Marko Zidanšek o aktualnih temah str. 26-27 Neustrezne protihrupne ograje str. 6 Naše tretje, Rusinje stežka domov str. 17 Postavljanje ograj Naša južna meja je vse bolj obdana z zloveščo ograjo, ki je uradno namenjena usmerjanju migrantov in beguncev. Ko pa se ob spoznanju, da kljub ograji migrantski val kar ne pojenja, zgodi še teroristični napad zgolj kakšnih 12 ur vožnje od tod, si začnemo - morda tudi nehote - postavljati še sami ograje v svojih glavah. str. 2-3, 28 AKTUALNO Iztok Podbregar o migrantskem valu str. 3 GOSPODARSTVO Že drugi potop Parona str. 4 CELJE Padla tudi stara pekarna str. 6 NASA TEMA: STANOVANJA Najem boljša rešitev od lastništva str. 12-13 KULTURA SLG Celje: sočasno na dveh odrih str. 10 Ko zaškripa med rjuhami str. 11 AKCIJE (S)hujšajte z Novim tednikom in Radiem Celje str. 34 Bodite na naslovnici Praznične Petice! str. 30 novi tednik Vedm г 2 AKTUALNO UVODNIK Na prelomu ■t ! i Л 1 Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK Zadnji dan oktobra, sinajski polotok. Zaradi eksplozije bombe je strmoglavilo rusko letalo. 224 mrtvih, večina Rusov. 13. november, Pariz. V terorističnem napadu na šestih lokacijah je bilo ubitih najmanj 120 ljudi, več je bilo hudo ranjenih, večina Francozov. Oktober in november, Slovenija. Naše meje je prestopilo več kot 225 tisoč beguncev in migrantov. Za več kot desetino državljanov. V minulem tednu se je naša južna meja obdala z bodečo ograjo, ki lahko razpara vse, kar bi se skušalo prebiti čeznjo. Uradno zato, da bi »usmerjala« ta neverjetni tok ljudi, ki ga ni več mogoče ustaviti... Neka zgodba pripoveduje o vrabčku, ki je ležal sredi ceste z nožicami, obrnjenimi v zrak. Mimo se je pripeljal kočijaž in ga vprašal, zakaj leži na tleh z nogami, obrnjenimi proti nebu. »Slišal sem, da bo danes nebo padlo na zemljo,« mu je odgovoril vrabček. Kočijaž mu je posmehljivo navrgel, ali res misli, da bo s temi nožicami zadržal nebo, da ne bo padlo. »Vsakdo naredi, kar more,« je odgovoril vrabček: »In jaz zdaj delam, kar pač morem.« Zgoraj navedeni dogodki se morda komu res zdijo kot trenutek - ki so ga skozi zgodovino napovedovali razni vede- ževalci - ko bo nastopil konec sveta. Drugim se zdijo povsem nepovezani, brez skupnega imenovalca, čista naključja. Nekaterim spet kaj tretjega. Vsak od nas takšne dogodke ali dogajanja razume po svoje in si jih razlaga po svoje. Je pa vsekakor srhljivo, ko se začnejo tako množiti. In naš odziv nanje? Bo prevladal strah? Si bomo upali še kdaj potovati? Iti na koncert, v restavracijo, na nogometno tekmo? Leteti z letalom? Nas bo strah prikoval na naših nekaj kvadratov znanega »terena«? Morda celo pognal z njega in nas same spremenil v begunce? Ali bomo ravnali kot vrabček iz zgodbice, ki se je ob slutnji, da se podira nekaj tako temeljnega, kot je njegov svet, pogumno »aktiviral« prav zanj? Te dni velikokrat slišimo, da se nam obeta drugačno življenje. Beremo, da je Evropa na odločilnem prelomu, ko se bomo morali »staroselci« odločiti, katere so naše vrednote. Kaj nas kot Evropejce določa. Kakšna je naša identiteta. Smo ponosni na svoje korenine, na kulturo in dosežke evropske civilizacije? Če nismo najprej mi sami prepričani v to, kako naj potem neka medla, nedoločena »evropskost« navdušuje »prišleke«? Če ne bomo mi dovolj ponosni na svoje temelje in jih ne bomo znali zaščititi, se bodo podrli. Zamenjali jih bodo neki drugi temelji, ki vsaj za zdaj delujejo izjemno trdno. Dogodki, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, nas lahko združijo in nam dajo moči, da se kot civilizacija ne bomo zlomili. A pri tem nikakor ne mislim vojaškega posredovanja. Vsak od nas mora narediti to, kar zmore. Kot vrabček, ki se ni spraševal, kaj lahko svet stori zanj, marveč kaj lahko on sam naredi za svet. Po svojih najboljših močeh. Vsak od nas mora narediti to, kar zmore. radio celie ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA „ /// ШШШ ШШБ 1И EM PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK EIDEll] 9ШВ Misel tedna Sedanjost je rezultat preteklosti in vzrok prihodnosti. (Robert Green Ingersoll, 1833-1899) Slovenska vojska je konec tedna postavila ograjo tudi v občinah Rogatec in Bistrica ob Sotli. Ograja naj bi bila začasna, njen namen pa naj bi bilo predvsem usmerjanje morebitnega večjega števila prebežnikov proti mejnemu prehodu. Ograjo domačini po besedah bistriškega občana Franja Debelaka večinoma dojemajo kot oviro, ki pa jo vdano prenašajo. Število beguncev na Celjskem se zvišuje Med njimi vedno manj Sirijcev in vedno več Pakistancev ter Iračanov Ena poglavitnih značilnosti tretjega begunskega vala, ki smo mu priča te dni v naši regiji, je, da se je strmo povišalo število beguncev, ki mejo prestopijo na mejnih prehodih Dobovec in Bistrica ob Sotli. Medtem ko smo na Celjskem še pred tedni dnevno sprejeli približno 400 beguncev, vmes so bili tudi dnevi zatišja, je zdaj slika drugačna. Dnevno v Slovenijo na Celjskem vstopi približno 1.100 beguncev. Spremenil se je tudi delež Sirijcev v teh skupinah. Oktobra jih je bilo največ, zdaj pa je med prebežniki ogromno državljanov Afganistana, Pakistana, Iraka, Irana, menda so bili med njimi celo državljani Bangladeša. Slika se kristalizira. Jasno se vidi, da nekateri zdaj več kot očitno begunski val izkoriščajo tudi za ekonomske migracije. To so nam potrdili tudi na Policijski upravi Celje. Sumljivih beguncev niso zaznali Medtem ko so oktobra in še v prvih dneh novembra, ko se je situacija na prehodih nekoliko umirila, vozili begunce v nastanitveni center v halo D celjskega sejma, jih zdaj večinoma vozijo z mejnih prehodov naravnost v nastanitvene centre v Šentilj, Gornjo Radgono ali Lendavo. Samo v približno tednu so jih prepeljali več kot 6 tisoč. Na terenu so ob meji še vedno vse razpoložljive enote celjske policijske uprave. Ker se je v luči zadnjih terorističnih dejanj po svetu strah pred potencialnimi skrajneži med begunci razmahnil tudi po Sloveniji, smo preverili, ali so na mejnih prehodih na Celjskem policisti morda zaznali kakšna odstopanja v smislu odkrivanja sumljivih oseb. Kot nam je dejal vodja sektorja uniformirane policije Robert Videc, evidentiranje oziroma registracija beguncev potekata brez posebnosti in brez kakršnih koli težav. Med prebe-žniki ves ta čas niso ugotovili, da bi bil kdo morda v kakšni državi že iskan. Prihaja do nekaterih nesoglasij ali sporov, ki pa se pojavljajo predvsem med begunci, in sicer zaradi nestrpnosti ali nestrinjanja s tem, ker ne odpotujejo takoj naprej. Odtis jih bo izdal »Vsakega pri vstopu v državo varnostno pregledamo, torej osebo in nato prtljago. Gre za ročni pregled in ne s posebno opremo, zasnovan pa je na posebni metodi policijskega dela. Nato sledijo postopek ugotavljanja identitete, fotografiranje in odvzem prstnega odtisa,« po- jasnjuje Videc. Po končanem postopku beguncem, kot je to predpisano z zakonodajo, izdajo odločbo o dovoljenjem začasnem zadrževanju v naši državi. Število žensk, otrok ali moških, ki prehajajo mejo, je različno, še pojasnjuje policist Robert Videc. Določene skupine, ki jih na mejo pripeljejo s Hrvaške, so sestavljene predvsem iz žensk in otrok, v nekaterih skupinah pa so izključno moški. Na vprašanje, ali na ta način popišejo slehernega begunca, ki prestopi mejo v celjski regiji, Videc odgovarja pritrdilno. Če v nastanitvenem centru v Celju ugotovijo, da koga še niso popisali, saj je možno, da kakšno skupino pripeljejo iz drugih regij, postopek opravijo v centru, kjer je prav tako ves čas posebna enota policije. Več kot polovica vseh beguncev, ki vstopajo v Slovenijo na Celjskem, pri sebi nima dokumentov. Ravno zato je odvzem prstnega odtisa pomemben. »To pomeni, da če bi nekdo od beguncev v drugi državi uporabil drugo ime ali priimek, kot ga je morda pri vstopu v Sloveniji, bi to hitro ugotovili, saj so podatki o prstnih odtisih v posebni računalniški bazi, ki je dostopna tudi tujim varnostnim organom,« še pojasnjuje Videc. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, TINA STRMČNIK Beguncem, ki ostanejo v nastanitvenem centru hale D Celjskega sejma, je najtežje čakati na odhod naprej proti Avstriji. Vsak trenutek zato tudi izkoristijo za pogovor s kom od »zunaj«, največkrat s prošnjo, če jim lahko priskrbi cigarete. V nekaterih tujih medijih so se pojavile informacije, da naj bi Slovenija zapirala svoje meje. To so na ministrstvu za notranje zadeve zanikali. »V sodelovanju s sosednjimi državami sproti sprejemamo ukrepe za uravnavanje migrantskega toka glede na razpoložljive zmogljivosti in glede na to, koliko tujcev lahko sprejmemo in koliko jih lahko oddamo. Ti ukrepi ne pomenijo zapiranja meja,« so sporočili z ministrstva. AKTUALNO 3 »Osnova kriznega menedžmenta je, da se na območju krize, če pride do premika ljudi, te zadrži čim bliže. Če jih motiviraš, da gredo iz regije - kar se je zgodilo zdaj - je to dolgoročno lahko zelo hudo.« Namesto enotnosti le gašenje požarov Prof. dr. Iztok Podbregar: »Evropska unija partnersko-konkurenčno ukrepa v stilu >več boš ti naredil, manj bom moral jaz<.« Redni prof. dr. Iztok Podbregar je predavatelj na fakultetah za varnostne vede, za organizacijske vede in za logistiko Univerze v Mariboru. Prof. dr. Iztok Podbregar Strokovnjak za krizni menedžment, varnostna vprašanja ter obrambno-vojaško logistiko, sicer vojaški pilot, ki je največ letel z nadzvočnimi bojnimi letali, je do sredine prejšnjega desetletja opravljal vrsto najodgovornejših nalog in funkcij v državi. Med drugim je bil svetovalec predsednika države za nacionalno varnost, direktor Sove (Slovenske obveščevalno-varnostne agencije), nacionalni koordinator za boj proti terorizmu, ministrski svetnik v uradu predsednika vlade in državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Deloval je na mednarodnem področju kot član slovenske delegacije, zadolžene za začetek približevanja zvezi Nato, in mednarodni inšpektor za nadzor oborožitve v okviru Ovse (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi), bil je načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Ob množičnem begunskem valu, ki ne pojenja, se zadnje tedne pojavlja vedno več vprašanj, kaj to pomeni za varnostne razmere na stari celini. Evropska unija, se zdi, je nepripravljena. Ker ne zmore pravočasno in enotno ukrepati, se posamezne države odločajo za lastne ukrepe, pogosto celo spreminjajo svoje odločitve. Niz petkovih terorističnih napadov v Parizu je razmere le še zaostril. Kakšna je torej stopnja varnostne ogroženosti v Evropi in Sloveniji, je bilo tako le eno od vprašanj za rednega prof. dr. Iztoka Podbregar-ja, Celjana in uglednega strokovnjaka za krizni menedžment, varnostna vprašanja ter obrambno-vojaško logistiko. »Zagotovo je vsak teroristični napad - še posebej v Evropi, kjer živimo - velika tragedija ne le za to območje, ampak tudi globalno. Kljub temu da je bil v Evropi že niz terorističnih napadov - leta 2003 v Madridu, 2005 v Londonu in pred kratkim še na jugovzhodu Evrope - je dojemanje zadnjih v Parizu takšno, kot je bilo ob 11. septembru 2001 v Združenih državah Amerike,« meni prof. dr. Iztok Podbregar. Koliko in na kakšne načine je zdaj ogrožena Evropa in koliko je znotraj nje na udaru Slovenija? Če se je leta 2001 zdelo, da je Evropa tista logistična smer, kjer lahko prihaja do terorističnih napadov, potem je zdaj jasno, da je prav Evropa osnovni cilj za terorizem. Torej tudi za tega ekstremne-ga, ki prihaja iz drugih okolij. V tem smislu lahko rečem, da je varnostni položaj v Evropi na tisti ravni, ko ga je treba zelo pozorno spremljati. Tudi v Sloveniji, saj je ogroženost zaradi terorizma tudi v naši državi, žal, na dokaj visoki ravni. Smo namreč na balkanski poti, ki se začenja pri istanbulskih vratih in vodi v osrednjo Evropo. Od kod prihaja največja grožnja terorističnih napadov? Iz skupin ljudi, ki čez naše območje bežijo na varno, ali morda od tistih, ki že nekaj časa živijo med nami ali so že rojeni v Evropi? Absolutno ne moremo izključiti, da se v migrantski val tistih, ki bežijo od nasilja in upajo na varno življenje, niso vključili tudi ekstremisti, ki imajo ob preživetvenih še kakšne drugačne cilje. Splošno gledano je tako, da se prva generacija priseljencev bori za preživetje, medtem ko so druga generacija in vse naslednje tiste, ki že imajo tudi druge cilje, drugače razmišljajo in se borijo za svoje politične in druge cilje. Lep primer je prav Francija, v katero se je ves čas priseljevalo veliko ljudi iz njenih bivših kolonij. Na žalost je bila relativno slaba integracija teh ljudi v francosko družbo. V določenih enklavah so se pojavljale težave, ki lahko vedno eskalirajo tudi v takšne dogodke, kot so se zgodili v petek zvečer. Migrantski val v sicer manjših razsežnostih traja že leta. Čeprav bi se lahko, se evropske države na priseljence niso dobro pripravile, kajne? Z Bližnjega vzhoda in iz Afrike v Evropo poznamo ob balkanski poti še pogosto izbrano pot čez Gibraltar ter apeninsko pot čez Italijo. Te poti so ustaljene, zdajšnja situacija odstopa le v kvantitativnem smislu. Evropa je klasična multilateralna organizacija z dolgo tradicijo, a na žalost lahko ugotavljamo, da gre zdaj v njej za partnersko-konkurenčni odnos. Na žalost se večkrat obnaša dokaj nedejavno, prepočasi se odziva na situacije oziroma grožnje. V zadnjih migrant-skih valih - že nekaj let smo jim priča iz Afrike čez Italijo naprej v Evropo - se zelo, zelo počasi skupno odzivamo. Zato prihaja do parcialnih odzivov posameznih držav, ki so potem pač takšni, da lastne interese postavijo pred interese sosednjih držav. To je s človeške plati nekaj povsem normalnega. Kaj lahko naredi Slovenija, ki je branik šengna na koncu balkanske poti, potem ko se vse zgodi že od Turčije, čez Grčijo, Makedonijo, Srbijo in Hrvaško? V naših zmožnostih kakovostnih reakcij smo zelo omejeni, edina sreča je, da so meje naprej proti Avstriji, Nemčiji in severni Evropi še odprte. Prebežniki ne želijo ostati pri nas, saj jih slišite, da poznajo samo ime Nemčija in želijo takoj naprej. Bolj hudo bo, če se bodo te meje zaprle oziroma bolj priprle, potem bi lahko bilo pri nas zelo težavno obvladovati val migrantov, ki prihaja. Zagovarjate torej enoten pristop in usklajene ukrepe Evrope. A ne le, da tega ni, odločitve posameznih držav se celo spreminjajo. Če izpostavim le Nemčijo, ki je najprej na široko odprla svoja vrata, zdaj pa je migrantsko politiko precej zaostrila ... Na balkanski poti imamo Grčijo, ki je celo podpisnica šengenskega sporazuma, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Hrvaško, ki so članice EU, ter Makedonijo in Srbijo, ki se zelo približujeta povezavi, zato je povsem logično in normalen človek bi to pričakoval, da bi med voditelji teh držav prišlo do dogovora, kako ravnati in do skupnega ukrepanja na začetku te poti. Povsem nerazumljivo je, da smo odvisni sami od sebe in da vsak postavlja svoja pravila igre. Slovenija ima 630 kilometrov šengenske odgovornosti na svoji južni meji. To je izjemna naloga, saj v trebuh EU oziroma prej trebuh Balkana vstopa tolikšno število migrantov. V šengen so prvič vstopili že v Grčiji ... potem izstopili v Makedonijo ... vanj spet vstopajo v Sloveniji oziroma pred tedni še na Madžarskem. Nenazadnje gre za preprosto verigo pretočnosti in če bi se pri tem države usklajevale, bi bila bolj obvladljiva in bi bilo veliko manj težav. Je pa res, da smo precej naravnani na ad hoc razmišljanje, naša vlada bi morala nekoliko hitreje in prej predvideti te situacije in lahko bi se nanje bolje pripravili. Na operativni ravni je trenutno zgledno sodelovanje med pripadniki zaščite in reševanja, policije in vojske, zaenkrat situacijo obvladujejo, a bojim se, da bi lahko bilo zelo hudo, če bi prišlo do zapiranja meje prosti severozahodu. Med posameznimi ukrepi se ne moreva izogniti postavljanju ograj na mejah med državami. Je ta ukrep na slovensko-hrvaški meji smiseln in opravičljiv zaradi varnosti? Ograje z vidika demokracije in širših socioloških pogledov zagotovo niso rešitev, z vidika operativne odgovornosti do šengna in zagotavljanja normalnega življenja domačinov pa je treba mejo fizično bolje zaščititi. Skozi vasi s 300 prebivalci gre na primer dnevno po nekaj tisoč migrantov ... Vsak normalen človek, ki demokratično razmišlja, je proti ograjam, a tokrat, žal, verjetno ne gre drugače. Po drugi strani bi opozoril, da se morda o teh ograjah preveč govori. Nenazadnje je tudi veliko izložb ponoči zaprtih z rešetkami, domača vrata zaklepamo, dvorišča imamo ograjena - tudi to so ograje. A nanje moramo gledati le kot na pripomoček, ki bo migrante bolj usmerjal, in ne kot na rešitev. Rešitve je treba iskati v kriznih žariščih in tu bi res pričakoval večjo vlogo Evropske unije. »Če pogledamo, koliko prebežnikov je zaprosilo za azil v Sloveniji, je ta številka izjemno majhna, zanemarljiva v primerjavi z množico, ki je prečkala območje države.« Je postavitev ovir na slo-vensko-hrvaški meji pravočasen ali že zamujen ukrep? Težko bi sodil, želim si, da bi se Slovenija uspela dogovoriti s Hrvaško, Srbijo, z Makedonijo ... in bi te ograje in ljudi združili nekje daleč od Slovenije. Vsekakor pa trdim, da je vtis vsaj med tistimi, ki se nekoliko spoznamo na te zadeve, za večino stvari, ki jih v Sloveniji počnemo, takšen, da smo mini gasilci požarov in da ne gre za neko načrtno reševanje situacije. Tudi ta ograja in vsi zapleti z naročanjem ter zdaj postavljanjem so gašenje požara, ki ne bi bil potreben, če bi se prej dogovorili, uskladili in bi vse službe, ki so zadolžene za nacionalno varnost, svoje delo opravile tako, kot bi bilo treba. No, morda so ga celo opravile, a jih politika ni poslušala. Lahko poveste, kako bi bilo treba ukrepati? Kakšen bi bil pravi recept? Pred letom, ko so se zadeve že dogajale na drugih poteh, bi bilo pravilno, da bi naredili modele in simulacije pretočnosti našega območja, govorim za balkansko pot od istanbulskih vrat čez Slovenije v zahodno Evropo. Na podlagi teh simulacij bi morali sprejeti normativne dokumente, potem določiti še organizacijske zadeve in vso logistiko. Tako bi bila pretoč-nost takšna, kot bi morala biti, in bi jo lahko na pravi način uravnavali. Brez kakršnega koli dvoma bi bilo to mogoče narediti, če bi šlo za normalno, pravo, partnersko sodelovanje med državami EU in kandidatkami za vstop. Tako pa je prišlo do partner-sko-konkurenčnega odnosa v smislu »več boš ti naredil, manj bom moral jaz«. Občutek imam, da se nekatere države še zdaj tako obnašajo. Ta načrt oziroma protokol ni bil narejen. Ga tudi zdaj še ne delajo? Ocenjujem, da je to bolj gašenje požarov kot neko usklajeno delovanje. Govorila sva že o tem, koliko so nevarni zdajšnji prebežniki - zatiskanje oči pred tem, da je v množici tudi skupina ekstremistov, bi bilo preveč lahkoverno -kakšen pa je nadzor ob vstopu v državo? Se sploh lahko uredi bolj natančno? Pretočnost pomeni tudi to, da se na celi balkanski poti razporedi, kdo, kdaj in kaj pregleda, kdo koga kam usmeri in kdo komu kaj prepreči. Ni torej treba, da slovenska policija vse naredi na naši meji, tu so še druge policije, ki bi to lahko kakovostno naredile - nenazadnje že v Grčiji - in podatke posredovale naprej. Gre za izmenjavo podatkov med šengenskimi državami. Zadeve bi bile bolj obvladljive in tudi kakšna selekcija bi se lahko naredila drugače. Opozarjam, da v praksi še ni preizkušeno, kako zavrniti nekoga kot neprimernega za vstop v šen-gensko območje. Še vedno vse spuščamo naprej, tudi od Slovenije naprej so meje odprte. Kako bo, ko bo treba koga zavrniti, bomo verjetno preizkušali v naslednjih dneh ali tednih. Podlaga za to najbrž niso samo dokumenti, kajne? Težko na kratko naštejem, a gre za širše preverjanje široke palete podatkov. Res pa je, da je to ob takšni količini ljudi težko narediti v kratkem času. Zaenkrat se selekcija še ne dela. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA NE PREZRITE Fotoreportaža: Begunci. Tretjič. stran 28 4 GOSPODARSTVO JANJA INTIHAR OB ROBU Druga smrt tovarne pohištva Laški občini očitni ni usojeno, da bi na seznamu svojih gospodarskih dejavnosti ohranila tudi pohištveno industrijo. Samo vprašanje časa je namreč, da bo v stečaj - že drugič - šlo podjetje Paron. Prvič je »smrt« doletela tovarno, takrat se je imenovala Bor Laško, ki zaradi svojih kakovostnih izdelkov ni bila znana le v Sloveniji, ampak na celotnem prostoru takratne skupne države, pa je zaradi slabega vodenja leta 1994 zašla v težave. Vendar se je že istega leta našel rešitelj, domači podjetnik Rado Hrastnik, ki je tovarno v zelo kratkem času iz lokalnega proizvajalca povzdignil do pomembnega izdelovalca pohištva v evropskem prostoru. Masivno pohištvo iz Laškega so v svojo ponudbo uvrstila vsa največja trgovska podjetja v Avstriji in Nemčiji, Paron je postal eden največjih zaposlovalcev v Laškem, saj se je število zaposlenih povzpelo na skoraj 200, Rado Hrastnik pa je leta 2000 dobil celo nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Uspešna Paronova zgodba je trajala kar nekaj let, do leta 2011, ko se je zalomilo. Takrat je propadel eden njegovih najbolj pomembnih avstrijskih kupcev, ki je za sabo »potegnil« še laško podjetje. Sledili sta prisilna poravnava in odločitev Rada Hrastnika, »da se ne gre več«. Podjetje je prodal takrat »velikemu upanju za propadla slovenska podjetja«, Mojci Lukančič, oziroma njeni Skupini Aha. Kot pravi danes, je bil prepričan, da je tovarni pohištva zagotovil dobro prihodnost, a se je žal že kmalu pokazalo, da se je motil. Lukančičeva je namreč namesto razvoja Paronu prinesla le velike finančne težave. Njene obljube, da bo podjetju poiskala strateškega lastnika, se niso uresničile. Paron je namreč zaradi izčrpavanja tonil vse globlje in danes je le še senca svoje nekdanje slave. Laško tako izgublja eno svojih pomembnih dejavnosti in kar je še najbolj tragično - izgubilo se bo znanje o lesni in pohištveni industriji, ki so ga leta in desetletja zbirali delavci Parona. Vendar Paron žal ni edino podjetje v Laškem, ki se je potopilo s Skupino Aha. Pred kratkim je namreč stečaj doletel tudi Aha Secaplast. Najem ni uspel, bo nakup? Najem Aerovega obrata v Šempetru je padel v vodo. Stečajni upraviteljici Alenki Gril kljub dolgotrajnemu postopku zaradi kar nekaj zapletov ni uspelo najti najemnika, čeprav je sprva kazalo, da bo obrat najelo nemško podjetje AMC. Nemci so za mesečni najem obrata v Šempetru, kjer je bila zaposlena večina delavcev, ponudili 50 tisoč evrov, kar je 20 tisoč evrov več od zahtevane vsote. Vendar pogodbe niso podpisali, saj so ugotovili, da v proizvodnji ni vseh strojev, ki jih je za najem zagotavljala stečajna upraviteljica. Ta je potem zaradi spremenjenih okoliščin vsem ponudnikom poslala nove ponudbe, vendar nihče od njih pogodbe v zahtevanem roku ni podpisal. Poleg nemškemu podjetju AMC je Alenka Gril ponudbe poslala še podjetjem Grupa Plastform iz Šmarjeških Toplic, Radeče papir, Termoplast Plama iz Hrušice in Arcos iz Slovenskih Konjic ter švedski družbi Scandstick. Vendar nobeno od teh podjetij svoje ponudbe ni dopolnilo oziroma s stečajno upraviteljico ni podpisalo pogodbe o najemu šempe-trskega obrata. Upraviteljica Alenka Gril bo zato v kratkem objavila ponudbo za nakup obrata. JI Borovo spet na dražbi Stečajni upravitelj podjetja Borovo Trade, ki je imelo sedež v Celju, pred propadom pa je imelo v Sloveniji kar 33 prodajaln, ponovno išče nove lastnike nekaterih nepremičnin. Namesto javne dražbe se je tokrat odločil za zbiranje ponudb. Na prvi javni dražbi, ki je bila avgusta, mu je namreč uspelo prodati le prodajalni v Tolminu in Mozirju. Za nakup vseh ostalih šestih prodajaln, kolikor jih je še bilo na dražbi, zanimanja ni bilo. UpraviteljUroš Jutraž tokrat želi najti kupca za pet prodajaln - v Celju, Domžalah, na Ptuju in v Žalcu. Največja med njimi je prodajalna s skladiščem na Glavnem trgu v središču Celja, za katero je na prvi javni dražbi izhodišča cena znašala malo več kot 200 tisoč evrov. JI Že tri mesece brez plač Sodišče bo v teh dneh odločalo o stečaju laškega Parona Vse kaže, da bo v kratkem šla v stečaj tudi laška tovarna pohištva Paron. Sodišče naj bi o tem odločalo že jutri. Težave Parona se vlečejo že nekaj let. Začele so se sredi leta 2011, ko je podjetje šlo v prisilno poravnavo in ga je takratni lastnik Rado Hrastnik prodal Mojci Lukančič oziroma njeni Skupini Aha. Kljub obljubam Lukančičeva podjetja ni sanirala, ampak ga je še bolj izčrpala in zadolžila. Čeprav so se v Paronu trudili pridobiti nove kupce in izboljšati poslovanje, so imeli zaradi velikih finančnih bremen iz preteklosti hude težave. Poleg tega je podjetje dodatno zadolžila še Lukančičeva, ki je tudi na račun laškega podjetja najemala posojila za svoja ostala podjetja, zlasti za Muro. Zaradi pomanjkanja obratnega kapitala v Paronu zadnja leta niso mogli izpolnjevati naročil, niso poravnavali obveznosti do dobaviteljev, po trditvah nekaterih delavcev pa že nekaj let ne plačujejo prispevkov in davkov, povezanih z delom. Delavci tudi pravijo, da jim podjetje že tri mesece ni izplačalo plač. Na dražbi nepremičnine podjetja Že nekaj časa so nezadovoljni tudi upniki Parona, saj jim podjetje do zdaj sploh še ni poravnalo obveznosti iz prisilne poravnave. Mnogi med njimi so na sodišče že vložili predlog za izvršbo. Razmere so celo tako kritične, da bo zaradi zahtev upnikov kmalu že druga dražba, na kateri bo sodišče prodajalo nepremičnine podjetja v Spodnji Rečici. Paron je že ves čas svojega delovanja pretežno izvozno usmerjen, njegova najpomembnejša trga sta avstrijski in nemški, kjer sodeluje z večjimi trgovci s pohištvom, kar nekaj poslov je podjetju v zadnjem času uspelo pridobiti na področju tako imenovanega inženiringa, kjer je poskrbel za opremo večjih hotelov v nekaterih državah v Evropi. Vendar vse to Paronu ni pomagalo. Podjetju so se v zadnjih petih letih prihodki od prodaje prepolovili, lani so znašali le še 4,5 milijona evrov, čista izguba pa se je povečala na skoraj 2 milijona evrov. Ob tem dolgovi podjetja znašajo preko 11 milijonov evrov. Podjetje letos posluje še slabše, v prvih devetih mesecih mu je uspelo ustvariti le 2,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Izguba se je sicer nekoliko zmanjšala, vendar premalo, da bi se podjetju uspelo obdržati nad vodo. Pred kratkim naj bi zato število zaposlenih spet občutno znižali. Delo naj bi namreč izgubilo še 20 delavcev. JANJA INTIHAR Foto: GrupA V Banki Celje in Abanki pot nadaljujemo skupaj. Prijazno in s storitvami, ki so vam blizu. www.abanka.si I Abafon 080 1 360 ABANKA 0) banka celje Banka prijaznih ljudi GOSPODARSTVO 5 Letni promet Atrija znaša 1,2 milijona evrov. Večji delež, približno 90 odstotkov, so prihodki, ki jih podjetje dobi z upravljanjem stanovanj. Atrij ni v težavah Tako zagotavlja direktor Radovan Cink -Kmalu povezovanje z enim od sorodnih podjetij v Sloveniji Atrij se bo (morda še letos) povezal z enim od sorodnih podjetij v Sloveniji. S katerim, direktor Radovan Cink še ne želi razkriti. V celjskem podjetju Atrij, ki je eno največjih v celjski regiji na področju upravljanja s stanovanji, zavračajo govorice, da so v velikih finančnih težavah in na robu propada. To niso govorice od včeraj, pravi direktor Atrija Radovan Cink, širijo se že zadnja tri leta, odkar se v regiji poleg lokalne konkurence srečujejo tudi s konkurenčnimi podjetji iz vse Slovenije. Atrij je bil ustanovljen leta 1997 kot stanovanjska zadruga za gradnjo stanovanj za zadružnike. Po letu 1996 se je začel ukvarjati tudi s posredništvom z nepremičninami, poleg tega še z gradnjo. Danes predstavlja upravljanje okrog 90 odstotkov celotnega prihodka podjetja, posredovanje še izvajajo, vendar se je zaradi razmer na trgu močno skrčilo. Zaprli so enoti v Žalcu in Ljubljani, v Rogaški Slatini so ohranili le upravljanje z nepremičninami, posredništvo pri prodaji nepremičnin so ukinili. Skratka, časi niso rožnati, pravi direktor Radovan Cink. Atrij se je pred dvema letoma iz zadruge preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Zadružniki so poslati družbeniki, njihov lastniški delež se ni spremenil. Je zdaj poslovanje Atrija lažje? Pravzaprav se pri poslovanju ni veliko spremenilo. Ta sprememba je bila bolj praktične narave, delamo tako, kot dela večina podjetij v naši dejavnosti v Sloveniji, poleg tega zadruga tudi ni primerna obli- ka za povezovanje. V zadrugi se namreč odloča po načelu en zadružnik en glas, ne glede na to, kolikšen je lastniški delež. Poleg tega zadružni del ni prenosljiv, kar pomeni, da se ga ne da podedovati. Kdo so danes lastniki Atrija? Trenutno je lastnikov sedemnajst, večinoma gre za ljudi, ki so zaposleni v podjetju in njihov delež je večinoma enak kot je bil prej, to je nekaj manj kot 7 odstotkov. Nihče torej nima prevladujočega deleža, tudi jaz ga nimam. Zakaj se ves čas pojavljajo namigovanja, da je Arij v krizi in tik pred stečajem? Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Eden od razlogov, da se pojavljajo takšne govorice, je zagotovo, da danes, ko nihče nima kakšnih posebno velikih finančnih rezerv, s tem, ko zamuja s plačilom, gotovo v tej plačilni verigi povzroči kar nekaj težav. Tudi z nami je tako, sodimo namreč v dejavnost, ki ima finančne težave od izvira do izliva. Časi, ko so izvajalci lahko čakali na plačilo in za premostitev težav najeli bančno posojilo, so že zdavnaj minili. Drugi, še bolj usoden razlog pa je, da se je tudi celjska regija začela srečevati z zelo veliko konkurenco. V Celju smo imeli dolgo časa mir, še zlasti če se primerjamo z razmerami v Ljubljani. Potem so tisti od zunaj ugotovili, da imamo tukaj dokaj urejene večstanovanjske stavbe in so jih zamikale. Ponudili so nižje cene, prepričani, da kakšnega posebnega dela ne bodo imeli. Ampak vendarle, kako tem novincem v celjskem prostoru uspe prevzemati posel vam, ki ste tukaj že kar nekaj časa? Imajo svoje agente, ki si poiščejo zaveznike v stavbah, širijo slab glas o prejšnjem upravniku in zbirajo podpise od vrat do vrat. Dokazov o takšnem ravnanju imamo veliko. A kljub temu ugotavljamo, da Atrij prevladujočega tržnega deleža v regiji ni izgubil. Res je sicer, da se je v zadnjih letih število stanovanj, s katerimi upravljamo, zmanjšalo za približno tisoč, res je tudi, da imamo zaradi plačilne nediscipline etažnih lastnikov kar nekaj finančnih težav, vendar se trudimo, da vse svoje obveznosti poravnavamo redno. Arij torej ni na robu propada? Ne, to ni res. To lahko zatrdim z vso odgovornostjo. Spomnite se, koliko nepremičninskih podjetij, ki so delovala pred krizo, danes ni več. Razmere se zdaj izboljšujejo, čeprav vsi vemo, da tako, kot je bilo, ne bo več. Ampak vendarle, promet z nepremičninami se dogaja, vse več ga je in vse to zagotavlja, da se podjetjem, kot je naše, spet obetajo dobri časi. Hudi časi sicer še niso minili, še vedno moramo varčevati na vseh področjih, tudi pri plačah, a upamo, da bo v prihodnjih letih šlo le še navzgor. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA »Z osebnimi stečaji se je možnost izterjave dolgov, povezanih z najemom stanovanj, zelo zmanjšala. Osebni stečaji so zelo >udarilinaj pije, ga bo že alkohol ubil<. Toda zakaj se te iste ženske ne zavedajo, da vse to počasi ubija tudi njih?« V celjski regiji delujejo tri varne hiše, v katerih je trenutno 12 žensk z otroki. Žrtvi nasilja, ko ta pride v varno hišo, je ponujena strokovna in psihosocialna pomoč. Toda direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas opozarja, da bi morala država resno vzeti njihove pobude, da bi se še več storilo na področju urejanja stanovanjskega in ekonomskega položaja žrtev, ko zapustijo varno hišo. »Želela bi sicer reči, da je nasilja v družinah z leti vedno manj. A ne morem. Več ga je. Vedno več je tudi žrtev, ki vendarle najdejo pogum, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Opažamo še, da je v zadnjem času več predvsem psihičnega nasilja, ki ga težko dokažemo.« Kot še dodaja, se mora družba zavedati, da zaradi nasilja ljudje trpijo. »Trpijo ženske, otroci, vse družine.« Prva klofuta nikoli ne ostane edina Žrtev partnerjevega nasilja v družini: »Bil je močan navzven, a v sebi slabič! < Več kot dvajset let je bila žrtev psihičnega in fizičnega nasilja. Poslušala je zmerjanje, poniževanje in besede, ki so ji v dušo zasidrale občutek nevrednosti. Trpela je pod udarci moškega, ki ga je ljubila. A hujša od modric je bila bolečina, ker so skupaj z njo trpeli tudi otroci. Dokler se nasilnemu partnerju ni uprla, zbrala poguma in poiskala pomoči. »Ne glede na to, ali ima ženska enega otroka, dva ali štiri, njena moč, ki jo ima v sebi, lahko premaga nasilneža. Zato ženske, ki ste žrtve, ne čakajte, poiščite pomoč. Kdor udari prvič, bo tudi drugič. In še večkrat,« je njeno sporočilo vsem, ki morda v strahu preživljajo enako kot je sama vrsto let. Danes je samostojna in prvič, odkar se je rešila iz primeža nasilja, srečna, nam pojasnjuje Velenjčanka, ki bi - če bi le lahko - javno zakričala svoje ime, da bi ženskam pokazala, da se nasilja lahko rešijo. A pravi, da je vseeno previdna. Ima otroke in javno izpostavljanje bi tudi njih pahnilo v podoživljanje vseh travm, ki so jih nakopičila leta in leta udarcev, bolečin, joka in poniževanj. V pogovoru nam zaupa, da je imela krasne starše, njena družina ni poznala nasilja, le ljubezen in spoštovanje. »Ko sem spoznala moža in se zaljubila vanj, sva se imela lepo. Ne morem reči, da ga nisem imela rada. A težave so se z leti stopnjevale, predvsem od dneva, ko je začel piti alkohol in ko mu je bila družba skoraj bolj pomembna od družine. Najprej se nisem znala soočiti s tem, da je nasilen, ker se mi je zdelo samoumevno, da je v partnerstvu na prvem mestu ljubezen,« pojasnjuje. Dala mu je priložnost Včasih ga po nekaj dni ni bilo domov. Veseljačenje si je lahko privoščil, saj je zaslužil veliko denarja. »Prisilil me je, da sem pustila redno službo in bila doma. Zatrl je v meni nekaj ...« dodaja in za trenutek obmolkne. Toda solz v njenih očeh ni. V njih sta pogum in odločnost, da ima pravico zaživeti tako, kot želi, in ne tako, kot ji nekdo vsiljuje. » ... zatrl je veselje v meni in uživanje v delu, družbi. Zanj sem postala gospodinja, ki je morala redno kuhati tudi za njegove prijatelje,« dokonča misel. Ves čas je čutila, da tako ne more živeti. Ljubezen do otrok, ki so bili takrat v naj- bolj občutljivih najstniških letih, jo je gnala naprej z mislijo, da mora poskrbeti zanje in jih vzgojiti tako, da bodo čim manj žrtve ... kot je bila ona. A ni družine z nasiljem, kjer ne bi posledic čutili tudi otroci, zato so pri odraščanju postali prej zreli, ves čas so bili ne samo njeni otroci, ampak tudi prijatelji. Mamo so ves čas bodrili, ji celo svetovali, naj zapusti očeta. Toda sprva tega ni mogla storiti. Dala mu bje, ko so sploh nastale naše prve družinske fotografije. Upanje je bilo zanj. Zame. Za otroke. Toda ni trajalo dolgo,« navaja. Ponovno je tonil v alkohol, ona pa v strah. »Nič ni bilo dobro, kar sem naredila. Za vse sem bila kriva. Če je bila hrana prevroča, mi je rekel, ali mislim, da je svinja, da sem mu tako postregla. Če sem mu pustila pripravljeno, da si je sam postregel, saj nisem nikoli vedela, kdaj bo pri- je še eno priložnost in mu stala ob strani, ko se je odločil za zdravljenje od alkoholizma. Kriva za vse »Nekaj časa mu je uspevalo. To je bilo obdobje upanja, da bo vendarle bolje, in obdo- »Ženske čakajo. Mislijo, da bo že nekako. Ne, ne bo. Treba je poiskati pomoč. Same lahko naredijo ta korak. In omogočijo nekomu, da jim pomaga iz brezna nasilja. Ne glede na vse kritike zoper to državo, češ, kako so stvari neurejene, lahko sama iz svoje izkušnje trdim, da je meni sistem pomagal. Omogočil mi je, da sem zaživela. Ne boste verjeli. Fotografija svetovalke, ki mi je pomagala, ko sem bila v varni hiši, je danes ob fotografiji mojih otrok. Toliko je zame naredila, da ima v mojem življenju prav posebno mesto.« »Vse ženske dajejo v ospredje otroka, češ da morajo vztrajati zaradi njega. Vztrajati v nasilju? Gre za otroke, seveda, toda v prvi vrsti za žensko, mamo. Kaj imajo otroci, ki odraščajo v nasilju? Ljubezen? Ne. Travme. Zaradi otrok se ne vztraja v nasilju. Vztraja se v iskanju pomoči.« šel domov, prav tako ni bilo dobro. Takrat me je zmerjal in govoril, da ni pes, da mu hrano puščam mrzlo ...« Mir je našla samo v nočeh, ko je delal v nočni izmeni. Toda tudi noči so bile zanjo neprespane. »Iskala sem po literaturi, brala knjige, kako naj mu pomagam. Potem sem uvidela, da lahko storim karkoli, toda spremeniti bi se moral on,« pojasnjuje. Leta so minevala, otroci so odraščali, ona se je ponovno zaposlila in bila spet tarča poniževanj in zahtev, naj pusti službo, saj lahko za družino finančno skrbi on. »Ves čas je to govoril >jaz lahko poskrbim<, >jaz sem tu<, toda v resnici ga za družino ni bilo. Živel je v svojem svetu. Nikoli ni bilo družinskih pogovorov. Za vse sem bila sama. Ko je bil trezen, se o tem, kako bi uredili družinske razmere, ni želel pogovarjati, a ko je bil pijan, bi o tem razglabljal. Pijanost mu je dajala navidezno moč,« še dodaja. Ne glede na vso situacijo globoko v sebi ni vedel, da ni edini, ki ga njegova pijanost hrabri. Medtem ko je z alkoholom drvel v globino razdiranja družine, je na Telefonska številka Varne hiše Celje je 051 233 894, Varne hiše Velenje 031 243 071 in Varne hiše Slovenj Gradec 031 234 404. drugi strani njegovo početje istočasno ubijalo njo, a jo na nek način hrabrilo. Zmagovalka Po vseh teh letih vloge žrtve je prevzela vlogo zmagovalke. Poiskala je pomoč v varni hiši, kjer je ostala nekaj časa. Svetovalke varne hiše so ji pomagale prebroditi duševno stisko in goro pa-pirologije ter birokracije, da se je od nasilneža ločila in si uredila novo domovanje. »Ko zvečer ležem v posteljo, naredim to brez strahu in prvič z nasmeškom. Brez občutka, da bo jutri še en naporen in težak dan. Prvič v življenju živim.« »Se vam je partner kdaj opravičil, se sploh zaveda, da je počel stvari, ki v ljubezni nimajo prostora?« jo še vprašamo. »Ne. Opravičil se mi ni nikoli. Danes je še vedno tam, kjer je bil. V alkoholizmu. Močan navzven in v sebi slabič,« nam odvrne. Z občutkom, da je končno svobodna. In z nasmehom, ki poudari žar v njenih očeh. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA KRONIKA 15 Do tal pogorel še tretji hlev V Kostrivnici pod Kalo-bjem, v občini Šentjur, je v ponedeljek zjutraj do tal pogorelo gospodarsko poslopje. Lastnik se lahko zgolj hitremu posredovanju okoliških gasilcev zahvali, da ogenj ni uničil tudi stanovanjske hiše v neposredni bližini. To je v približno letu že tretji tovrstni požar v bližnji soseščini. Alarm se je oglasil malo čez četrto uro zjutraj. Hlev s senikom je bil nekaj minut kasneje že v celoti v plamenih. Lastnik Ferdinand Pu-šnik je bil takrat odsoten, živina se je na srečo pasla zunaj. 71 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Dobje, Planina, Slivnica in Kalobje se je z ognjem borilo več ur. Gašenje je izjemno oteževal močan veter, ki je pihal prav v smeri dvajset metrov oddaljene hiše. Drevesa v gozdu približno sto metrov stran so se namreč že vnela in so jih morali prav tako pogasiti. Ujeli zadnje minute Gasilski poveljnik in vodja intervencije Franci Trupej je ob koncu dejal, da so imeli v več pogledih srečo. »Ujeli smo zadnje minute, ko se je še dalo učinkovito pomagati in preprečiti popolno katastrofo. Brez cistern tega ne bi mogli niti slučajno. Glede na to, da v bližini kljub dograjenemu osnovnemu vodu javnega vodovodnega omrežja ni nobenega hidranta, smo bili povsem odvisni od pripeljane vode in lahko rečem, da je šlo za las, za vsakih sto litrov vode.« Objekt je v celoti uničen, v njem je bila večja zaloga sena, poleg nje je bilo tudi nekaj manjše kmetijske mehanizacije in opreme ter nekaj kokoši. Kot vzrok požara so preiskovalci navedli napako na električnem omrežju. Iz podobnega razloga naj bi pred nekaj meseci do tal pogorelo tudi gospodarsko poslopje Firantovih. Lani ob tem času je podobna tragedija zaradi samovžiga sena doletela Kladnikove. Kljub temu da požari naj ne bi bili povezani in so vzroki pojasnjeni, domačini ne morejo mimo dejstva, da je to na približno kilometru razdalje v letu dni že tretji tako velik požar. »To je nekaj, zaradi česar nihče od nas ne spi prav dobro,« je ob tem dejal eden od njih. StO Dimnikarja obsojena Bo takšnih sodb še več? Na celjskem okrožnem sodišču so minuli konec tedna zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti obsodili dva dimnikarja. Obsojena sta na zaporno kazen enega leta in treh mesecev zapora in enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let. Gre za primer iz leta 2009, ko so se po rednem letnem pregledu plinske peči v enem od stanovanj v Malgajevi ulici 2 v Celju z ogljikovim monoksidom zastrupile štiri osebe. Dimnikarja, ki je pregled opravil, je sodišče obsodilo, ker je pri pregledu zaznal, da so vrednosti nevarnega ogljikovega monoksida kar dvaindvajsetkrat prekoro-račene od dovoljene in ker naj bi vedel, da je plin lahko tudi smrtno nevaren ob nepravilnem delovanju peči. Njegovega nadrejenega pa je obsodilo, ker o tem, da je peč neizpravna, ni obvestil inšpekcije. Dimnikar je v zagovoru navajal, da so mu stanovalci ustno zagotovili, da bodo peč zamenjali, a se to ni zgodilo in je prišlo do zastrupitve. Lastniki, postavljeni v kot Gre za eno prvih takšnih obsodb v Celju. Pričakovati jih je mogoče še več. Ravno o tem možnem scenariju smo pred meseci že poročali. Številni lastniki stanovanj uporabljajo zastarele plinske peči na tako imenovan notranji vlek. Tudi ob želji po zamenjavi peči z novimi nekateri tega ne morejo storiti zaradi neustreznih dimniških napeljav v številnih stanovanjskih objektih. Ker morajo po evropski zakonodaji takšne peči iz prodaje in se ne smejo več montirati v objekte, so lastniki v skoraj brezizhodnem položaju. Novih, konden-zacijskih, si namreč ne morejo urediti, ker jih ne morejo vgraditi zaradi neustreznih dimnikov. Ponekod po Celju to rešujejo z zunanjimi dimniki, ki jih uredijo ob fasadi, vendar imajo upravniki težave s pridobivanjem soglasij vseh stanovalcev. To je namreč potrebno, da se ustrezni dimniki uredijo. Da so dimnikarji v nehvaležnem položaju, že vrsto let opozarjajo tudi sami, saj nimajo takšnih pooblastil, da bi popolnoma prepovedali uporabo tovrstnih kurilnih naprav, ki se sploh ne bi smele več uporabljati. Četudi to storijo, so ravno lastniki tisti, ki plinske peči na notranji vlek, ker drugih možnosti nimajo, še vedno uporabljajo dalje in s tem tvegajo hude poškodbe z zastrupitvijo. Tako so dimnikarji v zadnjih dveh sezonah že dali sicer opozorilo za prepoved uporabe plinskih peči za kar nekaj celjskih objektov, vendar jih številni lastniki stanovanj sploh ne upoštevajo. SŠol ^m v ■ v Grožnja županu Policijska uprava Celje preiskuje primer velenjskega župana Bojana Kontiča, ki naj bi konec oktobra prejel grozilno pismo. Sodeč po napisanem, mu avtor grozi s smrtjo, če ne bo do junija prihodnje leto v Velenju postavil džamije. Ali gre za resno grožnjo ali za neslano potegavščino, ki ne zmanjšuje pomena kaznivega dejanja, zdaj ugotavljajo policisti. Ti storilca še niso izsledili ali prijeli, nam je povedala tiskovna predstavnica PU Celje Milena Trbulin. Kontič je prejem pisma sam prijavil policistom, nato ga je tudi objavil na socialnem omrežju Facebook. f'rteo.i epti/(K ■&лte Oö,^WA 7tM „čl tfE VELELE 0A (JAfRft^ire j/ftjfiAA^e vjsfiv/e П^ТЛОАЕ * V/o, Пл џ 2\V£ f!A ntMV tli lt;A I10&A PA Ml S L I ПА hl I ■ £ L \ p - p tOHr\C no hate u KU on ihijeSecA "HEĆ1 UA i>t aH, Jen 10 00-15 too im* ÄC"/f Л/џ* ßidB HLA ii <5, K A ВОЦе Z i v BO g ({T i paletam ^usz-iW VE.60 tfß-TA I/ Kß-fiANHfJ. gospo a A KO OV o ЏЕ jkv№l'r£ L/öi/OM BlČETž gw*Ai-ÄH ALiA№ EKß^R. Jasne zahteve. In jasna grožnja. Je resna? Bankomat so želeli kar izruvati Celjski policisti iščejo neznance, ki so konec tedna poskušali odpeljati bankomat iz trgovine v Vojniku. Neznanci naj bi se pred trgovino pripeljali z osebnim vozilo, ga parkirali pred steklena vhodna vrata, ki so jih nato razbili in prišli v notranjost. Okoli samostoječega bankomata so ovili kovinsko vrv in bankomat poskušali nato s pomočjo vozila izruvati iz tal, kar jim ni uspelo. To naj bi se dogajalo okoli pol tretje ure ponoči. S kraja so se odpeljali neznano kam, saj jih je pri poskusu tatvine presenetil tudi alarm. Helikopter večkrat kroži nad Celjem V zadnjih dneh je nad Celjem mogoče opaziti in slišati večkratne prelete policijskega helikopterja. Gre za tako imenovano redno observacijo oziroma redne preglede iz zraka. V času begunskega vala so tovrstni preleti pogostejši, policija pa jih izvaja na celotnem območju celjske regije. Letalska policijska enota namreč na ta način pomaga enotam policije na terenu v dnevnem in nočnem času in s tem zagotavlja nadzor iz zraka. Posadka izvaja nadzor skupaj s policistom pristojne policijske uprave, ki pozna teren, posebnosti ter ozemlje, kjer poteka državna meja. Ponoči nadzor učinkovito izvajajo z določenimi helikopterji, ki imajo posebno opremo za nočno letenje. Istočasno opravljajo nadzor iz zraka tudi nad ostalimi območji, denimo nad prometom na avtocesti. Posebno priznanje v Celje Elvis A. Herbaj iz PU Celje zaslužen za številne preventivne akcije v prometu Javna agencija za varnost prometa je podelila letošnja priznanja za posebna prizadevanja na področju prometne varnosti. Eden od dobitnikov je tudi vodja Oddelka za promet na Policijski upravi Celje Elvis A. Herbaj, ki že vrsto let aktivno sodeluje pri številnih projektih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Med drugim je tudi pobudnik tako imenovane celjske interdisciplinarne akcijske skupine za prometno varnost. Njegove so tudi ideje za izdelavo jumbo plakata V spomin in opomin ter za izdelavo radijskega in video spota na temo Alkohol ubija. Ravno Herbajeva je bila tudi pobuda, da bi ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč vsako leto pripravili krajšo slovesnost ob spominskem obeležju žrtvam nesreč v Celju. V zadnjih letih je tudi aktivno sodeloval pri organizaciji treh simpozijev na temo varnosti v prometu, je tudi avtor treh zbornikov, velik poudarek pri svojem delu pa daje tudi oza-veščanju o varnosti starejših. Pogosto tudi predava v srednjih šolah dijakom o prometni varnosti. Že drugi rop črpalke to jesen V torek nekaj minut pred 14. uro se je na bencinskem servisu na Aškerčevi cesti v Šoštanju zgodil rop. Oborožen moški, visok približno 180 centimerov, je vstopil v prostore črpalke in z grožnjami od uslužbenke zahteval denar. Ko mu ga je izročila, je pobegnil peš v smeri bližnje pošte in stanovanjskih blokov. Policisti ga še vedno iščejo, ob čemer naprošajo morebitne očividce za pomoč. Ropar je bil oblečen v rdečo jakno, obut pa je bil v športne copate. Na glavi je imel v času ropa črno čelado z belimi nalepkami. V ropu ni bil nihče poškodovan, zaenkrat pa ni jasno, koliko denarja je ropar odnesel. Še vedno pa ni preiskan rop bencinske črpalke na Ljubljanski cesti v Celju, ki se je zgodil v začetku oktobra. Takrat je ropar z nožem zagrozil zaposleni in prav tako odnesel denar in cigarete ter prav tako zbežal peš. SŠol radio celje RAZMIŠLJATE O P RIS NO VI, DORREU j д WT11TT ДЈЈ ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo Ivi si privoščite najboljše! %i OK LED VSE VRSTE SVETIL ZA DOM GOSTINSKE LOKALE IN e.„« to svetloba spregt™* POSLOVNE PROSTORE. 070 750 750 www.okled.si Razstavni safon OK LED Mariborska 86, 3000 Celje Kako so v zaporih Dob prihranili 500 tisoč evrov letno? Les je slovenski nacionalni interes Avtor: Miha Vake, univ. dipl. med. kom. V deželah gozdov, kjer redno pogozdujejo in delajo z naravo, ne primanjkuje biomase oziroma lesa. Les je čudovito darilo narave, iz katerega se da narediti stole, mize, igrače ali glasbila. Seveda imajo lesene dodatke vsi prestižni avtomobili, kot so bugatti, bentley ali rolls royce. Brez lesa enostavno ne gre. V Sloveniji so vsako leto akcije pogozdovanja in tako taborniki kot tudi skavti pomagajo pri skrbi za sanacijo gozdov. Pomembnosti gozda se zavedajo tudi pri podjetju Valher, d. o. o., zato so se odločili, da v letu 2016 prispevajo v sklad za nakup dreves za dodatno pogozditev. Sodelujte tudi vi in v letu 2016 zasadite kakšno drevo! Cene lesenih peletov so padle in še bodo Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu imamo v Sloveniji prekomer- ■ НИШРШВШН PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 ч uuuuu.strojeplastlka.si s ne količine lesa, ki ga je treba uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire. Cene peletov so pred dvema letoma dosegale približno 350 evrov na tono. Danes peleti prve klase že dosegajo cene 250 evrov na tono. Peleti so v več velikostih. Tisti za domačo rabo so velikosti 6 mm, za industrijsko rabo pa se uporabljajo peleti velikosti 8 mm. V primerjavi z oljem je na trgu peletov konkurenca in cene bodo zato še dodatno padle. Zgodba o zaporih Dob Pri pregledu stanja ogrevanja v Sloveniji opazimo, da se uporablja veliko različnih sistemov. Od plina in elektrike v mestu do drv, peletov, olja in oglja na podeželju. Stara na- vada je železna srajca in jo je težko spremeniti. Ali tudi ne, če je nova rešitev veliko bolj ugodna! Slovenske zapore na Dobu so pred leti ogrevali na nafto iz uvoza. Letni strošek ogrevanja je znašal približno milijon evrov. Pred kratkim so ogrevanje v zaporih preuredili na ogrevanje na lesno biomaso in po novem je letni znesek za energent polovico manjši. Včasih so torej za gretje zapornikov dali milijon evrov, ki so jih dobili tuji mogotci, danes dajo za ogrevanje pol milijona evrov, ki jih dobijo domači kmeti in gozdarji za les. Les je torej domač energent, ki se splača. Če se hočete pozimi torej ugodno greti, razmislite tudi o gretju na biomaso. Resnica je torej, da že na enem malo večjem objektu prehod z olja na les pomeni letni prihranek v višini 500 tisočakov evropske valute. Zima bo baje letos ponovno mrzla. Se boste ponovno pustili speljati na led in se boste greli na olje? Ali boste že zdaj svojo kurilnico preuredili na biomaso? Promocijsko besedilo TEL.: 041693394 PRODШ IN SERI/IS TRAKTORIEI/ asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici ASFALT +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net ČMLjfcl ГШЖ FLIkCA m: m m m Grevenbroich 1, , 3000 Celje iwMjct^ivisffikcaxom "N DELOVNI ČAf: fon - pet.: oAH.do- Turt; sob.: оИЉУ.шг Regine< in to seveda ni prav,« je poudaril selektor Simon Božič. Ciljal je na Regino Terbuc Roudi, s celjskim klubom državno prvakinjo v stoječi odbojki, ki pa je zaradi poškodovanih kolenskih vezi ne more več igrati. Srebro za v koš S polfinalnim porazom proti Ukrajini je po vodi splavala neposredna uvrstitev na paraolim-pijske igre v Riu. Toda v našem taboru so se kmalu potolažili, ko so videli, kakšne razmere vladajo v ruskem. V finalu jih je namreč - žalostno je, toda politični položaj često vpliva na šport - ugnala Ukrajina! Ruski selektor je jokal med ukrajinsko himno in priznal, da se boji vrnitve domov. Raje bi izgubil z ... Andoro. Samo z Ukrajino ne. Tudi naše odbojkarice so visele nad prepadom. Proti Nizozemski so vodile z 2:1 v nizih in z 22:18. Četrti niz so izgubile na razliko (25:27) in bile v slabšem psihološkem položaju pred odločilnim nizom. Upanje ostaja »Nisem verjel, da so dekleta Prizor z dramatične tekme z Nizozemsko sposobna toliko iztisniti iz sebe v petem nizu. Malce smo premešali postavo, začetni udarec je prevzela Suzana Ocepek in v hipu je bilo 7:0, kar je praktično pomenilo zmago. S prvenstvom smo zelo zadovoljni. Pohvale za organizacijo, ki smo jih dobivali, smo prenesli Romanu Pungartniku. Zdaj se moramo odpočiti, potem pa se bomo pripravljali na marče-vski turnir v bližini Šanghaja, kjer bo podeljena zadnja vstopnica za Rio,« je razložil Božič. Brez dela leve roke se je pred 21 leti rodila Lena Gabršček, iz katere izžareva pozitivizem: »Stopnjevale smo formo, občutek z medaljo okoli vratu je krasen. V preteklosti smo popuščale v ključnih trenutkih. Same sebe smo presenetile v petem nizu. Precej več sem pričakovala od Rusinj, očitno so bile pod pritiskom.« Upamo, da bodo tudi na Kitajskem. DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO Žal nič novega Desni zunanji napadalec Celja Pivovarne Laško Žiga Mlakar je predčasno zaključil nedeljski rokometni dvoboj lige prvakov z Ve-szpremom (27:30). Pregled je ponudil nekaj optimizma, rebra so namreč cela, tudi mišice okoli njih, toda Mlakar je izpustil prvenstveno tekmo s Trimom. Marsikdo je pozabil, da je tekmec evropski pod-prvak. Po 2O minutah je vodil s 13:5. »To je bilo naših najboljših dvajset minut v sezoni,« je priznal Gašper Marguč, ki nosi rdeči dres. Njegov brat Gal je pred odmorom izkoristil sedemmetrovko, nato pa mu je bilo zaupano izvajanje še druge, za znižanje na minus štiri. Ni mu uspelo, gostje pa so z igralcem manj povišali na 17:11. Madžari so bili od podpori tisočglave množice vseskozi na varni razdalji. Drugi medsebojni obračun bo sledil že pojutrišnjem ob Blatnem jezeru. Rokometaši Gorenja bodo sezono v pokalu EHF začeli doma proti danskemu Holstebroju. Mario Šoštarič v svoji poslovilni sezoni od velenjskega kluba pravi: »Tekmi s Holstebrojem smo označili kot najpomembnejši v prvem delu sezone. Uspeh bi nam prinesel evropsko pomlad, kar si vsi želimo, ker nam v domači ligi primanjkuje kvalitetnih tekem. Danci so bili naši tekmeci že v lanskem četrtfinalu pokala EHF. Izgubili so najpomembnejša igralca. Igrajo hiter rokomet. Doma si moramo zagotoviti čim boljši rezultat pred povratnim srečanjem.« Trener Gregor Cvijič je dodal: »Holstebro igra zelo hitro v napadu in agresivno v obrambi. Mi se želimo uvrstiti v skupinski del tekmovanja, kar pa bo vse prej kot enostavno. Tekmi, ki smo ju odigrali aprila, sta imeli drugačno težo. Sedaj je vložek veliko večji za obe ekipi. Za dosego cilja bomo potrebovali kvalitetno odigranih 120 minut.« DEAN ŠUSTER V Podgorici zmaga gostij prepovedana Košarkarice Athletea so v Črni gori proti Budućnosti prikazale najboljšo letošnjo predstavo, ki pa ni bila dovolj za tretjo zmago (79:77). Po štirih letih in pol bo Celje zapustila izvrstna Marica Gajić. V Podgorici je bilo vroče, tako zunaj (27°C) kot tudi v dvorani Mo-rača. Celjanke so v prvem polčasu vodile že za 12 točk. V drugem delu so v ospredje stopili tudi delivci pravice, ki so dali jasno vedeti, kdo je domačin in da presenečenje v Črni gori ni možno. V zadnji minuti tretje četrtine je dokončno zavrelo. Anna Marie McLean je z grobo osebno napako (udarcem po glavi) zaustavila prodor Ivane Dojkić, sodniška trojka pa ni reagirala. Celjska »klop« je bila na nogah. Trenerju Damirju Grgiču, ki je že nekaj akcij prej zaradi sumljivih odločitev odvrgel kravato, je dokončno »počilo« in se je znesel nad sodnikom Vladom Cvetanovskim. K njima je na hitro, besen kot ris, stopil podpredsednik ŽKK Athlete Borut Kop, ki je imel v rokah kravato. Sprva je sodniku želel nameniti par krepkih, ko pa ga je Grgič malce odrinil, je sodniku vrgel kravato v obraz. Sledila je tehnična napaka, Kop pa je po tekmi kljub jezi v šali dejal: »No, pa sem prvič v življenju prejel tehnično napako.« Sledilo je boljše sojenje, ki pa se je v finišu znova poslabšalo. »Dobro smo začeli, Budućnost se je vrnila po naših bedarijah. Povedli smo na krilih zelo dobre obrambe. Sledilo je tisto, o čemer ne bi rad govoril. Sodniki niso bili na ustrezni ravni. Svojim igralkam čestitam za kakovostno predstavo,« je dejal Damir Grgič. Ivana Dojkić je vpisala 17 točk, Marica Gajić 15. Za slednjo se že nekaj časa ogreva eden izmed evropskih velikanov iz Turčije. 3. decembra je bržkone ne bo več v celjski ekipi proti Kvarnerju v 7. krogu Jadranske lige. MITJA KNEZ Ob jezeru so se pomerili kadeti in mladinci domačega Rudarja in NK Krka, vmes pa je ob uradnem odprtju prenovljenega igrišča zbrane nagovoril podžupan Peter Dermol. Umetna trava za mlade nogometaše Haris Kadrić je na tekmi kadetov domačega Rudarja in novomeške Krke poskrbel, da je na prenovljenem nogometnem igrišču na mestnem štadionu v Velenju prvi gol »zabil« domačin. Igralna površina je prenovljena z najsodobnejšo umetno travo, ki ustreza najvišjim standardom in bo skupaj z ostalo infrastrukturo na velenjskem štadionu zagotavljala odlične pogoje za igranje nogometa. Pod travo je namreč vgrajena elastična podlaga, ki zmanjša obremenjevanje telesa, predvsem gležnjev in kolen igralcev. Med prenovo so poskrbeli še za dodatno zaščitno oblogo okrog igrišča in kupili tudi opremo za redno vzdrževanje igrišča. Vsa dela je opravilo podjetje Fit Šport iz Mengša, pogodbena vrednost naložbe pa je brez vračunanega davka na dodano vrednost znašala 235 tisoč evrov. Pretežen del denarja je zagotovila Mestna občina Velenje, nekaj manj kot 50 tisočakov je prispevala Fundacija za šport. IS, foto: MARJAN KLEPEC NA KRATKO Petarda v Avstriji Zell am See: V ligi INL so se izkazali celjski hokejisti. V Avstriji so premagali ekipo Zell am Seeja kar s 5:0 in si za nagrado ogledali tekmo lige KHL v Zagrebu. Dva gola je dal Žan Jezovšek, po enega pa Tim Ograjenšek, Nejc Kastelic in Aljaž Ribič. Odlično za debitante Madrid: Igralci Kluba malega nogometa Dobovec so v zadnjem krogu ene izmed skupin lige prvakov premagali francoskega prvaka Kremlin z 2:1. V dramatični tekmi je Dobovčane v vodstvo popeljal Aleš Vrabel. V začetku 2. polčasa je po igranju z roko Jureta Kordiša z bele točke izenačil Mohamed. V 34. minuti je za delirij med navijači Dobovca poskrbel Matjaž Vojsk. Naš državni prvak je s tremi točkami osvojil tretje mesto v skupini A in je pristal na desetem mestu med najboljšimi evropskimi moštvi. Domači Inter je bil boljši z 8:0, beloruski Lidselmaš pa s 7:2 (Vrabel, Kroflič). Remi v Wolfsbergu Celje: Nogometaši Celja so v Wolfsbergu odigrali pripravljalno tekmo s tamkajšnjim avstrijskim prvoligašem. Po dvojnem vodstvu Celjanov je bil izid 2:2, gola sta dala Blaž Vrhovec in Marko Pajač. Mlajše celjsko moštvo je tretjeliga-ša Brežice ugnalo s 4:1. Okrepili obrambo Velenje: Nogometaši velenjskega Rudarja bodo v nadaljevanju sezone močnejši za 20-letnega Ermana Bevaba, ki prihaja iz graškega Stur-ma. Rojen je sicer v Innsbrucku, igral je tudi za avstrijsko reprezentanco do 19 let. Mladi avstrijski branilec je Rudarju obljubil triletno zvestobo. (DŠ) 18 ŠPORT Klara poravnala vse račune! Apotekarjeva najboljša v Evropi med mlajšimi članicami Kovnica medalj v Budokan centru na Lopati je bogatejša za še eno zlato odličje. S Slovaške ga je prinesla Klara Apotekar. Pred slabim mesecem dni je izgubila finale mladinskega svetovnega prvenstva v Abu Dabiju proti Brigiti Matić, v Bratislavi pa se ji je oddolžila in postala evropska prvakinja v konkurenci do 23 let. Klara je pričakovala veliko, največ. Prvič zato, ker je članica JK Z'dežele Sankaku. In drugič, ker je lani na EP do 23 let osvojila srebrno medaljo. Na tekmovanje je odpotovala sproščena, saj se je zavedala, da je v dobri formi, kar je potrdilo mladinsko SP. Tesno v uvodu V prvi borbi je bila kot druga nosilka kategorije do 78 kilogramov prosta. Nato je premagala Rusinjo Babinčevo, ki je v prvi borbi nena-dejano izločila aktualno evropsko mladinsko prvakinjo, Nizozemko Groenwold. Klari met ni uspel, a je Babinčeva prejela tri kazni. Sledila je polfinalna borba z Nemko Ziech. Z njo se je spopadla lani v finalu evropskega prvenstva do 23 let. Tedaj je Apotekarjeva izgubila, tokrat ne. »Borba je bila zelo težka, zmagala sem samo zaradi kazni, ki jo je prejela tekmica,« pravi Apotekarjeva. Drama tudi v finišu V finalu jo je znova pričakala odlična Hrvatica Matićeva. S trenerjem Igorjem Trbovcem sta že prej analizirala borbo s svetovnega prvenstva in skušala popraviti taktične napake. »Močno sem si želela zmago, ki bi dokazala, da sem boljša od nje. Morda sem jo prav zaradi prevelike želje neprevidno udarila po obrazu in dobila prvo kazen. Sledila je še druga za nepravilni prijem. Po kazni Matićevi mi je na polovici borbe uspel met za yuko. Povedla sem, toda obe sva bili kmalu kaznovani zaradi neaktivnosti. To je bila že moja tretja kazen, četrta bi pome- nila diskvalifikacijo in poraz. Do konca je bilo še veliko časa, Hrvatica pa je napadala na vso moč in skušala dati sodnikom razlog, da me kaznujejo. A sem borbo uspešno pripeljala do konca,« je z olajšanjem zaključila nova evropska prvakinja. Med slovensko himno je razmišljala, kako je ubila tri muhe na en mah: skočila je na najvišjo stopničko, obenem pa se je oddolžila Nemki, ki ji je preprečila osvojitev naslova evropske prvakinje, in Hrvatici ki jo je zaustavila med potjo na svetovni vrh med mladinkami. DEAN ŠUSTER Foto: EJU V dvorani Gasilskega doma na Ostrožnem bo v soboto (17.00) zanimiv brezplačni trening z naslovom Proti nasilju nad ženskami. Vodila ga bo Petra Nareks, ki ima klub Varni s Petro. Klara Apotekar med finalno borbo, ko ji je uspel met za yuko. Najboljši na 100 metrov prsno, med ženskami Hana Firšt in med moškimi Damir Dugonjič Že tridesetič za pokal Celja Na bazenu Golovec so se plavalci tridesetič pomerili na tekmovanju Pokal mesta Celje. Mednarodnega jubilejnega mitinga, ki ga je organiziral PK Neptun Celje, se je udeležilo dvajset slovenskih in pet hrvaških klubov. Nastopili so tudi slovenski reprezentanti na čelu z Damirjem Dugonjičem, Robertom Žbogarjem in Anjo Klinar, ki je postavila kar dva državna rekorda, na 400 in 800 metrov prosto. Prireditelji so zabeležili več kot 1.700 nastopov. Poker Košakove Predsednik Neptuna Mitja Ručigaj je povedal: »Kakovostno zasedbo so dopolnili slovenski reprezentanti, ki so potrjevali norme za nastop na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Izraelu. Izpostavilo se je, da imamo >hiter bazen<, rekorda Klinarjeve sta obenem najboljša rezultata trenutno v Evropi. Naš klub je v soboto v članski, mladinski in kadetski konkurenci osvojil 34 medalj, v nedeljo pa 20.« Najuspešnejša v članski kategoriji je bila Anemari Košak s štirimi zlatimi medaljami, ki jih je osvojila v disciplinah 50, 100 in 200 m prosto in 50 m hrbtno. Hana Firšt je zmagala na 100 prsno, druga je bila na 200 prsno, tretja pa na 100 mešano in 400 prosto. Po dve medalji sta osvojila Gašper Frece (drugi na 100 prosto, tretji na 200 prosto) in Katja Petrič (druga na 100 delfin, tretja na 50 delfin). S Češke preko Beograda na Irsko Izstopala tudi Vodenikova V mladinski konkurenci je Mihael Strnad osvojil tri medalje, zlato (100 delfin), srebrno (200 delfin) in bronasto (200 hrbtno), Nik Kunst zlato (50 prsno), Zala Born-šek pa bronasto (50 prosto). Izkazala se je tudi kadetska zasedba, Iza Vodenik s kar petimi medaljami, tremi zlatimi (50 prosto in delfin, 100 mešano). Saška Podpečan je osvojila štiri odličja, Taja Gerčer tri, Jan Gerčer dve, po eno pa Rok Cene, Aja Wesenschegg in Pia Popo-vič. Državna prvenstva v različnih starostnih kategorijah bodo konec januarja in v začetku februarja. DŠ Foto: PK NEPTUN Košarkarji Tajfuna so v Jadranski ligi po Unionu Olimpiji v dvorani Golovec premagali še Metalac Far-makom s 76:63. Šentjur-čanom je prvič v ligi Aba uspelo povezati dve zmagi. Tajfun je bil veliko natančnejši od tekmecev. Prepričljiva zmaga je bila zaslužena. Sandi Čebular je bil kljub osmim zgrešenim prostim metom s 24 točkami - 15 jih je vpisal v prvem polčasu -prvo ime tekme. Ceola Clark je dosegel 17 točk, Dragiša Drobnjak pa 13. »Fantom iskreno čestitam. Po napornem potovanju na Dansko smo bili v težkem položaju in vsem v ekipi res dajem kapo dol. Pomembno je bilo, da smo se držali dogovorov. Gostje so v protinapadih ena najboljših ekip v ligi. To nam je uspelo preprečiti tako z dobro igro v obrambi kot s pametnim napadom, ki smo ga skušali čimbolj nadzirati, da gostom ne bi dovolili njihove značilne igre,« je dejal trener Tajfuna Dejan Mihevc. Avantura Po zelo dobri predstavi je Sandi Čebular poudaril: »Naša igra je vedno boljša in zmaga je povsem zaslužena. Izvrstno smo odigrali v obrambi, kjer smo prejeli le 63 točk. Z zmago smo se priključili sredini lestvice, kar nam daje določeno mirnost.« Pred zasedbo Tajfuna je zdaj pester ritem tekem, potem ko so od doma odšli v torek. Vrnili se bodo šele prihodnji četrtek. Sinoči so gostovali na Češkem, kjer so se v okviru pokala Fiba Sandi Čebular se spretno znajde v domala vseh situacijah. pomerili z Nymburkom, že jutri bodo v Beogradu odigrali tekmo Aba lige s Partizanom. Iz Beograda bodo odpotovali na Irsko, kjer jih čaka nova tekma pokala Fiba, v sredo v Dublinu. »To bo prava turneja. Čaka nas dolgo in zahtevno potovanje ob vseh tekmah,« je pristavil Mihevc. V nedeljo, 29. novembra, bo Tajfun gostil skopski MZT, ki ga vodi Celjan Aleš Pipan. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA) ivi tednik СРПРТ in Št. 46, 19. november 2015 ŠTORI 19 Najboljši: Mihalinčeva, Renner in Kranjc Renner že nekaj tednov trdo vadi - Celjan že tarča WADA Za najboljša slovenska atleta so v Portorožu razglasili članico velenjskega kluba, šprinterko Majo Mi-halinec, in skakalca s palico Roberta Rennerja iz celjskega Kladivarja. Srebrne plakete zveze so poleg Ren-nerja med drugimi prejeli Vladimir Vidmar (dolgoletni sodnik in delegat), Milan Kranjc in Luka Janežič. Slednji je bil drugi v članski konkurenci, za Ren-nerjem je zaostal tudi med mlajšimi člani. Pri ženskah je bila Martina Ratej tretja, med mlajšimi članicami Nuša Maver četrta, pri mlajših mladincih Anej Zupanc tretji, med pionirji prvi Gregor Grahovac in drugi Jan Vukovič, med pionirkami pa Eva Pepelnak druga (vsi AD Kladivar). Med mlajšimi mladinkami je Žalčanka Aneja Simončič osvojila tretje mesto. Zahvala za pomoč Spomnimo: »celjski ptiček« Robert Renner se je po dveh sezonah hudih preglavic uspešno vrnil na tek-movališča. Zmagoslavno. Na evropskem prvenstvu do 23 let je zmagal. Nekaj dni kasneje je izboljšal državni rekord in v Pitestiju postal balkanski prvak. Sledil je še nastop na svetovnem prvenstvu v Pekingu, kjer je bil z novim državnim rekordom edini slovenski finalist (13. mesto), s čimer je kronal svojo najboljšo sezono doslej. V Ptičjem gnezdu je izpolnil normo za olimpijske igre. »Čeprav sem z mislimi pri naslednji sezoni, saj že prizadevno vadim, sem vesel, da sem na odru. Zahva- Milan Kranjc (levo) med prejemom priznanja ljujem se vsem, ki so mi stali ob strani tudi tedaj, ko mi ni šlo, in pripomogli, da sem se lahko vrnil v velikem slogu.« S petmetrsko palico Zelo uspešen skakalec s palico vadi pod taktirko Celjana Milana Kranjca, ki je bil proglašen za najboljšega trenerja leta: »Z veseljem bom še naprej pomagal vsem, ki si bodo želeli. Za nagrado je v veliki meri zaslužen uspeh Roberta Rennerja, ki je s svojimi dosežki dokazal, da sodi med najbolje skakalce na svetu. Skupaj sva prebrodila krizo in postala močnejša. Bilo je naporno in stresno, toda prepričan sem bil, da bo njegov talent znova splaval na površino.« Vrhunski par nič ne prepušča naključju. »Svetovno dvoransko prvenstvo bo marca v ameriškem Portlandu. Norma znaša kar 5,77 m. V ponedeljek nama je uspel nov mejnik. Robert je prvič skakal s petmetrsko palico. Ljubitelji atletike pogledujejo predvsem proti Riu, toda zelo pomembna tekma bo na evropskem prvenstvu v Amsterdamu.« »Lulat, takoj!« Robert Renner je od zaključka prejšnje sezone na spisku svetovne protidopin-ške organizacije (WADA), ki jo mora sproti obveščati, kje se nahaja. »Pred mesecem dni je neznani gospod vstopil v prostore našega kluba in vprašal, kje je Robert Renner. Ni se predstavil, pa Panorama ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Veszprem 27:30 (11:17); Žvižej 6, Mlakar, Zarabec 4; Sulić 8. Vrstni red: PSG 12, Flensburg 10, Veszprem 9, Kiel 8, Zagreb 6, Wisla 5, Celje, Bešiktaš 2. 1. SL (ž), 7. krog: Velenje - Zagorje 17:34 (8:17), Ljubljana - Zelene doline Žalec 33:31 (18:15). Vrstni red: Zagorje 13, Krim Mercator 11, Ljubljana 10, Ajdovščina, Koper 8, Celje, Krka 7, Žalec 6, Velenje, Maribor 4, Jadran 2, Brežice 0. KOŠARKA 1. SL, 4. krog: Portorož - Rogaška 76:90; Barbarič 28; Mijovič 18, Ferme, Fon 13, Elektra - LTH Castings 77:78; Turner 22, Avramo-vski 17; Abramovič 18, Zla-torog - Lastovka 86:57; Vašl 32, Abrams 18; Pušič 12. Vrstni red: Zlatorog 7, Šenčur, Helios Suns, Rogaška, LTH Castings 6, Portorož 5, Hop-si, Lastovka, Elektra 4. 2. SL, 4. krog: Triglav -ECE Celje 62:54; Rotar 11; Požin 13, Pungartnik 11, Konjice - Parklji 55:69; Muzel 12, Lipovšek 10; Kobal 20, Slovan - Terme Olimia 80:85; Fifolt 29; Spešič 23, Pešič 15. Vrstni red: Triglav 8, Plama Pur, Terme Olimia, Maribor 7, Kolpa, Hrastnik, Grosuplje, Parklji 6, Sežana, Celje, Konjice 5, Slovan 4. Jadranska liga (ž), 5. krog: Budućnost - Athlete Celje 79:77; Popović 21; Dojkić 17, Gajić 15. Vrstni red: Bu-dućnost 10, Kvarner, Athlete, Čelik 7, Trešnjevka 5. NOGOMET 3. SL -vzhod, 13. krog: Mons Claudius - Šampion 0:3 (0:1), Šmarje - Dravinja 2:0 (1:0), Šmartno - Radlje 3:0 (0:0). Vrstni red: Maribor B 32, Brežice 29, Šmarje 27, Šampion, Videm 26, Mons Claudius 19, Fužinar 16, Dravograd, Dobrovce, Lenart 15, Šmartno 14, Dravinja 13, Radlje 7, Podvinci 6. (MiK) Športni koledar Petek, 20. 11. MALI NOGOMET 1. SFL, 10. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Litija (21). Nedelja, 22. 11. Sreda, 25. 11. Ii ELES Mlada, prikupna, najboljša: Maja Mihalinec in Robert Renner. vendar sem mu pokazal, kje je. Predstavil se je Robertu in napovedal dopinški test. Teh kontrol bo vedno več, nas ne motijo, saj nas ni strah, da bi izid pokazal karkoli negativnega,« meni Kranjc. Tudi Maja v Rio Šoštanjčanka Maja Mi-halinec, ki se je s starši preselila v Mozirje, je članica AK Velenje in vadi pod vodstvom Srdjana Djordje-vića. Za njo je najuspešnejša sezona doslej. Po vrnitvi s študija v ZDA se je temeljito posvetila atletiki in pokazala izjemen napredek v šprintu. Na balkanskem prvenstvu je kot edina Slovenka osvojila dve medalji, od tega zlato na 100 m. Uvrstila se je na svetovno prvenstvo in - znova kot edina Slovenka - državo zastopala v dveh disciplinah. S prebojem v polfinale na 200 m je upravičila svoj nastop, zasedla 19. mesto in izpolnila olimpijsko normo. DEAN ŠUSTER Foto: AZS, DARKO RENNER Zlatorog, Rogaška - Helios Suns, Polzela: Hopsi - Elektra (19). 2. SL, 5. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - ECE Triglav, Konjice - ECE Celje (19). NOGOMET 3. SL - vzhod, 14. krog: Brežice - Dravinja, Šmarje -Podvinci, Dravograd - Šampion, Dobrovce - Šmartno (14). ROKOMET Liga prvakov, skupina A, 8. krog: Veszprem - Celje Pivovarna Laško (16). 1. SL (ž), 8. krog: Zelene doline Žalec - Maribor Branik (18), Celje Celjske mesnine - Krim Mercator (19), Ajdovščina - Velenje (20). NOGOMET 1. SL, 18. krog: Celje - Rudar (17.30). ROKOMET Pokal EHF, 1. krog, Velenje: Gorenje - Holstebro (17). Sobota, 21. 11. KOŠARKA 1. SL, 5. krog: Šenčur - ROKOMET 1. SL, 12. krog: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško, Ribnica - Gorenje (19). o s g POLNA NOČ POPUSTOV LATE NIGHT SHOPPING** PETEK, 20. NOVEMBER 2015, OD 20. DO 24. URE cHy^park city7center liiUliMj • j -v,-i POLEPŠA DAN Nakupovalno srediiče Maribora "nočno nakupovanje 4 ' skupni nagradni sklad nakupovalnih središč citypark, citycenter in europark. nagradni sklad se enakovredno razdeli med nakupovalnimi središči. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE MOTORNA VOZILA PRODAM PEUGEOT 307 break xs 1.6, 16 V, prevoženih 139.000 km, reg. do 5/2016, prodam, cena 3.500 EUR. Telefon 059 042-359. 2649 STROJI PRODAM I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Store, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM V ŠEMPETRU prodamo stanovanjsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon 031 754156. 2476 KUPIM I T' I I I I l I VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: G2/78G 99 26 www.ramainox.si ODDAM ZADNJI nakladalec Riko Ribnica za 380 EUR in planirno desko, 200 cm, odlično, prodam za 460 EUR. Telefon 051 491-386. 2620 MOČNO snežno frezo, dvostopenjsko, z zaporo diferenciala in ogrevanimi ročkami, nerabljeno, prodam. Telefon 041 901-118. 2621 TRAKTOR Ursus C 355, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 808-421. 2646 PARCELE za ekološke vrtičkarje, Šentjur -Bezovje, oddam. Telefon 041 435-785. 2604 STANOVANJE PRODAM ŠTIRISOBNO stanovanje v Celju, 82,70 m2 uporabne površine, dve kleti 16.60 m2, pritličje, lokacija Dolgo polje, številka energetske izkaznice 2015-150-1365837, prodam. Cena po dogovoru. Možnost zamenjave za manjše stanovanje z balkonom in doplačilom. Zaželena lokacija Celje, Trubarjeva ulica, Otok. Telefon 041 797-392. 2549 ODDAM STANOVANJE, 62 m2, v hiši, v pritličju, brez stopnic, opremljeno, toplo, z balkonom, lasten vhod in parkirni prostor, primerno tudi za starejše, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737. 2590 STANOVANJE, 42 m2, v hiši, opremljeno, ogrevano, parkirišče, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 650-737. 2590 SOBO za eno osebo, zasebni vhod, ogrevano, možnost mini kuhinje, parkirišče, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737. 2590 GARAŽA ODDAM GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi ulici oddam ali prodam. Telefon 031 621-977. 2553 VIKEND ali starejšo hišo, primerno za bivanje, na relaciji Celje-Vransko z okolico, cena do 60.000 EUR, kupim. V račun nudim pisarno, 30 m2, v Celju, Razvojni center. Cena 20.000 EUR, razlika doplačilo. Telefon 070 499-499. p V CELJU kupim dvojček ali vrstno hišo. Zaželeno: okolica Hudinje, Nova vas, Ostrožno. Telefon 051 205-512, (03) 5483-707. 2598 PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo Calorex prodam. Telefon 041 733-269. 2608 ODDAM KOTNO sedežno garnituro, 260 x 210 cm, oddam. Telefon (03) 5708-177.2639 TRI spodnje elemente z vgradnim štedilnikom, na plin in pečico, oddam. Telefon 031 697-799. 2652 AKUSTIKA PRODAM OZVOČENJE, pevsko, za glasbeno skupino, 200 V, 8-kanalno, kompletno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2619 BARVNI televizor Philips, dobro ohranjen, raven ekran, diagonala 82 cm, deluje brezhibno, slika pixel plus, prodam za 60 EUR. Telefon 031 430-752. 2627 PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2544 PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, ugodno prodam. Telefon 031 832-520. 2515 PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg in izločene svinje, težke do 300 kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. 2510 PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2 5 4 5 ШШШ g astroložinja 0906430 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku va&ge operaterja KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, možna rezervacija kolin, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p DVE telički simentalki, stari 10 in 3 mesece, odstavljeni od mleka, prodam. Telefon 031 840-282. 2584 DVA prašiča, težka 180 in 200 kg, krmlje-na z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 5821-916 ali 031 820-296. 2586 DVE breji telici (5 in 6 mesecev), stari dve leti, lisaste pasme, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 328-417.2611 TELICO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon (03) 579-3092. 2626 DVA prašiča, težka približno 200 kg, hranjena z domačo kuhano hrano, možen zakol pri prodajalcu, prodam. Telefon 031 858-014. 2599 DVE telici simentalki, stari 13 in 22 mesecev, ena breja 4 mesece, obe pašni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 2623 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, kr-mljenega s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 466-902. 2600 BIKCA simentalca, težkega približno 180 kg, prodam. Telefon 031 273-205 ali 5738-181. 2625 PRAŠIČA za zakol, težkega 240 kg, krmlje-nega s kuhano hrano, prodam. Koline po dogovoru decembra. Telefon 031 422-291. 2635 PRAŠIČA, težkega 200 kg, domače reje, prodam. Telefon 5771-927. 2629 SVINJO, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 268-432. 2641 KRAVO, brejo 7 mesecev, pašno in telico, brejo 5 mesecev, pašno, prodam. Telefon 031 249-801. Š 188 TELICO, težko 650 kg, primerno za zakol, krmljeno s senom in polovico 160 kg težkega prašiča, krmljen s kuhano hrano, prodam. Telefon 031 840-078. 2642 DVA bikca simentalca, težka približno 330 kg, zelo lepa, prodam. Telefon 031 705-771. 2645 BIKCA simentalca, odstavljenega od mleka, prodam. Telefon 041 318-144. 1662 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, staro tri mesece in pol, prodam. Telefon (03) 5728-526. 2649 150 kock sena, 2,40 EUR/kocka, seno je s hribovitega predela, ročno spravilo, prodam. Telefon 031 490-501. 2647 OSTALO KUPIM PRODAM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE krave in telice za zakol in za do-pitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p BIKA, težkega od 300 do 400 kg, mesnate pasme, kupim. Telefon 041 530-885. 2609 PRODAM ШШШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE SILAŽNE bale, druga košnja 2015, prodamo. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p JEČMEN in fižol prodam. Telefon 051 630807. 2554 SENO v kockah, ročno sušeno, prodam. Telefon 041 210-105. 2631 SUHA orehova jedrca prodam. Za ceno in ostale informacije pokličite (03) 4929610 ali 051 414-867, Jožica. 2634 JABOLČNI sok, sveže stiskan, iz domačih jabolk ter obrana jabolka za ozimnico prodam. Telefon 031 747-930. 2640 LETOŠNJA orehova jedrca, cena 10 EUR/ kg, okolica Laškega, prodam. Telefon 5732-152, 040 611-212. 2644 BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205. 1895 BUKOVE pelete (slovenski proizvod) prodamo. Cena za tono 190 EUR. Možna dostava. Telefon 041 556-082. p 3.000-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje prodam. Telefon (03) 5735-146. 2117 BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Informacije 051 614-316. p 2.000-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje prodam za 70 EUR. Telefon 041 856-869. 2577 SUHA bukova drva in suhe smrekove plohe - »fosne« prodam. Telefon 031 559-820. 2596 LED TV, 49 col, wi-fi smart, cepilec drv, 10 ton, 380 V, elektro motor, 7,5 Kw in 3 Kw, 1.450 obratov, rotacijsko kosilnico Sip 135 in pajek Sip 230 prodam. Telefon 041 271-340. 2612 BALE sena, otavo in prikolico za dva konja prodam ali zamenjam za bikce. Telefon 031 862-081. 2618 SUHA metrska bukova drva prodam. Telefon 031 851-448. 2633 PRODAJA ŽAGOVI N E 041 420 111 AIDA d.o.o., Prekopa 3, Vransko Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov ... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji. И791 novi tednik i www.novitednik.comtednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si simfer Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta in brata IVANA »ZANIJA« HRASTNIKA z Vrh pri Teharjah (7. 5. 1928 - 8. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih, ko ste nam stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Jesen se že v škrlatne barve je ovila, deževje in hlad je spet prinesla s sabo. Deževne kaplje pa je v solze spremenila, v grenke solze, ki jih točimo za tabo, saj vse naše upe je v žalost pretočila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame MARIJE CIMERMAN iz Turnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani. Hvala za podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in maše. Hvala gospodu Marku za lepo opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem ter pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi, jo spoštovali ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in tete STANISLAVE STARC iz Spodnje Rečice 98, Laško (6. 11. 1932 - 28. 10. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso nudeno pomoč, osebju doma starejših Thermane Laško, SŠSMM in kolektivu ŠC Celje za darovane sveče, svete maše, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu dekanu Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, praporščakom, Komunali Laško za pogrebne storitve, gospodu Matjažu Piklu za besede slovesa in gospodu Beleju za zaigrano žalostinko. Prisrčna hvala pevcem iz Šmiklavža za lepo odpete pesmi. Iskrena hvala družinama Ulaga in Gal za pomoč. Žalujoči vsi njeni Zaprla trudne si oči, v srcu mir svoj našla si, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete ALOJZIJE ROZMAN (19. 6. 1929 - 6. 11. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi pevcem mešanega pevskega zbora Jesen Laško, sodelavcem kolektiva Spar Celje in Slovenskih železnic, osebju doma starejših Zdravilišča Laško, dr. Belejevi, gospe Lidiji Poglavc za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Vojko in hčerka Zdenka z družinama ter sin Jože s Sabino 2630 SUHA bukova drva po 200 EUR/klaftra, možnost dostave in razreza, okolica Ponikve, ugodno prodam. Telefon 051 422-426. p BUKOVA in brezova drva prodam. Telefon 051 666-908. Š 189 DRVA, bukova, kratko žagana in drobno cepljena, v paleti, prodam, dostavim na dom. Telefon 041 976-162. 2622 ORBITREK prodam za 50 EUR. Telefon 031 340-168 ali (03) 5741-693. 2638 SMREKOVA suha, kratko žagana in cepana drva za trske ali kurjavo, trske tudi na-cepano, prodam. Telefon 041 574-577. 2637 NOV reduktor z motorjem za molzni stroj Virovitica, priklico 320 x 110 cm, priključke za TV 420 in nekaj pripomočkov za ključavničarska dela prodam. Telefon 051 239-107. 2636 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p SENO v kockah, 1,6 EUR/kocka, seno v rinfuzi in suh rezan les, hrast in bukev, 50, 35 in 25 mm, prodam. Telefon 040 827-587. 2643 ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p RAD bi spoznal preprosto žensko, staro od 65 do 70 let. Sem vdovec, imam avto. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PRIJATELJSTVO. 2606 IŠČEM visokega vdovca, starega do 60 let, za prijateljstvo. Telefon 051 377-480, zvečer. 2607 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si RA ZNO KUPIM HLODOVINO iglavcev, sušice bukev kupim. Telefon 031 649-201. 2533 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 Al DA d.o.o„ Prekopa 3, Vransko GUME, m + s, nove - rabljene že za 12,20 EUR; montaža, hramba. Servis Škorja-nec, Gaji 42 a, telefon 051 643-781. 2601 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.26 1 7 Poroke Laško Poročila sta se: Anita GROBIN iz Krivice in Marjan RUPNIK iz Globokega. Velenje Poročila sta se: Karmelina KONEČNIK in Tomaž GRUBER, oba iz Velenja. Žalec Poročili so se: Maja VIPO-TNIK iz Gotovelj in Darko KOMLJANEC iz Podboršta, Jadranka ZIEBARTH in Mitja RIBIČ, oba iz Latkove vasi. Smrti Celje Umrli so: Stanislav VO-GRINC iz Žalca, 86 let, Milan GREŠAK iz Celja, 65 let, Alojzija VERDEV iz Žalca, 55 let, Marija CIMERMAN iz Šentjurja, 91 let, Ivan HRASTNIK iz Celja, 87 let, Marija OCVIRK iz Laškega, 58 let, Slavica GOLE iz Laškega, 49 let, Ruža TERGLAV s Polzele, 69 let, Antonija PLANINŠEK iz Celja, 93 let, Franc KORBER iz Letuša, 60 let, Milena VOGA iz Žalca, 67 let, Kristina VILČ iz Celja, 75 let, Frančiška VERDEL iz Žalca, 85 let, Katarina ŽNIDAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 89 let. Laško Umrla je: Stanislava STARC iz Spodnje Rečice, 83 let. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcu bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice KATI ŽNIDAR (11. 11. 1926 - 12. 11. 2015) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in so-krajanom za izrečena sožalja, darovane svete maše ter cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za molitve ob večerih in mašo in govornici Darji Grdina za občuteno prebrane besede slovesa. Iskrena hvala domačim pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem. Sinovi z družinami Pomlad bo na naš vrt prišla in sedla bo na cvetna tla. Čakala bo, da prideš ti in jokala, ker te ni. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni se je za vedno poslovila od nas draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja MARIJA OCVIRK rojena Marot iz Male Breze 29 pri Laškem (3. 2. 1957 - 7. 11. 2015) V neizmerni bolečini in žalosti nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za vso pozornost, darovano cvetje in sveče, svete maše, besede tolažbe in tople stiske rok. Hvala za pisna in ustna sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej hvala župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred, govorniku Matjažu Piklu za besede slovesa, pevski skupini KUD Šentrupert za ganljivo zapete pesmi, praporščakoma in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Marjan, hčerka Renata in sin Marjan z družinama, sin Sandi s Tatjano, vnukinji Manca in Maruša, sestra Zofka in brat Vlado z družinama ter ostalo sorodstvo L 248 Šmarje pri Jelšah Umrli so: Terezija ZIDAN-ŠEK iz Pečice, 82 let, Valerija KOKOT iz Rogaške Slatine, 67 let, Jožef POGELŠEK iz Šentjurja, 82 let, Ivan AN-TOLIĆ iz Koretnega, 62 let, Alojzija KOVAČIČ iz Sodne vasi, 92 let, Neža DROFE-NIK iz Kamne Gorce, 87 let, Justina VOZLIČ iz Vidovice, 92 let, Ljudmila GAJŠEK iz Bodreža, 81 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ljudmila ZAV-ŠEK iz Gorice pri Slivnici, 88 let, Franc GAJŠEK iz Celja, 82 let, Franc ŠTOR iz Bole-tine, 79 let, Ana MERNIK iz Hotunja, 92 let, Majda SKAMEN iz Svetelke, 79 let, Martin URLEB s Kamena, 68 let, Josip ŠUNKO iz Dramelj, 85 let. Mozirje Umrli so: Vid MAROLT iz Radegunde, 22 let, Marija PIKL iz Ljubnega ob Savinji, 91 let, Franc VAJDA iz Luč, 63 let, Stanislav KUMPREJ iz Juvanja, 81 let. Velenje Umrli so: Anton SKOK iz Velenja, 83 let, Zlatko NOVAK iz Vojnika, 83 let, Marta ŠTORMAN iz Prebolda, 91 let, Marija ŽAGAR iz Velenja, 89 let, Boris CERJAK iz Velenja, 62 let, Martina LEVPUŠČEK iz Velenja, 85 let, Angela FRANCE iz Mozirja, 94 let. Žalec Umrli so: Marija ČETINA iz Spodnjih Grušovelj, 93 let, Matej ZMRZLAK s Polzele, 77 let, Kristina MALI iz Prebolda, 61 let, Ljudmila PODLESNIK iz Ložnice, 89 let, Jožefa DOLINAR iz Maribora, 91 let, Marija HROVAT iz Grajske vasi, 87 let, Rudolf KRAŠOVEC iz Matk, 86 let. 2632 p 22 VODNIK radio celie 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 19. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - po- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. HELLO - ADELE (2) 2. RUNNIN' (LOSE IT ALL) - NAUGHTY BOY FEAT. BEYONCE(4) 3. DOWNTOWN - MACKLEMORE & RYAN LEWIS (3) 4. WRITING'S ON THE WALL - SAM SMITH (6) 5. HIGHER PLACE - DIMITRI VEGAS & LIKE MIKE FEAT. NE-YO (5) 6. LAY IT ALL ON ME - RUDIMENTAL FEAT. ED SHEERAN (1) 7. TAKE THIS CHANCE - ANASTACIA (4) 8. HOTLINE BLING - DRAKE (3) 9. KISS ME - OLLY MURS (2) 10. FACE EVERYTHING AND RISE - PAPA ROACH (1) DOMAČA LESTVICA 1. KONEC TEDNA - MANOUCHE (6) 2. NAJLJUBŠA NAPAKA - ANJA RUPEL (5) 3. SKUPAJ SAMA - I.C.E. (3) 4. STARA DOBRA - JAN PLESTENJAK (4) 5. DOM - PATETICO (4) 6. MOJE MESTO - LEONART (3) 7. POVEJ, KAJ LJUBEZEN JE - GAL GJURIN (2) 8. BLUES TEGA MESTA - ANDREJ IKICA (2) 9. ISCES DA NE NAJDEŠ - LETECI POTEPUHI (1) 10. BRUSELJSKI PREDPRAŽNIKI - JERNEJ ZORAN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY BIRD SET FREE - SIA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MOJA JUTRA - ROSS BORT DOBRO VEŠ -ANZHE Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Bitenc: Najine poti 2. Novi spomini: Vedno moja 3. Ans. Falant: Misel nate 4. Ans. Petka: Življenje je popotnik 5. Pajdaši: Nekje je kraj novitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 20. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 21. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 22. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Milan Kranjc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 23. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Milan Kranjc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 24. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 25. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) KINO CINEPLE Spored od 19. 11. do 25. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Družina v najem - komedija, romantični od četrtka do srede: 17.50 Everest - drama, 3D petek, sobota: 22.10 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. četrte, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, 14.20, 16.10 nedelja: 12.30, 14.20, 16.10 Hotel Transilvanija 2 - animirani, sinh. 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota:13.40, 15.30 nedelja: 11.40, 13.40, 15.30 Igre lakote: Upor, 2. del - pustolovski, fantazijski četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.20, 21.00 petek: 15.40, 18.20, 21.00, 22.30 Igre lakote: Upor, 2. del - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.20, 20.00 Kuhar na robu - komedija, drama sobota, nedelja: 13.45 Ljubezen - drama, romantični, 3D petek, sobota: 22.40 Lulu - opera, prenos v živo sobota: 18.30 Mali princ - animirani četrtek, petek, sobota: 19.50 od nedelje do srede: 18.00, 19.50 Mali princ - animirani, sinh četrtek, petek: 17.15, 18.00 sobota: 15.00, 17.15 nedelja: 12.45, 15.00, 17.15 od ponedeljka do srede: 17.15 Mali princ - animirani, sinh, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota: 14.00, 16.15 nedelja: 11.45, 14.00, 16.15 Ribbit - animirani sobota, nedelja: 13.30 Spectre - akcijski, triler četrtek: 17.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 petek: 17.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20, 22.20 sobota: 14.50, 17.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20, 22.20 nedelja: 14.50, 17.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 ponedeljek, torek, sreda:17.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 Steve Jobs - biografski, drama od četrtka do srede: 15.50, 18.15, 20.40 Ups! Noe je odšel ... - animirani nedelja: 13.00 Ups! Noe je odšel ... - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota: 14.10, 16.00 nedelja: 12.15, 14.10, 16.00 Zadnji lovec na čarovnice - akcijski, fantazijski četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 17.40, 19.50, 22.40 PETEK in SOBOTA 18.00 Machbet - vojna drama NEDELJA 18.00 in 20.00 Machbet - vojna drama PONEDELJEK 19.00 Gospodična Nasilje - drama TOREK in SREDA 19.00 Zenit - drama FILMSKI DNEVI LUX ČETRTEK 19.00 Mustang - drama PETEK 20.00 Učna ura - drama SOBOTA 20.00 Sredozemlje - drama novi tednik OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 19-in 26. NOVEMBROM ČETRTEK, LEVSIKOVA DVORANA 19- november, Dan splošnih knjižnic ob 18. uri Gost Esad Babačić ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 19. november, Zgodovina filma ob 17. uri Predava dr. Matic Majcen PETEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 20. november, Dan splošnih knjižnic ob 10. uri Gost Matjaž Pikalo PONEDELJEK, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO 23. november, OBDOBJE ob 17.30 Pesnici Vida Jeraj in Lily Novy Spominski večer SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 25. november, Pravljična sreda ob 17. uri s pravljičarko Mojco ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 26. november, Pogovor s filmskim ustvarjalcem ob 17. uri V sodelovanju z Vizo KINO VELENJE PETEK 18.00 Ups! Noe je odšel ... - animirana avantura, sinh. 18.30 Našel sem Felo Kutija - dokumentarni 19.45 Program - biografski, športna drama 21.35 Zeleni pekel - grozljivka, triler SOBOTA 18.00 Ups! Noe je odšel ... - animirana avantura, sinh.,3D 19.45 Družina v najem - komedija 20.00 Našel sem Felo Kutija - dokumentarni 21.30 Zadnji lovec na čarovnice - akcijska avantura NEDELJA 16.00 Ups! Noe je odšel ... - animirana avantura, sinh.,3D 18.00 Družina v najem - komedija 19.00 Našel sem Felo Kutija - dokumentarni 20.00 Zadnji lovec na čarovnice - akcijska avantura PONEDELJEK 18.00 Zeleni pekel - grozljivka, triler 20.00 Do konca - akcijska drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 19. 11. 14.00 Spominska soba Starega piskra Stari pisker odprtje nove stalne razstave 17.00 Osrednja knjižnica Celje Predavanje: Državljan Kane predava: dr. Matic Majcen 17.00 Knežji dvor Celje Kelti na Štajerskem predava: prof. dr. Boris Kavur 17.00 in 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja 18.00 Osrednja knjižnica Celje Dnevi slovenskih splošnih knjižnic pogovor s pesnikom, pisateljem, pevcem in publicistom Esadom Babačićem 19.00 Narodni dom Celje Ob 66. obletnici delovanja Komornega moškega zbora Celje koncert 19.00 Glasbena šola Velenje 10 let skupnega petja Vokalne skupine Lastovke javna vaja 19.30 Dom kulture Velenje Zgodbe neke hiše pripovedovala bosta: Stane Jeršič in Aljoša Videtič 21.00 Branibor club Celje_ Angleško-slovenski brezplačen stand up večer britanski komik živeč v Sloveniji: Gavin Mackenzie ter domača komika Janez Trontelj in Sašo Avramović PETEK, 20. 11. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Dnevi splošnih knjižnic srečanje s pisateljem: Matjaž Pikalo (literarni, glasbeni in gledališki nastop) 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev trobil 18.00 Razstavni prostor KUD Svoboda Griže Franjo Luc odprtje likovne razstave 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Večer z Ernestom Jazbinškom, avtorjev več romanov s Kozjanskega 19.00 Cerkev sv. Jožef Celje Trio Seraphim 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Beremo ob kozarcu slat'ne otvoritev 9. sezone bralne značke za odrasle; gostja večera: Vesna Milek koncertni ciklus: Glasba na hribu 19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Orkester Mandolina iz Ljubljane koncert 19.30 Plesni forum Celje S. Semenič: 5fatkov.si igra s prologom in epilogom, je otroška igra petih dečkov, ki se igrajo .. 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Titus Maccius Plautus: Aulularia Novačanova gledališka srečanja; komedija v izvedbi Dramske družine S. K. P. D. F. B. Sedej, Števerjan, Italija St. 46, 19. november 2015 VODNIK 23 19.30 Kulturni dom Vransko Striptiz monokomedija Matjaža Javšnika 20.00 Rdeča dvorana Velenje Ansambel Spev koncert 20.00 Galerija Plevnik -Kronkowska Celje La notte odprtje razstave likovnih del Mateja Čepina 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Koncert z Jasmino in Matejo ob citrah SOBOTA, 21. 11. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Žabec in njegovo srce predstava za otroke; gostuje KD Smeško 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Volkec Franček nagaja otroški abonma Jurček 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 18.00 Prostori podružnične šola Blagovna Folklorna skupina Blagovna letni koncert z gosti 18.00 Celjski dom_ Proslava ob dnevu Rudolfa Meistra sodelujejo: Mladinski simfonični orkester in MMPU I. gimnazije v Celju 19.00 Dom krajanov Vrbje Pogrešani soprog komedija v izvedbi Gledališke skupine KUD Šempeter pri Novi Gorici 19.00 Hmeljarski dom Petrovče Partnerska poroka komedija Društvo nagajivih lutk Lesično 19.00 Dom kulture Braslovče Dalmatinski večer gostje: Klapa Solinar 19.30 SLG Celje_ Michele Riml: Dokler naju seks ne loči abonma Premiera in izven 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje Janez Remškar: Prekletstvo zelenih štumfov Novačanova gledališka srečanja; zaključena predstava v izvedbi KUD Zarja Trnovlje 19.30 Telovadnica OŠ Planina pri Sevnici Ob 25-letnici delovanja MePZ Zarja Šentvid pri Planini slavnostni koncert 20.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Striptiz monokomedija Matjaža Javšnika 20.00 Rdeča dvorana Velenje Tabu, Mi2 veliki tradicionalni koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Brigita Kobe, slikarka, prevajalka, tekstopistka, avtorica knjig za otroke ... kavarniški večer 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Festival »Od učiri« koncert: swing glasba v živo 21.00 Kavarna Mestnega kina Metropol Marina koncert 22.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_ Skupina Same babe koncert NEDELJA, 22. 11. 16.00 Kulturni dom Dobrna 65 let spominov Folklorne skupine Dobrna 17.00 Kulturni dom Ljubečna Prevzetnost Galiarde plesna igra PONEDELJEK, 23. 11. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Pesnici Vida Jeraj in Lily Novy - spominski večer sodelujejo: Božena Orožen in Ljubiteljsko gledališče Teharje TOREK, 24. 11. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka 18.00 do 19.00 Knežji dvor Celje Poezija pod poezijo bogat literarni večer vrhunskih slovenskih pesnic in pesnikov 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma Zavoda Celeia Celje Lidija Horvat Danjko, sopran; Matej Zupan, flavta in Mario Čopor, klavir 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alfa samica Polona Požgan, komedija SREDA, 25. 11. 17.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Nastop učencev klavirja 18.00 Narodni dom Celje_ Tradicionalni novoletni koncert pedagogov GŠ Celje 18.00 Celjska kulturnica Predstavitev antologijske številke literarne revije Hotenja iz Velenja 18.00 Knjižnica Velenje Zlata knjiga o samostojnosti predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje Veliki pok abonma Mladost in izven; gledališka predstava 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Moška copata komedija v izvedbi Špas teatra Ostale prireditve ČETRTEK, 19. 11 16.00 Sejna soba Občine Šentjur Kdo lahko odloča o mojih dohodkih in o tem, kako bom živel? brezplačno predavanje diplomirane pravnice Alenke Križnik 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarnici: Čigave odgovornosti so otrokove dolžnosti? 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_ Različni obrazi bolečine predava: mag. Vesna Papuga 17.30 Splošna bolnišnica Celje Demenca - pozabljivi, vendar ne pozabljeni predava: Boštjan Zupan, dr. med., univ. dipl. psih., v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Afriška medicinska odprava potopisno predavanje 19.19 Knjižnica Velenje Potovanje v osrčje Himalaje potopisno predavanje Toma Petka PETEK, 20. 11. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 15.00 do 19.00 Knjižnica Velenje Kjer je doma prijetno počutje kako pomagati otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami 17.00 Dom krajanov Konovo Prireditev ob svetovnem dnevu otroka 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ob peti obletnici delovanja skupine Ljubitelji četrtkov pri PD Zabukovica društvo bo predstavil Franci Naraks 19.00 POŠ Prevorje_ Anin večer gostja večera: Marija Merljak 19.00 do 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Festival »Od učiri« plesna delavnica swinga za odrasle, I. del. SOBOTA, 21. 11. 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice 10.30 Galerija Velenje_ Pravljice z Dono 10.00 do 12.00 Stari trg, nad Hišo mineralov Velenje Islandija ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom med 6. in 10. letom 10.00 do 16.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Znanost: Od razuma k lepoti celodnevni simpozij 10.00 do 13.00 Krčma TamKoUčiri Celje Festival »Od učiri« brezplačen zajtrk, brezplačna delavnica za otroke, ulična predstava na dvorišču krčme 18.00 do 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Festival »Od učiri« plesna delavnica swinga za odrasle, II. del. Vstopnice: ' — TIC Žalec, tel. 03 710 04 34 PONEDELJEK, 23. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrta: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... 13.00 do 15.00 Staro mesto jedro Celja_ Verzolizike deljenje lizik z verzi slovenskih pesnic in pesnikov 16.00 Knjižnica Velenje Izdelovanje voščilnic v quilling tehniki ustvarjalna delavnica za odrasle 16.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom od 3. leta dalje 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Na poti k modrosti predavatelj: Miha Zimšek 17.00 Galerija Velenje_ Pogovori o arhitekturi pogovore bo vodila krajinska arhitektka Saša Piano 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zdravilni učinki konoplje o zdravilnih učinkih bo spregovoril Jaka Bitenc TOREK, 24. 11. 16.30 do 18.00 Vila Rožle Velenje Ustvarjamo ob kavi izdelovanje voščilnic za mami in njihove sončke z Andrejo Zelenik 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta; pripovedovala bo Romana Bonno 18.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Nam kemikalije sestavljajo krožnik? predavanje Bilke Baloh 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Gore, zdravje mojemu življenju in duhovnosti predava: Jurij Gorjanc, dr. med. 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje SREDA, 25. 11. 6.30 do 8.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Brezplačen zdrav zajtrk s poezijo 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 16.00 Gasilski dom Kozje Izdelava adventnih venčkov 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. let dalje; pripovedovala o Vesna Gaber Podhovnik 17.00 do 20.00 Celjski mladinski center Grafitpoezija ustvarjanje v živo 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 18.00 Kulturni dom Rogatec Šrilanka potopisno predavanje Anje Deučman Dobrodelne prireditve NEDELJA, 22. 11. 18.00 Celjski dom_ Mame dobrodelni večer smeha v organizaciji Leo kluba Celjski vitezi, zbrana sredstva bodo v celoti namenjena Zali, ki je bila rojena tri mesece prezgodaj. SOBOTA, 21. 11. 19.30 Narodni dom Celje 19. dobrodelni ples Rotary kluba Celje izkupiček bo namenjen za dobrodelne dejavnosti kluba Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Slavnostni koncert ob 400-letnici cerkve je bil všeč tudi celjskim duhovnikom. Zaploskali so škof dr. Stanislav Lipovšek, kapucinski redovnik in zgodovinar dr. Metod Benedik ter salezijanec Slavko Pajk (na fotografiji so od desne proti levi). Benedik, ki je bil med drugim dekan Teološke fakultete v Ljubljani, je najboljši poznavalec 400-letne zgodovine kapucinske cerkve in njenega samostana. Ob njunih obletnicah je napisal knjigo. Na koncertu v počastitev 400-letnice kapucinske cerkve v Celju sta nastopila župnijski pevski zbor in Celjski godalni orkester. Štiri stoletja kapucinske cerkve CELJE - V soboto je bilo slovesno praznovanje 400-letnice posvetitve kapucinske cerkve na Bregu. Slovesno zahvalno somaše-vanje je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je opozoril na dolga stoletja delovanja tega mestnega svetišča. Cerkev na Bregu, visoko nad Savinjo, je posvečena sveti Ceciliji, ki je zavetnica glasbe. V Sloveniji sta samo dve cerkvi, ki sta posvečeni tej svetnici. V celjski cerkvi je upodobljena na oljni sliki glavnega oltarja skupaj z različnimi glasbili. Glasbe ni manjkalo tudi na praznovanju 400-letnice cerkve, saj sta na slavnostnem koncertu nastopila župnijski pevski zbor sv. Cecilije in Celjski godalni orkester. Župnijski zbor vodi kot zborovodja Robert Vodušek. Cerkev na Bregu je bila posvečena na isti dan pred štiristo leti, to je 14. novembra 1615. Posvetil jo je ljubljanski knezoškof Tomaž Hren. V spomin na njeno posvetitev je za glavnim oltarjem ohranjena kamnita plošča, kjer je poleg tega zapisano, da se njena posvetitev praznuje vsako drugo novembrsko nedeljo. V Vatikanskem arhivu je celo ohranjen zapis graške-ga nuncija iz leta 1609, kako je prejšnji dan položil temeljni kamen celjske kapucinske cerkve. To je bilo leta, ko so prišli v Celje kapucini, ki tam še vedno delujejo. Za celjsko kapucinsko cerkev so bili najhujši časi med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Nacisti so cerkev med vojno zaprli in redovnike iz sosednjega sa- mostana pregnali. Samostan je postal nacistično zbirno taborišče. Ko so se kapucini po drugi svetovni vojni vrnili iz izgnanstva, je povojna socialistična oblast samostan leta 1947 zaprla. Leto pozneje je bil v cerkvi podtaknjen požar, ki jo je močno poškodoval. Poškodovana cerkev je bila spet dolga leta zaprta. Nato je kapucinska cerkev postala župnijska, saj je bila leta 1960 ustanovljena Župnija sv. Cecilije, ki med drugim obsega Zagrad, Tremerje, Košnico in Lisce. Takrat se je začela zasilna obnova cerkve. Dandanes je v župniji sv. Cecilije zelo bogato župnijsko življenje, kar se med drugim odraža v delovanju različnih skupin, od pevskih in molitvenih do zakonske in različnih skavtskih skupin. Na častitljivo obletnico kapucinske cerkve in na različna prizadevanja današnje župnije je med slovesnostjo opozoril tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Največji praznik v cerkvi sv. Cecilije je vsakoletno praznovanje porcijunkole, ko se zberejo verniki iz bli- žnje in bolj oddaljene okolice. Včasih se je na ta dan zbralo tudi po sedem tisoč vernikov. BRANE JERANKO Foto: GrupA Štiri stoletja nad celjskim mestnim jedrom. Pogled na kapucinsko cerkev na Bregu, njen samostan ter kapucinske stopnice, je med najlepšimi motivi knežjega mesta. (Foto: BJ) Za devetimi gorami, devetimi vodami ljudje živijo FOTO TEDNA v miru. Foto: GrupA Ted ni ko ve i.H zaodbe St. 46 / Leto 70 / Celje, 19. november 2015 Alma M. Karlin: svetovljanka iz province, 3-, / Foto: GrupA Pozimi greje, poleti hladi Iz tovarne v samostan Inovativne glavce str. 45 str. 29 str. 30 26 INTERVJU Čeprav smo majhni, v Bruslju kdaj udarit Mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS, pred kongresom stranke v Ljubljani rr Skoraj leto je mag. Marko Zidanšek - dolgoletni celjski podžupan in pooblaščenec župana ter direktor podjetja Simbio - že na čelu Slovenske ljudske stranke. Priznava, da je okleval pri odločitvi, ali naj sprejme izziv ali ne, da bi poskušal spet na noge postaviti stranko, ki je doživela debakl na zadnjih državnozborskih volitvah. Kot je znano, je kandidaturo za vodenje stranke najprej umaknil. Po lanskem izrednem kongresu v Podčetrtku, ki se ga mogoče niti ne bi udeležil, in tistem znamenitem kosilu, ki je prinesel preobrat, pa je zasedel mesto prvega moža SLS. In po prespani noči ugotavljal, če si morda ni naložil prevelikega bremena. Po letu vodenja stranke mu ni žal. Na terenu, med članstvom, ugotavlja, da sta v stranki prisotni velika želja in pripravljenost za delo, da bi znova zasedla mesto v državnem zboru. Pri tem se morata Marko Zidanške in stranka soočati tudi s temami, ki jih pred letom zagotovo nista pričakovala. s V' M, vi i V Ali je begunska kriza tisto ključno politično vprašanje, pri katerem se bodo lomila in na novo postavljala razmerja v slovenskem političnem prostoru? Ali si s stališči do te problematike tudi sami obetate politični kapital, ki bi vam pomagal ponovno priti v državni zbor? Krize zaradi beguncev ne želimo izkoriščati v svojih prizadevanjih za vrnitev v parlament. Tudi zato ne, ker se zaradi te krize marsikatero težavo v naši državi pomete pod preprogo. V SLS smo prepričani, da težav ne smemo pozabiti in da je zanje nujno treba najti rešitve. In v naši stranki jih imamo. Razsežnosti in posledice migrantske krize so J ~ i mnogo širše, kot si v tem trenutku sploh upamo predstavljati. Po tej krizi bo Evropa težko takšna, kot smo jo poznali prej. Predvsem zato, ker se nanjo ni pravočasno in ustrezno odzvala in je pri soočanju s to krizo pokazala vse svoje slabosti. V SLS smo prvi javno opozorili slovensko politiko, naj se ustrezno in pravilno odzove na krizo, prav tako tudi Evropo. Mislite na vaša poziva Evropa, spreglej in Slovenija, spreglej? Glede na stališča vaše stranke v teh pozivih ste zelo kritični tako do ravnanja naše vlade kot celotne EU. Absolutno. Nismo le opozorili EU, temveč tudi predlagali rešitve, in sicer s pozivom za ustanovitev Svetovnega partnerstva za mir in sklicem Svetovne varnostne konference, ker ne gre za evropski problem, ampak destabilizacijo širše regije. Po drugi strani pogrešamo vizijo in odločne ter prave korake slovenske vlade, ki caplja za drugimi. Kot država in narod smo res majhni, vendar smo v evropski družini enakopravni in se moramo postaviti za svojo državo. Kar pomeni, da moramo v Bruslju tudi udariti po mizi, če je treba. Razvoj begunske krize kaže, da smo bili v SLS daljnovidni v svojih napovedih. Da bi opozorili na resnost razmer, smo se s prvim pomembnim sporočilom s svojimi stališči do begunske krize odzvali na pomenljiv datum - 11. septembra. Dejstvo je, da lahko Angela Merkel, ko se v postelji obrne z levega na desni bok, v trenutku spremeni stališče in majhne države pusti na cedilu. Že to razmišljanje, da bo Nemčija vračala migrante v tiste države, ki so jih registrirale, je dovolj zgovorno: z vidika Nemčije je to enostavno, a z vidika Slovenije popolnoma nesprejemljivo. V Sloveniji nismo vajeni, da se na račun Angele Merkel pove toliko krepkih besed, kot ste jih vi usmerili proti Berlinu. Da je nemška kanclerka nasedla kapitalu in de-stabilizirala Evropo. »Želim vzpostaviti novo razmišljanje v SLS: v naši stranki smo kot politiki delali napake, prav je, da jih priznamo, da se posipamo s pepelom. Na napakah smo se tudi marsikaj naučili. Naredili smo kar nekaj analiz. Že nekaj let nam je podpora upadala, nihče se s tem ni ukvarjal. Stranka ni zmogla notranjega pogovora, notranjega prečiščevanja. To, kar se nam je zgodilo, je pravzaprav logična posledica.Bilo je še nekaj manjših napak, kot na primer to, da na volitvah v DZ niso kandidirali župani, da je morda Franci Bogovič kandidiral v napačnem volilnem okraju...« »Naredil bom vse, da bo stranka s svojo širino zasedla prostor na desni sredini. Povedal sem tudi jasno in glasno, da na tem mestu ni več prostora za novo stranko. Smo samostojna stranka, pri vstopu v koalicijo pri naslednjih volitvah se bomo lahko odločali tako levo od sredine kot desno od nje. Zaupanje, ki nam ga bodo ljudje namenili na volitvah, želimo uresničevati kot vladna stranka.« u. Шг- «dB » fZ'' ' - Jf:T" --r^Bff-' Marko Zidanšek je prepričan, da za SLS že gori zelena luč za ponoven vstop v parlament. »Sem politično samostojna oseba, kar tudi pritiče predsedniku neke stranke. Zame nihče ne more reči, da sem človek Franca Bogoviča, Marjana Podobnika ali - če hočete - Bojana Šrota. Tudi nisem človek drugih politikov, ne Ljudmile Novak in ne Janeza Janše. Dokler bom v politiki, bom tako deloval, sicer se bom raje umaknil.« INTERVJU 27 je treba tudi :i po mizi To je res in dokazljivo. Če bi šlo za problem delovne sile v Nemčiji, bi lahko šla Angela Merkel humano po te ljudi, ki jih je priklicala s svojim znamenitim povabilom. Zaradi mene tudi z boe-ingom 747 v prvem razredu, pri čemer ljudem ne bi bilo treba umirati na poti pri prehajanju nekaj držav. Nerad govorim o besedni zvezi begunska kriza. Begunec se ustavi v prvi varni državi. Govorimo o tipičnih migracijah, za katere ne vemo, kdaj jih bo konec. V Sloveniji imamo sto tisoč brezposelnih ljudi, nekaj milijonov brezposelnih je v Grčiji, Španiji in drugod po EU. Če bi Merklo-va želela biti kohezivna, to vlogo ima kot največja članica EU, bi lahko zagotovila zaposlitve našim in drugim državljanom EU z odpiranjem delovnih mest po vsej Evropi. Z močnim nemškim gospodarstvom bi to lahko zlahka storila. S sklicevanjem takšnih forumov, kot sta Svetovno partnerstvo za mir in Svetovna varnostna konferenca, človek dobi tesnoben občutek ali ga postane strah, da gre svet proti vojni globalnih razsežnosti, da ne rečem proti novi svetovni vojni. Pretiravam? Ne želim si, da bi morali razmišljati na ta način, a se bojim, da so zadnji dogodki v Parizu nakazali prav to. Naš poziv je bil namenjen predvsem preventivnim ukrepom, da begunska kriza ne bi ušla izpod nadzora. Dejstvo je, da so ZDA desta-bilizirale regijo in tudi Tony Blair je pred kratkim izjavil, da je bil poseg v Iraku napaka. Rešitev je vzpostavljanje reda in miru v državah, od koder prihajajo migranti, in omogočanje, da se vrnejo na svoje domove. Je pa ogromno zamujenega. Če še z domačega vidika pogledava na razsežnosti begunske krize: pritrjujete mnenju prvaka SDS Janeza Janše, ki je premierju dejal »mi smo se borili in ustvarili državo, vi pa jo boste zapravili«? V SLS smo prvi javno povedali, da Slovenija na meji potrebuje fizične ovire, torej ograje. Ne zato, ker bi si to želeli, marveč ker je šlo za sporočilo, da naj gre migrantski tok mimo Slovenije, ker ga Slovenija ne more obvladati. Vlada ni zaščitila naše države in državljanov. V Sloveniji štejemo že 200 tisoč ilegalnih prehodov šengenske meje. Z vsem dolžnim spoštovanjem do humanitarnega dela, prav je, da ljudem pomagamo in humano ravnamo. Ampak ob modernih komunikacijskih sredstvih, ki jih imajo migranti s seboj, moramo biti realisti in se zavedati, da smo povzročili veliko varnostno luknjo, za katero sploh ne vemo, kakšne posledice lahko ima za Evropo in Slovenijo. Kako bi ravnali na Cerarjevem mestu, kako bi se vi spopadli z begunsko krizo? Če odmisliva pričakovan odgovor z vaše strani, da bi mnogo, mnogo prej postavili ograjo na hrvaški meji. Če bi imel priložnost o tem odločati, do takšnih razmer, ki ob begunski krizi zdaj vladajo v Sloveniji, niti ne bi prišlo. Kot veste, so se marsikje norčevali iz Madžarske, zdaj pa ji Evropa sledi. Na Madžarskem so o razsežnosti migrantske krize razmišljali daleč naprej in ograje niso postavljali za 14 dni, ampak za nekaj let. Prepričan sem, da so naše obveščevalne službe zaznale, da bo v Sloveniji šlo za begunske tokove s takšnimi razsežnostmi in da so o tem tudi obveščale državni vrh. Ne morem pa razumeti, da vlada ob vseh teh vhodnih podatkih ni pravočasno predvidela razvoja dogodkov. In da ni pravočasno razmišljala, da bi, če hočete, sebično preusmerila begunski val čez Albanijo v Italijo. Zdaj gre pri begunski krizi na balkanski poti samo še za to, kdo bo na koncu dobil »gnilo jajce«, kdo bo osmoljenec. Zaenkrat kaže, da bo Slovenija. V bistvu tekmujemo, kdo bo v tej zgodbi najmanj nastradal. Zdajšnji spor med Slovenijo in Hrvaško zaradi naše ograje na meji ni spor zaradi petih metrov zemlje v eni ali drugi državi. Hrvaška ima zdaj problem, ker je Slovenija postavila ograjo, morali pa bi jo že naši južni sosedje. Čeprav nastopa v promocijski zloženki za novo televizijo, Marko Zidanšek ni kupil delnice nove24tv. Vsekakor pa pozdravlja nov medijski projekt, ki bo vnesel več razgibanosti v slovenski politični prostor. Tako Slovenija kot Evropa sta veliko zamudili pri spopadanju z migrantsko krizo, meni Marko Zidanšek. t Г И I ^ j?! »V sredini desnega političnega pola ni več prostora za novo stranko, ker je to mesto že zasedla SLS.« Ali se približno leto po volitvah, na katerih se stranki ni uspelo uvrstiti v državni zbor, kjer je bila vsa leta, še ukvarjate z vzroki za neuspeh ali ste temo umaknili z dnevnega reda in se posvečate le prihodnosti? Bodo vzroki za poraz še vedno ena glavnih tem bližnjega kongresa stranke? Ne. Ko sem prevzel vodenje stranke, sem povedal, da si želim odprto, široko desnosredinsko stranko. Prepričan sem, da bo kongres pokazal, da smo v tem letu dobro zastavili delo, na terenu smo garali. Še vedno smo najmočnejša stranka po številu županov, po državnozborskih smo imeli lep uspeh na lokalnih volitvah. Ne ukvarjamo se več s preteklostjo, če želimo dobro delati za državo, moramo pozabiti na notranja nesoglasja, narediti korak nazaj, zato da bomo lahko stopili dva koraka naprej. Ne zato, da bi bili v parlamentu, ampak zato, ker znamo in zmoremo in sem prepričan, da imamo tiste rešitve in izkušnje za Slovenijo, ki nam bodo prinesle boljše življenje. Ali ste torej v stranki strnili vrste, odhajate na kongres enotni in ne pričakujete omembe vredne opozicije na kongresu? SLS je izredno odprta in svobodomiselna stranka, to sem spoznal, ko sem se na terenu srečeval s članstvom. Opravil sem dva kroga obiskov, ljudje so si upali stvari, ki so jih motile, povedati na glas. Če se ne pogovarjaš z ljudmi, nimaš tega občutka. To me navdaja z optimizmom, ker sem tudi sam svobodomiseln človek. Ne čutim, da bi bili kakšni večji problemi znotraj stranke, mislim, da se uspešno pogovarjamo. Beležimo tudi rast članstva, kar je zanimivo in dobro ... ... in po svoje paradoksalno? Drži. Vsi pozivi k prestopom, ki so bili omenjani v preteklosti, iz SLS k Novi Sloveniji, niso obrodili nobenih sadov. Razen enega od bolj znanih članov, ko je bil še član poslanske skupine. Zato kakšnega resnejšega nasprotovanja ne pričakujem, ampak sem prepričan, da bo stranka izrazila svojo moč v enotnosti. Je pa tudi res, da je stranka demokratična in da ima vsak pravico izraziti svoje mnenje in stališča. Vedno se pač upošteva večinska volja. Kaj bodo ključne programske usmeritve, s katerimi boste na sobotnem kongresu začrtali pot za vrnitev v državni zbor? Pripravili smo program za državo, ki bo ljudem omogočala, da si z lastnim delom omogočijo dovolj za lepo in dostojno življenje. Zlasti za mlade je pomembno, da dobijo delo, da si lahko potem najamejo ali kupijo stanovanje, si ustvarijo družino. Treba je prevetriti našo socialno politiko, ki ni pravična. Ne odpiramo nobenih ideoloških tem, ukvarjamo se s prihodnostjo. Za nas je pomembno reševanje problemov v še vedno kriznih časih. Na primer reševanje težav 300 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine, oblikovanje učinkovitega državnega proračuna in tudi lokalnih. Pri teh se pogajamo z državo, ali naj bo povprečnina 520 ali 522 evrov ... Če bi jo dvignili za 20 evrov, bi to pomenilo za celo Slovenijo 20 milijonov evrov več. Vemo pa, da nas migrantska kriza stane milijon evrov na dan. Ena od ključnih programskih usmeritev SLS je tudi prenova našega izobraževalnega sistema: da bi mlade šolali za takšne poklice, da bodo lahko našli zaposlitev. Ali ste zadovoljni s trenutno javnomnenj-sko podporo vaši stranki? Na splošno se gibate po robu vstopnega praga v državni zbor ... Rezultati so različni glede na posamične javno-mnenjske raziskave. Enkrat smo »noter«, enkrat smo »zunaj«. Če pogledamo realno - ob manjši medijski podpori, glede na to, da nismo parlamentarna stranka, a imamo evropskega poslanca, lahko razberemo, da SLS še živi v slovenskem političnem prostoru. Javnomnenjske raziskave zaznavajo pozitivni trend, dobre odzive imamo tudi na družbenih omrežjih, FB, Twitterju. Ali računate, da bo nov desni medijski projekt s televizijo nova24tv in s spletnim portalom precej pripomogel pri uresničitvi cilja stranke, vrnitvi v DZ? Očitno verjamete v projekt in ste njegov podpornik, saj nastopate tudi v promocijski zloženki? Povedali smo, da z naklonjenostjo sprejemamo pojavljanje kakršnegakoli novega medija na levi ali na desni. Želimo si namreč pluralnost, možnost izražanja mnenj. Ne pričakujem pa, da bi zaradi tega imeli kakšne večje možnosti za vrnitev v DZ. Zagotovo bo v političnem prostoru več razgibanosti, če bo nova televizija zaživela. Koliko je težje delovanje stranke, ko ta ni več parlamentarna stranka, koliko bolj se je treba boriti za večjo medijsko pozornost? Res je kar težko priti v medije, čeprav dajemo ogromno sporočil. Seveda tudi razumemo, da niso vedno objavljena, trenutno pač nismo parlamentarna stranka. Ampak vendarle pričakujemo, da se opazita kakšna naša ideja, stališče in da se uvrstita v mozaik medijskih informacij. Sicer pa je kar nekaj medijev tudi zaznalo naša stališča, ko smo opozorili na menjave v vrhu SDH, tudi po naši spletni peticiji za postavitev ograje, za katero smo v treh dneh zbrali več kot tri tisoč podpisov, smo bili opaženi v večjih medijih. Če pogledamo »mainstream« medije ob migrantski krizi, se je poročanje od njenega začetka spremenilo za 180 stopinj, postalo je bolj objektivno. Veseli me, da tudi mediji kdaj spregledajo. Sicer pa si želim več novinarske profesionalnosti in da bi se manj prostora namenjalo rumenim temam. Ali ste tudi sami kupili kaj delnic nove televizije? Ne, nisem. V stranki tudi nikogar na spodbujamo, da naj kupi ali ne. Gre za našo demokratično držo, da se ljudje odločijo po svoji volji, po svojih interesih. Možnost pa seveda imajo, tako kot tudi za druge odločitve. V soboto bo tako kot SLS imela kongres tudi NSi. Vas ne moti takšno »naključje«, saj pomeni, da vam bo vzelo nekaj medijske pozornosti? Verjamem, da je zgolj naključje, da bo imela NSi kongres v Dravogradu na isti dan kot SLS v Ljubljani. Bo pa zanimivo primerjati naš program s programom NSi. Na kongresu NSi se menda obeta že dolgo napovedovan dokončni odhod Aleša Hojsa, ki naj bi ustanovil novo stranko, in sicer s podobno usmeritvijo, kot je vaša, torej zmerno sredinsko konservativno stranko. Tudi Hojs naj bi zelo računal na podporo novega desnega medija? Namere Aleša Hojsa, da kot nezadovoljen član NSi ustanovi novo stranko, se v SLS ne bojimo. In ponavljam, prostor za sredinsko desno stranko je že zasedla naša stranka. Prepričan sem tudi, da en medij ne more ustvariti nove stranke na način, kot si to morda kdo predsta- vlja. Tudi nisem za neke režimske medije, ampak si želim, da so mediji objektivni in široki. Ali iz vaših odgovorov lahko razumemo, da pri nastopu na prihodnjih volitvah ne bo govora o kakšni združitvi z SDS ali NSi? Smo samostojna stranka, pri vstopu v koalicijo pri naslednjih volitvah se bomo lahko odločali za sodelovanje tako levo od sredine kot desno od nje. Zaupanje, ki nam ga bodo ljudje namenili na volitvah, želimo uresničevati kot vladna stranka z vsakomer, s katerim bomo lahko zgradili močno programsko koalicijo. Torej ste že popolnoma prepričani, da vam bo uspela vrnitev v državni zbor? Sploh ne dvomim v to. Pa naj bo to na volitvah čez leto ali v rednem sklicu. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA »Glede migrantske krize se je v petek v Parizu žal potrdilo tisto, česar smo se bali, a smo vseeno upali, da ni res: humanitarni razlogi za migrantsko krizo so žal lahko med drugim tudi pretveza za tihotapljenje živega orožja - samomorilskih teroristov. Napadi na Pariz so napad na evropski način življenja, na naše skupne vrednote. To je bilo teroristično dejanje zoper vse nas, tudi Slovence.« »Stvari se izjemno hitro spreminjajo. Vse države okrog nas zaostrujejo azilno zakonodajo, zato se sprašujem, kaj razmišlja naša država. Če migranti ne bodo več zaželeni v večjih, močnejših državah, kar se zdaj že kaže, obstaja velika nevarnost, da bo mala dvomilijonska Slovenija naenkrat soočena z 20 do 50 tisoč prošnjami za azil. S finančnega vidika sem prepričan, da Slovenija tega ne zmore.« 28 FOTOREPORTAŽA unci. Tretjič. Natančni so tudi pri pregledu prtljage. J Vidi se, da so policisti v zadnjih tednih izjemno poostrili varnost in tudi previdnost pri delu z begunci. Evidentirajo vsakega begunca. Pri tistih, ki nimajo dokumentov, s postopkom registracije to postanejo fotografija in prstni odtisi. 0,55EUR/L H O J N I K« DELOVNI ČAS: RON-PET: 7-17 SOB: 7-12 KONTAKT: rt^deterraludmfacsto^Sdaiterariahtt* E№S0 041 617 220 »Čim prej od tu.« FOTOREPORTAŽA 29 Pozimi greje, poleti hladi Preverili smo, kako nastane ogrevalna toplotna črpalka. Zadnja leta imamo vedno več možnosti, kako si v domovih zagotoviti poleti prijetno hladne in pozimi ravno prav tople temperature. Ob tem se tudi v Sloveniji vedno bolj obračamo k naravi in zelenim virom energije. Ena od energetsko varčnih in zelenih možnosti je tudi ogrevalna toplotna črpalka. V podjetju Termo- tehnika že 25 let razvijajo in izdelujejo visokotehno-loške naprave za varčno in okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Že več let so vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk, ki se po kakovosti uvrščajo v sam evropski vrh. Letos so celotno poslovanje preselili v nove, moderne in vrhunsko opremljene proizvodno- poslovne prostore. Z vodjo proizvodnje smo si ogledali nastanek trenutno najbolje prodajane ogrevalne toplotne črpalke zrak/voda. Na dan proizvedejo v povprečju pet ogrevalnih toplotnih črpalk in 30 sanitarnih toplotnih črpalk, obseg poslovanja pa lahko potrojijo. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Ves čas si prizadevajo za bolj učinkovite, okolju prijazne in zanesljive naprave. V svojem programu imajo več kot 20 različnih modelov sanitarnih toplotnih črpalk in več kot 90 modelov ogrevalnih toplotnih črpalk. Več kot pol milijona evrov so vložili v nov razvojni laboratorij, namenjen testiranju vseh tipov toplotnih črpalk. Laboratory, ki ga vodi Nejc Kosednar, je popolnoma skladen z vsemi veljavnimi evropskimi standardi in direktivami, hkrati pa ima največjo klimatsko komoro v tem delu Evrope, ki je namenjena za testiranje toplotnih črpalk zrak/voda z močjo, ki je večja od 45 kW. Merilna oprema je zasnovana tako, da jo je možno dograditi in izvajati meritve toplotnih črpalk z močjo, ki je večja od 90 kW, kar pomeni edinstveno rešitev v vseevropskem pogledu. Razvojni laboratory je sestavljen iz treh kalorimetrskih naprav in treh klimatskih komor, v katerih se lahko vzpostavi najrazličnejše vremenske pogoje, ki jih srečamo v realnosti, temperature zraka od -25 do +50 stopinj Celzija in relativno vlažnost do 100 odstotkov. Zrak je neizčrpen vir energije in je povsod na voljo. Najsodobnejše izvedbe toplotnih črpalk zrak/voda omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi do -25 stopinj Celzija. Tudi pri tako nizki temperaturi zraka lahko še vedno prihranite do 50 odstotkov energije. To je investicijsko najcenejša vrsta toplotnih črpalk, enostavna in poceni sta tudi montaža in vzdrževanje. O V proizvodnjo najprej dostavijo naročene dele oziroma komponente. Te naročajo pri priznanih proizvajalcih, a kljub temu naročene dele posebej testirajo. Večina komponent, kot so kompresorji in uparjalniki, izdelajo v Italiji, tudi v Avstriji, medtem ko so ohišja delo slovenskih proizvajalcev. O Vse cevi izolirajo. Nato sistem s podtlakom vakuumirajo. Tako ga povsem očistijo vlage, zraka in ostalih nečistoč. Ker so sistemi toplotnih črpalk izjemno občutljivi, ves čas skrbijo za čistočo. S tem zagotavljajo brezhibno delovanje sistemov in skrbijo za prijetno delovno okolje. Naprava za vakuumiranje omogoča tudi že odkrivanje morebitnih nepravilnosti, puščanje. Če izdelek prestane vse vmesne teste, ga napolnijo s hladilnim sredstvom, z nenevarnim in nevnetljivim plinom freonom, ki je brez barve, vonja in okusa. Nato sledi ponovno testiranje. Dobljene komponente nato vstavijo v primerno ohišje (velikost ohišja in komponent je odvisna od moči črpalke). Zaposleni v tem delu proizvodnje te komponente z bakrenimi cevmi povežejo v pravilno zaporedje. Pri naslednjem koraku vgradijo še manjše komponente, kot so termostatski ekspanzijski ventili, izme-njevalniki, zbirne posode in pokazna stekla, kjer se prikaže morebitna vlaga v sistemu. S tem je končana celotna vezava, pri čemer je sklenjen tako imenovan hladilniški krog. Naslednja stopnja je vodna vezava. Glede na potrebe, velikost in moč črpalke izdelajo cevi. Na koncu vse komponente še električno povežejo in pripravijo krmilno ploščo. S Delovanje vsake črpalke ob različnih temperaturah in vlagi na koncu proizvodne linije preverijo še v testni komori. Končni izdelek nato »balirajo«, ovijejo s folijo, ga zapeljejo v skladišče, od tam naprej pa do naročnika oziroma končnega uporabnika. Za prodajo gotovih izdelkov, imajo pri Termo-tehniki skupino prodajnih inženirjev, ki brezplačno svetujejo, naredijo ponudbo in opravijo brezplačni ogled objekta, da se določi pravilna moč toplotne črpalke. 30 PORTRET Iz tovarne v samostan Kapucinski redovnik Marjan Gačnik, župnik v celjski kapucinski cerkvi, ki je stara točno 400 let Najprej je bil zaposlen v tovarni Pozna ga veliko ljudi. Redovnika Marjana Gačnika je mogoče srečati v kapucinski cerkvi v Celju, kjer je župnik, in v stavbi kapucinskega samostana ob njej, kjer je predstojnik. Še več, Celjani ga videvajo v okolici mesta tudi kot tekača in kolesarja, saj si tako »polni baterije«. Vodenje župnije in samostana je seveda zelo zahtevna naloga. Ljudje, ki kapucinskega brata Marjana najbolj poznajo, so potrdili moj vtis o njem. Zelo skromen je, preprost in dobri-čina. O sebi ne pripoveduje rad, še posebej takrat ne, ko bi to lahko posredno zvenelo kot opozarjanje na lastne dosežke. »Ob 400-letnici smo predvsem hvaležni Bogu za ta njegov dar in milost. Tudi za svoje brate, da lahko tu delujemo toliko časa,« je ob sobotnem praznovanju 400-letnice posvetitve kapucinske cerkve sv. Cecilije v Celju povedal brat Marjan. Cerkev sv. Cecilije je danes spremenjena, ni več v svoji prvotni obliki. »Ljudje jo imajo radi, sem radi prihajajo. Ne le iz naše župnije,« opaža prvi mož župnije sv. Cecilije. »Na 400-letnico cerkve smo se pripravljali predvsem po molitveni plati,« je povedal župnik Gačnik. Pri pripravah na slovesnost so veliko pomagali župljani, ki jih je župnik zelo pohvalil. »Dela je bilo res veliko,« je »priznal« tudi svoj delež. V kapucinski župniji pravzaprav praznujejo že vse od leta 2009, ko je bila 400-le-tnica samostana. »Ves ta čas smo zaznamovali z notranjo pripravo,« je dodal. Med pridobitvami ob zadnji obletnici je novo ozvočenje cerkve. Dobro se počuti Celjska kapucinska cerkev in samostan ob njej, ki predstavljata tudi mestno kulturno dediščino, sta doslej previha-rila vse viharje zgodovine. V 20. stoletju sta bila kar v dveh obdobjih več let zaprta, kapucinska skupnost je bila iz samostana kar dvakrat prisilno izseljena. Prevladujejo prijaznejša obdobja. »Tu smo bili večinoma zelo lepo sprejeti. Tudi osebno se tu zelo dobro počutim,« je povedal brat Marjan o svojem bivanju v knežjem mestu. Omenja, da mu veliko pomeni tudi dobro sodelovanje z mestno občino, s krajevno skupnostjo, z gasilci in še drugimi, ki jih župnija in samostan potrebujeta. »Najprej sem seveda manjši brat kapucin,« poudarja redovnik Marjan Gačnik, župnik kapucinske župnije in samostana na celjskem Bregu. V soboto je bilo praznovanje 400-letnice tamkajšnje cerkve. kapucinom in župniji v pomoč občina. »V eni od prejšnjih župnij ni bilo niti približno tako,« se spominja redovnik Marjan drugačnega okolja, lokalnih posebnosti. Zelo dobri so tudi odnosi med kapucinsko župnijo in Krajevno skupnostjo Pod gradom. Seveda tudi po zaslugi župnika Marjana Gačnika. Dolenjske korenine In kje so korenine župnika Marjana Gačnika? Izvira z Dolenjskega, s kmetije v najbližji okolici Novega mesta. V družini s petimi otroki je današnji 55-letnik najstarejši. Po osnovni šoli je odšel v srednjo lesno tehnično šolo in se zaposlil v tovarni Adria Caravan. Nato je prihajal šest let vsak delavnik v tovarno, kjer je delal kot tehnolog. Na delu se je dobro počutil, vendar je prišlo do nove življenjske odločitve. »Najprej sem začutil, da bi šel v misij one,« se spominja začetka svoje redovniške poti. »Doma so bili prijetno presenečeni,« se spominja odziva domačih. Drugače je bilo v tovarni, kjer V okviru celjske župnije, ki jo vodi kapucinski brat Marjan Gačnik, so dejavne različne skupine. Za »polnjenje času kolesari baterij« v prostem in teče. so ga vpraševali, čemu odhaja. Prigovarjali so mu, naj ostane, saj so se odlično razumeli. »Tudi meni je bilo težko,« se spominja prelomnice. Kljub vsemu se je vključil med redovnike kapucine in prišel na Štajersko. Po novi maši je bil najprej štiri leta v Celju, zdaj je v knežjem mestu znova deset let. Med zadnjim bivanjem je imel na začetku poleg vsega na skrbi še drugi del obnove vrnjenega samostana. Samostansko življenje seveda ni za slehernika. Za redov-niško, kapucinsko življenje po načelih sv. Frančiška Asi-škega se je treba marsičemu odpovedati. Odpovedati se je treba zakonskemu življenju in zasebni lastnini. »To ni odpoved, ampak odločitev za nekaj drugega,« razume to redovnik Marjan Gačnik. »Za življenje v čistosti, uboštvu in pokorščini,« poudarja. Vse, kar nekdo dobi, pripada kapucinski skupnosti. Tudi na primer redov-nikova pokojnina. Pokorščina pomeni, da vrhovni predstojnik odloči, kje bo nekdo od redovnikov živel. »Bog nam govori po predstojniku,« razlaga pater Marjan, ki opozarja, da predstojnik tudi najbolj pozna potrebe reda. Od šestih zjutraj Predstojnik posameznega samostana, tako kot je brat Marjan Gačnik, ima na skrbi redovno življenje, tudi urnik samostana. Ta je zahteven. Začne se ob šestih zjutraj s skupno jutranjo molitvijo, ob osmih je maša, opoldne znova sledi skupna molitev, po večerni maši so večernice. V celjskem kapucinskem samostanu živijo samo trije redovniki, vsi trije so duhovniki. Njihova povprečna starost je več kot sedemdeset let. Skupne samostanske molitve vodi vsak teden drug »tedničar«, ki ima na skrbi liturgijo. In kako kaže kapucinom, koliko se jih je pripravljeno odločiti, kot se je pater Marjan Gačnik? Kapucini imajo v Sloveniji zaenkrat tri »ponovin-ce«, ki so opravili noviciat in se pripravljajo na duhovništvo, poleg teh imajo še štiri druge kandidate. Med njimi je eden iz Vojnika. BRANE JERANKO Foto: BJ in skavtski arhiv stega Celje 1 Delavnik kapucinskega redovnika Marjana Gačnika ni ravno spokojen, saj različnih obveznosti ne manjka. »Najprej sem seveda manjši brat kapucin,« poudarja. Kot župniku mu različnih nalog ne manjka, med njimi so delo v župnijski pisarni, usklajevanje pastoralne dejavnosti in sodelovanje z voditelji župnijskih skupin ter animatorji. »Lahko rečemo, da je življenje v župniji zelo živo,« je pripomnil župnik glede široke dejavnosti različnih skupin. »Doma so bili prijetno presenečeni,« se spominja brat Marjan Gačnik odziva domačih, ko jim je povedal, da bo odšel med redovnike. Drugače je bilo v tovarni, kjer so ga vpraševali, čemu odhaja. Prigovarjali so mu naj ostane, saj so se odlično razumeli. »Tudi meni je bilo težko,« se spominja prelomnice. Z roko v roki z lokalno skupnostjo Redno zaposleni imajo ponavadi svoj vnaprej predviden delavnik, kar za duhovnika ne velja. Obiskov bolnika ali pogreba na primer ni mogoče vnaprej predvideti. Župnija sv. Cecilije ima 3.500 prebivalcev, njena župnijska cerkev je skorajda v središču mesta, vendar je območje župnije večinoma izven ožjega dela mesta. Med blagoslovom družin Župnije sv. Cecilije ob božičnih praznikih obišče duhovnik - skupaj s ključarjem - številne družine na tem območju na domu. Župnik redovnik Marjan Gačnik pogreša v župniji predvsem kaplana, ki bi ga pri delu razbremenil. Odnosi med župnijo in lokalno oblastjo so za razliko od odnosov med Cerkvijo in državo plodnejši. Med obnovo stavbe celjskega kapucinskega samostana, ki jim je bil po denacionalizaciji vrnjen, je bila Kdo bo na naslovnici Praznične Petice? Bodite s svojo družino na naslovnici praznične priloge Novega tednika! Pošljite nam fotografijo svoje družine do 20. 11. 2015 na tednik@nt-rc.si ali na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Za Praznično Petico«. Na kratko opišite svojo družino in pripišite še tri besede, s katerimi bi opisali svoje doživljanje božično-novoletnih praznikov. Z izbrano družino bomo v zadnjih dneh novembra organizirali fotografiranje za naslovnico in člane družine tudi nagradili. INTERVJU 31 Knjižnice kot templji znanja, kulture in omike Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic z direktorico Osrednje knjižnice Mozirje Petro Sirko Poljanšek 20. november, dan slovenskih splošnih knjižnic, nas običajno spomni, da privilegij široke dostopnosti knjig in drugega gradiva ni nekaj samoumevnega. Tako kot knjige s svojo otipljivo sporočilnostjo človeku nezadržno zlezejo pod kožo, so knjižnice nekakšni sodobni templji znanja, kulture in omike. Petra Širko Poljanšek ravno zdaj vstopa v svoj drugi mandat vodenja osrednje knjižnice Mozirje. Kot profesorici slovenščine in zgodovine se ji je z bibliotekar-stvom odprl precej drugačen svet, kot je predvidevala. Je delo v knjižnici takšno, kot ste si ga predstavljali, ko ste vanjo zahajali kot uporabnica? Delo v knjižnici je mnogo več kot le prvenstvena naloga knjižničarja, da izposoja knjižnično gradivo, svetuje pri izboru in pomaga pri iskanju gradiva med knjižnimi policami, kar je na prvi pogled vidno vsakemu uporabniku pri izposojevalnem pultu. Vloga knjižničarja se je sčasoma namreč bliskovito spreminjala. V sedanjem času se knjižničar ukvarja z nabavo in s strokovno obdelavo gradiva, preračunavanjem financ, z vodenjem statistik za Narodno in univerzitetno knjižnico, predstavlja in promovira knjižnico, tako da piše članke, obvešča medije in obiskovalce, izvaja bi-bliopedagoške ure za otroke, izdeluje vabila in mesečne napovednike, se dogovarja z gosti, vodi literarna srečanja in druge prireditve ... Kaj vas pri tem najbolj navdušuje? Delo z ljudmi v kulturi mi najbolj ugaja. Zelo rada imam srečanja z literati in drugimi gosti, ki jih sicer v življenju ne bi spoznala. Iz teh srečanj, ki so v veselje tudi njim, se večkrat stkejo nova poznanstva. Lep je občutek, ko od sokra-janov slišiš pohvalo za kakovostno kulturno dogajanje ali vidiš zadovoljen obraz uporabnika knjižničnih storitev. Veseli me, da ljudje spoznajo trud, ki ga zaposleni v knjižnici vlagamo v razvoj, saj vsak od nas prispeva k temu, da je knjižnica dejavna tako, kot je. Kaj je tisto, kar dobra knjižnica ponuja uporabniku več kot izposojevalnica knjig? Knjižnice že dolgo niso več samo izposojevalnice gradiva, ampak postajajo lokalno središče kulture. S svojim poslanstvom širijo bralno kulturo med vse generacije z različnimi dejavnostmi, ustvarjajo kakovostno kulturno in družbeno dogajanje v kraju in so dejavne pri krepitvi sodobne informacijske družbe. Ljudje prihajajo v knjižnico, ker se želijo izobraževati, brati časopise, Petra Širko Poljanšek je Mozirjanka po obeh starših še koleno ali dve nazaj. Je ponosna mamica dve predšolskih deklic, ki sta po njej podedovali radovednost in vedoželjnost. Direktorica knjižnice v Mozirju je od leta 2010. uporabljati svetovni splet, se družiti na kulturnih dogodkih in začutiti povezanost z lokalno skupnostjo. V Osrednji knjižnici Mozirje širimo bralno kulturo med odrasle bralce in bralce v tretjem življenjskem obdobju s petimi bralnimi projekti. Več kot sto bralcev iz Zgornje Savinjske doline sodeluje v projektu bralne značke za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, ki smo ga pred desetimi leti začeli izvajati med prvimi splošnimi knjižnicami v Sloveniji. V projektu Beremo jamo ure pravljic v vseh sedmih krajevnih knjižnicah naše doline, z vsemi zgornjesavinj-skimi vrtci pa sodelujemo na način, da nas otroci v skupinah obiščejo, mi pa jim predstavimo knjižnico, knjižnično dejavnost in zanje primerno gradivo. Med počitnicami pripravljamo v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani, s katero knjižnica upravlja, s kulturno dediščino povezane ure pravljic in ustvarjalne delavnice. Z izvajanjem najrazličnejših prireditev - literarnih, domoznanskih - predavanj, koncer- Otroci, ki jim starši v predšolskem obdobju veliko berejo, imajo ob vstopu v šolo večje začetno kulturno bogastvo kot tisti otroci, ki jim knjiga in branje nista blizu. Zato so v predšolskem obdobju glasno branje, pogovor z otrokom in čas, ki ga preživimo skupaj, nenadomestljivi. Pomembno je, da tudi v zgodnjem bralnem obdobju, ob otrokovem vstopu v šolo, še vedno spodbujamo bralne dejavnosti in mu glasno beremo, dokler želi. Tudi ko začne uživati v branju, je dobro, da mu še ve- Tudi tako se bo naučil izbirati vsebine in ločiti bistveno od manj bistvenega. Pogovarjanje bo postalo navada, ki bo zbliževala in bo dragocena oblika sporazumevanja v vseh letih skupnega življenja. Delovanje knjižnic in njihovo financiranje - je to področje dovolj dobro urejeno? Knjižnična dejavnost je po Zakonu o knjižničarstvu iz leta 2001 javna služba, ki se mora enakomerno razvijati in nuditi uporabnikom enake ali zelo primerljive storitve po vsej državi. Enako kot drugi sistemi 20. novembra obeležujemo dan slovenskih splošnih knjižnic. slovenske avtorje promovi-ramo slovensko literaturo. V treh krajevnih knjižnicah, v Gornjem Gradu, Nazarjah in na Rečici, pa izvajamo bralne klube, redna mesečna srečanja za bralce v tretjem življenjskem obdobju. V načrtu imamo tudi razširitev bralnih klubov na vse krajevne knjižnice. Za razvoj bralnih navad pri predšolskih otrocih izva- tov, slikarskih, fotografskih in kiparskih razstav ... dvigujemo raven kulturne podobe v lokalnem okolju in tkemo vezi med ljudmi. Na ta način knjižnica povečuje kakovost življenja posameznika in s tem lokalne skupnosti. Kako gledate na privzgaja-nje bralnih navad otrokom? Je kaj upanja, če staršem to nič ne pomeni? dno beremo za lahko noč, saj mu veliko pomeni, da smo z njim. Tako ključno vplivamo na otrokove izobraževalne možnosti in učne dosežke. Tisti starši, ki otrokom ne berejo, pa naj branje nadomestijo vsaj s pogovorom. Z otrokom se lahko pogovarjajo o vsakdanjih dogodkih, da otrok pripoveduje o svojih ali skupnih dnevnih dogodkih. javnih služb. Financiranje knjižnic je z omenjenim zakonom država preložila na občine. Namen je bil dober, s tem naj bi občine bolj čutile odgovornost, da je knjižnica njihova. Tiste občine, ki se zavedajo izobraževalnih potencialov knjižnic in pozitivnega odnosa, ki ga imajo prebivalci do njih, vanje vlagajo in jim omogočijo dobro delovanje. To pa ne velja za ce- Rotary klub Celje Barbara Celjska V*?* Rotary DISTRICT 1912 / SLOVENIA Celjski dom, četrtek, 26. novembra 2015, ob 19.30 Prifarski muzikanti Vstopnice: eventim Kopirnica Tomi, Celje Medijski sponzor И1ДШ1ДВНИ. lotno mrežo splošnih knjižnic v Sloveniji, vendar zakon nima vzvodov, s katerimi bi bilo mogoče občine, ki dejavnosti ne financirajo tako, kot je v njem določeno, v to prisiliti. Država se je v zakonu obvezala za sofinanciranje določenih funkcij knjižnic (knjižnično gradivo, informacijsko-komu-nikacijska oprema), vendar je financiranje tudi na tem področju neenakomerno. V Zgornji Savinjski dolini nas občine podpirajo pri prizadevanjih za kakovostno izvajanje knjižničarske dejavnosti in nam v okviru razpoložljivih sredstev zagotavljajo približno takšen obseg financiranja kot v preteklih letih. Kaj je za vas največji izziv pri profesionalnem delu? Vodenje knjižnice, ki sem ga prevzela pred petimi leti, je bilo povsem nova izkušnja. Moje prejšnje knjižničarsko znanje je sicer zelo dobrodošlo, moram pa na njem graditi in se spopadati z novimi vedenji, novimi strokovnimi področji, novimi ljudmi. Vsekakor mi predstavlja velik izziv spodbujanje bralne kulture in pismenosti naših članov, ob čemer se postavlja večno vprašanje, kako spodbujati in bralce usmerjati k branju kakovostnih knjig. V okviru bralnih projektov pripravljamo v knjižnici priporočilne sezname literarnih del in glede na to, da so ti projekti zelo dobro sprejeti, da se jim vsako leto pridruži več bralcev, se trudimo, da v obliki seznama ponudimo resnično kakovosten izbor, ki vključuje različne žanre, novosti, knjige, nominirane ali nagrajene z literarnimi nagradami. Podobno je z organizacijo kulturnih dogodkov v knjižnici, kjer dajemo poseben poudarek na to, da za njimi stoji poglobljeno in strokovno delo. Ste si za nov mandat zastavili kakšne posebne cilje? Za razvoj in smotrno izvajanje knjižnične dejavnosti v Osrednji knjižnici Mozirje bo treba izvesti še nekaj novosti. V mozirski knjižnici, ki je osrednja in največja v dolini, je zelo velika prostorska stiska in prostor ne zadošča za opravljanje sedanjega dela, ki ima po statistiki trend rasti. Celoten načrt za nove prostore je pripravljen in je bil lani z županom Občine Mozirje, ki je ustanoviteljica knjižnice, predstavljen na ministrstvu za kulturo. Izvedba bo počakala do zagotovitve ustreznih investicijskih sredstev. Eden poglavitnih ciljev v prihodnjih letih bo izboljšanje zaposlitvene strukture, doseganje normativa glede števila zaposlenih strokovnih delavcev. Posledično bomo z uresničitvijo tega cilja lahko uresničili povečano odprtost knjižnic, kot jo določa Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. Ostala področja knjižnične dejavnosti bomo v okviru finančnih zmožnosti zagotavljali naprej, saj želimo obdržati, kar smo do zdaj dosegli, in razvijati svojo dejavnost tako, da bo v spremenjenih družbenih razmerah knjižnica še naprej v podporo vsem občanom na področju izobraževanja, kulture in razvedrila. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv 32 PORTRET Za zmernost pri vinu Janez Vrečer, dolgoletni direktor skupnosti slovenskih vinarjev »V Sloveniji kot vinorodni deželi je praznovanje martinovega vrhunec vsakoletnega vinskega ciklusa. Žal pri nas celo leto pozabljamo, da imamo vino, razen seveda v kakšni protialkoholni kampanji. Ob martinovem na eni strani vinu namenjamo pretirano pozornost, kot da se bo jutri svet podrl, na drugi strani pa delajo hrup tisti, ki v tem vidijo nevarnost in možnost za pretirano uživanje alkohola.« Tako je ob pomembnem slovenskem nacionalnem prazniku, čeprav ni državni in dela prost dan, razmišljal Janez Vrečer, dolgoletni direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSVVS), ki je vrsto let imela sedež v Celju, sredi devetdesetih pa se je preselila v Ljubljano. Na Ptuj iskat prvo službo Janeza Vrečerja, Celjana po rodu, je po gimnaziji in končani agronomski fakulteti poklicna pot vodila na Ptuj, kjer je ostal za vedno, v času direktorovanja na PSVVS pa se je dnevno vozil v rodno mesto. »Za mladega agronoma, bilo je leta 1968, ko sem diplomiral, ni bilo kruha v bližini Celja, ponudili so mi službo na Ptuju,« se spominja časov iskanja prve zaposlitve. Takratni generalni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je danes že pokojni, mu je rekel: »Kombinat je velik, če se boš pokazal za zaupanje vrednega in sposobnega, boš lahko napredoval.« »Velik del svoje kariere sem preživel v kombinatu, potem pa so me izzivi odpeljali v zadružništvo in za konec nazaj v rodno Celje na delovno mesto v službo, ki se je ukvarjala s celotno slovensko pridelavo vina,« svojo dolgoletno poklicno pot v eni povedi zaokroži Janez Vrečer. Podnebje daje odlične letine Za letošnjo pridelavo vina Janez Vrečer pravi, da je vinograd dal možnost vinarjem, da Janez Vrečer, ki je po rodu Celjan, je že pravi Ptujčan, saj je svojo delovno aktivno obdobje preživel v tem mestu. Sicer pa pravi, da imata mesti precej skupnega, obe sta zgodovinski mesti in v obeh je prijetno živeti. izkoristijo potencial, kajti tako zdravega grozdja, kot je bilo letos, že dolgo nismo imeli. Še posebej, če letošnji vinski letnik primerja z lanskim in z letnikom pred njim. »Tisti vinarji, ki bodo ta potencial znali izkoristiti, bodo imeli odlične rezultate, kdor pa ne zna, mu pač narava obrne hrbet,« pravi Janez Vrečer, ki tudi sam na Ptuju obdeluje manjši vinograd. Glede izjemnih, rekordnih vinskih letnikov opozarja: »S podnebnimi spremembami v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih se je pogostost dobrih letnikov zelo povečala. Od šestdesetih let naprej sta bila eden do dva dobra letnika na desetletje, v zadnjih dveh, treh desetletjih jih lahko beležimo tudi po pet, kar je zelo nesorazmerno ugodno in nam že zmanjkuje pridevnikov za izražanje presežnosti.« Premalo za kulturo pitja med mladimi Martinovo ni le čas za praznične običaje, je tudi priložnost za pogovor o strokovnih in drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo vino. Na primer o kulturi pitja vina. Kot dolgoletni direktor PSVVS se je Janez Vrečer s to problematiko zelo veliko ukvarjal. V skupnosti so pripravljali številne projekte, dogodke, knjižne publikacije. Se je trud poplačal, smo Slovenci napredovali kar se tiče kulture pitja vina? Janez Vrečer pravi, da je napredek opazen. Danes slabega vina ni več, razen pri vinih z napako. Kakovost vina kot osnova za kulturo pitja je torej dana. »V zadnjem času pogrešam predvsem širjenje kulture pitja vina med mladimi. To, kar smo svoj čas počeli v skupnosti. Takrat je bila naklonjenost in odprtost medijev veliko večja. Znanje o kulturi pitja vina smo lahko prenesli vsaj v strokovne šole, in sicer tistim generacijam, ki so bile pred koncem šolanja,« se spominja Janez Vrečer. Ob praznovanju martinovega, ko se veliko govori tudi o kulturi pitja vina, še opozori: »Če želimo našo vinsko kulturo še dvigniti, vsekakor veljata zmernost pri čaščenju in zmernost pri antipropagandi.« Pri tem misli na agresivne protialkohol-ne kampanje, ki so posledica zlorabe alkohola in s kulturo pitja nimajo veliko skupnega. Ptujske vinske zgodbe Promociji kulture pitja je bil, potem ko se je že upokojil, namenjen tudi njegov skoraj desetletni projekt vinskih zgodb v Hotelu Primus na Ptuju, kjer sva se tudi pogovarjala, in še prej na ptujskem gradu. »Ptuj se rad kiti z nazivom mesta trte in vina. Na Ptuju se sicer marsikaj dogaja, manjkali pa so dogodki, ki bi vino postavljali v aktivno vlogo. To praznino smo poskušali zapolniti z dogodkom, ki bi povezal gostinstvo ter lokalno in širše občinstvo, da bi promovirali ptujsko vino v lastnem okolju. Na drugi strani bi Ptujčanom pokazali bogastvo slovenske in tudi svetovne vinske ponudbe,« je koncept vinskih zgodb pojasnil Janez Vrečer. 500 milijonov zaščitnih znamk Tudi v času, ko je bil direktor PSVVS v Celju, so veliko pozornosti in energije namenjali promociji vina. Pravzaprav je bila to ena glavnih nalog skupnosti, zaradi katerih so jo vinske kleti oziroma proizvajalci vina kot družbeniki tudi ustanovili. Vse se je začelo, ko se je pojavila potreba po poenotenju vinogra-dniško-vinarske panoge na strokovni ravni, da bi se slovensko vino kot kakovostnejše v nekdanji skupni državi in cenovno dražje uveljavilo na takratnem skupnem trgu. »To vlogo je odigrala zaščitna znamka slovenskih vin, ki jo je ustanovila poslovna skupnost in jo mednarodno zaščitila. Izdali smo več kot 500 milijonov zaščitnih znamk slovenskega vina. To je bila ena najmočnejših slovenskih blagovnih znamk, ki je živela in preživela 40 let, a je žal tudi odmrla,« poudarja Janez Vrečer. Zaščitna znamka je uveljavila slovenska vina v takratni Jugoslaviji, žal ji to ni uspelo v tujini. »To smo poskušali po nastanku nove države nadomestiti z mednarodno promocijo. Pripravljali smo predstavitve slovenskega vina na najbolj uveljavljenih svetovno znanih vinskih sejmih, 14 do 15 jih je bilo na leto. Organizirali smo načrtno pojavljanje v tujih medijih, vabili tuje novinarje, kasneje tudi tuje strokovnjake, pripeljali v Slovenijo tudi >leteče< enologe, kar je sicer med domačo strokovno javnostjo povzročilo škandal,« se še spominja Janez Vrečer. Vino izgublja v primerjavi s pivom Ko beseda nanese na promocijo vina, gre tudi za vedno aktualno vprašanja ri-valstva med pivom in vinom. Kot pravi Janez Vrečer, žal mora potrditi, da je vino »lu-zer«, kar se tiče količin. Poraba vina v svetovnem merilu upada, drastično zlasti v tradicionalno najbolj aktivnih vinorodnih deželah, kjer je bila poraba največja, Italiji, Franciji, Španiji, vključno s Slovenijo. Na drugi strani poraba piva raste. »Se pa na srečo pojavljajo dežele na Daljnem vzhodu in v obeh Amerikah, kjer se ustvarja nova potrošnja, ki tudi raste, in to z zelo spodbudnimi odstotki. Hkrati tam raste tudi pridelava grozdja in vina, zato to območje žal ni Carta Bianca za evropsko vino, ampak je bodoča nova vinska konkurenca,« opozarja Janez Vrečer. Kriza zajela tudi vinarsko panogo Gospodarska kriza je zajela tudi vinogradniško-vinarsko panogo. Zobe ni pokazala samo, ko je šlo za zmanjšanje denarja za promocijo, za manj sejemskih nastopov v tujini, ampak tudi sicer. V burnem prehodnem obdobju in kasneje v času finančne in gospodarske krize je tudi kakšen velik igralec propadel, kot na primer Vino Brežice, mariborski Vinag, pri čemer bi najbrž še lahko našli koga. Kot pojasnjuje Janez Vrečer, je bila izguba takratnega jugoslovanskega enotnega trga prvi žebelj v krsto nekaterih proizvajalcev vina. Ob splošnem slabem gospodarskem stanju je svoje dodalo tudi prepozno zavedanje, da je slovenski trg za domačo pridelavo premajhen. »Zlasti po odprtju zaščitenega domačega trga, ko se uvoz vin povečuje, izvoz pa le skromno raste, je prišlo do cenovne vojne na trgu. Prve žrtve so že padle, druge jim sledijo. Prazen prostor so zapolnili številni manjši drobni proizvajalci, ki so naredili velik in viden napredek, vendar so žrtve tudi med njimi,« analizira Janez Vrečer, ki na splošno še ugotavlja, da panoga ni v bleščečem stanju. ROBERT GORJANC Foto: RG, Revija Vino Kot direktor Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije (PSVVS) je veliko pozornost namenjal promociji slovenskega vina, tudi z nastopi na najpomembnejših mednarodnih in domačih vinskih sejmih. Zaščitna znamka je slovenskih vin je bila eden ključnih in najprepoznavnejših projektov PSVVS. Na fotografiji promocija zanjo pred Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani. KULINARIKA 33 novi tednik radiocelje Dobra hrana pride le od dobrih ljudi Matevž Slokar z nevsakdanjo kuharsko knjigo povezuje domače pridelovalce in kuhinjo Med pridelovalci, predstavljenimi v knjigi Dobri ljudje, dobra hrana -zima, sta tudi dve kmetiji iz naše regije: kmetija Jevšenik ali po domače Pri Matevžu v Lazah pri Velenju in kmetija Podpečan iz Galicije pri Žalcu. Avtor knjige že napoveduje nadaljevanje, spomladi bo na police prispela naslednja knjiga z novimi pridelovalci. Čeprav po poklicu ni kuhar, ga je ljubezen do kuli-narike vodila k temu, da je pri osemnajstih letih s pomočjo družine odprl svojo prvo restavracijo. Po desetih letih delovanja v svetu okusov, brbotanja in vonja po pečenem je te dni izdal svojo prvo kuharsko knjigo. Njena posebnost je, da na začetku posameznega poglavja predstavi domačega pridelovalca, nato sledi nekaj izbranih receptov za jedi, ki jih lahko pripravimo iz te sestavine, ki jo prideluje ta pridelovalec. »Želel sem predstaviti ljudi, ki stojijo za izjemnimi domačimi sestavinami, ki jih kuharji za štedilnikom uporabijo pri pripravi vrhunskih jedi. Brez vrhunskih sestavin ni vrhunske kulinarike. Menim, da bi morali pridelovalce ravno tako spoštovati kot kuharje,« pove Slokar. Te, ki jih je predstavil v svoji knjigi, pozna že dlje in se je tudi sam prepričal o kakovosti njihovih izdelkov, nekaj pa jih je spoznal med raziskovanjem. »Vsak pridelovalec je prispeval po en recept. Seveda sem vse preizkusil in skuhal za družino ali prijatelje,« o konceptu te zanimive kuharske knjige pripoveduje Slokar. Na poti k izvoru »Pri raziskovanju hrane noro uživam,« svoje osnovno delovno načelo opiše 28-le- tnik, ki je, kot pravi, »hotel iti na njivo, v sadovnjak, na ribiško ladjo, vse do sestavin za jedi,« ki jih rad pripravlja. »Bolj ko sem hodil po deželi in poslušal ljudi, več zgodb se je zapisalo v moj spomin.« O omenjenih pridelovalcih pravi, da so to ljudje, ki s svojo voljo, trdim delom in z veliko ljubezni pridelajo najboljše sestavine. Ob obisku teh se je rodila tudi ideja, da je o njih treba napisati knjigo. »Čutim, da vam moram povedati zgodbe teh ljudi, ki vsak dan vstajajo ob prvem svitu, naj bo zima ali poletje, da lahko mi pozneje udobno vse nakupimo in na krožnike postavimo sveže, zdrave in kakovostne izdelke. Slovenci prevečkrat pozabljamo, da imamo najboljšo hrano pravzaprav za prvim ovinkom, pri prvem kmetu,« je v uvodu svoje kuharske knjige zapisal Slokar. Najboljše olje le za avto Domača hrana, ki nam je na voljo v Sloveniji, po Slokarjevem mnenju ni predraga. Meni, da bi tujci, ki jih tako radi posnemamo in občudujemo, z veseljem bogato plačali za tako kakovostno hrano, kot jo imamo na domačem pragu. »Pri nas, Slovencih, je hecno to, da bi v avtomobil vedno natočili najboljše olje. A ko gre za NT&RC, d. o. o., Prešernova 19, 3000 Celje Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja in nastopanja pred radijskim mikrofonom? Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje iščemo novinarja oziroma novinarko z vsaj 7. stopnjo izobrazbe Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 30. novembra na radio@nt-rc.si ali tednik@nt-rc.si ali na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za novinarja/novinarko«. nas ali naše telo, tega ne naredimo. Vse lahko gledamo >skozi denar<, vendar si žal zdravja nikoli ne moremo kupiti,« slikovito opiše Slo-kar, ki je trdno prepričan, da z nakupom pri slovenskih pridelovalcih ob tem, da jemo odlične sestavine, dolgoročno poskrbimo tudi za zdravje. Čeprav Slokar verjame, da obstajajo »prehranski lobiji«, ki skušajo vplivati na nas, navadne potrošnike hrane, hkrati tudi pravi, da se z njimi ne obremenjuje: »Podpirajte domače proizvajalce, kupujte od njih in uživali boste v najboljših jedeh.« Prav tako ga ni »ganila« nedavno objavljena raziskava, ki naj bi dokazovala, da je rdeče meso rakotvorno: »Menim, da mora vsak poslušati svoje telo. Jejte vsakega po malo in bo vse, kot mora biti. Ob tem ne zanemarite gibanja in rekreacije.« MRL, foto: Maja Galuf Matevž Slokar je od malega rad dobro jedel: »Družinska kosila in večerje so bili v naši družini nekaj običajnega, utečenega. Mama je vedno kuhala preprosto in zelo dobro. Takšno hrano imam še danes najraje - domačo in pristno. Hrana in uživanje v njej družino povezujeta, da kljub natrpanim urnikom najde čas za druženje.« Božična jabolčna Svinjska ribica, polnjena s juha pršutom in z nanoškim sirom Jabolka speremo pod vodo in olupimo. Narežemo jih na kocke, stresemo v lonec, dodamo sladkor, cimet, vodo in kuhamo do mehkega. Zatem jih precedimo in pretlačimo. V dobljen jabolčni pire dodamo belo vino, da dobimo gosto juho. Okus dopolnimo z rjavim sladkorjem. Juho nalijemo na krožnike in potresemo z rozinami, namočenimi v rumu, ter s sesekljanimi mandlji. Meso operemo, s papirnato brisačo dobro osušimo in potolčemo. Po notranji strani ga dobro posolimo. Rezine pršuta in sira položimo na sredinski del mesa. Prepognemo levo in desno stran mesa. Meso obrnemo tako, da je prepognjeni del na spodnji strani. Meso posolimo in popopramo še po vrhu. Meso pečemo na naoljenem pekaču in ga med peko premažemo z olivnim oljem ali maslom. Ko je meso pečeno, ga vzamemo iz pečice, preložimo na krožnik, pokrijemo z aluminijasto folijo in pustimo stati 15 minut. Recept je prispeval gospodar kmetije Cigoj iz Črnič pod Nanosom. Njoki iz rdeče pese Gomolje krompirja in rdeče pese ovijemo vsakega posebej v aluminijasto folijo in pečemo približno eno uro v pečici. Ohlajene olupimo in pretlačimo. Zelenjavni pire zmešamo z moko, s pšeničnim zdrobom, z jajcem in s soljo. Dobiti moramo enotno testo, ki se lepo loči od prstov. Na pomokani površini ga oblikujemo v dolg svaljek in narežemo na njoke. Vanje z vilicami vtisnemo okrasni vzorec. Paziti moramo, da se testo ne ohladi, ker je izdelovanje njokov oteženo. Pristavimo lonec z večjo količino vode. Njoke stresemo v krop in kuhamo, dokler ne priplavajo na površje. Plavajoče takoj poberemo iz kropa in prestavimo v hladno vodo, da ostanejo trdi in neprekuhani. 34 ZA ZDRAVJE Kako komunicirati z gluhim? Vsi, ki poznajo osebe, ki so gluhe, in že komunicirajo z njimi, vedo, da bo gluh človek storil vse, da ga bo slišeči razumel. Četudi morda gluhi govori, mora slišeči vedeti in razumeti, da ne sliši. »Znakovni jezik je povezan z vidnostjo, torej je očesni stik pri komunikaciji izredno pomemben. Pogled stran med komunikacijo, pokritje ust z roko, žvečenje, kajenje ... vse to popači mimiko obraza, ki je za gluhega človeka izredno pomembna, saj jo ves čas opazuje. Slišečemu ni treba poznati jezikovnega govora oziroma kretenj, a se mora zavedati, da ves čas vzpostavlja očesni stik, jasno mora govoriti, saj nekateri berejo tudi z ustnic. Pri tem ni treba glasno govoriti, le izgovarjati je treba z ustrezno mimiko obraza in besede pravilno oblikovati. Gluha oseba se bo resnično vedno potrudila povedati, kaj želi, in nas razumeti.« »Gluhe osebe si želijo enako kot slišeči. Dobiti popolno informacijo. Želijo biti enaki slišečim,« dodaja dolgoletna tolmačka za znakovni jezik Darja Fišer. Gluhi niso drugačni, drugačen je le način komunikacije Slišeči so tisti, ki se bojijo drugačnosti - Gluhost je ena najtežjih invalidnosti Na svetu je približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji okrog 1.500, a še več je tistih, ki imajo težave z naglušno-stjo. Kljub temu, da se je sistem v zadnjih letih v Sloveniji izboljšal in se je uredil status gluhih in naglušnih, ne moremo mimo tega, da imajo ljudje zaradi okvare sluha še vedno velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje. Zato imajo slišeči nalogo in odgovornost, da razumejo gluhe in naglušne in jim ravno na podlagi razumevanja omogočiti boljšo socialno vključenost v družbo. Popolnoma vsak od nas se lahko sreča z gluhostjo. Ali v svojem okolju, družini ali pa je gluh sam. Gluhost je lahko podedovana, torej gre za genetske nepravilnosti v delu notranjega ušesa ali na kostnem delu tako imenovanega ušesnega polžka. Do gluhosti lahko pride zaradi vnetij ali poškodb otroka med porodom. Vzrok so lahko na primer rdečke, različni Rh faktorji krvi staršev, mumps ali zastrupitev z zdravili, ki jih je morda mati jemala med nosečnostjo. Gluhost je lahko tudi pridobljena in ravno tukaj se lahko z njo sreča vsak slišeči. Tudi pri tej vrsti so lahko vzrok vnetja predvsem srednjega ušesa, kapi, poškodbe glave in podobno. Gluhost včasih vodi v osamljenost Za gluhost velja, da jo je celo Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot eno najtežjih invalidnosti. Kljub temu Slovenija glede na Sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983 gluhe uvršča med tiste s 70-odstotno telesno okvaro, zaradi česar jim država ne prizna statusa invalida, nimajo pravice do tehničnih pripomočkov ali do invalidnine. Gre za nevidno invalidnost, ki lahko za človeka pomeni številne posledice. Ker ne sliši, KUPON (Shujsajmo z Novim 1 »cinikom in Radiem Celje . 1.Ш e. . . i. n. . .p. ni me k.................. naslov............................................... ..e:nasiovin.gsm.............. ..starost,...^ izobrazba aii imate kakšne zdravstvene težave? DA NE Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika X Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Za tečaje slovenskega znakovnega jezika se odloča vedno več ljudi, ki sicer v svoji družini nimajo gluhega člana. To je hkrati znak, da je ozaveščenost med ljudmi o gluhosti vendarle večja. nima zmožnosti glasovno-je-zikovne komunikacije oziroma je ta omejena, kar lahko vodi v fizične in psihične ter socialne posledice. Kot pravijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, gluhota včasih povzroča osamljenost, gluha oseba zavrača podporo okolice, se zapira vase in ima stalen občutek izoliranosti in ogroženosti. »Gluha oseba je ves čas stisnjena v kot informacijske blokade, je v podrejenem položaju v razmerju do slišečih informatorjev in ima venomer občutek odvisnosti, kar posledično vpliva na neza- upanje do slišečih,« navajajo v zvezi. To pri gluhih namreč okrni občutek možnosti za enakopravno in samostojno sodelovanje na mnogih področjih življenja. Predvsem v komunikaciji, informiranju in izobraževanju. Pogovor z gluhim, ne tolmačem Gluhi ljudje so popolnoma enakovredni vsem slišečim, dodaja Darja Fišer, dolgoletna tolmačka in predsednica sveta zavoda Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik. »Drugačen je le način Na območju širše celjske regije živi približno 250 gluhih oseb. »Pomembno je, da se družina sooči z gluhoto in da osebo, ki se sooča z njo, tudi sprejme, ji stoji ob strani in ji pomaga v vseh življenjskih situacijah ter jo na ta način pripravi za čim bolj samostojno življenje. Materni jezik gluhih je slovenski znakovni jezik in to je jezik, v katerem se gluhi najučinkoviteje sporazumevajo,« pravi Aleš Peperko, predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje, ki organizira tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika. »Mislim, da se v hudi stiski znajdejo starši, ki se jim rodi gluh otrok, pred tem pa se v družini z gluhostjo še niso srečali. Ti starši se soočajo s težkimi življenjskimi situacijami, še posebej v času izobraževanje gluhih otrok, saj država za ustrezno pomoč pri izobraževanju gluhih še vedno ni storila dovolj. Tisto, kar nas najbolj boli, je, da nam gluhim država ne prizna 100-odstotne telesne okvare,« še dodaja Peperko, ki je tudi sam gluh in je tudi oče gluhih otrok. Leta 2002 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Slišečim sicer to ne pomeni veliko, vendar je bilo sprejetje prelomnica za pravice gluhih, saj je s tem zakonom znakovni jezik postal njihov uradni jezik. Leta 2014 je država sprejela tudi pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila in s tem zagotovila sofinanciranje nekaterih tehničnih pripomočkov, ki jih gluhe in naglušne osebe potrebujejo za premagovanje komunikacijskih ovir. komunikacije gluhih. Ljudje se pogosto bojimo drugačnosti.« Ravno slednje namreč opaža pri svoji pomoči gluhim, ko morajo ti opraviti kakšne postopke v različnih ustanovah. »Ponavadi se vsi slišeči, kadar tolmačim, obračajo name in rečejo: >Povejte mu.< Zato jim velikokrat odvrnem, naj sami povedo gluhi osebi, ki je poleg mene, saj jaz samo prevajam. S takim načinom komunikacije slišeči spregledajo identiteto gluhe osebe. Tolmač je samo tisti, ki premosti težave v komunikaciji,« pojasnjuje Fišerjeva. Na žalost omenja, da ima kot tolmačka več negativnih izkušenj glede odnosa slišečih do gluhih kot pozitivnih, vendar potrjuje, da se stvari z leti spreminjajo na bolje. Ome- nja sicer izkušnjo, za katero je skoraj neverjetno, da se je sploh zgodila. Pred tremi leti je z društvom gluhih na eni od v mestu postavljenih stojnic ljudem predstavljala znakovni jezik. Večina mimoidočih je bila navdušena, nato se je zgodilo nekaj neverjetnega. Mama enega od otrok, ki ga je zanimal znakovni jezik, je prišla do njega in ga odpeljala v strahu, da se ne bi »nalezel« gluhosti. »Ko naletiš na takšno situacijo, se vprašaš, ali so ljudje res toliko zaverovani sami vase. Gluhost se lahko zgodi nam že danes ali jutri. In takšen odnos je zadnje, kar bi pričakovali ali si želeli, če bi bili v enakem položaju kot gluhi,« še zaključuje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA r HI THERMANA laško OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVIA.NETi E-POŠTA: VERSINlN.ANDREJ@GMAlLCOM v_/ PODLISTEK / BUKVARNA 35 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra Rubriko pripravlja www.kamra.si Osrednja knjižnica Celje Razvoj osnovnega šolstva v Celju (2. del) Pomembno vlogo pri uvajanju in krepitvi slovenščine v glavni šoli v Celju je imel tudi takratni opat in šolski nadzornik Hobelnik. Zavračal je učitelje, ki niso znali slovensko, saj je menil, da so za poučevanje v celjski glavni šoli neprimerni. Od leta 1778 do 1866 je bil v Celju za potrebe poučevanja na voljo tudi učiteljski pedagoški tečaj. Od leta 1848 so na njem poučevali tudi slovensko slovnico in spisje, dve leti kasneje tudi prirodoslovje. Po dveh letih pedagoškega tečaja so pridobili še drugi letnik (1850), v okviru katerega so se je izobraževali učitelji za poučevanje v glavnih šolah. Drugi letnik je bil ukinjen že leta 1854, kar je imelo velike posledice za položaj slovenščine v celjski glavni šoli. Absolventi enoletnega tečaja so lahko učili le na podeželskih trivialkah. Prva knjižnica Leta 1822 so v Celju na pobudo ravnatelja glavne šole Valentina Končnika ustanovili prvo pedagoško knjižnico, ki je imela fond 500 knjig. Denar (goldinar) za nakup knjig so prispevali učitelji sami. Navkljub vsemu je pouk v štirirazredni mestni šoli še vedno potekal v nemškem jeziku. Da so omilili težave učencev v prvem in drugem razredu, so leta 1846 uvedli uporabo slovenščine pri predmetih, kot so branje, pisanje in računanje, kar je omogočilo slovenskim učencem lažje učenje nemščine in nemškim učencem hitrejše privajanje na slovenski jezik. Slovenščini štajerska deželna oblast ni bila naklonjena. Nemška mestna oblast v Celju pa je to spretno izrabljala v prid poučevanja v nemškem jeziku. Spremembe in naraščanje števila učencev Leta 1850 se je trirazredna okrožna glavna šola preimenovala: Celjska krajna nižja realka, glavna šola in učiteljišče. Četrti razred glavne šole se je spremenil v dvorazredno realko. H glavni šoli so sodile tudi dekliška osnovna šola in k njej priključena pripravljalna, ponavljalna ter nedeljska šola. Šolo so obiskovali tako celjski mestni kot tudi okoliški otroci, zato so pri pouku prevladovali slovenski učenci. Pouk je bil v celoti v nemščini, razen v nedeljski šoli. Ves čas je delovala v prostorih na Slomškovem trgu. Bila je financirana iz posebnega sklada, v katerega so pritekala sredstva iz šolnine, prispevkov mestne občine, cehov in nekaterih gospoščin. Revnejši učenci so bili oproščeni šolnine, tudi učbenike so dobili brezplačno. Število učencev je vztrajno naraščalo, od 161 v letu 1777 do 377 v letu 1873. Stanislava Ferjanc in Bernardka Zupanc Nadaljevanje prihodnjič ... Avtor priročnika Slovenska slovnica (1876) je bil celjski ravnatelj glavne šole Valentin Končnik. France Balantič: Zbrane pesmi O avtorju: Ko so pesniki umirali mladi Kosovel, Murn, Kette, Kajuh, Balantič in še bi lahko naštevali. Slovenski pesniki so pogosto umirali mladi, nekateri zaradi težkih splošnih razmer, nekateri celo med vojno. Tako na eni kot na drugi strani bojne in politične črte v najbolj žalostnem obdobju slovenske zgodovine. Že od otroških let sta me posebej zanimala življenje in delo slovenskih pesnikov in pisateljev, vendar za nekatere sploh nisem vedel. Nato sem - sam ne vem, kje - slišal za pesnika Franceta Balantiča, ki je bil v Sloveniji dolgo prepovedan. V današnjih razmerah je to seveda smešno, vendar v ti- Pesnik France Balantič (1921-1943) se je rodil v Kamniku. Med šolanjem na klasični gimnaziji v Ljubljani je prejel nagrado za najboljšega učenca. Na začetku vojne, med študijem slavistike, je bil povezan z Osvobodilno fronto. Po raciji italijanskih fašistov je bil aretiran, odpeljali so ga v fašistično taborišče Gonars. Nekaj mesecev po izpustitvi se je marca 1943 pridružil vaškim stražarjem, jeseni isto leto je med spopadom med partizani in domobranci zgorel. Njegova prva pesniška zbirka je izšla že nekaj mesecev po njegovi smrti. stem času ni bilo tako. To je bil pesnik, ki je najprej doživljal grozo fašističnega taborišča Gonars in se je nato po spletu različnih okoliščin znašel med domobranci. In France Balantič če je nekaj prepovedano, to vzbuja tem večje zanimanje. Že kot študenta me je zanimalo, kaj je vendar pesnil ta nekoč prepovedani Balantič. Je pesnil kakšne bojevite »protipartizanske« pesmi? Je opeval početje Hitlerja, Mussolinija in slovenskih ko-laboracionistov? Kje pa! To je pesnik nežnih čustev, lirični pesnik. V njegovih pesmih ni prav nobene politike. Prvi odgovor na vprašanja, ki sem si jih postavljal, sem našel med listanjem njegove knjige v slovenski knjigarni onkraj meje, v Celovcu. »Balantič ni bil nikakršen pesniški izpovedovalec kle-rofašističnega mračnjaštva, saj ni zmogel niti enega samega verza v čast in slavo propadajočega sveta. Bil je velik talent, vendar utesnjen zaradi osebne stiske, obupa in brezizhodnosti,« je Balantiču že leta 1984 priznal takratni politik Mitja Ribičič. Kljub temu kulturnih škandalov, povezanih s pesnikom Balantičem, ni manjkalo in se nadaljujejo v današnje čase. Balantičeve nasprotnike je namreč posebej motilo in jih še moti, da si ga je slovenska povojna politična emigracija prisvojila za nekakšnega svojega Kajuha. O Balantiču je bilo mogoče v domovini tu in tam kaj malega prebrati že v prvih povojnih desetletjih. Leta 1966 je Državna založba Slovenije knjigo Balantičevih pesmi v Ljubljani celo že natisnila, vendar je bila celotna naklada zaradi političnega pritiska uničena. V knjigarnah Slovenije se je prva zbirka Balantičevih pesmi iz iste založbe pojavila šele leta 1984. Molčanja o Balantiču še vedno ni bilo konec, saj je bil javni recital njegovih pesmi, ki bi moral biti dve leti pozneje v pesnikovem Kamniku prepovedan naknadno, potem ko je bilo dovoljenje zanj že pridobljeno. Ker druga svetovna vojna očitno še ni končana, je letos poleti v Kamniku znova zavrelo. Nameri, da bi se kamniška knjižnica po novem imenovala po domačem Balantiču, so se posamezniki uprli s peticijo proti temu. Številni vidni slovenski kulturniki so poimenovanje po Balantiču podprli. Je za presojanje umetniške vrednosti ustvarjalčeve-ga dela pomembno, kaj ta v življenju počne poleg literarnega ustvarjanja? »Njegova lirična izpoved pomeni vrhunski prispevek v zakladnico poezije moderne dobe,« je o Balantiču zapisal odličen poznavalec njegovega dela France Pibernik. »Umazan črv sem, ki zdaj zdaj izgine/ni v meni več domačega neba,/le lačen pes sem, ki zdaj zdaj pogine,« je zapisal Balantič v Gonarskih sonetih 1942 med trpljenjem v fašističnem taborišču v Italiji. Njegovi bližnji so ga poznali kot plaho in samotno osebnost. V pesmih Balantiča, ki je umrl le nekaj dni pred 22. rojstnim dnevom, je veliko omenjanja smrti. Med drugim v pesmi Jaz sem smr- ti pijan, kjer nagovarja dekle: »Deklica, jaz sem svetle smrti pijan!« Nato je do nje zares prišlo, pesnik jo je celo sam sebi preroško napovedal, ko je v svojih pesmih zapel: »V ognju groze plapolam.« Med spopadom med partizani in domobranci na Notranjskem novembra 1943 je Balantič živ zgorel. »Ležim v globini tiho, tiho,/v dolini mrzel je večer in pust./Pri meni noč je in mi sveti./Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!« je napovedal v svoji pesmi Zasuta usta. BRANE JERANKO Muzej novejše zgodovine Celje vabi otroke in starše v Hermanovo otroško gledališče v soboto, 21. 11. 2015, ob 10. uri na lutkovno predstavo ŽABEC IN NJEGOVO SRCE. Žabec na začetku lutkovne zgodbice ugotavlja, da se počuti nenavadno in s pomočjo svojih prijateljev išče in najde vzrok za svoje počutje. Zaljubljenost! Zaljubljen je v čudovito, lepo, belo račko! Kako ji to povedati? S pomočjo daril ali s pomočjo besed? Gostuje: Kulturno društvo Smeško. Cena posamezne predstave je 3 EUR, cena abonmaja je 18 EUR in vključuje obisk sedmih prireditev. Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/ museu mof recent history I celje ШП7Г muzej novej šezgod ovine | celje 36 ALMA M. KARLIN Strip o svetovljanki iz pro Avtor stripovskega življenjepisa Alme M. Karlin meni, da moramo to izjemno osebo s Pečovnika ponovno pripeljati v mesto Slovenci že vrsto let odkrivamo izjemno zapuščino Alme M. Karlin in se čudimo življenjski poti te poliglotke, pisateljice in svetovne popotnice. O njej je sčasoma nastalo precej mitov. Med ustvarjalci, ki želijo potrditi ali ovreči številne zgodbe o prvi ženski na svetu, ki je sama, brez podpornikov, prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni, je tudi Marijan Pušavec. Njegov zadnji poklon Almi, podprt s preverjenimi dejstvi, je strip Svetovljanka iz province, ki ga je ilustriral Jakob Klemen-čič. Gre za prvi biografski strip pri nas. Pušavec zase pravi, da je prišlek. V knežje mesto se je preselil leta 1990, ko se je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje zaposlil kot lektor. Po osmih sezonah dela v gledališču se je zaposlil na domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje. Ob prvem stiku z gradivom so mu kot literarnemu zgodovinarju v oči najprej padli literarni ustvarjalci, med njimi tudi Alma M. Karlin. Za njo je slišal že prej, vendar razen njenega dela Samotno potovanje takrat ni poznal ničesar drugega. Ko si je na »Strip ima svoj krog bralcev, zapriseženih striparjev. Nekateri bralci po njem posežejo le občasno. Obstajajo pa seveda ljudje, ki ga dojemajo kot nekaj trivialnega, manjvrednega, nekaj, kar je na pol >plaža<. Najin cilj z ilustratorjem je bil, da bi bil strip o tako veliki osebnosti, kot je Alma M. Karlin, resno, pošteno delo,« pravi Marijan Pušavec. podlagi različnih virov želel ustvariti mnenje o tej ženski, je naletel na nasprotujoče si podatke in na različne dobro zveneče anekdote, ki so se z leti izkazale za prazne govorice. Prepoznal je, da njena zapuščina živi med resničnostjo in mitom, s svojimi prizadevanji na različnih področjih pa je s somišljeniki skušal tej izjemni osebi dati mesto, ki ji pripada. Strip kot življenjepis Pušavec svojih besedil ponavadi ne prepušča domišljiji, ampak se zakoplje v dokumentacijo in arhive. Tudi tokrat se je poglobil v Almino življenje in delo. Prebral in pregledal je malo morje njenih romanov, potopisov, prispevkov, pisem in neobjavljenega arhivskega gradiva. Strip je zasnoval kot življenjepis, zato Alma svojo življenjsko zgodbo pripoveduje v prvi osebi. V kolofonu stripa je navedel vsa dela, iz katerih je črpal podatke - povzel jih je bodisi dobesedno, bodisi jih je pre-drugačil, strnil ali uporabil kako drugače. Kdor bo delo pozorno preletel, bo o Alminem življenju izvedel vse, kar bo želel, zagotavlja stripovski scenarist. Bila je skribomanka Pri ponovnem raziskovanju gradiva je Pušavca še posebej pritegnila korespondenca Alme M. Karlin. Ta je bila namreč izjemna dopisovalka, zaradi odličnega znanja tujih jezikov je imela na stotine dopisovalcev iz vsega sveta. Najbolj zanimivo je dopisovanje med Almo in njeno prijateljico Theo Schreiber Gammelin, preden se je slednja Marijan Pušavec se z zapuščino Alme M. Karlin ukvarja od leta 2000. Med drugim je več založb prepričal za ponoven prevod in izdajo njenih knjižnih del. Pod okriljem Osrednje knjižnice Celje je vzpostavil spletni portal, ki širši javnosti ponuja preverjena dejstva o njenem življenju in delu. Kot svetovalec je med drugim sodeloval tudi pri snemanju igrano-dokumentarnega filma, ki ga je o tej izjemni ženski posnela Marta Frelih. Njegov zadnji poklon Almi je strip Svetovljanka iz province. za stalno preselila v Celje. Dopisovali sta si vsaj tri ali štiri leta prej, ohranjenih je približno 60 njunih pisem. Je bilo pa neko obdobje izmenjavanja pisem med omenjenima sorodnima dušama zelo intenzivno, Alma je na primer v enem dnevu napisala tudi dve pismi ali celo več, je povedal Pušavec. »Bila je dobesedno skribomanka, ves čas je morala pisati.« Od sreče do bridkega konca Življenjepis Svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih samostojnih poglavij - Cilli, London, Svet in Celje. Gre za Almino popoldne Spoznavanje slavnih someščanov - Za začetek Alma M. Karlin Celje se lahko pohvali z vrsto znamenitih osebnosti, ki pa jih danes premalo poznamo. Zato so v turističnem in kulturnem društvu zastavili projekt Celjska zgodba - Celje story, s katerim bi oživili spomin na nekatere od teh osebnosti. »Vsaj 40 bi jih lahko predstavili v prihodnjih letih,« pravi Vesna Golner, vodja projektov v društvu. To je s prvo prireditvijo opozorilo na Almo M. Karlin. V petek je pripravilo celodnevno dogajanje z naslovom Almina pot domov. Likovna delavnica na temo Alme Karlin je razvnela otroško domišljijo malčkov iz Vrtca Danijelov levček. e jJt** 0 alum □ма ш H * tit® C t' Almina hiša v Pečovniku, kjer je bivala zadnja leta svojega življenja, je bila v petek popoldne spet odprta in mnogi se niso sprehodili le do Celjske koče, ampak tudi skozi življenjske prelomnice slavne popotnice, pisateljice, pesnice, slikarke ... Alma se po osmih letih vrne v Celje ... Performans je izvedla Maja Zupanc v režiji Luke Marcena. ALMA M. KARLIN 37 evince poglavja o pomembnih Al-minih življenjskih mejnikih. Najdaljše poglavje je tudi vrhunec romana, gre za osemletno potovanje okrog sveta. Zadnji del prikazuje njeno vrnitev s potovanja, njeno večjo prepoznavnost, ko so bila njena dela v Evropi zelo dobro sprejeta, ko so jo vabili na predstavitve, intervjuje, po čemer je vedno hrepenela. Omenjeno obdobje je bilo zanjo srečno tudi v osebnem življenju, saj je našla človeka, s katerim je lahko živela. To poglavje govori seveda tudi o težavah s povojno oblastjo, velike sreče do popolne katastrofe,« je razložil Pušavec. Ko slika spregovori Spraviti izjemen življenjepis Alme M. Karlin in vso to množico podatkov v strip, je bil precejšen zalogaj, priznava avtor. Največ težav je imel prav s potovanjem, s tem, da je dogajanje osmih let spravil v predviden prostorski okvir. Med množico krajev in ljudi je izpostavil bistvene dogodke, predvsem pa njene težave z moškimi na poti. Ti so jo nadlegovali ves čas, po prepričanju Pušavca je Alma Predstavitev stripa Alma M. Karlin, Svetovljanka iz province, ki je izšel pri reviji Stripburger, bo v Osrednji knjižnici Celje v sredo, 9. decembra. konec pa je žalosten. »Takrat je živela v revščini, honorarji niso prihajali, ona pa je ves čas pisala. Najbolj jo je mučilo, da ni mogla objavljati svojih rokopisov, kaj šele, da bi od del, ki so v tujini izšla, lahko živela. Temu se je pridružila še bolezen. Gre torej za preobrat od M. Karlin v Južni Ameriki, že na začetku potovanja, doživela celo posilstvo. Pri sestavljanju besedila in snovanju posameznih prizorov je precejšnjo pozornost namenil usklajevanju količine besedila in podob. Ponekod je besedila veliko, a gre za vsebi- »Ilustratorju Jakobu Klemenčiču sem napisal o svoji osnovni ideji, on pa jo je podprl. Ko je izrisal nekaj likov in prizorov, sva videla, da sva se odlično ujela. On je klasično izobražen mož, čas na prelomu stoletja mu je izredno blizu, tako da sem tudi sam kot scenarist v sodelovanju z njim pri tem stripu >profitiral<.« Najprej so dopoldne mladi likovno ustvarjali v Galeriji Kvartirne hiše na temo Alme Karlin. Vesna Golner pravi, da so povabili šole in vrtce, vendar so se odzvali le slednji. Kljub temu so v društvu zadovoljni, saj je bila to šele prva tovrstna prireditev. Tudi popoldanski kratek umetniški performans o Almini vrnitvi v Celje, ki ga je pri njenem kipu na Krekovem trgu izvedla Maja Zupanc, je bil deležen širše pozornosti. Obiskovalci so se nato lahko preselili v Kvartirno hišo na bralno urico z Almo. Sončno no, ki jo je težko narisati, razlaga ljubitelj stripa. »Najboljša kombinacija se zgodi, kadar bralec zaide v sliko, kjer dobi pojasnilo ali dopolnitev tistega, kar prebere, tako da gre za organsko celoto. Okvirčki torej niso ilustracija, ki dogajanje ilustrira, ampak ilustracija, ki dogajanje pripoveduje skupaj z besedilom.« Dela kličejo po prevodih Na to, da smo Almo M. Karlin Slovenci tako dolgo pustili ob strani, so po besedah Pušav-ca vplivala številna zgodovinska dejstva, med drugim nacizem in druga svetovna vojna. Nasploh pa imamo z Almo takšen problem kot z vsakim uspešnim Slovencem. Če bi na primer res dobila Nobelovo nagrado (obstaja namreč mit o nominaciji, a v arhivu Nobelove ustanove o tem ni ohranjenega ničesar), Celjani ne bi vedeli, kaj bi potem s tem, je prepričan pisatelj. V zadnjem času lahko v spomin nanjo zasledimo številne vsebine in dogodke. A Pušavec izpostavlja, da je bila Alma v prvi vrsti pisateljica. Večina njenih knjig, tako tistih, ki so izšle, kot tistih v tip-kopisu, še ni prevedena. Če jo želimo danes bolje spoznati, potrebujemo dobre prevode njenih del. Tudi mistificirati je ne smemo. Želja sogovornika pa je še, da bi jo prepeljali s Pečovnika nazaj v mesto in da bi tam imela stalno razstavo. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA petkovo popoldne so mnogi izkoristili za pohod na Celjsko kočo, zato so za nekaj ur odprli vrata prenovljene hiše v Pečovniku. Kako je strip zapisan med Slovenci? Pušavec pravi, da to zvrst literature slovenski bralci vedno bolj čislajo. Do zasuka je prišlo ob koncu 80. let, ko je Mladina začela objavljati strip, ki je ugovarjal takratni oblasti, se norčeval iz nekaterih poglavij slovenske zgodovine. Zaradi dobrih risarjev in zanimivih tem je ta zvrst dobila več bralcev, sprejeli so jo tudi mladi izobraženci. S pojavom novih avtorjev in revije Stripburger v 90. letih se je položaj stripa pri nas še okrepil. Pomembna prelomnica je bilo tudi leto 1996, ko je bila v celjski galeriji sodobne umetnosti prva pregledna razstava slovenskega stripa, s katero so bili naši striparji opaženi, njihov način izražanja pa je bil prepoznan kot enakovreden slikarstvu, kiparstvu in drugim zvrstem umetnosti. Za prepoznavnost stripa pri nas so pomembni tudi dosežki posameznih avtorjev, kot sta Tomaž Lavrič in nestor slovenskega stripa Miki Muster, je pojasnil Marijan Pušavec. Komu bo društvo namenilo večjo pozornost prihodnje leto v okviru projekta Celjska zgodba, še ni znano, saj se člani odločajo med rimskim senatorjem Titom Varijem Klemensom, ki je bil rojen v takratni Celei, in med sv. Maksimilijanom, škofom in zavetnikom mesta. Ana Mešiček zadnjih šest let živi v Domu sv. Jožefa v Celju. »Imela sem prijazno in velikodušno botro« Tako se Alme M. Karlin spominja njena sorodnica Ana Mešiček V projekt oživljanja znanih osebnosti sodi tudi priprava vsakokratne razstave. Društvo sicer želi, da bi sčasoma nastal nekakšen muzej, kar pa je predrago. Konec leta bo tako figuro Alme za njenim slavnim pisalnim strojem Eriko izdelal znan slovenski kipar Ciril Ko-čevar, na ogled pa bo v Kvar-tirni hiši. TC, foto: GrupA Ana se je leta 1926 rodila v Rogaški Slatini. Zaposlena je bila v hotelih, poročila se ni nikoli. Njena botra Alma M. Karlin je bila v umirjenem in utečenem ritmu življenja verjetno eden najbolj razburljivh utrinkov svetovljanskega sveta, ki se ga z veseljem spominja še danes. »Bila je mamina sestrična. Almin in mamin oče sta bila brata Karlin. Mama je z njo navezala stik v nekem obdobju, ko je bil mlajši brat v bolnišnici v Celju. Vse odtlej smo se družili in vzdrževali stike,« se spominja Ana. »Ko je Alma prišla na obisk, mi je bila takoj všeč. In ker sem bila ravno takrat pred izbiro birmske botre, sploh nisem veliko pomišljala. Zdi se mi, da je z veseljem sprejela to nalogo, čeprav posebej verna ni bila nikoli.« Alma je bila takrat stara malo manj kot 50 let. Svojo birmanko je svečano oblekla in poskrbela še za kakšno darilo. »V lepem spominu so mi kasneje ostali moji obiski v Celju oziroma na Pečovniku, kjer je živela. Njena hiša je bila kot muzej in vsak predmet je imel svojo zgodbo. Rada je pripovedovala, kako je bilo na poteh po svetu. Kot je pravila, je ljudožerci niso hoteli pojesti, ker je bila premajhna in presuha,« se nasmeje Ana. »Zdela se mi je tako zelo pogumna. Občudovala sem jo. Da bi sama poizkusila kaj podobnega, mi ni padlo na pamet.« Prebrala je samo eno Almino knjigo, ki je bila takrat v slovenščini, vse drugo je Alma ustvarjala v nemščini. »Ljudje je niso preveč marali. Imeli so jo za nemčurko, ker je znala dobro nemško. In tudi sicer se jim je zdela čudna, če ne že kar čudaška.« Ko je Alma leta 1950 umrla, Ana ni bila na pogrebu. Zadnjega slovesa se je udeležila njena mama. Almina prijateljica Thea Schreiber Gammelin pa je družino v Rogaški Slatini nekajkrat obiskala tudi še po Almini smrti. »Vsekakor sem ponosna, da je bila Alma Karlin moja botra,« zgodbo zaključi Ana Mešiček. Zadnjih šest let živi v Domu sv. Jožefa v Celju in se najbolj razveseli obiskov iz Nemčije, kjer živi družina njenega pokojnega brata. StO, foto: SHERPA Petkov večer se je za nekatere končal v Kvartirni hiši na uri branja Al-minih del. Prebirala jih je članica Turističnega in kulturnega društva Celje Karmen Meštrov. 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prejeli smo Rubež namesto vračanja preplačane dohodnine Večkrat sem slišal ali prebral o napakah davčne uprave pri odmeri dohodnine, nisem pa zasledil primera, ko človeku davčna uprava dohodnino dolguje in še rubi. Takšno napako je naredila Davčna uprava Celje pri obravnavi moje dohodnine, in sicer pri izdaji nekaj knjig o metodiki pouka, saj ni napravila niti ene cenitve normiranih stroškov za avtorstvo. Knjige sem izdal v samozaložbi, ker založbe zaradi izgub ne tiskajo knjig v malih nakladah 50 do 200 izvodov. Izguba pa je vedno tudi pri izdaji v samozaložbi. Ker za samozaložbo še nimamo davčne zakonodaje, kot potrjujeta tudi ministrstvo za finance in Finančna uprava RS, je samo na osnovi cenitve mogoče določiti višino normiranih stroškov za avtorstvo v samozaložbi. Cenitev Davčna uprava Celje že 11 let zavrača, čeprav sem navodila ministrstva za finance pošiljal vsako leto. Mojih natančnih cenitev pa ni upoštevala. Samo normirani stroški za avtorstvo so večji od vrednosti male naklade. Torej presegajo 100 odstotkov. So pa še stroški tiska in distribucije. Za delo z izgubo sem torej plačeval dohodnino in doživel še rubež pokojnine. Ko je bila pritožba za leto 2010 že drugič v ponovni obravnavi v Celju, je 15. 1. 2013 direktorica davčne uprave gospa Geržina od mene zahtevala verodostojna dokazila za stroške v samozaložbi. To pa je nemogoče brez cenitve, ki jo mora narediti davčna uprava. Podrobna pojasnila so v nadaljevanju prispevka. Občasno pišem od leta 1985. Do leta 2003 mi je Davčna uprava Celje priznavala vsaj 80 odstotkov stroškov od prodaje knjig, in sicer brez cenitve in upoštevanja normiranih stroškov za večletno avtorsko delo. Nisem se pritoževal, a sem vsako leto opozarjal, da za samozaložbo ne bi smel plačevati dohodnine, ker so po cenitvi stroški večji od naklade. Do leta 2003 sem letno neupravičeno plačeval 20 odstotkov dohodnine za knjige. Ko pa mi je Davčna uprava Celje za leto 2003 priznala samo 10 odstotkov stroškov od prodaje knjig in zahtevala račune za normirane stroške za avtorstvo, ki jih brez cenitve ni mogoče določiti, sem takoj prenehal pisati. Namesto da bi še naprej pisal knjige za metodiko pouka, sem v 11 letih napisal Davčni upravi Celje, MF in Fursu za tri knjige dopisov, pojasnil in pritožb. Davčna uprava Celje je torej obravnavala mojo dohodnino nestrokovno, brez dokazov in brez cenitve, ki je edini dokaz višine normiranih stroškov za avtorstvo v samozaložbi. Da je bilo delo Davčne uprave Celje nestrokovno, pove tudi to, da so vsako ugodno rešitev moje pritožbe na drugi stopnji v ponovnem postopku na prvi stopnji izničili. Za leto 2010 je DU Celje dvakrat ugodno rešeno pritožbo dvakrat razveljavila. Od davkoplačevalcev se zahteva poštenost pri odvajanju davkov, sicer se kršitelje kaznuje. Kako pa je pri napakah davčne uprave v Sloveniji? Etika in morala, kot jo poudarja predsednik vlade dr. Miro Cerar, velja za vse, ne? Da se razumemo: moja kritika se nanaša na posameznike, ki takšne napake delajo, spoštujem pa sistem davčne uprave, ki ga vsaka država mora imeti. Zadeva je bila tudi na upravnem sodišču v Celju, kjer so generalne napake davčne uprave brez dokazov, torej brez cenitve, samo prepisali. S tem sem seznanil tudi predsednico Upravnega sodišča RS. Cenitev se lahko napravi kadarkoli, in sicer po normativih AAS. Pri nakladi 50 izvodov so stroški 200-od-stotni glede na vrednost naklade (časopis Finance, 15. 1. 2013). V Celju torej zahtevajo dokazila za stroške v samozaložbi, kar pa je nemogoče, ker Davčna uprava Celje cenitev normiranih stroškov ni naredila. Ko sem direktorici gospe Geržina napisal, da je odgovorna, ker zadeva toliko časa ni strokovno rešena, sem takoj dobil izvršbo oziroma rubež pokojnine 2.500 evrov. Zakaj sem sploh pisal, če sem imel izgubo? Kot učitelj, pedagog in pedagoški svetovalec sem želel pomagati učiteljem, da bi bilo delo lažje, učenci pa bi dosegali boljši učni uspeh. To je tudi napisano v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo v šolstvu. Navajam: »Valentin Kubale se je zavedal, da učitelji dobro vedo, kaj morajo učence naučiti, težje za njih pa je, kako to doseči. To zavedanje je bilo razlog, da se je intenzivno posvetil metodiki poučevanja posameznih učnih predmetov. Pri tem je v marsičem oral ledino.« Mag. VALENTIN KUBALE, Celje Zahvale Izlet na Bled Pred nekaj dnevi me je presenetila pošta, v kateri je bilo vabilo Doma ob Savinji Celje iz Jurčičeve ulice 6. Namesto na običajno srečanje, ki ga dom organizira v jesenskih mesecih za svoje oskrbovance, ki imajo kosila in pomoč na domu, so nas tokrat povabili na izlet. Že nekaj let dobivam kosilo vsak dan in tedensko pomoč v gospodinjstvu. Najprej nisem mogla verjeti. Ko sem nekajkrat prebrala vabilo, sem se odločila, da grem in s seboj vzamem svojce za pomoč. Sobota, 7. november, je bila lepa in sončna že zjutraj, ko smo šli iz Celja. Od življenja ne pričakujem veliko in nemogočih stvari, toda ta dan smo preživeli s čudovitimi in prijaznimi ljudmi iz doma, ki so skrbeli za nas na tem izletu. Bilo je toliko prijaznosti in topline teh deklet, da ste gospa direktorica Bojana Mazil Šolinc lahko po- nosni nanje in seveda nase. Človeku kar zaigra srce. Najprej smo se ustavili na Brezju, kjer smo dobili malico. Potem smo šli na Bled, kjer smo dobili posebno »kremšnito«. Peljali so nas na sprehod po mestu in ob jezeru, kjer nam je naš mladi harmonikar malo zaigral. Potem smo šli v Žirovnico, kjer smo imeli kosilo. Po njem smo se polni lepih vtisov vračali domov. Ne smem pozabiti omeniti dobrega in prijaznega Izletnikovega šoferja in vodnice Nine. Hvala vsem in vsakemu posebej za vso pomoč. Nisem pozabila niti na tista dekleta, ki mi vsak dan prinašajo kosilo in nudijo gospodinjsko pomoč, a niso bila z nami. To so enkratna dekleta. Če me ni, me poiščejo ali pokličejo hčer ali sina, če je vse v redu. MARIJA JALŠOVEC, Celje Modri telefon Kako oddati stanovanje v najem Lastnica je oddala stanovanje najemnici, ki po izteku pogodbe v le tem stanovala mesec dlje, kot ji je stanodajalka dovolila. Po izselitvi ji je ostala dolžna najemnino za ta dodaten me- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. sec nedovoljenega bivanja in za stroške za položnice. Zanima jo, na kaj vse mora biti lastnik pozoren ob sklenitvi pogodbe z najemnikom. Prav tako jo zanima, če obstaja kakšen način, da bi izterjala znesek, ki ji ga dolguje dosedanja najemnica, brez sodnega postopka. Notarka Katja Fink iz Celja odgovarja: »Odgovorim lahko le to, naj se lastnica stanovanja v primeru, če se z bivšo najemnico ne bo mogla sporazumeti glede poravnave dolga, zglasi v kateri od odvetniških pisarn, saj dolga ni mogoče izterjati brez ustreznega sodnega postopka. Lastnik stanovanja lahko odda stanovanje najemniku za določen ali nedoločen čas. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, in sicer kot zasebna listina ali kot notarski zapis. Če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, se lahko pogodbenika dogovorita o neposredni izvršljivosti vseh medsebojnih terjatev, če pa je sklenjena v navadni pisni obliki in je na zasebni listini zgolj overjen podpis najemodajalca, pa se o takšni neposredni izvršljivosti določb najemne pogodbe ni mogoče dogovoriti. Iz tega razloga je najemodajalec bistveno bolj zavarovan, če sklene z najemnikom najemno pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj lahko najemodajalec v primeru, če najemnik ne plačuje najemnine in drugih stroškov, ki jih je dolžan plačevati, na sodišču vloži kar predlog za izvršbo. Seveda je v nasprotnem primeru, če je sklenjena zgolj navadna pisna pogodba, najemodajalec dolžan najprej vložiti tožbo zoper najemnika in šele nato lahko na podlagi pravnomočne sodbe, ki jo izda pristojno sodišče, vloži izvršbo, če mu najemnik kljub pravnomočni sodbi ne poravna dolgovanih obveznosti ali pa se iz stanovanja ne izseli. Ne glede na zgoraj zapisano seveda svetujem, naj se najemodajalec vsaj delno zaščiti tako, da se v najemni pogodbi, sklenjeni z najemnikom, dogovori tudi za plačilo varščine, ki jo lahko uporabi, če najemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti iz najemne pogodbe. V nasprotnem primeru mora varščino vrniti najemniku.« BRANE JERANKO ALBUM S CELJSKEGA 75-letnica zakonskega življenja Poročna slika prikazuje poroko Matije in Marije Uplaznik (roj. Kroflič), starih staršev Janeza Osetiča, lastnika fotografije, pri Bočevih v Vinski Gori pri Velenju 11. novembra 1940. Iz spominov: Moj stari oče Matija Uplaznik (1897-1962) je bil nekaj dni pred napadom Nemčije kot starojugoslo-vanski vojak mobiliziran h graničar-jem v Dravograd. K njemu sta se na cvetno nedeljo, na dan, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, iz Vinske Gore s kolesi odpravili žena Marija Uplaznik (1903-1983), moja stara mati, in njena sestra Nežika Kroflič (1915-2003) in mu peljali velikonočne jedi, da bi mu polepšali vojaške dni. Dvainšti-rideset kilometrov dolga pot ju je vodila mimo Velenja, Hude luknje, Mislinje in Slovenj Gradca do Dravograda. Tja sta se še lahko peljali čez dravograjski most, nazaj pa ne, ker je bil že zaminiran. Obe sta se srečno vrnili domov. Z bojišča je prišel živ tudi stari oče, ki se mu je uspelo izogniti nemškemu vojnemu ujetni- štvu, ker se je v Stranicah preoblekel v civilno obleko. Uporabljen vir: Vojnozgodovinski zbornik 45, Logatec, 2011. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. novi tednik Št. 46, i 9). novem tier 20i5 B RALCI POROČEVALCI »Z besedami se ne da opisati občutkov, ko človek stoji na zmagovalni stopnički in mu igrajo državno himno,« pravi Adi Vidmajer. Adi Vidmajer, zlati evropski veteran Pred kratkim so bile v Nici v Franciji veteran ske špo rtne igre, ki sejih je udeteMo več kot sedem tisoč: športnikov, ki so pred let:! že osvajali številna odličia. Tem igeam pravijo tudi, da so evropska veteranska olimpijada. Športniki so se pomerili tudi v vseh atletskih olimpijskih disciplinah. V atletiki je tekmovalo več kot tisoč vetera-fflnS Tokrat se je znova izvrstno re- ^mčglEjraSIOščnglj^e ga ГвдЛлтаЗЈЦпП^!«! vojil je mMHniVjffiflRRgnHUldi- va, ko je prehitel nekdanjega ЗШЕшш prvaka s Slovaške, tretji pa je bil tekmovalec s Poljske. Toda to še ni vee. Adi je osvojil re brr nasti mtdaljiv suvanju krogle? in metu diska. Na igrah v №ci sr slovenski atleti osvojili devet odličij, od tega šest zlatih medalj. Na podobnih tekmovanjih v zadnjih letih je Adi osvajal medalje in visoke uvrstitve kot po tekočem traku. Takšna tek-movNAIKRAyKOjani, Italiji, na Madžarskem, v Franciji, Avstriji, Nemčiji in Romuniji. Na svetovnem prvenstvu v mestu Riccione v Italiji leta 2006 pa se je uvrstil med pet najboljših atletov veteranov/. Na balkanskih prvenstvih je do sloj osvojil štiri zlate medalje in je; tudi balkanski prvak in rekorder v metu kladiva, ki ga je na mednarodnem tekmova- nju v Bukarešti zalučal 48,82 metra, kar je za 73-letnega veterana zagotovo izjemen dosežek. Če k temu dodamo še met gire (uteži) 18,87 m daleč, potem lahko mirno zapišemo, da so ti rezultati med prvimi tremi na svetu. Skratka, Adije-va veteranska športna kariera je zaznamovana z mnogimi medaljami. Koliko je vseh, na hitro niti ne zna povedati, čeprav mu vsaka veliko pomeni. Vedno v gibanju Adi trenira trikrat na teden tehniko meta kladiva, kondicijsko moč pa si nabira predvsem s hojo v gore, in to v vseh letnih časih. V pozni jeseni in pozimi obiskuje tudi fitnes v Žalcu in veliko smu- ča, tako da je na pomlad dobro pripravljen že na državno prvenstvo v peteroVoju, kjer je prav take državni rekorder in prvak z esvejenimi 3.900 točkami. Adija smo povprašalo, kako lahko dosega takšne rezultate. »Človek mora vzdrževati lastno kondicijsko moč, veliko se mora gibati in biti vedno aktiven. Če tega ne bi počenjal, bi že nekaj let bolj kot ne počival. Treba je skrbeti za organizem, sam pa na različne aktivnosti vabim tudi prijatelje in sovrstnike. Z vsem tem ostaja človek tudi psihološko bolj trden.« Adi Vidmajer je tudi predsednik spodnjesavinjske območne zveze veteranov vojne za Slovenije. Seveda skrbi tudi za to, da se veterani čim več gibajo in rekreirajo. Adi, tudi prejemnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo v športu, ki jo je prejel pred šestimi leti, bo zagotovo še osvajal medalje na velikih tekmovanjih! JANEZ VEDENIK Zlatoporočenca Kolšek V Andražu nad Polzelo, v zaselku Jajče, sta praznovala zlato poroko Doroteja - Stanka in Ivan - Anzek Kolšek. Obred civilne poroke je bil na gradu Komenda na Polzeli, opravil ga je župan Polzele Jože Kužnik, medtem ko je cerkveni obred v domači cerkvi sv. Nikolaja v Andražu nad Polzelo opravil župnik Jože Kovačec. Ivan - Anzek se je rodil leta 1934 na Polzeli. Bil je eden od treh otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Polzeli in nato srednjo kmetijsko šolo končal ob delu. Bil je zelo napreden in vedoželjen fant. Veselje do strojev je obrodilo sadove in konec petdesetih let je imel svoj motor, v začetku 60. let pa tudi avto. Njegova prva služba je bila v kmetijski zadrugi na Polzeli. Vse do upokojitve je bil vodja strojnega parka in pospeše- valec kmetijstva. V 35 letih službovanja v KZ Polzela si je v Savinjski dolini nabral veliko izkušenj, poznanstev in prijateljev. Doroteja - Stanka (rojena Potočnik) se je rodila 1945 v Škalah pri Velenju v eni od prvih rudarskih družin. Leta odraščanja so bila za nekaj kmetij Šaleške doline precej kruta. Premogovništvo je pustilo posledice in Škalsko jezero je pogoltnilo posestvo Stankinega dedka v Škalah. V zameno za potopljeno kmetijo so dobili nadomestno v Andražu nad Polzelo, kamor se je Stanka preselila leta 1962 in kot mladenka prevzela delo na kmetiji. Stanka in Anzek sta se spoznala v Andražu leta 1963 in se leta 1965 poročila. Rodila sta se jima sin Tomaž in hči Polona, ki sta poskrbela, da imata kot babica in dedek veselje s tremi vnuki. Kmetijo sta pridno posodabljala in potomce učila življenjskih modrosti. Njuna hiša je bila vedno polna obiskovalcev. Na Vagovi kmetiji, kot se imenuje po domače, so bili vedno vsi dobrodošli. Stanka in An-zek sta rada poskrbela, da so se vsi dobro počutili in so od hiše odhajali zadovoljni, siti in srečni. To tradicijo nadaljujeta Tomaž in njegova žena Barbara s hčerama. Zlatoporočno slavje, na katerem so se zbrali številni svatje, se je zavleklo v večerne ure. Vzdušje so prevevale najlepše želje, da bi Anzek in Stanka še dolgo uživala skupaj s svojimi v toplem zavetju doma. Slavljencema so tudi an-draški gasilci izkazali pozornost s curkometom, saj je Anzek njihov ustanovi član in donator. TONE TAVČAR EK Petrovčani plesali v Celju V nedeljo, 20. septembra, se je kot uvodna skupina na plesnih dnevih v Citycentru v Celju predstavila folklorna skupina Kobula KD Petrov- če. Dogodek so poimenovali Tako smo plesali včasih. Skupina, ki se še posebej trudi obujati stare običaje, je tokrat predstavila dva sklopa štajerskih plesov. Najprej je med plesom in pesmijo predstavila luščenje fižola, običaj, ko se je k temu opravilu zvečer zbrala družina, pa še pre- V soju sveč Čani kulturnega društva bratov Dobrotinšek iz !Š>kofjtt vasi so pripravili literarni večee, ki so ga poimenovali VI soju sveč. Na pogovor so povabili znanega celjskega pesnika, esejista, urednika in kritika mag. Zorana Pevca, ki je prisotni množici v dvorani domačega kulturnega doma predstavil svojo pesniško oziroma ustvarjalno pot ter predvsem poezijo, ki jo je zapisal v številnih izdanih zbirkah. Kot je v pogovoru, ki ga je vodila Metka Hojnik Verdev, poudaril, njegove pesmi ne poznajo rim. Zanimivo je, da je nekaj pesmi zapisal tudi na precej nenavaden način, saj je verze ujel med oklepaje. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših slovenskih literarnih glasilih, številne so doživele tudi prevode v tuje jezike. Za svoja dela je prejel mnoge prestižne literarne nagrade in priznanja. Pred desetletjem je izdal tudi priročnik za pisanje poezije z naslovom Kako narediti pesem. Člani društva so pesnikovo predstavitev obogatili tudi s prebiranjem njegove poezije, vse skupaj pa so popestrili še z glasbenimi točkami. Zaigrala je citrarka Tajda Krajnc, z igranjem na violino pa so se predstavili Barbara Tadina ter Izak in Luka Ravnak. SČ nekateri sosedje so prihiteli na pomoč. V nadaljevanju so plesalci obudili »ofiranje« ali bolj po slovensko godovanje, ko so vaščani na predvečer godu ali ob kakšnem drugem pomembnem dogodku prišli voščit slavljencu. TATJANA PEVEC 40 BRALCI POROČEVALCI Pevci osvojili Malto Zborovsko petje ima na Gimnaziji Celje - Center (GCC) dolgoletno tradicijo, ki jo pevke in pevci vsako leto dopolnjujejo tudi z odličnimi dosežki na domačih in tujih tekmovanjih ter s koncertnimi nastopi in številnimi projekti doma in v tujini. Oba pevska sestava -Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Preložnika in FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC pod vodstvom Gregorja Deleje - sta se nedavno udeležila 26. mednarodnega pevskega festivala na Malti in v kategoriji mladinskih zborov zasedla prvi dve mesti. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 26 zborov iz 14 evropskih držav in Rusije, njihove nastope pa je ocenjevala ugledna mednarodna žirija, ki sta ji predsedovala Vytautas Miškinis (Litva) in Pawel Lukaszewski (Poljska), slovita skladatelja in zborovska dirigenta svetovnega slovesa. Tekmovanje sicer sodi med uglednejše v Evropi, skupno pa je na njem letos nastopilo 654 zboristov. Oba celjska zbora sta bila edina predstavnika Slovenije, veliko nagrado Malte pa je osvojil zbor Chantage iz Velike Britanije. Niz koncertov Mednarodna turnejo je bila tako tudi uradni in zelo uspešen začetek nove glasbene sezone na GCC, ki sicer slovi po zelo razgibanem kulturnem življenju. Glasbeni sestavi te šole pa že pripravljajo nov projekt, in sicer niz predpra-zničnih koncertov, ki bodo v Celju (4. 12.), Velenju (10. 12.) in Žalcu (17. 12.) pod okriljem regionalne kulturne naveze Triangel, ter tradicionalni novoletni koncert, ki bo 4. 1. v cerkvi sv. Duha v Celju. Druga polovica sezone bo zlasti v znamenju priprav na nacionalno tekmovanje v Zagorju ter pomladne koncerte, v februarju pa bodo vsi glasbeni sestavi GCC, kot je že v navadi, odpotovali na krajšo turnejo ob slovenskem kulturnem prazniku k Slovencem v zamejstvu. V obeh zborih, inštrumentalni zasedbi The Šlagers ter projektnih glasbenih sestavih v tem šolskem letu sicer sodeluje več kot 120 dijakov šole, ki se lahko pohvali tudi z dvema glasbenima zasedbama nekdanjih dijakov - z Oktetom 9 in s skupino GCC jazz projekt, ki delujeta pod okriljem društva alumnov šole. GD Foto: arhiv GCC Minilo je petdeset let Je veter, ki v mraku spi. / So ptice, ki vzletajo iz starih gnezd, / koraki, ki hitijo preko trudnih cest. / Je čas, ki odnaša kakor pesek naše dni ... Tako sem napisal pred tremi leti v vabilu nekdanjim sošolcem in sošolkam, ki smo končali osnovno šolo v Celju daljnega leta 1965. Kot bi bilo včeraj in vendar je letos minilo petdeset let, ko smo vstali izza klopi v II. osnovni šoli v Celju in za vedno zapustili 8.b-razred ali risalnico, kot smo ji pravili. 23. oktobra smo se ponovno srečali Pri Mlinarju v Gotovljah. Žal ne vsi. Premnogo naših nekdanjih učiteljic in učiteljev ter tudi nekaj sošolcev in sošolk ni več med nami. Od vsepovsod smo prišli na srečanje: iz Kranja, Maribora, Škocjana pri Turjaku ... Raztepli smo se po Sloveniji, nekateri so odšli tudi v tujino. Prišla je tudi naša nekdanja učiteljica za te- lesno vzgojo, gospa Milena Beškov-nik, ki smo se ji v zahvalo za dobro vzgojo zahvalili z dišečimi ciklama-mi. Pogrešali smo tudi vse tiste, ki niso mogli priti na srečanje, a vemo, da so bili v mislih z nami, kot smo bili tudi mi z njimi. In kako je bilo? Tako, kot je ponavadi pri takšnih jubilejih. Mnogo objemov, pozdravov, besed in smeha. »Tingl-tangl« ni bil potreben, saj smo se veliko le pogovarjali in obujali spomine. Spomine na tiste še otroške dni, ki ne bodo odšli v pozabo in ki nas bodo družili še naprej. Ure so tekle prehitro, čas je mineval v veselem vzdušju. Ko smo se razhajali, smo si obljubili, da se bomo še srečali. In prav je tako! Zatorej, drage sošolke in sošolci 8.b razreda: nasvidenje že morda prihodnje leto! BRANKO ZUPANC Tek za pomoč živalim Nino Cokan, organizator Vege teka - teka z razlogom, ki je bil letos že petič na celjski Špici, nas je tudi letos povabil, da nam nameni del donacije. Seveda smo se z velikim veseljem odzvali povabilu, saj nam pomoč še kako prav pride pri pokritju vseh odprtih računov v veterinarskih ambulantah v Šentjurju in Celju. Hvala tudi vsem, ki so tekli z namenom, da pomagajo živalim. V DPMŽ Celje smo ponosni, da nas Celjani pri takšnih organizacijah in prireditvah opazijo, povabijo in nam pomagajo. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ radio celie BRALCI POROČEVALCI 41 Ekipa skupaj na štartu maratona CUDV Dobrna na Ljubljanskem maratonu V nedeljo, 25. oktobra, so uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna ter njihovi spremljevalci že drugič zapored dokazali, da prav nič ni nemogoče. Pretekli so deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu, kar je dokaz, da so tudi osebe s posebnimi potrebami zmožne premagovati ekstremne napore. Ideja se je pred dvema letoma rodila v CUDV Radovljica, kjer so želeli premakniti meje zmožnosti uporabnikov, saj je bili do takrat najdaljša disciplina v okviru Specialne olimpi-jade Slovenije tek na osemsto metrov. K sodelovanju v projektu, ki so ga poimenovali 5 tekov za 125 nasmehov, so kmalu povabili še ostale zavode za usposabljanje. V CUDV Dobrna smo povabilo z navdušenjem sprejeli in začeli trenirati. Vadili smo od maja do konca oktobra. Dobili smo pomoč strokovnjaka za vzdr-žljivostno vadbo, prostovoljca Andreja Podgorška, ki je vodil celotno pripravo na tekmovanje in bil tudi spremljevalec naših fantov na Ljubljanskem maratonu. Začeli smo postopoma, dokler nismo bili sposobni preteči daljše razdalje brez prekinitve. Kmalu je bila na vrsti prva prava preizkušnja, Tek brez meja v avstrijski Globasnici v organizaciji CUDV Črna na Koroškem. Kot nalašč je bila to najkrajša preizkušnja, dolga le šest kilometrov. Naši uporabniki so vsi z lahkoto pretekli razdaljo, nekateri prav v rekordno hitrem času. Motivacija za treninge je še narasla. Postopoma smo podaljševali pretečeno razdaljo, tako da so bili sposobni preteči že osem kilometrov brez pre-stanka, tudi v klanec. Sledila je druga preizkušnja v prečudovitem okolju ribnikov Iga, in sicer v organizaciji CUDV Draga Ig. Tudi razdaljo osem kilometrov so brez težav premagali vsi udeleženci. Zadnji Anin kotiček v Pegazovem domu Ana Meglič je bila stanovalka v Pegazovem domu od leta 2006 do januarja 2015. Po smrti je Pegazovemu domu zapustila predmete, ki jih je imela v svoji sobi - nekaj kosov pohištva, slike, dokumente in več osebnih predmetov. Ana je bila posebna gospa, vedno urejena od glave do pet, prijazna, karizmatična. Njena prijateljica je bila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je o njej in Rogaški Slatini napisala čudovito knjigo Pod krilatim Pegazom. Odločili smo se, da s pohištvom in predmeti iz sobe gospe Ane uredimo Anin kotiček. VOC^ 8.00 - 19.00: PEPETOVA ^ MALA SOLA KUHANJA Kuharske mini delavnice za otroke, družabne igre, barvanje pobarvank ... 17.00: ^VELIKA ZABAVA teden pred maratonom smo imeli še tekaške priprave v Pulju, kjer smo v sproščenem vzdušju pod nadzorom dr. Branka Škofa trenirali in se pripravljali na sklepno dejanje projekta. Sledila je glavna preizkušnja, ki smo jo vsi nestrpno čakali - Ljubljanski maraton. Deset kilometrov ni bilo kar tako. Trenutke krize so nam lajšali navijači, ki so bili ves čas ob progi. Še nikoli nismo tekli na tako množični prireditvi. Prihod v cilj je bil res nekaj posebnega. Dvajset-tisočglava množica je navijala in vzklikala. To nepopisno navdušenje nam bo ostalo v lepem spominu za vedno. S tem smo dokazali, da so tudi ljudje s posebnimi potrebami zmožni ekstremnih naporov, seveda ob spremstvu in strokovno vodeni vadbi. V naslednjem letu se nameravamo spet udeležiti vseh tekov. Tiha želja je, da bi kakšen uporabnik pretekel tudi razdaljo enaindvajset kilometrov, kar je ob sistematični vadbi zagotovo izvedljivo. ANDREJ POMPE, športni pedagog Presenečenje s Klemnom Bunderlo in Plesno šolo Urška Čarovnik Magic Aleksander M ^ me Kvatropirci Rojstnodnevna torta ^ * ROJSTNODNEVNE ^ UGODNOSTI IN " POPUSTI Predmeti so zelo zanimivi že zaradi svoje starosti. Anin kotiček smo slovesno odprli 30. septembra v sklopu prireditev ob svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni. Slovesnost so s svojo prisotnostjo in pozdravnim nagovorom obogatila Vlasta Nussdorfer in člani skupine Vitis z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Ana Meglič je namreč 40 let svojega življenja preživela v njej dragem Dubrovniku. Anin kotiček si z zanimanjem ogledujejo stanovalci, svojci in drugi obiskovalci doma, tako pa ostaja tudi trajen spomin na našo stanovalko. KRISTINA KAMPUŠ gl hEwYoRKEfl ГШСТ уЗд Д Г7ТГП ШЛШЈ j i Шл * ЕШШЗг^ £RS (Stopa: čejsktvo ццца индвдгаа рдмТ Pačkc&u ЕШ1 oPTimisT OFlpplXCin® ^palma ГДШ ЕДД r SPEKTER rnlcja ■■ >>gg^-fž<< restavracijatus ^W^'f/W 42 VRTNARIMO fnl^e-x/rtn{\>r1te> Pod odejo Grede na vrtu sem večinoma že pripravila na zimo. Letošnji izredno topel november obeta, da mi bo uspelo pripraviti tudi tiste, za katere kar ne najdem pravega trenutka. Moje vodilo pri vrtu je, da zemlja čez zimo ne sme ostati gola. Ko jeseni poberem zadnji pridelek z grede, jo »očistim« na ta način, da z vilami »prepi-kam« in privzdignem zemljo na približno vsakih 10 do 15 cm. Plevel, ki ostane na gredi, tako samo poberem iz zemlje. Na koncu na ta način očiščeno gredo potresem z zastirko. Ko je spomladi čas za sajenje sadik, zastirko samo odgr-nem in ciljno pognojim. S tem zmanjšujem tudi razraščanje plevela. Moj vrt je tako tudi pozimi pokrit z odejo, ki omogoča, da živi mikroorganizmi opravljajo svoje delo. Zemlja pod to odejo pa je spomladi lepo vlažna, prhka, čista in pripravljena na semena in sadike. Na ta način delam že tri leta in doslej odločitve za tovrstno vrtnarjenje še nisem obžalovala. Prinesla mi je tudi velik časovni prihranek, kar za zaposleno mamo ni zanemarljivo. Možu pa je prihranila neprostovoljni fitnes na prostem z lopato. Se pa spomnim, kako je to potekalo včasih, ko se je vihtelo lopato najmanj dvakrat letno. Ata je spomladi napovedal veliko »štihanje«. Potem ko je bila zemlja na vrtu celo zimo prepuščena na milost in nemilost mrazu in snegu, je bila ob prvi daljši otoplitvi deležna mukotrpnega lopatanja. Moj ata je imel svoj sistem, ki se do danes ni spremenil. Izkopal je eno vrsto zemlje v gredi. V »jarek«, ki je nastal, je nasul dobro uležan gnoj od kmeta iz vasi, prej izkopano zemljo nasul na vrh in potem celo vrsto še posebej pograbil. Tako natančno, da bi še »vaservaga« ploskala. Še sadilo se je pri nas doma »na špago«. To pomeni, da se je potegnilo vrvico od količka do količka in se je sadike sadilo do pikice enakomerno. Jeseni je sledila druga runda šti-hanja, ki je bilo na moč podobno spomladanskemu, le brez gnojenja. Ko sem takrat opazovala domači vrt iz varnega zavetja notranjosti hiše, sem upala, da se bo do takrat, ko bom sama sadila v svoj vrt, ta sistem že malo poenostavil. In se na srečo je. »Naj vam pozno jesensko vrtnarjenje ne prinese samo dela, ampak predvsem veliko užitka ob zadnjih sončnih žarkih, ki nam jih narava obilno ponuja,« še pravi Kos Zidarjeva. Za tako lepe vrtnice jim moramo zagotoviti zračen prostor z veliko sonca, zaščito pred močnim vetrom in predvsem s humusom bogato rodovitno prst, ki je odcedna. Zdaj poskrbite za kraljico vrta Jeseni je na voljo večja izbira sadik vrtnic kot spomladi precej manj skrbi. »Če je zemlja prevlažna, zmrznjena ali presuha, ne sadimo in raje prestavimo sajenje za nekaj dni,« svetuje Kos Zidarjeva in opozarja, naj nikoli ne sadimo vrtnic na isto mesto, kjer smo imeli stare sadike, saj jih tako napadajo koreninske bolezni: »Če se kljub temu odločimo saditi vrtnice na istem mestu, tla razkužimo in poskrbimo za obilno založno gnojenje s starim hlevskim gnojem.« Previdno pri izbiri sadike »Sadike z golimi koreninami in sadike v loncih morajo imeti vsaj dva ali tri močne poganjke in zdrav koreninski splet, ki je sorti primerne velikosti glede na nadzemni del, listi pa morajo biti zdravi. Če kupujemo vzpenjavko, preverimo, ali so poganjki zdravi in dolgi vsaj 30 cm. Pri debelnih vrtnicah izberemo enakomerno razrasle, saj bo rastlina posajena tako, da bo z vseh strani na očeh. Deblo mora biti ravno, vendar je sprejemljivo tudi krivo,« pripoveduje Kos Zidarjeva. Najprimernejši čas sajenja sadik z golimi koreninami je tik pred obdobjem mirovanja ali na njegovem začetku, to je pozno jeseni, saj je tako šok ob presaditvi najmanjši, pojasnjuje Kos Zidarjeva. Kjer pa so ostre zime, je bolje saditi zgodaj spomladi. Vrtnice iz loncev lahko posadimo kadarkoli, če so le vremenske razmere ugodne. Sadike v loncih lahko ob primerni oskrbi čakajo na prostem dlje časa. A Kos Zidarjeva svetuje, naj v primeru hujšega mraza tudi te zakopljemo na vrt ali jih kako drugače zaščitimo z zastirko. Nadaljevanje prihodnjič ... MRL »Vrtnice so ena najbolj priljubljenih okrasnih rastlin, zato jih najdemo skoraj v vsakem družinskem vrtu. Če pri vas doma ni tako, vam prišepnem, da je zdaj pravi čas, da se odločite za nakup vrtnic,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Sajenje sadike z golimi koreninami Izkopljemo sadilno jamo, ki je dovolj široka za korenine ali za koreninsko grudo in dovolj globoka, da bo po sajenju cepljeno mesto le približno 2,5 cm pod površino zemlje. S škarjami odstranimo bolne ali poškodovane poganjke, izrežemo tudi vse pregoste poganjke in tanka oziroma slabotna ter pretegnjena stebla. Debele korenine skrajšamo za tretjino. V dobro pripravljeni gredi izkopljemo sadilno jamo, natrosimo kompost, ki mu lahko primešamo pest kostne moke ali kakšnega drugega gnojila. Sadike postavimo na sredino jame in enakomerno raz-prostremo korenine. Preverimo, ali bo cepljeno mesto 2,5 cm pod ravnjo tal, ko bomo jamo zasuli. Jamo napolnimo s prstjo. Pri tem prst večkrat potlačimo z rokami, da napolnimo morebitne prazne prostore ob koreninah, zemljo pohodimo, pograbimo in obilno zalijemo. Če pri sajenju upoštevamo nekaj osnovnih pravil, kot so pravilna razdalja in globina sajenja, previdno ravnanje s koreninami, postavitev opore, je pozneje z oskrbo vrtnic Vrtnice posadimo dovolj globoko, da je cepljeno mesto pod zemljo - za razliko od drugih drevnin, kjer mora biti cepljeno mesto nad zemljo. NAGRADNI NATEČAJ Izbiramo najlepši adventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adventnim venčk-om, na katerem morajo biti štiri sveče, ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo ad-ventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo naj- lepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili 24. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 17. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vabljeni k sodelovanju! Setveni koledar Čas za presajanje je od 28. do 30.11. f 19. ČE cvet 20. PE cvet 21. SO list do 11. ure 22. NE list 23. PO list do 9. ure 24. TO od 9. ure plod 25. SR korenina Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Nataša Rudolf, Dobrna ŽIVALSKI SVET 43 Mladina na kupu: z leve Pavel, David, Filip in Ivana, ki imajo v naročju mladičke valižanske terierke Nyare, Lame in poniji so poleti na Poni ranču v Podčetrtku, kjer jih lahko obiščejo družine in jih pobliže levo Dolly, kavalirka kralja Karla. spoznajo. ■ V ■■ I ■ ■ Pogumni čuvaji, ki niso za vsakogar Živalski vrt v malem pri Ogrizkovih na Kozjanskem »Vse živali nam zaupajo. Ko ima kavkaška ovčarka mladiče, so lahko zraven tudi naši otroci, domači psi drugih pasem ali naš maček.« Najprej sva skozi varne rešetke pesjakov spoznala štiri mogočne kavkaške ovčarje, ki so kot pravi čuvaji besno lajali ob najinem prihodu na domačijo Slavice in Gregorja Ogrizka v Babnih Brdih pri Sv. Štefanu. Praksi, po kateri je treba vsakega kosmatinca, ki ga spoznam, »počohljati« za ušesi, sem se tokrat odrekla. Če pogledate fotografijo, vam bo jasno, zakaj ... Na srečo se je dalo že med pogovorom z vzrediteljema, ki vodita psarno Hari Mata Hari, božati njuno prijazno in družabno psičko Dolly pasme kavalir kralja Karla. Kmalu se je pridružila še ena hišna ljubljenka, to je valižanska terier-ka Nyara, ki ima zadnje mesece polno dela, saj mora skrbeti kar za sedem mladičkov. Ko so se v kuhinji zvrstili še štirje Ogrizkovi otroci, je bilo naenkrat vse polno »mladine«. A presenečenj še ni bilo konec. Ogled hleva je razkril, da tam domujeta ne le nekajmesečna kavkaška ovčarka Endi in mejna ovčarka Fiona, temveč je v družbi s kozicami še cel trop ponijev in lam, ki izvirajo iz Južne Amerike. Nekaj živali imajo še v Podčetrtku na Poni ranču Ogrizek, kjer se na prostranih ograjenih pašnikih živali vse poletje pasejo pod skrbnim nadzorom kavkaških ovčarjev. Z veseljem sprejmejo družine, ki želijo, da bi otroci pobliže spoznali živali. Nimajo namreč vsi te sreče, da bi že od rojstva sobivati z njimi tako kot Ogrizkovi štirje. Dva para »Nobenega psa nismo kupili brez razloga,« pojasnita sogovornika naše začudenje nad tolikšno pasjo raznolikostjo. Najprej je bil pri hiši Gregorjev nemški ovčar Astor. Slavica je bila malo slabe volje, ker se je Gregor na sprehodih ukvarjal predvsem s psom. Ugotovila je, da je najbolje, če si še sama nabavi enega in k hiši je prišla nemška ovčarka Lucy. Ker je Slavičina mama vedno težje skrbela za kmetijo, so se od- ločili, da bodo nabavili ovce, da ne bo treba vsega obdelovati. Toda zaradi lisice, ki je pokončala jagenčke, je bilo treba poiskati psa čuvaja. Ko je kolega pripeljal k hiši mladička kavkaškega ovčarja, sta Ogrizkova vedela, da sta našla rešitev. Prvo psico sta pripeljala iz Srbije in ko je poginila, sta pri nas kupila tri psice te pasme, ki pa niso bile pa-semske in zato tudi ne prave čuvajke. Lovile so jagenjčke, namesto da bi jih čuvale. Psi-ce sta podarila in šla v Srbijo po prvi par. Od takrat je skrb za kakovost psov na prvem mestu. Zato Ogrizkova veliko potujeta in iščeta najboljše primerke za nadaljnjo vzrejo svojih živali. Tako sta kupila še Groma in nazadnje psičko Medvedko, na katero sta na primer čakala tri leta, potem ko je Gregor opazil dobre lastnosti njene mame. Doslej je bilo pri hiši že pet legel, v katerih sta bila enkrat le dva mladiča, medtem ko jih je bilo drugič celo dvanajst. Križaj ima njunega psa Gregor želi predvsem delovne pse, gibčne in primerne za pašo. Kavkaški ovčar je znan kot pastirski pes, rad živi z ovcami, vse ostalo pa ga je treba naučiti, zato je prvo leto z njim kar veliko dela. Z nekaterimi še vedno hodi tudi na razstave, na katerih so psi doslej osvojili cel kup najvišjih naslovov. Na ta način lažje proda mladiče. »Imamo na primer Ortona, ki je visok 82 cm in ima 90 kg, kar je super za razstave, manj primeren pa je za pašnik, ker je velik in neroden.« Zato je skupaj v paru s psico Hari, ki je zelo živahna in mu ne pusti lenariti. »Zgrabi ga za uhelj in ga vleče za seboj. Takšen pes mora imeti delo, da ne leži in ne tuhta o neumnostih,« pravi Gregor, ki po osmih letih dobro pozna to pasmo. Večinoma so kupci mladičkov iz Slovenije. Še posebej sta Slavica in Gregor ponosna, da PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE Kavkaška ovčarka Hari, najljubša kosmatinka družine, po kateri se imenuje psarna Slavice in Gregorja Ogrizka, ter Orton, visok 90-kilogramski samec, ki je v družbi svojih lastnikov poslušen in ubogljiv. Vse je odvisno od vzgoje psa, poudarja Ogrizek. Trije njihovi psi so zelo hudi, medtem ko so Medvedko vzgojili kot prijaznega družinskega psa. Sicer pa je to pasma, ki se ne ustraši niti medveda. si je njunega kavkaškega ovčarja za čuvaja pri hiši izbral Bojan Križaj. Ti psi so namreč zelo zaščitniški in nepodkupljivi in zato zelo primerni za takšno nalogo. Mora pa lastnik biti odločen in dosleden pri vzgoji, saj pes ni za vsakega. Ogrizkova zato z novimi lastniki ohranjata stike, da lah- ko večkrat preverita, kako je mladičkom v novem domu, in pomagata, če pride do kakšnih težav. Prepričana sta namreč, da je najpomembnejša vzgoja psa, le majhen delež značaja predstavljajo prirojene lastnosti. Še psi za božanje Ker kavkaški ovčarji predvsem čuvajo čredo, niso pa primerni za to, da bi jih lahko otroci in turisti božali, so Ogrizkovi najprej kupili kava-lirja kralja Karla, ki je nezahteven, zelo prijazen in karak-terno povsem prilagodljiv pes. Slavici so bili že od nekdaj všeč valižanski terierji in ko je končno na eni od razstav spoznala lastnico psa te pasme in ji je ta povedala, da ga je kupila na Poljskem, so seveda takoj morali tja in pripeljali so psičko Nyaro. »To ni samo prijazen družinski pes, je tudi uporaben za lov. Če imamo kakšne težave z mišmi ali s podganami, gre Nyara za nekaj časa v hlev in zadevo reši.« Seveda tudi Gregorju niso všeč le kavka-ški ovčarji. Pri hiši je zato še mejna ovčarka Fiona, ki bi jo radi imeli za to, da bi otroci z njo trenirali agility. Vseh lam, ki se očitno dobro počutijo na Kozjanskem, ter ponijev in koz niti nismo mogli prešteti in zagotovo smo kakšno žival spregledali. Živalsko kraljestvo Ogrizkovih je obsežno in kar je najpomembneje, očitno je vir neizmernega zadovoljstva celotne družine. TATJANA CVIRN, foto: GrupA www.vb-sentjur.si veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: Cesta Leona Dobroti nška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIO CELJE 1 i 79 novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič t Posoda TO GO - steklenička Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Simfer Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 4 in vse Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime In priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 NAMIG ZA IZLET »Vauuu, a to je vesoljska ladja?!« Leteči krožnik vitanjskega »frajerja« Na sobotni otroški izlet smo se odpravili v Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanje Trije fantje - in en malček, ki se z vsem skupaj ni preveč obremenjeval -so se vprašujoče in malo uporniško zagledali vame, potem ko sem naredila križ čez njihove upe, da bi jih peljala v kino ali vsaj v igralnico kakšnega nakupovalnega centra. »No, da vidimo, kaj boš pa zdaj pogruntala,« sem prebrala v nevidnih oblačkih nad njihovimi glavami. »Gremo v kulturno središče vesoljskih tehnologij,« sem oznanila nemalo spodbujena z vsem medijskim cirkusom glede gladovne stavke direktorja Mihe Turšiča. »Kaaam?!« so me debelo pogledali otroci. »V vesoljski center!« sem pribila, upajoč, da so v Vitanju vajeni tudi vsega naveličanih osemletnikov. Ne vem, če ste opazili, ampak že sama beseda izlet ima čudežen vpliv. Enkrat za spremembo krožišče sv. Florjana pred Novo Cerkvijo ni odbrzelo neopaženo mimo, oblaki nad polji proti Lembergu so bili čudno podobni renesančni slikariji in soteska proti Vitanju je spodbudila pogovore o strašljivih skrivnostih iz pravljic in legend. Strnjeno naselje občine pa je skozi oči turista tudi čisto drugačno kot sicer. Tako sem na primer opazila prav vsak izvesek gostilne ali bifeja, kamor bi človek lahko v miru sedel na kavo, če bi imel ob sebi družbo, ki bi ji bilo za kaj takega mar. Tako pa smo kar na prvo žogo parkirali pred srebrnim letečim krožnikom sredi naselja. »Vauu, pa saj to je res kot vesoljska ladja,« je Krožna pot razstave o Hermanu Potočniku Noordungu se dviguje in simbolično konča na strehi objekta. eden od fantov ubesedil, kar je za trenutek spreletelo tudi mene. Kulturni dom, vitanj-ska dnevna soba, popek doline, vesoljski kulturni center, kakorkoli temu že rečemo, je arhitekturno res presežek, ki ga je vredno videti. Kot sem izvedela kasneje, tudi zato, ker je plod širokega sodelovanja namesto tekmovanja. Ena za poleti, druga za pozimi Če ste del najavljene skupine, si lahko Ksevt ogledate kadarkoli. Za padalce, kot smo bili mi, pa imajo vodene oglede ob petkih vsaki dve uri med 10. in 16., ob sobotah med 10. in 18. in ob nedeljah ob 10. uri. In ker je do ogleda manjkalo samo približno 20 minut, smo se odločili za to možnost. Po dopolnjenem tretjem letu je za vse obiskovalce enotna cena vstopnice sedem evrov, prijetno presenečenje pa je bila brezplačna vstopnica za matere mladoletnih otrok. Čas do ogleda Ksevta smo izkoristili za sprehod po trškem jedru. Kot sem se poučila na občinski spletni strani, je Vitanje začelo nastajati v 11. stoletju. Takrat so krški škofje tu postavili grad, odkoder so upravljali svoje posesti na Štajerskem. Trg je bil prvič omenjen leta 1306. Posebna zanimivost v kraju sta dve cerkvi v neposredni bližini, od katerih je tista na hribu, cerkev Matere božje na Hriberci, namenjena letni uporabi, cerkev sv. Petra in Pavla nižje pa zimski. V njej je bogoslužje namreč od praznika vseh svetih do velike noči. Vsaj spodnjo smo si lahko ogledali, čeprav le skozi režo na vratih, saj je bila sredi sobotnega popoldneva zaklenjena. Kazalci pa so nas že počasi priganjali na zmenek s kustosom. Kot so ugotavljali otroci, astronavti vsaj na pogled prav privlačnega jedilnika nimajo. ge. Po zavitem obodu nas je gostitelj povabil na pot Hermana Potočnika Noordunga - na pot proti zvezdam, na pot v vesolje. Vizionar pred svojim časom V Ksevtu je namreč postavljena stalna razstava o tem velikanu vesoljske tehnologije. V Vitanju je vse skupaj zato, ker od tu izhaja rod njegove mame Marije. Hermanov ded Franc Koko-šinek starejši se je tja priselil v začetku 19. stoletja. Bil je krajevni sodnik. Na pročelju današnje gostilne Rupnik sta še danes začetnici njegovega imena iz leta 1811. Svoje najzgodnejše otroštvo je v Vitanju s svojo ovdovelo mamo preživel tudi Herman, ki se je sicer rodil v leta 1892 v Pulju. Danes spominska razstava v Ksev-tu pripoveduje zgodbo o vizionarju, ki je sto let pred svojim časom zaznamoval področje raketne tehnologije. Njegova knjiga Problem vožnje po vesolju, ki jo je leta 1928 v nemščini izdal pod psevdonimom Noor-dung, še danes velja za prelomnico v svetovni vesoljski raketni tehniki. Herman Potočnik je predvidel rešitve za postavitev vesoljskih postaj, bivanje človeka v njih in glede na splošno razvitost tehnologije časa, v katerem je živel, veljajo njegove rešitve še danes za genialne. Kultura v vesolju Morda je nekoliko manj genialna ideja o obisku muzeja ali galerije s hipe-raktivnim dveletnikom. A Ksevt na srečo ni klasična kulturna ustanova, kjer bi človeka zaradi tega ravno vrgli ven. Šolarji na drugi strani so domov odnesli cel kup zanimivih informacij. Po novem vedo, kakšno čokolado, zrezke in solato jedo astronavti, kako je videti vesoljska postaja in kakšen je pogled iz vesolja. Sam koncept kulture v vesolju pa je še za marsikaterega odraslega preveč. Ksevt je po svoje tako zelo osupljiv prav zato, ker v svojem okolju tako zelo izstopa. In izstopa tudi s svojim poslanstvom. Ali če povzamem otroke na poti domov - Herman Potočnik Noor-dung je bil svoj čas težek »frajer«. Mogoče smo prav zaradi Ksevta za piko večji »frajerji« tudi Slovenci, sem v mislih dodala še sama. SAŠKA T. OCVIRK Satelit in vojna zvezd Ogled se je začel v okrogli prazni dvorani, ki jo imenujejo tudi vitanjska dnevna soba. Kot pravijo, se v njej domače počutijo tako otroci s šolskimi predstavami kot ljudske pevke s harmoniko, a ob našem obisku je povsem prazna otroke še najbolj spominjala na igrišče. Vsem mojim naporom, da bi mularijo prepričala o nasprotnem, navkljub. Ob strani visi s stropa menda delujoča replika pravega vesoljskega satelita. Glede na ceno in funkcijo je bila videti prav banalno vsakdanje. No, sicer pa bi pri svojih letih že lahko vedela, da vesoljski sateliti ne pridejo ravno iz franšize zvezdnih vojn. Vseeno pa tudi vi verjetno niste vedeli, da funkcionalni del sodobnega satelita včasih ni večji od srednje velike knji- Sprehod po trškem jedru priča o zanimivi zgodovini Vitanja. Med najlepšimi sakralnimi spomeniki naj bi bila cerkvica sv. Petra in Pavla, ki jo imenujejo tudi zimska cerkev. OTROŠKI VRTILJAK 45 je - nOva rUbrika - Novega -tednika, kjer bodo - prOStOr - natsle- - pisane- -aktivnosti- - predšolskih Otrok. Ce se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z - veSej vesejem- vas bomo t. Prelepo sončno dopoldne je bilo kot nalašč za sprehod, še prej pa so se otroci fotografirali ob strašilu. Kasneje so obiskali gasilski dom in spoznali pogumne krotilce rdečega petelina. ' 1' xSN. № Ш* m „„ V?-' \ 7, 4 -V iT- л >. m- Potrebujete šeleshamer, časopisni papir, lepilo, barve in predmet, s katerim boste odtisnili vzorce. Na šeleshamer najprej narišite obris drevesa. Natrgajte listke časopisnega papirja in z njimi polepite deblo in krošnjo. Jesenske barve lahko krošnji vdihnete tako, da jih na papir odtisnete s pomočjo gumijaste žogice. Inovativne glavce V Kristan Vrhu spoznavajo, da izumi niso le za znanstvenike Otroke, ki v Kristan vrhu obiskujejo dislocirani oddelek vrtca Šmarje pri Jelšah, smo zmotili pri zajtrku. A so male brihte na en, dva, tri pospravile mizico in nanjo položile inovacije, ki jim popestrijo urice v vrtcu. Vzgojiteljice so jim namreč naredile posebno hišico in svetlobno mizico. Otroci, ki obiskujejo vrtec v Kristan Vrhu, imajo to srečo, da strokovne delavke pri dejavnostih sledijo tudi željam najmlajših. V zadnjih dneh so tam spoznavali jesen, še bolj pa so bili navdušeni nad nočjo čarovnic. Takrat jih je namreč obiskala čarovnica, s katero so v kotlu skupaj skuhali čarobni napoj. Vanj so dali zvezdni prah, mišje repke, netopirjeva krila, pri čemer nam vseh skrivnostnih sestavin niso razkrili. Ob tokratnem obisku so nam pokazali dve inovaciji. Vrtec Šmarje pri Jelšah namreč v letošnjem šolskem letu skrbi za pestre inovacijske projekte - gre za to, da otroci in vzgojitelji sami izdelajo zanimive igrače in pripomočke, ne da bi za njihovo izdelavo potrebovali veliko denarja. Tako se učijo, da lahko skorajda iz nič nastane mnogo zanimivega. Ker ne gre za igrače, s katerimi so otroci obkroženi sicer, so zanje inovacije še posebej zanimive. TS Foto: GrupA S pomočjo svetlobne mizice, ki sta jo zasnovala vzgojiteljica Polona Krobat in njen mož, otroci spoznavajo svetlobo in senco. Mizica ponuja številne možnosti igranja. Mivka dobi na tej mizici povsem drugačno barvo, na njej zaživijo podobe, naslikane na foliji, zanimivo postane tudi, ko po mizici vozijo avti in za seboj pustijo sled. * ' i Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. Hišica za lutke, narejena iz škatel, je inovacija, ki jo je za otroke v vrtcu Kristan Vrh naredila Jožica Škalički. Da je hišica prijetno domovanje, jo je kdaj pa kdaj treba pospraviti, urediti kuhinjo, dnevno sobo, spalnico. Domišljija v takšnem domu ne pozna meja. 46 RAZVEDRILO Huda slutnja? V petek je novinar Brane Jeranko v pisarni ob pogledu na koledar sodelavko za šalo spomnil: »Se zavedaš, da je danes petek, trinajstega?« Bilo je pozno popoldne, zato mu je sodelavka Tatjana Cvirn odgovorila: »Če je že skoraj dan mimo, upajmo, da ne bo več kaj hudega.« Zvečer so začele iz Pariza prihajati strahotne novice. No, počasi bomo v resnici začeli postajati vraževerni ... Nima časa Klic iz uredništva: »Urednice iščejo lepe mlade moške .« Dean Šuster: »Kar naj, nimam časa.« Otroke dela Vprašanje na jutranji seji uredništva: »Kje pa je Tina?« Odgovor: »Otroke je šla delat ...« Medklic: »Je že čas ...« P. S.: Tina Strmčnik je bila seveda na terenu in je v enem od vrtcev nabirala material za stran Otroški vrtiljak . Karikatura Avtor: Milan Alašević Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Spraševali smo vas, za katero tradicionalno akcijo objavljamo kupone v Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Mie Agnes Grum z Dobrne, ki ji bomo poslali brisačo Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku smo vas povabili k sodelovanju v praznični akciji. Kaj nam lahko pošljete? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC. Pogodba V župniji so se pogovarjali, da bi v duhu sodobnih časov morda v molitvi zamenjali tisti del, ki pravi »daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Namesto kruha bi raje omenjali koka-kolo. Ker se župnik ni mogel sam odločiti o tem, je poklical kardinala Rodeta v Vatikan. Tudi ta ni vedel, če bi to šlo, a je obljubil, da bo preveril pri papežu. Ta je odgovoril, da mora vprašati svoje svetovalce. Res jih je poklical in vprašal: »Do kdaj imamo mi pogodbo s pekarnami?« Je noče Odpeljal sem jo k matičarju. Ampak je tudi on noče ... Črna in bela Črnec se pogovarja z belcem: »Ko sem se rodil, sem bil črn, ko sem odraščal, prav tako, ko sem bolan, sem črn, enako, ko sem na soncu ali ko me zebe in tudi ko bom umrl, bom še vedno črn. Ti pa si bil roza, ko si se rodil, ko si odraščal, si bil bel, ko zboliš, si zelen, ko te sonce opeče, si rdeč, in ko te zebe, postaneš moder. Ko boš umrl, boš postal vijolične barve. In potem si drznejo reči, da sem jaz obarvan!« Duh Moški se plazi čez puščavo. Po tednu dni ne zdrži več. Naenkrat zagleda svetilko in ko jo prime, pride iz nje duh, ki pravi: »Izpolnil ti bom tri želje.« »Rad bi šel domov!« Duh prime moža za roko in reče: »No, pa pojdiva.« Moški: »Ne, me nisi razumel, hitro bi rad bil doma!« »V redu, potem pa teciva!« Vlak Na vlaku potnik pokaže karto kontrolorju in ta reče: »Saj to je vendar karta za otroka!« »No, zdaj vidite, kako dolgo sem čakal na ta vlak!« Šali nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Potres Pred kratkim, ko je bil v Sloveniji potres, se je Štefan sprehajal po svoji kmetiji. Naslonil se je na staro suho jablano, da se malo odpočije. Sosed Peter ga je opazoval skozi okno svoje hiše ravno takrat, ko je treslo, in ga je opozoril: »Potres, potres!« Štefan pa mu je odvrnil: »Zakaj naj jo tresem? Saj ni nič gor, je suha!« Sanje Peter je prišel zgodaj k sosedu Štefanu, ga prebudil in prosil, da bi mu pomagal nekaj postoriti pri njem doma. Štefan mu je nejevoljen povedal: »Veš, da sem sanjal, da sem drva cepil, in če me ne bi zbudil, bi jih še zložil!« 6 2 7 9 1 5 7 8 3 7 4 8 2 5 9 3 1 1 3 5 1 6 6 4 9 5 1 Mali kraji, veliki vandali? Vse kaže, da vojniški vandali že prekašajo celjske! Pa začnimo: ena od pevk vojniškega župnijskega pevskega zbora, ki je praznovala rojstni dan, je želela ostale pevce počastiti z zakusko. Pevci so v enem prostoru lepo peli, v drugem prostoru jih je čakala zaku-ska, vendar jih ni dočakala. Zadišala je namreč neznancem, ki so jo ukradli ter jo odnesli h grobnici NOB, kjer so se mastili s hrano, namenjeno čisto drugim želodcem. Po pojedini so na grobnici pustili vso embalažo, za nameček pa so zadnji dom žrtev vojnih žrtev še oskrunili. Razmetali so sveče in cvetje, zato je prišla na kraj dogodka policija. Upajmo, da so jim že na sledi! Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Nekdanji kadilci najhujša nočna mora Za novinarje je od nekdaj veljalo, da je večina zapitih ali zakajenih. Jaz spadam v drugo skupino. Kadim kot Turek. A vzporedno se odvajam kaditi tako, da kadim. Drugače ne znam. Z drugimi besedami to pomeni, da si želim prenehati kaditi, a še vedno kadim. Vsi nasveti pametnjakovi-čev tu odpadejo. Ker ne koristijo. Kako že gre tisti vic? Pogovarjata se dva kolega in prvi drugega vpraša, kako dolgo že kadi. Izve, da že 20 let škatlo na dan. Pa »firbčen« nekadilski kolega ugotovi, da bi si zakajeni prijatelj, če bi vsak dan dajal denar za cigarete na stran ta leta, danes že lahko kupil BMW. A kadilec se ne da in nekadilskemupame-tovalcu sikne nazaj: »Ja, kje pa imaš ti potem BMW, ker ne kadiš in ti potem denar ostaja privarčevan?« Resno se zatem začne človek spraševati, kam dajejo denar nekadilci! Vidite, ravno zato je kadilcu hudo, če mu pamet soli nekdo, ki ne kadi. On ne ve, kako je, če človek potrebuje cigareto. Med nekadilci »svetovalci« ločim tri kategorije ljudi. Pogojno sprejemam tiste, ki mi kratko in jedrnato povedo, da kajenje ni zdravo. To so edini, ki gredo »skozi«. Potem obstaja druga kategorija nekadilcev, ki jih imenujem bakterijske packe. Ti se zgražajo nad kajenjem, sami pa zdravo živijo tako, da jedo hrano, ki je prej sploh ne operejo, ali si sploh ne umijejo rok, ko končajo potrebo v toaletah. V tretjo kategorijo uvrščam tako imenovane »hlape«. Ti me ponavadi čudno gledajo: »Kaj ti kadiš?« Najbolj ironično je, da imajo istočasno na mizi pred REŠITEV SUDOKU 178 seboj v gostilni steklenico piva. Še vedno imam raje, da mi iz ust smrdi po cigareti kot po alkoholu. Najhujši pa so nekdanji kadilci, vam rečem. Ti so pravzaprav nočna mora. Zakaj? Ker so kot skrajneži. Spreobrnjenci najhujše stopnje! Kadili so leta in leta, potem pa jim cigaretni dim naenkrat »smrdi«. Kadilcu rečejo, da ne gredo k njemu na obisk, ker potem smrdijo po cigaretnem dimu. Kako bogokletno in lažnivo od njih! Nič ne smrdi. Le priznajo si ne, da jim diši, in se bojijo, da ne bi spet začeli kaditi. Cigareta jih še vedno podzavestno privlači, ampak to frojdovsko zakamuflirajo v obrambni mehanizem, s katerim je lažje kadilcu govoriti, kako čudno je, da se ta nikakor ne more odvaditi, oni pa so se lahko odrekli cigareti. Seveda so se, dokler ne bodo padli spet v skušnjavo. Komu torej lažejo? Kadilci postajamo tudi na splošno vedno bolj osovraženi. Še natakar me gleda čudno, ko mi mora pri -3 stopinjah prinesti kavico. Sem jaz kriva? Ne. Protikadilski zakon je kriv. Ce ga ne bi bilo, bi natakar delal na prijetnih 21 stopinjah, saj bi v miru lahko pokadila do konca v toplih prostorih. Ugotavljam, da vsi, ki govorijo o pomembnosti prenehanja kajenja, pravzaprav človeka še bolj spodbujajo k nadaljnjemu kajenju. Ker ga spravljajo v stres. Ko sem v stresu, kaj počnem? Kadim. Res pa je, da se moram tega odvaditi. A bom še premislila, kako. Da bom lažje razmišljala, pa si bom privoščila cigareto. Zakajena 4 9 3 2 6 7 5 8 1 8 5 6 1 9 4 2 3 7 2 1 7 8 5 3 4 6 9 1 2 8 7 4 6 9 5 3 6 4 9 5 3 2 1 7 8 3 7 5 9 1 8 6 4 2 5 6 1 3 7 9 8 2 4 9 3 2 4 8 5 7 1 6 7 8 4 6 2 1 3 9 5 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka HERMA-FRODIT KrižamKe & ugamKe ANALIZA URINA SLOVENSKI PISATELJ (BORIS) IZUMRLO INDIJANSKO PLEME V MEHIKI EMILIO ESTEVEZ PREČKA NA LESTVI SPREMEMBA SOGLASNI-KA ZARADI SLEDEČEGA J SOSEDA ZDA TOK, TULEC GOSPA (ŠP.) ODVZEM KODA VELJAV- KRČEVITA ZA GSM NOSTI - PRAVNEMU JEZA PREDPISU BIBLIJSKI OČAK 15 AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE VLOŽEK V LESU RUSKO MESTO EL. NABITI DELCI BREZALKOHOLNO PIVO RADIO ŠTUDENT PRVI MOŠKI 12 PREBIVALEC BRKINOV OLIVE THOMAS VPRA-ŠALNICA NAVADNA MARJETICA (LJUD.) JAPONSKA JED UŠESNI NAKIT DEL SKAKALNICE OZEK KOS BLAGA PREBIVALCI ANGOLE NAJET KMETIJSKI DELAVEC ZAVOJ, PAKET NAPOVED ČESA MESTO V ITALIJI (OGLEJ) UŽIVALEC MAMIL KANADSKI IGRALEC REEVES NEKDANJA TOVARNA V ZAGORJU PRIZNANJE PORAZA KRUŠNI OČE SINOVA ŽENA NOVINAR BABAČIČ ANG. PISEC FLEMING EGIPTOVSKO MESTO SREDIŠČE PORURJA ENAKI ČRKI GLEDALIŠKI DALJNOGLED SUROVINA ZA KRUH PLANINSKA UJEDA PEVKA GODEC Povsod z vami KOPRSKA TOVARNA NIZEK ŽENSKI GLAS PIONIR SL. VIDEA DRAGAN KDOR VRISKA ZLOBNEŽ (EKSPR.) BRITANSKI PEVEC (TOM) KNJIŽNA POLICA VILI RESNIK AMERIŠKI IGRALEC (TOM) NAJLEPŠI DEL CVETLICE NEMŠKI AVTO PREBIVALEC IRSKE NEMŠKA REKA 17 KAT. ZAPIS O PUBLIK. NEKD. IRAŠ. POLITIK AZIZ JUŽNO- PREDEL AMERIŠKI LJUBLJANE INDIJANEC S TE-TOL 19 TRINITRO-TOLUEN PERNATA ŽIVAL JOŽE SMOLE IZDELOVALEC VRVI SEPTEMBER (STAR.) TEŽKA BELA KOVINA TROPSKA GO-MOLJNICA TRUD, NAPOR LUDOLFOVO ŠTEVILO DEL TENIŠKE IGRE SONČNI SISTEM POLOMLJE-NOST SLOVENSKI ŠPANSKA GEOGRAF IN PRINCESA KARTOGRAF (BLAŽ) ČEŠKI PISATELJ KUNDERA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za pedikuro v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju in bon za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 2. nagrada: bon za dve kosili v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 3. nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. novembra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 45 Vodoravno: POSEG, CUBA, EVITA PERON, NET, LIVOLD, REPEK, KOR, NIŽAJ, MINA, IT, RAKA, JŽ, NEDA, ODPEV, OVAL, PROCES, TETRIS, HARPUNA, ILIADA, ORTOPED, KARAT, DUVALL, OI, ABA, AL FATAH, DAN D, METANOL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 209 IGER ZA VSE LJUBITELJE OSMEROSMERK Ona: Ne smete se zanesti na materialne koristi, saj boste na svojo grozo kaj hitro ugotovili, da ste s tem pretrgali čustvene vezi, ki ste jih včasih tako ljubili. In tega ne bo mogoče tako preprosto popraviti. On: Pazite se hitrega sklepanja poslov. Zelo lahko se zgodi, da boste potegnili krajši konec, ki bi lahko bil resnično katastrofalen. Edina še spremenljiva možnost je, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. ARAMEJKA, ERIK, KOCH, DA, VAS, ND, ORISA, ALEJA, EKRAN, MAJI, ERTL, VERDI, PUHANJE, EE, DNK, NJASA, GEPARD, OČ, UMAG, JOTA, VIA, VARDAR, UKLONITEV, ANCONA, DEAN, ZORA. Geslo: Gremo na martinovanje Izid žrebanja 1. nagrado, dve vstopnici za štiriurno kopanje v Rimskih termah in knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Gloria Sevšek iz Laškega. 2. nagrado, bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju, prejme: Jožica Čerenak iz Šempetra. 3. nagrado, bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Sandi Pinter iz Loke pri Žusmu. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Starejši moški vam bo omogočil poslovni prodor in hvaležni mu boste. In kdo ve, mogoče se bo teden končal povsem nepričakovano. Pazite samo, da se ne boste zapletli v nekaj, iz česar se ne boste mogli rešiti. On: Dogajajo se vam reči, za katere ste nekoč mislili, da ste na njih imuni. Izkoristite tisto, o čemer ste nekoč samo sanjali, saj je zdaj prav na dosegu roke. Partnerka vam je že zdavnaj oprostila, zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi. DVOJČKA ffl Ona: Vaša domišljija je res neizmerna, vendar se skušajte spustiti na trdna tla. Partner vam bo pripravil precej neprijetno presenečenje, ki ga boste hitro spremenili v še bolj neprijeten prepir. On: Odločnost, da boste postorili vse tako, kot mora biti, vam bo nakopala prenekatero nevšečnost, ki naj vas nikar ne spravi v obup. Na koncu se boste ob doseženem cilju vsem težavam le še smejali. Ona: Spoznali boste, da ste spregledali malenkost, zaradi katere boste morali krepko zavihati rokave, če boste želeli rešiti, kar se še da. Prihodnjič pa raje dobro razmislite, preden boste ukrepali. On: Ljubezen, ki ste jo toliko časa zatajevali, bo postala nevarna za vašo kariero, zato bo najbolje, da jo nemudoma prekinete. Je že tako, da ena stvar potegne za seboj še cel kup posledic in precej nezaželenih stranskih učinkov. Ona: Kmalu boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalogo, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj situacije. Za pomoč boste prosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo... On: Le nikar se ne sprenevedajte, da niste vedeli, kaj vas lahko doleti. Zdaj je, kar je, in s tem bo treba živeti tudi naprej. Vendar ni vse tako črno, kot si predstavljate. DEVICA Ona: Ljudje vas zelo visoko cenijo, zato pazite, da si ne boste po nepotrebnem zapravili ugleda, ki ste si ga pridobili. Je že tako, da je ljubezen eno, poslovnost pa nekaj povsem drugega. Razlika je več kot očitna. On: Prijatelji se vam bodo sprva sicer smejali, kasneje pa jim bo žal. Obeta se vam dobra poslovna poteza, ki vam bo prinesla tako dobiček kot tudi precejšnjo mero ugleda. To vam lahko le koristi. TEHTNICA И Ona: Pogum vas bo rešil pred nečim, kar se vam v tem trenutku zdi neizogibno zlo. Ozrite se malo okoli sebe in spoznali boste, da le ni vse tako črno, kot se vam zdi. Ne pozabite, življenje teče dalje. On: Igrali se boste skrivalnice s prijateljico, ki bo v tem videla tudi povabilo za kaj več. Na začetku boste sicer nekoliko zadržani, vendar bo poželenje veliko večje, kot ste si to predstavljali na začetku. ШШШ Ona: Na sprehodu boste srečali neznanca, s katerim bo prav prijetno klepetati, saj bosta prav hitro ugotovila, da imata precej podoben pogled na zadeve. In še preden se boste pošteno zavedli, se boste zaljubili. On: Dobro ste se odločili in nekateri vam bodo nekoč še zavidali. To bodo predvsem tisti, ki vam zdaj najbolj oporekajo. Vsekakor ste trenutno v prav odličnem obdobju, ko lahko pričakujete uresničitev prenekaterega načrta. STRELEC Ona: Kdor veliko tvega, lahko veliko izgubi ali tudi veliko pridobi. In zgodilo se bo prav slednje, zato začnite počasi misliti na precej lepše čase, ki so pred vami. A nikar ne pozabite na tiste, ki so vam k temu pomagali. On: Prijatelja boste uspeli rešiti iz precej nezavidljivega položaja, za kar vam bo vsekakor zelo hvaležen. V zameno vam bo prišepnil informacijo, ki vam bo odprla do zdaj zaprta vrata. KOZOROG Ona: Skušajte premagati svoje razočaranje, vendar se ne podajajte v samoto, temveč pojdite v družbo, saj boste tako najlaže pozabili tisto, kar vam leži na duši. Priložnosti bo v prihodnosti še več kot preveč. On: Le kako vam je uspelo tako temeljito zaplesti sicer popolnoma enostavno situacijo? Bodite raje malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne zadeve v oblak megle. To se vam lahko hitro maščuje. VODNAR Ona: Prepirljivost vas še ne bo povsem minila, zato boste tako v službi kot tudi v zasebnem življenju precej neprijetni. Nikar se ne čudite, če vas bo marsikdo gledal postrani, saj bo za to imel povsem utemeljene razloge. On: Novica vas bo dosegla nekoliko prepozno, kar na noben način ne opravičuje vaše odločitve. Popazite raje malo na svojo partnerko, ki se je začela zadnje čase obnašati precej sumljivo. Le kaj ima za bregom? Ona: Nekdo vam bo hotel sicer nagajati, vendar vam bo v resnici naredil celo prijetno uslugo, za kar se mu boste morali nekako zahvaliti. Nikar mu ne zamerite nagajivosti, ampak se veselite bodočega uspeha. On: Ne razmišljajte o tem, zakaj se vam je posrečilo, temveč poskušajte čim prej izkoristiti nastalo situacijo. Priložnost bo odšla prav tako hitro, kot se je pojavila, zato ne bo časa za velike razmisleke. AMERICIJ 3 11 10 2 14 ERA 4 - 2 = ? 5 4 BICIKLI 8 13 9 16 PREPREKA LITIJ 6 7 18 48 RUMENA STRAN Veronica so pianist Matej Oset, bobnar Franc Podgoršek in basist Nenad Ostrovršnik. Glasbeniki ustvarjajo iz čistega užitka in tako doživetje so minulo soboto ponudili tudi poslušalcem. Stari mački zvoka in tona Plesni forum Celje so minulo soboto objeli zvoki eksperimentalne glasbe. Skupina Veronica je namreč obeležila 20-letnico izida svojega prvega albuma in 10-letnico multi-medijskega projekta Aquasphera. TS, foto: SHERPA Nazdravili odlični letini Nad letošnjo odlično vinsko letino so navdušeni tudi v Hiši vin Emino in zato so pred dnevi počastili največji vinski praznik. »Odprli so duri v svet šmarsko-virštanjske žlahtne kapljice in lokalnih dobrot«, kot so zapisali v povabilu na dogodek, kjer so predstavili 3D animacijski in promocijski film o Trtki Franji. Pri snemanju je sodelovala tudi domača vokalna skupina Osti jarej. Na prireditvi pa seveda nista smela manjkati člana skupine Mi2, saj zasedba že nekaj časa uspešno skrbi za promocijo vin iz hiše Emino. StO, foto: GrupA Prvi mož parlamenta je zreške šole list V Zrečah so na dejstvo, da je njihovo osnovno šolo nekoč obiskoval predsednik državnega zbora Milan Brglez, prav tako ponosni kot na to, da imajo v kraju šolska vrata za vse odprta že celih 200 let. Protokol na visoki ravni pa ima zdaj že v malem prstu tudi domači župan Boris Podvršnik (desno), saj prvega med parlamentarci v občini niso gostili prvič, gotovo pa tudi zadnjič ne. StO, foto: SHERPA »Ka se je zgodilo, pubeci?« Nazdravljajo z mladim vinom in očitno so zelo zadovoljni! Z leve: Vinko But, direktor Kmetijske zadruge Šmarje, kamor sodi Hiša vin Emino, Matija Jagrič, vodja prodaje vin v zadrugi in Borut Cvetko iz podjetja Mediaspeed, pobudnik projekta Pubec, ki pomeni novo blagovno znamko štajerskih mladih vin. Po zaslugi akcije »MI2 sma špricer« se je prodaja virštanjčana v poletnih mesecih podvojila, ugotavljajo v Hiši vin Emino. Tonček Kregar in Jernej Dirnbek sta povedala, da sta sicer njihova redna odjemalca, vseh zaslug pa si vendarle ne bi pripisala. Odličen glasbenik Lado Jakša je na sobotnem koncertu kot gost navdušil pri klaviaturah, s saksofonom in klarinetom. Čestital mu je tudi član nekoč uspešne zasedbe Kladivo, konj in voda Sine Videčnik. Morda se v prihodnje obeta novo glasbeno sodelovanje? Še dva poznavalca dobre kapljice smo ujeli na prireditvi. Zvonko Pušnik (levo) je direktor Kmetijske zadruge Šentjur in tudi sam izkušen vinar, Stanko Javornik pa je predsednik Kmetijske zadruge Šmarje, več mandatov je bil tudi šmarski podžupan in v prostem času seveda skrbno obdeluje svoj vinograd.