KNJ TRST, torek 11. januarja 1955 PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Leto XI. - Št 9 (2938) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S, HI. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 ter. — Federat ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. 338 ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Pošrni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Pravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLItJ za vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Spodbujajoče poročilo iz Pekinga IRHARD o razgovorih med Hammarskjoeldom in Čnenlajem OllOrOŽitlfBIlBlIllI |100lll Uradno poročilo poudarja, da so bili razgovori koristni in da so *e omenila tudi nekatera vprašanja v zvezi s popustitvijo medna-rodne napetosti - Ugoden odmev v krogih OZN - Značilen komentar "New Tor k Timesa•• - Nov napad kitajskih letal na otok Tašcn V svojem govoru je nemški minister napovedal tudi ukrepe proti špekulaciji industrijcev v zvezi z oborožitvijo NEW YORK, 10. - Glavno »jnistvo OZN je objavilo za-JL- Yno poročilo o razgovorih ajmka Hammarskjoelda s Cahi iiem' Zadnji razgovor je “ danes zjutraj in je trajal no uro in dvajset minut. Uradno poročilo o razgovo-u pravi: «lVtjoeldom in Cuenla-p “spodbujajoče«. iSredstavnik ameriškega di javn ga departmaja pa .ie iz-da niso dobili nobenega ,a o Hammarskjoeldo- (ja‘ ,razgovorih. in je dejal ..L? to poročilo poslala . nmgton -■ ’ v OZN W C^ungton ameriška delega- ho uradnih krogih so še ved-stavm,0 rezerviram in pred; današ tii hotel komentirat', o nk-h^ga uradnega poročila , Pb,„lnških razgovorih listj ““ni dopisnik indijskega da : "Times of Jndian Sodu Ctienj "U poslednji sestanek ga nr jn odgovoru kitajske-glavn« ^dsednika na predloge Pustit tajnika OZN za iz* Ta : '?y. ameriških letalcev, hj . d|jski novinar, ki je odi- ‘Up in Hammarskjoelda iTa •Ui Kitaui' hovinar, ki živi ni laj v ,m- piše, da je Cuen-čeju erietno vztrajal pri na-“ktiiL a to notranje vpra-vl»da da ravha kitajska tiar-. *kladno z načeli med- Cdhoga prava. Domnevajo, htariv- t-iuoh'3.' izjavil Ham-tej, ' loeldu. da bi morala v hi« ,**govorih razen vpraša-dtuajttaleev obravnavati tudi vPriL Probleme, med njimi hov kitajskih državlja- tsisifii, . A. deportacijo ki-Voin« Ujetnnikov iz korejske d« ovai?a Formozo ter «stalno s'užh» )e amcriske vohunske ,Ye na Kitajskem«, da ie'? y?rk Times« pa piše, tajski j 3a da,a razumeti Ki-a le nakl°njena spo-haj ?U- na podlagi katerega Prt. ctmprej izpustili za- de e am®riške letalce ne gle-ti" "* utemljenost obtožb pro- l|) S" ?,° 1lncju Indi.io bi Nd?e f-nil° delanle Politične st« Po trditvah istega narašča pomen Kitajske v svetu«. Ko domneva, da se bosta Hammarskjoeld in Cuenlaj pogovorila tudi o zastopstvu Kitajske v tej organizaciji, piše «New York Times«, da je videti «dvomljivo», da bi utegnil pekinški predstavnik še to leto prevzeti mesto Cangkajškovemu zastopniku v Združenih narodih«, da pa kaže za daljno prihodnost drugače, se pravi, v korist kitajskemu zastopstvu v Združenih narodih, čeprav bi se ZDA temu še vedno odločno upirale. Diplomatski krogi v Združenih narodih imajo članek «New York Timesa« za napoved, da bi utegnile ZDA glede kitajskega zastopstva v Združenih narodih zavzeti popustljivejše stališče. Prepričani so, da bo udeležba kitaj- ske delegacije na azijsko-afri-ški konferenci aprila letos pomagala, da se bo Kitajska u-veljavila v svetu, in se bodo za njen sprejem zavzele tudi nekatere arabske države. Ce bi se Velika Britanija odločneje zavzela za sprejem Kitajske v OZN, je razumljivo, da bi jo posnemale tudi države britanske skupnosti narodov. V tem primeru bi se položaj v korist Kitajski verjetno tako spremenil, da se ZDA ne bi več zdelo politično oportuno. upirati se priznanju pekinške vlade. «New York Times« piše v članku, da ni izključeno, da bi prihodnje leto večina članic Združenih narodov zahtevala sprejem Kitajske v to organizacijo. V tem primeru bi morali zaščititi Formozo tako, da bi tudi ona ostala član Združenih narodov, dodaja ta časopis. Medtem javljajo iz Taj peha, da je danes okoli 60 kitajskih bombnikov v štirih presledkih bombardiralo otok Tašen. ki je v rokah kuomin-tanških sil. poročilo kuomin-tanških oblasti zatrjuje, da so kitajska letala odvrgla 300 bomb, ki so povzročile več požarov in več človeških žrtev. Poročilo pa ne omenja škode pri vojaških objektih. Govori KOELN, 10. — Minister za gospodaistvo Zahodne Nemčije Erhard, ki se bo 17. t. m. udeležil pariških razgovorov o ustanovitvi agencije za izdelovanje m razdeljevanje orožja, je nocoj v svojem govoru v Koelnu izjavil, da Nemčija ne bo sprejela za nobeno ceno take ureditve, «ki bi napravila iz oboroževalne industrije tuje telo v naročju nemškega gospodarstva«. Minister je dodat, da (cčim prej bodo Nemci uspeli vključiti oboroževalno industrijo v nemško gospodarstvo, toliko se, da so bile zadete tudi ne- prej bo odveč zadevna zaskrb- katere kuomint.anške bojne ladje v pristanišču. Kuomin-tanško poveljstvo je takoj sklicalo izredno sejo Agencija «Nova Kitajska« pa poroča o napadu v treh presledkih in navaja, da so Ijenost«. ((Predvsem je pct.eb-no, je pripomnil, napraviti tako. da zopetna oborožitev ne razbije ravnotežja plačilne bilance in ne oškoduje vaiutei. »Številni znaki težnje po špekulaciji, je nadaljeval Er- letala uničila ali poškodovala [hard, so se že pojavili. Vendar štiri kuomintanške bojne | r.* Pa indija C*c. ker se I t,fiti.?-videla v tem Poizkus - ne vztraja ker se boj:, da bi ki "'tiska * Is •®ti list objavlja tudi čla- veleposlaništva Opoldne sta k>ila Mendes-France in soproga, ki sta predpoldne odpotovala iz Po-sitana, gosta predsednika republike Einaudija in njegove žene v vili «Rosebery» pri Neaplju. Po intimnem kosilu pri Einaudiju sta se odpeljala proti Rimu. V Fermiji pri Gaeti ju je pričakoval francoski veleposlanik v Italiji l'ou-(jues Duparc. in ju nato spremljal do Rima. Po kosilu v vili «Rosebery» je predsednik Einaudi odlikoval Mendes-Francea z velikim križem za zasluge. Oba sta si . izmenjala tudi nekaj fotografij in redkih knjig. „ Svoje razgovore s Scelbo. Martinom in Vanonijem bo Mendes-France začel jutri, medtem ko se člani njegove delegacije že od sobote razgo-varjajo s predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva in niso počivali niti v nedeljo. V sredo bo Mendes-Francea sprejel v Vatikanu le ‘kjVu ka,orem je rečeno, da »zadosten dokaz, da — brez ministrov — kar dva- 0riu ....... j- ua tudi papež. P«ki„ Hammarskjoelda v Danes sta sc obe delegaciji ln* »zadosten dokaz, da — skupina« in končala z delom ob 13,45. Po plenarni seji se je posebej sestala tudi politična delovna skupina. Kot je izjavil predstavnik palače Chigi, so Francozi sklenili povečati odstotek liberalizacije zunanje trgovine od 64,7 odst. na 75 odst. Seznam sproščenega blaga bo objavljen v kratkem. Politična delovna skupina je govorila predvsem o vprašanju izseljevanja. Kot zatrjuje Ansa , je »odtok italijanske delovne sile sicer nujno odvisen od objektivnega položaja francoskega gospodarstva«, vendar pa je bilo mogoče doseči nekaj rezultatov glede gradbenih in kmetijskih delavcev. Uradne izjave o tem pričakujejo ob zaključku Men-des-Franceovih razgovorov, kot bodo sploh morali biti vsi sklepi delegacij in njunih delovnih skupin potrjeni na sejah ministrov. Popoldne je bila nova seja izvedencev, ki je trajala dve uri in pol. Govorili so predvsem o splošnih političnih vprašanjih. Kot zatrjuje Ansa, so med drugim razpravljali o onih aspektih pogodbe o Zahodnoevropski zvezi, glede katerih je mogoče tesnejše sodelovanje med Francijo in Italijo. in da so Francozi pokazali razumevanje za italijansko stališče. Izvedenci so tudi začeli proučevati francoski načrt o oborožitvenem poolu. vendar proučevanja še niso končali. Italijansko stališče ie naklonjeno «vsem onim delom načrta, ki utegnejo pripeljati (kot na primer standardizacija orožja) do znižanja stroškov«; tako vsaj zatrjuje Ansa. Ministrska predsednik Scelba se je v pripravo na jutrišnje razgovore sestal danes z italijanskim veleposlanikom v Parizu Quaronijem, zunanji minister Martino pa se je raz-govarjal z ministrom za proračun Vanonijem, ki bo tudi sedeloval pri razgovorih. Medtem je prispela v Rim delegacija francoskih industrijcev, ki jo vodi predsednik združenja francoskih delodajalcev Georges Villier. Delegacija se bo razgovarjala s predstavniki Confindustrie, v glavnem o vprašanjih, ki se jih bodo dotaknili tudi v laz-govorih med ministri obeh držav. Andreotti, ki je govorii na ne- | čile, kakor niso niti pred voj kem demokristjanskem zboro- no. Tudi v Porurju, Kjer so vanju v Pietralati, je dejal, da izpopolnjevanje strankine organizacijske strukture (s čimer se predvsem ukvarja Fanfani) še ne odvezuje stranke dolžnosti da jasno pove, kaj hoče in da skrbi za izvajanje svojega programa. »Naše stališče moramo zagovarjati odločno: De Gasperi, ki so ga včasih zasmehovali zaradi zmernosti, je hotel agrarno reformo in jo je izvedel. Tisti, ki niso zmerni, govorijo mnogo. naredijo pa skoraj nič«, je dejal Andreotti in nadaljeval, da mora «to, kar se te dni dogaja na agrarnem področju, vzbuditi v vseh demokristjanih vznemirjenost« in da je izeba spoštovati socialno vsebino sklepov neapeljskega kongresa. Ost proti Fanfaniju in Scel-bi je jasno razvidna: Fanfaniju očita Andreotti, da poskuša strumno organizirati stranko, ne da bi hotel jasno povedati, kakšnim namenom naj ta organizacija služi, Scel-bi pa, da kot šef »socialne« vladne koalicije noče potrditi niti tega, kar je bilo že sklenjeno leta 1950 pod zmernim De Gasperijem. Sicer pa demokristjanska desnica po svojih glasilih napada načelo ((pravičnega razloga« in zatrjuje — kot pravi komentar agencije APE, ki je blizu na primer Pelli — da je v nasprotju z ustavo. Pri tem trdijo, da je istega mnenja tudi Einaudi. Nasprotno pa piše socialdemokratska »Giustizia«, da je protipravno, če ima samo ena stranka pravico nediskriminirano odpovedati medsebojni odnos, in navaja v oporo svoji tezi tudi francosko in angleško zakonodajo na področju zemljiških odnosov. Sicer pa sili socialne demokrate k nepopustljivosti tudi stališče levice, katere zastopniki Mondolfo, Faravelli in Zagari so že zahtevali sklicanje izrednega kongresa. V Rimu zaseda medtem IV. državna konferenca KPI. Glavno poročilo je imel včeraj Togliatti, ki je zelo obširno obravnaval mednarodni in notranji položaj. Glavne teme njegovega govora so bile borba za mir proti nevarnosti a-tomske vojne, prizadevanje za «enotnost vseh demokratov« za obrambo demokratičnih svoboščin v Italiji in socialne reforme. Med drugim se je posebej ukvarjal z vprašanjem zasebnih monopolov v gospodarstvu, zlasti v industriji. Tako je navedel, da nadzoruje FIAT 25,7 odst. delnic vse italijanske strojne industrije, Montecatini 55,2 odst. delnic vse kemične industrije, Snia Viscosa 76,69 odst. delnic vse industrije umetnih tekstilnih vlaken, Italcementi 43,44 odst. delnic industrije apna in cementa. O vprašanju monopolov je danes med diskusijo obširno govoril tudi Longo, ki je dejal. da se je demokristjanska stranka postavila v službo monopolov in da uživa pri tem podporo socialnih demokratov. Zahteval je «dejansko nacionalizacijo« podjetij IRI. O Va-nonijevem načrtu je dejal, ila pomeni predvsem zaporo nad mezdami in »načrt kolonizacije italijanskega gospodarstva v prid ameriškega imperializma«, A. P, bili rudniki poleti prisiljeni delno ustaviti obratovanje, se je položaj takoj po podpisu pariških sporazumov spremenil. Obratovati je začelo še drugih 8 plavžev (skupno jih deluje 88). Sedaj ima porur-ska industrija naročila že za prve tri mesece. Čeprav si vladi naklonjena propaganda prizadeva prikazati vojsko kot obrambo vendar polemika nenehoma obuja spomine na vojno in njeno opustošenje. Morda zato, ker nastaja vojska v času manjše napetosti na svetu, morda pa tudi zato, ker se je iz pariških sporazumov doslej izcimila samo nemška vojska, medtem ko ni doslej slišati nič konkretnega o kultuT-nem, gospodarskem in drugem sodelovanju v zahodnoevropski zvezi. burmanskih visokih osebnosti odpotoval v Majmio. Politični razgovori med jugoslovanskimi in burmanskimi državniki so se začeli v Tangdžiju in so se nadaljevali danes v Mandaleu, Po vesteh iz Ranguna se bodo ti razgovori nadaljevali brez formal- Novi italijanski poslanik v Londonu Zoppi se razgovarja s prejšnjim poslanikom Brosiom na postaji Termini v Rimu pred svojim odhodom v London. Blaznež odvrgel štiri bombe med občinstvo v kinematografu Danes volitev novega predsednika iranceske skuoSCine PARIZ. 10. — Jutri bo francoska narodna skupščina izvolila svojega novega predsednika. ker je sedanjemu predsedniku Le Troqueru potekel mandat. Poslanska zbornica šteje 627 poslancev. Pričakuje se zelo ostra borba med posameznimi skupinami. Socialist Le Troquer je ponovno postavil kandidaturo. Kandidata sta tudi neodvisni kmet Robert Bru.vneel in kominfor-mist Marcei Cachin. Ni jzklju-< eno. da bodo tudi poslanci MRP postavili svojega kandidata. ki naj bi bil bivši minister za zdravstvo Pierre Schneiter. Pri prvem in drugem glaso2 vanju je potrebna za izvolitev absolutna večina, pri naslednjih pa zadostuje navadna večina. V tem tednu bodo svoje predsednike izvolili tudi republiški svet, gospodarski svet in skupščina francoske unije. Le Troquer je bil lansko leto izvoljen za predsednika skupščine na podlagi večine socialističnih^ radikalnih in go-lističnih glasov. Z.u.; so glasovali tudi kominformisti. Mendes-France se ni neposredno vpletel v borbo in se ni izrekel za nobenega kandidata. Zaradi tega ne bi morebitni neuspeh Le Troquera škodil njegovemu prestižu. Dve ženski mrtvi in 42 oseb ranjenih - Zločin je izvršil podčastnik tinančnih straž, ki je na občinstvo tudi streljal in nato pobegnil ANCONA, 10. — V nedeljo je v gledališču »Metropolitan« v Anconi med predvajanjem «Pane, amore e gelosia« neznanec vrgel z galerije štiri bombe in sprožil nekaj strelov iz samokresa. Drobci bombe so dvema ženskama dobesedno odnesli glavo, 42 oseb pa je bilo ranjenih. Prvotno so gledalci mislili, da je kdo odvrgel običajne petarde, ali pa da je nastala eksplozija v projekcijski kabini. Le temu je treba pripisati, da ni prišlo do hujše panike, ki bi utegnila še povečati število žrtev. Od ranjenih so jih 24 pridržali v bolnišnici. Njih stanje pa se boljša. Oblasti so takoj uvedle strogo preiskavo, notranje ministrstvo pa je poslalo v Ancono generalnega inšpektorja za javno varnost, da koordinira preiskavo. Proti večeru se je posrečilo ugotoviti, da je zločinsko dejanje izvršil podčastnik pomorskih finančnih straž Michele Cannarozzo, star 49 let. Svoje dejanje je izvršil v nenadni blaznosti. Tudi kvestura ga je označila za nevarnega. Se vedno se skriva in v žepu ima verjetno še dve bombi. Cannarozzo je poročen in ima dva otroka, nameščen pa je bil v nekem skladišču finančnih straž v Anconi. V njegovem stanovanju so našli ((testament — dnevnik«, v katerem pravi, da namerava izvršiti več atentatov v gledališčih, cerkvah in kiruematografih. Atentat je med prebivalstvom napravil mučen vtis. Takoj ko se je izvedelo zanj, so v vseh kinematografih in gledališčih prekinili predstave, z zvočniki pa so pozivali darovalce krvi, naj se takoj javijo v bolnišnici, kamor so prihiteli tudi številni zdravniki, da nudijo prvo pomoč ranjencem, Policija jt aretirala okoli 40 oseb, toda takoj se je postavila domneva, da je zločinsko dejanje izvršil verjetno blaznež, kar se je pozneje izkazalo za točno. Na tiskovni konferenci je kvestor zvečer obrazložil, kako je prišlo do ugotovitve atentatorja, ki pa ga še vedno iščejo. Preiskava, ki so jo izvršili na njegovem stanovanju, kjer so našli omenjeni dnevnik, je prvotne domneve potrdila. Kvestor je tudi sporočil, da je neki zasebni zdravnik, ki je atentatorja pred časom pregledal, ugotovil, da ta trpi na živčni izčrpanosti in bož-jasti. Njegovi predstojniki pa niso za to bolezen vedeli. Notranje ministrstvo je razpisalo nagrado 2 milijonov lir za vsakogar, ki bo dal podatke, na podlagi katerih bodo lahko zločinca izsledili. Jutri bo v mestu dan žalosti, ob ll pa bo pogreb dveh žensk. Pozno ponoči so javili, da zločinca še vedno iščejo. Njegovo stanovanje skrbno stražijo varnostni organi. V stanovanju so morilčeva žena in njegovi dve hčerki. Na cesto se sliši od časa do časa obupen jok in vzdihovanje. Ceste in javni lokali so bili nocoj skoraj prazni. V mestu je zločin napravil mučen vtis, čemur se je pridružil še strah, da se blaznež ne bi spet kje pojavil. Eisenncuier orediasa znižane uvoznih carin VVASHINGTON. 10. — Predsednik Eisenhovver je poslal danes kongresu poslanico o politiki svoje vlade glede gospodarskih odnosov s tujino. Predsednikova poslanica vsebuje naslednje glavne točke: 1. Gospodarska moč držav, ki so zaveznice 7,DA. ie bistveno važna tudi za varnost samih ZDA. Gospodarski razvoj nerazvitih področij je potreben za zmanjšanje mednarodne napetosti. Povečanje obsega svetovne proizvodnje in trgovine bo koristilo krepitvi ameriške- , ga gospodarstva. Zaradi tega i zahteva predsednik naslednje* I a) za tri leta naj se podaljš« zakon o trgovinskih pogodbah, sklenjenih na recipročni osnovi. zakon naj se toliko spremeni. da bo omogočal znižani* ameriških carinskih tarif ;a letno največ 5 odst.; b) kongres naj bi ratificiral sporazum G ATT (splosni sporazum o tarifah in prometu) v njegovi popravljeni obliki, kot bo sklenjen na sedanji ženevski konferenci: c) poenostavljenje ameriškega carinskega postopka: č) povečanje investicij ameriškega zasebnega kapitgla v tujini, zlasti s pomočjo primernih davčnih olajšav: d) nadatjuieta naj se ameriška tehnična nomoč tujini in sodelovanje ZDA na velikih mednarodnih velesejmih, 2. Ta program gospodarskih odnosov s tujino — zaključuje Eisenhovver — bo mnogo prispeval k uresničenju konvertibilnosti valut v svetu. PARIZ, 10. — Finančno ministrstvo zanikuje govorice, da namerava francoska vlada razpisati posojilo 300 milijard frankov. Skozi sito in rešeto Chino Alessi prevzel „PiccoIo“ Novico, da bo Chino Alessi, sin fašističnega urednika Rina Alessija, prevzel «11 Piccolon, je včeraj potrdila tudi ANSA. Od Jutri dalje bo torej tudi formalno prevzel list nosilec priimka njegovega zloglasnega fašističnega urednika, lista, ki je — kot noben drugi fašistični list — obmetaval Slovence, vse demokrate in antifašiste z žalitvami in psovkami. Poudarjamo, da se vse to — najbrž prav nič slučajno — dogaja Istega dne, ko generalni komisar razteggje na Trst veljavnost zakona italijanske republike o (zatiranju fašistične dejavnosti in prepovedi obnavljanja fašistične stranke v kateri kolt obliki«. že v sobotni in nedeljski številki smo opazili, da si je «Pic- colov« »najboljši urednik« s člankom o Reki in Opatiji skušal pridobiti zaupanje novega odgovornega direktorja. Ali pa se je hotel izogniti ukrepu, ki je zadel pred kratkim nekega njegovega mladega tovariša (sicer pobožnega in dobrega kristjana). ki so ga na nekrščanskl način preselili v »Novo življenje* (»Vita Nuova*). ».Spremenjeni pogoji44 eDocumenti di vita italia-nas predsedstva rimske vlade objavljajo v svoji zadnji številki na prvem mestu članek «Koj je Italija storila za rešitev tržaškega gospodar-stvas. Članek začenja s sledečim stavkom; «Pogosto je navada, da se za normalno osnovo gospodarskega položaja tržaškega pristanišča jemljejo podatki leta 1813, ki je zadaje leto normalnega stanja pred prvo svetovno vojno in propadom stare Avstrije; toda gre očitno za zelo hudo napako pri presojanju, kajti od takrat so se vsi pogoji spremenili tn tore, sleherno vzporejanje s sedanjimi podatki ne more imeti vrednosti«. Zares, čudna ugotovitev. Podobne doslej namreč nismo še nikjer zasledili, pa čeprou je bilo primerjanje z letom 1913 tudi drugim iredentistom neprijetno. Clankarju gre očitno za to, da se te) nujni neprijetnosti izogne. Nastane torej logično vprašanje, zakaj je Italija prispevala k ustvarjanju »spremenjenih. pogojevn in postavljanju Trsta vanje? Mar ga ni mogla pustiti pri miru? Vsaj po drugi svetovni vojni, če so bile potrebne izkušnje po prvi vojni, da je spremenjen ne pogoje lahko ugotovila--, rs t -3 11. januarja 1955 tiFOMIMSKI ONKVI Na današnji dan se je leta 1872 rodil Skrjabln A. Nikolajevič, ruski skladatelj. m I a Danes, TOREK 11. januarja Higin, Božidar Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 9.11. Jutri, SREDA 12. januarja Ernest, Bodi g oj VEDNO HUJŠE POSLEDICE KRIZE V MALI IN SREDNJI INDUSTRIJI Nobenih konkretnih zagotovil delavcem podjetja «Kozmann» Delavci, ki so z zaporo podjetja zgubili doto, so šli pred urad za deio in prefekturo - Paiamara interveniral v Rimu za preprecenje odpustov v konopljarni - Zborovanje brezposelnih in delavcev SELAD v Miljah Podjetje Kozmann je uresničilo svojo napoved in zaprlo tovarno. Ko so včeraj zjutraj prišli vsi delavci kot po navadi na delo, so našli vrata tovarne zaprta. Zato so se takoj uvrstili v povorko in šli po mestnih ulicah na urad za delo na Trgu Oberdan. Delegacija delavcev se je zglasila pri ravnatelju urada za delo dr. Levitusu in ga obvestila o ukrepu podjetja, hkrati pa je zahtevala, naj oblasti takoj kaj ukrenejo. Dr. Levitus je dejal, da mu je položaj že dobro znan, da pa ne more obljubiti še nič konkretnega. Zvedel pa je, da se pogajajo za prodajo tovarne ter da se zdi, da ta pogajanja ugodno potekajo. Dejal je tudi, naj so delavci prepričani, da bodo oblasti storile vse, kar je v njihovi moči, da se vprašanje ugodno reši. Delavcem pa so se zdele vse te izjave preveč meglene in se z njimi niso zadovoljili. Zato so šli izpred urada za delo na Trgu Unila pred prefekturo. Tu pa jih ni mogel sprejeti dr. Paiamara. ker se je ravno razgovarjal s predstavniki delavcev Tržaške konopljarne. Zato je delegate delavcev Kozmann sprejel drug funkcionar, ki je poklical na prefekturo tudi dr. Levitusa, da ga bolje seznani z vprašanjem. Tudi ta funkcionar je obljubil, da bo stvar podrobno proučil ter da bodo oblasti posredovale za ugodno rešitev vprašanja. Kmalu nato so se delavci zbrali na skupščini v Ul. Zonta. Tu so proučili položaj in ugotovili, da je podjetje v trenutku, ko je zaprlo svoje obrate, imelo v delu nekaj naročil, med katerimi tudi večje naročilo za CKDA ter okoli 1.000 plinskih pečic. Zaradi tega ni bil potreben tako drastičen ukrep, saj je bilo nekaj dela. Podjetje bi kvečjemu lahko znižalo delovni urnik, da bi prebrodilo krizo, ni pa bilo treba. da meče delavce na cesto. Delavci so grajali tudi oblasti, ki se niso doslej zganile, saj traja kriza v tem podjetju žc več mesecev in je bilo pod komisarsko upravo ravno za-i adi težkoč. Oblasti so torej unele dovolj časa z^ učinkovit ooseg. Zato so delavci zahtevali, naj oblasti takoj posredujejo, da začne tovarna zopet obratovati. Položaj delavcev je namreč zelo resen in tudi izreden. Delavci niso ne odpuščeni ne suspendirani, so pa brez mezde. Takšnega položaja ne predvideva nobena delovna pogodba in bi potemtakem ne imeli delavci niti pravice do podpore za brezposelne, ker jih ni nihče formalno odpustil. Prav zato je posredovanje oblasti še posebno nujno. * 4= * Glede napovedanih 111 odpustov v Tržaški konopljarni so včeraj sindikalni predstavniki intervenirali na vladnem generalnem komisariatu. Tu rjim je dr. Paiamara povedal, da je podprl zahteve delavcev ter poslal vladi v Rim brzojavko! v kateri je zahteval, naj poskrbi za dodelitev 700 do 1.000 ton jute po kupni ceni Tržaški konopljarni, da se s tem prepreči odpust tako velikega števila delavstva. Ce bi v Rimu ugodili tej zahtevi, bo podjetje preklicalo odpuste. * * * Kot smo že poročali, bi moralo biti včeraj v Miljah na Trgu Marconi zborovanje, ki g i je sklical odbor brezposelnih delavcev in delavcev SELAD v Miljah. Ob 11. uri dopoldne pa je policija sporočila sklicateljem, da zborovanje na prostem ni dovoljeno ter da bodo lahko zborovali le v zaprtem prostoru. Zato je bilo zborovanje v dvorani »Verdi«. j Dvorana je bila nabito polna I in mnogo ljudi je ostalo še zunaj, kar dokazuje, s kaki- i mm zanimanjem spremljajo vsi Miljčani borbo za ohrani- | tev dosedanjih prejenkov pri Selad in zagotovitev enakih prejemkov tistim brezposelnim, ki jih bodo zaposlili v novih delovnih centrih. Na zborovanju so podali najprei poročilo odbora, nakar so vsi navzoči pooblastili odbor, naj nadaljuje v njihovem imenu akcijo za uresničenje zahtev delavcev. Navzočim so sporočili, da je minister V.igorelli sicer odgovoril, da ne more spreminjati zakona, da pa je pisal dr. Pala-mari pismo, v katerem pravi, da pa nima nič proti, če bi hotel dr Paiamara iz krajev- rellija; delavci pa se Jjodo morali zadolavci s 600 nrami delovnih centrov. Alsva določila za gibanje v pristanišču Poveljnik tržaškega prista- Drugi člen odreja osebe, katerim ni treba imeti zgoraj omenjenega dovoljenja: 1. vojaško in civilno osebje pristaniškega poveljstva, 2. pripadniki oboroženih sil policije, funkcionarji javne varnosti in funkcionarji carine, 3. funkcionarji javne uprave, ki imajo posebne legitimacije za nišča polkovnik Domenico Ca- j kretanje v pristanišču. 4. u- milleri je izdal poseben ukaz, j radniki javnih skladišč, ki s katerim ureja dostop in kretanje oseb po pristanišču. V prvem denu tega ukaza določa da izdaja dovoljenja za gibanje po pristanišču nepo- imajo legitimačijo svoje ustanove, 5. špediterji, ki imajo carinski patent, 6. delavci vpisani v spiske pristaniškega urada za delo in 7. mor- sredno pristaniško poveljstvo ' narji italijanskih ladij, ki ima- in po njegovem naročilu komisariat javne varnosti pristanišča. Dovoljenja so omejena na aktivnost in pristaniško cono. za katero so bila izda jo legitimacijo izdano od komandanta ladje na kateri so vkrcani. Clen 3. določa, da bodo vsi oni, ki so se brez zgoraj ome- NezadovoljstVD Avstrijcev zaredi zavlačevanja mednarodne hoolerence o Irž. oristenišču Avstrijski uradni krogi so zelo zaskrbljeni zaradi zavlačevanja sklicanja mednarodne konference o tržaškem pristanišču. Dunajski list «Die Pres-seii poroča v ostrem tonu o tem zavlačevanju in poudarja, da izkoriščajo izgubljeni čas Trstu konkurenčna pristanišča, ki vodijo odločno akcijo za zagotovitev večjega dela srednjeevropskega prometa. na. V primeru prestopkov bo- , njenih dokumentov kretali po do dovoljenje takoj odvzeli in ravnali po členu 3 tega ukaza. pristanišču, kaznovani z globami na osnovi člena 1174 pomorskega kodeksa. 700 otrok deležnih kosila Zveze za mednarodno pomoč Po prizadevanju Zveze za mednarodno pomoč so v nedeljo priredili v mestu in v Miljah 700 otrokom posebno božično kosilo. Tako so v pivovarni Dreher dali kosilo 500 otrokom, v gostilni Suban 100 otrokom ter v miljskem otroškem zavetišču 100 otrokom. Kosil v mestu se je udeležil tudi zastopnik gen. komisarja. Nova frekvenca za televizijo Ob priliki začetka delovanja številnih novih televizijskih prenašalcev za modulacijo frekvence, deluje od 8. t.m. prenašalec' v Trstu, ki razširja III. program RAI, na novi frekvenci 93,3 Mc/s. 4 MESECE PO VLOGI SE NOBENEGA ODGOVORA Nad 40 otrok na Kolonkovcn še vedno brez otroškega vrtea Vrtec bi obiskovali otroci od S. M. Magdalene (sp.), s Kolonkovca in ir Rovt NOVI UKAZI GEN. VLADNEGA KOMISARJA PALAMARE Raztegnitev italijanskih zakonov o prepovedi fašistične dejavnosti Kljub tem zakonom obstaja in deluje v Italiji in pri nas fašistična stranka MSI in razni Collottiji prejemajo odlikovanja Vladni generalni komisar dr. Paiamara je izdal sledeče odloke, bi bodo objavljeni v celotnem besedilu v Uradnem vestniku z dne 11. t. m. in ki bodo stopili v veljavo na dan na 6 in 10 kr. z. odi. št. 704 z dne 2.8.1943, s katerima se tej organizaciji odkazane naloge predajo vojnemu ministrstvu in prosvetnemu ministrstvu po njuni pristojnosti; in s katerim se vrne organizaciji «Gio-ventu Italiana« nepremična in njihove objave — razen posebno označenih izjem; odlck št. 16, s katerim se [ premična imovina bivše «Ope-raztegne na Tržaško ozemlje j ra Nazionale Balilla« in bivše zakon št. 1346 z dne 3.12.1947 j »Gioventu Italiana del Litto-(predpisi za zatiranje fašistič- ! no«. ki je bila svoj čas piene-nih fondov dopolniti mezde oi ne dejavnosti in dejavnosti, ki šena na državno domeno: ziroma podpore, ki jih dobivajo delavci delovnih centrov. Delavci’ so sicer izjavili, da so s tem zadovoljni, toda vse kaže, da si je hotel minister Vi-gorelli nekako umiti roke in prevaliti odgovornost na dr. Palamaro. Znano je namreč, da rimska vlada še ni nakazala komisariatu izrednega fonda in zato je vprašanje, kje bo dr. Paiamara sploh našel potrebnj denar. Tako ravnanje vsekakor ni resno in bi ga lahko ocenili za dema-goško. Zato naj se rimska vla- stremi za obnovo monarhične j 0(j;0fc jt. 19, s katerim se ureditve); raztegne na Tržaško ozemlje odlok st. 17. s katerim se zakon št. 858 z dne 6.8.1954(0 0-raztegne na Tržaško ozemlje j dobritvah državnih kvalifika-odlok predsednika republike i cijskih razpredelnic za osebje št. 3» z dne 5.2.1953. objavljen 1 konce.sioniranih javnih trans-v rednem dodatku k Uradne- ' portnih ustanov); mu listu št. 33 z dne 10.2.1953 | odtok št. 20, s katerim se (enotnemu besedilu zakonov o . Taztegneta na Tržaško ozemlje avtomobilskih taksah); zakona št. 539 z dne 15.7.1950 in odiok št. 18, s katerim se ■ st. 142 z dne 24.2.1953 (o ukre-odvzame kontroli Finančne in- pih glede v službi ponesreče- tendance imovina razpuščene organizacije »Gioventu Italiana del Littono« odrejena za naše ukaza da končno zgane in nakaže i področje s členom I obljubljeni denar, če ne. se | ZVU st. 12 z dne b.9.194). in s bo Y igo reli i izgovarjal na Pa-1 katerim se ponovno uveljav-lamaro, Paiamara pa na Vigo-Hjata na Tižaškem ozemlju čle- PREGLED DVOMESEČNIH IZDATKOV ZA JAVNA DELA V ehviru načrta A lili si c tlcslej zgrni enih V preteklem letu je bilo v okviru tega načrta zgrajenih 277 stanovanj, v kratkem pa bo dograjenih še 331 stanovanj V nekaj več kot dveh mesecih je ravnateljstvo za javna dela vladnega generalnega komisariata prevzelo plačilne obveznosti za nad eno milijardo in sto milijonov lir, k čemur je treba prišteti vladna nakazila, ki so znana pod nazivom »načrt Aldisio«. Od javnih del, ki so jih začeli v času od konca oktobra do 31. decembra izvajati, so porabili za gradnjo stanovanjskih hiš 407 milijonov lir, 130 milijonov so uporabili za dela pri izboljšanju javne higiene in zdravstva, 33 milijonov za šolske zgradbe in vzdrževanje umetnostnih spomenikov, 31 milijonov za gradnjo, popravila in vzdrževanje javnih poslopij, 82 milijonov za popravilo ali obnovo pomorskih naprav in oknčno 196 milijonov za ureditev in popravilo cest. Tem številkam je treba prišteti še 122 milijonov lir izdatkov za delovno silo in material, ki ju je uporabil SELAD. Pri tem jč treba omeniti, da znaša skupna vrednost del, ki so jih izvedli pod okriljem SELAD, nad 300 milijonov lir. Za gradnjo novih stanovanj, ki jih zida Zavod za ljudske hiše v Ulici Baiamonti. Zav-Ijah in v Devinu je bilo izdanih nad 319 milijonov lir, za dodatna dela pri zidanju dveh nebotičnikov v Ulici Conti skoraj 15 milijonov lir. za nakup zemljišč za zgradbe in za cestne dohode k novim poslopjem 24 in pol milijonov lir tar za preureditev dveh zgradb z 88 stanovanji na račun ustanove «B. Garoioio« nad 33 milijonov lir. Med stroški, ki zadevajo javno zdravstvo, naj omenimo 6 milijonov lir izdatka za prekritje opazovalnega moškega in žen- jih izvajajo oblasti v Jugoslaviji. Nadaljnji znesek 12,5 milijona lir so porabili za grad njo nove osnovne šole na Greti, 7 milijonov lir za do-vršitev zgradbe pri geofizič-nem observatorju. 5 milijonov lir za izbolšanje naprav nižje strokovne srednje šole v Miljah ter 3 milijone 315 tisoč lir za nadaljnje finansiranje novih univerzitetnih poslopij v Trstu. Omenimo naj še cestna dela, med katerimi so najvažnejše naslednja: 35 milijonov lir izdatkov kot prvi obrok I za popravilo predora Sandri-nelli, 111 milijonov 840 tisoč lir za popravilo Istrske ceste od Trga Baiamonti do Trga Valmaura ter 9 milijonov lir za popravilo občinskih cest v manjših občinah, ki so jih poškodovali tanki Iz sklada za načrt Aldisio, ki je od svoje ustanovitve dalje razpolagal z vsoto 3,912.000.000 lir. so do danes zgradili 1196 stanovanj, približno 300 nadaljnjih stanovanj pa je v gradnji. Od tega so v letu 1954 zgradili 277 stanovanj za skupno posojeno glavnico 580.524.000 lir, nadaljnjih 331 stanovanj pa bo dograjenih v kratkem. Od 26. oktobra do 31. decembra je bilo dovoljenih zasebnikom 146 posojil v skupnem znesku 3X3.592 000 lir. V kratkem bodo dograjene nove večdru-žmske hiše v Ulicah Angelo Emo, Cologna, Denza, Roma-gna in na Stari Istrski cesti. gnozo okrevanje v nekaj dneh. Kasneje se je sama_ oglasila v bolnišnici, kjer so jo i>o iz-pranju prask odslovili. 41-ler- na Lidija Tiskan por. Kosovel iz Ul. del Toro, ki bo okrevala v 2 ali 3 dneh. Policija je uvedla preiskavo. Opozarjamo obiskovalce našega gledališča na premiero komedije »Sopotnika«, ki je bila z velikim uspehom igrana na mnogih evropskih in ameriških odrih. Angleži so komedijo tudi filmali. V Trstu so vrteli lani film z naslovom aZakon-ska postelja«. nih invalidov in glede družinskih članov v službi smrtno ponesrečenih); odlok št. 21, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje z učinkom od 2.1.1955 zakon št. 1159 z dne 10.12.1954 (o predpisih o uvedbi davka na proizvodnjo cementa in cementnih aglomeratov); odlok št. 22, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon st. 1104, z dne 29.10.1954 (o ratifikaciji in izvedbi na Dunaju dne 30J2.1950 sklenjene konvencije med Italijo in Avstrijo glede socialnih zavarovanj in dodatnega protokola, nadalje drugega dodatnega protokola, sklenjenega na Dunaju dne 29.5.1952); odlok št. 23, s katerim se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 645 z dne 20.6.1952 (določila za izvajanje XII. prehodne in končne odredbe - odstavek I. - ustave, ki prepoveduje reorganiziran je razpuščene fašistične stranke v kakršni koli obliki). ❖ H* 'i odlokomu št. 16 in 23 je vladni pen- komisar dr. Pa!a-mura torej raztegnil na naše področje veljavnost zakonou italijanske republike o zatiranj u, fašistične dejavnosti in o prepovedi obnavljanja fašistične stranke v kakršni koli obliki Zal iz dosedanje prakse v Italiji tržaški antifašisti m resnični demokrati v teh dveh zakonih ne morejo videli dosti reč kot navadno formalnost brez vsake vsebine. Tak o na primer v Italiji ie vedno obstaja in deluje stranka MSI z odkritim fašističnim programom, ki gn nikoli ni tajila, in z voditelji iz stare fašistične hierarhije, ki na raznih javnih in širokosrčno dovoljevanih zborovanjih dvigajo ro--e v fašistični pozdrav, prepevajo stare fašistične himne in popevke in če treba tudi mečejo bombe. In če omenimo še najnovejši primer odlikovanja fašistične zveri iz lil. Bellosguardo Collottija (katerega kljub številnim protestom še vedno niso preklicali, kar po sc takoj naredili v primeru antifašističnega borca Juksetichu) ■ potem smo navedli le dva it dolge vrste primerov, ki zgovorno kažejo da od raztegnitve teh dveh zakonov na naše področje žal ne moremo pričakovati tega, kar bi, od države, ki proglaša svojo demokratičnost, upravičeno smeli pričakovati. Kot Slovenci pa moramo pri tem še posebej ugotovili, da so še vedno v veljavi razni fašistični zakoni, naperjen’ proti našemu nacionalnemu obstoju kot n. pr. tisti o prepovedi uporabe slovenščine ml sodiščih, o krajevnih imenih itd. Ze sredi septembra lanskega leta so prizadeti starši vložili po didaktičnem ravnateljstvu prošnjo na šolsko u-pravo, da bo otvorila otroški vrtec za področje Sv. M. Magdalena (spodnja) - Kolonko-vec - Rovte. Kljub temu, da je od takrat poteklo že 4 mesece, šolske oblasti na to vlogo niso niti odgovorile, kaj šele, da bi jo rešile ali pa vsaj začele reševati. Nad 40 otrok mora biti zato doma, namesto da bi bili deležni predšolske vzgoje, kakor je je deležno mnogo manjše število italijanskih otrok tega področja, ki že imajo svoj vrtec. Pomanjkanje vrtca za slovensko deco na tem področju je še toliko večje, ker je najbližji vrtec pri Sv. Ani preveč oddaljen, in jo pot do njega prenevarna, da bi ga mogli posečati otroci iz spodnjega dela Kolonkovca, kaj šele oni iz Rovt. ki težijo bolj h Katinari, kjer pa tudi ni slovenskega vrtca. Šolska uprava bi se vsekakor morala zavedati, da je nedopustno, da v neposredni tržaški okolici kar 400 otrok nima možnost posečanja otroškega vrtca in bi morala u-pravičeni zahtevi prizadetih staršev, ki so povečini delavci, brez odlašanja ugoditi. Noben izgovor pri tem ne more držati in še najmanj izgovor glede prostorov. Ce je bilo mogoče najti prostor za italijanski vrtec, ga je treba najti tudi za slovenskega in dolžnost občine je, da to reši. To je njena dolžnost, ne pa dolžnost prizadetih staršev. Vsekakor pa to ne sme trajati v nedogled, ali pa iti morda celo v pozabo, kar se tako rado zgodi, kadar gre za potrebe slovenskega prebivalstva. prenovili, pa je nov otroški vrtec. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil domači dekan, so si prisotni ogledali vrtec, potem se pa zaustavili v spodnjih prostorih, kjer je bila zakuska. Otroci pa so odšli v učilnico kjer so jim postregli s prvo malico. Otroški vrtec v Sempolaju je razdeljen na dva prostora v dveh nadstropjih. V pritličju je jedilnica s kuhinjo, v prvem nadstopju pa svetla’ in prostorna učilnica. Brez dvoma se bodo otroci v njej dobro počutili. Edina neprijetnost je v tem, da morajo otroci v učilnico po strmih stopnicah, kar je za najmlajše že kar težak podvig. Toda problem dohoda se drugače ni— dal rešiti, Včeraj v Sempolaju olvorjen nov ofroški vrfec Včeraj dopoldne ob 10. uri je bil v Sempolaju slavnostno otvorjen nov otroški vrtec, katerega bo obiskovalo okoli 2o domačih otrok. K otvoritvi so se zbrali župan devinsko-nabrežinske občine g. Terčon, več občinskih svetovalcev, na-brežinski didaktični ravnatelj g. Ščuka, otroci v spremstvu mater 'in seveda osebje otroškega vrtca. Otroški vrtec je otvoril župan s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril, da je v kratkem času že druga zgradba v Sempolaju, kjer se bo vzgajal mladi rod. Lani je bila pamreč odprta nova osnovna šola, v starem poslopju pa, ki so ga sedaj povsem Razstava slovenske knjige v Nabrežini Od 15. do 17. t. m. bo v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini razstava slovenske knjige, združena z razstavo umetniških fotografij Marija Magajne. Doslej prirejene knjižne razstave bodisi v mestu kot na deželi, so pokazale, da predstavljajo naprimernejši način za popularizacijo lepe slovenske knjige med našo javnostjo, predvsem pa med našo mladino. To je v zadnjem času potrdil posebno velik uspeh knjižne razstave v Ul. Roma na sedežu SIIPZ in pa prav tako lep uspeh razstave v Križu. Razstava slovenske knjige v Nabrežini pa ima še poseben pomen iz več razlogov. Prvič, ker je Nabrežina središče našega spodnjega Krasa in drugič, ker leži na področju, ki je najbolj izpostavljeno tujemu vplivu. Slovenska knjiga lahko tu v naj večji meri opravlja svoje narodno poslanstvo, in še posebno med mladino, ki je najbolj izpostavljena načrtnemu vplivanju protinarodnih prizadevanj tujcev. Zato se morajo za popularizacijo slovenske knjige na tem področju živo interesira-ti vsi, ki so k temu poklicani, od staršev samih do prosvetnih društev, šole in občine. Želeti bi bilo, da bi tako prosvetna društva kot šole organizirale kolektivno obiskovanje nabražinske knjižne razstave, na kateri bodo zastopane vse literarne zvrsti od leposlovja do poljudnoznan-stva in mladinske oz. otroške literature, starejšega datuma do najnovejših izdaj. ymq ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 11. januarja 1955 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU -|- ena» komedija v treh dejanjih V petek 14. januarja 1955 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera SOPOTNIKA rr (»Pod nebom zakonske postelje«) Spisal: Jan De Hartog Režiser; Jože Babič Prevedel: Ivan Crnagoj Scenograf: Jože Cesar On . Ona Jožko Lukeš Štefka Drolčeva V nedeljo 16. jan. 1955 ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Vabilo SGZ Slovensko gospodarsko združenje vabi svoje člane jestvin-čarje, gostilničarje, obrtnike in male prodajalce na sestanek, ki bo danes 11. t. m. ob 20. uri v prostorih tajništva. Na dnevnem redu bo vprašanje malega obmejnega prometa in koristi, ki bi iz tega izhajale za razne stroke. ( GLEDALIŠČA ) SNG Danes, v Skednju ob 20.30: «3 + 1». Petek, v Avditoriju ob 20.30: »Sopotnika«, premiera. TEATRO NUOVO Danes, ob 21.: »Kuhinja angelov«; 13. ponovitev, izven abonmaja. VERDI Četrtek, ob 20.30: «Zaza» (Rug-gero Leoncavallo), premiera za red A. V glavnih vlogah: Fiio-rella Carmen Ford, Giuseppina Sani, Nioola Filacuridi, Rolando Panerai. Režija Piccinatto, dirigent Argeo Quadiri. Capitol. 16.00: «Sčepee norosti«. D. Kaye. Cristallo. 16.00: »Velika vročina«. G. Ford G. Grahame. Mladini izpod 16 let najstrože prepov. Grattacielo. 15.30: »Neapeljsko zlato«, S. Mangano, De Sica. Alabarda. 16.00: «Hčerka Mat* Hari«, L. Tcherina. Ariston. 16.00: »Oči brez nasmeha«, J. Jones, L. Olivier. Armonia. 15.00: «Nočni paradiž«. M. Gaynor. Aurora. 16.00: »Ljudje noči«, G* Psck Garibaldi. 15.30: «Zadnji vlak h Moskve«, M. Dietrich. Ideale. 16.00: «Megla na Rokav-skem prelivu«, E. VVilliams. | Impero. 16.00: «Zapeljivec», A Sordi. Italla. 16.00: «Mala svetnica«, V. Lisi. S. Marco. 16.00: «Takšno je življenje«, TotO. Kino ob morju. 16.00: »Streljajte brez usmiljenja«. A. Smith Moderno. 16.00: «Rabelj tropov«. R. Reagan. Savona 15.30: »Deviška kraljica«, J. Simmons. Viale. 16.00: «Banda Temze«, h. Ha,yward. Vittorio Veneto. 16.00: »Spošto- vana svetovljanka«, B. Laag*. Mladini izpod 16 let pre-pov. Azzurro. 16.00: »Babilonski sužnji«, R. Conte. Belvedere. 16.00: »Bela gospa«, J AUyson, Marconi. 16.00: «Ognjeni pekel«. W. EUiiott. Massimo, 16.00: «Sirot'ici», Bru. Novo cine. 16.00: «Moiki, k! J« pričel od daleč«, B. Donlevy. Odeon. 16.00: «Plesala je sank* eno poletje«. Mladoletnim prepovedano. Radio. 16.00: »Primula Rossa * Juga«, J. Payne. Secolo, 16.30: «14. ura®, P. Douglas. Verezia. 15.30: «Okrvavljeni ttr«, R. Scott. Skedenj. Darnes SNG. Kino na Opčinah. 18.00: »AvtO1 bus smrti«, R. Cameron, W. Morris. Rossetti. 16.30: «Velika vročina«, G. Ford, G Grahame E*celsior. 16.00: «Cirkus prese- nečenj«, C. Beatty, M. Spihane. Fenice.' 15.00: »Rihard -Levjesrč-ni», R. Harrison, V. Mayo. Nazionale. 16.00: «Teodora», G. M, Canale, G. Marchal,-Filodrammatico. 16.00: »Oddaljeni svet«, J. Stevvart, R. Roman. Supercinema. 16.00; «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Sica. Arcobaleno. 16.00: «Gladiatorji», V. Mature, S. Hayward. Astra Rojan. 16.30: «Dogaja se v Berlinu«, J. Mason, C. Blom. isi»i;s!:rv /mijhOkk iMiiiisuDiii.vi: ii{i:i,n: i.I;Ti:i:i:i;i uudei.ka ARETACIJA MLADE TROJICE nevarnih tatov in vlomilcev Pri zadnjem pudi/ii*u v Sili/estrniii noči sta dna od trojice uplenila i/ praznem stanovanju .KIU.UUU lir v gotovini in za .1(1(1.1)111) lir zlatnine IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Filobus trčil električni drog Da prepreči trčenje v. avtom »Fiat 1500» je šofer filobusa skega oddelka bolnišnice aa št 20, ki je vozil proti Miljam duševno bolne, skoraj 27 mi iijonov lir za ureditev operacijskega trakta prvega kirurškega odelka glavne bolnišnice. 35 milijonov lir za gradnjo novih hlevov in higienskih naprav občinske klavnice pri Sv Soboti, 17 milijonov lir za tretji obrok izdatkov za pokritje potoka Fu-gnan v Miljah, 20 milijonov za pokritje Velikega potoka na področju Starega pristanišča in za ureditev gornjega toka potoka Osp in dela, ki so s tem zvezana, vzporedno s enakimi vodnimi deli, ki zavil na stran, pri čemer je s stranskim delom vozila trči' ob električni drog. Sunek jo nekatere potnike vrgel naprej in ker so se nekateri ranili so poklicali na mesto rešilni avto, s katerim so 6 oseb odpeljali naravnost v bolniš-. nico. Od vseh so samo 35-Ietnega : Alda Scherianija iz Mili zar ,- j Ji udarcev na prsnem košu o. rokah pridržali s prognozo (-krevanja v 3 ali 5 dneh na opazovalnem oddelku, | medtem ko so druge po zdrav niški pomoči odslovili s pro-1 očaral in ker ni hotel imeti Vtihotapljenemu „Volkswagenu>< spremenili obliko in številko Zanimiva razprava je bila | sitnosti je odšel k De Mar-včeraj pred sodiščem, kjer se , chiju po pojasnila. Slednji ga je moral zagovarjati 33-fetni | je tolažil, češ da ni nič po-Attilio De Marchi iz Ul. Ro- sebnega. Sonzio pa je kljub magna ker je vojaški avto temu odšel k prometnemu in-«Volk.swagen» vojaškega tipa ' špektoratu in zahteval pre-spremenil v civilnega in da j gled avta. Na podlagi pregle-je skupno z 29-letnim pietrbm | da so oblasti ugotovile, da so Zecchinijem, ki je nekoč sta- i avtu spremenili ne le karo-noval v Ul. Pondares 17 in je j serijo temveč tudi matrikolo sedaj že v Avstraliji, vtihota- | na motorju, pil vozilo na naše ozemlje ne | Zadevo je vzela v svoje roda bi plačal trošarinski da- ! ke finančna straža in ker je vek. j šlo za tihotapstvo je oba mo- Omenjem avto Volkswagen i ža prijavila sodišču, medtem je pripeljal v Trst neki ame- 1 ko je avto zaplenila, riški vojak, ki je dal Vame- | Zeccliina niso mogli najti, njati nemško evidenčno tabli- | ker se je mož medtem že prečo s tržaško. Kasneje pa je *-—»—«»«- a-o*,-o1i avto prodal baje Zecchiniju, ki ga je prodal De Marchiju. Slednji je odstranil vojaško karoserijo in jo nadomestil s civilno, tako da je dobil avto popolnoma novo lice. Avto pa je januarja lani hotel kjipitl za 525.000 lir Er-manno Sonzio iz Ul. Boccac-cio. Možakar ga je preizkusil, vendar pa ga je že sam pogled posestniške knjižice, kjer jo bil avto vpisan kot vojaški, medtem ko je imel popolnoma civilno obliko, raz selil v Avstralijo. Aretirali pa so De Marchija, ki je od vsega začetka zanikal bodisi preureditev vozila bodisi zamenjavo matrikole na motorju. Prav zaradi tega je bilo sodišče prisiljeno moža oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, vendar pa ga je obsodilo zaradi tihotapstva na mesec dni zapora in na 150.000 lir globe. Tudi Zeechina je sodišče obsodilo na 120.000 lir globe, vendar mu je dovolilo vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon Zaplembo avta pa je tudi sodišče potrdilo. Vesela se je 31. dec. odpravila z doma v Ul. Gatteri družina pomorskega agenta Bruna Gasperinija z namenom. da praznuje prihod novega leta pri prijateljih in znancih. Zabava je bila prijetna. vendar se je veselje po povratku spremenilo o presenečenje in žalost: neznanci so namreč v njeni odsotnosti napravili skozi podstrešje luknjo in sc spustili v kuhinjo Gasperinijevega stanovanja, kjer so prebrskali kotiček za kotičkom in cmaro za omaro, dokler niso našli, kar so iskali. Našli so približno pol milijona lir v gotovini in prav toliko vredno zlatnino. Prijava tatvine je sprožila preiskavo, ki jo je leteči oddelek usmeril v krog že znanih tatov in vlomilcev. Preiskava pa ni prinesla nobenega dobrega elementa, dokler niso agenti začeli misliti na nekatere mladeniče iz dobrih in znanih družin, ki so naravnost razsipno zapravljali denar za izposojevanje avtomobilov, s katerimi so delali izlete in se prevažali po mestu ter tudi z rednim obiskovanjem najdražjih nočnih lokalov. Odkod mladeničem toliko denarja torej? To je bilo vprašanje, ki so ga hoteli preiskovalni organi rešiti. Sreča jim je prišla na pomoč m tako je neki dijak izpovedal marsikaj, dasiravno je oil nedolžen pri tatvini. Sum je tako padel na 23-letnega Albina Poropata iz Ul. Ricci in na sina znanega tržaškega inženirja 17-letnega Lucija A. stanujočega v Ul. Palladio, katera so zasledovali in ju končno tudi aretirali. Oba sta seveda vse zanikala in notela dokazati svojo nedolžnost vendar so bili njuni izgovori in odgovori v marsičem nasprotujoči si, zaradi česar so agenti nadaljevali z zasliševanjem dokler ni eden od njiju končno izpovedal vse Tako sta oba priznala tatvino in obenem izpovedala, da sta skrila zlatnino v stanovanju pod parketi, katero je policija tudi našla in vrnila lastniku Tudi nekaj denarja se je posrečilo policiji najti, vendar je večji del izginil za zabavo mladeničev, ki sta obdarovala svoji zaročenki in v pičlih pelih dneh zapravila nič manj kot 400 tisoč lir. Mladeniča pa sta končno tildi priznala, da sta skupno s tretjim mladeničem, katerega so baje že aretirali v Italiji in ga bodo poslali v Trst, izvršili še tri tatvine, in sicer oktobra lani na škodo Gu-glielma Grimanija, kateremu so ukradli 500.000 lir vredno zlatnino, dalje v škodo nekega upravnika stavb, kateremu so ukradli le aktovko z navadnimi papirji in steklenico vina, Katero so zavrgli, ker je bilo vino slabše vrste, in končno v škodo lastnice trgovine «La Perla« v Rossinijevi pasaži, kjer so razbili izložbeno okno in pokradli razne zapestnice, uhane in ovratnice ter jih darovali raznim tržaškim in furlanskim dekletom, kadar so zahajali v Furlanijo na izlete. Končno sta fanta priznala, da sta izvršila v poletnih mesec.h lani v Tolmeču, kjer so bili na taborjenju, tatvino lovskih pušk in s tem prizadela lastniku okoli 200.0CO liv škode. Med preiskavo je prišlo tudi na dan, da so mladeniči hoteli že pred nedavnim izvršiti tatvino v Gašperini j e-vem stanovanju, zaradi česar so navezali vrv okoli dimnika stavbe in se nato spustili po vrvi do balkona Gasperinije-v.ega stanovanja v IV nadstropju. Ker se jim poskus ni obnesel, so zadevo odložili na kasnejši čas in kakor se vidi, so ostali pri besedi. Med preiskavo je policija tudi ugotovila, da so mladeniči prodali nekaj zlatnine urarju Cesaru Castellaniju iz Ul. Mazzini, ki ima svojo trgovino na Trgu Vico, kateri pa je vedel, da je blago ukradeno, Njega so seveda aretirali, kakor so tudi aretirali njegovega sina, ki je stopil nekaj zlata. On pa je šele pred dnevi izvedel, da je bilo blago ukradeno in zaradi tega so ga izpustili na začasno svobodo, medtem ko so ga skupno z očetom prijavili sodišču pod obtožbo nakupa ukradenega blaga. Očetovo zlatarno pa so s kvestorjevim ukazom zaprli za nedoločeno dobo. jal iz pipe s katere je bila cev odtrgana. Na mesto je prišel zdravnik Rdečega križa in je ugotovil, da je smrt nastopila okoli 17. ure. Iz pisma, ki ga je ženska pustila je razvidno, da je izvršila samomor ker je bolehala na neozdravljivi bolezni. Podlegel poškodbam Nekaj ur po hudi nesreči je na I. kirurškem oddelku podlegel poškodbam 19-letni klepar Arturo Lena iz Zgornje Carbole.kije v višini krematorija na Istrski cesti trčil v nekega lambretista in se nato zvrnil na tla, kjer je obležal s prebito lobanjo. Mladeniča so v bolnišnici sprejeli v resnem stanju in zdravniki so si pridžali prognozo, ker so takoj ob sprejemu uvideli, da mu ne bodo mogli z ničemer pomagati in ga rešiti. Aretiran povzročitelj prometne nezgode Zahvalujoč se sodelovanju tiska s prometno policijo, se je agentom posrečilo aretirati mladeniča, ki je 5. t. m. podrl na tla s svojo lambreto 49-letno Antonijo Ceppi por. Bernobič iz Ul. Giulia, katero so morali zaradi hudih po-škod pridržati s prognozo o-krevanja v 40 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku. V noči med nedeljo in ponedeljkom pa je neka patrulja opazila lambretista na Sonninovem drevoredu in potem ko sta mu dva agenta na motorjih sledila do Garibaldijevega trga sta ga ustavila in ga odpeljala na poveljstvo. Tu je mladenič vse zanikal in se hotel rešiti z alibijem, ko pa so tega kontrolirali, so uvideli, da ne drži. Sele tedaj je mladenič priznal, da je on kriv trčenja, vendar se je izgovoril, da se ni ustavil, ker je mislil, da je ženska padla iz strahu in da se ni hudo poškodovala. Mladeniča, 21-letnega mesarja Francesca Stocco iz Miramarskega drevoreda, so prijavili pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb z obtežilno okoliščino bega in da ni priskočil ženski na pomoč, sodišču. Do razprave pa bo nu začasni svobodi. OD VČERAJ DO DANES Prostovoljno v smrt V trenutku ko je 59-letna Giulia Comici por. passo iz Ul. Battisti hotela stopiti v kuhinjo svoje 43-letne prijateljice Andreine Fabian, učiteljice po poklicu iz Ul. Schiapparelli, ji je udaril v nos močan vonj po gorilnem plinu. Zenska je hitro vstopila in opazila prijateljico, ležečo na žimnici na kuhinjskih tleh, medtem ko je plin uhfa- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. :n 10. januarja 1955 ie je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 28 oseb, poroki pa sta bili 2 POROČILI SO SE: mehanik Guerrino pisa in frizerka Na-dia Musizza, natakar Rodollo Contus in gospodinja Elide Bartoli. UMRLI SO: 92-letna Orsola Amalla Petronio vd. Sancin, 60-letna Cristina Martimizzi, 74-letnj Angelo Ceccovini, 73-letni Vittorio Salom, 58-letna Bernarda Sirk por. Sedmak, 73-letni Virgilio Boschim, 69-letna Olga Petronio vd Brazzoni, 66-1 et ni Lodovico Saulr, 82-lctna Giuseppina Artusi vd. Marvzin, 77-1 e t na Josipina Cardoč vd, Sorirvi, 45-letna Giulia Novello por. Currh, 73-letni Silvio Malossi, 56-)etni Renato Pardubini, 74-letna Regina Centazzo, 73-letna Ernesta ltosman por. Vuslo, 88-letnl Raf-faele Angelo Luzzatto, 58-1 et. m Antonio Godina, 65-letna Eufe-mia Steinberger por. Rota, 77-letna Cbiara Grio vd. Frizziero, 64-letni Mario Del Turco, 42-leL rij Alfredo Bidoli, 52-letna Antonia Segullo por. Roseano, 57-letni Bruno Fulvio, 57-letni Ric-cardo Tomroasi, 18-letni Arturo Lena, 71-letn.i Giuseppe Rydval, 78-letna Lucia Stefanih! por. Par-tenio, 72-letna Bianca Durighel-lo vd. Vidoll. LADJE V PRISTANIŠČU Včeraj ao bile v tržaškem pristanišču sledeče ladje; E. Rocco (it.), Mura (jug.), Otranto (It.), Loredan (it.), Cosani (gr.), Cam-pidoglio (it.), Chioggia (it.), Ari- stodunos (gr.), Ariella (it.), Gia-como Faasio (it.), Gorenjska (jug), Maria Pompei (it.), Rio Belen (arg.), Seanan (am), G. i*?1?1 (Jt-), Absirto (it.), S. Rita '• Danges Maru (jap.), Te-resa Capano (it.), Verax (it.), Dromit (izrael.), Giorglo (it.), Noravind (it.), p. Fassio (H.), Irma (it.), c. casale (it.), Perma (it.), L. Pasteur (it.), Wid-iiam Lykes (am ), British War-lior (br.), AJfitta Gorthon (šv.). Danes bodo odplule: B. VVar-rior, w. Lykcs, A. Gorthon m M. Cristina. Priplule pa bodo: Lastovo, p. Tosranelli, Potnezia, Maria Cni-sttoa, Sosalin, Cristina in Maria Carla. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,9, naj-ntžja 4,9, ob 17. uri 8,6, 2račnl tlak 1009.2 v porastu, veter 6 km jugovzhodu ik, vlaga 79 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 9,3. NOČNA SLUŽBA LEKARN Benussi, Ul. Cavana 11; Rdeči križ, Ul, Settefontane 39; Ptc-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul Cl-gnola, Korzo Italija 14; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Salute, Ul Giulia 1; Vernari, Trg Valmau-ra 10. TELEFONSKE ŠTEVILKE 7.A PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 3«5 - #0 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 TOREK, II. januarja i‘ It N T > i. 11.30 Zabavni orkestri; 12.1® Za vsakogar nekaj; 13.00 Glasb* po željah; 14.00 Dalmatinski mo; tirvi; 14.15 Kulturni odmevi; 17.3® Plesna glasba; 18.00 BoccheriPt; Koncert za čelo in orkester; 18.2* Ravel: La valse - koreografičn* pesnitev; 18.40 Glasbeno potovanje: 19.00 Sola in vzgoja; 19.1; Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.0* Lepe operetne melodije; 20.3® Priljubljene lahke melodije; 21.®® Radijski oder: Cortese: Poročil* obleka, nato odlomki znamenit«* koncertov; 23.00 Plesna glasb*! 23.30 Polnočna glasba. T It N . :. 11.45 Komorna glasba; 18.®® Orkester C. Savine; 19.30 Bratin**-Tri rapsodije; 20.00 Novice **J glasba iz filmov; 21.05 Konccf* godbe civilne policije. K O P E K 254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 74® 13.30, 14.30, 19.30 in 23.30, Hrvaška poročila: vsak dan o" 20.00. „ Italijanska poročila: 6.15. 12.36 17.00, 19.00 in 23.00. Slovenski pregled tiska: vsa* dan (razen nedelje in ponedelj kal ob 6.50. Italijanski pregled tiska: vc.) .dan (razen nedelje in ponedelj* ka) ob 6.15 6.40 Jutranja glasba; 7.00 K& led-ar - vremenska napoved; 7.®* Jutranja glasba; 7.30 Nasveti ** gospodinje; 11.00 Šolska ur*; 11.30 Mladinski koncertni odet; Ne-kaj iz opernega sveta; 12.®° Parada orkestrov; 12.50 Glas®* po željah; 14.00 Od melodije m-elodije; 14.40 Slovenske n arov ne pesmi v priredbah pok) nas* operni pevci; 15.00 Kulturno ž^f' ljenje na Primorskem; 15.30 san spored glasbenih ugank (d?I lomki iz znanih koncertov); 16.®; Tečaj angleškega jezika* 1®'*" Za vsakogar nekaj; 17.10 ZaW£ ni ansambli; 17.30 Izbrane str*j mi; 18.00 Glasbeni kaleidoskoj* 18.50 Šport; 20.15 Večerni inl£ mezzo; 20.30 Jakov Gotovac: »6*J z onega sveta«, komična optfr, V 3 dej.; 23.10 Glasba za lah*® noč. k 1,0 I It hf } .1 A 254.6 m ali 1178 kc Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.3® 15.00, 17.00. 19.00 in 22.00. 11.05 Glasbena medigra; 11.3® Antonin Dvorak: Slovanski pleSj; 12.10 20 minut z Veselimi god® 13.10 Opoldanski koncert; 14.J1 Za mlade pevce in godce; 14.2? Melodije za razvedrilo; 15." Lahka glasba; 15.45 Lahek sp®-red izvaja Mariborski piha-lni »*’ sambel; 16.10 Utrinki iz liter*' ture - Herman Vouk: Kapital*® odstavijo; 17.10 Glasba o Koi#* vu in s Kosova; 18.10 Poje L>t**» ljanski komorni zbor; 18-3® Športni tednik; 20.10 Filmske n*S lodjje; 20.30 Radijska igra; 21-c Zabavna in plesna glasba. C I T A T E L J I in NAROČNIKU Kdor poravna celoletno naročnino za I. 1935 V znesku 3.200,— LIR pred 31. t. m., prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Odgovorni urednik STANISLAV RENKO j Tiska Tiskarski zavod ZTT - fr Mali oglasi BMW Veritas Corsa, 3 karb*J|’ ugodno naprodaj v garaži ” semaforju na Opčinah. ISCEM dvo ali trisobno stanov nje s kuhinjo in kopalnico, *jj možnosti v poslopju zase allTJj, nadstropje v vili, tudi na rvali Ponudbe na upravo list*1 Potovalni in turistični urad ■ADRIA -EXPRES» Ul. Cicerone št. 4 priti-Telefon 29243 prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Raze® tega preskrbi v najkrajšem času individualna turistične vizume *f* tranzitne vizume ter p*1' reja kolektivne izlete ** tu in inozemstvo. OBOROŽITEV SIL ATLANTSKEGA PAKTA IN NEMČIJA Kakii preprečiti, da ne bi nemška armada poslala takšna, kakršna je bila Zdi se, da je za to samo eno sredstvo: poseben evropski mehanizem bi moral nadzorovati nemško oborožitev - To pa je mogoče le s prijateljsko gospodarsko, kulturno in politično zvezo evropskih držav s ciljem miroljubnega sodelovanja V ravnovesju sil med ZDA b' ZSSR igra atlantski pakt tažno vlogo. Nekateri mu pr:-Pisujejo samo obrambne na-mene. Drugi trdijo, da ima napadalni značaj. Nelogično se 2di, da je ameriški kongres dolgo časa kolebal, da bi svojim zaveznikom dovolil tudi atomsko orožje. Tudi tedaj, ko so članom ameriškega kongresa predložili dokumente, ki 60 neizpodbitno dokazovali, da tma nasprotnik že zdavnaj a-tomsko orožje, da je celo Podvzel ukrepe za nadaljnjo Proizvodnjo nuklearnega orožja, so nekateri konservativni dlani kongresa majali z glavo trdeč: ni treba drugim dajati atomskega orožja in s tem odkrivati tajnosti. Danes zares ni več tajnosti. Sile atlantskega pakta bodo morale dobiti načelno odobritev svojih vlad o uporabi atomskega orožja. Tudi nihče ne govori o tem, da S* one ne bi smele imeti. Imajo ga «v skladišču«. Pozneje bomo govorili «kakšno» je to orožje. ^ojaike pomanjkljivosti atlantskega pakta Pomladi lanskega leta so imeli velikanske vojaške vaje sil atlantskega pakta. Pri teh vajah je sodelovalo okoli 300 ladij, 1000 letal in 500.000 ljudi. Vojaške vaje so se vršile na velikanskem prostoru: °d Amerike do Baltika in od Hammerfesta do Tunisa. Trdi-10, da še nikoli v zgodovini ni bilo tako velikih vojaških Vaj. Rri tem pa so prišle na dan tudi določene šibkosti. Lahko bi rekli, da j e teh Pomanjkljivosti več. Najvažnejše in najznačilnejše sta dve: oddaljenost ZDA in nesodelovanje Nemčije. Morda bi se to vprašanje dalo postaviti tudi drugače: evropske države — članice atlantskega pakta — doslej niso imele a-tomskega orožja. Dolgo časa je bila v veljavi teza, da se oddaljenost ZDA od Evrope Oa nadoknaditi s tem, da ima Poveljstvo atlantskega paleta razpolago orožje, s kate-bi moglo učinkovito uda- riti Po napadalcu. Govori se, ?*, i* napadalec (misli se pa na vojaške sile ZSSR) in ®reniooi na evropski celini, da obstaja nevarnost, da r* sile atlantskega pakta v ■holcavski preliv. Ali bi ZDA 'Wele dovolj časa na razpo-i&go, da vržejo na evropsko celino dovolj velike kontigen-t* svoje vojske? Oprema za f® ^vojaške sile je že v skla-iliscih Zahodne Evrope Po tej alternativi bi bila rešitev v tem, da ima poveljstvo atlantskega pakta na razpolago sodobno orožje, in danes je to vprašanje že rešeno. Drugo vprašanje je: sodelovanje Nemčije. Sodelovanje Nemčije mora dati po trditvi strokovnakov iz Pentagona *tlantskemu paktu «jekleno *rce, ki ga še nima». Nemci tmajo največji potencial ljudstva na evropski celini (50 rnilijonov prebivalcev). Od zaključka vojne je minilo deset !®* — se zatrjuje v ZDA — Jn dečki, ki so tedaj imeli ®sem d0 šestnast let, imajo •''laj 18 do 26 let. Sodobna vojna zahteva upo-*ab° tehnike. Nemci so roje-51 za tehniko. Sodobna vojna ^ predvsem vojna motorjev zatrjuje neki ruski general. 0 bo vojna motoriziranega °Pništva, tankov in letal. ki je bil napravljen g‘e- Premičnosti čet od prve de do , druge svetovne vojne, se i Nadaljeval še z mnogo več-j “tzino. V tem primeru se Ij^Vdeenost, ki jo predstav-Jo Nemci kot vojaki, ne l0 re zanikati. Toda pojavila Se tudi druga vprašanja, Nemci imajo kadre in vo-ko tradicijo. Alj se more preprečiti, da se v ,r del starega kadra r,e lln* v novo nemško armado? , Nemci so pripravljeni na rezp0gojno poslušnost svo-1'P Predpostavljenim. Kakšni °do torej njihovi vojaški »n rugi Predpostavljeni? Hovnoteije Nemci sc želijo vključiti »antsko zvezo. Iz kakšnih Pobud? z gotovostjo se lah- načinu, kdaj se lahko uporablja sodobno orožje. Tu ni bilo govora o tem, ali sme poveljstvo atlantskega pakta razpolagati z njim. Francija, Nizozemska, Danska, Belgija, Luksemburg in Anglija niso v teh desetih letih kazale napadalnih ciljev nasproti ZSSR. Tega vsaj politične osebnosti niso mogle prepričljivo dokazati. Glede tega ni bil atlantski pakt, ki ima največjo napako vprav v tem, da je samo vojaški pakt, to, kar so hoteli od njega napraviti politiki, kakršen je bil pokojni Mc Caran, kaznovani Mc Charthy in «degradirann> McArthur. Toda atlantski pakt ni bil tak, da bi mogle v njem sodelovati vse države. Bil i** samo vojaški pakt. To ni bila zveza med evropskimi državami o obrambi in gospodarskem političnem ter kulturnem sodelovanju. Od vsega začetka je imel atlantski pakt povsem vojaški značaj. V nekem smislu je imel pakt tudi pozitivno vlogo; v ustvarjanju ravnotežja sil v Evropi. Toda države, ki so se mu pridružile, so bile pod premočnim vplivom velikega prekooceanskega zaveznika. Njegova jeza na Francijo je odraz delnega odpora ukazovanju, ki ga kaže Evropa. Oborožitev atlantskega pakta Res je, dober del tega orožja imajo na razpolago ZDA, toda neprestano se prehaja v drugo fazo: sodobno orožje prejemajo bližnji zavezniki. In kakšno je to orožje? Atomski topovi. Po mnogih indicijah se množična proizvodnja takega orožja ne o-vira zaradi specifičnosti njihovih namenov. Atomski top je navaden top iz posebne jeklene zlitine, ki lahko izstreljuje navadne topovske granate težkega kalibra. Tak top nese do 30 ali kaj več kilometrov daleč. V primeru potrebe pa bo ta top izstreljeval tudi »posebne atomske granate«. In tedaj bo rušilna moč istega orožja okoli tisočkrat večja. Top je postavljen na klasičnega topništva in ves sistem bojevanja. Oborožitev gre nezadržno v novo fazo. Jedrno orožje postaja sestavni del pehotnih enot. To zahteva povsem drug način bojevanja. Kakšna bi morala biti razdalja med sovražno vojsko v primeru u-porabe atomskega topništva, vodenih nuklearnih izstrelkov alt morebitne uporabe atomskih brzometnih topov in strojnic? «To bi ne bila vojna v pravem pomenu besede, je pisal vojaški komentator «New Ycrk Timesa«. To bi bil pravi pokol med dvema vojskama«. Strah pred nemško oborožitvijo Znan je pregovor, da se tisti, ki ga je pičila kača, boji tudi martinčka. Francijo je kača že večkrat pičila. In zato živi med francoskim ljudstvom stalen strah pred tem, da bi Nemčija spremenila re dovolj jasno. In vprav v tem je bistvo vprašanja. Ako imamo na Zapadu države kot Belgijo, Holandsko, Dansko, Norveško, Luksemburg in Francijo, ki nimajo nikakih napadalnih namenov do Nemčije in ZSSR, je povsem logično, da je za te države važno, da se nemška armada, kakršna je bila nekoč, ne obnovi. In kako naj se to prepreči? Kot kaže, je za to samo ena rešitev. In sicer v tem, da se zgradi evropski vojaški mehanizem, s katerim bi se mogla kontrolirati nemška oborožitev. Nemčija se bo oborožila. In če je to nujno, je mnogo bolje, da to stori v neki skupnosti z drugimi državami, ki lahko preprečijo porast novega militarizma. Zato je najbolje ustvariti določeno obliko obramo-nega sodelovanja Zahodne Evrope in s prijateljskimi vezmi povezati evropske države v gospodarski, kultur-svoje ljudstvo v armado. In 1 ni in politični zvezi za mi-tega se je dejansko bati. Iz- roljubno sodelovanje in za-kušnje iz zadnjih vojn govo-1 ščito pred napadom. - “ ~ | ttsimm 6 # Z nad vse uspelega koncerta jugoslovanskih narodnih pesmi v Avditoriju v soboto 8. t. m. Zgoraj: Pevski kvintet iiLisinskin, solistka Andjelka Nežic in solist Sergije Rainis. Spodaj: Gorenjski kvintet s solistko Dano Filipčičevo in solistom Franom Korenom. Kateri mali planeti se najbolj približuj e j o ZemI jinemu tiru Naš goriški rojak astronom univ. prof. dr. Fran Dominko poroča v slovenskem mesečniku « Proteus », časopisu za poljudno prirodoznanstvo, o vprašanju, ki je v zvezi s pojavom bolida v lanskem oktobru, ki so ga videli tudi mnogi Tržačani Leta 1898 so odkrili mali planet Ero«, ki se more približati Zemljinemu tiru do razdalje 23,390.000 kilometrov. Skoraj polovica njegovega tira leži znotraj Marsove elipse. Več kot tri desetletja je bil planet Eros edino znano planetno telo, ki se je približalo Zemlji bolj kakor Mars. Grki vedo povedati, da so boga vojne umirjevale le srčne bolečine; zato so nadeli novemu asteroidu ljubeznivo ime Eros. Leta 1932 so zasledili na nebu nov asteroid, ki se v najugodnejših pogojih približuje Zemlji do razdalje 15 milijonov km; prihodnjo ugodno o-pozicijo tega planeta bomo imeli leta 1956. Imenovali so rtp cvq fes* < ir' ! NOVA DEKORACIJA Karikatura zapadnonemškega socialdemokratskega tednika «Vorwaerts» v Zvezi s ponovno oborožitvijo Nemčije. ko reče, da so si sile atlant- -------- ga pakta v vojaškem po-Eedu priborile velik« odločit-®. Vojaške vaje, ki so bile r h k° jesen in na kate-'h je bila predvidena upora-a atomskih topov, pričajo o nteriški radodarnosti. «Cuvn-1® tajnosti« je odstopilo me-vojaškim ocenam. Izjava °htgomeryja, nato izjave A-t Bauerja in samega Johna, Cel neizP«xlbitno potrjujejo, kov J”* sestanku Predstavni-3ržav članic atlantskega "*** je bilo govora samo o gibljive gosenice z lastno pogonsko silo, podobno kot sa-mogibno topništvo. Ta top je bil izročen silam atlantskega pakta in po nekaterih podatkih iz ZDA bodo z njim oborožene vse topniške enote sil atlantskega pakta. Uporaba teh topov vsiljuje revizijo dosedanje vojne taktike, ki bi morala biti dvojna: v primera uporabe atomskega topništva bi veljala povsem druga pravila o borbenem razporedu enot v napadu in obrambi, v sistemu utrjevanja položajev in razdalji med glavnimi silami in rezervami, v primeru, da se to topništvo ne uporabi bi veljala stara pravila vojne taktike izdelana na izkušnjah iz druge svetovne vojne. Atomske podmornice. Doslej so prve take podmornice bile Izročene vojnim silam ZDA. Medtem ko je izdelava atomskih torpedov izpopolnjena, zelo počasi napreduje delo atomskega pogona podmornic Neki angleški admiral je pred kratkim izjavil, da izdelava atomskega torpeda v celoti menja način vojne tehnike na morju. «Nemogoče si je zamisliti gostoto ladij v premiku in dizlociranje ladij po pomorskih bazah, kot je to bilo doslej. To bi namreč bil najlepši zalogaj za atomski torpedo.* Sedaj se govori o vseh vrstah pehotne oborožitve, ki bi jo treba vskladiti z uporabo sodobnih eksplozivnih sredstev. Govori se o tem, da bodo vse sile atlantskega pakta oborožene s sodobnim orožjem Udarna sila sodobne or-tilerije bo za 500 do 1000-krat močnejša od klasične. Neki strokovnjaki na Zahodu menijo, da bo uporaba nuklearnega topništva popolnoma odstranila uporabo sodobnega Slabo potrošene milijarde «Takoj začutiš njihovo o-zračje, čim stopiš na male trge teh vasi, ki so vse enake, pa naj gre za Corradini, Ta-huna Tozzoli ali Marconi. Pod njihovimi okrušenimi obokanimi pločniki, v nečistem a-rabskem slogu, tavajo psi — v njihov rodovni^ moramo prišteti tudi hijene in šakale — opotekajoči se od lakote, z vidnimi rebri, ki *se jim ne ljubi niti lajati ali pa jim za to nedostaje moči. Mačk ne vidiš: Že zdavnaj so končale v ponvi. Tudi iznad dimnikov se ne dviga dim v nebo, ki ga mrši gebelski veter. Mnoge družine sta le mož in žena, ki ju vidiš tam doli v oljkovem nasadu, oblečena v najrazličnejša oblačila, za žebljastim plugom, ki ga mršava mezga vleče leno in zehajoče, da bi rešila rastline pred napadom trave, ki si pograbi pičlo vlago. Mladina je šla v Tripoli: moški, da bi našli delo v podjetjih, ženske pa službo pri ameriških družinah. Od 1777 družin, ki delajo na 2089 posestvih teh koncesij v Tripolitaniji, se jih dve tretjini nahaja v takem položaju. Obe ustanovi storita kar moreta, da bi jim pomagali prebijati se iz dneva v dan. Poleg nekaj litrov vode, ki jim jih pošiljajo z avtocister-no jim dajeta tudi vsakemu po en funt, 25 kg žita in en kg olja mesečne podpore. S tem se tem ljudem prepreči, da bi umrli, a nič več. Le če bodo dokončali, zaradi pretekle vojne prekinjeno izboljšanje in opremo; če bodo, namreč, uredili namakanje 11 še stalni suši prepuščenih predelov, bo vprašanje rešeno; in ko bodo izročili posestva v last kolonom, ki jih obdelujejo, se bosta ustanovi, to je državna blagajna in žep ubogega davkoplačevalca osvobodili te neustrezne kapljajoče pomoči, ki le odlaga najhujšo lakoto, ki pa ne more pregnati njene prikazni. Po optimističnih računih bi potrebovali poldrugo milijardo, da bi obnovili to. kar je Graziani uničil, ko je zasegel vodovodne cevi v vasi Marconi, da bi jih uporabil za oskrbovanje svojih čet na pohodu proti Solunu. Morda pa bo treba za to tri milijarde. Ali se izplača potrošiti to vsoto, da bi teh 8.000 Italijanov v Libiji vzdržalo na tej zemlji z lastnimi močmi? Ne vem: to je odvisno od politike, ki jo Rim namerava voditi ali ne voditi v Libiji. Vsekakor pa je treba na ta ali oni način potrošiti te milijarde za naše tukajšnje kolone, ki so prišli sem na podlagi pravilne pogodbe in ki imajo vso pravico zahtevati, da se spoštuje v vseh podrobnostih«. (Iz «Corriere della Sera» od JO. decembra pr. IJ ■ iMlro illonlniivlli Spričo tako tragičnega opisa razmer, v katerih živi okoli 8000 Italijanov v Libiji, se nam vsiljuje vprašanje, ali bo tudi v bodoče italijanska po-jitika ostala suženj preživelih koncepcij, ki ji narekujejo tako brezplodno razsipanje narodne imovine samo da o-hrani pri življenju težnje in stremljenja, ki jih nikakor iti moč vskladiti s sodobnimi na-ziranji o vlogi moderne države in s postopno, a stalno krepitvijo miroljubnih nazorov n nuj ni potrebi dobrih in prijateljskih odnosov med država mi in narodi. ga Amor, ker je splošno znano, da je ljubezen močnejša od strasti, ali je zato tudi redkejša in bolj skromna. Tudi temu pogoju zadošča Amor: njegov premer meri komaj 1 km, medtem ko je Eros 12-krat večji. Istega leta so odkrili planet Apollon. ki se približuje Zemlji do razdalje 13 milijonov km in se mu pot okoli Sonca skoraj priljubi Venerinemu tiru, in leta 1936 asteroid Adonis, ki ima močno oploščen kometom podoben tir in gre prav mimo Merkurjeve poti. Toda teh dveh malih planetov niso pozneje nikoli več videli in vse kaže, da sta končno izgubljena, morda zaradi motenj od strani notranjih planetov, ki so utegnile spremeniti velikost in obliko njihovih tirov; odtegnila sta se pogledu, kakor da bi bili zemljani nedostojni vzvišenih lepot Adonisa in Apollona. Leto 1949 pa nam je prineslo nov asteroid Icarus, ki so ga opazovali tudi v naslednjih letih, tako da je njegova pot okoli Sonca astronomu znana: predvideti more v vsakem trenutku njegovo, lego na nebu. Icarus vhaja najgloblje v sončno območje, (do razdalje 28,5 milijonov km), kakor mitološki Ikarus, ki si je nadel krila, jih namazal z voskom in poletel v višave; vosek se je od vročine stopil in prvi pilot se je zrušil v Hellespont, kakor čitamo v starogrških zgodbah. Asteroid Icarus se pa vrača nepoškodovan iz pri-sončja in pot ga vodi mimo Zemljinega tira na najmanjši možni razdalji 7 milijonov km. Prvič bo to nastopilo leta 1968 in astronomi se že danes pripravljajo na ta trenutek. Med vsemi telesi osončja s Stalnim znanim tirom se torej Icarus najbolj približuje Zemlji. Občutne so motnje, ki jih pri tem v njegovem gibanju povzroča sestav Zemlja-Luna. Izmerili bodo velikost motenj in iz njih izračunali natančnejšo vrednost za maso Zemlje in Lune. Leta 1968 pojde tudi tik mimo Merkurja; iz motenj, ki se bodo tedaj pojavile v gibanju asteroida bodo izračunali maso Merkurja, ki je sedaj znana le z razmeroma majhno natančnostjo. Icarusov tir je močno oplo-ščena elipsa: v prisončju je oddaljen od Sonca komaj 28,5 milijonov km, v odsončju pa kar 295 milijonov km. V prisončju se giblje zelo hitro: lok 180 stop. tira opiše v pičlih 1Q dneh. Splošna relativnostna teorija trdi, da se mora planetni tir — elipsa — polagoma sukati okoli Sonca. Pri znatnejši oploščenosti in manjši razdalji v prisončju je učinek večji. Icarus nudi jako ugodne okolnosti, da bi ugotovili učinek, ki so ga doslej izmerili le pri Merkurju, in s tem potrdili, izhodne trditve omenjene teorije. Posebnosti v gibanju Icarusa postavljajo računski astronomiji nemajhne tehnične težave, ki so se jih astronomi že lotili. V prisončju je izpostavljen Icarus močnemu sončnemu segrevanju. Pri privzetku, da se asteroid ne suče okoli lastne osi, bi se moral segrevati do temperature 630 stop. C in izsevati šibko rdečo svetlobo. (Edini primer pri planetih!). Ce se pa vrti,' se sicer močno segreje, ali ne do take mere, da bi izseval lastno svetlobo. Y odsončju je temperatura planeta v obeh primerih nižja od ledišča. Posledice te močne in periodične spremembe v temperaturi se morajo nedvomno pokazati tudi v fizični strukturi planeta. V letu 1937 so zopet pet dni opazovali asteroid Hermes, ki se je gibal na nebu z izredno navidezno hitrostjo: v teku 24 ui je opisal četrtino polnega kroga. Račun je pokazal, da je šel dne 30. X. 1937 mimo Zemlje na razdalji 580.000 km, ki je le za polovico večja od razdalje Lune. Premer Hermesa meri komaj 400 metrov. Hermesa so kasneje zaman iskali na nebu in sklepati moramo. da je končno izgubljen. Vprašujemo se, kaj bi bilo, če bi bil Hermes še bliže Zemlji za 580.000 km? Ne bi morda zapazili prikazen izrednega bolida in padec ogromnega metearita? Znane so posledice in okolnosti padca velikih sibirskih meteoritov, tunguskega in si-hote-alatinskega (1. 1906 oz. 1946). Niso sicer našli ostankov prvega od omenjenih meteoritov. Od drugega so pa našli več desetin ton materiala in ruski akademik Fessen-kov ceni, da je prvotno telo tehtalo okoli tisoč ton in da je imelo premer^ ki je meril več desetin metrov. Okol- nosti padca so bile tako u-godne, da so lahko določili tir meteorita v. medplanet-nem prostoru pred padcem na Zemljo. Izkazalo se je, da se nič ne razlikuje od tirov asteroidov, ki smo jih danes omenili. Kje je meja med asteroidi in velikimi meteoriti ali bolidi? Je le v velikosti in so veliki meteoriti drobci asteroidov, podobno kakor predstavljajo meteorski roji c-stanke razpadlih kometov? Vprašanje je bilo postavljeno ob koncu prejšnjega stoletja in je kasneje padlo v nemar zaradi pomanjkanja novih podatkov. Padec sihote-alatinskega meteorita je spet postavil to vprašanje na dnevni red. Tudi na pojav bolida z dne 25. X. 1954 gleda ostronom predvsem s tega vidika. Zato bomo o njem še podrobneje poročali. F. I>om inko O azijsko - afriški konferenci v Indoneziji NOTRANJE POSOJILO V FRANCIJI? PARIZ, 10. — Po še nepotrjenih vesteh namerava Men-des-France baje razpisati v kratkem večje posojilo, ki naj bi omogočilo izvajanje njegovega gospodarskega programa. Posebne določbe naj bi omogočile udeležbo pri posojilu francoskega kapitala, ki je sedaj položen v tujih bankah ali pa razpoložljiv v Franciji. Obseg francoskega kapitala razpoložljivega v Franciji je še vedno znaten. Neodvisne države Jugovzhodne Azije, Indijo, Pakistan, Burmo, Indonezijo in Ceylon pogosto imenujejo države konference Colombo. To ime so dobile po prvem važnejšem sestanku predstavnikov njihovih vlad, ki je bil pred osmimi meseci v glavnem mestu Ceylonu. Bilo je to lani, v času ženevske konference. Predsedniki petih neodvisnih držav Jugovzhodne Azije, ki so bile zainteresirane na tem, da se vojna na njihovem sosednem ozemlju Indokini dokonča, so se sestali, da bi zavzeli skupno stališče in da bi nekako vplivali na razgovore v Ženevi. Četudi so se te države osvobodile kolonialnega iarma šele po drugi svetovni vojni, četudi so njihovi interesi sko-ro istovetni, in kljub temu da so to države na azijskem področju, druga ob drugi, je bilo vendarle težko doseči e-notno stališče glede zaključka vojne v 'Indokini. Predvsem Indija in nato Burma ter Indonezija so največ pripomokle k temu, da je bilo v Colombu sprejeto enotno mnenje o načinu, kako naj se dokonča vojna v Indokini. Predsedniki vlad peterih držav Jugovzhodne Azije so tedaj priporočali, naj se vojna v Indokini čimprej zaključi z razgovori obeh zainteresiranih strank. Smatra se, da je bilo tako skupno stališče držav konference Colombo v glavnem sprejeto tudi na ženevski konferenci. To je bil resen pripomoček k vzpostavitvi miru v Indokini. Četudi so obstajale tendence, da se vojna v Indokini nadaljuje in da se rešitev tega spora najde le s pomočjo orožja, je bilo vendarle nujno vzeti v poštev stališče teh petih držav. ZDA so bile n. pr. na stališču, naj bi se rešitev v indokitajskem sporu prepustila orožju Zaradi tega je bila ameriška vlada proti rezultatom ženevske konference. Pred dnevi je celo neka visoka uradna osebnost ZDA pri rezimiranju najvažnejših mednarodnih dogodkov preteklega leta ponovno poudarila, da je bil način, s katerim je bil vzpostavljen mir v Vietnamu eden največjih neuspehov diplomacije «svobodnega sveta«. Pred dnevi so države konference Colombo imele svoj drugi važni sestanek. Ob koncu preteklega leta, 28. in 29. decembra, so se predsedniki vlad začeli v začetku omenjenih držav Jugovzhodne Azije sestali v Bogoru, v klimatskem mestu blizu indoneške prestolnice Djakarte Opazovalci poudarjajo, da so ob tej priložnosti predsedniki vlad petih držav mno-_ go laže vskladiti svoja gleu dišča kot je to bil primer na prvi konferenci v Colombu. Glavna točka dnevnega reda dvodnevnega sestanka v Bogoru je bila sklicanje široke konference avtonomnih držav Azije in Afrike. Poleg tega so predsedniki vlad petih držav poslali apel tistim državam, ki razpolagajo z večjimi količinami nuklearne in termonuklerne e-nergije, nai prenehajo vršiti poizkusne eksplozije, katerih posledice zelo škodujejo življenju ljudi tudi na področjih, ki so zelo oddaljena od kraja eksplozije. Iz Bogora je bila poslana tudi zahteva komiteju za razorožitev OZN, naj se takoj loti proučevanja tega problema. Države konference Colombo so nudile polno oporo narodom Tunizije in Maroka v njihovi borbi za nacionalno avtonomijo. Štiri države so i odobrile zahtevo pete članice konference — Indonezije, za priključitev Zahodne Nove Gvineje. Te so izrazile upanje, da bo holandska vlada pristala na razgovore in da bo izpolnila svojo obvezo, ki jo je prevzela na temelju sporazuma z Indonezijo. Najvažnejši rezultat sestanka v Bogoru prav gotovo predstavlja sklep o sklicanju široke azijsko-afriške konference. Po skupnem sklepu bo ta konferenca letos v Indoneziji v zadnjem tednu aprila. Izraženo je bilo upanje, da bodo afriške in azijske države, ki se bodo odzvale te- Angleško naročilo 10.000-tonske ladje ladjedelnici «3.maj» Reške ladjedelnice so sklenile z nekim londonskim brodarjem naročilo za 10.000-ton-sko tovorno ladjo. To je četrta ladja, katero (rade reške ladjedelnice za tujino. Pred časom so tako gradili dve 10.000-tonski ladji za pomorsko družbo (iSuisse Atlantique» in kasneje še tretjo ladjo. Novo naročilo se nanaša na ladjo istih tehničnih značilnosti, kot ze omenjeni grajeni za družbo Vendar pa so lesni trgovci prepričani, da Avstrija tudi sedaj ne namerava dopustiti širšega izvoza lesa v raznih oblikah Položaj je še toliko slabši,' ker se zdi, da Jugoslavija prav tako ne misli dovoliti večjega izvoza. Povpraševanje na Levantu je dokaj visoko in ni mogoče zadovoljiti vsem, ker tr-žeški trgovci ne razpolagajo z" zadostnimi količinami. Cene so se v preteklem tednu gibale okrog 25—26 tisoč- lir za tombat O-III franko vagon Trbiž. »suisse Atiantiquei). Nova iad- j Porasl avsfriiskeqa prometa ja, za katero je ze bila pod- j l U r skozi Rotterdam pisana pogodba bo razvijala 17 milj na uro. Madžarski promet na Reki Poročali smo že o prvi partiji žitaric, katere so prepeljali skozi reško pristanišče za Madžarsko. Tem 10.000 tonam prometa se bo v prvih mesecih tega leta verjetno pridružilo nadaljnjih 50.GU0 ton. Poleg tega računa Reka z dobrim delom zelo velikih količin madžarskega uvoze južno ameriškega blaga. Težave trga z lesom Tržaški lesni trg še vedno pričakuje odločitve avstrijskih oblasti in povečanje izvoza jugoslovanskega lesa. Po podatkih avstrijskega trgovskega delegata v Holandski se je zunanja trgovma med Avstrijo in Holandsko znatno povečala. Zlasti pa se je povečal obseg tranzitnega prometa skozi holandska pristanišča. Avstrijski uvoz skozi Rotterdam, ki je dosegel 1953. leta le 17.419 ton, je v prvih osmih mesecih 1954 dosegel že 15.668 ton. V obratni smeri pa so registrirali promet 24.538 ton dosežen v prvih osmih mesecih, medtem ko so v celem letu 1953 izvozili skozi omenjeno pristanišče le 17.807 ton. Skozi Rotterdam izvažajo predvsem les, papir, karton itd, uvažajo pa sadje, oljnata semena itd. Messerschmitt proizvaja V drugi polovici tega meseca bo znana nemška tovarna »Messerschmitt A-G» pričela proizvajati scoouterje tipa «Vespa» na licenco italijanskega genovskega podjetja «Piaggio», Tovarna bi morala pričeti proizvajati že v prvi polovici tega meseca in se je proizvodnja zakasnila zaradi nedokončanih pogodb med obema družbama. Delovanje omenjene nemške tovarne je vedno živahnejše tudi v Franciji, kjer se pogajajo s francosko družno »SNAH« iz Liona za montiranje motoscoouterjev s kabinami in tremi kolesi, katere bi prodajali po 240.000 frankov. Kontingent za uvoz na celovški velesejem Avstrijske oblasti so odobrile nemški načrt o organiziranju specialne nemške razstave na bližnjem celovškem velesejmu. Poleg tega so avstrijske oblasti odobrile sledeče uvozne kontingente: 60 milijonov lir za italijanske razstavljavce, 5 milijonov šilingov za jugoslovanske, 200.000 DM kot normalni kontingent za Zahodno Nemčijo in 350.000 DM za posebno zgoraj omenjeno razstavo. mu pozivu, poslale na konferenco svoje predsednike vlad ali ministre zunanjih zadev. Pobudniki bodoče konference so poslali vabila vladam 25 azijskih in afriških držav m sicer Afganistanu, Kambodži. Federaciji Centralne A-frike, Ljudski republiki Kitajski, Egiptu, Iraku, Etiopiji, Zlati - ooali, Iranu, Japonski, Ji.rdaniji, Laosu. ' Libanonu, Liberiji, Libiji, Nepalu, Filipinom, Saudovi Arabiji Sudanu, Siriji, Siamu, Turčiji, Severnemu in Južnemu Vietnamu in Jemenu. V poročilu, ki je bilo izdano ob koncu dvodnevnega sestanka v Bogoru, je rečeno, da bo vsaka država, kateri je bilo poslano vabilo, sama lahko odločila o čem želi razpravljati. Hkrati pa sami inicia-torji, t. j. države konference Colombo poudarjajo potrebo, naj se predvsem razpravlja o sledečih treh problemih: o uporabi atomske energije, o gospodarskem sodelovanju, in o tem, kako naj se ublaži napetost v svetu. Posebno pozornost bi po mnenju petih predsednikov vlad konferenca morala posvetiti krepitvi dobre volje in sodelovanja med narodi Azije in Afrike in povečanju njihovega medsebojnega prijateljstva in sosednih odnosov. Najdalje bi morali posvetiti posebno pozornost proučevanju gospodarsko-socialnih in kulturnih problemov, proučevanju posebno za te države Azije in Afrike važnega vprašanja nacionalne suverenosti, plemenske diskriminacije in kolonializma ter položaju, ki ga danes zavzemajo v svetu Azija in Afrika, ter o deležu, ki ga njihove države lahko nudijo svetovnemu miru in mednarodnemu sodelovanju. Sprejem vabila na to konferenco ne more še pomeniti, tudi spremembo gledišča v odnosih do druge države, ampak samo to, da se vlada ki se vabilu odzove, strinja z osnovnimi cilji azijsko-afriške konference. Vabilo na konferenco je bilo poslano vsem tistim državam Azije in Afrike, ki so po mnenju petih predsednikov vlad avtonomne. Najvažneje je prav gotovo to, da se je pet predsednikov vlad strinjalo, povabiti na bodočo azijsko-afriško konferenco tudi Kitajsko. To je prav gotovo realističen sklep. Na tajf način se države konference Colombo, pa četudi nekatere med njimi gojijo določeno nezaupanje nasproti vladi v Pekingu, poudarile dejstvo, da je v mednarodnem sodelovanju nemogoče ignorirati državo 600 milijonov prebivalcev. Z druge strani vabilo Kitajski — kot mnogi menijo — pomeni prav to, da se je nezaupanje nekaterih držav Jugovzhodne Azije znatno zmanjšalo. Na tako spremembo je predvsem vplival doprinos Kitajske, da se vzpostavi v Vietnamu mir, na drugi strani pa tudi stališče Indije in Burme, s: sta nedavno tako srečno zasnovali svoje odnose do Kitajska na petih znanih načelih, ki pomenijo prav to, kar se pod-razumeva pod mirno dejavno koeksistenco. Predsednik Nehru je po sestanku v Bogoru izjavil, da so on in njegovi kolegi ob tej priložnosti razpravljali tudi o petih znanih načelih Nehru je dodal: «Ne vidim, kako se nekdo ne more strinjati s katerim koli teh petih načel«. Cangkajškova vlada na For- mozi je povsem razumljivo bila ignorirana. Premier Nehru je zelo lepo pojasnil, zakaj ni bilo vabilo iz Bogora poslano na Formozo. On je rekel; «Ne obstaja nobena država, ki se imenuje Formoza. To je samo eden izmed kitajskih otokov«. Južna in Severna Koreja prav tako nista bili povabljeni na azijsko-afriško konferenco. Glede njiju je bilo rečeno, da države konference Colombo ne čutijo do njiju tiste odgovornosti, ki jo čutijo do Severnega in Južnega Vietnama. Južnoafriško unijo so izpustili zaradi tega, fcer vodi njena vlada drastično politiko plemenske diskriminacije do svojih nebelih državljanov. Sovraštvo med Izraelom in Arabskimi državami je motilo mnoge opazovalce, ki so mnogo prej delali prognoze glede sestava predvidene a-friško-azijske konference. Oni so se spraševali, ali bodo predstavniki Izraela in arabskih držav pristali, da bi sedli za isto mizo. Toda Izraelu in Arabskim državam so takšno zadrego prihranili enostavno s tem, da Izraela niso povabili na azijsko-afriško konferenco. ' Pri tem je bilo rečeno, da Izrael izpolnjuje vse pogoje, da bi na taki konferenci sodeloval, vendar pa ni bil povabljen iz enostavnega razloga, ker so nekatere države konference Colombo dale prednost Arabskim državam pred Izraelom, Oataja še samo vprašanje, katere izmed povabljenih držav bodo pristale na to, da se prihodnjega aprila pojavijo v Indoneziji na veliki azij-sko-afriški konferenci. 2e danes se lahko ugotovi, da so neodvisne države Jugovzhodne Azije pokazale zares izredno in koristno iniciativo. To je dejansko nadaljevanje tiste politike, ki ima že svojo tradicijo in ki je doslej prišla do izraza ob dveh priložnostih. Prvič ob vprašanju vojne v Indokini, drugič pa, ko so obsodili manilski pakt. Sklicanje azijsko-afriške kon. ference nima namena ustvarjati kakršnega kili novega, tretjega bloka. To je bilo izrecno poudarjeno v poročilih po sestanku v Bogoru. Zaradi tega, trditve nekaterih na Zahodu, ki očitno izražajo nezadovoljstvo neazijskih držav zaradi perspektiv širšega in enakopravnega sodelovanja a-friških in azijskih držav, naj ustrezajo resnici. Te države ne želijo ničesar drugega kot mir in mednarodno sodelovanje. Želijo le živeti in se razvijati, Vremenska napoved za danes: ” ■L*.«. MŽ4 pretežno oblačno, v splošnem suho vreme. Vmes se bo tu pa tam razjasnilo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 9.9 stopinj; najnizja pa 4.9 stopinj. TK&T, torek 11. jauuarja 1955 PRIMORSKI DHEVMIK It A 1)10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.; 18.00; Bocche-rini: Koncert za čelo in orkester. — Trst I.; 19.30: Brahms: Tri rapsodije. — Koper: 20.30: Jakov Gotovac: «Ero z onega sveta«, komična opera v 3 dej. — Slovenija: 16.10: Utrinki iz literature - H. Vouk: Kapitana odstavijo. MHHBB H P lEEESE il — ZASEDANJA V VIDMU ZA UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA PREBIVALSTVO BENEŠKE SLOVENIIE za uveribn režima a obmejnem proinelu V Beneški Sloveniji se še vedno veliko govori o prijateljskem in zasebnem obisku, k; ga je delegacija Jugoslavije za pogajanje o obmejnem prometu v Vidmu napravila po nekaterih beneških vaseh. S tem obiskom in pa z vse pogostejšim: govoricami ter vestmi po časopisju in radiu sz je približala resničnosti stara želja beneškega prebivalstva, da bi se meje videmske pokrajine z Jugoslavijo odprle tudi za promet oseb in blaga. Benečani so namreč od nekdaj imeli s prebivalci Soške doline tesne osebne in trgovske stike. Prebivalci vseh beneških vasi in vasi zahodne Benečije, Rezije in Kanalske doline imajo med prebivalstvom zgornje Savke doline in Soške doline veliko sorodnikov in znancev. Se posebej velja to za prebivalce Tolmina, Bovca in Kobarida. V te kraje so Benečani navadno hodili na delo in se vračali z zaslužkom. Se pod Avstrijo pa so hodili na delo tudi globlje v Slovenijo, na Harvaško in na Koroško. Po prvi in še posebej pa po drugi svetovni vojni pa morajo zaradi velike brezposelnosti v Italiji in pomanjkanja zaslužka v Benečiji odhajati s trebuhom za kruhom v najrazličnejše evropske države, kjer delajo po rudnikih, da lahko zaslužijo zase in za svoje družine, ki doma čakajo na zaslužek svojcev. Koliko bi lahko bilo Benečanom prihranjenega, če bi z uvedbo režima o obmejnem prometu oseb in blaga lahko odhajali na delo v bližnje industrijske in gospodarske centre Slovenije in če bi lahko trgovali s podjetji Soške doline. Pravzaprav bi se s tem obnovila svoječasna trgovina med prebivalstvom, ki biva sedaj na obeh straneh državne meje. Videmska zasedanja naše in jugoslovanske komisije za u-vedbo obmejnega prometa se nanašajo prav na uresničitev zgornjih navedb, ki niso nič drugega kot iskrena želja prebivalstva. Prepričani smo, da bosta obe delegaciji, in nas zanima predvsem to, da bi naša delegacija kar najdostoj-neje zastopala interese prebivalstva, odstranili vse ovire in da bi sedanja državna meja postala samo še administrativnega značaja, ki ne bi neprodušno ločila prebivalstva ene in in druge strani. Izredno lepo vreme V nedeljo in včeraj je nastopilo na Goriškem izredno toplo vreme, ki nam je skoraj pričaralo bližnjo pomlad. Čeprav so bili vsi veseli lepega vremena, ki je omogočilo tudi daljše izprehode v okolico pa so naši kmetje precej zaskrbljeni, ker se bole nenadnega nastopa mraza, ki bi utegnil škoditi sadikam, ki so že pognale. približno pet sto ljudi. Toda odnosi delodajalcev do delavcev in uradnikov niso bili vedno taki, kot jih predpisujejo delovne pogodbe, marveč je bilo več primerov, da so delodajalci nepravilno ravnali z uslužbenci predvsem kar se tiče vprašanja mezd in nadurnega dela. Čeprav je v državi v veljavi delovna pogodba, ki predpisuje posebno doklado za delavce in uradnike, zaposlene v industriji za izdelavo likerjev, so se goriški delodajalci vedno branili izplačevati tovrstno doklado. Po večkratnih protestih u-službencev je pred dnevi končno prišlo do sestanka med sindikati in zastopniki delodajalcev. Na sestanku je bil podpisan sporazum, po katerem so delodajalci priznali svojim uradnikom in delavcem pravico do prejemanja posebne doklade, in sicer vsake tri mesece. Obenem so se v pogodbi obvezali, da izplačajo celotno nagrado za preteklo leto 1954.. S to pogodbo bodo delavci in uradniki, zaposleni v podjetjih za izdelavo likerjev v Gorici, prejeli približno 30.000 lir za preteklo leto in odslej naprej posebno doklado vsake tri mesece. Blišč in beda kurtizank (francoski roman). Tudi študijski del knjižnice se je obogatil v zadnjem času z novimi deli. Naj omenimo nekatera: Kautsky Agrarno vprašanje; Izvor krščanstva; Tito: Borba za socialistično demokracijo (V, zvezek); Heinchelin Charles: Izvor religije; Mende Ti-bor: Indija pred viharjem: dr. Cernic; Doživljali in doživetja (spomini); Engels: Dialektika prirode; Ivan Prijatelj; Eseji in razprave (II. zvezek); Kraigher Alojz; Ivan Cankar (študija o življenju); Darvvin: Nastanek vrst. V tej zbirki so tudi zbrana dela Jurčiča, trdine, Murna in drugih slovenskih klasikov in predstavnikov moderne. Knjižnici je prideljena tudi čitalnica, kjer je na razpolago lepa zbirka našega dnevnega tiska in revij. Goričam na koncertu jugoslovanskih pesmi Goričani so se v velikim številu udeležili koncerta Glasbene Matice v Trstu, na katerem so nastopili jugoslovanski pevci in godci. Njihov nastop je zelo navdušil Goričane. saj je bilo izvajanje jugoslovanskih gostov izredno lepo in točka lepša od točke. Posebno vesel je bil nastop Gorenjskega kvarteta in vsem bodo ti fantje ostali še dolgo v spominu. Opozorilo T, 10 januarjem so urad. ■mjižnica in čitalnica ZSPD sdprti od 8.30 do 14.30. Ob torkih in četrtkih je študijska tnjižnica odprta tudi popoldne od 15. do 16 Podjetja likerjev pristale na 'zptačilo posebne doklade V Gorici je po ustanovitvi proste cone zraslo več podjetij za izdelavo keksov, čokolade in oosebno sladkih alkoholnih pijač, največ likerjev. Ta podjetja so zaposlila Nove knjige v ljudski knjižnici Naša Ljudska knjižnica, ki se je morala leta 1947 preseliti s Travnika na Solkansko cesto, ter pozneje na Koren, sedaj že več let deluje v Ul. Ascoli št. 1-1. Čeprav ne prejema niti denarne niti kakšne druge podpore od vlade in njenih krajevnih predstavnikov, odnosno kulturnih ustanov, pa vendar skuša s svojimi skromnimi sredstvi nuditi našemu izobrazbe in zdravega razvedrila željnemu človeku ne samo izbor klasične slovenske književnosti, ampak tudi novejša domoča dela in dela znamenitih tujih avtorjev v slovenskem prevodu. Za primer naj navedemo seznam nekaterih del, ki si jih je knjižnica oskrbela v zadnjih tednih. Med leposlovnimi knjigami opozarjamo ljubitelje knjig predvsem na sledeča dela: Josip Ribičič; Trije na pohodu (novele); Jovan Veselinovič: Hajduk Stanko (ro- man); Potovanja Marka Pola (prepod iz italijanščine); Korejske pripovedke (mladinska knjiga); E. Zola; Rim (roman) in Lurd (roman); Jože Pahor: Serenissima (roman iz beneške republike); Potrč: Na kmetih (roman, ki spada med najboljša povojna slovenska delat; Roland: Jean Cristophe (roman, prevod iz francoščine); L. Bromfield; Hoč v Bombaju (roman); Icasa Jorge: Mešanci (roman); Frank Leon-hard; Jezusovi apostoli (nemški sodobni roman); E Vitto-rini; Pogovori na Siciliji (prevod iz italijanščne); Balzac: Zmagovalci teka čez drn in sfrn Ob lepem vremenu je bil v nedeljo popoldne v okviru ZSM zimski tek čez drn in strn, katerega se je udeležila mladina iz Sovodenj in drugih krajev Goriške. Najprej so tekli otroci od 10. do 15. leta. Med njimi so prvi trije pritekli na cilj proge 500 m: 1. Franko Lavrenčič iz Doberdoba. 2. Zorko Kuzmin iz Sovodenj in 3. Karlo Ferletič iz Doberdoba V drugi skupini so tekli mladinci nad 15 let starosti, ki so tekli na progi 2.000 m. Prvi je prišel na cilj Marko Devetak iz Sovodenj. drugi Jožko predstavnik D. K. «Simon Gregorčič, in tretji Emil Vižintin iz Sovodenj. Mladinci te skupine so tekli zelo dobro, ker so bili za tek tudi dobro trenirani. V tretji skupini pa so tekle Sovodenjke. prva je prišla na cilj 1000 m dolge proge Blanka Kuzmin, druga Iva Devetak in tretja Marija Tomšič. Po športni prireditvi so se tekmovalci in tekmovalke skupaj z ostalo mladino zbrali v prosvetni dvorani kjer so .prvi trije tekmovalci od vsake kategorije prejeli nagrade. Po tem pa so se skupno veselili do 17. ure «Zele/ničiir» iz Šempetra /opel mm\ «ftaliB» z 1:0 V nedeljo popoldne je nogometna ekipa iz Ronk vrnila obisk «Zelezničarju» iz Šempetra in se z njim sestala na šempetrskem nogometnem igrišču. Tudi tokrat je prišlo od vsepovsod mnogo gledalcev; bilo jih je nad 3000. Tudi lepo vreme je prispevalo k uspehu tega nogometnega srečanja. Igra je bila lepa in obe ekipi sta se zelo potrudili. Zopet je zmagal «2e-lezničar« 1:0. prvi polčas 0:0. ::::!: Spini!!! “f, -ttšiliiiii; “ ::: ir’: S ' dER jlfHPiS li it & :T, SBI Zj •|j. 'k?p' | M II Ig || i lite H liSis ss PRVA NOGOMETNA TERMA Z ITALIJANSKIM MOŠTVOM V LJUBLJANI KONEC PRIREDITEV NA LAUBERHORNU ODRED-UDINESE 2:1 (1:0) Kdaj se bo v Trstu kdo zganil za kakršnokoli srečanje z jugoslovanskimi športniki? V■ nedeljo je v Ljubljani gostovalo videmsko moštvo Udi-nese. Ne da bi nas posebej zanimal izid tekme z ljubljanskim Odredom, moramo zlasti poudariti pozitivnost dogodka, ki je v tem, da je sploh pttšlo do prvega stika nckega italijanskega moštva s slovenskim, Udinese je šel v Ljubljano m aprila pride Odred v Videm. Tako so se ekipam nekaterih drugih športnih panog, ki so že bile v Jugoslaviji, čeprav poredkoma, sedaj prirdužili še nomogetaši. (Pred leti je sicer Lazio gostoval v Beogradu). Pri tem nas pa samo nekaj moti. Kakor so že nekatere ekipe hodile na gostovati ja v Jugoslavijo in so tudi mnoga jugoslovanska moštva (zlasti košarkarska, obdojkarska, boksarska) gostovala v Italiji — od Benetk do San Rema, od Tridenta do Palerma, — tako moramo tudi ugotoviti, da v Trst in iz Trsta še sedaj nič ne pride. Stvar Odreda je seveda, koga je povabil. Toda mar ne bi bilo mogoče tudi gostovanje Triestme? Ali tržaških košarkarjev, kakega od-bojakrskega moštva? In če bo kaj kmalu v pokritem bazenu kaka mednarodna prireditev, ali ne bi tedaj kazalo povabiti tudi Jugoslovanov? Vsekakor upamo, da se bo tudi v tem pogledu kmalu zboljšalo. Pa še nekaj je, mimo česar tudi ne moremo kar molče. Lokalni listi so namreč gostovanje videmskega moštva kar ignorirali. Sele včerajšnji popoldanski Piccolo se je splašil, ter napisal nekaj besed. Pri tem pa res ne vemo, ali je nepoučenost ali tendencioznost —, in šport je pač najmanj področje za take vrste novinarskega izživljanja — ko piše, da je Odred član jugoslovanske prve lige. Prepričani smo, da se vodstvo Odreda v posojanjih z Udinese gotovo ni predstavilo na tak nepriporočljiv način. Res jJ namreč — >n športnemu uredniku pri Piccolu ne bi bilo tako težko se o tem poučiti — da je Odred v drugi ligi, kjer je šele v zadnjih tekmah pred koncem jesenskega dela prvenstvenega tekmovanja dosegel nekoliko boljše mesto. Prej se je pa «krepko» držal pri zadnjem mestu. Udinese je v Ljubljani nastopil z igralci: Geatti (namesto Romana, ki je bi) pozvan v Bologno kot kandidat za reprezentančno moštvo »Pomlad«); Zorzi. Sani; Azzimonti. Pinardi, Morelli (DellTnnocen-ti): Castaldo (Perissinotto), Selmosson (Menegotti). Betti- ni, Bernard, La Forgia (Castaldo). V moštvu Odreda pa so igrali:- Brezar II.: Medved. Klančišar: žumbar, Berginc, Leskov; Krgin, Vogrič. Brezar L. Zdravkovic (Hočevar), Belcer. Na zelo blatnem igrišču so se vsekakor bolj znašli domačini. ki so predvsem v prvem času igrali z velikim poletom, medtem ko se jim je v drugem polčasu že poznala utrujenost. Drugi polčas je pripadal gostom. ki se pa tudi niso posebno trudili. Gole so dosegli Vogrič in Hočevar za Odred in Castaldo za Udinese. -— Sodnik Gvardjančič ni sodil najbolje. # * Ss Včeraj popoldne okoli Ib. ure so se igralci »Udinese« tir-njli s Pu>nikovim avtobusom co bloka na Fernetičih. Po hitro opravljenih obmcjftih formalnostih na jugoslovanski strani bloka so igralci prešli mejno črto, kjer jih, je že od 10. ure dopoldne čakal avtobus iz Vidma. Igralci bi se morali namreč do takrat vrniti, toda tlani sOdredan so jih zadržaU na kosilu ,v Ljubljani. Poiskali smo sekretarja moštva «Udinese» Criscuola ter njemu in drugim nogometašem zastavili nekaj vprašanj: uNismo vajeni tako blatnih igrišči), so pripovedovali, «pa tudi smolo smo imeli)), so zatrjevali. »BiH smo zelo lepo | in prisrčno sprejeti, ne samo | od enajstorice, ki nas je porabila, temveč tudi od občtn-istva, ki je' bilo objektivno in i ji vse poedine akcije posameznikov nagradilo z močnim ploskanjem. Kar pa se rezultata tiče. upamo, da se bomo revanžirali na prihodnji tekmi t> aprilu, ko bo sOdred,> naš gostu. Čeprav so bili v precejšnji zamudi, so se igralci še. postavili k obmejni zapornici, da jih je slikal naš fotoreporter, potem so se pa vsedli v avtobus, ki jih je odpeljal v Videm. ŠE £N VELIK USPEH JUGOSLOVANOV CM ZVEZDA-NAClflNAL 31 (1:1) Danes nastopijo Beograjčani proti mošt-v,u lndependiente v turnirski tekmi DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. KINO CORSO. 17: «Vitezi okrogle mize«, panoramsko platno, A. Gardner in R. Taylor. VERDI. 16: «Daljna dežela«, barvni film, J. Stewart. CENTRALE. 17: »Čutnost«, E. Rosst-Drago in A Nazzari. VITTORIA. 17: »Brez matere«, R. Widmarck. MODERNO. 17: ((Legenda o Piavi«, G. M. Canale in R. Baldini. O Crveni zvezdi, ki je pred dnevi premagala na mednarodnem nogometnem turnirju v Buenos Airesu argentinsko moštvo River Plate, je prispela druga vest, ki ni manj ugodna in presenetljiva. Crvena zvezda je premagala eno najboljših moštev Urugva. ja in Južne Amerike, »Nacio-nal« iz Montevidea s 3:1 (1:0). Zmaga nad Nacionalom je hkrati tudi prvi triumf jugoslovanskih nogometašev nad urugvajskimi. Škoda je le. ta tekma ne spada med tutnirske tekme. In čeprav lahko vliva igralcem samozavest, je prav tako lahko tudi nekoliko škodljiva za ohranitev njihove dobre kondicije. Lahko se pa celo zgodi,.da se igralci prevzamejo, češ saj mi te Južnoameri-kance gladko »nesemo«... Danes bo namreč igrala Crvena zvezda svojo drugo turnirsko tekmo z Indepen-diente, ki je že premagal Au-strio s 3:0. Nacional je zdaj skupaj s Penarplom biser urugvajskega nogometa. To je moštvo, ki doslej na svojem igrišču proti evropskemu moštvu se ni doživelo poraza. S tem je uspeh Crvcne-zvezde še večji, ker se je prvi'posrečilo prekiniti to tradicijo in rehabilitirati številna evropska moštva, ki so tam bila poražena. Ta zmaga je spričo tega. da je bila izbojevanja v Montevideu pred ognjevito urugvajsko publiko. Vzbudila zelo ugoden odmev v nogometnem svetu. Crvena zvezda je tretje jugoslovansko moštvo, ki je doslej nastopalo proti Nacionalu. V začetku 195.3 je bil Dinamo poražen z 1:3, konec istega leta je Partizan igral neodločeno. Izmed igralcev, ki so nastopili proti Crveni zvezdi, jih je osem članov državne reprezentance. eusiria Rfuer nate 3:2 BUENOS AIRES. 10. — Na mednarodnem nogometnem tur. nirju v Buenos Airesu je Au-stria premagala tamkajšnje moštvo River Plate s 3:2 (2:1). River Plate je doživel že drugi poraz na tem turnirju. Nogometaši in funkcionarji «Udinese» so rade volje ustregli prošnji našega fotoreporterja in so se zbrali ob obmejni zapornici na bloku na Fernetičih, da jih je fotografiral. Priliko so seveda izrabili tudi člani italijanske obmejne policije, vsi navdušeni atifosi«, ki so se pomešali med igralce ter s svojo prisotnostjo dokumentirali avtentičnost fotografije. Julen (slalom) in Seiler (kombinacija) V slalomu Avstrijci niso imeli tiste važne vloge kot v smuku Drugi dan na mednarodnem smuškem tekmovanju na Laubenhornu pri Wengenu (Švica) je pomenil za Avstrijce majhno katastrofo. Po prvem dnevu absolutne premoči v smuku so po drugem dnevu doživeli v slalomu hud poraz in komaj rešili dve prvi mesti v kombinaciji. Mogoče jih je nekoliko prevarala tudi proga, ki je bila izpeljana nekoliko nenavadno, tako da so tekmovalci že v prvem delu dosegli maksimalno brzino. nakar so zavozili v vrata, kjer so morali zavirati skoraj do cilja. In pri tem se je dogajalo, da je prav pred ciljem marsikoga zaneslo izven vrat. Avstrijci, ki so vozili zelo drzno, so pri tem imeli največ smole. Prvo mesto si je osvojil Švicar Julen iz Zermatta, ki je že v začetku sezone zelo dobro pripravljen in ki je' ze prejšnjo nedeljo v Adelbodnu zmagal pred Francozom Duvillar-dom. ki je bil danes tretji. Od Avstrijcev sta razmeroma previdno vozila Molterer in Seiler, ki jima je bilo na tem, da si ne pokvarita izgledov za dobro klasifikacijo v kombinaciji. In res sta kljub šele 6. in 7. mestu v slalomu osvojila prvo in drugo mesto v kombinaciji, medtem ko je Julen šele četrti za Duvillardom. Rezultati: Slalom: 1. Julen (šv.) 135”8; 2. Perret (Fr.) 139”8: 3. Duvil-lard (Fr.) 141”; 4. Hillbrandt (A.) 142”5; 5. Schneider (Šv.) 142”6; 6. Molterer (A.) 143”5; 7. Sailer (A.) 143”7: 8. De Huer-tas (Fr.) 143”9: 9. Coutt^t (Fr.) 147”3: 10. Forrer (Šv.) 147”6: 13. Zecchini (It.) 149”2; 20. Bur-rini Bruno (It.) 153”4; 35. Pom-panin (It.) 165”5. Kombinacija (smuk in slalom): 1. Sailer (A.) 3.49 t.; 2. Molterer (A.) 5.18; 3. Duvil-lard (Fr.) 6.73; 4. Julen (Šv.) 7.18; 5. Obereigner (A.) 7.89: 6. Hillbrandt (A.) 9.13; 7. Forrer (Šv.) 9.82: 8. Vuarnet (Fr.) 9.88; 9. Perret (Fr.) 11.13: 10. Staub (šv.) 11.16: 11. Schuster (A ) 11.53: 12. Rieder (A.) 12.84; 13. Couttet (Fr.) 12.89: 14. De Huertas. (Fr.) 13.62; 15. Ruedi (šv.) 14: 16. Roy (Polj.) 14.98; 17. Zecchini (11.) 15; 23. Bur-rini Bruno (It.) 17.54; 35. Pom-panin (It.) 30.31. Hokejsko moštvo ((Ljubljane« je v Celovcu izgubilo tekmo proti klubu KAC s 3:5 (0.1, 3:2. 0:2). . V kraju Zeli ara See je Ljubljana premagala istoimensko moštvo z 8:3 (4:2. 0:1, 4:0). Dinamo je premagal kombinirano moštvo Beiruta s 4:2 (1:1). Gole za goste so dosegli Benko 2, Conč in Čajkovski pa po enega. >;t t;.- »c Partizan je odigral 7 tekmo na svoji turneji. Za nasprotnika je imei moštvo Neundorf. To je bilo že četrto srečanje Beograjčanov z istim nasprotnikom. Nemško moštvo se je od srečanja do srečanja po- pravljalo in uspelo doseči v četrti tekmi neodločen rezultat. LOS ANGELES, 10. — Gras-shoppers iz Zuericha je premagal moštvo All-Stars iz južne Kalifornije z 11:1. * # * Argentinsko moštvo Inde-pendiente je premagalo švicarsko moštvo Chaux-de-Fonds • 6:1 i. 2:1). KLJUB POMANJKLJIVI PRIPRAVI Velemojstrski Proti velemojstrom na turnirju v Hastingsu je Fuderer dosegel 2,5:2,S Na kratko smo že v nedeljski številki poročali o zaključku mednarodnega šahovskega turnirja v Hastingsu. Danes navajamo še nekaj podrobnosti. Prvič je treba takoj ugotoviti. kar smo sicer že nekoč poudarili, da je bil letos ta turnir zelo močno zaseden. Na njem je namreč sodelovalo pet velemojstrov, ostali udeleženci pa so tudi v mednarodnem merilu priznani šahisti. Razen rezultata Szabo - Fuderer 1:0, ki smo ga že navedli, so bili v zadnjem kolu doseženi še sledeči rezultati: Smislov - Phillips 1:0, Keres -Fairhurst 1:0, Pachman - Don-ner 1:0, Unzicker - Alexander. Unzicker je remiziral tudi v prekinjeni igri s Pachmanom. Končni vrstni red turnirja je torej: Smislov, Keres (oba SZ) 7; Fuderer (Jugoslavija), Szabo (Madžarska). Pachman (CSR) 5.5; Unzicker (Nemčija) j 5; AIexander (Anglija) 4.3; i Donner (Nizozemska) 2.5; Fairhurst (Anglija) 1.5; Phillips (Anglija) 1. Poleg glavne skupine se je turnirja v Hastingsu udeležilo tudi 20 šahistov, ki so igrali v dveh rezervnih skupinah. Zir nimivo je, da sta v obeh skupinah sodelovala tudi Jugoslovana, in to z zelo dobrim uspehom. V prvi skupini je sodeloval jugoslovanski mojster Andric, ki je podelil drugo in tretje mesto s Persitzem (6.5 točk), medtem ko je prvo mesto v tej grupi osvojil Billek s 6 točkami. V drugi rezervni skupini je zmagal beograjski mojstrski kandidat Vasiljevič s 7 točkami pred Courtnejem. Mardle-jem in Rinderjem. ki so v devetih kolih dosegli po 6 točk. Hitra zmaga Cavicchija BOLOGNA. 10. — Malo so imeli gledalci od dvoboja med italijanskim prvakom težke kategorije Cavicchijem (92 kg) in Nemcem Nuernbergom (100 Kg) Dvoboj se je končal že v prvi rundi, ker so sekundantje Nemca vrgli gobo, potem ko ie pred tem Nemec že petkrat padel na tla. jugoslovanska moštva v inozemstvu Drugo tekmo na turneji po Turčiji je »Sarajevo« igralo z jesenskim prvakom Turčije «Galata Saraj«. Tekma se je končala 3:3 (2:0). Sarajevo je izpustilo priliko, da bi prepričljivo zmagalo nad turškim jesenskim prvakom. V tretji tekmi na turneji po Turčiji je «Sarajevo» premagalo moštvo Bešiktaša z 2:1 (2:1). »Sarajevo« ni igralo najbolje v tej tekmi. Igralcem se je poznalo, dg so utrujeni še od težke tekme z Galata Sarajem. * # Nogometni klub iz Zagreba Jane na Cneiiiah predvaja DANES 11. t. m. in JUTRI 12. t. m. x začetkom ob 18, uri barvni film: S .Ni ((Avtobus smrti) i r Veliki tolminski kmečki punt B. GRAFENAUER 5. Dana v Gorici, tega 29 mest-oetobra 1713». Na ta način komisija iska-še Ivana Gradnika, Blaža egorja iz Krasne, Jakoba rudna, Valentina Muniha, >tra KoffU in Pavla Kragu-i, nekaterim, tako Gradniku, i že med tem iskanjem za-enila premoženje v korist ■žavne blagajne. Gradnika so cer po koncu januarja ujeli zdi se da na Kranjskem — legova žena pa se je izmak-la po zaslugi Lovreta Kra-ilja. Puntarji, ki niso bili v vodnih vrstah, so morali tako-na novo priseči zvestobo in se odreči uporu- »Jest N.: Persessem Bogu u s s e m u mogotschemu ena tschista persega: da se jest nikoli vetsch is silno volo sapo-pasti, alli skusi sam sebe, ali skusi vetsch drugich kakschno sillo sturiti ali se skusi eniga drusiga k škodi dischelsskimu miru pregovoriti pustiti, alli pak skusi serditodt gospodi nobenimu škoditi, alli masuati se uselej se mirnu dersati, gosposki pokorn biti. ienu se vsake put na Casarsko, ienu Gosposko Sapout na vse kra-ie, kamkole potribuam budent. postaviti, ienu tudi Vnopredak ad te Slavpa Casarska Comi-sie Keriene, ienu ad Casarske Suitlosti Poteriene sertentia vseh ispuniti, koker mene Bog Vsemumogechne, nigova pra-segnene mati. bres Vsega, ma-desa požeta Diviza Maria ienu vse Suetnike nebeške pomo-reia. Amen«. Sledila je krvava rihta. Tolminci so bili sojeni v Gorici. Dne 17. aprila 1714 je bila izrečena smrtna sodba nad Ivanom Gradnikom, Lovretom Kraguljem, Martinom Munihom in Gregorjem Kobalom, pozneje še nad ostalimi. 150 Tolmincev je bilo obsojeno na razne zaporne kazni, 11 glavnih pa je bilo obsojenih na smrt — odsekali so jim glave, nato pa so bila njihova telesa razčetverjena in kmetom v svarilo razobeše- na v bližini Gorice; 20. aprila so usmrtili Gradnika, Kragulja, Muniha in Kobala. 21. a-prila Andreja Laharnarja, Simona Goljo. Stefana Maraža in Andreja Goljo, 23. aprila Matijo Podgornika, Valentina Lapajno in Valentina Muniha Pred zbranimi župani vseh tolminskih sesesk so položili glave za to. kar so dosegli slovenski kmetje sele po 1848. letu. Drugi uporniki — iz spodnjega dela dežele pa so bili sojeni po svojih deželskih sodiščih, Vendar je bila dolga sodba končana šele dve leti pozneje, leta 1716. Zaključno poročilo o tej sodbi, izvršeni na podlagi posebnega cesarje- vega dekreta z dne 8. marca 1716, je podal takratni goriški deželni glavar grof VVilden-stein 22. aprila 1717. Dne 12. septembra je bilo izpuščenih še tistih 61 upornikov, ki so bili dotlej v ječi. Pač Pa jim je bilo delno (do polovice, tretjine ali četrtine) zaplenjeno premoženje. Zupani in vaški sodniki, ki so se udeležili upora, so bili odstavljeni in njihova ponovna izvolitev za vselej prepovedana. Vaščani na Tolminskem niso smeli več izvrševati svojega posla, ker so v času upora Tolmince podpihovali. «Duhovniki, ki niso bili obenem dušni pastirji« (ecclcsiastici non cura-ti) in ki «so zapeljevali to preprosto ljudstvo z najslabšimi nasveti«, so bili izgnani ne le s Tolminskega, marveč iz vse Goriške in v bodoče niso smeli dobiti nikakega cerkvenega mesta na Tolminskem. Nemški Rut, ki se upo- « Jutri bomo začeli objavljati spomine VLADIMIRA BARTOLA Mladost pri St. Ivanu» poslej niso smeli več voliti svojih županov sami, marveč le predlagati tri. može (na zahtevo gosposke lahko tudi po dvakrat), izmed katerih je nato izbira! zemljiški gospod. »Prokuratorji« in «notarji» ra ni udeležil, je dobil za nagrado 300 goldinarjev, vsa druga gospostva pa so morala plačati težke kazni: Tolminsko 2000. Rihemberk 1500, Svar-cenek 650. Kanal 600, vasi okrog Steverjana 200. Glavar- jevi odloki o vsem tem so bili razglašeni v nemškem originalu, pa tudi v slovenskem in nekateri v italijanskem prevodu. Tolminske upornosti s tem seveda ni bilo konec. Leta 1787 so se Tolminci v zvezi s preračunavanjem zemljiškega davka v nove mere ob izdelavi jožefinskega katastra znova uprli, v končni borbi proti zemljiškemu gospostvu leta 1848 pa je prav tolminski poslanec Gorjup v dunajskem državnem zboru ostro ugovarjal proti zahtevi, da so bile podložniške dajatve zemljiškim gospodom kadarkoli opravičene; »Dolgo trajajoča krivica postaja vedno krivičnejša, ne dobi pa veljave pravica«. In končno je bilo prav Tolminsko v narodnoosvobodilni borbi med najbolj trdnimi postojankami osvobojenega o-zemlja na Slovenskem Primorskem, ob čemer se je tudi v tej največji borbi za slovenski narodni obstanek znova pokazala stara borbenost tolminskih puntarjev. KONEC Igralci: Rod Cameron, Wayne Morris, Kay Buckley PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO. OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV umrn TRST UL. GINNASTICA 22 • TEL. 95998 Poslini Me dobro po nojuvdneii cenah