno madžarski letalski oficir. Pozneje je dezertiral ter vstopil v rumunsko vojsko. Po izvršenem dvojnem umoru je pobegnil v Francijo, kjer ga je sedaj dohitela usoda. — Zagoneten samomor v Beogradu. Pred-včerajšnim zvečer je izvršil v Kalimegdan-skem parku neznan mladenič strašen samomor, ki do sedaj še ni pojasnen. 20-letni samomorilec je bil prav dobro oblečen. Pritekel je zmešan in bled iz mesta. V nekem drevoredu se je vrgel na tla, vzel iz žepa modro stekleničko, jo izpraznil ter jo vrgel nato od sebe. Več pasantov ga je ogovorilo, toda on je stiskal samo zobe ter ni ničesar odgovoril na njihova vprašanja. Ko je začel strup — solna kislina — učinkovati, je začel mladenič kričati ter se zvijati in končno je zahteval vode. Kmalu nato se je onesvestil. Pripeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. Kljub marljivemu poizvedovanju se policiji še ni posrečilo ugotoviti njegovo identiteto. Papirjev ni imel pri sebi, zdi se pa, da ni Beograjčan, kar preiskavo še bolj otežkoča. — Najden mrtvec. Iz Travnika poročajo: V Trebinjščici so našli že razpadajoče truplo moškega spola Oblasti so ugotovile, da je mrtvec identičen s šolskim upraviteljem iz Trebinja Ivo Bezberovičan, ki je izginil pred dalj časom na povratku iz neke družbe brez sledu. Na glavi je imel mrtvec težko rano. Domneva se, da gre za zločin. — Smola množice. Dne 7. t. m. se je odigrala v Palermskih ulicah nenavadna scena. Po korzu je dirjal splašen konj, ki je vlekel za seboj voz brez voznika. Za njim je vozil v galopu drug voz, na katerem je sedel razburjen voznik. Nenadoma je padel s prvega voza zaboj, iz katerega so se vsuli stolirski bankovci. Takoj se je vrgla množica na nepričakovani blagoslov, medtem ko se je preganjalec bliskoma ustavil in obrnil. Prepozno so opazili denarja lakomni ljudje, da je šlo za same šele na pol izgotovljene ponarejene novčanice, ob katere je prišel ponarejevalec vsled kaprice svojega konja prezgodaj. SODBA LJUDSTVA je merodajna za kakovost blaga. O »Pekatetah« gre glas, da so izborne. Dobe se v mnogih vrstah za juho in prikuho pri vseh trgovcih. Ljubljana. 1— »Ceskoslovenska Obee r LjublJBbi« «ri- redi v soboto, dne 11. julija t. 1. ob ». uri zvečer v dvorani restavracije »Zvezda«, vsakoletno proslavo velikega sina češkoslovaškega naroda, Mistra Jana Husa. 1— Protestni shod proti ukinitvi pudBur zasebnim šolam. Včeraj se je vršil v veliki dvorani Uniona protestni shod proti ukinjanju podpor zasebnim šolam v Sloveniji pe prosvetnem ministru. Kot prvi govornik je nastopil dr. Božidar Vodušek, ki je govoril proti ukinitvi podpor v imenu staršev ii vzgojnega stališča in je žel za svoja izvajanja burna pritrdila. — Dr. Stanovnik je tožil čez naše razmere z gospodarskega stališča. Ce se ukinejo podpore zasebnim šolam, bo nastala potreba, da se zida nova šolska poslopja, ki bodo obremenila samo občine. Na-1° je spj egovorila še gospa Gostinčerjeva v imenu slovenske matere. Dobro obiskani shod se je kmalu nato zaključil z burnimi vzkliki proti Pribičeviču in njegovim nameram. Na koncu se je sklenilo, da se odpošlje proti ukinitvi podpor zasebnim šolam telegrafski protest Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku, ministru prosvete in pa prošnjo za podpiranje omenjenih šol radi-kalskemu klubu ter jugoslovanskem« klubu v Beogradu. Dopis. Žirovnica. V nedeljo 12. t. m. bo Matični dan. Podružnica Jug. Matice priredi namreč svojo običajno veselico, združeno s tombolo, za katero vlada med vsemi sloji največje zanimanje. Veselični prostor v Svetinovi gostilni bo zvečer bajno razsvetljen, številni dobitki pa jamčijo, da ne bo nikomur žat, ki bo posetil veselico. Vabimo zlasti okoličane, da nas posetijo, ker imajo zelo ugodne železniške zveze. HICI LEDERER OBSOJENA NA SMRT. V sredo zvečer se je končal v Budimpešti proces zoper Mici Lederer, soprogo žandar-merijskega nadporočnika, ki je bij že pred par tedni od vojaškega sodišča na smrt obsojen, ker je umoril in oropal v dražbi * svojo soprogo prekajalca mesa Franca Kou-delko. Mici Lederer je bila obsojena zaradi napeljavanja k umoru, tatvine in goljufije na smrt. Njen svak, bivši bančni uradnik Aleksander Lederer, ki je pomagal zločinski zakonski dvojici razkosati truplo žrtve ter prevzel od nje oropani denar v varstvo, je bil oproščen, ker mu krivde ni bilo mogoče dokazati. Zadnji dan obravnave je bil jako zanimiv. Naval občinstva je bil ogromen. Priti je morala policija, da je pregnala radovedneže s hodnikov in stopnišč. Gospa Ledere* je bil* popolnoma uničena. Morali so jo podpirati justični vojaki, ker ni mogla hoditi. Sedel* je s sklonjeno glavo na zatožni klopi ter neprestano jokala. Zdi se, da se je zavedi* resnosti svojega položaja šele v trenutku, k« je predlagal državni pravdnik smrtno kaze«. Dotlej je bila ves čas mnenja, da bo odnesla samo par mesecev. Ko pa je videla pri aad-nji obravnavi, da sodišče njenemu zagovoru ne veruje ter, da jo čaka ista usoda, kakor njenega soproga, je izgubila vso samozavest. Ko so jo pripeljali po govoru driavuuga pravdnika v njeno celico, se je zgrudila n* posteljo ter bulila celo uro apatično prudsu. Vso noč je vzdihovala in stokala. Po govoru njenega zastopnika je i zg r egovorila Mici Lederer par besed. Vztrajala ju pri bajki o oficirjih, ki so umorili Koudulk* ter izjavila, da se ne čuti krivo. Med čitanjem sodbe je nehala jokati tur ju pazno poslušala. Izjavila je glasno, da vnamu sodbo na znanje ter, da se ne bo pritožila i», da tudi ne namerava vložiti milostnu prošnje. »Ne potrebujem nobene milosti!«, ju du-jala. Zagovornik si je pridržal gledu prtuiva čas za pomislek. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. dne 10. julija 1925. Vrednote: 1% investicijsko posojilo i* lu-ta 1921 den. 65; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 230, bi. 238; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, bi. 807; Kreditni zavod za'trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 327, bi. 338; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana de*. 100, bi. 110; »Stavbna druiftmc d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4M % zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4K % kom. zadolžnice Kranjske deželne banke deD. 20. Blago: Trami, monte, fco meja bi. 330; smrekove in jelove deske, 25, 30 mm, fco meja bi. 520; smrekovi brzojavni drogi, 9 n», 12/13, 10—12 m, 13/15, fco meja den. 275; bukova drva, 1 m dolž., fco nakladalna postaja, 3 vag. den, 20, bi. 20; pšenica Hard-winter II., fco Postojna trans., 2 vag. 380, bi. 400; koruza, slavonska, par. Veliko Lašče, 1 vag. den. 215, bi. 225. BORZE. Zagreb, 10. julija. Curih 1103—1119, Praga 168.02—1T0.42, Pariz 256.5—2715, Dunaj 796.5—808.5, Milan 207.6—210.6, Berlin 1352.5-1367.5, Newyork 56.54-57.34. Curih, 10. julija. Beograd 9.05, Newyork 515.20, Pariz 24.20, London 25.04, Budimpešta 0.007250, Dunaj 72.55, Milan 19, Praga 15.25, Sofija 8.725, Bukarešta 2.525. PUSTOLOVEC STRASNOV. Sef madžarskega tiskovnega urada v Opatiji. Bilo je leta 1907. Komel pl. Abranyi je bil šef tiskovnega urada v Budimpešti. Bil ju vsei»tr*a»ko aadarjea človek. Pa tudi piti j« Mal dobro, po 4 dni in 4 noči neprenehoma j* kr*k»l. Mimogrede je trgal pri tem lilije, kakor kak Don Juan. Nato pa je sedel ter ustvarjal pesmi, ki niso zaostajale prav nič za Petofijevimi. Bil je eden od onih ljudi, ki so v stanu zapiti premoženje kakega drugega prijatelja, ki pa zastavijo naslednji dan hlače, zato da podarijo denar kakemu siromaku. Takrat je bil madžarski Apollo, doživljaj za vsako damo, ki je pogledala za •legaatnim gospodom na opatijskem komi. Zakaj v Opatijo je prižel Abranyi na oddih. Tudi Strasnov, torej moja malenkost, je bil v Opatiji. Nič hudega sluteč sem korakal po ko rza. Nenadoma me zgrabita dve močni moški roki ter me dvigneta v zrak. Takoj nato zadoni Komelov globoki bas: »servus*. dobro, da si tu. Pravkar sem mislil nate. Ti in jaz, najbolj pametna človeka na tem svetu, se snideva, kakor po božji volji v Opatiji. Ni vrag, da ne bi ugnala v kozji rog največjega lopova na tem svetu! »Kdo je to?« »To pot ne ti, temveč dr. Josip Frank, načelnik Starčevičeve stranke. Ta lopov nam izdaja za drag denar tajnosti svoje stranke. Toda znano nam je, da dela tudi za Dunaj. Tega prevejanega advokata bo treba ujeti. Toda saj veš, kako je s temi ljudmi. Ujameš jih samo, če jim dokažeš črno na be- lem, da so lopovi. Potem ti tak človek veruje, preje ne.« »l)r. Frank, advokat, Hrvat in vrhu vsega še politik, to bo šlo težko.« ; Ali se spoznaš v politiki?« »Nobenega pojma nimam. Sedaj sem v Italiji privatiziral. Sicer pa človek nima nič od tega, če se zanima za sedanjo politiko, posebno za hrvaško. Kar je danes res, je jutri že zastarelo in pojutrišnjem se izkaže, da to, kar je bilo rečeno včeraj in prevče-j rajšnem, ni bilo sploh nikdar res. Toda, koliko časa mi daš?« »Če je stvar taka, se boš moral pač peljati z menoj v Budimpešto. Tam imam par jako važnih aktov, ki jih moraš na vsak način I prečitati. Ti akti so takoreko* tiralica zoper j dr. I'ranka. Odpeljiva se kar dauus z večer-j nim vlakom.« i ^ »Obžalujem, dragi Kornel, da*»s imam va-i zen političen govor v Reki. -i Kornel se je odkašljal tur odgovoril j smehljaje. j »lmas prav, Kaj takega se ne sme za mu j diti, zakaj ne vrne se nikdar ve«. Tudi jaz j si bom poiskal za danes ponoči kak političen govor. Jutri zjutraj se potem odpeljeva. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (28) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Tuko sedi petorica pri ognju in čaka, da bo div-jačiaa vsaj deloma prepečena. Goii Deacou je legel na tla in Adam ga s tihim ghtson opozarja, ker njegov rdeči robec z Devico Orle-atasko niso hlače z gumbi, da naj se vede dostojneje. »... sicer vas pošljemo v tečaj o lepem vedenju in... no, kakšen človek je pa to?« Nenadoma stoji ob ognju rdečerjava visoka postava, v popolnem vojnem odelu. »Hugh!« reče z nizkim glasom ter sede s prekrižanima nogama, kakor bi bil član te družbe. Mojster Adam, ki se ne da hitro ugnati, takoj ve, kaj mu je storiti. »Mister Hugh? Me zelo veseli! Moje ime je Adam Green. Me prav res veseli, da vas spoznam. Izvolite tobaka, mister Hugh? Indijanec niti ne pogleda doze, temveč zagrabi... »Ne, ne, tega pa ne, to je moj kos!« mu prestreže Adam roko, ko hoče oni vzeti vejo s kosom mesa. Tu osupne Adam, zadaj za Leouor se vzravnajo temne postave, ki so se najbrže priplazile po tleh in istočasno prime nekdo od zadaj njegovi roki, drugi mu jih zveže na hrbet, isto se zgodi vsem drugim. Indijanci so jih popolnoma presenetili. »Taka nesramnost!« »Kaj naj to pomeni?« vpraša Leonor z bledimi ustnami. Naj omenimo, da so se časi zelo izpremenili od takrat, ko so živeli Cooperjevi junaki. V vsej severni Ameriki, vsaj v njenem severnem delu — izvzamemo le Texas in Mexiko, kjer žive razbojniški apači — ni Indijanca, ki bi si upal napasti potnika, ali ga mučiti, ali s silo odvesti belo ženo v svoj vigvam. Rdeči sinovi velikega duha so že prepametni. Vedo, da so le iz usmiljenja in milosti še vedno svobodni lovci in vedo, da zoper dolge nože, zoper sablje, ki jih imajo obmejni dragonci, ne opravijo nič. Ce to stori Indijanec ali ves rod, tedaj preneha biti Indijanec, postane navaden tolovaj, le da ima temno kožo, sicer pa je na isti stopnji kot beli banditi, s katerimi se pa pristni rdečekožci ne družijo. »Belokožci so na lovišču, ki je last modrega bobra,« odgovori Indijanec, ki je po okraskih sodeč poglavar. »In le zato ste nas napadli?« Bledi ljudje so opustošili z lokomotivo gozd, ki je od modrega bobra.« Aha, zviti Indijanec je že našel vzrok, da je napadel mirne potnike. In resnično, ves Nebraska-teri-torij in še več drugih pokrajin so privatna last indijanskih rodov, zabeleženih na imena raznih poglavarjev v Washingtonu. Nikdo se ne sme tam brez dovoljenja naseliti ali sekati lesa, divjačine sme vsak ustreliti le, kolikor je rabi za vsakdanjo prehrano. Večje lovske ! ekspedicije morajo prositi dotičnega poglavarja za dovoljenje, ki si ga kupijo z darili. Vse to ve Leonor. Povrnili vam bomo škodo.« Kaj daš modremu bobru?« »Kaj zahtevaš?« »To bo določil modri bober. Kaj nisi ti modri bober?« »Modri bober je na lovu, na njegovem »estu ob ognju sedi velika lisica.« »In kdaj se vrne modri bober?« .»Ko menja novi mesec.« Kaj? Šele čez štirinajst dni in tako dolgo nas boš pridržal?« Kaj daš veliki lisici, če te izpusti, da potem res povrneš škodo?« O, ta Indijanec zastopa častno svoje ime, ve kaj je garancija, talci in enako. Leonor je v slabem položaju. Ti moderni rdečekožci bi gotovo vzeli tudi papirnat denar, a zdaj še Deacon ne more pomagati. Poslušaj, poglavar. Napravili smo vožnjo z vozom, ki ga ti imenuješ lokomotiva, čeprav ne teče po tiru...« »Velika lisica pozna lokomotive, ki ne tečejo po železnih trakovih.« Ko smo ga danes zjutraj zapustili, se je zač?l sam premikati in nam je ušel. zdaj gremo za njim.« »Hugh.« (Dalje prihodnjič.) GROM" cajmnsko pomunniKi ra •phdicuoki ihmu,« LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA NmIoV Drtgojavkknt! Telefon lr .OHOM". itov. 454. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obarila ve* v (o stroko ipsda|o£e posl« najhlirej« In pod feulrnitnfml pogoji. Bastopnlki družbe spalnik voas S. ■a ekspresne poSilJke. Josip Peteline, Ljubljana j Me Tailka! (bttn Pretancm,* s«a«M Ofo VOdl Ko malo! j Prigarata potrabICtaa m HvUJe, kroJaCa, Čevljarje, sedlarje, ■»ih« Mapa, plalanln«, i«pa* robca, Katka, oakoacc, toaletno blago. TaMsa Hi Telefon M3 I O. B. ® M ALI OGLASI .s# Dhi 3*—naftalina l>eseda 50 par au i Oglase *a vsa liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd, Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2631). Gospodična poučuje citre proti nizkemu hono-iirja. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. 2 trafiki se oddasta v najem na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma. Ponudbe naj se predlože do 11. julija ravnateljstvu velesejmskega urada. Abs. jurist vstopi v odvetniško pisarno. Cenj. pcatidbe prosi pod šifro »Vesten« na upravo lista. Tapetniki! M • r i k e tran dobite najceneje pri »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg it. td. Potne vizume od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, št. 2639. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov. gltllltll!llllili!!!tllll!!i!!lllll!l!t!l!l!lliil'n''!!!!!!!!'lll!Hllini!lilli!ll!lllllj~ Tekstilbazar Ljubljana, Krekov trg. 10, prvo nadstropje, prodaja: FROTIRJE, KREPE. DELENE, CEF1RJE, MIZNE PRTE itd. po vnovič znižanih cenah. A Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme. kuntno, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje SEVER & KOMP., LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo. EE r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 p gj Mestini trg št. G jg obrestuje vloge zelo ugodno in sicer js Hi vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8°/» EE EE vloge z enomesečno odpovedjo, po 10% ==E §§ vloge z trimesečno odpovedjo, po 12% EE Hi vloge z šestmesečno odpovedjo, po 14% || ČB Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago ^ EH poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja r= nikakih stirdško«. 1 Jamstvena glavnica za vloge znaša že | 1 ned 11 milijonov dinarjev. 1 EH Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj Sj —: trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo, g ; §§ Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. =— j ..................... ilvalnl .troji In kolesa a« udi n o le Josip Pstefisic-a mamk« uttlTZHER. P!i3H!X in ADUR M obrt ta tlffostrtJO Ljubljana 5S5S22E Nokv nmj. kn^bga, MrtH »nmdf«, Deiavaien popravila »e vetlko. WnlB Na malo. Kurja očesa muiFOtio umetno gnojilo za cvetlice j« Izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno Vojnega raxvo|a in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve Cena zavojčku Dtn 3—. Razpošilja društvo«. ^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. JHnHft utlofa: H«rans*n«ky, Koralka, Adria. Bajc, Urbantč. Kana - Z d. Zaščitni znak • J Skladišče v lekarnah ali drogerijah narav- J • nost iz tvornice in glavnega skladišča. • ] 1. HRKJAK. IbIbim, SisaH. j ».••••»••••••»•••••••••a••••••••••••«•••••••••ft. Vfisokošolec išče primerne zaposlitve za čas počitnic. Sprejme tudi inštrukcije za jesenske izpite (humanist). Ponudbe na upravo lista pod »Visokošolec«. Akademik mlad, dobro situiran, želi znanstva z istotako gospodično v starosti od IS do 22 let v svrho ženitve. Dopisi pod Šifro »Srečen zakon« na upravo »Narodnega Dnevnika . Ženitev. Kmet _ vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«. jpilllUHIlIffllUlllMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIiM^ I = LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA = Belila glavnica Bin 5B.flM.0B0 -ttigie ležerni Din 10,OBOM- Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Marlb«or Met-kovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, »pl«, uorica, Trst. AGENCIJA: Logatec. Ineiavni naslov: Banka iinkliana. TtlJl.TSUIl 512,1 in 501. i Se priporoča za vse bančne posle. mniiuiiiiiiiiiiiiimiiititiiittiiiiiiiiiiiiuiuiniu!iimm^„