um n ■ niEEgg THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. * — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 5TEV. (No.) 193. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 6, 1928. LETNIK XXXVII. Osem Jugoslovanskih vojakov ubitih na albanski meji. ALBANCI ZASLEDOVALI MORILCA V JUGOSLOVANSKO OZEMLJE. —- PRI STRELJANJU JE PADLO OSEM JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV. — ZDI SE, DA JE TO NALAŠČ INSCEN IRANA PROVOKACIJA PROTI JUGOSLAVIJI. * Belgr&d, Jugoslavija. — O- sem jugoslovanskih vojakov je padlo pri obmejnem spopadu, ki je nastal vsled tega, ker so albanske straže pri zasledovanju nekega morilca prestopile jugoslovansko-albansko mejo. Albanski vojaki se niso ustavili na poziv jugoslovanske straže, marveč so hiteli naprej za morilcem. Jugoslovanski obmejni stražniki so se postavili v bojno linijo in pričel se je l.oj med Albanci in jugoslovanskimi vojaki. Poročilo pra-\i. da je padlo v boju osem jugoslovanskih vojakov. Tudi Albanci so imeli precejšne /.gube, katerih pa poročilo podrobno ne omenja. Med tem časom, ko so se obmejne straže borile med seboj pa morilec, kateri je povzročil spopad neopažen utekel. Da je prišlo do spopada so (čevidno zagrešili Albanci, ker se niso na poziv jugoslovanskih obmejnih istavili. Ta slučaj nam pokazuje, Vako nemirna točka je Balkan. Vsaka malenkost vznemiri obmejne straže, da se začno med seboj pobijati. Iz gotovih strani prihajajo vesti, da je bil lučaj nalašč insceniran, da bi >rovociral Jugoslovane. Iz teza stališča je jasno, da bo Albanija še dolgo središče bodočih balkanskih nemirov in pro-vokacij. V Albaniji pravijo tudi druga poročila, da se nahajajo italijanski vojaki, ki u-če Albance modernega voje-vanja. TUDI CRNCI ZA AL SMITHA. Črnci za demokratsko stranko. — Navdušeno pozdravljajo Al Smitha. — Ne marajo za Hooverja. STAVKA NA FILIPINIH. Guverner filipinskih otokov nastopa brezobzirno proti delavcem. — Nad 600 ladij-skih naktadalcev zastav-kalo. Chicago, 111. — Na nekem shodu v Chicagi, na katerem je bilo med občinstvom nad 95 procentov črncev, se je navdušeno pozdravljalo ime demokratskega kandidata Al Smitha, kadar je govornik isto imenoval. V dvorani je bilo zbranega okrog 2,000 občinstva obojnega spola, in med njimi največ črncev. Za Smitha se je kazalo splošno navdušenje. Nastopilo je mnogo govornikov, med drugimi tudi Mr. Brown, kateri kandidira za kongresmana. V prav živem govoru se je izrazil, "da on ne veruje v prohibicijo." stražnikov, Nadalje je govornik povdar-jal. da prohibicijska postava je le podlaga največjih goljufij, ki svetu kaže svetlo lice, za krinko se pa skrivajo raznovrstne sleparije. "To postavo jaz smatram", je nadaljeval govornik, "za največjo sleparijo, kar se jih je kedaj že na svetu godilo." Občinstvo je govorniku navdušeno ploskalo. Nekateri govorniki so slučajno včasi tudi omenili Hoo-verjevo ime. nakar je pa občinstvo ostalo popolnima mirno. Ploskalo je le takrat, kadar je govornik napadal kandidata Hooverja. Iz tega je jasno razvidno, da navdušenje za Al Smitha nadvladuje po vseh krajih. Celo črnci se za njega potegujejo. -o- NAVDUŠENJE ZA ZRAKOPLOVSTVO V CINCINNATI. Mnogo zanimanja za zrak oplovstvo je zavladalo tudi v Cincinnati. Slika predstavlja polje "Lunken" v Cincinnati ju, katero je bilo nedavno otvorjeno in se smatra kot eno največjih zrakoplovnih polj na svetu.Na desni C. O. Sherrill, mestni ravnatelj; poleg T. H. Em-bry; na levi policijski nadzornik Copeland. Tam hranijo tudi en "Waco" zrakoplov, za preganjanje zločincev. P0N0YNA IZPOVED OBRE-G0N0YEGA MORILCA. , Manila, Filipini. — Kon-štanblerji patrolirajo v luki ( ebu, ki je drugo največje pristanišče na filipinskih otokih. Radi slabih razmer in nezadostnega zaslužka je odšlo na stavko nad 600 ladijskih na-kladalcev. Plače so tako nizko, da ladijski nakladale! niti najbolj berasko niso morali izhajati z njimi. Prosili so dalj časa, a kapitalistične družbe, kakor povsod so tudi tukaj zavrnile zahteve delavcev in tako sami izzivali stavko. Guverner Henry L. Stim-son, ki je nasledil bivšega guvernerja pokojnega generala Wooda, je ukazal, cfa naj kon-Stablerji zastražijo pristanišče in pazijo, da stavkarji ne povzročijo kake škode. V Cebu se izvaža iz Združenih držav precejšno količino raznega blaga in izdelkov. Iz luke pa gre veliko sadja, faznega olja in drugih pridelkov v Zdr.države in v Evropo. -o- — Philadelphia, Pa.—Mnogo alkohola se dandanes porabi za industrijsko uporabo. Iz Philadelphije se poroča, da se samo v izdelovalnicah perfu-ta& porabi v enem letu nad 1.000,000 galonov alkohola. KRIŽEM SVETA. LAKOTA NA KITAJSKEM. Nad 2,000,000 ljudi trpi lakoto. Poročila pravijo, da je stiska tako velika, da starisi prodajajo lastne hčere. Peking, Kitajsko. — Velika lakota kraljuje v zapadnem Šantungu in južni Chili, pravijo poročila. Lakota je posledica, slabe letine, mraza, toče in velikih povodenj na Kitajskem. Kar pa slednje ni pokončalo letine, so jo pokradli razni gorski roparji, ki so napadali pokrajine skozi celo leto, ker tudi roparjem primanjkuje živeža. Nad 2. milijona ljudi trpi lakoto, tako poročajo razni tujezemski poročevalci. Več kakor 34 okrajev je prizadetih od pomanjkanje živeža. Okrog 500,000 ljudi v severnem delu Šantiinga je tako prizadetih, da ako ne dobijo takojšne pomoči, da jih bo veliko pomrlo radi lakote. Starisi prodajajo svoje hčere za živež, poročajo londonski poročevalci. V Pekingu in Tientsinu pa grozi stavka poštnih uslužbencev, kakor tudi stavka železničarjev. -o- Naročajte najstarejši slovenski Ust v Ameriki "Amerikanski Slovenec!" Izpovedal je, da je umor zasnoval čisto sam, brez vsake druge pomoči. — Pazite, če bo brezverski tisk to poročal! Mexico City, Mehika. — Jose de Leon Toral, morilec me-hikanskega predsedniškega kandidata Obregona. je v četrtek izpovedal, da je umor Obregona sam zasnoval in da mu ni pri tem nihče pomagal. Isto omenja tudi v svojem pismu svojemu pravdnemu zagovorniku, Miguel Collado in sicer, da pričakuje gotove smrti in da zato nima nobenega vzroka zakrivati kake sokrivce. Izjavlja tudi njemu, da je zasnoval in izvršil umor čisto sam brez vsake druge pomoči. Radovedni smo, če bota to novico prinesla javnosti tudi tetka "Prosveta" in pa mil-wauski "Vestnik in Naš Dom" Ker sta oba tako silno "resnicoljubna", menda ja ne bota z molkom žalila resnice?! -o- V ŠVICI SE GORA PODIRA. Ženeva. Švica. — Te dni so je v Švici odtrgal velik kos gore "Monte Arbino", in z groznim gromenjem se je porušeno skalovje valilo v dolino "Argonne", in pokopalo pod sabo vse kar je bilo na površju zemlje. Pri tej katastrofi je izginilo 16 gorskih koč ,in 4. posestva so bila popolnoma pod-suta. Po nekaterih krajih se je nakopičilo skalovja do 900 čevljev visoko. Mnogo bližnjih vasi so ljudje potem v strahu izpraznili. -o- BOGATEGA FARMARJA NAŠLI MRTVEGA. Williamsport. Ind. — Najbogatejši farmar iz tega okraja, Victor Briggs, star 60 let, je bil te dni umorjen od neznane roke. Ko je neki prodajalec zdravil prišel do hiše, je našel truplo umorjenega na porču v mlaki krvi. Kot se sumi, je bil umorjeni ponoči iz-vabljen iz hiše, nakar mu je zločinec zadal pet strelov. Radi ropa se to ni zgodilo, ker so našli na roki umorjenega dragoceni prstan, in krasni avtomobil ni bil vzet iz garaže. — Chicago, 111. — Mrtvega so našli v njegovi sobi v hotelu Blackstone, majorja (mestnega župana) iz Jefferson City. Ko na večkratna klicanja po telefonu ni bilo nobenega odgovora, je hotelski poslovodja šel pogledat, zakaj se major ne oglasi. V veliko začudenje pa je našel majorja sedečega na stolu mrtvega, in v rokah je še držal Časopis, katerega je poprej čital. — Bukarest, Romunija. — Romunski princ Nikola se je podal na potovanje po zahodni Evropi, v družbi neke ženske. To pa je romunsko vlado precej ozlovoljilo. Za princem so poslali poslanca v Brusselj. da bi zabranil njegovo nadalj-no potovanje in ga pripeljal nazaj v Romunijo. — Brusselj, Belgija. — Juan de la Cierva, španski iznajdi-telj, ki je izumel novi stroi "giroplan", je 3. okt. dospel v Brusselj. Novi zrakoplov se je prav dobro obnesel. Zdaj se pa pripravlja, da prej ko mogoč^ odpluje čez morje v Združen«3 države. — San Francisco, Calif. — Mrs. Margaret Emerson Bake' je bila že trikrat poročena ir trikrat razporočena. Ko je pr bila četrtič zasnubljena od Mr C. M. Amory. jo je pamet srečala. Odklonila je ponudbo re koč: "Dovolj je, da sem imela tri može, v četrto se nočem možiti. Nadaljno življenj** bom posvetila v to, da bom skrbela za svojo edino malo hčerko.'* — Berlin, Nemčija. — Z ve likim nemškim Zeppelinom delajo zadnje preizkušnje, nred-no se poda na pot proti Združenim državam. Do sedaj je vzdržal v zraku najdalje 3F up. NE KADITE V POSTELJI. Indianapolis, Ind. — Gray-don Balch, star 43 let, se je zvečer vlegel v posteljo, pri tem pa še vedno pušil osmoje-no cigaro. Ker je bil truden je kmalo zaspal, nakar mu cigara pade iz ust in postelja je pričela goreti. Predno se je mož prebudil, je bil že zelo močno osmojen, da je moral v bolnišnico. Ne kadite v postelji ! DVOJNI JUBILEJ BULGARIJE. Iz neodrešene domovine. GOSPODARSKA POMOČ FAŠISTOV SLOVENCEM NA GORIŠKEM IN PRIMORSKEM SAMO NA PAPIRJU --KDOR TULI S FAŠISTI, DOBI POMOČ, DRUGI NE. — DRUGE VESTI IZ ZASEDENEGA OZEMLJA. V Sofiji slavijo desetletnico bulgarskega kralja Borisa in dvajset letnico proglase* nja bolgarskega kraljestva. Sofija, Bulgarija. — Velike vojaške slavnosti so se vršile te dni v Sofiji in drugih bulgar-skih mestih, o priliki proslave desetletnice bolgarskega kralja Borisa in dvajsetletnic? proglašen ja bulgarskega kraljestva. Sofija je vsa v cvetju in zastavah, pravijo poročila. Kralj Boris je včeraj pregledal s svojim Štabom vojsko, kT je paradirala pred njim na vo-iaških vežbališčih. Obenem so kabinetni uradniki v svojih slavnostnih govorih povedali, da Bulgarija dobi v novembru letošnjega leta dvajset mil jonsko posojilo. Posojilo bote podpisale Francija in Italija, vsaka $5,000,000.00 pravi poročilo, drugih deset milijonov dolarjev pa dobi vlada v New Yorku in Londo-m. POŠTA PO ZRAKU. Chicago, 111. — V nujnih zadevah, za poštne pošiljatve danes najbolje služi zrakoplov. Kot se poroča, je tegom ®nega meseca iz Chicaee bilo ooslanih do zrakoplovih nič nanj kot 5,000,000 pismov. To kaže. da ta promet dobre napreduje. .-o- JEČE SO PREMAJHNE. Waupun, Wis. — V tem mestu se nahaja 1,014 oseb v zaporih. Ječe so premajhne, zato se je že pričelo graditi nove in se bodo v mesecu decembru ze lahko uporabljale. V teh zaporih se ni še nikoli nahajalo toliko zločincev, kakor zadnje čase. Kaj je neki vzrok? Morda Jaka. UBITI OD ŽELEZNICE. Tacoma, Wash. — Dr. E. A. Pfium. zobozdravnik iz Colby, Wis., in še dva njegova tovariša so bili ubiti od železnice, ko so se peljali na lov proti zahodnim državam. Druga dva ponesrečenca sta bila: A. J. Mettelka, in W. H. Witt, iz Seattle. Mussolinijevi milijoni za goriško pokrajino. Gorica, 10. sept. — Fašistični tajnik Caccese hodi v Rim poročat o položaju v deželi. Kadar se vrne, pride vselej v tržaški "Piccolo" naznanilo, da je bila Caccesejeva pot do Mussolinija zelo uspešna. Napoveduje se izboljšanje kmetijstva, pospeševanje industrije, pomoč brezposelnim. Pred nekaj dnevi je bil Caccese v Rimu skupno z goriškim pre-fektom Cassinijem. Tržaški list pripoveduje, kakor vedno ob taki priliki, da zasleduje Mussolini dogodke na Goriškem z največjo paznostjo in da je točno poučen o vseh razmerah. Predvsem hoče, da se nadaljuje energično penetra-cija na slovenski teritorij. Gospodarski strani je treba posvetiti posebno pozornost: Tajnik in prefekt sta govorila o suši in veliki škodi, ki jo je prizadela vsej deželi. Mussolini je dovolil nato 4 milijone lir za javna dela, ki se izvrše v conah, kjer bi bila brezposelnost najbolj pereča. Mogoče se bo pomagalo tako kakim 2000 brezposelnim. Ker se je pridelalo malo koruze, fižola, krompirja in žita sploh, je odredil Mussolini, da bo dal neki veliki kreditni zavod "Goriški zvezi" kredit treh milijonov po najnižji obrestni meri, da se bo moglo po suši najbolj prizadeto prebivalstvo preskrbeti s potrebnim živežem. — "Piccolo" pravi, da je hotel Duce tako zopet osebno intervenirati, da se zagotovita goriškim kmetovalcem kruh in polenta za zimo, ki se kaže neugodna. Čevljarska zadruga v Mir-nu, ki je sedaj pod laškim vodstvom dobi naročilo 10.000 parov čevljev za armado. Mussolini hoče dati tako nov impulz goriški industriji. Tajnik in prefekt sta bila tudi pri finančnem ministru, s katerim sta razpravljala o važnih gosDodarskih proble-blemov, zadevajočih vso deželo. Podrobnega pa ne povesta nič. Glede povrnitve vojne škode optantom so se bile raznesle vesti, da bo solucija njihovega vprašanja ugodna, toda tajnik izjavlja, da je vse tako govoričenje brez podlage. Trebalo bi nad 200 milijonov lir za tako solucijo, ki jih pa ne prenese sedanja državna gospodarska situacija. Treba potrpljenja in zaupanja v vlado in fašistično stranko! .Goriška gospoda sta govorila s finančnim ministrom tudi o prevzetju podružnice Ljubljanske kreditne banke po rimskem zavodu Banca Nazionale del Lavoro e della Cooperazi-one. Ta transformacija pomeni nov korak za popotno uvrstitev drugorodcev v institucije režima, ne samo politične ampak tudi gospodarske. Širite amer. slovencai V Senožečah so razvili prapor ondotnega fašija. Prapor je daroval trža- ški ženski fašij, ki je bi! pri slavnosti številno zastopan. Tržaški prefekt je bil zadržan, zato pa je brzojavil senožeški svečanosti! Navzoči so bili zastopniki oblasti, med njimi vojaški poveljnik iz Postojne. Prapor je blagoslovil don Ta-maro iz Trsta. Imenom zveznega tajnika je govoril ca v. Martelli, naglašajoč, da gleda Italija na Kras z neskončno ljubeznijo. Italija je velikodušna do onih. ki vršijo lepo v miru dan za dnem svoje delo in stroga je z onimi, ki skušajo motiti njen razvoj in njen siguren povzdig. "Ne poslušajte krivih apostolov z ono-3tran meje in ne onih. ki obupani pred realnostjo dejstev skušajo sejati teror in sovraštvo z barbarskimi atentati." Spomnil se je Cerkvenika, ki je padel kot "svetel vzgled ljubezni in zvestobe do Italije" Na si a vn ost so nagnali "allo-glotte" od blizu in daleč. Vse take prireditve gredo na račun našega ljudstva. -o- Aretacija komunistov v Goric; in Trstu. Goriška kvestura objavlja komunike, ki pravi, da je bil izvršen umor Viktorja Koge-ja, o katerem smo obširno poročali, iz političnega nagiba. Mladi Kogej je bil doma v 1 driji komunist, v Gorici v službi na neki žagi na Rojcah, pa je zapustil komuniste in se je baje nagibal k fašizmu. Ker je bil fant agilen in je pozna! podrobno vse komunistično gibanje, so se ga začeli bati bivši njegovi tovariši, katerim se je zdelo mogoče tudi to, da jih izda policiji, zlasti ko se je začel bližati podgorskim komunistom. Sklenili so, da ga ubijejo in na neki seji je bil izbran Alojzij Bregant iz Pod-gore, da usmrti Kogeja. Ta je izvršil nalog in pri tem je tudi njega doletela smrt. Policija ie stikala za komunisti in jih končno v Gorici zaprla 5. Ti so: Avgust Lango, natakar, Alojzij Markič, Alojzij II va-lič, Karol Peric, Leopold Sfi-ligoj delavci. V Trstu so bili a-retirani: Valentin in Ivan Kokelj ter Karel Drašič, delavci, in Viktor Krašnar, trgovski potnik. Policija išče se Josipa Kenda iz Ciginja. Vsi so mladi ljudje. Za duševnega voditelja komunistov označa policija dijaka Dušana Hreščaka. ki ga pa ne more izslediti. Policija je našla v neki podgorski ka-verni polno orožja in eksplozivnih snovi. Ukaz za umor viktorja Kogeja je prišel ba-ie iz idrijskih komunistov in je bil odobren od skupine tržaških komunistov, ki so pisali Kogeju grozilna oisma. Napadalec Bregaht je bil silno razburljiv človek. Pri vojakih jo bil v Libiji. Nosil je potem doma neko čudno obleko, da so se mu ljudje smejali, ko se je prikazal "po libijsko" oblečen. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Strani AMERIKAM »LOVEN EC Sobota, 6. oktobra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC ftrri ia najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. IsbtJi vuk 4«a rum nedelj, po-aedeijkov (p dnsvov po praznikih. Isdajs in tiska? EDINOST PUBLISHING CO. Natlov uredništva in uprave: 184&-W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 — m Za celo leto Za pol leta Naročnina. 45.00 . 230 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto.................$6.00 Za pol leta_3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Mon. day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year --------- For half a year.. .$5.00 2.50 Chicago, Canada and Europe: 'or one year--------—„$6.00 •'or half a year-------------3.00 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ POZOR. —- Številka poleg vašega naslova na listu znači, do Icedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu i« čas do četrtka dopoldne.—-Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ne vrača. do 30 delavcev, more proizvajati v obliki drož toliko kruha, kakor 10,000 mož, ki obdelujejo do 57,000 akrov zemlje pod navadnimi načini obdelavanja." Kruha bo vedno treba, a malo drugačen kruh utegne biti Vsakdo lahko vidi, da je na zadevi neka resna in važna stran. Kemik ima že zdaj veliko nalogo pri prehrani, in bo brezdvomno imel še večjo v bodočnosti. Da bo pa kar jutri konec farm, kmetov in kmetij, o tem ni govora. Smelo lahko trdim, da jih nikoli ne bo, ker jih ne sme biti, ako noče biti konec bivanja na zemlji. Farma, kmetija je podlaga mest, ne mesta podlaga kmetij. Izgine farma, izgine še veliko prej mesto. Nemci so izgubili vojno, ker je zmanjkalo kruha. J. M. Trunk: Kmetska hiša — izgine? Naš pef nik Ivan Vcsel-Koseski je zložil lepo pesem o slovenski kmetski hiši, o slovenskem oratarju. Vse, prav vse, na kar je naš narod ponosen, je prišlo iz hiše slovenskega oratar-ja, iz kmetskega doma. Skoroda ni pesnika, ki bi ne bil udaril na to struno in bi se ne bil poskusil v poeziji slovenskega kmetskega doma. Moderni svet ne da dosti na poezijo, in poezije je konec, ko zmanjka kruha, če lakota in skrb za kruh trka na vrata. Ampak ali res gre samole za kako mehko lunasto poezijo pri kmetski hiši, kmetskem domu? V Ameriki je kmetski dom — farma. Precej se razlikuje od starokrajskega kmetskega doma, v bistvu sta si pa enaka. "Pridite na kmete, na farme, ustanovite si lasten dom, dela vam ne bo zmanjkalo, a niti ne kruha, kar je pač glavno, ko je skrb za kruh pač tudi glavno v življenju, denarja morda ne bo preveč, a kruha bo dosti . . .** Tako in enako se večkrat kdo oglasi v časopisih, in ta klic na — farme ni ravno napačen. Ali pa je s kako farmo vseh skrbi za vsakdanji obstanek konec? Ali nimamo perečega farmarskega vprašanja, ki igra ravno v sedanji volilni kampanji bolj važno vlogo kakor pa je industrijsko vprašanje? Farma daje kruh farmarju, če ga da, dala naj bi ga pa tudi vsem mestom in meščanskemu prebivalstvu, ker kruh prihaja iz zemlje, od farme, in brez kruha mora zastati vse industrijsko življenje, brez kruha bi izumrla vsa mesta. V mnogih slučajih se zdi, da je kruha celo preveč, in prihaja farmarsko vprašanje ravno iz te obilice kruha, da farme in farmarji izginjajo. Čudno, nasprotujoče, paradoksno se glasi, da farma da kruha vsem slojem, a da na farmi ni kruha, ni obstanka, da se more farmarsko vprašanje rešiti, drugače farmar pogine, in morda pogine, ker ima preveč kru-jjo, ha, preveč pridelka, katerega ne more razpečati. Poezija sem, poezija tja, glavno je, da je obstanek, življenje, jedače in pijače, ampak zopet ni obstanka, ker je preveč pridelka. V Kaliforniji bo menda to leto ostala polovica grazdja na trtah, ker ni trga za grozdje, ali je cena taka, da se ne izplača obirati. V "corn beltu" sredi Amerike si belijo glave, kam naj gre jo s — koruzo, in v Floridi gnije sadež na in pod drevjem, ker ni nikogar, ki bi sadež pokupil in — pojedel. Razpasla se je Malthusova teorija. Preveč je ust, premalo kruha, vsi se ne morejo nasititi, prihod novih ust se mora za-štapati, milijonov ni mogoče prehraniti. Manj ust, več kruha, drugače bomo od lakote pocrkali. Ampak crkajo farme in farmarji opuščajo farme, ker je preveč pridelka in — premalo ust za te pridelke. Čuden svet. Vidi "se, da farmarsko in krušno vprašanje niso mačje solze in politiki si bodo morali še beliti glave, da razrešijo vso to zmotariio premalo in preveč kruha. ' 'Ampak — rodil se je — rešitelj. Rešitelj je seve Amerikanec, saj gleda na Ameriko ves svet. Profesor H. E. Barnard na severozapadnem vseučilišču je predaval pred zborom amerikanske kemične družbe in povedal, da se poskrbi "lahko za kruh vsega sveta — brez farm in obdelovanja zemlje. Malthusovih skrbi radi preveč ust ne pozna, in prepričan je, da bodo kemiki pristopili in pomagali, ako bi zemlje zmanjkalo ali bi zemlja ne dajala več zadostne množine kruha za vsa usta, in kemiki že zdaj delujejo v tem smislu. Dobesedno pravi: "Ko se pojavi potreba, bo kemik izpremenil solnce in luč in dušik zraka za prehrano človeške družine. V tovarni, ki obsega kak mesten blok, in kjer deluje GLAS OD SV. JANEZA V DETROITU. Detroit, Mich. Pa zopet malo besed na papir, da ne bo preveč pritožb zavoljo preredkih dopisov iz Detroita. Mislim pa, da bi se res lahko še kdo drug ojunačil in kaj napisal, saj naročnikov na naš list v Detroitu ni ravne malo. Zelo živahno nadaljujemo delo za prvi cerkveni bazar. Vse je v dobrem teku in obeta se prav lep uspeh. Nerodno je samo to, da ne delamo vsi enako pridno. Nekateri bi si radi polomili vse svoje ude pri delu, tako garajo, so pa tudi drugi, ki so bolj zaspani in si menda mislijo: saj drugi delajo tudi za nas! Pa to ni prav! — Vsak in vsaka brez izjeme mora na delo! Pa brez odlašanja. Prihodnjo nedeljo imajo naša dekleta iz Young Ladies Sodality svoj dan za bazar. Ob 4. uri popoldne bodo dale card party v cerkveni hiši in potem bo zabava.s plesom, 'ki se bc vršil v gorenjih prostorih. Za postrežbo bodo dekleta prav skrbno poskrbele. Kar bo dobička, je namenjen za električno pralno mašino, ki jo hoče dekliško društvo kupiti za bazar. To je lepa namera in naša vrla dekleta pač zasluži-da jim prav vsi gremo na roko. Torej pridite v nedeljo v obilnem številu, da se pozabavate in pripomorete dekletom do lepega uspeha. V cerkvi imamo spet nekaj novega. Dva lepa kipa mogočnih svetnikov Frančiška in Antona sta se naselila vanjo. Pomenita lep okras cerkve in na prvi pogled povesta, da je cerkev sv. Janeza v oskrbi frančiškanov. Oba kipa sta že plačana, to pa največ po zaslugi znane umetnice v kolektanju, Mrs. Gazvode, in tistih dobrih faranov, ki so se njenemu trkanju odzvali. Njihova imena so bila prebrana v cerkvi in dostavljena je bila primerna zahvala. So pa tudi zapisana v knjigi življenja in bodo ponovilo prebrana takrat, ko se bc zahteval ves račun od vseh dobrih del. Takrat se bo tisto branje še prav posebno lepo slišalo. Ponovno Bog plačaj vsem! "Amer. Slovenec" ima v naši naselbini precej zaostalih naročnikov. Kar vsak naj po- gleda na prvo stran, kaj je natiskano na onem drobnem listku, kjer stoji vaš naslov. Če kaže številka, da je vaša naročnina potekla, veste, kaj imate storiti. Znano vam je, da je zastopnik tega lista v naši naselbini Father od sv. Janeza na 386 Geneva. Ta ima pa ravno sedaj toliko posla z raznimi zadevami pri fari, da mu skoraj voda v grlo teče. Zato ne more mnogo okoli, čeprav je njegova "Ovčka" vedno pripravljena za pot in rada drdra po gladkih detroitskih cestah. Zato bi bilo zelo želeti, da bi se naročniki sami oglasili v župnijskem ofisu in poravnali, komur je poteklo. Torej le tako napravite in videli boste, da bo prav. Toliko za danes, pa z Bogom vsem, ki ste prebrali te vrstice do konca! Poročevalec. -o- ŠTIRIDESETURNA POBOŽ-NOST V CHICAGI. Chicago, 111. Prihodnjo nedeljo 7. oktobra se" prične v cerkvi sv. Štefana štirideseturna pobožnost pri pol 8. sv. maši, med katero se bo izpostavilo Presv. Pvešnje Telo v češčenje in molitev in ostane izpostavljeno do večera. do blagoslova pri večerni pobožnosti. Isti red vse tri dni do torka večera, ko bo slovesni sklep štirideset urne pobožnosti. Vsak večer bo pobožnost in pridiga. Za spovedova-nje bo na razpolago več drugih čč. gg. duhovnikov, tako: da bo lahko vsakdo opravil spoved in prejel sv. zakramente ob tej priliki. V nedeljo popoldne poseti mnogo Chicažanov sosedno našo naselbino sv. Jurija v So. Chicagi. V nedeljo bo imelo društvo sv. Florijana, štev. 44. KSKJ. slovesen sprejem novih članov in članic v društva in K. S. K. Jednoto. Chicaški vpeljevalni klub bo vodil slovesno vpeljevanje. Mnogo pa jih gre v Lemon, kjer pravijo, da priredi preč. g. pater John, gvardijan le-montskega samostana "medeno veselico". Preč. gospod je izkušen čebelar in vsako leto pridela najboljši med v okolici. -o- V Bank of England je mogoče kupiti zlato v palicah, po 1700 funtov vsaka ($8000). SMRTNA KOSA V CLEVE-LANDU. Cleveland, Ohio. Umrl je na posledicah po-( škodb 53-letni Anton Balantič. Rojen je bil blizu Preddvora pri Kranju. Stanoval je na 1064 E. 61st St., kjer je v nedeljo dne 23. septembra nesrečno padel po stopnjicali. Njeigova soproga je umrla lansko leto. Bil je svak Mrs. John Mandel, 15322 Waterloo Rd. — Umrla je Mary Skubic, rojena Ribič. V Cleve-landu je bivala 21 let. Doma je bila iz Rake na Dolenjskem. Tu zapušča soproga. — Po dolgi in mučni bolezni je umrla Jennie Kržič, stara 53 let. Tu je bivala 16 let, in je bila doma iz Borovnice. Zapušča tu soproga in tri otroke. Bila je članica društva Mir, št. 10 S. D. Zveze. Naj v miru počivajo ! -o- TO IN ONO. ALBANSKI OBEŠENCI SE GUGAJO V VETRU. Albanski kralj Zogu je dal te dni prvi in doslej edini intervju. Reporter nekega velikega lista opisuje takole obisk pri njem: Čudno mi je bilo pri srcu ko sem stopal skozi Tirano v cu-tawayu in cilindru, na ulicah pa so razbijali kotlarji. Na trgu sem moral mimo vislic, kjer so se gugali v vetru obe-šenci. Zogu jih je dal obesiti v opomin upornikom, da bodo videli, kako se godi nasprotnikom njegovega režima. Obe-šenci so namreč skovali zaroto zoper kralja. Kraljeva palača je dobro zastražena. Hiša je precej nizka, nekakšne vrste boljša vila. V predsob ju sprejme obiskovalca kraljeva garda, oblečena v zelo pestre uniforme. Vsak gardist ima nabasano puško. V dvoru me je sprejel polkovnik Zareggi, kraljev osebni adjutant. Šla sva skozi vrt v preddvor, kjer je visela slika kraljeve matere in kjer je polno gobelinov in težkih preprog. Potem sem bil predstavljen kralju Zogu, ki nosi uniformo z rdečim ovratnikom in zlatimi našivi ter napravlja naravnost mladeniški vtis. Ko sem vstopil, mi je prišel naproti. Pogledal sem ga v plave oči, energične ustnice in sem spoznal, da stojim pred možem, ki je nenavadno odločen. Ponudil mi je roko in cigarete. Hotel sem izvedeti iz njegovih ust karkoli o njegovi ka-rijeri, toda na to vprašanje je odklonil sleherno pojasnilo. Potem je začel govoriti o svoji deželi in kronanju. Izjavil je, da se je dal kronati za kralja pred vsem radi tega, da bo enkrat za vselej konec plemenske mržnje in bojev v deželi. Pripovedoval je, da vstane ob petih zjutraj, ob sedmih pa prične z delom. Zaposlen je do 12., potem počiva do 15. in ostane v pisarni do 19. Njegov program je kratek; glasi se: mir in stabilnost. Edino mo-narhistični princip lahko dela v tem pravcu, če se naj spravi v red in tek Albanija, "Pepel-čica Evrope". Dežela potrebuje železnic in cest, brzojavnih zvez in šol; vse to bo dobila, ampak ne s pomočjo birokra-tičnega aparata, marveč čisto naravnim potom. Albanija, je dejal Zogu, ima že sedaj tri visoke šole, dve za moške, eno za ženske. Vsaka podprefektura pa ima pod seboj 100 do 150 ljudskih sol (na papirju). V nadaljnem razgovoru je Zogu opozoril korespondenta, da bo skušal za vsako ceno izkoreniniti osveto iz običajev albanskega ljudstva. K temu bo bistveno pripomogla prisega, ki so jo nedavno položili njemu v roke poglavarji al-baifskih plemen. Zogu ima namen vladati Albanijo po obrazcu zapadne Evrope. V koliko se mu bo to i posrečilo, bo pokazala prihodnost, zakaj Albanec se dosle: še ni srečal s civilizacijo. -o- POZNA OSVETA. Iz Korzike poroča angle-k' list "Daily Cronicle" o sledečem slučaju krvne osvete. Pred 28 leti je imel nek Korz, po imenu Andrienne Zanell1' spor s posestnikom Biggi. pri katerem je prišlo do obraču-nanja s pestmi. Nož se je za-bliskal in Zanelli je zabodel svojega nasprotnika. Po tem dejanju je Zanelli zbežal v .fore, kjer so ga pa našli orožnik. privedli v zapor In pred sodišče. Zanelli je bil obsojen na pet let ječe in pa pet let izgona iz Korzike. Biggi pa je zapustil sina, ki je bil <>b očetovi smrti deset le* star. Zaprisegel je, da se bo maščeval nad morilcem svojega očetr. Mladi Bigfri je zrastel, je sto-pil v vojaško službo, služil Maroku in se udeležil tudi svetovne vojne. Nato se je povrnil domov. Zanelli pa se jo enako povrnil, potem ko je bil 28 let izven svojega domačega kraja in dosegel starost (>o let. Komaj se je Zanelli povrnil, že je vstopil Biggi v njegovo stanovanje in ustreli svojega očeta. Tudi Mia Tudi "opazovanja". — Men-ton iz Detroita je te dni pod-kadil "najboljšega pisatelja na celem svetu", s tem, da je rekel, da ima mesto glave "malo repico". No, to se vzame lahko, kakor hoče, Molek n. pr. si šteje to za posebno medaljo, ki mu jo je pripel na prsa detroitski 3Ienton. Drugi, ki moža z "malo rcpico" od bližje poznajo, pa pravijo: "Prav dobro je zadel. . ." "Doba elektrike je tu" — Stari Zafrk. je to dni zbral vso svojp razstrešeno voljo in moči, je namočil pero globoko v tintnik ter napisal članek: "Doba elektrike je tu. . ." — Janez, ki opazuje5 pa tudi starega Zairka. se je pa v svojem "cimerčku" smejal. eš. no, zdaj še n! doba elektrike tu, ampak na prihodnji konvenciji bo prava doba elektrike, ki tj da te bo iztre bo tre tvojih Nekaj, kar — Kolikor mi la Slov. Žensk ni prev-rc znano je a Zve/a a :z 'op i ojo morilca svo.iega očeta, i uai BUcgi je zbežal v gore. kjer ga k t nekoč Zanello iščejo orožniki. -o- NEMŠKI NOVI STROJ VOZ' 150 MILJ NA URO. Halberstadt, Nemčija. — Max Valier, nemški iznajdi-te*j novega železnega stroja, ki vozi na tračnicah, je srečni dovršil in preizkusil ta stroj in vozil s hitrostjo 150 mil j mi uro. Morda se bo to obneslo za splošno uporabo. -o- NEMIRI V SVIC!. Ženeva. Švica. — Skoro b? prišlo do boja v Ženevi, ko so se dve politični stranki divje razburile. Vmes so pa hitro posegli navzoči poslanci drugih držav, in umirili razburjene stranke. prvo knjigo, k jo ie i>:r al a, na ogled vt 'im 1 i stom tudi v stari kraj. Toda dc slej, d as i .1 e mi- nulo že več m secev ni n< )ber.e ocene, ne bc. ne me v ■o«. reče nihče na to k "ijigo. V v 1" ok .ie morda v t"n i. da se st lira i- ci čuiiio v-' o; ro višji od nas. Prav: Toda nozabiti )i ne ; smeli, da ie s lovenska ž ■n a v I Ameriki, če t ur? i pri ni ■os ta in ■skromna, n-i b" •ala že n la •sika- Itevi dolar razne na mene ! stare domov i n e. Ob ta i P"i- jlikah pa nit j ene besot ni za njo. Če je v + em s^uča u brez- brižnost in :;.->nik 1 no ; vzrok. je odpustlji- "O . če je pa goL ; preziranje. j e pa um a z anost prvo vrste! Dve jčka. - C.nsn? M edve- i dova je por O' lile dvoj i. Ko mali France k opazi m; ], deč- k ji. vpraša oba fantka na izbiro?" na mic ! 1 sta no Slab pnporoen ih NA PRODAJ IMAM Pohištvo, namizno posodo, za-store, in zavese (drapec). — Nizka cena. Pokličite ali pridite osebno, samo zvečer. 4912 Jackson Blvd. Tel.: Mansfield 9641. - Kaj ie dejal zdravnik, ko si mu povedal, da prihajaš k njemu na moje priporočilo. "Takoj je zahteval od mene, da moram plačati naprej.." Nič hudega. — Mož: "Ti /i rekla, da so to ee-pljevi kolački, a jaz ne najdem nikake češ olje v njih." Ženka: "Nič ne de! Saj tudi v pasjih kolačih nikdar ne dobiš psov. . ." Točni policisti. južnem kraju s< Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Jugoslavija pripada s svojim glavnim delom Balkanskemu polotoku, smo rekli uvodcfftia. Toda s severnim delom sega še precej daleč v srednjo Evropo, in sicer v Vzhodne Alpe ter v prostrano Panonsko ali Srednjedonavsko nižavje, kamor je na široko odprta. S široko južnozapadno stranjo pa leži ob Adriji, ki je le ozko morje in ne prvovrstna prirodna meja. Jugoslavija je tedaj balkanska, podonavska in jadranska država obenem. Taka lega ima sicer mnogo ugodnosti v gospodarskem, prometnem in trgovskem oziru, toda nalaga tudi velika politična bremena. Pozorno moramo motriti razvoj političnih dogodkov bodisi med balkanskimi", srednjeevropskimi podonavskimi kakor jadranskimi državami. Težišče jugoslovanske pozicije je sicer na Balkanu, toda v Po-donavju leže najbogatejši predeli, žitnice, in na Adriji so vrata v široki prekomorski svet, ki si ga ne smemo dati zapreti. Jugoslovanska diplomacija se tedaj ne nahaja pred lahkimi nalogami. Označiti moramo Jugoslavijo kot državo, ki v geografskem oziru ne predstavlja popolnoma enotnega ozemlja. Sestoji v glavnem iz dveh večjih predelov in večjega števila manjših, precej izoliranih ozemelj. Srbija predstavlja prirodno precej enotno ozemlje, kateremu je krepka osrednja vez Moravsko-vardarska dolina; k njej se dobro pridružujejo tostran Donave in Save ležeče ravnine Vojvodine in Srema, ki prihajajo vsled ugodne površine in bogatih vodnih in železniških zvez v krog privlačne.sile Beograda. — nekem > zasledovali težkega zločinca. Da bi , nov vO za vse one, ki . i n:.^rade želijo. Neka glavna od-»rnica Zveze je obljubila Iz svojega žepa prispevati vsoto ■ 00 : nagra. i. katero je odločil gl. odbor. Tako bo ona Iružnica, ki bo najpna dobila zadostno število članic, pre-a vsoto $50.00' za nagrado. To se pa že izplača, kaj ne? • t o na delo vse in povsod. V imenu organizacije se veliko- ni uradnici prav lepo zahvalim za njeno požrtvovalnost, m podružnicam pa želim kar največ uspeha! Pozdravljene! Marie Prisland, gl. predsednica. -o- URADNO POROČILO SLOV. ŽENSKE ZVEZE. Podružnica št. 23 S.Ž.Z., Ely, Minn., sprejeta v Zvezo me-, seca septembra 1920. Imena odbornic: Mary Jerich, predsednica; Katie Kapsch, podpredsednica; Katie Slogar, 411 Harvey St.. tajnica; Mar-iret Agnich, b).-ga.iničarka: Rose Svetieh. Katie Peshell, Ma-•^labodnik in Francos Tomsich, nadzornice. Ostale članice: ry Gornik in Mary Agnich. Sosesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. POLliSl KOTIČEK. Piše Marie Prisland. menil administracijo. , Katera stranka bo zmagala bode pač odločil narod sam, kolikor toliko pa tudi vsemogočni ameriški dolar. Republikanskemu kandidatu se oponaša, da je nestalen in da pred sedmimi leti še ni vedel ali je republikanec ali kaj. Poprijel se je stranke še le pozneje. ker je tako boljše kazalo. Bil je uspešen kot živilski administrator za časa svetovne vojne. Nek hudomušneš je rekel, da je baje on kriv, da smo takrat morali očistiti vse ameriške mline s tem, ker smo bili primorani jesti kruh iz 50 in več let stare ječmenove in koruzne moke, medtem ko se je sveža moka in pšenica deportirala v Evropo. Tudi farmarji mu niso prijazni in mu predbacivajo nepravično postopanje. Za časa vojne je namreč on odredil gotovo ceno za pšenico in niso je smeli višje prodajati, medtem ko so morali za svoje in farmarske potrebščine plačevati nezaslišano visoke cone. Republikancem se tudi oporeka ovrženje takozvanega McNary-Haugen bill-a. ki bi naj bil farmarjem v prid. n ga je predsednik ve-tiral. Nasprotno pa je Mr. Hoover jako popularen in e-nergičen, ter bo nevaren nasprotnik demokratom. Poleg tega bo pa še republikanska stranka napela vse svoje moči da zmaga in se obdrži na krmilu. Tako interesantnih volitev in tako vročega boja še ni bilo kmalu za predsedniško mesto kot bo letos. Stran žena vedno s smehljajem na- Okušala s svojo prijaznostjo u- šest let in sedem mesecev v sproti. Včasih je morda hlldT*""J —"-1' A f-m-in -— . Zadnjo soboto sem omenja-j kandidate sploh. O kandi-ih za državna mesta ne mo-i io skupno razpravljati, ker| > naše članice raztresene po v državah naše Unije. Skup-i" pa lahko razmotrivamo o dsedniških kandidatih. Ker •do naše članice oddale svoj !as za prihodnjega predsed-j i ; i Z. I), ni več kot prav da bližje spoznamo predsedni-V Ameriki smo zadnje čase imeli predsednike samo dveh t rank, republikanske in demokratske. Tako tudi letos prideta le ti dve v poštev. Vzemimo republikansko. Ta. stranka postavlja kot najstarejša in j najmočnejša, ki je dala največ predsednikov Ameriki. Zato se ji zdi upravičeno da bi moral biti tudi prihodnji predsednik iz njihove stranke. Demokratska je v manjšini in se postavlja samo z osmimi predsedniki. Trije do teh so služili po dva termina. Prvi demokratski predsednik je bil Jackson leta 1829. — Ker je zadnja dva predsedniška termina vladala v deželi brezposelnost in se vršili in odkrili znani oljnati škandali, si toraj demokratska stranka obeča da se je ameriški narod naveličal republikanske "prosperitete" ki je nikjer ni in bo toraj pre- PRIJAZNA, LJUBEZNIVA ' GOSPODINJA —a—a Zakaj je v nekaterih naših družinah toliko sonca sreče in zadovoljnosti, da jim njih manj srečni sosedje zavidejo in začudeni vprašujejo, kake bojne sile so razprostrle močna krila varstva nad to ali ono oblagodarjeno hišo? Odgovor je lahek, preprost. Ta tajna moč, ta angel sreče je dobra, prijazna in ljubezniva gospodinja. V hiši. kjer gospodinji prijazna žena, ni prostora za pre-' pire. Kdo pa se naj krega in razsaja? Mož? Čemu, saj ne najde vzroka, ker mu pride na ve3 svet, bole ga morda kake krivice, tare ga skrb. Oblak nezadovoljnosti se razprši, razblini se v nič in da prostora soncu. Kdo je razgnal oblak? Prijazna žena, gospodinja s svojo prijaznostjo. In otroci naj bodo nezadovoljni? Kaj še! Imajo mater, iz katere ust nikoli ne slišijo odurne, sitne besedi, nikoli ne vidijo sitnega, neprijaznega obraza, čeprav je morda zaposlena ali ima križe, o katerih pa ne toži. Posli naj se pritožujejo? Pač ne; saj vsi ljubijo gospodinjo, ki si je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo pridobila srca vseh. Prijazna gospodinja ne bo nikoli imela križev s posli; vsak jo bo rad ubogal in ji bral željo, ki bo njemu povelje, že " * oči. Ljubezniva gospodinj bo imela vedno iste zveste dekle, ker je Tie bodo marale zapustiti. Prijaznost je čednost, ki najde vhod v vsako še tako trdo, neobčutljivo srce. Koliko dobrega lahko stori prijazna gospodinja, ker ima ključ, s katerim odklepa močne zapahe src, v katera vliva tolažbo, daje pogum in jih vnema za vse dobro in plemenito, med tem, ko se odurne, neprijazne gospodinje vse ogiblje in so člani družine najbolj srečni, kadar sitne žene ni dorna, ali, da je vsaj ni v bližini. Prijazna gospodinja vpliva blagodejno na vso bližnjo in daljno okolico. Sosede jo ljubijo in spoštujejo. Kjer vlada prijazna, ljubezniva gospodinja, ni prepirov v soseščini. Advokati in sodniki imajo večkrat slabe čase, ker dobre gospodinje ne razdirajo miru radi kokoši, ki prestopajo mejo, in morebitne žaljive . besede povračajo z lepimi, prijaznimi. Če nastane kak prepir med otroci dveh družin, se miroljubna, pametna gospodinja ne bo vmešavala vanj in bo trditi prijateljstvo. Na gosta napravi prijazna gospodinja lep utis. Ne ceni toliko postrežbe kot- prijaznost, ljubeznivost gostiteljice. Prijazen obraz, olikano obnašanje, ljubeznive besede nadomesti morebitno pomanjkljivo postrežbo, če gospodinja nima sredstev za boljšo. Prijaznost, ljubeznivost mora prihajati iz dobrega, ple- postelji. V tem času je štirikrat premenjal svoje stanovanje, toda postelje ni zapustil. Ko se je selil, so morali prenesti posteljo z njim vred v novo stanovanje. To se je moralo zgoditi celo tedaj, ko se je selil iz mesta v mesto. — Tudi znameniti angleški sodnik Dorville se ni mogel ločiti od svoje postelje. Stranke so morale priti v njegovo spalnico, menitega srca, drugače je ht- kjer so se vršile tudi razprave, navščina. Dolžnost vsake go-'Ko je delal testament, je stro-spodinje je torej, da si izobra-'go prepovedal, da bi ga poko-zi srce, potem ji bo prijaznost • pali v krsti. V grob je šel s svo-naravna. Posnema naj Marijo, ki je bila gotovo najboljša, najbolj plemenita, najbolj prijazna in ljubezniva gospodinja. -o- jo ljubljeno posteljo. VELIKI PORAST. V manj kakor treh letih časa, odkar se je predstavilo na •rodu Budweiserjev Malt, jc njegova populariteta tako na-rastla, da se danes izmed vseh tisti, ki ne morejo iz postelje. V vseh časih so bili ljudje. , ... ... ki niso šli v posteljo, če so bi1i drugih maltov najhitrejše in v zaspani, utrujeni ali bolni, am- ™Jveč» rnnožini razprodaja, pak tudi iz drugih vzrokov. Razprodaia se celi A™eriki. Švedski kralj Bernadotte je:Naroclla Prihajajo v urad, ka-šel vedno v posteljo obll.|kor vodni tok> neprestano z zvečer in jo je zapustil drugi ivsako pošto. Velika tovarna ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in r.ajbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS, 12. okt., 2. nov. FRANCE, 26 okt. ILE DE FRANCE, 19. okt., 16. novembra. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali «rreo&h, JSne 215 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. ŠUBLJEV KONCERT V MILWAUKEE. Naznanja se vsem Slovencem v Milwaukee in okolici, da priredi Mr. Anton Šubelj, znani umetnik, operni pevec iz Ljubljane, zanimivi koncert v S. S. Turn dvorani, in sicer v soboto, dne 6. oktobra zvečer ob 8. uri. Torej pokažite se slovenski rojaki ob tej priliki, da znate vpoštevati znanosti slovenskih umetnikov. Udeležite se v obilnem številu. S tem boste izkazali čast našemu umetniku, katero si tudi v resnici zasluži. Ta koncert bo nekaj izvanred-nega, kar se ne sliši lahko ke-daj. Drugi naši rojaki, kateri so Mr. Šubeljna že slišali, vedo o tem veliko povedati. Pred vsem pa ta dan naj velja za Slovence v Milwaukee, da se izkažemo složni za eno skupno stvar. Koncert se bo vršil pod vodstvom vseh pevskih društev v Milwaukee. Za pripravljalni odbor: (Ogl.) Antonia Čertveznik. John Piehman SLOVENSKI KROJAČ 1810 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Ali veste, da izdelujem obleke po izvanredno znižani ceni. Kadar hočete imeti obleko ali suknjo za ceno $23.50, pridite k meni in prepričajte se, da pri meni dobite najboljšo obleko za zelo nizko ceno. Prihranite si lahko od $15.00 do $25.00. — Tudi čistim, likam in popravljam obleke za otroke, dame in može. Moje geslo je: "Dobro blago za nizko ceno" t Vsem rojakom se priporočam za obilen obisk. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLA K PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, ka&or ženitovanja. krste in pogreb«. — Na razpolago vsem noč in dari ob 4. popoldne. Pozimi je svoje ministre sprejemal v postelji, kjer je tudi podpisoval akte. — Singer, iznajditelj tkalne šivanke je ležal v postelji in sanjal o svojem stroju ; vse njegovo mišljenje je delovalo navadno le v spanju. V sanjah se mu je nekoč zdelo, da drvi nek konjenik proti njemu s sulico. Singer se je u-strašil in zbudil ter je zbral, kar je mislil in kar se mu jc sanjalo in igla je bila gotova. — Špancu Everardu Blascu je nek prorokovalec prorokoval, da ne bo umrl v postelji. Blas-co je mislil, da bo večno živel in od tedaj ni več zapustil postelje. Šest let je ležal: naenkrat se pojavi potres. Blasco skoči s postelje, da bi zbežal, pri tem pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik in je bil mrtev. — Anglež White je kot zdrav in čvrst mož ležal stalno obratuje, da zadosti naročilom. Naravno, da gre kredit za to popularnost tega slovečega malta dobri kvaliteti tega produkta. Vendar pa kljub vsemfti temu Anheuser-Busch uradniki čutijo, da Budweiserjev Malt bi se ne mogel tako spretno prodajati brez oglaševalne podpore. Zato tudi pridno o-glašajo. V tem letu prinaša te oglase naš list in še 2117 drugih ameriških listov. Oglasi se redno objavljajo in opozarjajo na to dobro kvaliteto tisoče in tisoče čitateljev. Poskusite tudi V4 ta Malt, ki im& tako izvrsten okus češkega hmelja. Jugoslovani v veliki večini rabijo Malt. Kupite Budweiserjev Malt, ki ga dobite v vsaki trgovini. -o- Na Angleškem • so letos izdali 2,810.162 pasjih znamk. V petih letih po vojni se je število psov na Angleškem zvišalo za 50%. PRODA SE dvonadstropna hiša s 7. in -1. sobami. V hiši so vse udobnosti kot elektrika, plin, kopalna, itd. Proda se prav poceni, j radi odhoda v stari kraj. Cena je $2-1000.00, dobi se lahko toliko posojia. Kdor potrebuje hišo je kakor nalašč. Hiša se nahaja samo en blok od slovenske cerkve. DALJE se proda lep urejen Candy Store blizu slovenske cerkve. Tudi po nizki ceni. Istotako imam še več drugih vsakovrstnih hiš na prodaj v bližini slovenske cerkve. 'Zgla-«ite se pri meni, da jim Vam razkažem. Več pojasnila o vsem dobi'e pri : MARTIN LAVRICHU, 1900 West 22nd Place Phone: Canal 5777. SOBO oddam v najem. — Hot water heat. JOSEPH KENIG 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. č,T,s NA PRODAJ IMAM 2 soda po 50 galonov, 81eh (trami pod sodi), 1 miza za klet 1 moško obleko (2 hlač), 1 vrhnjo moško suknjo. Oglasite se na 3301 W. 22nd St. (3. floor) KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue Id 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN NOC.!t Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5649 POZOR NAROGNIKI-CE! Vsem onim, ki naročajo list "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem lista v stari kraj so veliki stroški. Treba je' list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški.. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno * času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem ozira sodeloval L Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že ▼ naprej zahvaljujemo. Uprava "Amer. Slovenca". za šolo in dom Ob bližajočem se šolskem letu priporočamo slovenskim šolam ,č. g. duhovnikom, staršem in posameznikom našo veliko izbiro slovenskih učnih knjig. — Pozornost želimo obrniti na sledeče, ki se lahko uporabljajo v šoli, a so tudi praktične vrednosti v domači uporabi. 1) Abecednik, za ameriške Slovence ............................$0.45 2) Katekizem za ameriške Slovence, slov.-angleški.......45 3) Webster's New Standard Dictionary. Fina vezava v platno. Ob robu so vrezane začetne črke, s čemer je omogočeno, da se besede lažje najdejo. Cena...... 1.00 4) Popular Webster Dictionary, manjša izdaja.............45 5) Atlas z zemljevidi celega sveta. Zelo pripraven za učence, kakor tudi za domačo porabo...................... 2.50 6) Globus, zemeljska obla, ki je v veliko pomoč pri u-čenju zemljepisja ...................................................... l.oo 7) Heart Songs. Zbirka nad 400 najbolj priljubljenih ameriških pesmi z notami. Fina vezava...................... 2.00 3) English-Slovene Reader. (Angl.-slov. čitanka). Spretno prirejena knjiga za Angleže, da se lahko slovensko uče, kakor tudi za Slovence za učenje angl. jezika ..........................................................~..... 3.00 9) ( United States of America. Pojasnila in pouk v slovenskem in angleškem jeziku o federalni vladi in o državnih in lokalnih upravah. Zelo primerna knjižica za tiste, ki žele postati ameriški državljani, a tudi drugim bo dobro služila .........................................25 10) Državljanski katekizem. Vprašanja in odgovori, ki jih je treba znati pri dobavi državljanskih papirjev .25 11) Slovenska stenografija. 1. in 2. del. Kdor bi se želel izvežbati v tej zanimivi vedi, ki je tudi velike praktične koristi, mu priporočamo to knjigo. Oba dela ^ skupno .......................................................................... 1.20 12) Učnim močem, ki se trudijo, da predočijo učencem zlo pijančevanja, priporočamo knjižico "Učitelj v boju proti alkoholizmu" ........................................... .45 ; . • »■ , Za druge knjige in molitvenike nam pišite po cenik'. Naročila, katerim je priložiti potrebno svoto denarja, pošljite na ' Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL, r Sferna* AMERIKAM 9IU j LOVEN EC Sobota, 6. oktobra 1928. I ^yOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOO Mladenka je pokleknila: "Moj Bog! Ob prehodu v to novo neizvest-nost, v katero zdrknem z večjo bolestjo kot kdaj prej, Te prosim: vodi me. . usmili se neznatne stvarce katera sem!. . In v skromni sobici, ki jo je slabo razsvetljeval medel soj sveče, je stegnila Rozalina pi. Cressy proseče obe roki proti "nevidnim", ki so morali biti tu in trpeti ž njo v tem smrtnem boju. . . Štiriindvajseto poglavje. No, ob isti uri ponoči se je vršil v nadstropju pod njo pravcat vojni svet. Sestanek v shrambi, kjer je sama pravkar zalotila svojega sina skupaj s sobarico, je bil nagnil gospo Sughe za trdno, da se loči ko i drugi dan od Marije Durand. Melanija je imela očividno prav. . . Tako ta stvar ni mogla, ni smela iti naprej že radi časti hiše same ne. Treba je bilo še poskrbeti za izvršitev in navesti vzrok. "Jaz predlagam," je rekla Melanija, "tole: Čim bosta gospoda odšla na vlak, pokličete to deklino predse v jedilnico; jaz stojim poleg vas. . ., Celestin pa z druge strani. Vi ji porečete: Dekle, ne rabim več vaše pomoči..., plačam vas še za en teden in vi mi boste napravili veselje s tem, da se takoj odstranit* odtod. . . . . . Ce odide takoj, kar je verjetno, potem je zadeva opravljena. . . Odkrižali smo se končno te pocestnice. . . . Ce vas pa vpraša, "kako to — česar ne verjamem —, potem sem jaz tu, da jo pri-mem, in Celestin tudi. Ne res, Celestin?" "Da, Melanija." "Najbrž bo hotela imeti od mene spričevalo," pripomni gospa Hughe. "Napravite ji ga. . . brez vsake obveznosti. . . O. če bi bila jaz gospa, vem dobro, kakšno spričevalo bi ji dala!. . . A gospa je slaba. . .r je premehka!. . . Ko bi morala nasprotno biti močna. . . odločna. . . ostra!. . ." "Gospa ima triinšestdeset let. . ." "Ko bom jaz stara triinšestdeset let, bom še razbila nos vsakemu, kdor me bo izzval!" "Ostanimo torej pri tem, kar je sklenjeno. Nekako ob devetih jo pokličem doli v jedilnico. . . Predvsem naj bo Celestin tukaj !. . ." "Zakaj predvsem Celestin?. . . Jaz s svojo zajemalko in svojim krompirjevim tolkačem zaležem tudi toliko kot Celestin. . "Tedaj. . . pa oba!. . "In vse se bo zasukalo jako hitro kot kokoš. . . O, imela sem posla že z drugačnimi. . In pa bitka. . . smodnik. . to je nekaj za-me!. . . In Melanija je odšla slednjič zmagoslavno spat, za njo pa Celestin. Gospa Hughe ni mogla spati. Takšni surovi prizori in takšne viharne ločitve so ji bile zoprne. Bridka misel ji je prišla glede njihovega prijatelja, župnika od sv. Frančiška Šaleškega. Vseeno bi bil lahko malo mani slabo izbral!. . . Pri svoji starosti in preizku-šenosti, ki jo je moral imeti. . . Obračala se je sem in tja v postelji. . slišala, kako sta mož in sin vstala, zajtrkova-la. . ., kako je prišel avto, da ju odpelje oba na kolodvor. . kako se je avto vrnil. . . Melanija in Celestin sta morala biti sedaj skupaj v kuhinji in se pripravljata na izvršitev smrtne obsodbe. Tedaj je pozvonila kuharici. Ta je prišla z obrazom, kot ga je imela v bojnih dneh. "Ali je Marija že prišla doli?" "Ne. . . in vendar je že 7 ura. . . Gospodoma sem pripravila zajtrk jaz. . . Zdelo se Je celo, da gospod Ludovik ni bil nič kaj posebno zadovoljen. Moja glava nima te prednosti, da bi mu ugajala. . ." "Zakaj pa ne Marija?" "Ker je dragica, najbrž izmučena radi svojega galeba in svojih šopkov, bila potrebna nekaj uric več spanja!. . . Razumete, . ima vso pravico!. . "Cujte, Melanija, ljubše mi je, da se izvrši obsodba takoj in da zajtrkujem šele potem... Sicer. . "Bo imela gospa želodec stisnjen. . "Pa da. . "Pojdimo!" "Je vse domenjeno? Jaz grem v obednico, pozvonim Mariji. . . Čim pride doli, vstopita vidva, vi in Celestin, ž njo vred. . . ali še bolje. . . vstopila takoj z menoj. Na ta način bomo čakali trije." "Nikar se vendar ne bojte!. . . 'Gorjanci' so tu!. . Nekaj trenotkov nato se namesti gospa Hughe v svojem naslonjaču v obednici. . . Celestin, ki se drži okoliščinam primerno, se je postavil na njeno desno stran, Melanija z rokami v bokih se utabori na njeni drugi strani. "In zdaj, gospa, korajžo!. . .* Pozvonila bom in kako!" Toda v hipu, ko krene Melanija proti mizi za postrežbo, se zasliši lahek, dobro znan korak na preprogi stopnic. "Je že tu"... ponovi Celestin. "Je že tu". . ., jeclja gospa in poprime s tresočo roko za naočnico. Res, je že tu. Ampak to ni več Marija Durand s svojo čepico in z belim predpasnikom, ki je prišla doli, da vrši svojo službo in pripravi prva jedila. Je elegantna in enostavna gospodična, ki bi bila na mestu v kateremkoli salonu. V roki ima majhno potno torbo. "Gospa, žal vam moram povedati, da zapuščam vašo hišo. . "Potem ko je obogatela!. . se roga Melanija. "Zapuščam jo nenadoma; vendar ne zahtevam od vas niti plače za en mesec niti za en teden, pa niti spričevala. . . Po kovčeg pošljem z železnice. Tozadevno bi vam bila neskončno hvaležna, če mi ne vlomijo vanj še drugič. Klanjam se, gospa. . In ne da bi čakala najmanjšega odgovora, se Marija Durand odpravi. . . Odhaja po isti stezi, kjer je stopala včeraj sredi cvetlic in rumenega žita. . . Odhaja, ne da bi se obrnila nazaj. . ., zato ne vidi* še po-slednjikrat Melanije, kako ji kaže pest in zaluča za njo svojo priljubljeno besedo, spo-polnjeno po okoliščinah: "Ah, vlačuga vseh vlačug!. . II. DEL. Petindvajseto poglavje. Ob desetih zvečer. Župnik od sv. Frančiška Šaleškega je po-večerjal. Dan je bil kot vsi dnevi pri gotovih pariških župnikih stalna, utrudljiva preobremenitev, ki se prime duhovnika koj po maši in mu sledi korak za korakom, uro za uro in včasih minuto za minuto: tako dela iz njega bitje, ki se obešajo nanj vse bolečine, vse stiske, vsi intesi, vsa samoljubja in c*1" vse muhe. Med deseto uro in polnočjo nastopita l e prijetni uri, ko bo mogel slednjič citati, delati, moliti. Nocoj posebno rabi časa zase. Zato je dal vratarici strogo naročilo: "Izvzemši za bolnike, ki se jim mudi, nisem doma prav za nikogar. . Priporočamo da redno hranite pri nas, mi pa bomo imeli na skrbi, da bodo vase vloge obrestonosne ter varne in da vam bodo pomagale za vas. KASMR AMERICAN STATE BARK 1900 Blue Island Ave. Chicago. HI. OTTO KASPAR, predsednik S.P.D. sv. Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1928: ■Duhovni vodja: Rev. Anselm Mura, O.F.M., 1852 W. 22nd Place. Predsednik: Max Omerzel, 2123 W. 21st Place. Podpredsednik: Anton Banich, 1931 W. 22nd Place. Tajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Blagajnik: Leo Mladich, 1941 W. 22nd St., N Zapisnikar: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Dr. zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. 22nd Street. NADZORNI ODBOR: Theresa Chernich, Andrew Glavach in Frank Kobal. POROTNI ODBOR: Louis Duller, Frank Grill in John Fale, st. Organizatorja: Frank Primozich in Jennie Slabe. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba Sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. •ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ° PISANO POLJE oooooooooooo j jyj Trunk oooooooooooo <>0000<><><>0<>0<><>" Jcsifi