lih* j* vsak *M hi iuued dalljr «e«P* Son-and Hottdsjs. ^TO-YEAR XXL v i I JI GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalftki in upravnUkl proetori: 8667 8. Uwnd«U A ve. Offic« of Publtcatfent M67 South LawndaU Ava. TeUphone, Rockw«kl 4904 uvel v ZA VIŠJO MEZDO ~ Minimum $1-50 pet m "mZ*Chicigo, 111., pondeljek, 15. oktobra (October 15) , 1928, Acceptance fw >( »p«cU» r«U of poeUge previdni for i« aecttoa 1103. Act of Oct. 1. IfIT, •utkoriied on Juae 14, 1918, Bubarrlption $6.00 mILM ŠTEV.—NUMBER 242 — Savjafl ponujajo dolgo vralo koncesij Radi bi dobili $150,000,000 tu-Jezemskega kapitala v Rusijo. \ Moskva, 13. okt. — Sovjetska ^fi^ft te?komiflija ** oddajanje koncesij estifc ^ LJtujeiemskim kapitalistom je Washiington, D. C {jlo delavskega d pravi, da je odpor pro^fcpo iju mezde tesarskih £lavcev vedno večji. * Poročilo se nanaša na štiride-ift mest, a mezda se je samo v treh mestih povišala od meseca maja leta 1928, da je višja, kot je bila leta 1927 dne prvega dne prvega maja. V letu 1927 si je unija tesarskih delavcev priborila povišanje mezde samo v dvanajst mestih. To leto je pa mezda padla v Jacksonvillu od enega dotarja na osemdeset centov na uro. Tesarski delavci so pritegnili v skupino mest, ki plačuje dolar petdeset centov na uro me-gto Newark, tako da je zdaj v skupini pet mest. Ostala mesta, t katerih plačujejo tesarskim delavcem najvišjo mezdo so: Chicago, New York, Pittsburgh in St. Louis. Uniji se ni posrečilo povišati minimalne mezde nad $1.50 v nobenem mestu. Poročilo pokazuje, da je mini-malna mezda za uro dela v tri in trideset mestih višja, kot je bila leta 1923. Le v Los Aitgele-su plačajo nižjo mezdo kot leta 1923. Letos so si tesarski delavci friborili štirideset ur dela v tednu v Seattlu in St. Louisu. Lati so si prvikrat tesarski delavci priborili štirideset ur dela, ko k podjetniki podpisali pogo&o VDenverju, Colo. Štiri in šti-1 rideset ur dela je praktično uvedeno v splošnem. Naslednja tablica pokazuje, hko tesarskim delavcem poviAala mezda v raznih mestih od leta 1913, 1920 pa do J928. MmU Let< Baltimore .... Boiton ....... Chicaifo ...... CJeveland ..... Denver ...... ' Ditroit ...... bdianapolia .. lanm City... Angeles... Minneapolin ,., N«w York..... Omaha ....... Mladelphia .. Httuburjrh ... 8t Louis...... kn Franciaco. IMttU ...... Waihinyton .. o 1913 1920 1928 $0.438 $0.90 $1.10 .50 1.00 1.26 .65 1.25 1.60 .50 1.25 1.876 .60 1.125 1.26 .50 1.00 1.16 .50 1.00 1.225 .55 1.00 1.26 .50 J75 1.00 .50 1.00 1.00 .625 1.126 1.50 .50 1.125 1.00 .50 lil25 1.26 .50 .90 1.60 .625 1.00 1.60 .625 1.063 1.126 .503 1.00 1.125 .50 .95 1.26 SNEŽEN VIHAR USTAVIL ŽETEV V KANADI. objavila dolg seznam kon »j, ki so na razpolago za in-ranje privatnega kapitala usiji. Za vse koncesije je investirati najmanj 300 Ijonov rabljev (160 milijonov dolarjev.) ' Seznam koncesij pomeni, da je sovjetska vlada pripravljena odstopiti 20 odstotkov železniškega transporta tujim bankirjem poleg velikega deleža industrij, rudarstva in gozdov. Ameriškim in drugim kapita- OdobrHi redukcijo mezde $5.80 v referendumu. na Albia, Iowa. — Distriktna organizacija rudarjev, United Mine Workers, v državi Iowi je 12. oktobra v splošnem glasovanju sprejela novo mezdno pogodbo z lastniki rovov s 3235 glasovi proti 1644. _ V novi pogodbi je mezda rudarjev znižana na $5.80 dnevno. Rudarji se vrnejo na delo v e-nem tednu. PONESREČEN BANČNI VLOM. Vlomilci so pustili mestu. orodje na Sneg je spremljal hud vihar. Saakatoon, Sask. — Snežen v«har je drvil prek kanadskih •*°vinc Alberta in Saskatche-in ustavil žetev. Snežilo ni **no. ampak sneg je spremljal •tfan vihar od severja in se-*rovzhoda. Podiral je telefon-f in brzojavne drogove. nadškof obsojen t ječo. P»«ck, Poljska, 18. okt. — Jadnkof Kowalalri, vodja raa-katoliške sekte marijavi-F^je bil včeraj obsojen na 82 Cf^ 7-apors radi seksualnih med nunami v martfavit-k,(>štru. Med obravnavo f*Jprišlo na dan, da je nadškof šest žen. ukradli truk In radio aparate. - Trlj« ba^Bti *tek večer naskočili___ pt**na. ki je vodi truk. na i? m j€ b|lo naloženih 28 re-»bratov v vrednosti $4.000. ' '*> prevozili več milj. so P*** vrgH na cesto in se od-E™ - trukom ia zalogo radio P*H »ledu ZS banditi. I no Ericl Freeport, I1L—Ko so zjutraj prišli bančni uslužbenci državne banke v Ročk Cityju na delo, so našli razno vlomilsko orodje, ki so ga pustili vlomilci, ki so skušali ponoči vlomiti v banko. Vlomilci so se najbrž zbali, da kdo prihaja, pa so pustili orodje in zbežali. Italijanski delavci dobivajo ril kot plačo. Rim, 18. okt. — Delavci na poljih riža v okolišu Alessan-drije v Piedmontu so bili letos po dogovoru med fašistovskim delavskim sindikatom in lastni ki polja plačani z ritem namesto v denarju. Dečki od 14. do 15. leta so dobili 17 funtov riža na dan, dečld od 15. do 16. leta 28 funtov irt oni od 16. do 17. leta 85 funtov riža. Deklice od 15. do 16. leta so dobile 20 funtov in'starejše delavke po 26 funtov riža dnevna Tržna cena rižu je letos tri cente funt, kar dokazuje, kako imenitna je bila ta Dva v DctroUn radi tve. V FASlSTOVSKI ITALIJI Rl REMI NITI HIR0 Fašlstovski režim se pripravlja za privijanje vijaka. — Fašisti na vodilnih mestih se izmenjavajo. — Mlačneže nadomeščajo s fanatiki. — Mlačni časopisi upadajo cenzuri. — Nizke mezde In dolg delavni čas. — Požigi in nezadovoljstvo med delavci. Curih, Švica. (I. I.) — Brutalno ravnanje z jetniki ni edino znamenje, da prihaja polom fa-šistovskega režima počasi, toda sigurno. Fašisti hočejo gospo- listom je p. pr. na razpolago Pred ] kat«ro J^°' koncesija za zgraditev in obra- ^ tovanje 3100 milj železniških prog; druga koncesija nudi centrale parne ia hidroelektrične sile 515,000 kilovatov kapacitete. Tretja koncesija daje deset milijonov a krov gozda za iz-seka vanje lesa, četrta zlat rudnik z 200 tonami rude letne produkcije, dalje plavži in topilnice z letno produkcijo dveh milijonov ton surovega železa, tovarne za proizvajanje 10,000 traktorjev letno in druge tovarne za 5000 pasažirskih in tovornih vagonov, pol milijona bicikljev in 10,000 do stotisoč avtomobilov in trukov. Neki zlati rudnik, za katerega iščejo sovjeti $2,-500,000 kapitala, nosi letno pet ton čistega zlata vrednega trinajst milijonov dolarjev. Tudi veHki kanal med Volgo in Donom je med ponudbami za privotno obratovanje po tujih kapitalistih. " lowski radarji tprt- Jtll novo lostvioo Detroit, Mkrh. — Dva moža, Id sta ss sporekla v paradi na Kolumbov dan radi fašistične zastave, katera se je pojavila v vrsti, tU obstrelils drug drugega. Oba sta težko ranjena. preiti na ta način, da z izredno ostrostjo rešujejo ekonomske in finančne probleme. Zdaj izmenjavajo osebe na vodilnih mestih, fašistovsko časopisje pa piše. da ae vse normalno razvija. V resnici je pa stvar taka, da se fašistovski režim pripravlja še bolj priviti vijake. Zupani v Milanu, Rimu in Florenci so morali podati ostavko. Na njih mesta so bili imenovani fanatični reakcijonarji. Obenem pa prihajajo zopet v milost fašisti, ki so bili odstavljeni z odgovornih mest zaradi njih brutalnega cinfjzma. Najbolj žlobudra v in gostobeseden teh fašistov — Farinacci — je postal zopet član velikega sveta faii« stovske stranke. To se je zgodilo na povelje Mussolinija. Ta velesvet fašistovske stranke igra v Italiji tisto vlogo, kot svojeČaBno v Beneški republiki Svet desetih. Tudi« fašistovsko časopisje, ako ne pokazuje dosti servilno-sti napram Mussoliniju. občuti fašistovsko palico — cenzuro. Dva fašistovska lista v Mondo-vi sta bila zaradi pomanjkljive discipline suspendirana. Fašistovski časnikar nekega beneškega lista je moral iti delati pokoro v ječo, ker je kritiziral prefekta. ' S takim postopanjem fašisti ne bodo rešili fašizma, ki počasi in sigurno tone. e v rezervo, so obdržavall shod, na katerem so zavzeli stališče proti iiseljevanju v Avstralijo. Oni naglašajo. da izaeljeniki delajo od jutranje zore do temns noči za nizko mezdo. Vojaki zahtevajo, da se za izseljenlke uvede kvota, kot jo v Ameriki. Avstralsko raaodlšče je odredilo minimalno mezdo za godbenike po $48 na teden. Delavnik sestoji iz dvanajst nastopov, na dan ne smeta bili več kot dva nastopa in nastop traja do en£ ure in pol. Organizacija podjetnikov trudi odpraviti prisilna razsodišča v Avstraliji In namerava mesto njih uvesti, da se spori v Industriji izravnavajo • pogajanji. Levičarske delavske organizacija so tudi proti prisllno-mtK razsodišču. Večina dslav-sklh organizacij pa zahteva prisilna razsodišča za reševanje sporov v industriji. SEDEM IN fiTIRIDMET OSEB ZGORELO V PETROLEJU. Dvajset oseb je pa cadobilo poškodbe. Rangoon. Burma. — Sedem in Štirideset domačinov, med njimi osemnajst ženskih je zgorelo v petroleju pri PlaufHjn. Dvajset domačinov Js pa iado-btlo težke Joškodbe. PočlU js oev v oljovodu In petrolej je pričel teči iz nje v taki množi nI, da Je napravil mlako okoli nje-gs. Ko so domačini zvedeli, kaj se je zgodilo, so prišli s posodami, lovit petrolej. Pri Um Je nekdo ponesreči s svetilko r.a-palll petrolej. Vsa mlaka Je bila hkratu zavita v plamen, z njo vred pa domačini, ki so lovili u-hajajočl petrolej. Raaija zdaj poikasl z zadružnimi larmaml V načrtu Ima 125 zadružnih farm. kl bodo obsegale po sto tisoč akrov. Moskva. Rusija. —- Sovjetska vlada Ima v svojem programu zadružne farme za rešitev poljedelskega vprašanja. Ustanovljenih bo 125 zadružnih farm, ki bodo obsegale po ato tisoč akrov sveta. Te farme ae bodo obdelovale s najmodernejšo mašinerijo in orodjem In po znanstvenih metodah. Nastavljeni bodo ameriški poljedelski zvedene!, da so po njih navodilih obdela vajo farme. Na teh farmah upajo pridelati na leto do sto milijonov bušljev pšenice. Z delom na prvi enoti teh zadružnih farm prično v prihodnjem letu. Enota obsega trideset zadrušnlh farm. Vest ne pove, sakaj je sovjetska vlada opustila ustanovitev farmskih komun, ampak napoveduje le nov program v poljedelstvu. _• Generalni itrajk rs ^al jakaiB Val delavd poivanl v boj, da pomagajo tekstilnim stav-kar Jem. Vanfeavat 14. okt. — Stavkov-nI odbor v Lodzu je danes pozval na generalni štrajk delavce v vseh industrijah na Poljskem, kl se ima začeti jutri zjutraj. Pozvani so tudi delavci na pošti, telegrafisti, električarjl, gledališki aameššenei in pisarniški uradniki. Stavka ima pomagati tekstilnim delavcem, ki stavkajo te dva tedna za večjo mezdo, toda tovarnarji se nočejo podati. LETALCA RANJENA NA L0-VU NA KOJOTEk Ustrelila ^ tri pred nesrečo. (ilfette, Wyo. — M. Msthews, načelnik Gillette*Alrwaya kom-panije, ki Ed Heley, pilot, sta Iz letala streljala na kojote. Ustrelila sta tri, ko ju je nenaden vetrovni sunek treščil s vlsočlne HO čevljev na tla. Oba sta dobila poškodbe. Business pokristjanjevanja de- Odškodslns km odslovi Jene Isvee v Frsarljl. Pariz, 18. okt. — Delavci, kl •o odslovljenl brez tehtnega vzroka, navedenega v zakonu, imajo zdaj v Franciji postavno pravico zahtevati odškodnino od delodajalca.' Odškodnina se Izplača po tem, koliko časa kdo dela. _ Japonska umika čete Is Kitajske. Tokio, 13.. okt. — Jap9nska vlada je pozvala domov 6000 vojakov, večinoma rezervistov 8 divizije. Iz kitajske šantung»k« province, kjer se nahajajo od zadnje spomladi. Izpraznitev ftsntungs bo lumčsns sredi novembra. Eris, Pa. — Preobračanjs a-friških zamorcev k luteranskl veri stan« velik denar. Tako so I pritožili voditelji ameriške lutsrsnske cerkve na cerkveni konvenciji v tem mestu zadnje dni. Dr. Clarotuse Mlller, bla-gajnik cerkve, je poročal, da pridobitev vsakega Afričana stane cerkev $50, vsakega Indijca $30, vsakega Kitajca $450 in vsakoga Japonca $500. Lu-teranrl mlaljonarljo v Afriki ž« 56 let In Še dsnes nimajo tamkaj noben* občine. Miller Je pnedlsgsl, da se mlsljonarstvo v Afriki jiopolnoma opu»a Francoska podmornica ns dna t 48 mrtvih. Psriz, 18. okt. — Podmorplrs "Ondlne", nsjnovejša podvod-na ladja francoske bojne flote, Je blls potopljena 8. oktobra v kolizljl z nekim grškim tovornim pa mikom v bližini Oports ob portugslskemu obrežju. 48 mož v podmornici ss Je zsdušl-lo. Vest o nesreči Js prišls šele včeraj Is Blzerte v Afriki. - m^m^mmmmmmmm Turisti pustili v Angliji $800.000.000. Ix>ndon, 18. okt. — Anglija js Imels letos nsjboljšs leto v obiskovsnju tujcev v svoji zgodovini. Turisti so pustili nsj manj 800 milijonov dolarjev na Angleškem. Največ je bilo A merlčanov, pol milijona, dalje 40,000 Ksruuičsnov. 60.000 iz Južne Amerike In veliko število iz evropskih dežsL "GROF ZEPPE-LH" SE VEDNO SEPAVZRAKU Šele danes pride na ameriška tla. potem ko so se s nJim Igrali viharji In ga nosili sem In tja. Wsahlngton. D. C, 16. okt. ob eni zjutraj. — Radio na "Grofu Zoppelinu" je pred dvema u-rama sporočil, da se zrakoplov nahaja 150 milj zapadno od Bermude. To je 550 milj od New Yorka. Cepelln pride nad ameriško celino najbrž nad Južno Karollno. Mornarlčnl de-I m rt men t Je odredil, da morajo biti ameriški rušifei pripravljeni v Charlestonu, S. C., da lahko vsako minuto odrinejo na pomoč cepellnu, če bo treba. I*akehurot, N. J.. 14. okt. — Nemški cepelln, kl ss nahaja še 94 ur v zraku, ima le nocoj 10 ur zamude. Okrog 65,000 ljudi je tukaj ves dan čakalo na prihod zrakoplova, toda čakali so zaman. Ob osmih nocoj je bil "Grof Zeppelin" Še vedno v*o-kollšu Bermude In Še vedno v boju z viharjem. Radio s čepeli na Js sporočil, da Je bil malone vso pot od A-sorskih otokov vihar za viharjem, je nosil zrakoplov lem in tja. Dvakrat je bil tračni velikan pokvarjen. Prvič je vihar strgal del svilene odeje na sprednjem koncu In kapitan Ec-ksner je klical parnlke v bližini, naj plovejo v njegovo smer, ker se boji, da morda pojde v morje. K sreči je moštvo popravilo luknjo. Drugič Je vihar odtrgal stablllzllno plavut« In Od tSga časa cepelln poskakuje in gj6gt>va brzina Je precej ima- nJŠana 8noči je pošlo gorivo in morali so se lotiti rezerve, ki ps ne more trajati dolgo. Zmanjku« Js tudi živeža in danes so pasa-žirjl dobili odmsrke. Poročevalec javlja z zrakoplova, da so potniki postali nestrpni In poparjeni, samo lady Drummond Uay. edina ženska na cepellnu, Je ohranila korajto in do te minute se še nI pritožila. "Vsi bomo srečni, kakor hitro spet začutimo trda tla pod nogami," javlja poročevalec. ŽRLEZN1&KA NEZGODA. Strojevodja ubit In kurjač poškodovan. Buffalo. N. Y. — Strojevodja Joh-n Mcliregcnvm Wabaah Železnici je bil ubit, ko je lokomotiva posnela od strani štiri vozove tovornega vlaka na Kanadski narodni železnici v Ontariju. Njegov kurjač je zadobU težke poškodl*. Od potnikov nI bil nihče (»oškodovan, Lokomotiva potniškega vlaka In zadnji štirje vozovi tovornega vlaka so zapustili tračnice. Hpet dve letali padli. Chkago. — V nedeljo sta bili dve nadaljni neareči v zraku in mlad pilot ter ena ženska sta ubita. Prvi aeroplan je padel blizu VVsukegana. Trije paas-žirji — mož, žena In otrok „ — no bili v. lota I u In žena Js obležala mrtva, mož Je rsnjen. otr»>-ku se |is ni nič zgodilo. Drugi aeroplan Je telebnll na tla na mestnem letališču In 19-letnl pilot se je ubil. Potres ns Grškem. Atene, 18. okt. — Silen potre! Je včersj zjutraj stresel Korint. tradnlk ministrstva sorlslne blaginje Js bil ubit. Po-t resni sunki ss portsvliajo In med ljudmi Je silna panika. ženska prosešmterka v Rusiji. Moskva. 18. okt. — Vera Zett-lln. Židinja« je bila Imenovana za proeekutoiloo (državno pravdniro) v Tuli. To Je prva ženska v Rusiji, kl ima - tako vašno *luibo. P R O S PROSVETA GLASILO SLOVENHKK NARODNE PODPORNE JEDNOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB On« oflMov po dogovor«. Rokopiai m m vmčuj«. Narotnlsei Z*dtnj*n« drUr. (iivra Chleftf«) ft.00 m Uto. W-00 u pol bu; Chkafo in Ck«ro |7J0 na teto, $8.76 m pol tete, in m teoMn-stvo »v 00. i ' ' T Naslov u v m, k«r ia« »tik t liiloa: "PROSVETA" 2*47-5» S«. U»n< i*tjr. Owm4 by Um Hlovra« Nstional Bem-flt Itertetju A d v e r u h i n graUeoe Bfreem en t. Subacript/oLt UniuTTuuTTl^ CSnada ynr; Chtefo $7M, and fortlfn sosatfiss M por yw. __ MEMBER OP TUB FBDBBATED PRESS 00 par IM Datum v oklepaju n. pr. (Sfpt 80-1928) poleg valega ifcena na naalovu pomeni, da va mje a Um dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo pravo^aano, da ae vam na uateri Uat. ___ ČEVLJI IZ ČEHOSLOVAKIJE DELAJO KONKUREN CO AMERIŠKIM. To dejstvo povzroča, ds Jo voda zavrela v kapitalističnem kotličku. ' Zagovorniki kapitalističnega sistema imajo polna usta, kako ta sistem spodbuja posameznike k inicijativi zaradi individualne konkurence. Te besede izgovarjajo prepovedniki kapitalističnega sistema blagovne produkcije in izmenjave le toliko časa, dokler nastopajo v domači deželi ali pa mednarodno proti nadomeščen ju kapitalističnega sistema za dobiček z gospodarskim sistemom za ljudske potrebe. Kakor hitro blago iz tujine dela konkurenco domačim kapitalistom, niso ti več vneti zagovorniki "svobodne igre gospodarskih sil", ampak takoj zakriče po zaščitni carini proti tuji konkurenci. V takih slučajih pretakajo podjetniki celo solze v imenu delavcev, ki hiorajo zaradi tuje konkurence delati ceneje, pri tem pa popolnoma pozabijo, da so to le posledice gospodarskega sistema, ki ga hvalijo kot najboljšega, ki je bil kdaj ali bo kdaj pod solncem. Poročilo, ki ga je prejel trgovski department, pripoveduje, da tovarne za čevlje v Cehoslovakiji, ki izdelujejo čevlje z ameriškimi stroji, in delajo celo konkurenco ameriškim čevljem v Ameriki Iz Čehoslovakije je bilo uvoženih v Združene države 879,892 parov čevljev v letu 1927. V letu 1928 se je pa uvoz čevljev pomnožil. V prvih pet mesecih t L je bilo uvoženih 1,165,618 parov čevljev. Povprečna vrednost teh čevljev je v trgovini na debelo po dva dolarja par. Ta cena je preračunjena na nizki mezdi in neunijskih razmerah v tovarnah. Poročilo pravi, da se ima Cehoslovakija zahvaliti za osvojenje svetovnega trga za čevlje pizkim produkcijskim stroškom, katerim je podlaga zopet nizka mezda. Department na to pravi, da je Cehoslovakija izvozila enajst milijonov parov čevljev v letu 1927 in da imU svoje najboljše odjemalce v Nemčiji, Veliki Britaniji in .Združenih državah. Več ko polovico čevljev, ki se producirajo v Cehoslovakiji, producira tvrdka T. A. Bata. Ta tvrdka po poročilu Mednarodne federacije strokovnih unij iia navihan način izkorišča svoje delavce. Tvrdka uspeVa, ali njeno uspevanje sloni na krvi in mesu, je poročala Amsterdamska strokovna delavska intemacijonala. Tomaž Bata, predsednik tvrdke, se smatra za najbogatejšega človeka v Cehoslovakiji. Organiziral je svojo politično stranko in je pritisnil nanjo, da je-bil v Zlinu izvoljen za župana. V tem mestu je njegovo podjetje, v katerem delajo neorganizirani delavci. Kupil je tudi list, v katerem g* hvalijo, kot je to v navadi tudi v Ameriki, kot delavskega dobrotvornika. Toda njegovo človekoljubje je razgalil v knjigi Rudolph Philipp.ki je bival šest mesecev v Zlinu. Bata se baha, da plačuje po deset dolarjev na teden, Philipp pa pravi, da delavci v redkih slučajih zaslužijo več ko 60 centov na dan. Kar se pa soudeležbe pri profitu tiče, pa mora delavec preje vplačati tako visoko mezdo, da jo delavec ne mora spraviti skupaj. Bata je produkt kapitalizma, kot so ameriški "open šaparji", ki radi nastopajo v vlogi človeških dobrotnikov z raznimi programi, da pritirajo delavce do večje produktivnosti z manjšimi obratnimi stroški. Ako se poviša carina na Čevlje is Čehoslovakije, ne bodo ameriški in ne čehoslovaškl delavci imeli koristi, ampak korist bodo imeli ameriški tovarnarji. Taka konkurenca m? nt* dii uK|>oAno rešiti za konzumente s povišanjem carino, ampak z uravnanjem delavnega časa in mezde po vsem svetu. < — Uvede naj se za industrijske: delavce za vsako industrijo enaka mezda in cnuk delavnik po vsem svetu. Ako je ameriški standard v tem oziru najboljši na svetu, naj obvelja ameriški stan\ enaka MiaraoU v politiki Virginia, Mina. - Naša Min-nesota je letos postala ena izmed najhujših političnih bojnih poljan; takega političnega boj« Ae ne pena zgodovina naše države. V enem političnem bojnem tal*>ru ao minneaotaki farmerji, delavci in razni napredni elementi našega ljudstva, kateri so letos postavili svoje kandidate za razne državne urade. Na drugi fronti so pa itari republikanci s svojo veliko mošnjo, ki delujejo na vae načine, da bi porazili kandidat« napredne politične stranke, ki se imenuje v nafti državi Farmer-Labdr partija. Imamo sicer še dve drugi politični fronti, to je, demokratsko in komunistično stranko, ki i-raati tudi svoje kandidate za razne državne urade. Tbda slednji dve stranki se ne upoštevajo, kar ae tiče državnih u-radov. Ljuta politična borba za državne- urade Minnesote je le med republikanci in med Far-mer-Laboriti. Najhujša politična borba kar smo jih še kdaj imeli v Minne-soti je za urad zveznega senatorja, katero častno mesto ima sedaj naš farmer-labor senator Henrj^c Shipstead. Republikanci so napeli vse svoje sile in se poslužujejo raznih političnih trikov, da bi porazili našega naprednega in bojevitega kmet-sko-delavskega senatorja Henrik Shipsteada in izvolili na njegovo mesto nekega tyisona. Republikanci vpijejo, da nafc.de-lavski senator mora biti poražen zato, ker ni bil pristaš Coolidgeve administracije. Ser veda, to bomo mi delavci odločili dne 6. novembra, kdo bo naš prihodnji zvezni senator, ne pa republikanci in pristaši privatnih interesov in plačani republikanski politični delavci. Naš sedanji zvezni senator Shipstead je prvi senator v državi Minnesoti, ki je bil izvoljen *a progresivnem tiketu stranke, ki se Imenuje v naši državi "Farmer-Labor Party." V zbornici senata Združenih držav so v progresivnem bloku senatorjev senator U Follette iz Wis-canaina, senator Norria iz Ne-breško in ostali napredni senatorji, ki imajo interese pripro-stega ljudstva pri srcu in dovolj poguma v senatu, 4a ae bojujejo sa pravice farmarjev, delavcev in ostalega priproetega ljudstva. V zbornici senata se je sen. Shipstesd vedno bojeval sa Interese farmerjev in delavcev in vsledtega ga hočejo sedaj republikanci in pristaši privatnih Interesov na vsak način ix>ru-žiti. Ali bomo ml delavci sedaj držali roke navzkriž? Nikakor ne! Torej vsi na delo in dc-lujmo sa ponovno Izvolitev naše^ bojevitega senatorja IJen-rlk Shipsteada. Oglejmo si malo delovanje naših republikancev v Minnesoti In njih pollUčne trike, katerih se ravno sedaj poalušujejo, da bi porazili našega delavskega senatorja Shipsteada. Pred nekaj časom so pričeli organizirati Hoover-Robinson In Nelson — for senator klube. Take politične klube so že ustanovili v par mestih St. I ie in s kakšnimi spremembami naj se preloži v obraVnavo in potrditev zakonodajnim korporaci-jam. Posebno značilni so v načrtu predpisi o odpravi plodu, ki so postavljeni na mesto starih določb o tem predmetu. V pojasnilih se pravi: "Zakonodajalec, ki si zastavi vprašanje če in v kolikšni meri naj se odprava plodu kaznuje, more posebno paijnjo posvetiti dejatvam, da je {o zlo, čeprav se po obstoječih zakonih strogo kazensko zasleduje, - v resnici vendar veliko bolj razširjeno kakor se misli. Zakon pa, ki obstoji samo na papirju, pa veliko ta#j ogroža spoštovanje do avtoritete zakona kakor jo pa pospešuje. Zato mora zakonodajalec tembolj skrbno presoditi, ali naj vztraja na kaznjivosti. / Za kaznji vost govore zdravje in življenje noseče ženske same, ki je z od pravo postavljeno v nevarnost, dalje tudi interes države na populaciji- Seveda je dvomljivo, če se ta zadnji moment lahko z uspehom zagovarja v času, ko teritorij države za dane prebivalstvo več ne zadostuje, ko se brezposelnost širi in ko mora na tisoče domačinov zapustiti vsakoletno svojo domovino in si iskati v tujini svojih eksistenčnih možnosti. Ne glede na to, pa je država tudi interesirana na tem, da a vstvari in vzgoji duševno in telesno neoporečno potomstvo, zato se tudi pod temi pogoji ne more zahtevati od Žensk da svo, plod donosi jo, če so svoji dolžnosti napram državi glede populacije že zadostile. Končno predlaga načrt v tem vprašanju kompromis na ta način, da odprave plodu ne oprošča popolnoma kaznjivosti, le določa v posameznih slučajih kazni od dveh tednov do šestih mesecev zapora, oziroma eden do dva meseca ječe. Dovoljuje pa odpravo plodu, če jo je izvrši zdravnik v soglasju z nosečnico pod sledečimi pogoji: "1. Ce se je izvršila zato, da se nosečnica obvaruje smrti ali težke bolezni. 2. Ce je dokazano, da je plod zanošen po posilstvu ali oneča-ščenju ali z zlorabo deklic pod 16. leti. 3. Ce je utemeljen bojazen da bi bil otrok, če bi prišel na svet telesno ali duševno težko pohabljen, ifr 4. če ima nosečnica že troje otrok, za katere mora skrbeti, al fče je že petkrat rodila in bi se z ozirom na njene razmere v o-beh slučajih ne moglo zahtevat da donosi. Tudi glede na druge seksual ne preatopke se ta načrt bistveno razhaja s nameravano reformo kazenskega zakonika v Nemčiji, ki je v mnogih ozirih še precej nazadnjaška. Tako predvideva češki načrt, da je homoseksualnost le tedaj kaznjiva, če se izvrši na osebah, ki imajo manj kot 18 let starosti. Drugih seksualnih abnormalnosti, kakor sodomije, ki spadajo po modernih nasorifc pred zdravnika in psihijatra, ne pa pred sodnika, pa U načrt sploh ne omenja. Te so kaznji ve samo toliko, kolikor z njimi ogrožena javna morala. Najbolj revolucionaren dej načrta je pa oni. ki goyori o tal koivani eutanaziji. to je usmrtitev Iz sočutja. Paragraf 271 pravi: "Ce obtoženec usmrti nekoga zavestno Iz sočutja, da s tem njegovo predvideno in neizbežno smrt pospeši s namenom, da ga reši strašnih muk In trplje-nja povzročenega po neozdravljivi bolezni sa katero ni nobene ' Trščice. stence, se potrudi, da ai uredi Foster, predsedniški kandi- «im boljšo ekaistenco. dat komunistične stranke, je Tisoč milijonov let je res 1*. dejal zadnji teden na nekem de- ps doba. Upajmo, da vrag vza- lavskem shodu, da bo Hoover me burbonce vaaj v 999 milijon izvoljen. letih, nakar bo ostalo človeštvo I Ni dobro, da Foster napove srečno *ivelo mitijon let! duje zmago republikanca ali , . demokrata na komunističnem ~ [n. *«ovit - shodu, kajti to se lahko izvrši vzgled šepetajoče kampanje: na republikanskem ali demo- Ameriška Domovina" poroča kretskem shodu. Dobro bi pa bv na kratko in šepetoma, da je po lo, da Foater pove, zakaj ne bo slovenskih hišah v Clevelandu on izvoljen. , f ^ Smithovih slik Se več: .J______Smithova slika je obešena poleg Republikanski prvaki si umi- Kristusa na sUni! -r vajo roke, češ, da oni ne vleče- V "metropoli pride še to, da jo vere v politiko. Politika mo- fenjeni volilci ne bodo vedeli, ra biti ločena od vere itd., se gla- kateri je praivzaprav kandidat si njihov clap-trup. za prezidenta, Smith ali Kri- Medtem pa njihov prvak Coo- • Jus. ker oba visita skupaj na lidge obiskuje cerkvene zbore. forda tudl to' d* protestantov in tamkaj pridi. £ ** ateni ^ **ra- guje: "Vera je steber vlade." .. . , . - . Pa še pravijo, da ne sme biti Kako se to ujema? Ce je vera yere y volilni ^ ^, steber vlade, tedaj nI mogoče ' .":,',. 7' " " j "i ločiti vero od politike in poli- MuMoUni ^ apet ^bro p^ve- tiko od vere. ^ ^ Kekel je> ^ ima ^^ O licemerstvo, tvoje drugo v itaiiji največjo svobodo na ime je republikanska in demo- 8Vetu. S svojega sfelišča prestolonaslednikom iz Bleda na vlak v liesce, od kjer je odpo- tovala v Beograd z letovišča. John Hočevar je jako prijazen Človek in bi rad ostal tu kaki dve leti, potem se pa zopet vrne v Ameriko, sedaj je pa za enkrat še pri nas, od kjer pošilja le tople pozdrave. • e. ' ■■• "i . Glavno središče Jugoslavije je poleti Bled, katerega odlikuje posebno svoja romantična okolica. 2ivo jezero, v sredi o-tok, na vpdi vsepolno Čolnov, kateri križarijo od ranega jutra do poznega večera, divne vile in prijazne hišice, v ozadju pa sladkovno bele gore, katere srebri prijazno solnce, spodaj pa dobrotna jesen s svojimi slikovitimi barvami v listju in zo-rečih sadovih, da obstoji pogled kakor obstrmel. Zadnji dež je malo pospešil hitrejši zaključek glavne sezije, ker je minils kopalna doba, pač pa nikakor še niso žapustili Bleda vsi letovi-ščarji, ampak jih je veliko o«U-lo, prijavljajo se pa vedno novi in novi, ker je kraj vssk letni čas slikovit. 28. sept se je prijavilo zopet 60 Poljakov, ksteri potrjujejo, da je blejska okolica neizplta lepote. Kako znano letovišče je Bled vsemu svetu vidimo iz tegs, ker ga posečajo iz vseh štreni. Zlasti veliko je Nemcev, Avstrijcev in Cehoslovakov. Te dni je zapustil kralj Bled ter odpoto val proti Beoaredu, ostala pa j« še kraljica s Peterftkom, namreč prestolonaslednikom. Bled je v naprednih rokah. Klerikalizem pada od dne do dne in s tujci je začel še močno kUti napredek, red in anaga. Lastnik jezera, gradu ns pečini, kavarne Kazine in Park hotela je g. Kenda, kateri je dvignil Bled s svojimi stsvbsmi in vrtovi na prvo mesto, iups« blejski občini je pa vrl nspred-njak zdravnik dr. Dsgleria. ka-1 teri pomaga, da je povsod HM vodno vztrajen in na višku »nage in lepote. (Kom* Jutri.) Pomoči več, ga lahko sodišče kazni oprosti." Da predvideva načrt tudi popolno odpravo smrtne kazni, se razume samopoaebi. Češka javnost je načrt dosedaj ugodno sprejela. Vprašanje je, kako r tališče bo juatično ministrstvo, ki je podrejeno sedaj nemškemu krščanskosocijalnemu ministru, tem načrta zavzelo. (Po "Arbeitenrille".) Slamato glasivaij* Slamnato glasovanja » P^* sodniške kandidate po vseh državah Unije, ki ga vodi "T* Literery Dlgest". Ima do 13- oJ-tobra sledeči rezultat: Hoover .........1^01.^ Smith .......... Thomas . ...... roster .......... 6-i7Z Vesti iz Jugoslavije Otvoritev kongr«a ruskih khji ževnikov. (Iivirno.) Dne 26- ^P*- Je bil »tvorjen konifrea ruskih književnikov, k se & v veliki večini zbrali iz vfeh držav Evrope. Na čelu de watov sta dva imena, ki ima sta svetovno slavo: veliki piaa-telj Dimitrij Mereškovski in Aleksander Kuprin. Napisala •t& velike romane, ki so se v ti sotih izvodih širili po Rusiji Prvi je napisal roman "Mesija" po katerem je najbolj zaslovel pnv tako dramo "Peter in Ale-kej", ki jo bodo ob tej prilik; igrali tudi v Beogradu. Kuprin m je znan posebno po svojem romanu o prostitutkah "Jama" Dalje sta prišla Gorkega Jevgenij Čirikov in Boris Zaj cev. Najstarejši ruakl pisatelj sploh Nemirovič-Dančeriko je pravtako prisoten. Izmed pe anikov je najbolj znana Ziaida Hipius, ki se je tudi odzvala povabilu na kongres. So pa to samo književniki, ki žive izven Rusije v emigraciji. Včeraj s* obiskali na Avali pob neznanega vojaka, kjer so položili venec in Nemirovič-Dan-ienko je govoril o zgodovini Srbije- | Pisatelji se čutijo zadovoljne v Beogradu in Kuprin je celo rekel, da se počuti ko bi bil do ma. Govoril je z novinarji tudi o sovjetski literaturi. Imenoval je mlade pisatelje za talente, ki pa še niso našli svoje arhitektonske oblike in da bodo morali priznati vso staro rusko umetnost. Sneg v Ljubljani. Po dežju je nastopilo hladno vreme in po planinah kakor tudi v okolici Ljubljane, na Krimu je padel prvi sneg. Zato so no-fi mrzle, dnevi hladni. Po 14 tednih suše, sedaj !več tednov dež in sneg. Upamo pa še vseeno na lepo jesen. Naša vlada se zahvaljuje Pupinu. Poročali smo že o 10 milijo nih dinarjev; ki jih je poklonil Pupin, profesor Kolumbija univerze v Newyorku, za ustanovitev "Fonda Mihajla Pupina", ki naj bi se trošil za izobrazbo poljedelcev, za društvo "Pri-vrednik" in za prosvetne potrebe Pupinovega rodnega mesta I-dvora. Na to je odgovoril minister Poljedelstva dr. Vlada Andrič, pismeno Pupinu, zahvaljujoč se a to plemenito dejanje. V pianu »pominja tudi Pupinove za-•luge za časa srbske borbe za "osvobojen jem" in ujedinje-njem, ko je s svojim slavnim »%;nom in s svojim močnim JJivom vedno stal na strani ■rtov. Pismo končuje naslednje: "Jaz verujem, da ste storili to Plemenito delo zato, ker s svoji-duševnimi očmi vidite svoj ■jod močen, kako se polagoma r? 0(1 Prašnih udarcev usode, J*0 8e ™vija, da v novi epo-w t novo slavo okiti svoje ime. v"*'te ga. kako se rešuje verig ■vednosti in mraka, kako se ši-"kultura med nami, kako tekamo z drugimi narodi na « znanosti, umetnosti in na-Vašemu verovanju, go-JJI Profesor, se pridružujem ** J« z zanesljivo nado, saj T10 danes neodvisni, svobodni ■ "ami svoji gospodarji." J*k4° ,aHk»vo mu odgovarja r i" hvali, kar se da. ■JJ.10 milijonov je že nekaj WJa' Za Uk0 "vot» * * reči "Bog-lonaj!" N*na doba kongrenov. teli državi sami kongresi konca in kraja. Od samih menda društva ni-lH delo. V Beogra-Lut J0 v Skopi ju - v Jih J« bilo menda letos wpt Mn° ^krmlovašklh, bulgar-*ih J? "'X'"*™™** planin-T. društva tvori-K ° ki jI je U * trn,' dru*1 v Krakovu i Kriiiv l<>»W*nL lft begati iz vseh dr- žav, kjer obstoji ta zveza. Po pozdravih je tajnik podal poročilo o delovanju asociacije v preteklem letu. Sporoča Bklepe zveze, ki se je izrekla proti športnemu tekmovanju in lovi za rekordi v alpinizmu. Slov. planinsko društvo se je zavzelo tudi na to, da se gotova ozemlja proglase za narodne parke po ameriškem vzorcu. O tem vprašanju poročajo potem delegati posamenih držav. Govorili so še o zaštiti flore in o podpiranju alpinizma s strani države. Vseh resolucij so sprejeli 13. Koncem kongresa je predlagal dr. Tominšek naj se vrši drugi kongres v Bolgariji, kar so sprejeli. Včeraj zvečer sta se v čast in informacijo kongresnikov vršili dva predavanji o krasotah naših planin. Dr. Hrvat kot član hrvatskega planinskega društva je predaval o starih hrvatskih narodnih parkih: Velchrt, Ple-ševica, Razorača in o plitiških jezerih. Zanimivo predavanje so spremljale lepe skioptične slike. — Za - njim je predaval znani turist Janko Mlakar o slovenskih gorah in o slovenskem narodnem parku pri sedmih triglavskih jezerih. Ker je predavatelj obenem humorist je seVe vse bilo zabeljeno s precej do-vtipov. Ljudje so se smejali in bili dobre volje. — Gosp. Sto-nich iz Los Angelesa je bil z o-bema predavanjema zelo zadovoljen. _ Stanovanjsko pomanjkanje v Ljubljani. Spet majhno štatistiko. Številke so najboljši ilustratorji; kjer pri kakem popisovanju zmanjka besed, dovolj močnih, tam stopi v ospredje štatlstika, ki ti čisto hladno, a lAijbolj točno pove. Stanovanjska beda v Ljubljani je silna. Številke govore tako-le: V ljubljanskem magistratu je vloženo prošenj za stanovanje krog 1600. Od teh je res silno nujnih 614 prosilcev, ki morajo stanovati po barakah in skladiščih.; 317 družin stanuje po napol podrtih barakah, vlažnih in nezdravih. 15 družin je nastanjenih po podstrešjih, ki niso stanovanja. ' 30 jih stanuje po kleteh, ki so ^lažne in polne gob in so vrfe bolne,' 24 jih zasilno stanuje po skladiščih, do-der jih ne bodo pognali, 24 družin je, katerih očetje se po v$č ur morajo z vlakom voziti v službo v Ljubljano, ker jim dru-: Sina mora stanovati na deželi. 53 družin je kot podnajemniki pri svojih znancih, 48 deložiran-cev ima svoje pohištvo po ma-gazinih, a sami stanujejo v dragih mesečnih sobah. 45 stanu-jočih po raznih luknjah imajo zdravniška spričevala, da so jim stanovanja nezdrava, da z de-co vred obolevajo na tuberku-ozi in škrofulozi. Radi prenatr-janosti teh "stanovanj" preti o-cuženje še zdravih ljudi. Tako številke. Strašne so in ni treba komentarja. Pred sejo radikalne stranke. Za 24. sept. je sklicana seja širšega glav. odbora radikalne stranke, ki jo vsi pričakujejo z veliko napetostjo. Vsi so radovedni na sklepe, ki jih bo spre-ela seja. Ugibajo, kaj bo ukrenil Aca Stanojevič, ki uživa zdaj baje toliko zaupanja kojt svojčas Pašič. Ce se bo izrekel za izključitev Vukičeviča, bo tudi sprejeto; če se izreče za demisi-o radikalnih ministrov, bodo tudi demisijonirali. — Tako trdijo vsaj opozicijonalci radičev-ci in demokrati, a natihoma se boje, da ne bi Stanojevič predlagal kompromis, ki bi ga tudi iz-leljal. On sam pa ne daje nI-takih izjav. Pravijo; Aca Stanojevič je sft teh razmer v rad. stranki, ki so tudi krive nesrečne situacije v državi. Zato da je Stano-evič proti kompromisarstvu in bo zahteval izključitev Vukičeviča. ;T • Vukičevičevci pa pravijo: Z vključitvijo Vukičeviča bi se stranka razcepila. To bi radl-islskemu vplivu škodovalo, postali bi brez moči. Zato da upajo, da Stanojevič ne bo tiral situacije do skrajnosti. V Tako pravijo, ugibajo in ča- _ kajo, kaj bo sklenila seja odbo- režimom. • . - Aca Stanojevič n___ poslanec, ne minister, je le eden od ustanoviteljev radikalne stranke. Star mol, ki je bil ves Čas zvest pristaš Pašiča. Velja za prevdarnega moža. Davki v juliju. Statistično oddeljenje Generalne direkcije neposrednih davkov je zbralo podatke o plačanih davkih v mesecu juliju. Skupna vsota plačanih davkov v SHS znaša za julij 109,721.908 dinarjev. Ta suma se deli sledeče z ozirom na vrsto davkov: ——din— Neposrednih davkov...... .08,468.495 Uradniških davkov......7.10,008.112 Davka na Ultin« delavce. .18,840.602 Invalidskega davka........ 7,079.888 komornega davka......... 8,276.965 davek na poslovni predmet.21,696.363 iirednih davkov...........16,376.331 "vojnice" ................ 77.164 Od tega je Slovenija plačala: neposrednih ..................3,06^.906 uradniikega ............................801.788 na telesne delavce,..,,.... 2,216.770 invalidskega .... T................635.823 komornega ...........................288.884 na poslovni promet..............3,886.909 istedneg« ..........................1,298.568 "vojnice" ................................1.320 Slovenija je torej plačala skupno 12,029.968 dinarjev vseh davkov, torej približno eno de-vetlno vsega plačanega davka v državi.' V odstotkih so plačali davke: Srbija in Črna gora.........80.27% Hrvaika, Slavonija .........80.27% Bosna, Hercegovina ..... *.. 18.74% Vojvodina ..................19.26% Slovenija ..................11 % Dalmacija ................. 2?76% Jacob Stonich se je 26. sept. poslovil od Jugoslavije in odšel v Avstrijo, odkoder poj de v Ce-hoslovaško In Nemčijo,. 81. okt. pa se odpelje iz Bremena domov v Ameriko. Z Jugoslavijo je zadovoljen. Preromal je vse in obljublja priti drugič z ženo. Predsednik borze." — 80-drug Olip me je v svojih zelo zanimivih dopisih o potovanju po Jugoslaviji tltuliral s "predsednikom ljubljanske borze". Lep je ta naslov, ali je — po-moten. Kot predsednik Zadružne banke sem seveda član ljubljanske borzer ker banka mora posečati borzo radi raznih deviznih kupčij, to je kadar kupuje ali prodaja denarna nakazila (devize) v inozemstvo. Kot zadrugar in funkcijonar kon-zumnega društva za Slovenijo sem seve interesiran na borzi, ker Konzumno društvo za Slovenijo blago na vagone kupuje po borznih uzancah. Prav tako sem interesiran 114 borzi kot predsednik Zveze gospodarskih zadrug. Zato sem član borze in kot člana me je občni zbor pred več leti izbral v upravni svet ter v borzno razsodišče. Ljubljanska borza ima sledeča oddelke: blagovno kupčijo, valutno in devizno ter razsodišče. Blagovna kupčija obstoji v tem, da prihajajo producenti ponujat blago, trgovci In zadruge ga pa kupujejo. Cene določa ponudba in potreba. Odbor borze pa oficijelno z ozirom na ponudbo in potrebo cene potrjuje in objavlja. Isto se vrši pri valutnih, deviznih in efektnih kupčijah. E-den ponudi denar, drugi kupuje. Borzni odbor izda potem kur- * <> ' I I I ze. Razsodišče pa razsoja o tožbah, ki jih trgovci in zadruge naperijo proti trgovcem. Pri teh sodnijskih razpravah sem prav velikokrat Izvoljen za predsednika. To se godi tako: tisti, ki toži, imenuje enega ali dya člana izmed priseženih razsod-nlkov-trgovcev ali zadružnih funkcljonarjev v sodni senat, toženi napravi isto — ti trije (pri pravdah do 100.000 din) ali teh pet (če se gre za Več kot 100.000 din) Izvoli potem predsednika senata. Prav često Izvolijo tudi mene. Takrat, ko sta sodr. Olip in Končan posetila v moji navzočnosti borzo, sem moral predsedovati senatu, ki je razpravljal celo vrsto totb. Od tod je menda prišel tudi pomotnl naslov "predsednika borze". Toliko, da se me ne bo napačno tltuliralo. V Ljubljani, 20. sept. vm. Anton Kristan. Rekordno število Modnih tk-nek od j.. V področju novomeškega okrožnega sodišča Je bilo Izvršenih od Novega leta do danes 994 sodnih eksekurij. Ta številka govori dovolj jssno, kt-ko se godi kmetom pod kleri- PR0SVETA vh Poljiikijf^protl njemu Dne 5.. septembra se je vršil v "Poljšakovi republiki" v ma riborski bolnici zdravniški ogled, ki naj bi končno ugotovil učinkovitost Poljšakovega zdravljenja. Vseh devet zdravnikov, ki so prisostvovali ogledu, je podalo mariborskemu oblastnemu odboru pismeno svoje mnenje, nakar je oblastni odbor ustavil nadaljne preiakušanje Poljšakovega leka v mariborski bolnici. Mnenja zdravnikov o učinkovitosti novega leka so tako nasprotujoča, da bi človek moral začeti ali dvomiti v objektivnost zdravnikov ali pa v pozitivnost zdravniške vede. Trije gospodje zdravniki so Poljšaku odločno protivnl, to* so dr. Cer-nič, dr. RobiČ in dr. BenČan. Izjave zdravnikov primarija dr. Hanns Harpha iz Slovehjgrad-ca, dr. Milana Papeža, okrajnega sanitetnega referenta iz Logatca, dr. Vilimeka, nadzornika Poljšakovih bolnikov v Mariboru, dr. A. KorenČana, praktičnega zdravnika v Mariboru, in dr. Vin* Tajnška, dlstriktnega zdravnika iz St. Pavla pri Preboldu, ki so nam na razpolago, pa govore Čisto drugače. , Nobena izmed teh izjav ne zanika pozitivnih uspehov *Polj izjav razvidetl: I. da je doba dveh mesecev mnogo prekratka, da bi se mogel z gotovostjo u-gotoviti končni učinek zdravljenja; 2. da je zdravilo zlasti pri nekaterih kožnih boleznih resnično učinkovito; 8. da zdravilo ni škodljivo. Mnenje dr. Harpha. ^ Zlasti zanimiva je izjava dr, Harpha, iz katere v naslednjem nekaj ugotovitev. Uvodoma pravi g. dr. Harph, da je v materijalnem oziru na Poljšakovih stremljenjih popolnoma desintereairan, da nima z njim prav nikakih stikov, da pa že od leta 1927 izključno iz znanstvenih in človeških razlogov zasleduje PoljŠakovo delo. Njegovo,,sodelovanje je obstojalo samo v tem, da je bolnikom, ki so prišli k njemu In ga prosili z^ diagnozo svojih bolezni, diaguww izstavil. Nekajkra-tl je imel tudi priliko ugotoviti napredek in uspeh zdravljenja, ker so prišli bolniki sami k njemu. Na zdravljenje, samo nI Imel niti liajmanjšega vpliva, to tem manj; ker mu sestava zdravila niti w»na ni bila. "Lahko tedaj mirne vesti rečem, da sam do stvari v povsem nepristranskem položaju in se tudi hotam po najboljši vednosti in vesti odkrito k stvari izjaviti. Na splošno moram pripomniti, da sem mogel v slučajih: lupus vulgaris, lupus erythematode*, psoriasis, epithelion In kronični ekceml ugotoviti eklatantne u-ptfhe zdravljenja. Škodljivega vpliva zdravljenja nisem mogel na nobenem predstavljenem ml slučaju opaziti." Nato navaja izjava 21 pregledanih bolnikov, deloma popolno-ma ozdravljenih, deloma v stadiju ozdravljanja. Veiezanimi-vo pa je kon£no mnenje: "1, Sredstvo in zdravilna m«* toda g. Poljšaka je v slučaju lupus vulgaris. lupus ery t h psoriasis, epithelion In kroničnih akcentov izrazito zdravilna. Glede psoriazc posebej pripominjam, da Je dobri učinek vpo-rabljenega sredNtva ugotovljen, Ce je U učinek trajen, kar bi bilo pri posebnem značaju te bolezni, da namreč rada reeidivl-ra. važno vedeti, za to je opazo-ama doba (eno leto) odločno prekratka, da bi si lahko ustvaril sodbo o tem vprašanju. 2. Glavno vporabljeno sredstvo, čigar aestsvc Še danes natančno ne poznam, je kakor seti izvedel pri komisiji, visokood-stotna svinčena mažs, učinek medikamenta se zdi, da je v rušenju bolnega sianlčevja — tudi pri raksstih borznih —, vendar ostane pri tem zdravo staničev* Je okoli bolnega In tak t no, tako da si je treba predstavljati neke vrste selektivno delovanji?, bi uničuje bolno in pusti nepoškodovano zdravo sUnttevJe, kakor lahko to opazujemo tudi pri drugih medikam« ntih, kakor pri arzenu« plrogaiuaovl kislini, ar* gen t ura nitr. in tudi pri obsevanju. Ur. Od nasprotne stfsni Izrs-zenemu mišljenju, da zdrav!(a škodljivo vplivajo na bolnikov organizem, se ne morem pridružiti. Zlasti nikakor ni dokazano mnenje, da bi visokoodstotna svinčena maža lahko izzvala pojave zastrupljenja." — Nato obširno govori o svojih opazovanjih učinkovanja svinca na človekov organizem pri bolnikih iz svinčenega rudnika v Orni ua Koroškem in pravi: "Svoje mnenje o vprašanju, ali v porabljena sredstva delujejo škodljivo, moram zato Izraziti v tem žmislu, da tak škodljivi učinek prav odločno zanikam, Vsi predstavljeni slučaji kot tudi moje izkušnje pri opazovanju zastrupi jen j s svincem potrjujejo ta moj nazor. 4. Povsem drugo vprašanje pa je, če morda nimamo za slučaje tu omenjenih bolezul (lupus vulgaris u. erythematodes, psoriasis, 9 p Uh tU ion in kronični ekcemi) te na raz|H>laRi> dobra in* zanesljiva sredstva, zaradi katerih bi lahko Poljšakovo sredstvo pogrešali. Omenjene bolezni stavijo kaj* često zdravljenju mnogovrstne ovire. (Jb opazovanju predstavljenih ml slučajev sem prišel do prepričanja, da jt naša zdravilna orožarna po terp sredstvu obogatena za dragoceno orožje. 5. Kar se pa tiče bolezni, o katerih tukaj nisem govaril: šakove metode. Pač pa je iz teh carcinom **rkom in na tuberkuloza, lahko na podlagi opazovanj, ki sem jih lahko napravil tekom kratke dob« ko-raisijalnega ogleda, Izrečem svoje miftljenja takole: Cela vrata takih slučajev je prišla v zdravljenje v Še daleč razvitem stanju, neoperabilna in 1 razseAnl-mi metastazami — tukaj se nU so dali doseči Čudeži. Ne glede na to, da so slučaji težki, je treba poudariti, da Jo doba dveh meseoev, ki je bila na razpolago za zdravljenje in opazovanje, pri takih eminentno kronično se razvijajočih boleznih zdaleka nezadostna, da bi bilo mogoče podati končnove-ljavno sodbo o vrednosti ali nič-vrednosti vporabljenega sredstva," Tako dr. Harph. Mnenje dr. Vilimeka. Vseskozi za Poljšaka pozitivna je izjava zdravnika dr. Vilimeka. Dr. Vilimek plasti poudarja dejatvo, da j« sicer mogoče te bolesni zdraviti tudi dru gim potom (operacija, Imobili zacija), vendar povzročajo dru ge metode velike defekte, dočim Poljšakovo sredstvo uniči in eliminira samo patologične tvorbe in pusti normalno okolico brus poškodbe, defekt je torej tim najmanjši, Pri tuberkulozi ko-ati in sklepov je n. pr. velikega pomena, če se da izleči 1 ohranitvijo gibčnega sklepa ali Če isti ostane ik> imobili začnem zdravljenju trd. r lajava dr. Korentaaa. Kratka in lapidarna Je izjava dr. Korenčana, ki kratko ugotavlja: 1. da zdravilo ni povzročilo nikakih škodljivih posledic; 2. pri kožnih boleznih kakor: psoriasis, kronični ekcem, lupus vulgaris in lupus erythapiato-des, je zdravilo učinkovalo dobro In navedene bolezni so se faktično izločile; 8. da M je kotni rak pod vplivom Poljšakovega mazila izlečll, kar s« je dalo sklepati po predloženih fotografijah; 4. da na raka v globočini telesa vpliva mazilo le subjektivno; 5, da J« kostna tuberkuloze reagirala na Poljšakovo mazilo v toliko, da so se bolniki faktično subjektivno veliko bolje počutili, a objektivno se o kakem izlečenju ne more govoriti, ker je rok opazovanja prekratek in tudi zaradi potnšn j kanja refttgenološktfi slik Itd. lajava 4r. Papeža. Dr. Milan Papež se v svoji Izjavi omejuje zgolj na slutaj gospe 1. K., ki že 18 let boluje na "jungus" desnega kolena. Ko ugotavlja« da Je začela hoditi brez palice in goleniea, da Ji je postajala tekom zdravljenja hoja vedno lažja In da zamor« »«• daj Že hoditi 2 do 3 ure, ne da bi občutil* kake bolečine, pravi 1 Iz tsga je razvidno, da Je v Um slučaju zaznamovati dHnf uspeh zdravljenja pri g. Poljšaku. 1 Kakšen bo končni «6rkt in če ne bo raddlve, o tem se sedsj k* o« mor« govoriti. Mnenje dr. Tajnika. Dr. Vinko Tajnšek, ki je zaradi g. Poljšaka prišel v disciplinarno preiskavo, je izdal sledeče mnenje: Poljiakovo mazilo se je izkazalo kot učinkovito pri razniK kožnih boleznih (psoriasis, lupus. kroničen ekcem, epithelion). Pri zelo teftkih slučajih raka so se doeegli delni u-spehi, deloma pa se nI opazil ni» kakršen Mieben učinek. Na mestu bi bilo, da bi se ti težki slučaji raka še dalje opazovali Poljiakovo zdravilo se je izkazalo pri predvedenih slučajih kot neškodljivo. njegovo mišljenje bi bilo intere-santno vedeti, ker govori nuni drugim o dveh slučajih raka n» nosu in težkem slučaju Ibrkoma na levem o^esu. O tem alučaju sarkoma je izjavil dr. Cernič ob pričetku zdravljenja g. Poljšaka :."Ako ozdravite ta slučaj, vam bodo na razpolago ne milijoni, temveč milijarde." Dr. ttobič pa je rekel: "Ako ta slučaj ozdravite, se vam bo odkrival cel svet." G. Poljšak trdi. da bo ?)olnik s tem sarkomom tekxn tega meseca zdrav, ako boiezeu nima kakeka stik« možgani. nesljhri, ako ne bi sloneli na tistem pojmovanju dobrega, ki |e bilo in bo zmerom enako za vse in ki ml je bilo razodeto po krščanstvu In ga je vselej moči preveriti v moji duši. Vprašanja o drugih verah In njihovem razmerju do Božanstva pa nimam ne pravice ne možnosti reševati." fammm . , , . 1 "A kaj nisi odšel?" se je zdaj- Uv Nikolajevič Tolstoj: Ar« Kannina (Zadnja poglavje.) Ko j« stopil is otroške sobe in ostal sam se Je Levin takoj spomnil tiste misli, v kateri je bilo še nekaj nejasnega. Namesto da bi šel v gostinsko sobo, is katere !o se čuli glasovi, Je obstal na terasi, naslonil se s komolcema ograjo in se pagledal v nebo. Stemnilo se Jm bilo Že povsem in na jugu, kamor je gledal, nI bilo hudournih oblakov; stali na nasprotni strani. On ondod so švigali bliski ix\ se je oglašal daljni grom. Levin je poslušal kaplje, M 00 enakomerno padale z lip n* vrtu, ter gledal v znani mu trikotnik zvezd in na sko cesto z njenimi razcepi, ki so je vlekli'po sredi otveidja. Pri vsakem vzbuhu bliska ni izginila samo Kimska festa, ampak tudi žarki zvezde; a kakor hi-tro Je ugasnil blisk, so se zopet pokazalo na prejšnjih n\ostik, prav kakor da Jih je vešča roka zalpčli* v nebesni mrak. 'Wu, jtaj me neki ne vznemirja?" si je rekel Levin, naprej čuteč, da je rešitev njegovih dvomov, čeprav Je Še ne pocm* že pripravljena v njegovi duši. "Da, edino, v čemer se nedvomno očituje Božanstvo, so zakoni dobrega, ki so odprti svetu z razodetjem in ki Jih ču tifn v sebi In ki se a tem, da jih priznavam, hote ali nehote, naj se ssm izrečno družim ali ne, vendar sdruften s drugimi ljudmi v eno obšeatvo verujočih, ki ga imenujejo Cerkev. Nu, In žldje, muslimani, konfucijan ci, budisti — kal »o oni?" si J<* zadal bsš tisto vprašanje, ki se mu je zdelo o pašno, "Ali so te stotine milijonov ljudi res izvzete iz tistega najvišjega blaga, brez katerega življenje nima zmlsla?" Zamislil se Je, a Ž« so js tudi popravil. "Toda po čtm vprašujem?" si Je dejal. "Vprašujem p4 tem, v kakem razmerju so vse raznolike vere vsega človeštva do Božanstva. Vprašujem, v kateri skupni obliki m Bog Javlja vsemu svetu z vsemi temi meglenimi pegami vred. Kaj pa delam? Meni osebno, moj«6M ircu Je odkrito nedvomno znanje, ki ga razum ne more doseči, jaz pa trdovratno vztrajam na tem, da bi Izrazil to znanje z razumom In besedami." i "Ali mar ne vem, da se sve-zde ne prlmečejo?" se Je vprašal, gledaje na svetlo premičnico, ki Je bila že Izpremenila svoj položaj v najvišji vsji breze. "Toda ko gledsm gibanj« zvezd, si ne morem predstaviti vrtenja zemlje In imam prav, ko pravim, da se zvezde premlčejo, "In ali bi mogli zvezdoslovcl vobč« kaj razumeti in Izračunati; 6e bi vpoštevali vsa mnogo-lerna in raznollks gibanja zemlje? Vsi njihovi čudoviti zaključki o razdaljah, teži, potih in odklonih neltesnih teles so osnovani samo na vidnem gibanju, ki Je zdaj pred menoj in ki je bilo za milijone ljudi v teku at^t* letlj prav tskšao in bo zmerom enako In gs bo vselej mošt ptj« verftl. In kskor bi bili zaključki *vezdo«tovr*v prazni ia sa- po t i v gostinsko sobo. "Ksj ti je? Menda nisi slabe volje?" je vprašala in mu pri svetlobi zvezd napeto pogledsla v obraz. A vendar mu ne bi bila razločila obraza, da ga nI iz nova obsijal blisk, ki je za trenutek u-trnil zvezde. Pri svetlobi bliska je razločila ves njegov obraz, in ko je videla, da je miren in radosten, se mu je nasmehnila. "Ona ne razume," je pomislil Levin, "ona ve, o čem premišljujem. Ali naj ji povem ali ne? Da, povem ji." A tisti mah, ko je hotel začeti govoriti, ja izpregovorila tudi ona. "Veš kaj. Kostjal Bodi tako dober," je dejala, "pojdi v vogelno sobo in poglej, kako io pripravili za Sorgeja Ivanovi-ča. Meni j« nerodno. Poglej, Če so postavili novi umivalnik." "Dobro, pojdem, zanosi se," jo mfcpl Lavln ter vital in jo poljubil "Ne, nič nI treba govoriti," Je pomislil, ko Je prod njim krenila naprej. "To j« važna skrivnost, ki zadeva aomo meno in ki je ni moči izraziti z besedami" "To novo Čustvo me ni mahoma izpremenilo, osrečilo in razsvetlilo, kakor sem upal v svoji sanjariji; »godilo pe Je pi»v tako kakor z mojim čustvom do slnš. Tudi nikakega presenečenja nI bilo, A to čustvo, naj bo vera ali ne — saj ne vem, kaj je prav za prav —. je s trpljenjem vred neopazno prišlo v mojo dušo in se ja trdno naselilo v njej." "Prav tako se bom Jezil na kočijaša Ivana, prav tako »o bom prepiral in v nečas Izpovedal svoje misli, prav tako bo stala stena mod najsvetejšim moje duš« in drugimi ljudmi, oalo mojo ženo, prav tako jo bom dolžil zaradi svojega strahu in se kesal tega, prav tako ne bom mogel 1 razumom poj-miti, »akaj molim, in bom vendarle molil... Toda moje življenj«. vse moje življenje, no glede na vso, karkoli se utegne zgoditi z menoj, sleherna minuta mojega življenja — no samo da poslej no bo več brozmlsolna, kakor jo bila proje. ampak imela bo nedvomni zmlsel dobrega, j v moji moči Je, da ji ga dami" , , ,4: .......j > Gasilec so ubil Troy, N. Y, — Pri gasilskih demonstracijah se jo v petek u-bil gasilec Kenneth Plinton, ko jo s petega nadstropja skočil na mrežo, katero so spodaj držali njegovi tovariši. Fllnton je skušal dokazati varnost takšnega skoka, toda mreža se Jo vslod Me pretrgala in Flinton so Jo ubil. _ Dva delavca ao ubila. Chlcago. George Ormsby In llarry Thompson eia 00 v petek ubila, ko ao je pod njima podrl oder, na katerem sta stala, ko sta delala na popravilih na poslopju na 1254 Bernard st. _ Chlcago. WIUiara A. Wll-son s« Je v petek ubil ko je padel po stopnicah v poslopju na 205 VVacker drive. •IOOO HKOKO NOVA HtiU Ali hočete skoro novo hišo bllzo Hchool st., 1 blok sejrsrao od Jlelmont A ve., preeej dober dom in izredno dobra kupčija za 92000, takoj je plačati samo $175.00. ostalo na mesečne obroke. He mora iirodatl takoj brez odlašanja PišiU za pojasnila na: M0 Trsnsporlation Bldg., Iloz ftOOt, Chlcago, lil— (Adv.) ItfK HK HMIVKNHKO DKKI.lt za pom h vej, kaj hočeš: ali moraš ubiti človeka. aH Boga preklinjati, ali H P*Mopjti. Oe hočeš ali nočeš J •Hmoga izmed teh ^r^hor moraš L-•torfti. JutH ee vrnem tn po- |(B tem mi poveš, sa kateregg VTae n. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TV0 DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, uaijiko delo prva vrste. Vsa pojaanOa daje vodstvo tiskarne & N. P. J. PRINTERY 2*57-59 So. Lawndale Avtnoe CH1CAG0, ILL. TAM SE DOBE NA 2EU0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA