Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Dir. Št. 33. Leto XIX. - Kranj, 18. avgusta 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št, 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca": celoletno 40 Din, polletno _£< Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto likvidaciji Projjrum vlade gospodu dr. Milanu Stojadinoviča je v. \ likvidacija žalostnih razmer, ki jih je JNS v naši državi povzročila. Mi smatramo, da bo likvidacija res dobra, če narod sam pomaga likvidirati v vsakem posameznem kraju režim še vedno vplivnih JNSar-jev tuko, da se ne bodo vrinile v ospredje ene in iste osebe, ki so bile pri prejšnjem režimu njegove najzvestej-ši oprode, največji stebri, seveda najboljši superpatrioti, državno-tvorci etc. etc. mesto da bi se jih energično odstranilo in jih kot največje škodljivce naroda in vsakega napredku zu vedno iz juvnegn življenja spravilo in postavilo tja, kamor spadajo. To so ljudje, ki služijo vsakemu režimu, ampak so kon junkturisti najgrše kvalitete, ker se prodajajo vsakomur in za vsako ceno, ki upiiejo danes, da dajo rajši svojo srčno kri za JNS, drugi pa da so največji sovražniki države, ki jih je treba postreliti in pobesiti, jutri pa se tem .»sovražnikom države" hlinijo, priklanjajo, dobrikajo ter prisegajo, koliko dobrega so jim storili, da so njih najboljši prijatelji. Ako hoče tedaj postati likvidacija dosedanjega režima dobra in ako hoče res prinesti trajen uspeh, potem je potrebno, da se do korenine iztrebi vse izrodke, ki so se pokazali zlasti v zadnjih letih, potreba bo, da se preuredi in prekvasi vse naše dosedanje politično življenje v smislu zahtev svobodnega naroda. Kako se je vodila nušu politiku v Sloveniji, predvsem nn deželi? Pred vojno je po naših vaseh vodilu politiko v prvi vrsti duhovščinu. Ker so bili ti ljudje v resnici nesebični, ker tudi niso HU imeli svojih osebnih potreb, ampak so delali za narod, je bila njih politika dobra in so pod vodstvom dr. Kreka, dr. Korošca in drugih na gospodarskem političnem, socialnem, kulturnem, predvsem pa nnrodnem polju dosegli za slovenski nurod neprecenljive zasluge, Protinarodnu pa je bila vedno takozvana naprednjnšku (tudi vaška) politika, ki jo je pravilno pobijala ta-kratnaSLS. V nekaterih mestih pa so običajno vodili ..naprednjaško" politiko na škodo okolice in mest samih ljudje, ki so bili sami najslubši gospodarji, navadno falirani študentje, ki so pravzaprav svoje študentovsko življenje nadaljevali do svoje smrti. Ker pa so mornli zlasti v poznejših letih le od nečesa živeti, so postali politiki. Njihova karijera se je začela po navadi s prirejanjem veselic v večjem ali manjšem obsegu, prirejanju plesov, družabnih prireditev: ponoči so krokali, po dnevu spali, na večer pa so gonili lokalno in visoko politiko v „ekstra cim-ru", točno posneto po svojem lajbžur-nalu, kjer so imeli med poslovnimi ljudmi, ki niso imeli niti časa, da bi med dnevom čitali časopise ter med uredništvom, prvo besedo. Sčasoma so si poiskali tudi kake službice, ki so bile sevedu častne, pa so le nekaj nesle, laki politiki so si polagoma priborili kake javne funkcije, postajali so od leta do leta bolj zaslužni narodni možje, vzor naprednjaki in so bili tudi zvesti naročniki in bralci enega ali drugega ,.naprednega" lista, so ob svoji 40 letnici ali ^0 letnici brali o sebi krasne sla-vospeve, ki so jih ali sumi napisali, ali vstij naročili in inspiriruli, postali so z eno besedo ..narodni voditelji". Če so kje prišli do kukegu javnega gospodarstva, so gospodarili s tujim ravno tuko. kakor s svojim, laki ..narodni voditelji" pa so bili v Avstriji vedno toliko previdni, da so veljali tudi kot zanesljivi avstrijski patriotje, da so se z nav- dušenjem udeleževali a\stri jskih-pa-triotičnih prireditev, pa so se že s svojim naprednim prijateljem v „ekstra cimru" opravičili, češ, da je to prava politika, ko je začela med svetovno vojno pod vodstvom ..klerikalcev" propaganda za Jugoslavijo in se je narod neustrašeno izrekel za Jugoslavijo, so bili taki nupredn jukarski prvaki prav zadnji, ki so nekako prihuljeno prica-pljali med vrste Jugoslovanov, radi strahu preti ..klerikalci" in še več radi strahu pred fronto, ki ni nič nesla in v varstvo svojih pozicij; zato pa so bili to-likobolj glasni in toliko večji nacionalisti in patrioti v Jugoslaviji, lake vrste patrioti so bili potem zu vsak režim najbolj navdušeni, čim se je pokazalo da jim nudi kake osebne koristi. Najvišjo stopnjo neznačajnosti pa so dosegli pod JNS režimom, ki naj se sechij likvidira. Ce za koga, veljajo za te vrste politikov besede min. predsednika, ki je rekel, da nas Bog varuj pred takimi prijatelji! Ker so bili te vrste politiki prepričani, da je vlada njih stranke zasigurana najmanj tri generacije, so mislili, da je sedaj prišla za nje zlata doba, da se je treba le o-tresti vsake kontrole in potem izrabiti do skrajnosti in breobzirno vso politično moč ki so jo dobili. In uganjali so orgije, kakršnih pri nas še nikdar nobena politična partija. Likvidacija tega režima bo mogoča le, če se razkrinka vse, kar so take vrste ljudje zakrivili, da se po možnosti odpravijo krivice, ter krivci kaznujejo in enkrat za vselej odpravijo za vedno iz javnega življenja- Likvidacija pa se mora izvršiti še v tem oziru, da se mora likvidirati s politično brezbrižnostjo, ki je dosedaj vladala osobito med poslovnimi ljudmi ki so sami preveč zaposleni in preveč skrbni za svoje gospodarstvo, prepuščali gospodarstvo javnega imetja navadno takim falirunim študentom, kakor smo jih že zgoraj opisali in drugim tem podobnim, ki so bili zuse najslabši gospodarji. Smo mnenja, da kdor hoče gospodariti z javnim imetjem, mora najprej dokazati, da je skrben in dober gospodar svojega lastnega imetja. Po krivdi ravno pridobitnih krogov se žal pri nas, zlasti v naših mestih, kaj rudo prepušča gospodarstvo javnega imetja ljudem, kuterih lastna gospodarstva so vzor slabega gospodarstva. Take vrste politikom je seveda vselej in povsod malo mar gospodarski efekt. Njim se gre predvsem za dobrobit njih lastne osebice, za lastni materijelni dobiček v katerikoli obliki, pa naj si bo še na tako veliko škodo javnosti. Temeljito likvidacijo bo treba izvršiti z vso politiko, ki so jo taki politi-kustri v naših mestih inauguriroli z razmerjem do okolice, ko so umetno gojili neko nenaravno nasprotje med mestom in deželo, kar se je zlasti v vsej goloti pokazalo v zloglasnih šen-čurskih dogodkih, ki jih bo treba temeljito razčistiti. Nusprotjn, ki so jih ustvarjali taki „nuprednjnkarski" politiki, ki so umetno ločili mesto in okolico, morajo za vedno odpasti. Likvidirati se morajo prav vsi oni funkcionarji, ki so svoja mestu pridobili uli s prigoljufunimi volitvami, ali z dugimi nasilnimi ali nezakonitimi, pa tudi nelojalnimi sredstvi, bodisi v katerikoli korporaciji. Depolitizirati se imajo vse one kor-poracije. ki so bile ustanovljene kot juvne, ali ki so se jim dale neke javnopravne funkcije, pa so le prepogosto zlorabljale kot politični inštrument JNS. Likvidirati se morajo vse kršitve zakona, naj so se izvršile na kateregakoli pobudo in potreba je, da se vsakdo, ki je kršil zakon, pa naj bo na kateremkoli položaju, z vso strogostjo zakona kaznuje, ako hočemo, da bo narod dobil zopet vero v zakone. Na javni sramotni pranger pa se morajo postaviti vsi oni denuncijantje in ovaduhi, pa tudi vsi njihovi pomagači, ki so z vso rafiniranostjo pokvarjenih duš iz najnižjih človeških instinktov skovali toliko podlih denuncijacij in z njim povzročili neizmerno gorja. Le tedaj, če bo narod videl, da je na svetu pravica, le tedaj, če bo narod spoznal, da se tudi na tem svetu dobro plačuje , hudo pa kaznuje, če bo narod spoznal, da tudi pri nas za vsakega človeka velja isti zakon, bo v resnici izvršena prava likvidacija poslulega JNS režima. Komendsko slavje Komendsko slavje je slavje slovenskega naroda na Gorenjskem Gorenjci gremo v nedeljo 18. t. m. v Podrečo na Simon Jenkovo proslavo. Začeli se se tabori slovenskega naroda. Tak prvi tabor med Slovenci se je vršil v nedeljo 11. t. in. v starodavni Komendi, znani zlasti kot domovini Petra Pavla Glavarja. Ta veličastni tabor je zbral množico nad 7000 ljudi, ki so v Komendo prihiteli iz cele Gorenjske. Na tabor so se množice kar vsipale peš, s kolesi in vozovi ter tudi avtomobili. Med slavnostmi so napolnili ves prostor med poslopji okoli cerkve vse preurejeno krasno stopnjišče, vso cesto pod stopaj iščem, prostor pod stoletnimi lipami in še tja preko cest so ostale strnjene množice. S svojo udeležbo so udeleženci dokazali, da branijo geslo na slavoloku v Komendi: ..Gorenjska prosveta vodi gorenjskega kmetu!", ki je bil samo eden od številnih ko-mendskih napisov. Vsa Komenda je bila namreč prav zelo slavnostno okrašena. Vse je bilo v mlajih in slavolokih, od katerih je eden pozdravljal tudi našega nadškofa. t Ob 8. se je v spremstvu vseuč. profesorja in podpreds. K. A, pripeljal škof dr. Gregorij Rozman, ki je bil slovesno sprejet. Na farni meji so prevzv išeuega .sprejeli zelo številni fantje, ki so tja prišli na ovenčanih kolesih. Ob navzočnosti številu0 množice, šolske mladine, gasilcev in narodnih noš, katerim na čelu je bila domžalska godua, je pozdravil prevzvišenega škofa predsednik pripravljalnega odbora za slavje komendski župan g. Janez Štrcin. Vsa zbrana množica je bila ob tem prizoru zelo navdušena. Po pozdravu, ki ga je izrekla Štebetova carica, se je razvil sprevod k oltarju, napravljenem poleg cerkve na spomeniku padlim vojakom. Ta spomenik je zelo posrečen v tej obliki in na tem mestu postavljen. Ob 9 je k oltarju pristopil škof dr. Rozman, ki je številni množici v prelepih besedah raz-tolmačil pomen gesla, vsekanega na spomenik padlim vojakom in ki glasi: ..Molimo za zdravo pamet". Obenem je pojasnil stališče cerkve do vojne in sploh do sovraštva. Ni čudno, če je bila vsa zbrana množica ginjena tako, da so se orosile mnoge oči. Po mcSi, med katero se je pod vodstvom g. Puša vršilo ljudsko petje s preinstvom domžalske godbe, je bil bla-gosovljen po škofu spomenik žrtvam iz svetovne vojne, ki so bile z komendske fare. Po tej svečunosti so pevci zapeli Adamičevo ..Mir Vam bodi" in vsa množica ob spremstvu godbe še prelepo Prelovčevo „Oj Doberdob". — Prekrasni spomenik ni samo v rast mojstru Plečniku, ampak tudi komendski fari. Komaj so minile te slovesnostni, se je pripeljal nadškof dr. Jeglič, katerega je vsa množica naravnost burno pozdravljala. S tem so bile zaključene dopoldanske slav-nosti. Seseda pa s tem za domačine ni bil program izčrpan, kajti domžalska godba je priredila tekom opoldneva na vrtu in prostranem dvorišču pri Mejačevi gostilni koncert. Popoldanski program se je začel ob 2, ko je opravil pete litanije zopet sam škof. Litani-je je spremljalo zopet ljudsko petje ob spremstvu godbe. Izgledalo je, kukor bi se ponovil evharistični kongres v malem. Po litanijnh se je vršil blagoslov evhuristič-nega svetilnika na stopnjiSču prod cerkvijo. Ta spomenik ni nič drugega kol prenovljen stari rimski spomenik. Zelo lepo se prilega celi okolici in ima poleg spominskega pomena tudi še velik praktičen pomen. Kakor vsa dela tako je bil tudi spomenik sam narejen po načrtih mojstra Plečnika. Spomenik / vso predelano okolico si je pač vredno pogledati. Slovesnost blagoslovitve so povzdignile zopet pesmi pod vodstvom g. Puša. Po končanih cerkvenih slovesnostih se je množica zbrala okrog in okrog stopnjiSča in je bila zlasti pod lipami velikanska gneča kakor tudi povsod po cesti, na stopnjisčih in na terasi pred cerkvijo. Množica je bila tako številna, da je ni bilo mogoče natančneje pre- ceniti. Kdor pa pozna ogromne prostore, ta bo lahko vedel, da je 7000 najbrže kaj nizka cenitev. Saj se tisoči kar porazgube po teh ogromnih prostorih. Pogled na zbrano množico je bil prekrasen. Vsepovsod narodne noše, vsepovsod med kmeti zastopniki katoliškega starešinstva in drugih zelo številnih izobražencev in javnih delavcev. To je bil res pravi ljudski tabor, ki je v najlepši meri pokazal združene katoličane Slovence in njihovo misel glede skupnega dela. Tabor je bila slika pravega naroda brez kakih izumetničenj. Tabor je začel komendski župan in bivši narodni poslanec g. Štrcin, ki je opisal tabor kot tabor katoliške akcije in vsega slovenskega ljudstva na Gorenjskem. Pozdravil je nato navzoče odličnike in podal besedo prvemu slavnostnemu govorniku, predsedniku katoliške akcije za ljubljansko škofijo g. dr. Mihi Kreku. Govornik je izvajal, da naj nas luč vodi k misli, da tudi mi kot potomci Eve izvajamo postavo luči iuko, kot je postavo izvajala ob priliki svojega očiščevanja in Jezusovega darovanja v templju Marija. Zato naj bo svetilnik najprej v čast Mariji in katoliški zvestobi. Svetilnik naj bo tudi spominski svetilnik na blagoslovljeno evh. leto, zgrajen v času, ko se cela okolica cerkve za trajno preureja. Kot tak naj bo v okras cerkvi in okolici. Luč, ki bo tod trajno gorela, naj vodi v božji hram, vse furane in druge vernike. Svetilnik naj nadalje spominja vernike na veličastno pot Marije iz Brezij, ki je romala preko komendskih poljan v Ljubljano na kongres. Kakor so verniki Mariji ob tej priliki izkazali vso ljubezen, tako naj ta svetilnik bo spomin za pozne rodove, ki naj Mariji izkazujejo enako ljubezen. Svetilnik naj nadalje spominja na luči mož in fantov, ki so ob priliki kongresa po noči gorele v rokah mož in fantov, udeležencev kongresa. Kakor so v tej noči možje in fantje dokazali, da so kat katoličani nepremagljiva armada, tako naj bo ta svetilnik kažipot še nadalje, da je v znamenju luči narod nepremagljiv, če se oklene take luči. V tem znamenju bo človeštvo tudi zmagovalo, kajti Kristus sam je Luč in on je dejal, da je svet premagal. Svetilnik naj bo nadalje vez za vse farane, katere naj veže v eno farno skupnost, v eno farno družino. V zvezi s spomenikom padlim vojakom in žrtvam svetovne vojne je govornik opozoril tudi na pomen spomenika v tem smislu, da je spomenik tudi vez farne skupnosti živih in mrtvih faranov. Govornik je zaključil: Bodimo narod božjih prostovoljcev, vesela vojska, ki nosi ogenj božje ljubezni v svojih delih, pa bodimo Slovenci svojemu narodu in vsej skupni jugoslovanski domovini utrli stopnjo v boljši dan in častnejše mesto v zboru ljudstev in držav. Nato je spregovoril burno pozdravljen dr. Natlačen: Ko govorimo o slovenstvu, je predvsem treba, da smo si na jasnem glede pojma jugoslovan-stva, zlasti kako mi pojmujemo jugoslovanski narod in jugoslovansko narodno edinstvo. Pred vsem treba, da strogo ločimo pojem jugoslovanskega naroda v drža vnoprav nem, političnem smislu od jugoslovanskega naroda v etičnim, kulturnem smislu. Jogoslovani v državnopravnem , političnem smislu smo vsi, ki smo državljani Jugoslavije, Slovenci, Hrvati, Srbi, pa tudi Nemci in Madjari vsi jugoslovanski državljani skupaj tvorimo jugoslovanski narod v političnem smislu. Jugoslavijo smatramo mi Slovenci kot svojo narodno ■ tvorbo, svojo lastno nacionalno državo, zato pa se zavedamo tudi dolžnosti, da njeno varnost, njeno celoto in njeno nedokljivost branimo proti vsakomur, ki bi jo ogrožal, in tudi V vseh njenih delili, kjerkoli bi bila ogrožena, Nafia skupim hiša je in težko si je misli- Stran 2 »GORENJEC« Štev. 33 ti hišo, ki se ji en del poruši, odtrga. Tej svoji dolžnosti dosledno hočemo tudi v svojem narodu vzgajati pravo pojmovanje državljanskih dolžnosti. Narodno edinstvo ali jugoslovanski narod v etničnem, kulturnem smislu pa pojmujemo takole: Srbi, Hrvati in Slovenci so tri narodne edi-nice, ki imu vsaka svoje osobine. ki se morajo spoštovati in gojiti v jezikovnem, kulturnem ter v vsakem drugem pozitivnem pogledu, v uradovanju, v javnem življenju sploh, zlasti pa iiii šolskem polju in to v okviru ideje višje jugoslovanske skupnosti. Slovenci nismo s Hrvati in Srbi vključeni v en državni organizem samo juridično. marveč nas vežejo tudi notranje vezi skupnosti, pripadnost eni družini s skupnim domom in skupnim stremljenjem. V okviru pojmovane skupnosti — državne in narodne — imajo vsi trije narodi, ki tvorijo tri komponente jugoslovanske narodne skupnosti, pravico do svobodnega kulturnega izživljanja in razvoja, kakor zlasti gojitve svojega jezika, narodnih posebnosti in svojih ustanov. Dosledno tem načelom odklanjamo in obso-jemo vsako hegemonijo drugega nad drugim: ne zahtevamo Slovenci zase v tej skupnosti ni-kakih privilegijev na škodo drugih, a odklanjamo tudi morebitne zahteve drugih, po pri vilegijih, ki bi bili na našo škodo. Treba je, da se med nami uveljavi popolna ravnoprav-nost — v verskem, političnem, kulturnem in gospodarskem pogledu, ker se drugače ne mote vstvuriti popolno in iskreno zaupanje med Srbi. Hrvati in Slovenci, a brez takega medsebojnega zaupanja tudi ne more biti uspešnega harmoničnega razvitka nacionaluo-dr-žavne celote. Tako torej pojmujemo mi jugoslovunstvo. po teh načelih hočemo tudi v bodoče, tudi v novi kombinaciji delati za državo in za slo-\ čustvo. Ko smo se leta 1918. zedinili s Hrvati in Srbi v eno skupno državo, nismo tega storili zato, da bi se odrekli svojemu slovenskemu jeziku in svojim slovenskim osobinam: storili smo to, da bi v bratski skupnosti s Hrvati in Srbi postali močnejši, da bi slovenstvo vsestransko ojačili. Tudi danes stopamo v ožjo politično zvezo z namenom in v prepričanju, da bomo s tem uspešno služili tudi slovenstvu. Sicer pa se zavedajmo: Naš narodni voditelj dr. Korošec nas je srečno vodil preko Kal vari je, zaupajmo se njegovemu vodstvu tudi dalje! Ohranili src mu zvestobo v najtežjih časih, ko se je zdelo, da smo res pomendrani. Kolikokrat so naju razni (kvaražugoni) — celo z visokih mest ■— napovedovali, da se naši časi prav gotovo nikdar več ne povrnejo. Modrost našega voditelja in naša neomajena zvestoba sta zmagali in naj nas vodita do novih zmag in uspehov. Na Simon Jenkovo proslavo gremo! Simon Jenkova proslava. Od vseh strani Slovenije bodo v nedeljo prihitele številne množice v pesnikovo rojstno vas Podrečo, kjer se bo vršila ob njegovem spominu na 100 letnico rojstva velika kulturna slovenska proslava, kakršne Sorsko polje še ni videlo in je tudi zlepa ne. Redki so možje s tega polja, ki postanejo kaj več kot njih kmečki predniki, redki so možje, ki stopijo v vrsto pomembnih mož in ta „..bogi pisar, ki še doktor ni bil", je menda edini, ki obhaja na Sorskem polju stoletnico ne le v pobožnem spominu vnukov, ampak v spominu in proslavi vsega slovenskega naroda. Skoda bi bilo, da bi ta dan, na katerega se je njegov rojstni kraj in njega predstavniki pripravljali skoro leto dni, minil kot navaden veselični dan. ne da bi zapustil glob jih in trajnih vtisov, ki jih mora sleherni udeleženec odnesti s seboj na dom in v življenje. Čudno se zdi starejšim ljudem, ki so ga še osebno poznali in ki jim je prav radi tega neposrednega poznanja ostala zastrta resnična veličina pesnikove osebnosti, da ga proslavljamo. Vse preveč jih moti. da je bila njegova pesem posvetno nastrojena, da mu je bilo za božje premalo mar: pozabljajo pa ali pa ne vedo, da ga ne proslavljamo radi teh lastnosti, ki jih motijo, dasi se nam zde vse preveč obče človeške in razumljive, slavimo ga le kot pesnika in Slovenca. Res pa je. da morda kdo i/med ljudstva ne pozna velike naloge in poslanstva . velike vloge in odločilnega pomena t er težkega dela, ki ga vrši pesnik med narodom. In vendar je pesem izraz najglobjega osebnega doživetja in občutja, ki v silni notranji napetosti nima več prostora v srcu in bruhne s prvobitno silo v verze in ritem. Pesem je ventil, ki sprošča napetosti doživetja, je otrok bolečin, o katerem tudi oče vzdihne.. kaj pa je teba treba bilo." Ni prijetno odkrivati naj-globjh plasti svoje duše. zlasti ne, ko se pesnik /aveda, da ga mnogi ne bodo umeli. mnogi pa /motno tolmačili. Pesniki so nosilci idej. ki vodijo cele rodove v bodočnost in jih usmerjajo. Kot pravi angleški pesnik in filozof Carlvle, odkrivajo apo-lipso prirode in so ognjen steber na poti človeštva. Ta stavek velja tudi za Jenka. V njegovih ..Obrazih" se čudovito zrcali in odraža tajnost prirode in človeškega bitja. Čudovit stik med naravo in pesnikom kot radijska antena so ti obrazi, ki sprejemajo in potem ojačene valove srčnih in miselnih utripov podajajo bralcu. Velik je njegov pomen tudi v narodnostnem oziru. Vsak dober pesnik ponaša ime svojega naroda v svet, zlasti pomembna je ta vloga pri malem narodu .,ki mu v posvet vladujočih dano ni vmešavati svojih melodij." V njegovi dobi se je slovenska zavest po mestih in trgih šele pričela prebujati; mladi izobraženci so z vso vnemo začeli ustvarjati narodna društva. Jenkova pesem je bila skozi desetletja rodovom simbol slovenstva in je ni motilo, da je postajala mestoma modno domoljubna, mestoma vseslovanska. Zato je njegova proslava obenem tudi kot proslava slovenskega genija pomembna in potrebna po teh časih, ki so bili. ko se slovenska beseda in pesem po ulicah skoro ni smela slišati, na da bi tvegal osebno svobodo, ko so se neprestano in od naših ljud nemoteni oglašali grobarji slovenstva in našega jezika, ko je že beseda Slovenija postala nekaterim nesodobna, ko se je zahteva po slovenskem rektorju naše univerze zdela ozkosrčno strankarska, ko so hoteli biti nekateri samo Jugosloveni (slavisti so pred kratkim ugotovili, da pomeni ta srbski Jugosloven navadnega Jugoslovana). Naj ta proslava visoko povzdigne slovensko zavest, ki je zadnja leta upadala ali se boječe skrivala, da ne bomo več doživeli tako sramotnih dni. ki se jih že vsi, tudi pvzročitelji sramujemo, ki bi pa radi utajili, kar je zapisano v uradnih spisih in izpričano na številnih žrtvah uglednih slovenskih kulturnih delavcev ki naj v tej proslavi vidijo tudi svoje zadoščenje. Narod se spominja mož, ki so zanj delali in žrtvovali in zato smo z zadoščenjem prebrali proglas slovenski javnosti o Jenkovi proslavi. Za proslavo S. Jenka so priprave v največjem teku. Trije arhitekti iz Ljubljane pripravljajo prostor, domačini postavljajo klopi. mize . paviljone, vozijo mlaji-, dekleta pa pletejo vence in skrbijo za dekoracijo. Odbor je izdal jubilejne razglednice / Jenkovo sliko, spomenikom, ki stoji poleg hiše. kjer je stala Jenkova rojstna hiša. Znaki, ki se bodo prodajali kot vstopnice na slavnostne prireditve, se dobe v predprodaji v trgovini Ilirija v Kranju. Priporočamo Kranjčanom, naj si jih oskrbe v predprodaji, da jim ne bo treba čakati v gneči pred prireditvijo. Znaki stanejo Din 4.—. Z nasprotne strani Save napeljujejo električen vod na prireditven prostor. Na večer proslave bo prvič zagorela elektrika na našem bregu Save. Program za proslavo Simona Jenka dne 18. avgusta Ob 10. uri otvoritev in komemoracija pred spomenikom na 1'odreči. Ob pol 11 uri sprejem gostov na kolodvoru, nato sprevod na okrašenih kmečkih vozovih na Podrečo. Ob pol 15 uri slavnostna prireditev. A. I. Dr. Ivan Pregelj: Simon iz Pruš-v odst. /borna recitacija. 2. Govor dr. Dragotin Lončar. 3. S. Jenko: Od Balkana do Triglava — /boru;, de-klamacija. 4. Govor — Tine Debcljak. 5. J. Stritar: Na Jenkovem grobu. B. Pevski koncert. Zbori: Mavčiče cerkv. zb.. Kranj c. /b. Kranj „Sokol", Stražišče ..Sokol". Sorn c. zb., Preska ..Sokol". Trboje c. zb., Hrastje c. zb., Voglje c. zb.. pojo Jenkove pesmi. C. Tilka -igra v treh slikah — igrajo na prostem študentje s Sorskega polja. Po črtici Si m mi Jenka dramatiziral T. Sifrer. D. Godba. Po proslavi veselica, prosta zabava, dobra postrežba itd. Tedenske novice DELAVSTVO Delavski sestanek se vrši v nedeljo, 18. t. m. ob 9 uri v Ljudskem domu v Kranju. Tovariši-ce, vsi na ta sestanek! Pride tov. Lombardo iz l.j ubljane. Delavski takor na sv. Joštu V nedeljo, dne 25. avgusta se vrši na Sv. Joštu velik delavski tabor za vso Gorenjsko. — 1'ridejo tudi tovariši iz Jesenic z dobro znano jeseniško godbo. Tovariši-ce, delavci, pridite vsi na ta delavski tabor, da bo ta tabor ena sama misel delavske enotnosti! Pridite na kraj, kjer je rajni dr. J. Krek prvič učil in oznanjal, da se mora delavec združevati, če hoče v svoji pošteni borbi za sebe doseči boljšo bodočnost. Pridite na ta tabor, kjer lahko manifestirate za enotnost našesa delavstva. Vsi, ki se borite za pravice delovnega človeka, na plan! Vsi, ki ne klonite pod udarci kapitaličnega nasilja, pridite! Naj bo naš tabor en sam silen krik: Priborit si v družbi mesta, ki nam po svojem delu in trpljenju pripada. To hočemo in zato gre naš boj proti izrodkii materijalizma, kapitalizmu, - ki je v sedanji družbi upropastil in onečastil svetost in veličino dela. Zato: kvišku glave, dvignimo glas pravice in poštenosti! Jugoslovanska strokovna zveza, skupina Kranj. ^ KRANJ III. obrtna razstava v Kranju. Razstavil i odbor ponovno poziva vse obrtnike, ki nameravajo na letošnji obrtni razstavi sodelovati s svojimi izdelki kot razstav I jalci, da to čimprej mogoče javijo Skupnemu /druženju obrtnikov v klanju. Gorenjci nosijo TIVAR-jeve obleke, ker so dobre in noeeni T I V A R OBLEKE Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Potem se je spustil po bregu in odhitel v dolino. Poslovimo se tudi mi za danes od planinskih prebivalcev. Prepustimo družino Grašičevo in Dolžanovo v veliki žalosti, zakaj težko je tolažiti človeka ob svežem udarcu krute usode. Balant ni gledal ne na desno ne na levo. temveč vedno naprej. Mudilo se mu je. Kaj bi pomenile njegove besede: ...Morebiti izpeljem to, kar mi je prišlo v glavo?" Pojdimo za njim. Zapustil je glavno pot v strahu, da bi ne srečal Turkov. Hodil je po skritih stezah in večkrat skozi goščavo. Dospevši do tovariša Tineta mu je naročil, naj ostane na tem mestu in opazuje gibanje Turkov, dokler ne pride nazaj. Brez odpo-čitka je nadaljeval strmo pot skozi gozd ter se priplazil kakor rmiček do bližine Tržiča. Videč, da je že mimo turških šotorov, je skočil na cesto, prebredel Bistrico in se vzpel na drug; strani zopet v hrib. Ker je bil hrib spodaj peščen, je hitel višje, da je.priplezal do bukovine, kjer ga nihče ni mogel videti. Prodiral je dalje in dalje ter prišel tako visoko, da je bil grad Gutenberg že precej nižje pod njim. Tedaj zasliši iz doline glas troinbe, kmalu nu to pa ropot bobna. Sede na skalo in premišljuje, kaj bi pomenilo. Menda ne pomenja, naj se zbero Turki zu odhod. Ako bi že zdaj odšli, bi bil prekrižan ves Balantov načrt. Ne! Saj ne spravljajo šotorov skupaj. Glas trom-be in ropot bobna je bil opomin k večerni molitvi. Balant zasliši prav razločno besede: .,La ilaha illa Allahu!" (Ni boga razen Allaha). To je glavno vodilo mohamedovske vere. Molitev so ponavljali večkrat zaporedoma, da se je močni zbor zedinjenih glasov razlegal na vse strani ta-mojšnje okolice. Balant pa se je tačas spuščal z višine ter kmalu stal pod zidovjem, s katerim je bil obdan grad Gutenberg. XVI1. Na planinah. Z domov svojih smo pregnani, o Gospod! pri nas ostani. Kriški vikar je bil dušni pastir razkropljene črede. Vsi njegovi župljani so morali zapustiti domove in bežati pred Turki visoko v gore, nekateri pa so bili skriti v podzemeljskih jamah. Tudi on je izpraznil župnišče in iskal drugod stanovanje. I.ambergova družina je bila tako dobra, da ga je sprejela v močno zavarovani grad Gu-tenberg, ki ga I urki niso upali napasti. Hudo je bilo vikarju, ker je bil brez domače strehe. Prav tako mu je bilo hudo, da so bili njegovi ljudje v pregnanstvu pod planino Dobrčo. pod Kokovnico in na Kriški planini. Kdo ve, kako se jim godi? Sklenil je, da jih bo obiskal v njih skrivališčih. Kmalu po prihodu Turkov je odšel zgodaj zjutraj z Gutenbergn z namenom, da bo dovršil v enem dnevu obisk vseh treh begunskih stanovanj. V roko je vzel gorjačo in šel iz gradu. Spremljevalec mu je bil zvest pes Samo. Stopal je od Gutenbega proti planini Dobrči. Strmino mu je olajševala peščena steza, ki so jo naredili pastirji v mnogih ovinkih, da so hodili bolj zložno navzgor. V eni uri je bil vikar že pri prvih naseljencih. Zbrali so se na zeleni ravnici in ga z veseljem pozdravljali. Vzel je iz malhe zvonec, s katerim so zvonili cerkveni služabniki ob nedeljah pred altarjem. Glas zvona je bil ljudem dobro znan, saj so ga že mnogokrat slišali. Brez vsakega klica jih je prišlo veliko skupaj. Če pomislimo, da je imela kriška župnija, broječa 1850 duš, takrat vsaj kakih H00 prebivalcev, si lahko predstavljamo, koliko je bilo beguncev, ki so se razkropili po raznih krajih. Vikar je spregovoril marsikatero tolažilno besedo ter o-pravil z ljudmi skupno molitev. Ta trenutek je bil zelo ganljiv. Pregnance je navdajalo veselo upanje, da se kmalu vrnejo domov. ..Ne žalujte!" — jim je zaklical duhovnik — „temveč povzdignite svoje glave, ker je blizu vaša rešitev." Poslovil se je in odšel nazaj na Gutenberg. Po kratkem odpočitku je nadaljeval pot proti Kokovnici na drugi strani Bistrice. Zopet tista strmina kakor poprej, toda vikarjev noge niso čutile utrujenosti. V begunskem taboru je bilo zopet presenečenje ob njegovem prihodu. Vršili so se tisti prizori kakor malo poprej na Dobrči. Jasno nebo in prijetno jesensko sobice je lajšalo ljudem zapuščenost. Noči so bile hladne, toda otroci so nanosili toliko drv, da nihče ni trpel mraza. Vikar je kezal ljudem množico belih šotorov na ravnini. Na Lip.ski velesejm bo vozil avtobus 22. avgusta sko/i Ljubljano. Maribor, Gradec. Dunaj. Brno. Prago, Dresden, Leipzig. Vračali pa se bomo skoz Niicrnbcrg, Muenchen. Salzburg, Celovec. Ljubljana. Vožnja stane tja in nazaj 990 Din za osebo Sprejme se samo gotovo število potnikov. Povratek 30. avgusta. Potniki lahko vzamejo poljubno prtljage s seboj. Informacije in prijave pri avtopodjetju Goričan, Tržič. Na Sv. Goro pri Gorici! Tisti, ki so se pri upravi našega listu prijavili za romanje 19. avgusta, bodo šli 21. avgusta. Skupina za 51. avgusta bo dobila pravočasno izkaznice. Vozil bo tudi izletni avtobus iz Gorice v Trst. Kdor gre v Trst. naj to takoj javi in doplača 50 Din. ker ni več prostih sedežev za I'), in tudi ne za 51. avgusta, je določena nova skupina za 15. september; kdor želi iti s to skupino, naj se takoj javi v upravi lista. Avtobus bo vozil iz Ljubljane čez Vrhni-ko-Logatec-Postojno in Vipavsko dolino. Izleti v okolico Gorice so dovoljeni. TRŽIČ Blagoslovitev nove koče bo v nedeljo dne II. avgusta na planini v Jesenji« pod Storži-čem. Blagoslovil jo bo preč. gosp. župnik iz Loma. Planina v J^senju leži v vznožju mogočnega Storžiča. Iz Tržiča se pride po položni markirani poti skozi Lom na planino v slabih dveh urah Na prijazni od go/.da obdani planiti i je postavljena lična novo zgrajena plan. koča, katero je prevzelo v najem SPD v Tržiču. Od planine so markirana pota na vrh Storžiča. bližnje planine in vrhove. Zelo zanimiva je pot skozi tkz. žrelo na greben in po istem na vrh Storžiča. Opetovano se je culo o njej. da je hujša od marsikatere poti na tudi bolj upoštevane naše vrhove. Planina v Jesenju je vedno bolj privlačna točka Tržičanov, kakor tudi drugih izletnikov in turistov. Zato po-hitiiuo v nedeljo v velikem številu v prijazno Jesen je ter se udeležimo te slovesnosti. Nikomur ne bo žal. Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zastek-lim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se, prihranili boste. Hfebš-Kranj ŠENČUR Dnevi žetve so minuli, minuli eden za drugim, vsi enako znojni in enako posvečeni težkemu delu polnem veselja. Velika, svečana tišina se je prelila po poljih: izginila je pesem srpa in kose kot neka sveta, znoj na pobožnost. neumornega, plodnega dela. In za vso tež ko delo in za ves trud so napolnjene kašče in shrambe. — Cele dneve so orile pesmi radosti škripali vozovi in sijala so opaljena. srečna lica ljudi . . . Zdaj je vse to za nami. Žetev je obilna in dobra, pa vsak. tudi naj-siromašnejši, gleda z zaupanjem na jutrajsnji dan in sniva o neki sreči, za katero od davnaj tež. i1 PREDDVOR Smrt kosi. Umrl je 27. julija Zaletel j Janez, čevljar, star 45 let. Zapustil je veliko družino, kateri pa zadnje čase že itak ni mogel pomagati, ker ga je bolezen mučila že mnogo let, v poslednjih mesecih pa ga je popolnoma priklenila na bolniško posteljo. Bil je od mladih let vedno cerkveni pevec in član prosvetnega društva sv. Jožefa. K zadnjemu počitku so ga spremljali cerkveni pevci in člani društva, žal gu pa ni še mogla spremiti zastava prosvetnega društva, krasila pa je žalni sprevod zastava čevljarskih pomočnikov. Tako je legel v p. v miru! SELCA Visok obisk. V soboto, 10. t. m. je obiskal našo dolino prevzvišeni gospod nadškof dr. Jeglič. V spremstvu prof. Šolarja in ing. Zumra se je peljal prevzvišeni z avtom v Sorico, od koder se je popoldne pripeljal na obisk v Selca. Po kratkem odmoru v župnišču je šel še v cerkev in z. vidnim veseljem blagoslavljal otroke ki so pohiteli gledat sivolasega nadpa-stirja. Selčani smo bili veseli njegovega prihodu in smo hvaležni prevzv išeneinu za visoki obisk. NAKLO Čitaljem notic iz našega kraja — kajpada onim iz toz.naiie,, napredne" vrste, — gre silno na živce, da brezobzirno žigosamo razne neprijetne in delikatne zadevice. Radi bi, da bi vse, kar se zgodi, reče, grozi — zamolčali, in vse kar je bilo — pozabili. Tako se je nas-vetovalo že na Pucljevem shodu žalostnega spomina — da pozabimo, da pozabimo! Rekli smo takrat: ..nimate o nas kaj pozabiti, ker vam nič naredili nismo! Isto ponovimo danes! Kar je bilo gornja od prvega shoda za prezgodnje držuvnozborske volitve, skozi vsa leta do razsula in prevrata, ko ste nas poniževali, dennncirali, v ječe spravljali, za nami pljuvali, kamenje metali, nas policijsko nadzorovali nas na črno listo devali, o nas sijajna poročila pošiljali, z aretacijami grozili, špionirali, pretepali, prosvetno društvo uničili, krave prodajali, iz šole metali, že samo na kli° ..Zivio dr. Korošec!" za zločin proti državi žigosali, po življenju stregli, napadali i. t. d. i. t. d. —-- Kdo je vsega tega kriv? Kdo vas je hujskal, da ste ves čas mislili, da služite s tem domovini? Kdo nas je pridobival in s čem, da ste prodajali svoje dobro ime na račun narodnih krvosesov!? Kako je bilo lepo življenje pri nas, dokler se niste po suženjsko udinjali laži-patriotom! Ali mar še nočete spoznati, kdo so bili pravi, prijateljski, državotvorni!? Ce torej hočete, da kdaj napravimo veliko črto čez vse žalostne in sramotne dogodke, potem priznajte krivdo, dajte zadoščenje, popravite neprisiljeni vso škodo — da vas ne bo treba v to prisiliti! Z datumi, pričami imamo zabeleženo vse zločine, kajpade politične — nedajte, da bo treba to dvigniti in vas postaviti na sramotni oder! Zato ne mislite, da boste manj umazani, če šarite okoli vest v nekak svoj zagovor, z raznimi opravljanji, klevetami, natolcevanje o čisto privatnih zadevah tega in onega, ki vam je neprijeten. Če niste kratkovidni, potem menda uvidite svoj brezupen položaj, da vam gre samo poboljšanim in S pokorjenim — usmiljenje! Javna vprašanja: Ali je upravičena zahteva našega dobrega ljudstva, da dobi g. kaplan šolo nazaj? S tem dobi zadoščenje za vse krivice on in z njim vse ljudstvo! Ali pa je upanje, da merodajni krogi to čimpreje rešijo? Ali bo treba še pobezat? Tri leta so bila dolga nam gre za naše otroke. Pojasnilo. Gasilska župa v Kranju nam je poslala sledeči dopis: V zadnji Vaši številki 52 radi gasilske svečanosti 25 letnice obstoja prostovoljne gasilske čo. brezplačna instinkt i ju v hiši. Murnik, Stru-ževo 34, pri Kranju. Mirno solnčno sobo z oskrbo ali tudi brez, iščem v sredini mesta. Naslov v upravi lista. Slike za legitimacije 4 komada za 25.— Din najlepše in najhitreje zvrij t rane Juer. fotograf. Kranj, nasproti trgovine g. Savnik. Prodam ca 3000 m travnika uporaben kot stavbna parcela na kranjskem polju v bližini ..lidra" za hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju. Naslov se dobi v upravi lista. Iščem stanovanje (sobo in kuhinjo) v mestu. Naslov v upravi lista. Išče se hišnik za vilo v Olševku št. 4. »arA-aatKJi ■ rn> vua jata*. ;a» »vnirtrctr mnnamaKni *3rt.jiKiuai Jeglič Rudolf KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO KRANJ Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni. NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. 99 66 Zavarovanje ,,KARITAS" je oddelek Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. „KARITAStt goji: 1.) nosmrtninsko, 2.) dotno in 3.) starostno zavarovanje. — V zavarovanje „KARITAS" lahko pristopi vsaka zdrava oseba v starosti od 7 do 80 let. Najmanjši mesečni prispevek je Din 5"-. Mesečni prispevki so stalno enaki. Špekulacija z bolnimi osebami je izključena. Jamstva je Din 60.000.000--. „KARITAS" goji le pravo, solidno zavarovanje. Ustanovljena je bila kot protiutež raznim samopomočem ter je kot taka dosegla že sijajne uspehe. Samopomoči so že po večini propadle. „KARITASa pa se je tako razširila med našim ljudstvom, da je v resnici postalo pravo ljudsko zavarovanje. Če želite točnih pojasnil in navodil za zavarovanje nKARITAS" se obrnite na glavnega zastopnika za Kranj in okolico g. Hierlec Ernerika, igranj, Huje št. 13. Za vsako priliko kot cerkveno žegnanje in druge svečanosti, za godove, veselice in razne društvene prireditve Vam nudimo poceni topiče, petarde, rakete, bengalične ognje in /se druge predmete za ognjemet. V Kranju prodaja trg. M. Omersa. ,,R i R A" d. d. Zagreb Glavno zastopstvo Gregorc Slavko KRANJ, hotel „Jelen" Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem B. Rangus, Kranj Usnjarska in Čevljarska zadruga ftund jo. j. v Jrf/cu priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas! Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinar"i v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 ra Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jej dilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Za šport „ kolesarje ,, turiste ii smuk „ sem in tja „ dečke „ dame „ gospode TRPEŽNO, cene brez konkurence pri Albin-u Jazbeou v Kranju Največja trgovina z izgotovljeni- mi oblekami na Gorenjskem. Istotam blago za obleke, srajce, klobuke in nešteto drugih predmetov. Ako zidaš hišo, naroči zidake in strešnike pri domači opekarni Zabret-Bobovk Zarczniki in bobrovec z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah. i«»«m»meHMj»®KB«rai&itt«e onai Največje veselje je na spomlad nositi čevlje, kupljene v trgovini Franc Strniša - Kranj Vsi izdelki: opnnke, sandale, knpucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi ! Za uraduiSrvn in izdajatelja odgovarja Kail Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.