SSL ZTuviidif*. PROSVETA ■==-SLOVENSKE NARODNE PODPOHNK JUMnr* Uredniški 1b upramlškl prostori 8067 8. Lawndalt Avr Off loa of Publication: W57 South Lawndalt A v«. Tale phono, Rockwell 4W4 ^^^^jrTlTMTt * 0—W « Mink ». im Komentaiji Lirirrsvljs proti tujsrsd-ttin v Ameriki? i petek je Prosvsta ob-ipe| FLISa (Foreign Information Service) jbrtda na čitatalj« vaeh Hh listov v Ameriki — tudi na čitatelje vseh tu-ih listov v tej deželi — e prispevke. Ujmizacija, ki obe to j i že let s sedežem v New in katera daje priseljen-^ kar je ¿itateljem Pro gotovo znano — rasna nato nasvete v tisku in pri v zadevah naturalizacije Migracije, vodi baA sdaj np&njo zoper razne skeme upetih ameriških patriotov ,jih organizacij, ki »o naper-i proti tujerodcem. omenjenem apelu FLISa hhko eitali, kakšne predsod proti priseljencem je poro-L mina Hauptmannova afe-|i New Yorku. Hauptmann, ¡¡fcj ¡migrant, ki je prišel ne-" i v Združene države, je fa možne ga ugrabljenja lovega otroka proti ini $50,000. Hauptmann i |j spoznan za krivega, a P temu je njegova afera jmirala veliko mržnjo proti ^jencem v splošnem, kakor ¡« priseljenci sami zločinci. Mi se ta mržnja obrača na-p tujerodnim delavcem, ki fo dela in na relif u, češ, da ro podporo domačinom; sovraštva je tudi proti godnim revežem, ki še gara-sberaške plačice, doČim je j brezposelnimi tudi ogrom-levilo domačinov. Md del ameriških domači-f, navadnih delavcev ali bo- ______Chicago, ni., torek, 6. novembra (November 6), 1934.1s^-Jtio« #t.oo gXKV.—NUMBER 217 »t apodal nt, * p,^^ —^ for ---.......... Krona vseh stupid• nosti relifnih oblasti Sestradane "kHente" so aavrni-le, meso pa vrgle v BOJ BREZPOSEL NIH V DENVERJU NIIILZAMAN Za november so bile ustavljene relifne redukcije. Direktor je imel dosti denarja sase Denver, Colo,—(FP) —Kljub temu, da je šlo po sadnjem spopadu s policijo več brezposelnih v bolnišnice radi policijskega napada, ni bil boj zaman. Prvič jim je bil za november zvišan relif na staro točko, drugič so dobri izgledi, da bo ob službo državni relifni direktor 8hawver in tretjič imajo pa to zadoščenje, da so poslali v bolnica tudi več policajev. Po izgredih, ki so sledili večji stavki relifuih delavcev v Denver ju in okolici in v katerih je prišlo do pravcate vojne med brezposelnimi in policijo, je bila relif na redukcija za 50% umaknjena. Policija je v tem incidentu spoznala, da je lahko pričeti z napadi, bolj težko jih je pa zaključiti, če so delavci agresivni. In v tem slučaju so bili. Ko je policija pričela udrihati po njih in je tudi streljala, so brezposelni prijeli za kamenje. Z njim so policijo bombardirali dalj časa in jih tudi nekaj poslali v zdravniško oskrbo. V zvezi z naznanilom o relifni redukciji je brezposelne najbolj razjezilo dejstvo, da je imel relifni direktor Shawver dosti l denarja zase in za svoj štab. Te koristi so izireball napadalce. Mena, Ai*. — (FP) — Krono stupidnosti so si najbrž lasi užile tukajšnje relifne oblasti, ki so raje videle, da se je stotine funtov vladnega mesa, namenjenega za brespoaelne in po suši prizadeto prebivalstvo, spridilo kakor bi ga pa razdelile ti stim, ki so ga prosili. Relifna administracija je meseca junija semkaj poslala 1400 funtov mesa za razdelitev siromakom — farmarjem, ki jim je suša uničila skoraj vse. Takrat je bilo meso dobro. Do tukajšnjih relifnih oblasti je prišlo več ljudi, ki so prosili podpora — mesa — niso pa mogli zadovoljiti burbonskih relifnikar-jev, da so dovolj revni in v potrebi. Meso je ostalo še sa naprej v skladišču. - Nedavno sta dva farmarska dečka opazila v bližnjem potoku večjo količino smrdljivega mesa. O najdbi sta povedala staršem, ki so stvar preiskali n dognali, da je dotično meso prišlo iz tukajšnje relifne postaje. Nekaj podrobaosti i atet* občutje info-l>n otrocih imigran-J* kfct<*r< ga opozarja Louis Z' * naVHdno opata (e pri »> revnih priseljencev, ki * T" Priložnosti ko sinovi 7 '"^tinov.) Trebs je razliko na pravi * j« jasno, da se ■ priseljencem, med Jdamo tudi mi, godi krivica v teh težkih 'jjs krivica pa pri- *)k '>Msstem po«reči nacist racija tujerod- poo«tritev de- zakonov. ¿*«*cija KIJ«, ki js po. ^"•«■transka. izvrtuj« *" Atno delo a pobi-naredb in za- izdatke je zvišal za M. V juni-u so znašali $30,073, v septem->ru pa so dosegli $46,488. Samo za voznino je Shawv«r potrošil septembru $8820 ali "dovolj, da bi naložil ves svoj Štab v Pul ■tuiranih brez razlike, je , , . .. . rt tako "narrow-mindscU\ m^ov vlak, ga odpeljal v Kaa- ami nočejo biti krivi niče- *aa ^ ln J:*or J,e ta irojo nesrečo, krizo ali k *aaopl8 kftrllkt6r,liral te Mi, radi pripišejo — imi- 8troikc-Kom. tengoistično, kapitalistično ipiije ni nič boljše. Po sod-H» časopisja so za vse ne-t sUvke, splošen socialni «koj in zločinske valove eno-rc» odgovorni tujerodni "ko-tujerodni pritepenci, •s ne postavno pritepli sem, Kxlni zločinci in sploh tuje-i In dan za dnevom grme ® tisku zahteve po dtpor-^ na debelo, po poostre-wugracijskih in deportaž-»konov, po registraciji ! tojerodcev in druge take ^•elne reči. JJ« med priseljenci mno-"^'ncev, toda vsak pravilnik nam lahko pove, da zločinci, ljudje, ki so gojeni v Ameriki in so * [ ameriških socialnih r"' Po številu daleč pre->' tujerodce. Banditski i ^linger je bil čistokrvno anglosaško dete. Naj deportira vse prise- * * vedno bo imela opra-»aočinstvom in socialnim »jem. Panamo še eno dejstvo, * b, d« džingoistični J«1 najbolj padajo po PriN'ljoncih, onih, kate-_®*pr»'sija gmotno uničila. irnigranti, ki so ss eko. I* amerikanizirali, imajo wt (Tudi Hrti" Španija pni va|iks krizo; pradMdrikoMipi? Konflikt med predsftlilkom in milHaristi zaradi sksekucij revolucionarjev se bliža h koncu _ Gibraltar, 5. nov.—Španija se je spet pokrila s cenzuro, toda iz vesti, ki prihajajo čez mejo, je soditi toliko, da je španska republika na robu nove krize. Kocka ima pasti v nekaj dneh in tedaj pridejo drastične spremembe v Španiji—spremembe na slabše. Vse kaže, da bo španski predsednik Niceto Alkala Zamora podlegel v konfliktu • klerofa-šisti in militaristi, ki krvoločno zahtevajo usmrčenje vseh voditeljev lavičarsko-revolucionarne generalne stavke zadnji mesec, predvsem pa voditeljev nacionalistične vstaj«'V Kataloniji in vstaje rudarjev v Asturiji. Predsednik Zamora je zapleten toliko bolj, ker je njegov lastni sin Luis obtožen revolucionarnih aktivnosti in postavljen pred vojno sodišče. Iz Madrida je prišla vest, da je socialistična stranka v Španiji sklenila na svoji konferenci, ki ja trajala dva dni, da se njeni poslanci ne vrnejo v španski parlament toliko časa, dokler vlada ne odpravi obsednega stanja in vojaške cenzure. Knak sklep je storila tudi stranka limon Republicana, ki ima 22 poslancev v sedanji zbornici. Policijo v San Franciscu menda srečuje pamet San Francisco. — fte celo tu-kajšnja policija je pričela uvi devati, da so antlrdečkaraki vi-tezi v veliki meri le raketirji. Narodni kraljevi (!) ligi. ki i-ma namen zatreti komunizem in skrbeti, da doi>e šolski otroci "patriotično vzgojo." je odrekla prošnjo za cestno kolekto.- — Francija zahteva od Italij« izročitev dr. Pavettta in Kva-ternika Rim, 5. nov.—Francosko poslaništvo j« te dni naslovilo na zunanj« italijansko ministrstvo zahtevo, naj Italija izroči drja. Ante Paveliča in Evgena Kva-ternika francoski policiji, da ju odvedejo v Pariz, kjer bosta zaslišana v zadevi atentata na jugoslovanskega kralja Aleksandra. Italijanska vlada je odgovorila, da bosta dr. Pav«lič In Evgen Kvaternik najprej zaslišana pred prizivnim sodiščem v Milanu in potem bo justičnl minister odločil,, če bosta izročena Franciji ali ne. Beigrad, 5. nov.—Poročevalec tukajšnjega "Vremena" poroča iz Pariza, da je francoska policija, ki preiskuje atentat na A-leksandra v Maraelu, dognala nekatere podrobnosti o atentatu na podlagi izpovedb Mija Kralja, Ivana Ratiča in Zvonimira Po-spišila. Ti trije Hrvati, ki so bili v Franciji kmalu po atentatu, ao izpovedali sledeče: Dne 4. septembra je odposlanec drja. Antona Paveliča, voditelja hrvaških nacionaliatičnih vstašev, dospel v zbirališče teroristov v Nagy-Kaniši na Ogrskem z navodili za atentat. Na podlagi teh novodil drja. Paveliča, ki se je nahajal v Italiji, je bilo izbranih petnajst teroristov, ki so bili rszdeljeni v tri skupine po pet mož. Vssks skupina je dobila žakljiček s petimi krog-licsmi, od ksterih so bile štiri bele in ens črna. Trije teroristi so torej potegnili tri črne krog-glice, ksr je pomenilo, ds so oni določeni za umor kralja, dočim so ostali štirje v vsaki skupini imeli nalogo pomagati" atentatorju. Vlada Georgijev Cernozemskl (Peter Kalemeh), eden Izmed onih, ki so potegnili črno krog-lico, je tskoj odpotoval v Italijo, od Um Je pa šel v Curih v Svko Dne 2H. septembra Je njegova skupina prišla v Francijo in ae takoj odpeljala v Mar«*l. V tej skupini so bili pol«« Ceroosem-skegs Evgen Kvaternik, bivši avstrijski vojaški častnik. Mijo Kralj. Ivan Ratič in ZvonlmJr Po* piše I. Ill, A* af Pat, t, lil T, author!»^ as J«aa li, 1911 POMOLSKI IE LAVCI OMREŽENI V PORTLAND!) Obtoženi ao umora nsksga ake-ba. evidenca pa kaže, da j« padel od atr«la svojih tovarl*«v Portland. Or«.—(FP) — Usoda 28 članov unije pristaniščnih delavcev je v rokah tukajšnje vqleporote. Državni pravdnik jim skuša naprtiti umor nekega študenta po imenu Connorja. ki je šel med počitnicami skebat in bil v zadnji stavki ubit. Connor je bil ustreljen v nekem poslopju, katerega so družbe spremenile za skebsko stanovanje. Temu poslopja se je neki dan približalo večje število stav-karjev s posledicami, da je prišlo do streljanja, v katerem je bil omenjeni univerzitetni skeb smrtno zadet. Država ima dve glavni priči, ki pa sta na sodišču podali kon-fliktne izpovedi. Mrs. Murray, žena nekega relifnega preiskovalca, je prisegla, da je videla nekega unionista streljati skozi okno v poslopje. Druga priča, neki butlegar po imenu Pedro, je pa tudi pod prisego izpovedala, da je usodni strel oddal nekdo skozi okno kakor ga ja navedla 0rva priča, in sicer kakih 20 čevljev proč. Prve dni obravnave je časopisje s debelimi naalovi prinašalo poročila, ki so sledils hujska-joči kampanji proti stavkarjem. Ko je pa zagovorništvo stopilo v akcijo a svojimi pričami, ki so iapovedale, da je bilo streljanje fciš s nasprotna strani in da je 06nnorja podrl strel nsksga sksbskega bossa ' po imenu Grammerja. Nadalje je dokazano, da je bilo najmanj šest ske-bov oboroženih. Ta boj je opazoval avtni mehanik Be hard, ki je bil v garaži (v istem poslopju ko skebi), kamor je prišel za delom. On je najvažnejša priča za obrambo. Policija ni po spopadu preiskala nobenega skeba. . Ko je kapitalistično časopisje uvidelo, da dejstva govore obratno kakor jih Je skušalo prikazati, je vesti o tej važni obravnavi porinilo na zadnje strani. Nič več niso bile važne. Ta slučaj je omreženje prvega reda. Nekateri obtoženci, ki so bili aretirani več dni po in*i cidentu radi svojih unijsklh aktivnosti, sploh niso bili na licu mesta. Obravnava in sploh vse omreženje ni niti brez političnega ozadja. Prosekutor Lotus Langley J« pričel svojo ksmpa-njo za ponovno izvolitev, češ, da 1)0 prosekutiral te "prevratne-žc". Hporadttne starke prfctantttnlh delavcev San Francisco. — TuksjšnJI pristaniščni delavci »o spoznali, da lahko branijo svoje pravice le s solidarnostjo. Hkoraj ga ni dneva, da v pristanišču ne pride do sporadične stavke proti iKMsom, ki vzsmcjo na piko tega ali drugega dela vos. Take stavke so po dve do tri na dan. največ vsled tega, ker delavci n« marajo delati z bivšimi skebi. Te stavke so ponsvsdi msjhne in krstke. Ena zadnjih večjih stavk je bila proti odslovitvi nekegs delavca, ker je bil aktiven za unijo tudi pri delu. Zapletenih J« bilo 20<> delavcev. Pristaniščni delavaki odbor j« odredd upo-slitev odslovljenca, njemu Je pa svetoval, naj ne opravlja unij-I *k« sluti*« med d<*lom. _ fiolaki odbor v Keadingu ae j«) j« namreč odrekel rabo neke šo-premislil j* zm večern* tečsje, čeprav ao Keading, Pa —Med «»rganizi- *e vršili v nji že zadnjih deaet ranim delavstvom in šolskim od jiet. ftocialiat! in unioniati ao na-konov zato pa zasluži moralno] borom Je bila zadnjih par t« to naprsvlli tak krsval, ds a«- Je in finančno podporo priseljen- Llnov večje bitka, v kateri Je šol- Šolski odbor premialil in oblju- ske msse v Združenih državah, 'ski odl»or podlegel. PstarslU Ml'Ml rabo šole še v bode-tulantov. Ce bo morala vlada plačati Špekulacljsko ceno za to zemljo, t«daj alumov ne bo Še kon«c, oziroma vsaj revn«jšl sloji n« bodo prišli do modernih in cenenih stanovanj. Slednje Je velike važnosti; stanovanja morajo biti poceni, ker drugače nI moiroče rešiti stanovanjskega vprašanja. To drži tudi za druge mesta. Vanderbllti in nekateri drugI lordi so pripravljeni odstopiti slumske predele, dobil delo pri novi stav bi. | Ko sem dotpel na lice mesta, sem našel samo delovodjo pri delu. pokladal je opeko in vprašal sem ga, če mi more dati delo. On me je pogledal z veselim obrazom in vprašal, če sem zidar, kar sem pritrdil, da se mu tako prikupim in čimprej dobim delo. Tako sva se pogovarjala, končno pa je rekel, da sedaj še nima dela zame, obljubil pa je, da bo čez nekaj dni uposlil šest zidarjev in da bo dal tudi meni prilikio do zaslužka. Oglasil sem se pri njem tudi naslednji dan, ampak sem tudi takrat slišal le obljube. To se je ponavljalo teden dni in jaz sem bil še vedno brez dela. Nekega dne, ko je bil delovodja prav dobro razpoložen, se e med nama razvil pogovor, v aterem sem mu omenil, da sem potom programme in spominske knjige, izdane za ta koncert. Tam bo priobčeno tudi daljše pismo predsednika čehoslovaške epublike, častitljivega staroste Masarika. ' Kavno sedaj se mi zdi najbolj važno zopet omeniti spominsko knjigo. Kakor druge skupine, tako bomo imeli tudi 81ovenci v tej knjigi svoje posebno poglavje. Predstavili nas bodo članki v angleščini, slike in oglasi. Važno je, da pokažemo, kaj premoremo na vseh poljih; vse druge skupine bodo storile istov Knjiga naj bo nekak seznam, kaj so In kaj imajo Slovani predvsem v Chicagu, pa tudi v celi Ameriki in na svetu sploh. Menda ga ni med nami, ki ne bi bil že ob eni ali drugi priložnosti občutil, da naši ameriški sosedje raznih drugih narodnosti nas Slovanov prav posebno ne vpoštevajo; največkrat jim nismo drugega kakor malo boljša vrsta živine, ki je toliko napredovala, da hodi po dveh nogah,;dosti jtfva. to«ek, e. novembre nekim moškim v bližnjo naselbino, je namreč hotel prehiteti potniški vlak, ki se je bližal križišču, pri tem pa je vlak treščil v avto s tako silo, da so bili trije takoj mrtvi. O avtomobilski* nesrečah sem že večkrat poročal in svaril ljudi, naj bodo previdni, toda svarila so naletela na gluha ušesa. Kaki ne narodnosti !o bile žrtve, mi ni znano. Neka prijateljica iz Moon Runa me je pismeno povabila, naj se udeležim proslave tridesetletnice SNPJ, ki se bo vršila 29. novembra. Prijateljica se ni podpisala, da bi vedel, kdo je oseba, ki se zanima za zastopnika Pro-pvete. Ona me je najbrž že videla nekakšni prireditvi ter ve, da znam pridno prazniti kozarce. !Prav gotovo misli, da ji bom izkazal uslugo in se udeležil proslave, tega pa najbrž ne bom mogel storiti. Nastopili so namreč hladni dnevi, ko pivo ni tako okusno kakor v poletnem času. Ta prijateljica dalje omenja, da bodo imeli na proslavi imenitne kuharice, ki so mi pripravljene skuhati okusen kranjski močnik. Moje mnenje je, da brez prašičje pečenke se ne bo stočilo Ako ne bodo imeli njihove kulture. To nikakor ne gre. Pokažimo jim, kaj so Slovani v Chicagu in Ameriki se v zadnji kot. Prišli nismo iz manj kulturnih krajev kakor druge narodnosti. Med nami praktično sploh ni roparjev, tatov, in kriminalcev sploh. Naši ljudje se preživljajo z delom svojih rok, so vzgledni državljani, varčujejo, premnogi imajo svoje domove in svoja posestva, vsi skrbijo kar najbolj morejo za dobro vzgojo svoje mladine. Vsaka posamezna slovanska narodnost v Ameriki lahko pokaže nad vse častno sliko. Vse zloženo skupaj v programno knjigo, izdano za vseslovanski koncert, bo predstavljalo ogromno silo. Ne bo škodilo našim sosedom, da enkrat vidijo vse to. In naša lastna mladina naj spozna, da ni manj častno biti slovanskega pokolenja kakor na pr. škotskega, irskega, angleškega, francoskega, nemškega ali kateregakoli drugega. Kdor hoče, razume. Kdofl razume, naj sedaj ne gleda sa-j Hekorden polet iz Avstralije v (allfornljo Oakland, Cal.—Avstralski a-\iatik Sir Charles Kingsford-Smith in njegov navigator, kapitan l\ (i. Taylor sta v nedeljo zjutraj prispela semkaj s svojim monoplanom "Lady of t lu« Southern Cross" s Havajskih otokov in h tem sta zaključila rekordni polet iz Avstralije \ Ameriko, 7.'MW> milj daljave. Iz lionolulujii na Havajih v (Kalifornijo nta letela lf> ur. Sir Kingsford-Smith je zapustil Brisbane v Avstraliji 20. okto-[življenje na psu.—Frank Kroll l»ra in dospöT \ nekaj več ko II | _ urah V Huvo na otočju Fkftl, Vnealovanskl koncert M«»r je |Mtčival teden dni. (ki L. tudi jaz pomagal graditi slavno ,'0'h Nimamo vzroka gtigkiti mesto Chicago. To je bilo predr K krizo, v letih 1926-1929. "Od tistega časa se je v Ameriki veliko spremenilo," je pripomnil delovodja, ki je tudi delal v Chicagu kot zidar. "Takrat se je dobro služilo," je nadaljeval. "Za psem ar dela sem prejel $16 in flan sem bil močne zidarske unije. Sedaj je drugače, kajti delati moram za $6 osem ur. Zidali smo razna poslopja in hranili denar za deževne dneve. Kupovali smo si hiše na obroke v upanju, da bodo enkrat naša last, nekateri pa so nosili svoje prihranke v banke, ker so slutili, da bo prišla kriza, v kateri jim bo denar prav prišel. Zgodilo pa se je drugače. Prišel je polom in tako smo izgubili hiše in prihranke. Vse je šlo k vragu, za kar je odgovoren obstoječi ekonomski sistem. Upanje na boljšo bodočnost je izginilo." Pod kapitalističnim siaemom ne morejo delavci pričakovati ničesar dobrega. Ta sistem ne dopusti, da bi imel delavec udobno življenje, pač pa postopa z reveži kakor svinja z mehom. A-ko si hočejo delavci izboljšati položaj, se morajo organizirati in čitati napredne liste, ki jim kažejo, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražonik. Da imamo v Ameriki veliko krizo, je vzrok to, ker je večina delavcev Še nezavedna in rada naseda zavajal-cem. Ona verjame obljubam, ki se nikdar ne izpolnijo. Danes nimajo delavci ničesar in na tisoče jih strada, ker so verjeli za-vajalcem. Morda se bodo iz mi-zerlje, ki jih tlači zadnja leta, kaj naučili, kajti v obratnem slučaju ni zanje nobene pomoči. Nikjer ni zapisano, da morajo biti delavci vedno hlapci In žrtve Izkoriščanja, ki je bistvo kapitalističnega sistema. Prišel bo čas, ko se bodo tudi delavci spametovali in strnili v borbi proti svojemu največjemu sovražniku. Kadar se bo to zgodilo, takrat bo usoda kapitalizma zapečatena, ker fce danes stoji na šibkih nogah. Dela. ki mi ga je obljubil o-menjeni delovodja, nisem dobil. V veljavi je bilo namreč pravilo, da ljudje, ki ne prebivajo par let v Mormonlji, ne morejo dobiti dela pri takih projektih. V tem pravilu se tudi zrcalijo kapitalistične metode, ki so odgovorne, da je danes Industrijsko in je začela zobati drobtinice razen močnika ničesar drugega, se boni zatekel k Žustovi materi, ki bo gotovo pripravila zame kaj boljšega. Sploh pa je moja navada; da se na pisma brez podpisa ne pdzovem in gredo naravnost v koš. Prepričan sem, da se bodo rojaki v Moon .Runu dobro postavili na tej proslavi. Udeležil se je bom, če mi bo Anton, ki je vseh iensk patron, dal zdravje, ker bo najbrž zadnja v tej sezoni. Dotično, ki mi je pisala pismo, prosim, da mi pove svoje ime, ker to zahteva že čast Moon Runa in naše slavne SNPJ. Dalje želim, da bi na tej proslavi dobil nekaj novih naročnikov na Prosveto, da bi začela izhajati šestkrat v tednu. Ako se to zgodi* bomo vsi prijatelji Prosvete veseli in zadovoljni. Pojdimo torej na delo, da se stvar uresniči. Sedaj, ko prihajajo dolge noči, je. primeren čas za čitanje. Znano mi ie, da je še veliko družin, ki imajo več članov v društvih SNPJ, a ne dobivajo dnevnika Prpsvete. Ti se menda boje, da jifr bo'vrag dobil v svoje roke, Če bi čitali delavske liste. To, ker ja .danes Še mnogo ljudi, ki mo dvorano. Priskrbite si vstopnice takoj. In naše poglavje obsežne spominske knjige naj do-' kaže, da Slovenci sorazmerno z našim številom vsaj ne zaostal jamo za drugimi slovanskimi na-' rodnostmi. I. R. Poročilo zastopnika Wheatland, Pa. — S prvim novembrom se je pričel v tem kraju pravi lov na zajce, fazane in drugo divjačino. Že zgodaj zjutraj je bil ves Wheatland na nogah, kajti otvorjena je bila velika ofenziva in najboljši strelci so se odzvali pozivu na vojno, ki bo najbrž trajala ves mesec. Lovcev je letos veliko število zaradi brezposelnosti, ki je tu sko-ro stoprocentna. Omenim naj, da se je tu pripetila nesreča, ki je zahtevala troje Življenj. Neki avtomobilist, ki se je peljal s svojo ženo in mo od strani Napolniti mora- odk^njajo ligte, ki piŠ€jo in * bore za njih interese, je vzrok, da Haj)italizem še vedno drži delaVče v suženjstvu^ Nedavno me je prijatelj Prosvete povabil na svoj avtomobil, da' ,obiščeva neko družino, ki ima Štiri člane v jednoti. Prijatelj bil mnenja, da bom tam prav gotovo dobil novega naročnika. Res sva šla, toda novega naročnika nisem dobil. Vse moje prigovarjanje je bilo zaman, dasi sem izjavil, da sem pripravljen Odstopiti provizijo in naj plača,le toliko, kolikor moram poslati upravništvu. Tudi moj prijatelj se je trudil, da bi ga pridobil, pa ni nič pomagalo. Žena mu je zažugala s prstom in pri tem je ostalo. Celo, ko sem izjavil, da mu bom list jaz plačal, ako ml pove svoj naslov, je odklonil. Ko sem videl, da ne bom nič opravil, sem sklenil pobrati šila in kopita in oditi v tam ji* U tel lir» ur v Honolulu in na t« m (hili*tu ji- prekoračil ekvator— prišel ji- iz (Himladi v jenen in a pondeljka nazaj na ne-de I Jo. Ves polet je trajal dobrih M» ur. Chicago. III.—Do sedaj so bili predstavljeni tt slovenski, 1 ukrajinski, 1 češki, in 1 hrvatski )>ev*ki »bor; opisati bi bilo I treba še 1 hrvatski. 2 slovaška. 14 arbske, .'t ruske in celo kopico |>oljskih zborov; morda se la> . . , . . ..... dalo to storiti kasneje; do kon- Oricantiiran ,e delavce* pri Pu I- . i - . , : i____ » ( o ' certa je samo nekaj tednov, To- .... ,, * I lik o se je že videlo Iz dosedanje- < hicago.—Vzlk naporu Pull-L^ IH,p|m,vnnja. da bo slovenska man < o da vdihne novo življe-' kupinu |t#|a okrn|f ,oznamo svetilne energije posameznih zvezd, se da izračunati, da bi na tej osnovi izžarele že v kratkem Času. Zvezda v velikosti našega sonca, ki bi bila vsa iz premoga, bi pri popolnem zgorenju dajala n. pr. energijo. s katero bi ugasnila že V r>000 letih. Toda glavni vir žare-nja so neki spreminjevalni procesi v atomskih jedrih In to o-mogoča, da zvezde žarijo tako velikanske dobe. O podrobnostih Ženska, ki vali sod « Pes l>o uličnih hodnikih v NtT ku. S tem se živi. |»est.k na Wallaboutu in ga "razv po mestu ter prodaja. V dc siji vse prav pride. SANJE NEWYORftKnTGR BENIH DELAVCEV 0 DE (Nadaljevanje 8 l. strani) ko nastane med »tavbinsl delavci večji medsebojni boj di jurisdikcije, kar bi lahko blinilo vse lepe sanje. Da stoji ta možnost, je poka zadnja konvencija Amerisk« Javske federacije. Kljiib temu pa bizniski im pokazuje, da bo morala v storiti precej več kakor y lanske pomladi, če bo hotela žati brezposelnost. Investin milijard dolarjev za odpi slumov in zgraditev mod« cenenih stanovanj bi nedvo veliko pomagalo. In v obsu konjunkturi obnovitev te pi ge gradbene industrije lahlc najprej napravi večjo \n( brezposelnbsti, namreč, če vlada vrže na to delo v veli obsegu. Brezdomci zahtevajo ko&< pravice Toledo, O. — Tukajšnji j ski brezdomci, ki so se orgal rali v Single Men's unijij pričeli oblegati sodno posJ< kje** je glavni stan razni! lifnih organizacij. Pričeli "smrtnim maršem", kakor vijo, da prisilijo relifne ol>; na plačevanje stanarine tud samce. "Prej ne odnehamo pa umremo," je njih parola. Brezdomci zdaj živijo v nih kasarnah za brezpo* kjer je življenje vse drugo kor vztrpno. Te žrtve kapit ma zahtevajo, da si sami poi jo stanovanje, relifne ob naj pa trpe stroške. Na "hi nem pohodu" so se jim pri žili tudi drugi organizirani t posleci. Parola vseh skupa. "Proč s "flophousi' HlSA BODOČNOSTI Na razstavi "Idealni dom se vrši v Londonu, kak*jo zgradbo, ki nosi ponosno "hiša bodočnosti". To je hii kromovega jekla, ki jo lahk< bavljajo v vseh velikosti! samce, kakor za najbolj st ne družine. Ta hiša je zgrajena take 6i mogli v njej ljudje izhi brez služabništva. V ta na je napravljena iz kromove* kla, ki ne potrebuje nols-oskrbovanja. Poseben «troj zelenjavo in sadje. Kolo* kimi gobami namiljuje in va otroke; aparat, ki je ^ kakor pritrjeno kolo. med<< slo in smetano ter meAa maj zo. Na postelji pritisne M valeč na gumb in že pričnejo delati čudežni stroji kakor brohotni škratjerkavm ga je pripravil prejšnji prične obratovati in ž* nek< minut pozneje se oRlasi Pm pomeni, da je kava že J"1 skodek* in da so kruhki pr. Ijeni. Tudi psi s. umivajo tomati, v otroških ke na vratih da jih otroci z lahkoto minjam ae, da sem stalno obračal glavo nazaj in ko »«m se ustavil na - Kit«rMUa mora vzdržati dobas, prekajenega mesa in al-tohola V vseh oblikah. Sadni soli brez alkohola so priporočljivi. ■■ i' i > Slapota po obolaaju zob 1 tNodepolne infekrlje od zobnih korenin 4 f Dunajski zdravnik za očesne tmlezni, docent dr. Gustav Guiat, e imel predavanje, v katerem je opozoril na sveže med boleznimi zob in hudimi očesnimi obo-enji, ki vodijo neredko do oslepitve. Ameriški zdravniki so bili prvi, ki so opozorili na to, da utegnejo imeti mnoge navidez no-ozdruvljive ali trdovratne bolezni svoj izvor v nevidnih infekcijah ob zobnih koreninah, od koder se strup rai^irja po telesu in povzroča v kakšnem odduljenem organu bolezen, ki ji pravega vzroku potem zdravniki ne morejo najti. To odkritje je vedlo do zelo radlkulnih zdravilnih ukrepov in neredki ameriški zdravniki so šli celo tako duleč, da so svojim pacientom izdrll vse zobe, če so le slutili, du u-tegne bolezen imeti svoj izvor tu. Docent Guist je z dolgotrajnimi opazovanji talk ril, da utegne nevidna infekcija ob zobeh na takšen način povzročiti tudi tako težka obolenja oči, da to oslopl-jo, Zgodilo se mu je, da so k nJemu prišli pacienti, ki so bili že skoraj slepi, ko Jim je s svojo pusebno metodo odstranil najprvo inficirani zob, pa Jih je bolezen na očeh popolnomu minila. Guist je namreč odkril metodo, po kateri je mogoče ugotoviti, da-11 ima očenna bolezen svoj izvor v zobeh oz. v določenem zobu, ki ga je treba v pozitivnem primeru seveda odstraniti. Ta metoda obstoji v uporabi nekega cepiva, ki ga Gulst pridobiva iz ipomorjenih klic v pacientovih zobeh samih. Po reakciji tega cepiva lahko ugotovi, da-ll Je očesna bolezen v zvezi z zobmi, ln sicer z določenim zobom. Izkazalo se Je, da so ognjišča nevarnosti običajno haš tisti zobje, ki so jih ob koreninah že kdaj zdravili. Potrebno lil bilo, da bi se takšni zobje od časa do časa natančno pregledali. Jatraa hraaa za alabo krvna u ».«»love na Zelez^ vseeno nove snj.»^, .......y . , mo rut ¡W doPodbrda. Rav- stare nič strgane in zamazane ; ^7 ™UjTžeIl le zs ^ %^-tove na navad- Tako kupujemo za vsakegai o-1 »'^\m[udi prijavi t : 'a*'» n. nr. v Rači.ltroka nosebe nove a enase *n;i .,1.1..„i! P« MJ.rn aem ob kvotnih omejitev pred dnem 3.'sestopu lagledal naš«- taborišč«, vsak inozemec, se Je ta zveza z nečim nevidnim a in sem se občutil hi- ______________—; bil oriuuAČ'n za stalno lil- noms zapuWenega, čeprav Ha terenu amieram carci 8es šolo je slo aa j ||thffA prn in taborišč U- ne- '»m, na Mo-|dobro; sen imel u R . '¿¿^'povratni permit._EUH. koliko metrov oddaljena. • nru, v voi- a«-, m - , l-i jn flaj bi rad na o- |H»nuditi pr« |H ^n< < f .teto drugih. ! prilepljene neke marke. Otroci u£J m »"»ratem kra-1 pa kljub vsem knjigam ved-, «k vrtan Ji »jajo kljub ,k,z- no bolj neumni In nevedni — ^TTi točkah:" v j""'......... * P**či, kot smo Draga mama! ], .j imi ^ VHak inesemec. se j** im ¡ l*t*m na jut- Se enkrat ti pišen da pridme jun ja i . ^^ ^ ^^ Mojstrovke in pugne. .Sedai tudi nona Z iil nrioulčen za stalno bi- homa zi H Mnogo bolnikolnikom dajati čim več jetrne hrane ln Jo »popolni!! s sočlvnato brano, ki vsebuje mnogo vitaminov. Najboljša so zato sirova j«-tra Kuhana so že manj vr«*dna, pečena pa najmanj. Perutfiln-' »kih jeter ne priporočamo, kajti nemo jetra suhih piščancev še, nekaj* veljajo, dočlm so gosja In puranova jetra pra Svojat veni dokaz • Mlail Američan se je ob priho-du v Pariz zaljubil v neko dekle, jo ugrabil staršem in se z njo poročil. Iz tega se Je razvila pravda, v Kateri so starši tožili pustolovcu trigamije. "Ra* je," se je zagovarjal mladi mož, "da sem se trikrat oženil, toda moj drugI zakon Je neveljaven, ker sem se drugič oženil, ko je moja prva žena še Živela. MoJ tretji zakon pa je zo|M*t veljaven, ker Je medtem moja prva lena umrla, dočlm Je, kakor sem poprej rekel, moj drugI zakon neveljaven, Torej nisem kriv niti blgamlje niti trigamije, marveč sem i>ovsem pra-vllno mnogogamist." TI argumenti so bili, dasl svojstveni, tako učinkoviti, da ga je pariški tribunal oprostil. rut« MM. Arthur Ksllet, avtor knjige I Igl.lNMI.IHH) («uinea Pig»," V kateri plAe, da večina zdravil, ki au dane« na trgu, ljudem več ZU liič, ker Akoduje ko koriati. ter na Po-'dvoico, tuchile sen imel u*«m Štefan in Katarina sta nevede krenila proti Montsouju in čim bolj «ta se bližala kraju, tem dalje «ta molčala. Bilo je, kakor da nista več skupaj. Štefan ni vedel več, kako bi jo pregovoril, četudi ga je zelo bolelo, ko se je vračala k Chavalu. Srce se mu je trgalo, da ni imel nič boljšega, kar bi ji nudil, nego bedno življenje in beg, če mu krogla kakega vojaka ne bo razbila glave. Morda je res bolj pametno potrpeti, kar človek že trpi, in ne okušati novega trpljenja. Tako jo je s povešeno glavo vodil nazaj k njenemu fantu in se ni niti upiral, ko ga je Katarina pridržala na cesti, na vogalu pri skladiščih, kakih dvajset metrov od Piquettine krčme, in mu dejala: — Ne hodi dalje. Ce te vidi, bo spet podivjal. Enajst je odbila ura na cerkvi, krčma je bila zaprta, a skozi špranje je sijala svetloba. — Z Bogom, je zašepetala. Segla mu je v roko, on pa je ni izpustil, da mu jo je morala s silo izviti, potem pa je odšla. Ne da bi okrenila glavo, je stopila skozi vratca. Štefan pa ni odšel, ampak je obstal na mestu, upiraje oči v hišo, in s tesnobo čakal, kaj se bo zgodilo. Napenjal ušesa in drhtel, ali ne bo zaslišal javkanja tepene ženske. Hiša je bila črna in tiha, videl je le, da se je v prvem nadstropju prižgala ltfč; a ko se je tisto okno odprlo in je spoznal drobno senco, ki se je nagnila na cesto, je stopil bliže. Tedaj je Katarina pošepnila čisto tiho: — Ni se še vrnil, legla bom . . . Prosim te, pojdi! Štefan je odšel. Odtneka je bila zmerom hujša. Voda je curljala kakor ob nalivu s streh, zidovi, ograje so se potile, vlaga je zaudarjala od zgromadenih skladov tega industrijskega predmestja, gubečega se v temi. Bolan od utrujenosti in žalosti je najprej zavil proti Reguillartu, želeč le še, da bi se zaril pod zem-jo in tam izginil. Potem pa se je spomnil spet Voreuxja, domislil se je belgijskih delavcev, ki naj bi prišli v rudnik, na svoje tovariše v koloniji, ogorčene zaradi vojakov in trdno namenjene, ne pustiti tujcev v svoj rudnik. Tako je spet šel ob prekopu in bredel luže od stajanega snega. Ko se je znašel kraj nasipa, je sijal mesec zelo svetlo. Dvignil je oči, se razgledoval po nebesu, kjer so bežali oblaki, gnani od močnega vetra, ki je pihal v višavah. Toda oblaki so postajali vse bolj beli, trgali so se, se razblinjali, da so bili presoj ni kakor kalna voda, ko so pluli preko luninega obraza. Tako naglo so hiteli drug za drugim, da se je bil mesec zdaj zastrl in se zdaj spet prikazal v polnem svitu. Ta jasna svetloba je Štefanu vzela vid in povesil je glavo, tedaj pa ga je ustavil na vrhu nasipa prizor. Stražar, otrdel od mraza, je hodil zdaj gor in dol, pet in dvajset korakov je napravil v. smeri proti Marchiennesu In se potem vračal proti Montsouju. Videl se je beli odblesk njegovega bajoneta nud tem črnim obrisom, ki se je ostro odbijal od bledega neba. A najbolj je zanimalo mladega moža to, da se je za kolibico, kamor se je bil zatekal oče Bon« nemort v viharnih nočeh, premikala neka senca kakor kuka plazeča se in oprezujoča žival. Po dolgem, mršavem hrbtu, ki je bil kakor hrbet kune, je tako spoznal Jeanlina. Straža ga ni mogla opaziti, a mladi razbojnik je gotovo pripravljal kako hudobijo, ker gu ni minilu jezu nu vojake, ampak je vpraleval, kdaj bodo rešeni teh ubijalcev, ki so jih poslali s puškami pobijat ljudi. Za trenotek je Štefan okleval, ali naj ga pokliče, da bi preprečil kako njegovo neumnost. Luna se je skrilu, videl je, kuko se je fant zgrbil, da bi skočil; toda luna ae je fpet prikazala in Jeanlin se je potuhnil. Pri vsakem povratku je prišel stražar prav do kolibi-ce, se Um okrenil, in spet odkorakal. In zdajci, ko je oblak zasenčil nasip, je Jeanlin «koči! vojaku na rame z ogromnim skokom kakor divja mačka, se ujel z nohti in mu zaaadil v vrat svoj veliki odprti nož. fcimnati ovratnik se je zoperstavljal, z obema rokama se je moral upreti v ročaj in se obesiti nanj z vso svojo» težo. Večkrat je klal piščance, ki jih je ujel za kmečkimi hišami. To se je zgodilo tako hitro, da se je razlegel v noč le pridušen vzkrik, medtem ko je pala puška na tla in zaropotala kakor staro železo. In že je zasijal mesec z vso svetlobo. Štefan je bil tako presenečen, da je stal kakor pribit in gledal. Hotel je zaklicati, a glas mu je obtičal v grlu. Zgoraj je bil naaip pra-zen, ne ena senca se ni odražala na oblakih, ki so bežali, kakor da so preplašeni. Planil je gor in naiel Jeanlina na vseh štirih poleg mrliča, ležečega vznak z razprostrtimi rokami. Močno so se odbijale rdeče hlače iiKsivi plašč na snegu v močni svetlobi. Niti kaplja krvi ni odtekla, nož je tičal še v grlu prav do ročaja. Ne da bi pomišljal, je Štefan ves divji pobil fantiča s pestjo na tla kraj trupla. 1 — Zakaj si to storil? je zajecljal ves zbeifcn. Jeanlin se je pobral, se plazil po rokah in kakor mačka usločil mršavi hrbet; velika ušesa, zelene oči, Štrleče čeljusti so se mu tresle in bleščale, tako ga je ta zločin pretresel. — Strela božja! Zakaj si to storil? — Ne vem, gnalo me je. To je bilo vse, kar je povedal, te tri dni se mu je tega hotelo. Preganjalo ga je, glava ga je bolela od tega, tu-le za ušesi, tolikanj je mislil na to. Ali je vredno, trapiti se s temi pras-ci, ki so prišli nadlegovat rudarje v njihove domove? Divji pogovori v gozdu, kriki o rušenju in smrti, ki so se razlegali po rudniku, od vsega tega mu je ostalo pet, šest besed, ki jih je ponavljal, ko se je paglavec igral revolucijo. Drugega ni vedel ničesar, nihče ga ni silil, vse to je prišlo samo, kakor ga je samo napadlo, da je kradel čebulo po polju. Štefan se je Čudil, kako se je v tej otroški glavi podmolklo razraščal zločin. Sunil ga je z nogo kakor nespametno žival. Trepetal je od strahu, ali ni straža v Voreujtju slišala pritajenega vojakovega krika, in pogledal proti rudniku vsakikrat, kadar se je prikazala luna. Toda nič se ni genilo, sklonil se je in pottpal roke, ki so se polagoma ohlajale, poslušal je srce, ki se je ustavilo pod plaščem. Od nota je videl le koščeni ročaj, v katerega je bilo S Črnimi črkami vrezano galantno geslo, preprosta beseda: "LJUBEZEN". Oči so mu švigale od vratu do obraza. Nenadoma je spoznal vojačka: bil je Julij, pro-stak, ki se je ž njim pogovarjal onega jutra. Zelo se mu je smilil, ko je gledal v ta plavi obraz, posejan s solnčnimi pegami. Sinje, široko odprte oči so nepremično zrle v nebo, prav tako, kakor jih je videl, da so se bile zagledale, ko so iskale na obzorju domači kraj. Kje neki je ta Plogof, ki se mu je bil prikazoval ves bleščeč v solncu? Tam, tam nekje. V daljavi je bučalo morje to viharno noč. Tli veter, ki je pihal v višavah, je morda vel tudi nad njegovo domačo goličavo. Dve ženski sta stali, mati in sestra, držeči se za avbo, da je ne bi odnesel veter, tudi oni sta gledali, kakor bi mogli vedeti, kaj dela ob tej uri mali onkraj milj, ki jih ločijo. In zdaj ga bosta čakali do smrti. Kakšna strahota, da se pobijajo uboge pare med sabo za bogataše! (Dalj« prihodnjič.) Pantelejmon Romanov: ŠTETJE OTROK Po štetju živine, katere del so pozneje l.iali, da jo zakoljc-jo, so prišli a|M*t v vas možje, sklicali kmete in jim oznanili, da morajo napraviti seznani vseh otrok, ki niso še šoloobvezni. Kmetje, ki so »tuli v šoli, temni in zakajeni kakor kakšni ko-palnici, so *e nemo spogledali. "Kaj? Otroke »la popišete?" "Da, vpišemo jih v seznam," so odgovorili prlšleci. "F u j za vraga!" "Se na oni svet nas spravijo s svojimi novimi naredbami." Vsi so se vznemirjeno pogledali. uide kor da bi se bali, da jim n< kaj pojasnila. ". . . ki še niso dovršili j>ete-gu letu posebej in oni pod sedmim letom zo|>et zase, (¿lede ostalih seznama ne rabimo. Ste razumeli?" Vsi so molče obstali. "V ostalem pa bomo hodili |m> hišah in jih tam popisovali, ker sicer vrag vedi, kaj vse bi napisali, česar nihče ne bi razumel. Sestanek zaključujem." "Oprostite mi, prosim, da v prašam, zakaj je to potrebno," je vprašal neki kramar, član vuškegu sveta. "Zu statistične in pedugoške namene, potem pa pridejo nove odredile," je rekel mož s papirjem, ne da bi se ozrl v kramarja. in začel potem, kakor kak- vem, kaj naj z njim počnem," se je zaslišal ženski glas iz neke koče. »* "Da, človek nikdar ne ve, kje bodo koga ugriznili." Ni še preteklo pet minut, ko so kmetice z navzdol zdrsnjeni-mi naglavnimi rutami planile v hiše in koče, nato pa. noseč, — podobno kot pri požaru, ko rešujejo svoje imetje — nekaj v rokah ali pod pazduho, zopet ven. Iz hiš pa je nenehoma prodiralo vpitje in vekanje majhnih otrok. "Sedaj prihajajo!" Ženske so .pošvigale iz ko-nopljišč. se postavljale k hišnim vratom, zadrževale napo In pričakovale komisijo. Ko je komisija, ki jo je premijal kramar, prišla, raz- "Zadnjič Me spravili' nad šen sodnik, ki je pravkar razgla- grnila v neki hiši po mizi svoje živino, ¿daj pa hočete še otroke." "Da. da. ljudje, zdaj nam m slijo \au'ti otroke." *«• j«> oglasi«! lo porogljivo iz množice. Tujci, ki so Imeli opravka s svojimi papirji, niso odgovorili.) "Ni «icer ravno rečeno, da1 nam jih i h »do vzeli, toda od ttjihi ei lahko pripravljen na v m»." "Takoj, ¿daj ar pa Inhko lotimo seznama/' je rekel «-den li-i nwd tujcev in \ierpri tem t w |m»|i. papirja ter tacel i ¿»tati. V 1i •*«» HloUr »tali lil \ »ti trum» ¿tirali pred njim. nu- nje g»». ka- sil mmIIm), proti kateri ni nobenega priziva. pobirati papirje, raztresene po mizi. "Prišli boste »pet in vzeli ... I Kedaj le bo temu konec T' "Tako. sedaj lahko greste, da takoj spravite v red otroke!" Ko «o prišle žene kmetov iz šole. so kot ¿a stavo zdirjal«' po cpaUH s tako osuplimi obrazi, da ao kmetje, vozeč se mimo na *\ojjh cizah t dvokolnicah i, u-»tavljali svoje konje in prrktra-srno hulili naokoli, prav kakor da slišijo plat zvona "(' i *to uromne «*«w u» m- papirje in hotela delati svoje zapiske, se je izkazalo, da je ta hiša brez otrok. Tudi v nadaljnjih hišah ni bilo niti enega otroka. Nekajkrat, toda zelo poredkoma, so našli večje otroke, stare dvanajst let. Kako je to, da nima tu nihče otrok?" Kako pa naj jih prehranjujemo? Najprej je bila vojna in potem . . ." "Toda. kdo se potem Umkaj dere?" To je pri ««»sedi, batjuška." .Smešno; nihče v vasi nima majhnih otrok; odkod le i*kl potem prihaja to vpitje?" "Mogoče so ae pa priplazili iz sosednje vasi, batjuška." , Ko so prilli v zadnjo hišo v vasi, je stala Um na pragu mlada, prestrašena kmetica, ki je venomer ponavljala:' "Za nič ni, ne more čisto nič, batjuška, sploh sa nič ni Ne mor« ganiti niti rok niti nog." "Kdo ne more nič? česa ne mor?? Popolnoma vseeno je, če je sedaj boaln, ae bo ie pozneje i zli zal." "Ta je trde glave, bratec," se je oglasil nekdo is množice, ki je molče šel za komisijo. * Edino pri Kuznetički so nafti šest otrok. Ko j« komisija vstopila, je nalla na tleh sedečo sUrko, ki je iskala uši na najstarejšem fanta, starem sedem let. • *\Njo so pa zalotili," je dejal nekdo polglasno. Popisali so jih vseh pet. Namesto matere je povedala njih starost neka mlada soseda, ker Kuanetička sama ni mogla spregovoriti niti besedice. In kako si ti prišla ob svoje otroke?" je vprašal začudeni kramar neko mlado ženo. Divje se je- zastrmela vanj, stisnila pest pod predpasnikom in sovražno odgovorila? < > "Jaz jih sfrioh nisem imela, oni so sestrini.4' "Vrag vedi, kaj naj to pomeni," je dejal kramar in skomignil z rameni. "Td* se pa nI izplačalo," je rekel tuji mož in se ozrl po papirju. Ko je vstopila komisija v kramarjevo hišo, da popije čaj, se je delo po poljih z visoko konopljo znova začelo. Mnoge so vlekle zibelke nazaj v hiše, druge so kakor obsedene tekale po konoplji, tretje pa vpile za njimi: "Kaj cepute po tujih njivah?" "Zgubila sem, ali si more! misliti, svojega malega. Oh nebeški oče, saj sem ga vendar položila tukaj ob poti." "Morale bi jih položiti vse na en kup, ker smo jih pa poskri-vale na različnih krajih, jih se-daj sploh ne moremo več najti. In kako so konopljo raztepUli, ti potepinci!" "Tu je še en otrok," je vpil nekdo z drugega kraja. Neka kmetica je planila tja, toda vse vijoč roke v obupu, U-koj spet vrnila. "Ta ni moj . . . Moj ima rdečo kapico." "Ta nadloga se je vsa razko-bacaia po konoplji." "Kam te je le šment nesel? Posadila sem te semle, ti dala cuoelj v usU, in bi vendar lahko tukaj mimo sedel, ti sitnež." "Le počakaj, dobiš jih s kre-pelcem, ne bodo ti odšle," je govorila zopet druga kmetica. Držala je za roko triletnega dečka, ki je upiraje se in držeč roko pred očmi, šel za njo in krem-žil usU, pripravljen da vsak trenutek zajoče. Le one, ki so imele dojenčke, so nesle mirno svoje svežnje in pri tem čemerno opazovale sem in tja begajoče sosede. "To ni več življenje, prisilno delo je. Zdaj spravljaj živino na varno, zdaj skrivaj otroke, do česa drugega pa sploh že več ne prideš," je dejala neka mlada mati, držeč svojega malega v naročju. "Mar se pri tem ti kaj utrudiš: vzameš zibel pod pazduho pa greš, ali poglej mene: dva imam v naročju, dva se mi obe-siU za krilo in še sem enega izgubila!" "Da, toda dobro smo le napravile. Takrat nas je zučilo, ko sešteli iivlno. Komaj pet minut je trajalo!" Vse so bile zadovoljne. Le Kuznetička je sedela v travi poleg vodarjeve hiše in vpila, da bi se je nebo usmHilo: popisali so ji vse otroke, prehiteli so jo. OsUli pa so stali okoli nje in jo opazovali. "*Jjej je pa alaba predla," je dejal nekdo. "Drugič se bo ie pazila. Celo kopico jih je apravila na svet, pa misli, da mora Uko biti . . . Ne. bratec, adaj so drugi časi." "Toda. če smo odkriti, je bilo z otroci le doati lažje kot z živino. Ce se otroci nekoliko raz-lezajo. ni niti Uko velika nesreča Ce pa vlečeš za povodec leto sUrega bika in ti koga pohode, da mu stopijo oči ix črepi nje ... P' "Nesreča za nesrečo i« Najprej *Da, z otroki je bilo pa res veliko lažje ..." "Takrat so pa odvedli s seboj c«l trop živine." "In tudi tako nanaglo so prišli, da nisi hnel časa premialiti." ^M» vaški cesti se je pokazal "Vsi, ki so prijavili svoje o-troke, naj pridejo v soboto v mesto." Kakor proti svoji volji so pogledali vsi Kuznetičko. "In kaj bo Um?" . 1 "Dobili bodo podporo za otroke. Obleko, čevlje . . Trenutek so vsi tiho sUli. Naposled pa je nekdo jezno pljunil in rekel: "Vražje je to življenje, ni- doma, da vsak dan storj kdar človek ne ve, kaj naj sto- dobro delo. | — Očka, pravi on ponp HI vi; 2667-69 SO. LAWNDALE AVEMJK Telefon RockweU 490i ' CHICAGO, ILI* rt:( «ahteval «am . M i js Uko akupno naro^« » ,tru liata, in obrntn. dopU^ vsoto liatu Prosveta. Ako toga ne store, tedaj mora upram ali ie ae presoli proč od drušlno in bo «ahteval »am moral tisti ¿lan is dotKna druiins, ki js tako akupno nan^t-^ Prosvsto, to takoj nasnanitl uprsmlltru liata. in vaoto liatu Proaveta. Ako 1 datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA. BNPJ, W»7 Se. Lawndak ACkkaf* 1 list Prsato *art« *....... O. drutfra « • ............*........................... . ivhs todnik la rs pripišite k moji ner«*""»' ^ * ' Prilešone peMJsm naročnino .............................. 4) ............................... I).............................. Meete .......................... Vise MfdMr• «•*#•»••*•••«•••••»< ...Cl dru Cl drs*«*« ...Cl dm ...A drs**»« ..Drftovs ..... •Ur asu*»