Jatran|a Matou 1». MIho. V umni, v »M* Ar li. felili 1910. Coa 4 vinarje. Letnik Xllll. Jntrania izdafa t Lf«bl|aal: vse leto...............K 12*— pol leta...............6'— četrt leta...............„ 3*— na mesec...............„ 1'10 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zjutraj Mjai 4 vinarja. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja izdata po posti za A vstro-Ogrsko: vse leto...............K 18*— pol leta...............„ 9*— četrt leta................, 450 na mesec...............„1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila ..Slov. Narodu11. Delegacije. Dunaj, 15. julija. V nemških na-cijonalnih krogih se zatrjuje, da je popolnoma izključeno. da bi se državni /bor prod zimo zaključil. Minister zunanjih zadev grof Aehren-tlial se zelo zavzema za to, da bi se sklicale delegacije že v oktobru, ker bo v njih razvil svoj obširen eks|K>-ze. V delegacijah se ni bati nobene opozicije, ker pridejo velike vojaške zahteve šele prihodnje leto v razpravo. Budimpešta, 15. julija. V nasprotju z vestmi, v katerih se zatrjuje, da bodo delegacije letos zborovale na Dunaju, se v tukajšnih krogih trdi, da bodo tudi letos delegacije imele svoja posvetovanja v Budimpešti. Boromejska enciklika. Praga, 15. julija. Praški nadškof namerava objaviti v svojem škofijskem listu znano boromejsko encikli-ko, in sicer samo v latinskem jeziku, ker je namenjena samo duhovnikom. Raz prižnic se tudi v praški nadško-fiji enciklika ne bo razglasila. Skrb štajerskih tiskovnih oblasti za nemške sodnike. Celje, 15. julija. Snočnji »Narodni Dnevnik« je bil konfisciran zaradi nekaterih ostrih stavkov proti Hochenburgerjevemu protežirancu v Laškem trgu, Kratterju. Obnašanje tega sodnika v zadnji obravnavi proti hrastniškim nemškutarskim pretepačem, je dalo povod tej kritiki. Zahtevamo od justičnega ministra, da da v interesu pravice in resnice preiskati dotični slučaj in če se izkažejo kot resnične, odstrani od sodnije v Laškem trgu tega moža. Volitve Vranskega okrajnega odbora« Vransko, 15. julija. V vranski okrajni odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki, za načelnika tndi dosedanji načelnik župnik Zdolšek z vsemi proti 7 glasovom. Rogaški okrajni zastop. Rogatec, 15. julija. V skupini ve-leposestva in najvišjih obdačencev industrije in obrti so bili pri volitvah v okrajni zastop včeraj in predvčerajšnjim izvoljeni sami Nemci in nemškutarji. Slovenci se niso udeležili volitev, dasi bi se dalo pri veleposestniški skupini s sistematičnim delom in pripravami doseči kakšen uspeh. Drzen vlom. Št. Jur ob Jaz. želez., 15. julija. Snoči so vlomili neznani tatovi v Bevčevo gostilno v Št. Vidu, a jih je domači sin dijak prepodil z revolverjem. Morali so brez vsakega plena oditi. Konferenca poslancev srbsko-hrvatske koalicije. Budimpešta, 15. julija. Poslanci hrvatsko - srbske koalicije so imeli danes konferenco. »Pester Lloyd« poroča o podrobnostih te konference sledeče: Konference so se udeležili skoraj vsi poslanci hrvatsko-srbske koalicije, hrvatki ban dr. Tomašie in za hrvatsko vlado še podban Cha-vrak in sekcijski šef za nauk in bo-gočastje dr. Milan Ambruš. Konferenca je trajala do pol 3. popoldne. Ker so se pojavila tekom razprav različna mnenja in so nekateri poslanci stavili na bana zahteve, katerim ni mogel ta takoj ugoditi, so se pogajanja prekinila. Ban dr. Tomašie bo jutri poročal ministrskemu predsedniku grofu Khuenu - Heder-varvju o teku in uspehu razprav. Budimpešta, 15. julija. Oficijal-no se razglašajo dementi v večernih budimpeštanskih listih o razvoju in teku današnje konference poslancev srbsko - hrvatske koalicije z banom dr. Tomašićem, češ, da ni prišlo do resnih nasprotstev v naziranju posameznih poslancev. Razvoj konference same se naslednje opisuje: Poslanci srbsko - hrvatske koalicije so se sešli danes dopoldne ob pol 11. k posvetovanju. Ob pol 3. popoldne se je posvetovanje prekinilo. V seji je govoril najprvo hrvatski ban dr. Tomašie tri ure. V svojem govoru je razpravljal o političnem položaju. Semtertja so ga posamezni poslanci v njegovih izvajanjih prekinili, vendar dosedaj še ni govoril noben član koalicije. Hrvatski ban je priporočal, naj hrvatski poslanci votirajo državne potrebščine in naj rešitev drugih vprašanj prelože na jesen. — Po pol-drugournem odmoru so se posvetovanja ob 5, zopet nadaljevala in ob 7. zvečer še vedno trajala. Najbrže se bodo posvetovanja jutri še nadaljevala. Grunewaldske slavnosti. Krakov, 15. julija. Grunewald-ske slavnosti so dosegle višek z odkritjem spomenika, ki ga je podaril Paderevski. Slavnosti je prisostvovalo nad 150.000 ljudi. Mesto je vse v praznični obleki, zlasti pa nudi Ma-tejkov trg naravnost očarujočo sliko. Slavnosti so se udeležili med drugimi tudi deželni maršal grof Badeni, cesarski namestnik Bobrinski, pol-noštevilni deželni odbor in deželni zbor, zastopniki raznih mest, »Poljskega kluba v Berlinu«, odposlanci raznih mest. Posebno navdušeno so bili pozdravljeni zostopniki poljskega Sokola na Pruskem. Paderevski, darovatelj spomenika zmagovalca pri Grunewaldu, Ladislava Jagiello, je pri odkritju spomenika izjavil, da spomenika ni podaril iz sovraštva do drugih narodov, marveč iz ljubezni do lastnega naroda. Pri odkritju so se zahvalili za dar darovatelju Pade-revskemu grof Badeni in župan krakovski dr. Lew. Nato sta govorila dva ruska govornika in razni zastopniki, med njimi tudi zastopnik madžarske deputacije. Med posameznimi govori so se prirejale darovatelju spomenika najprisrčnejše ovacije. Po odkritju spomenika se je ljudstvo razšlo. Krakov, 15. julija. Nocoj je mesto svečanostno razsvetljeno. Za to razsvetljavo so se delale najobsežnejše priprave. Krakov, 15. julija. Pri grune-wa lds k i h slavnostih je zastopano tudi mesto Ljubljana, in sicer po podžupanu dr. Tavčarju, občinskem svetniku dr. Trillerju iu predsedstve-nem tajniku pl. Bleiweisu. Razven tega zastopajo Slovence tudi trije klerikalni poslanci, in sicer dr. Žitnik, dr. Benkovič in Fon. Slovenske odposlance Poljaki posebno navdušeno pozdravljajo. Krakov, 15. julija. Po odkritju spomenika se je otvorila umetniška razstava v umetniškem paviljonu, in sicer glede umetnin izza Jagellonske dobe. Zvečer je v mestnem gledališču svečanostna predstava. V starem gledališču se vrši banket. Mesto je svečanostno razsvetljeno. Po ulicah vlada živahno življenje. Jutri se prične tekmovalna telovadba poljskega sokolskega zleta. Krakov, 15. julija. Knez Lubo-mirski je podaril krakovskemu vseučilišču 40.000 K v ta namen, da se predava na tem vseučilišču o litvan-ski literaturi in jeziku. Odpustitev kovinskih delavcev iz službe na Ogrskem. Budimpešta, 15. julija. Strokovni svet socijalno - demokratske stranke je danes sklenil, da v slučaju, ako se izvede zagrožena odpustitev kovinskih delavcev na Ogrskem, pozove vse organizirane delavce budimpeštanskih tovarn, da od 1. avgusta naprej ne plačajo nikake stanarine in tudi ne gredo iz stanovanj. Senzacijonalen umor v Londonu. London, 15. julija. V Hilldrov crestant je izvrševal svojo prakso 50-letni amerikanski zdravnik dr. Crip-pen. Pred enim letom se je oženil s 351etno artistko, ki je bila obenem blagajničarka obsežne zveze angleških artistinj in ki je imela kot taka opraviti z velikimi vsotami. Dne 2. februarja t. 1. je dr. Crippenova žena nenadoma izginila in nihče ni vedel, kam. Dr. Crippen je pripovedoval, da je odšla v Ameriko in pozneje, da je tam tudi umrla. Amerikanski listi so o njeni smrti prinesli celo smrtna naznanila. Dne 9. t. m. je izginil tudi dr. Crippen, in sicer s svojo steno-grafinjo. Vsled tega je dala preiskati policija njegovo stanovanje in v njegovi kleti našla strašno razmesarjena človeška telesa. Raztelešena trupla so bila položena v apno ter od apna že tudi močno razjedena, vendar pa so se našla nekatera znamenja, ki govore za to, da je to truplo žene dr. Crippna in da jo je torej ta umoril. Smatra se s tem večjo gotovostjo, da je dr. Crippen izvršil na svoji ženi umor, ker je njegova žena ravno v kritičnem času imela kot blagajničarka zveze angleških artistinj velike vsote v rokah in da se je dr. Crippen polastil tega denarja. Sum, da je dr. Crippen umoril svojo ženo, se se tem bolj povečuje zlasti radi tega, ker je dokazano, da je ravno v istem času, ko je pravil, da je odšla žena v Ameriko, drugim pripovedoval in tudi domov pisal, da se je dal od svo- je žene ločiti. Staršem svoje steno-grafinje je celo pokazal očividno ponarejeno pismo svoje žene, v katerem pravi ta, da privoli prostovoljno v ločitev zakona. Cela zadeva postaja vedno bolj misterijozna, zlasti radi tega, ker se je konstatiralo, da so v apnu raztelešeni deli dveh ženskih trupel, od katerih je ena glava strahovito razkosana. Policija zasleduje z nekako mrzlico vso zadevo in je dognala, da se je dr. Crippen pečal tudi s prepovedanimi operacijami na ženskah. Uvedle so se najobsežnejše poizvedbe in policija je izdala tudi tiralnico. Stenografinja, katero je odpeljal dr. Crippen s seboj, je pisala svojim staršem, da je odšla z njim kot njegova žena in da se ob strani svojega moža prav dobro počuti. Sultanov dar črnogorskemu knezu. Cetinje, 15. julija. Turški sultan je podaril črnogorskemu knezu k njegovemu jubileju polnokrvnega arabskega konja. Razlastitev avstrijskih podanikov v Črni gori. Dunaj, 15. julija. Črnogorska vlada je dala avstrijskim podanikom v Baru nalog, da naj ali tekom 10 dni razprodajo svoje neprimični-ne ali pa v istem času zaprosijo za črnogorsko državljanstvo, da jih ne zadene razlastitev. Črnogorska vlada je namreč oddala neki italijanski družbi napravo pristanišča v Baru in se bo radi tega za pristanišče potreben svet razlastil, ker se drugače ne dobi dovolj prostora za luko. — Na pristojnem mestu se zatrjuje, da se razlastitev s strani črnogorske vlade ne bo mogla tako gladko izvesti, ker se bodo morala glede vsakega posameznega slučaja vršiti pogajanja med obema državama. Španska in Vatikan. Pariz, 15. julija. »Matin« poroča med brzojavkami iz Rima, da Vatikan zahteva kot pogoj za zopetni mir med Vatikanom in Špansko odstranitev ministrskega predsednika Cana-lejasa od njegovega mesta. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 15. julija. Danes so dospeli semkaj avstroogrski odposlanci, da sklenejo definitivno trgovsko pogodbo med obema državama. Železničarski štrajk v Ameriki. Filadelfija, 15. julija. Konferenca med delavci in upravnim svetom pensilvanske železnice ni dovedla do nikakih uspehov. Delavci so se odločili, da prepustijo določitev štrajka svojemu odboru. Položaj je zelo kritičen, ker je pensilvanska železnica ena največjih v Ameriki in ker grozi, da štrajk vsak hip izbruhne. Preprečen atentat. Petrograd, 15. julija. Pri zadušnici v petropavelski cerkvi, katere se je udeležilo mnogo članov carske rodbine in visokega ruskega plemstva, je aretirala policija več sumljivih oseb, glede katerih se je izkazalo, da so člani nihilistične organizacije. Zatrjuje se, da se je s tem preprečil nameravan bombni atenat. Razkrinkan! »Grazer Tagblatt« je priobčil te dni hudoben in lažnjiv članek proti mestni policiji ljubljanski. V tem članku je napadal vse Slovence, jih nesramno grdil in podlo denunciral ter se zaganjal v mestno policijo, češ, podržaviti se mora, ker se predrzne zaradi posode, ki je bila postavljena na cesarjev spomenik, poizvedovati po nemških hišah in celo pri višjih nemških uradnikih, ko vendar te grdobije po zatrdilu »Grazer Tagblatta« ni nihče drugi storil kakor kak Slovenec. To je bistvena vsebina tiste in-tamije, ki je prišla v »Grazer Tag-blattu« na dan. Zdaj pa vprašamo c. kr. deželno-sodnega svetnika Alberta viteza Lu-si hana, če kaj sluti, kdo je ta članek provzrocil. Obračamo se do njega, ker se je on sam osebno zglasil na magistratu in tamkaj razvijal približno ravno iste misli in izrekel iste trditve, kakor so natisnjene v »Grazer Ta.gblattu«. Ko se je c. kr. deželnosodni svetnik Albert vitez Luschan oglasil na policiji in tam izlil svoj žolč, da se ie mestna policija upala pri njegovi služkinji poizvedovati, če v hiši ni zmanjkala kaka jmnočna posoda, je dobil gospodine Lusrhan pojasnilo, da mestna policija ni poizvedovala samo pri njem, da ni poizvedovala samo pri nemških strankah, marveč sploh po vseni mestu, pri Nemcih in pri Slovencih, pri uradnikih in slugah, pri duhovnikih in lajikih, pri bogatih in revnih, izkratka povsod in po vseh ljubljanskih hišah. Policija ie izvršila tako vsestranske poizvedbe, da bi prišla storilcu na sled. in to bi moral Luschan, ee ni prespal tistega časa, ko je bil dodeljen državnemu pravdu i št vii, vendar spoznati kot potrebno in pravilno. S tem pojasnilom mestne policije je bil gospodine Albert vitez Luschan temeljito blamiran. Te blamaže pa menda ni mogel prenesti in začel se je ujedati, zakaj poizvedujoči policijski organ ni njega prosil dovoljenja, če sme vprašati njegovo deklo, so-li še vse nočne posode sospo-dinn ib želnosodiK'ga svetnika Lu-schana pri hiši in ni li bila morda katera ukradena. Pa tudi s tem manevrom, s katerim je hotel gospodine Luschan stresti svojo jezo, ni imel sreče. Postavljen je bil namreč na laž, kajti dokazalo se mu je, da policijski organ ni ničesar za njegovim hrbtom storil,marveč,da je z vednostjo in z izrecnim dovoljenjem visoko-mogoenega gospoda Alberta viteza Luschana stopil v zvezo z njegovo deklo in si dovolil jo spoštljivo vprašati, če ni bila katera visokorodna kabla iz zbirke visokorodnega njenega gospodarja ukradena. C. kr. deželnosodni svetnik Albert vitez Luschan je po teh pojasnilih odšel z rotovža s takt> dolgim nosom, da bi na njem lahko jahali vsi ljubljanski kazinotje. Dokazano mu je bilo, da nima niti sence vzroka kaki pritožbi, dokazano mu je bilo tako jasno, da mu je sapo zaprlo. Po vsem tem je pa izšla zgoraj označena infamija v »Grazer Tagbla-ttu«, v kateri se zrcali vse to, kar je Luschan govoril na policiji. In to je vzrok, da smo vprašali g. Alberta viteza Luschana, če kaj sluti, kdo je pisatelj tega članka. Vemo sicer, da zna g. Albert vitez Luschan v uradu uprav virtuozno delati pasivno resistenco, a uda jam o se upanju, da se bo vsaj glede našega vprašanja odrekel tej lepi navadi, ki je edini naslov, iz katerega je postal deželnosodni svetnik, ter nam milost- -no dal točen odgovor. Nemški napisi. Ritmojster pri škofovih ama-zonkah, Janez Kalan, je na nedeljskem zborovanju v »Unionu« mimogrede ubral tudi narodno struno. Pa nikar misliti, da je zbrane device po-dučeval o pomenu narodnega gibanja in o narodnih dolžnostih. Tako daleč se ni spozabil, kajti mož stoji na stališču, da ima narodno gibanje samo namen povečevati in utrjevati moč in veljavo cerkve in da je poglavitna narodna dolžnost vsakega Slovenca biti duhovčini pokoren in s sveto vnemo skrbeti za zadovoljnost in blagostanje dušnih pastirjev. Ritmojster pri škofovih amazonkah je ubral narodno struno v namen, da bi svojim poslušalcem vcepil v srce sum, da naprednjaki niso dobri narodnjaki. Da je njegova stranka od nemške šparkase podkupljena, da dela njegova stranka s koristmi slovenskega naroda kupčije, da prodaja Nemcem slovensko stvar, kakor ru-fijanka ženske, tega seveda ni povedal. Samo pritoževal se je, da izginjajo samoslovenski napisi v Ljubljani in da se zopet pojavljajo dvojezični. Ginljivo je popisoval, kako odpada čez nemške napise prilepljen papir in prihaja na dan zopet dvojezičnost. Tako ginljivo je znal to popisovati, kakor da je to opazoval na hiši papeževega viteza na Dunajski cesti. Vsakdo ve, koliko in s kakimi žrtvami smo se naprednjaki borili za samoslovenske napise in da obsojamo najostreje vsakega, kdor nima takih napisov. Saj je danes prav malo dvojezičnih ali samonemških napisov, a kar jih je, tiste je videti samo pri Nemcih ali pa pri klerikalcih. Ravno stebri klerikalstva imajo take napise, a vzlic temu se je upal ritmojster škofovih devic sukati stvar tako, kakor da so se naprednjaki izneverili narodni stvari. Ce je Janezu Kalanu res kaj za samosloven- ske napise, naj to pokaže z dejanjem, | kjer to lako stori na pr. tam, kjer je zapisano: Carl Pollak« ali pa »Joh. Mathian, k. k. Hoflieferant«, a dokler tega ne stori, nima pravice se usajati. Slovenski izletniki v Belgradu. V četrtek opoldne so se vrnili slovenski izletniki iz Belgrada, njim na čelu pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je priredilo izlet, da ponese čast in slavo slovenske pesmi med brate Srbe. In priznati se more, da je svojo nalogo, ki si jo je nadelo, rešilo nad vse častno. Koncert, ki ga je društvo priredilo, je bil, rekli bi, na višku popolnosti, če ga tudi presojamo popolnoma objektivno in če tudi ne uvažujemo salve aplavza, ki so pretresale gledališko ozračje ob vsaki posamni pevski točki. »Ljubljanski Zvon« si je s tem svojim koncertom izvojeval svoj prvi tri-umf in ta koncert ostane zapisan v njegovih analih,kot dogodek prve vrste, z zlatimi črkami. K temu trium-fu pa so nemalo pripomogli pevo-vodja Waschte in oba solista, gospa pl. Foedranspergova in g. Iličič. Zlasti gospe Foedranspergovi, ki je s svojim srebrnozvonkim glasom in umetniško dovršenim petjem očarala občinstvo, se je mnogo zahvaliti na velikem uspehu, ki si ga je izvojeval »Ljubljanski Zvon«. Da pa se je izlet vobče tako vsestransko posrečil, je velika zasluga gospe Franje dr. Tavčarjeve, ki je izletu dala blesk svojega imena in svojega velikega ugleda, ki ga uživa na vsem slovanskem jugu. A še nekaj je, kar ie dalo izletu posebno cbiležje. Med izletniki so bile zastopane vse slovenske pokrajine in vsi slovenski sloji. V Belgrad so poslale svoje zastopnike Kranjska in Goriška, Štajerska in Trst, zastopani so bili vsi sloji, od državnega poslanca, na doli do skromneera kmeta, obrtnika in delavca, od prve narodne dame pa doli do preoroste kmetske matere. Zato SO se tudi prireditelji ekskurzije smeli l vso pravico ponosno m ed brali Srbi ootrknti na T>r^a in vzklikniti: V našem taboru je Slovenija! In bratje Srbi so to uvaževali ter snrejeli Slovence z naravnost kraljevsko gostoljubnostjo in ljubeznivostjo. Pokazali so se prave demokrate, ki v resnici ljubijo in spoštujejo narod kot tak. ne na samo posamne izbranca. C'ast in hvala jim 7.a to! Solze radosti in ginjenosti. ki so rosile lice preorosti mamici iz zelene Štajerske ob bratskem snrejemu. naj jim služijo v najvišje priznanje! Zrakoplovci v Ljubljani. Avijatika Frev Andree in G. Ra-vetto, ki se zdaj udeležujeta letanja za svetovno mojsterstvo v Rheimsu na Francoskem, nameravata ali še v tekočem mesecu ali pa prihodnji mesec prirediti tukaj javno letanje po zraku. Njiju zastopnik pride že tekom prihodnjih dni v Ljubljano, da preskrbi in priredi vse, kar je potrebno. Oblastveno dovoljenje za to, gotovo silno zanimivo priredbo, je že izdano. Požar v Mostah. Včeraj popoldne je pred 5. uro udarila strela v hišo Franca Gruma v Mostah št. 78. Strela je hišo užgala in ubila psa. Ponesrečil ni nyiČe, ker slučajno ni bilo nikogar doma. Hiša je pogorela in znaša škoda 4000 K. Zgorelo je tudi mnogo sena. Na lice požara je prihitela požarna bramba iz Most, pod vodstvom načelnika Za-kotnika in požarna bramba iz Bizovika, pod poveljstvom Čerina. Na sprejem čeških izletnikov iz Prage, ki bo danes zvečer ob 1/49. na južnem kolodvoru in na prijateljski sestanek v hotelu »Tivoli«, še enkrat opozarjamo. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Klerikalci in napredno učitelj-stvo. Kakšna je ljubezen klerikalcev do šole, je že tako znana stvar, da je odveč o tem na dolgo in široko govoriti. Kjerkoli imajo klerikalci kaj govoriti, povsod se šoli godi slabo; dva najbolj eklatantna vzgleda sta Tirolska in Kranjska. Najslabeje se seveda godi tistemu učiteljstvu, ki ne mara trobiti v klerikalni rog, ki ne mara slomškariti, ampak misli in deluje v naprednem smislu. Napredni učitelj je bil vedno in vedno bo klerikalcem trn v peti. Preganjajo ga, kjer morejo, in to z najpodlejšimi sredstvi, z najumazanejšimi obrekovanji in lažmi. Znano je, kako grdo so preganjali učitelja Grmeka, nadučitelja Žirovnika itd. V zadnjem času so se spravili tudi nad učitelja Petriča v Rudniku pri Ljubljani. Porabili so že vsa mogoča sredstva, da bi tega moža, ki je dober učitelj, pa ima to veliko »napako«, da ni »Slomškar«, spravili v neprijeten položaj. Na Rudniku so kmetje klerikalnega mišljenja in plešejo tako, kakor jim v farovžu godejo. Nobena hudobnost seveda ne ostane nekaznovana in tako tudi ne bo ostala nekaznovana hudobnost rudniških klerikalcev. — Letos so klerikalci po Rudniku začeli o učitelju Petriču raznašati vesti, da je letos učenki Angeli Babšek zato napisal ugodno šolsko izpričevalo, ker mu je prinesla krače, salame, sultan - cigarete in portorike. Jožefa Babšek pa da zato ni dobila dobrega izpričevala, ker ni učitelju nič takega prinesla. Klerikalni možakarji: rudniški župan in posestnik Janez Babšek, posestnik Jernej Babšek, posestnik Janez Mlakar, posestnik Janez Jeršin in posestnik Juri Kamni-kar so celo vložili na ora. Akademiki! Abiturijenti! Novo akademično ferijalno društvo. Med narodno - naprednim slovenskim dijastvom že dolgo pogrešamo trdne organizacije, programat-ske enotosti in životvorne sile. ki bi povzdignila naše dijaštvo, važen socijalni faktor, na ono stopnjo ugleda in upi iva, ki bi ga lahko doseglo in moralo imeti. Po večletnem trudu in smotre-nem delu je sedaj dozorel načrt, osnovati v Ljubljani akademično ferijalno društvo narodno - naprednega dija-štva. O važnih nalogah novega društva predvsem o samoorganizaciji naše mladine in o provetnem delu, govorili bomo na svojih ustanovnih posvetovanjih. Za sedaj omenjamo le namen društva v splošnem: 1. Organizovati slovensko narodno - napredno dijaštvo na temelju na-cijonalizma, svobodomiselnosti in de-mokratizma, da se usposobi za narodno, kulturno in zlasti za poljudno delo. igrati, da je celo premotil starega in izkušenega moža pravice. »Siliti vas pač ne morem, da bi mi povedali, kar veste, a če bi gosposka sama kaj izvedela, se pričevanju ne boste mogli umakniti,« je previdno rekel policijski uradnik. > To pa morate že povedati, iz kakih vzrokov ste pobegnili iz samostana, kajti policija ima dolžnost, da to do-žene. To zahteva postava.« »A če pa postava tako govori, potem seveda ne smem molčati,« se je oglasil Angelik. »Postava je postava, naj bo cesarska ali posvetna.« »Kako ste torej prišli v samostan in kaj vas je pripravalo, da ste pobegnili?« je vprašal policijski uradnik, in kakor bi se igral, vzel pero v roke in primaknil k sebi papir. »Sva že skupaj,« se je sam pri sebi smehljal Angelik. »Fant, pazi, kaj boš govoril; birič si bo vse zapisal, glej, da te ne bo mogel za jezik prijeti.« In potem je pobožno vzdihuje začel Angelik lagati. Lagal je tako, da je sam sebe občudoval, in kadar je kako prav krepko povedal, mu je stopila pred oči podoba patra Spi-nače in zadovoljen si je rekel: »Zdaj vam jih pa jaz naštevam, da boste imeli dovolj.« (Dalje prihodnjič.) 2 Gojiti med člani družabno življenje. 3. S splošno in vseobsežno izobrazbo jaciti Slovence duševno in gospodarsko ter krepiti njihovo narodno samozavest. Mnogo je naprednih dijakov-de-lavcev, ki so dosedaj nezadovoljni stali ob strani. Kdor pa ima veselje do neoviranega dela, bo sel sem, kjer se zbira četica, kateri je zagotovljen vsakoletno večji prirastek in sedaj ob začetku vabi k sebi vse, ki čutijo silo do ustvarjenja, pa je ne morejo razviti vsled nezadovoljivih razmer. Naše novo akademično ferijalno društvo ne bo nasprotno slovenskim naprednim akademičnim društvom. Išče celo stika z njimi in bo zlasti tudi delovalo za zvezo vseh narodno-<4iaprednih akademičnih društev v organsko celoto, da se usposobimo za večje akcije. Naše organizacije in od raznih strani so že veselo pozdravile našo idejo. Vsled tega vzpodbujeni, prosimo sedaj vse one, ki nameravajo pristopiti našemu društvu, da javijo to na naslov: Milko Naglic, pravnik, Ljubljana, Ilirska ulica št. 25, pritličje, kjer dobe tudi potrebnih informacij. Obenem naznanjamo, da se vrši prvo posvetovanje glede novega društva v soboto, dne 23. julija ob pol 5. popoldne v sobi »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski (III.) okraj« (Pred igriščem št. 3, pritličje). Posvetovanje bo privatnega značaja in imajo pristop le oni, ki imajo namen, pristopiti društvu. A kad. O. s. n. n. d. Razne stvari. *Iredentske demonstracije v Rimu. Iredentska društva v Rimu so hotela prirediti demonstrativne slav-nosti v korist tržaškega vseučilišča. Ker se jim pa to ni posrečilo, izdajo samo manifest na rimsko prebivalstvo. * Senzačno odkritje v Ferrerje-vem procesu. V španskem parlamentu je v debati o barcelonskih dogodkih socialist Iglesias zopet dokazoval nezakonitost Ferrerjevega procesa. Prečital je izjavo avditorja Santa-marine, iz katere je razvidno, da ni šlo za vojaško ustajo. To izjavo v korist Ferrerja je pa uničil višji av-ditor Pastor, znan zagrizen klerikalec in Santamarina je bil prisiljen izstopiti iz sodnega dvora. V parlamentu je to odkritje vzbudilo veliko senzacijo. Na koncu svojega govora je Iglesias zahteval, naj se predlože vsi akti o tem procesu, da se dokaže, da je bil Ferrer obsojen samo na podlagi izpovedi nekega klerikalnega urednika. * Nag pasa žir. Te dni so v Bernu naložili v odgonski voz nekega moža, ki so ira imeli prepeljati v Bremgarten. Ko je voz dospel do svojega cilja, je paznik odprl vratca, da bi jetnik zlezH iz svoje kletke. V velikansko presenečenje paznika in vseh okolu sioječih ljudi, se je počasi skobacal iz voza na cesto popolnoma nag človek. Ko je svoje ude pošteno pretegnil, je začel sredi trga v najnaravnejši obleki plesati. Ko se je paznik počasi zavedel, kaj da se je pravzaprav zgodilo, je pograbil konjsko odejo, jo vrgel čez jetnika ter ga odpeljal radovednemu občinstvu izpred oči. * Upor na ladji. Španski grof Toina je nedavno napravil na svoji ladji izlet na otok Madeira. Z njim so bile tri dame, njegova žena in dve njeni prijateljici. Za poveljnika ladje, takozvane jahte je bil grof sam. V neki noči že blizu Madeire so se mornarji dogovorili, da si prilaste grofovo premoženje, njega in njego-\o spremstvo pa pobijejo. Napadli so najprej dva ladijska častnika ter ju zvezali. Nato so krenili proti damski kajiti, toda v tem trenotku je stopil iz svoje kajite grof Tolna, oborožen z dvema revolverjema. Uporniki so se oboroženi z noži obrnili proti grofu. Ko so uvideli, da se grof ne namerava šaliti in sta se dva mornarja že valjala od kroglje zadeta na tleh, so se ostali umaknili. Na to so se pogodili z grofom na ta način, da so mu izročili glavna dva krivca, drugi pa smejo svobodno oditi. Grof Tolna je nato plul naravnost v pristanišče, kjer je izročil kolovodji upora oblasti, ostale mornarje je pa tudi takoj odpustil iz službe. * Nova stavba se je zrušila. Na neki pristavi blizu Frvsztata v Šle-ziji se je vsled velikega viharja zrušilo zidovje neke nove stavbe. Sest delavcev je padlo s stavbo ter se težko poškodovalo. * Ponarejeno mleko. V Budimpešti se jako hitro razširja tifus. Začetkoma so mislili, da povzroča voda bolezen. Zdaj se je pa izkazalo, da bolezen povzroča ponarejeno mleko, katero dovažajo iz okolice v mesto. Treba je torej jako paziti, posebno v poletnem času pri Uživanju mleka. * Rasna zastrupljenja vsled zavil tih jedi. V Volštinu na Poznanj-skem je pri neki veselici meščanskega društva zbolelo dvajset oseb, ki so pili črno kavo. Pojavili so se znaki zastrupljenja. Kava je bila namreč kuhana v bakrenem kotlu. Istega dne so zboleli v sosednem kraju vsi nastavljenci neke trgovine. Opoldne so jedli ribje konzerve. Vsi so zboleli zaradi zastrupljenja z ribami. En sluga je že umrl, del drugih nastavljencev se pa nahaja v smrtni nevarnosti. * Grozoviti čini blaznega. V Železnem brodu na Češkem se je zgodila krvava drama. Nek posestnik je zblaznel ter je na barbarsk način umoril vso svojo rodbino. Svojega najstarejšega otroka je umoril z brcami, najmlajšega je vtaknil v lonec z vrelo vodo, svoji ženi je poreza 1 ušesa, končno je s sekiro razklal svojemu očetu glavo ter obesil svojo mater. Blaznika so le z največjim trudom ukrotili. * Umori. V Mondseeju na Zgornjem Avstrijskem je neka opekarni-ška delavka, Katarina Zjola, iz Galicije, umorila svojega novorojenega otroka ter vrgla truplo v stranišče. Storilko so prijeli. Čin je na to priznala. — V sredo so dobili v nekem parku v Hebu 301etnega krojaškega mojstra Jožefa Vogelja iz Be-rolina mrtvega s prestreljeno glavo. Oropan je bil vsega, kar je imel pri sebi. O storilcu ni sledu. — V Marmaros-Sigetu so prijeli drugo ženo trgovca Zeppelsauerja, ker je svojega štirinajstletnega pastorka, pridnega in izvrstnega učenca, s sekiro ubila, Hotela je obuditi sum, da se je zgodil samomor, vendar so ji pa dokazali, da je ona morilka. * Lep nemški pisatelj. Pred palačo gro far Henckel-Donnersmarcka v Berolinu so aretirali nemškega pisatelja Edvarda H. (celega imena nemški listi ne poročajo). Skušal je namreč od grofa izsiliti celega pol milijona mark. * Roparski napad. V neki vasi pred Florenco so oboroženi briganti napadli oba ameriška brata Boita, ki sta ravno na poročnem potovanju, ter so zahtevali odkupnino. Amerikanci so imeli samo 20 lir pri sebi. Ženske so morale iti v Florenco po denar, moške so pa banditi odpeljali s seboj. Šele ko so banditi dobili 800 lir, so jih izpustili. Najnovejše vesti. Protižidovsko gibanje na Ruskem. Kijev, 15. julija. Protižidovski izgredi se nadaljujejo. Začeli so tudi uničevati židovske trgovine. Kijev, 15. julija, 35 židovskim trgovcem je bil odklonjen sprejem v trgovsko zadrugo. S tem se je pričelo preganjanje Židov tudi "s strani upravnih oblastev. Spopolnjen Ehrlichov preparat. Berlin, 15. julija. Kakor poroča prof. Maselaut iz Pariza, se je posrečilo voditelju dermatologičnega oddelka dru. Wexelmannu znani Ehrlichov preparat 006 proti sifilistič-nim boleznim v toliko spopolniti, da sedaj injekcija ni več združena z onimi strahovitimi bolečinami. Dr. Wexelmann poroča dalje tudi, da je s tem novim spopolnjenim preparatom delal poizkuse pri nad 50 paci-jentih in da so se vsi izborno obnesli. Za kratek čas. Župnik: Kako spričevalo vam je dal dosedanji vaš gospodar. Kuharica: Čitajte! Da sem zvesta in marljiva . . . Župnik: To je prav. Kuharica: .... in krepostna. Župnik: Če se hočete poboljšati, lahko pri meni vstopite v službo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. julija 1910. T • r m i n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 45 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 7 16 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 552 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7*19 Efektiv. 5 vin. višje. Borzna poročila. L|«U|anaka „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni knrzi dunajske borze 15. julija l 1910. ■alolbenl papirji. Desanri Blagorai 4°/0 majeva renta .... 94* 10 94-30 4*2°/0 srebrna renta .... 9770 97-90 4° o avstr. kronska renta . . 94 05 94*25 4°/0 ogr. „ . . 92-20 92 40 4°/0 kranjsko deželno posojilo 96-50 — 4°/o k. o. češke dež. banke . 94-25 95-25 Srečko. Srečke iz 1. 1860 Vi • • • 474*— 486-— 324 — 330-— „ tiske...... 309-— 321-— „ zemeljske I. izdaje . 296-25 302*25 »i »i h* »» 27625 282 25 „ ogrske hipotečne . . 247-50 253 50 „ dun. komunalne . . 532 — 542-— „ avstr. kreditne . . . 526 — 536 — „ ljubljanske .... 79-50 83-50 „ avstr. rdeč. križa . . 6450 68-50 »• ogr. »> »» • • 38-40 4240 2855 32-55 258 — 259 — Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 44625 44725 Avstr. kreditnega zavoda . . 671 — 672-— Dunajske bančne družbe . . 542*75 543*75 Južne železnice..... 108-50 109 50 Državne železnice .... 742-— 743 — 741-25 742 25 Češke sladkorne družbe . . 233'— 235 — Živnostenske banke. . . . 261 — 262 — Valute. 11-36 11-38 Marke........ 117-40 117-60 9527 95*47 Lire ......... 94-75 94.95 Rublji........ 252-75 253-75 Eng. Franchettt v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne „Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 t>#i vit lC0 in prodajo raznib dišav in kozmetičnih predmetov. Svoli k svojimi £ V založbi {JHe knjigarno" || v Ljubljani ■ je pravkar izšel k zgodovinski roman izza fran-■ coskih časov j: x ljubezen :-:: l Končanove Klare 1 Spisal Fr. Remec. k Cena krat. K 1-M, ves. K 2-50, 1 pa posti M v voe. £ Ta roman je vzbudil ie v podlistku »Slov. m Naroda" občno pozornost ter se je moral k i na splošno zahtevo ponatisniti. k i k k k t^mP ^aa* ■ »^^» aP*j ar*., ar** ar*.) »rSL eT^ni a"*At er*b ar*n a^*n a^Ti art o". Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno X vsakovrstna posojila in kredite * kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. K Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. J: X Ustanovljena leta 1882. 23 [a ljubljanske reglatrovana zadraga z neomejeno zaveto v lastnem zadružnem doma v Ljnbljani na Dunajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,116.121-11 upravnega premoženja................K 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po ^Vlo brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,00 0.00 0 Posojuje na zemljišča po 51 4° 0 z I*'/'« na amortizacijo ali pa po 5l 4° 0 brez amortizacije! na menice po 6° 0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon st. 185. Poante hranilnice račun it. 828.405. L EE K I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Delniška glavnica: K 5,000.000— Rezervni zaklad: K 45O.0 Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge na kafitiee In na tekati raonn ter Jih obrestuje od dne vloge po 4\," 0 ciste. — Knpnje in prodaja vrednostne papirje vsak vrat po dnevnih knrzih. tt Spl3©tVL, Celovcu., Trstu ira. Saraje^io.. 11 ir ■- nt IE Dolžnost vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI". Podpiraj mo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsega. Banka Banka ajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rezervni fondi K 4A,ai2.797-— jamčijo „SLAVIJA Bfinlrff TI BDI IH11 gmotno podpira narodna društva, DUIIIIII ifAlmHVIJH organizacije in prispeva k narod- popoli it. ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. ti III44 razpolaga z najcenejšimi ceniki za ItOtLHVIJII preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. [•i razdeljuje ves čisti dobiček svo-im članom. Banka »SLAVIJA4 Dfinlffl TI UDI IH14 Je rcs slovanska zavarovalnica z vse-DUI1IIII ftJiJIvlJII skozi slovansko - narodno upravo. nim dobrodelnim namenom. Bfinkfl TI ADI lil'1 stremi za izboljšanjem in osamo-DUIIIIII fo^lsHvMH svojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pniasnila daje Hm nlii meniti ostn taut junr 1 Liobljaii. Slovenci! Oklen imo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!a Osamosvoj imo se na narodno - gospodarskem polju ! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlečnost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma! .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica štev. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. tarni promet mbra 1909 nad 518 milijonov kron, Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven lervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso svojo močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. i — _» ^ ^ .<•»• M PosoJa na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V4% na leta Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domačo hmniluike. v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 La-inina is tlak »Naroda* tiskarne«. 80 3677 QY 3 96