Št 532.
Po zaplembi druga izdaja.
V Ljubljani, ponedeljek dne 21. avgusta 1911.
Leto II.
f Posamezna Številka 6 vinarjev :
JUTRO* izhaja v«»k dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-paldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto seloletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, Mesečno K l-70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—.
5	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
i Posamezna številka • vinarjev z
Uredništvo la upravnlštvo j« v franfflSkanskl mJid a Dopiai ac poJUjajo uicdnUtva, naročnina upravaiStv«. Ncfrankirnna pisma ae m »prejemajo, rokopisi m mi vračajo. Za oglaae ae plača: pirtit v*ata 15 v, mmm*-nice, poalana in aahvale vrsta M v. Pri večkrat*«* oglašanju popust. Za odgovor jc priložiti inaate. :	Telefon	Številka	308.	f
Vohuni na delu.
Po velikih blamažah, ki so jih doživeli pri »veleizdajniškem** procesu v Zagrebu in Friedjungovem procesu na Dunaju oni, ki so oba procesa provocirali, so začeli mnogi misliti, da sedaj ne bo več mogoč kak proces take vrste in da so oni obskurni individui, ki so s takimi procesi polnili svoje žepe, enkrat za vselej popolnoma diskreditirani povsod, da jim za njihove denuncijacije ne bo dal nihče niti vinarja več, ker se nihče od njih ne bo dal — voditi za nos.
To bi bilo tudi naravno in v vsaki drugi državi bi sedeli ljudje kakor je prosluli špijon Nastič in famozni židovski „žurnalist“ Steinhardt, v ječi radi varanja javnih oblastnij, izvršenega z edinim namenom izmam-ljati denarja, da bi mogli na lahek način in brez dela gosposko živeti, če tudi radi tega trpi in pride v nesrečo na stotine nedolžnih ljudi — žrtev njihove pokvarjenosti in popolne moralne propalosti.
V vsaki drugi državi, v vsaki drugi družbi, bi bili ljudje kakor Nastič, Steinhard in slični ljudje popolnoma nemogoči in vse bi se s studom obračalo od njih, vse bi jih zaničevalo in se jih izogibalo — samo v avstro-ogrski monarhiji nosijo taki ljudje lahko po konci glave, imajo pristop v vsako družbo in živijo v posebni milosti raznih merodajnih in nemerodajnih faktorjev, ki brez senzačnih političnih afer ne morejo živeti in ako se take afere nočejo poroditi same, jih ti faktorji — vstvarijo sami in za to rabijo take ljudi, ki so pripravljeni služiti za dober denar vsakemu in vsaki še tako nepošteni stvari, ljudi, ki so pripravljeni storiti za denar vsako podlost.
Za nekaj časa so se ta obskurna bitja malo potuhnila in širša javnost ni vedela kje se nahajajo in kaj delajo; splošno se je mislilo, da so glasoviti fabrikanti raznih lažnjivih »dokumentov* izginili s površja in da vži-vajo mirno sadove svojega dosedanjega dela, da živijo od denarja, ki so ga zaslužili s fabriciranjem materijala za zagrebški »veleizdajniški“ in Fried-jungov proces.
To je bila zmota, ker razni Nastiči in Steinhardti mislijo, da so še premalo zaslužili in ker je v Avstro-Ogrski dosti takih ljudi, klik in celih strank, ki špekulirajo z avstrijskim patriotizmom, so se obračunih Nastiči in Steinhardti na njih, jim ponudili svoje usluge in sedaj so menda že na delu, njihova fabrika začne kmalu delati.
pred dnevi smo čitali v »Slov. Narodu* kratko notico, da se nahaja v Ljubljani Izidor Steinhardt, ki se predstavlja povsod za časnikarja, če tudi se s časnikarstvom zelo malo peča. To je Žid in najprej je bil agent, potem pa se mu je posrečilo, da je postal dopisnik nekaterih večjih listov, mimogrede je pa špijoniral za Bolgarsko, za Avstrijo in za Črno goro —
samo, da je čim več zaslužil. Resnice nikdar ni ljubil in ako ni imel nič resničnega poročati, je — lagal. Na-stiču je pomagal pri sestavljanju njegove glasovite denuncijantske brošure in je sploh igral veliko vlogo pri zagrebškem in dunajskem procesu.
Kaj je delal ta nemški Zid, ta vohun in denuncijant v Ljubljani ? Odgovor na to vprašanje je zelo lahek: naši klerikalci bi radi igrali vlogo rešiteljev Avstrije in zato bi rabili v Ljubljani in na Slovenskem sploh — nekaj veleizdajalcev, nevarnih za obstoj države in zato so poklicali v Ljubljano Steinhardta, da se zmenijo z njim za ceno po kateri bi jim hotel on in njegova družba fabricirati veleiz-dajnike.
Slovenski klerikalci, nemški Zid in morda še kak zanimiv tip 1 Ali nj to interesirantno? „Les affaires soui les affaires”, za drugojse ne gre kot za kšeft in naši klerikalci bi delali kšefte tudi s samim Luciferjem, ako bi jim le kazalo to in zakaj se potem ne bi zvezali z nemškim čifutom, četudi je ta notoričen vohun?
Mreža je torej nastavljena in sicer na prav obsežnem terenu: od Ljubljane do Dunaja, Budimpešte, Zagreba in Belgrada. In kdo se vjame na njo? Oni, ki so jo nastavili, kakor se je to zgodilo tudi v zagrebškem „veleizdajnikem“ in dunajskem t. zv. Friedjungovem procesu.
Po našem mnenju bi bilo naravnost koristno, ko bi se začelo eksperimentirati s preganjanjem »veleizdajalcev* tudi na Slovenskem. Par ljudi bi morda nekaj časa po nedolžnem trpelo, ali klerikalci bi s+ali razkrinkani pred celim svetom kot protinarodna, vohunska stranka, ki se ne sramuje niti najpodlejših in najgnusnejših sredštev v boju za dosego svojih sebičnih in umazanih ciljev.
Da, vohuni so na delu — in naj le bodol
0 delovanju krščanskih
misijonarjev na Vzhodu.
Phil. dr. Otokar B e rt h o 1 d.
(Za epilog velehradskega shoda za versko zedinjenje poslovenil N—n.)
Za časa portugalskega vpada prihaja krščanstvo tudi v zahodni del srednje Indije (leta 1532.) ustanove Salsette in utemelje krščansko občino Bassein severno od Bom-baya in na otok Ceylon (1. 1522). Po Ceylonu. se je širilo krščanstvo skoraj izključno zaradi dobičkaželjnosti in vladeželjnosti nekaterih domačih rodbin, čeprav je bila razširjena že tedaj po Ceylonu v marsikaterem oziru popolnejša vera od krščanstva, namreč budizem. V isti dobi prihaja rimskokatoliška povodenj tudi na Kitajsko in Japonsko, ki enako, kot v Indiji, skuša pred vsem izkoreniniti kristjane drugih sekt, ki so prišle tje pred tem vpadom.
Ko je slava Portugalcev zapadla,
se je širilo krščanstvo nadalje po Vzhodu ter so nastajale nove krščanske sekte tako, kot se razvijajo razmere v Evropi in kateri evropski narod si prisvojuje večje pravice po azijskih deželah. Zato imamo sedaj na Vzhodu na kupu najraznejše krščanske sekte, o katerih obstanku včasih v Evropi nimamo niti pojma. Te sekte se večinoma med saboj preganjajo in zelo redkokedaj podpirajo; ampak tega nikdar ne v verskih, temveč le v političnih zadevah, kadar se gre za korist njih naroda. Ni brez zanimivosti, opazovati tiste krščanske misijone, ki so prišli v svojem razvitku tako daleč, in sicer opazovati njih delovanje tako v verskem kot političnem oziru. Šele s tem nam bodo primerno jasni pojmi, s katerimi mi sijonarji tako radi otepajo okrog sebe govoreč o »opravičenosti" in »pomenu" misijonov, ter spoznamo resnično nevarnost, ki grozi od misijonov in ki ni majhna,
II.
Za spoznanje delovanja krščanskih misijonarjev po vzhodnih krajih je —. kot sem že omenil — najvažnejša Indija. To pa pred vsem zato, ker je v rokah krščanske angleške vlade, ki pušča krščanskim misijonarjem povsod prosto roko. Kar se tiče nekaterih protestantovskih sekt (posebno anglikanske cerkve), pa njih delovanje celo zelo izdatno podpira, čeprav postopa na drugi strani strpno napram vsaki veri, krščanski ali ne-krščanski. Za časa svojega potovanja po britanski Indiji sem imel celo pogosto priložnost opazovati misijonsko krščansko delovanje, in že tedaj sem se odločil, da podvržem delovanje misijonarjev kritiki, čim se mi ponudi ?a to ugodna prilika. Na ta način je nastala tale razprava, katere glavni namen je opozoriti na celo to zadevo, ki je zelo akutna in zahteva v marsikaterem oziru nekoliko uspešnejši p r o t i 11 a k.
Če hočemo pravilno presoditi delovanje krščanskih misijonarjev, moramo najpred pomisliti, kaj si sami nalagajo za nalogo, in s kakimi sredstvi hočejo ta namen doseči. A s primerjanjem teh misijonarskih namer z njih resničnim delovanjem pridemo zelo lahko do pravilne sodbe o njih delovanju.
Misijonarji vseh krščanskih sekt brez izjeme proglašajo složno za svoj cilj spreobračanje poganov na krščansko vero in stem z a j a m če n j e v ečn e blaženosti tistim, ki niso tako sreč-ni, da bi bili pred spoznali luč prave vere ali se celo narodili v naročju svete cerkve.
Razen verskega podučevanja priznavanja kot sredstvo za dosego tega cilja zlasti seznanjanje nevercev z evropsko kulturo, o kateri trdijo, da je posledica tega, da so Evropejci krščanske vere.
Ne bom kritiziral vrednosti postavljenega cilja, toda vsaj nekaj besedi moram spregovoriti o sredstvih, ki imajo uvesti do izvršitve dane naloge in dosege tega cilja. Pred vsem je treba opozoriti na to, da si ljudje v svojih nazorih popolnoma zamenjujejo pojem kulture in civilizacije, kar sta v resnici dva popolnoma različna pojma. Pri vsem tem se popolnoma neopravičeno proglaša evropska civilizacija za posledico verskega krščanskega življenja, čeprav je ravno narobe res. Spomnimo se le na preganje Galileja ali Krištofa Kolumba, pa ne bomo verjeli nič več tej misijonarski floskuli. Toda misijonarji stvari ne jemljejo posebno važno in razumejo pod tem, kar imenujejo evropsko kulturo, nekoliko pritivne izobrazbe, branje, pisanje, včasih še malo računstva, zlasti pa petje, katero potrebujejo za božjo službo; k temu pride še rokodelsko z n a n j e in ročnost, kar človeku olajšuje in zudobnuje življeuje, torej n. pr. polje--deljstvo, tkanje, mizarstvo i. p. stvari. To rokodelsko znanje ima seve praktičen pomen, ali le za ljudstvo, katero ga doslej še nima, torej za primitivne narode (n. pr. afriške ali avstralske črnce), nikakor pa ne za narode, ki so kulturno visoko izobraženi, kot so n. pr. Indijci, Japonci ali Kitajci. Njih kultura presega v nekaterih virih tudi evropsko kulturo, čeprav se sicer zdi, da stoje na nekoliko nižji stopnji. Pri njih namreč civilizacija — napredek v praktičnih ročnostih — ni dosegla takšne višine, kot v Evropi; to pa posebno zato, ker skratka življenski pogoji dovoljujejo na lažji način pridobivati sredstva za vzdrževanje življenja. Te življenske potrebe niso od njih torej zahtevale toliko bistroumnosti in duševnega napenjanja, tako da so prebitke duševnih sil mogli porabiti v drugem smeru, kjer so potem zopet prišli višje, kot so dovolile evropske razmere svojim ljudem.
Sedaj pa primerimo te misijonarske namene z resničnimi razmerami! Po svpjih potovanjih sem našel celo n^alo takšnih misijonarjev, ki bi se bili brigali za večno izveličanje takih ljudi, ki še niso spoznali krščanstva. Njim se gre za nekaj čisto drugega, namreč za čim večje število spreobrnjencev, s katerim bt se mogli izkaziti svojim predstojnikom in požrtvovalnim darovalcem, ki jih podpirajo iz Evrope z denarjem. Vsled te spremembe misijonskih namenov se menjajo seve tudi sredstva. V ospredje tega delovanja stopa prefriganost, kulturna sredstva se pa umikajo temeljito v ozadje. Pri tem seve ni mogoče oporekati dejstvu, da bi krščanski misijoni ne vzdrževali cele vrste šol po vzhodu; toda če si to
ogledamo bližje, dobimo o njem po-polnomo spremenjene sodbe.
Stroški za misijonske šole se pokrivajo s prispevki pobožnih evropskih dušic in mastnih fondov misijonskih družb po Evropi tako izdatno, da bi se dalo pri pametnem in primernem gospodarstvu vzdrževati za ta denar še enkrat toliko, pa primernejše urejenih šol kot sedaj. To velja posebno za angleške misijone, ki imajo na razpolago milijonske zaklade, Še bolj ubogo izgleda ta »propaganda evropske kulture", če pogledamo na vsebino in način podučevanja po misijonskih šolah. Večina misijonskih šol so elementarne šole, kier se učenci uče skoro izključno samo brati in pisati, razen tega pa nekoliko računiti. Po realijah in prirodoslovnem poduku po teh elementarnih šolak ni niti sledu. Za poduk v či-tanju služi večinoma svetopisemsko besedilo, seve ostriženo na nevarnih mestih; posamezni stavki iz njega se nahajajo celo še v abecednikih za najnižjo učno stopinjo. Molitve je v teh vrstah šol zelo veliko ter se v tem oziru ne zamudi nobena prilika. Dobro označuje to vrsto šol priznanje v letnem poročilu London Mission Society za leto 1899 do 1900, kjer stoji, da je v mestu Trevandrum več kot 150 deklet zapustilo misijonsko šolo, da bi dosegle višjo stopinjo izobrazbe v vladnih šolah.
Seveda so te šole javne in javno pristopne članom katerekoli vere. Zato se seve dogaja, da je večina učencev po misijonarskih šolah nekrščan-slce vere. Te učence vabijo misijonarji v svoje šole z vsemi mogočimi sredstvi in ugodnostmi. V Kandy (na Ceylonu) sem n. pr. videl, da obiskujejo otroci meni znanih budistov katoliško šolo Trinity College in hodijo vsak dan zjutraj v cerkev. Na svoje začudenje sem zvedel, da dobi vsak otrok, ki hodi v cerkev, v šoli vsak dan kos kruha z maslom in marmelado, in razen tega pa še vse potrebne šolske pripomočke. Tako privabljeni učenci nevernikov so v šoli predmet posebne pozornosti misijonarjev. Ta pozornost in skrbnost začenja s tem, da misijonar razlaga učencu, kako se krščanska vera prav za prav ne razlikuje mnogo od vere, katero on priznava in da je prava razlika pravzaprav v tem, da so v krščanski veri vsa načela obdelana do zadnjih posledic in da je zato krščanska vera na j popolnejša. Poznejše skuša mišijonar učencu z g n j u s i t i njegovo vero s pripovedovanjem gnjusnih, navadno neresničnih zgodbic, potem z opisovanjem grozot peklenskih kazni, katere mora trpeti vsak, kdor ni krščanske vere. Z vsemi temi sredstvi delujejo misijonarji zelo močno na
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V2 °/0 brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Gondola je plavala nekako počasi.
Juana je lahko ostala v gotovi razdalji; njene misli so bile v tej usodepolni uri kakor blazne; zdaj je hotela zakričati, da bi opozorila Sandriga; zdaj ji je bolečina ljubosumja trgala srce; zdelo se ji je, da je preteklo kvečjemu par minut, ko je nenadoma videla, kako je stopil Skalabrino z bodalom v roki proti šatoru.
Zdaj se ji je vrnila vsa jasnost duha. Z obupnim naporom je silno pognala svoj čolnič . . .
Prepozno 1
Krvava drama se je izvršila. Trepetaje v brezumni grozi, je Juana videla, kako se gondola maje, kako je Skalabrino zalučal Imperijo v vodo. Gondola se je prevrnila . . .
Trenotek nato, ko je Skalabrino dospel do nabrežja, je Juana priveslala do prevrnjene gondole, ki se je rahlo zibala v vodi, s hrbtico navzgor.
— Sandrigo! Sandrigo! ...
Noben glas ni odgovoril klicanju mlade ženske, ki se je zgrudila spredaj na svoji barčici na kolena, oči uprte na to črno vodno površino, ležečo v m^klem miru in molčanju, ki ga je motilo samo pluskanje ob gondoline boke.
— Mrtev 1 je zahropela. Mrtev 1 Mrtva moja ljubezen! Mrtvo moje življenje!
Da, v tem trenotku je nesrečnica pozabila, kaj je bil mož, ki ga je ljubila. Njena ljubezen edina je ostala zdaj na površju.	,
In ko je, brez moči, da bi zaplakala, strmela venomer v zlovešči kanal, je nenadoma vzplavalo pred njo nekaj belega... obleka . . ■ telo . . . ženska . . .
Imperija!	t
Sklonila se je, prijela za obleko ter jo potegnila k sebi; z naporom nenavadne moči in spretnosti se ji je posrečilo dvigniti telo in ga položiti v barko.
Nato je z zloveščo željnostjo, z bridkim koprnenjem, da bi zakopala svoje prste v to bledo grlo in svoje nohte v ta obraz, ki si je bil ohranil nekakšno tragično lepoto, počenila poleg Imperije . . .
Preteklo je nekaj minut . . .
Barčica se je zibala brez krmila tik ob prevrnjeni gondoli, ki se je je včasih dotaknila z zamolklim šumom, kakor da bi dve krsti trčili druga ob drugo.
Juana je za hip odtrgala svoje napol brezumne oči od Imperije, nato pa jih je nenadoma spet uprla vanjo; morda seje bala, da ne bi telo mahoma izginilo.
Tako je občevala, komolec na kolenih in roke v laseh, ki jih je zvijala z mehanično gesto; na njenih ustnicah pa se je vedno iznova hrepe oglašala beseda:
— Mrtva moja ljubezen. Mrtvo moje življenje 1
Drgetala je . . .
Njeno življenje! . . . Ubogo življenje!... Zdaj je šlo mimo nje v širokih, naglih slikah, in v slehernem teh prizorov je Juana našla kak spomin o njem, ki ga je ljubila.
Telo se je zganilo.
Juana se je zdrznila. Ali se je morda samo zazibala barka? ... Ne . . . Grlo utopljenke se je napenjalo v naporu vzdihljaja; in lahno utripanje trepalnic je pričalo, da se kurtizani vrača Življenje.
Vsa propadla je Juana prisostvovala temu prebujenju, ne da bi se zganila.
Naposled je Imperija odprla oči, in njen pogled se je srečal z Juaninim.
Dolge minute so minile tako . . •
Ti dve ženski sta gledali druga drugo, kakor da se hočeta navdati vzajemno z brezumnim nemirom svojih src. Imperiji se je z naporom posrečilo, da se je dvignila; sedla je ter se ozrla naokoli z negotovim pogledom, ki se je vrnil nsposled k Juani.
— Kdo st? je vprašala.
— Ljubila sem ga! je odgovorila Juana.
— Ljubila . . . koga?
— Sandriga.
Juana je čutila iznova tisto kruto željo, da bi zasadila
svoje nohte kurtizani v obraz. Zmanjkalo ji je sape.
Imperija se je zasmejala z rezkim smehom in se vzravnala popolnoma.
— Sandriga! je zaklicala, Sandriga ... Na, poglej!
Juana je mehanično obrnila oči za njeno iztegnjeno roko.
In zdajci se je vzravnala tudi ona; v glavi se ji je zavrtelo od blazne groze in neizrekljivega obupa.
Tam, pred njenimi očmi, na površju črne vode, v pošastni svetlobi luninih žarkov, blizu prevrnjene gondole, se je zibalo truplo Sandrigovo, in ročnik bodala.se mu je dvigal nad prsi kakor mrtvaški križ.
— Sandrigo! je zaujpila Juana brezumna, ljubezen moja, počakaj me! . . .
In ta hip se je spustila v vodo; s krčevito gesto je objela mrliča in ga stiskala k sebi.
Njene roke so se oklenile njegovega vratu.
Obedve telesi, živo in mrtvo, sta se pogreznili.
Kmalu je bilo videti le še dvoje glav.
Z vso neskončno nežnostjo svoje ljubezni, ki je ostala čista do smrti, je Juana pritisnila svoje ustnice na ifederia usta mrličeva.
In obadva sta se potopila na dno.
VIII.
Imperija.
Skalabrino je skočil v vodo v trenotku, ko se je gondola prevrnila.
Plaval je, ne brigaje se zato, kaj se godi za njegovim hrbtom.
Roland ga je čakal.
Prva beseda orjakqya, ko ga je zagledal, je bila:
— Kaj je z.mbjo hčerjo?
— Ni še nobenih novic; Bembovo palačo smo preiskali brez uspeha.
  	(Dalje.)
f
nežno otroško dušo; in zelo pogosto se zgodi, da se da otrok res preslepiti in včasih naravnost sfantazirati za krščanstvo. To omogočuje silno versko nagnenje, kakoršno imamo pri večini Azijatov, in skrbno hrepenenje po srečnem posmrtnem življenju. — Če pa ne uspeva delo s pomočjo teh sredstrev, se poslužujejo misijonarji raznih obljub, ponujajo učencem časti in zagotavljajo sprejem v urade. Ce pa niti to sredstvo ne pomaga, ne boje se misijonarji niti zmerjanja posebno v tem slučaju, če se branijo stariši pokrščenja otroka. To sredstvo rabijo največkrat rimski in anglikanski misijonarji, ki se kažejo v tej stroki kot izvežbani virtuozi.
Čestokrat so me domorodci povpraševali za svet v raznih kočljivih zadevah, zlasti ;kar se tiče misijonarjev in istotako so mi domačini pripovedovali zanimive podrobnosti te vrste. Iz teh mnogobrojnih slučajev, za katere sem zvedel, je nad vse zanimiv slučaj mojega učitelja sinhal-ščine, pandita Batuvantudava.
DNEVNE VESTI
O zadnjem požaru v Dravljah In klerikalna olika. Ko je pred nekaj dnevi gorelo poslopje Iv. Klemenca v Zgornji Šiški udeležilo se je — kakor ste že poročali — gasilne akcije z vso požrtvovalnostjo tudi gasilno društvo iz naše vasi. Člani gasilnega društva so po danem signalu hiteli na mesto požara z največjo naglico, pri tem pa so naleteli dotičniki ki so se peljali z voznimi kolesi oziroma pešci poslužujoč se krajše in bližnje poti na ovire in motenje pri hiši Ivana Pirnata p. d. pri Adamu v Dravljah. Tu sta namreč prihajajoče pričakovala hišna gospodinja, Adamova mama in sin Jože, ter. jih obkladala z raznimi psovkami, mlajši sin pa je, očividno pripravljen, kadar se je kak gasilec mimo pripeljal hipno predenj zapeljal samokolnico, jo sredi ceste pustil, ter odskočil stran. Bila je nevarnost in le slučaj je bil, da se ni prigodila pri tem nesreča. Ker je pa tako motenje in oviranje pomoči tudi proti zakonu, in ker se čuje, da se o stvari še ni ničesar ukrenilo, poživljamo c. kr. orož-ništvo naj o stvari vpelje preiskavo in naj se storilec kaznuje, da se v prihodnje ne prigodijo zopet podobne ovire od ljudi, ki ne razumejo, kaj je gasilno društvo, in kaj pomoč bližnjemu. Natančne informacije dobijo se pri prost. gas. društvu v Dravljah.
C. kr. tobačna tovarna v službi klerikalizma. (Iz Zgornje Šiške). Pri nas imamo klerikalno društvo z dol-dim napisom »Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Zgornji Šiški*. To društvo četudi z grozovito dolgim imenom pa ima. prav malo članov. Presednik in duša temu društvu je [van Babnik, uradnik v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Ker pa ta dični predsednik ne more pridobiti svojemu društvu članov s koristnim delovanjem društva, poskusil je zadnji čas s tem, da preskrbuje društvenim članom brezplačne smodke. Ne vemo sicer koliko smodk je dovoljno uradnikom v tobačni tovarni brezplačno odvzemati, a gotovo pa ne toliko, da bi se z njimi lahko zalagalo in pridobivalo člane raznih društev, kakor to dela uradnik tobačne tovarne Ivan Babnik iz Zgornje Šiške. Apel ujemo na c. kr. tobačne uprave vodstvo, da se s takimi mahinacijami od strani uradnikov preneha, ker občinstvo nikakor ni zadovoljno, da bi med tem ko se jav-
nosti smodke podražijo, smeli dobro plačani uradniki tobačne tovarne zalagati z brezplačnimi smodkami na račun davkoplačevalcev člane političnih društev.
O slavnosti otvoritve Sokolskega doma v Domžalah priobčuje »Slov. Ilustrovani Tednik* tri lepe slike. Nadalje prinaša slike in poročila o vseslovenskem zletu v Zagrebu, o vstaji v Albaniji, o krizi v avstrijskem vojnem ministrstvu, o stavki na Angleškem, o Koprivniku v Bohinju, (kjer je bil prvi župnik Valentin Vodnik), oPostojanski jami itd. Priporočamo »Slovenski Ilustrovani Tednik* ki je edini slovenski list te vrste. V nobeni slovenski rodbini bi naj ne manjkal, in slabo spričevalo za slovenske gostilničarje, brivce i. dr., je, da imajo tuje liste, edinega Slovenskega Uustrovanega Tednika pa nimajo.
Oh tl Ogri. Ogri torej ne puste, da bi se uvažalo argentinsko meso v Avstrijo le radi tega, ker imajo liberalci profit. Do tega imenitnega zaključka je prišel sedaj bistroumni »Slovenec*. Sedaj pa nastane vprašanje. Ali so Ogri merodajni za avstrijsko polovico. Kolikor je nam in tudi vsakemu človeku znano, se Ogri nimajo popolnoma nič vmešavati v avstrijsko polovico. Zato tudi nimajo pravice diktirati avstrijski zbornici, da ne sme dovoliti uvoza argentinskega mesa v Avstrijo. Toda Ogri so kljub temu dosegli svoj namen. Kdo ima pri tem največjo zaslugo? Prepričani smo, da bo v tem oziru tudi »Slovenec* z nami soglašal, da edino klerikalni poslanci. Če »Slovenec* zatrjuje, da Ogri le radi tega ne dovolijo uvoza argentinskega mesa v Avstrijo, ker imajo liberalci od tega profit, pa vprašamo mi »Slovenca*, zakaj so glasovali proti uvozu, ker imajo od tega kletikajci zgubo. To je naravna posledica. Če imajo liberalci profit, potem imajo klerikalci zgubo. Klerikalci so morali biti torej prokleto bedasti, da so storili ta korak in izdali interese svojih volilcev, ali pa so delali iz samega koristolovstva. Najbrže pa bo naša slednja trditev prava.
»Lepo je biti danes Avstrijec!“ — je še v petek navdušeno vzkliknil patriotični »Slovenec*, kakor bi bil dobil za svoje navdušenje kje kako nagrado. Ali takoj dan na to, v soboto, že mora na istem mestu pisati: Težko,	da bi	se	dobil v	Avstriji še
kak kotiček, kjer bi bil narod tako preganjan in šikaniran, kakor je Jko-roški Slovenec. Tretjina koroškega prebivalstva je oropana popolnoma svojih pravic in se ji godi približno tako, kakor Albancem doli na Turškem ... Dočim ima peščica kranjskih Nemcev ljudskih in srednjih šol v izobilju, se mora za tisoče slovenskih otrok na Koroškem mučiti v nemških šolah z jezikom, ki mu je popolnoma tuj in nepoznan ... Ne veliko	boljše	so	razmere	na Štajerskem .	. . itd.	—	In vzlic	tem dejstvom,	ki jih	»Slovenec*	sam tako
lepo konštatira, se klerikalni patriot še na vse grlo dere, da bi ga slišala tista dunajska vlada, ki je kriva tem škandaloznim razmeram:	»Lepo je
danes biti Avstrijec 1* Dokler bomo uganjali mi Slovenci tak neumen in čisto neumesten patriotizem, se nam tudi nikdar nič bolje godilo ne bo. In čisto prav ima vlada, da take pa-triotične backe, kakor smo mi, pritiska kakor se ji zljubi.
Delitev deželnega šolske^ sveta na Štajerskem in Koroškem je eden glavnih klerikalnih postulatov. Mi bi
nič proti temu postulatu ne imeli, ko bi se za njim ne skrivale črne klerikalne tendence: zasužnjiti tudi koroško in štajersko slovensko učiteljstvo, kakor so zasužnjili kranjsko. Deželna šolska sveta v Gradcu in Celovcu sta sicer nemška, a vendar vsaj za silo napredna in slovenskim učiteljem se vsaj zaradi naprednega prepričanja ni bati nobenih persekucij. Tudi v gmotnem oziru se jim godi dosti bolje negov ubogim njih kranjskim tovarišem. Če bi se pa ta dva šolska sveta delila, bi v obeh slovenskih sekcijah dobili klerikalci neomejeno vlado v roke. In za to jim ravno gre! Na vsak način bi bilo treba, predno bi stopila stvar v odločilni štadij, zaslišati slovensko učiteljstvo na Štajerskem in Koroškem. Ono bo najbolje vedelo, ali bi bila taka delitev resnično umestna ali ne. In izrek štajerskega in koroškega slovenskega učiteljstva bi se seveda moral potem primerno vpoštevati! Mi k temu postulatu slovenskih klerikalcev glede koroškega in štajerskega deželnega šolskega sveta nimamo prav nobenega zaupanja. Naše klerikalce namreč do kosti poznamo in vemo, da jim ne gre nikdar za interese slovenskega naroda, temveč le za lastno strankarsko korist.
Liberalni prekupec dela draginjo mesa po zatrdilu škofovega lista. Dobro. Vzemimo ta slučaj, da bi bili liberalci prekupci mesa. Kdo bi pa imel od tega dobiček, kakor ravno klerikalni kmetje. Liberalci bi torej s tem, da bi meso prekupovali, pljuvali le v svojo skledo. Podpirali bi svoje najhujše politične nasprotnike, svoje somišljenike pa bi zatirali. To je popolnoma logična konsekvenca. Ne vemo, čemu bi se »Slovenec* v tem slučaju zadiral na liberalce, mesto da bi jim bil hvaležen. V resnici pa je danes položaj tak, da živinski trgovec živine poceni ne more kupiti, klerikalni kmet pa je tudi ne more prodati, ker je nima niti za svojo porabo. To se danes opaža po celi deželi. Kajti kmetje splošno vzdihujejo, da nimajo zaslužka, ker nimajo živine. In to le radi tega, ker njih državnozborski zastopniki ne dovolijo uvoza tuje živine. Naš kmet bi se namreč le na ta način opomogel, če bi mogel kupiti živino veliko bolj poceni, kakor sedaj. Klerikalci naj torej le molče. S tem, da zatirajo meščana, zatirajo obenem tudi kmeta, le sami si polnijo žepe.
Iz Dravelj, Na sv. Roka dan je imel v Dravljah neki Hybašek iz škofovega zavoda pridigo. Tega moža najbolj boli, ko vidi iz Ljubljane gredoč zavedna dekleta, katera pridno čitajo »Jutro*. Obljubljal jim je, da bodo pogubljene, posebno pa dotične. ki na skriva\ razširjajo napredne časopise med svojimi prijateljicami. Omenil je, da dotični, ki pišejo napredne liste nimajo greha. Ker je pa videl razljuteni Hybašek, da se mu ljudje smejejo v obraz, je jezno zapustil prižnico.
»Društvo jugoslov. železniških uradnikov* javlja tem potom vsem svojim članom, da »Jugoslov. Železničar* ni več društveno glasilo, oziroma ne prinaša več oficijelnih društvenih člankov in dopisov. Zato odslej člani ne dobe več tega lista. Društveni osrednji odbor preučuje vprašanje v izdaji lastnega lista in prosi zato vse člane začasnega potrpljenja.
Osrednji odbor D. J. Z. U.
»Flottenvereln* v Postojni. Prejeli smo iz Postojne: Gotovi krogi niso mogli mirovati brez provokacije: izmislili so si, da moramo imeti tudi v
Postojni »Flottenverein*, dasi je stališče naprednjakov glede pomnožitve vojne mornarice dobro znano. Mi smo načelni nasprotniki vojaških bremen, še posebno pa ogromnih izdatkov za »dretnaute*. Dobro se je včeraj opomnilo v neki družbi, da bi s stroški za en »dretnaut* stala slovenska univerza in če bi se nam dalo, kar stane en sam kanon na taki ladji in kar za-strelja, lahko precej preneha Ciril-Me-todova družba. Nam pa tudi vsenem-ška politika ni pogodu. In le radi Nemčije in v njeno ojačenje se zidajo »dretnauti*. Dokler nam Avstrija ni pravična mati, dokler je njena politika le v prid našega največjega sovraga Nemčije, ne more nihče zahtevati od nas, da smo njenim »Flottenvereinom* prijazni. Na cesarjev dan se je pobiralo pod krinko, da gre dobiček vdovam ponesrečenih mornarjev. Kako smešno! Kjer imajo 300 milijonov kron za stavbe »dretnautov*, kakor so jih dovolile pred kratkim delegacije, tam se tudi najde par krajcarjev, ki bi se jih imelo dati za pokojnine vdovam. Samo hoteti je treba. Kričeč ubožni list je, če država, ki se ji dovoli 300 milijonov za nove ladje, nima ni enega milijona za vdove, kojih može je umoril militarizem in mora po krajcarjih pobirati milodare za nje po oni državi. Ali ne čutite, Vi visoki gospodi, da sramotite Avstrijo, če po groških nabirate za to, da Avstrija more svojo dolžnost vršiti napram vdovam? Vse to odpre morda tudi najbolj kratkovidnemu udeležniku »Flottenvereina* oči, da se pri zbiranju ni šlo za tiste doneske, ampak le za demonstrativno širjenje ideje, ki je protidemokratična in protislovanska. Nov način izpraševanja vesti, nova inkvizicija je to. Proti temu se je treba složno upreti kdor krši disciplino, celo, če je povsem neodvisen in nima reprezentacijskih dolžnosti, ni naše gore list. Tega so se Postojnci skoro vsi tudi držali in veselica Flottenvereina je bila klaverna in prazna tako, da je bila sramota. Tudi nemško-slovenski govor Flotten-vereinovega načelnika sodnega predstojnika Doljana ni mogel segreti nikogar. Prisiljena ljubezen ni dobra, hinavstvo pa je najgrša lastnost, ki bi je ne smela gojiti nobena oblast. To je vspeh komandirane »veselice*. Postojna je v ostalem z mirozovom in razsvetljavo izkazala čast osebi vladarja starčka, a pod krinko cesarsko-kraljevosti in hinavske ljubezni do mornarskih vdov usiljeno politično demonstracijo je mirno in dostojno odklonila. Priporočamo zdaj g. glavarju, naj naznani navzgor povsem resnično in pošteno to-le: Dokler vodite sovražno politiko proti Slovencem, dokler jim ne date šol in slovenskih uradnikov, dokler jih preganjate, ne pričakujte ljubezni, kajti Slovenec ni kakor pes, ki ga obračaš in ti potem poliže pete.
Ljubljansko semenišče se nekaj popravlja in naš ljubi | Anton Bonaventura je poveril zidarska dela tvrdki »Krainische Baugeselschaft*.
Malo olike bi lahko naučili klerikalci okoliške prodajalke živil na ljubljanskem trgu, ki so večkrat tako neotesane, da se bogu vsmili. Ne čudimo se čisto nič antagovizmu, ki vlada med ljubljanskim kupcem in
okoliškim prodajalcem živil, ker prvi hoče ceneje kupiti, drugi pa dražje prodati — interesi so torej diametralno nasprotni, ali klerikalci, ki imajo velik vpliv na ljubljanske okoličane, naj bi teh ne hujskali proti meščanom in naj bi jim priporočali vsaj malo — navadne vljudnosti.
Zaplenjeno!
Komandiramo sožalje. Hrvats-kemu banu Tomašiču se je prepetil malheur: v Budimpešti ga je oklofutal neki lekarnar po imenu Natamšek. Radi tega je Hrvatska izdala brzojavno zapoved vsem oblastnijam v deželi, da morajo banu — brzojavno izraziti sožalje. To se je tudi zgodilo — celo sabor je poslal izraze sožalja, ali na zelo čuden način: brzojav je — po vladni naredbi — poslala kar kvestura sabora ne samo brez znanja sabora, ki niti ne zboruje, ampak celo brez znanja — predsedništva. Vlada — to je Tomašič sam, ker on je šef vlade in tako je Tomašič vsem oblastnijam na Hr-vatskem kratkomalo komandiral, da ga morajo obžalovati radi dobljene klofute in ako bi mogel, bi komandiral tudi ljudstvu, ali tega vendar ne more storiti, kar mu je gotovo zelo žal______
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Razne vesti.
* Nova, pred vlomilci varna blagajna. Kdor ima denar lahko zdaj spi brez skrbi — kakor tisti ki nima ničesar: iznašli so novo vrsto blagajne, ki je tako varna kakor si le more želeti. Tatovi so razpolagali dozdaj z najrazličnejšimi sredstvi, s katerimi so preluknjali blagajne, posebno takozvane cevi za vrtanje železa, ki prederejo vsako blagajno. To zdaj pri novi konstrukciji ni več mogoče. V ključavnicah se nahaja neka kemična spojina, ki pod vplivom toplote razvija neke pline, ki imajo lastnost, da omamijo in pobarvajo vlomilce. Kakor hitro pride cev za vrtanje (ki razvija silno gorkoto) v dotik s to kemično tvarino, popadajo tatovi omamljeni po tleh in se obenem pobarvajo rdeče, modro ali zeleno od anilinovih hlapov, ki se pri tem razvijajo — tako, da jih policija lahko spozna.
* Čez »veliko lužo* v treh dneh.
Mislili so, da so dosegli čudež, ko so
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača, podjetje ,v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolsto vrška slatina, pošta GnštanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Tolstovrško slatin«
MAH LISTEK.
J. S. MACH AR:
Zgodovina nadčloveka.
(Iz zbirke »Hrst belletrie.)
Prevel E. B.
Srečal sem znanega stotnika. Nekdaj sva bila skupaj vojaka, bila sva neločljiva prijatelja in — to je že pri vojakih običajno — ko je bil pozneje prestavljen k pehoti nekam na Ogrsko, sva se mirno razšla za vedno. Dolga leta nisem slišal o njem niti besedice.
Naenkrat pa ga srečam na Dunaju v civilu. Bil je umirovljen. Bival je nekje v malem štajerskem mestecu, ni vedel, kaj naj počne dolgega časa, prihranjenih je imel nekaj kron — in pripeljal se je na Dunaj, »Oddahnit*, kakor se je izrazil.
Šla sva v malo gostilnico v zakotni ulici. Pa je že tako, če se srečata znanca, ki se dolgo vrst let nista videla: nekoliko vprašanj in nekaj odgovorov — pa že peša pogovor in dolgočasje se polašča duše. Če ne najdeta česa, kar vzpodbode medlo razpoloženje, ostane jima tak večer v spominu kot eden izmed najzoprnejših.	v<	_
Tisti »nekaj* sva našla. Moj ljubi stotnik je očividuo eksperimentiral s preganjanjem dolgega časa, čilal je najrazličnejše in svojemu duhu v resnici docela oddaljene stvari. Naenkrat
je omenil, ne vem že več, v kateri zvezi, Nietscheja in »nadčloveka*. Pa se je že nahajal v toku.
»Nadčlovek! Jaz sem ga poznal. Komaj sem prišel na Ogrsko, smo ga že dobili k regimentu. Polkovnik Per-cora. Vrag vedi, čegav rojak da je bil. Nemec menda ni bil, Čeh tudi ne, Italijan ne, Madžar ne, Francoz ne, toda govoril je vse jezike, kakor profesor. Meril je dobrih šest čevljev, imel je pinzgavske konje, kakršne imajo špediterji, vsakemu drugemu konjičku bi bil zlomjl križ. Šest let je bil v Perziji in je dresiral perzijske rekrute, bil je tja komandiran od ministrstva, saj je imel tudi neke perzijske rede. Veš, splošno se misli, da imajo taki obri svojo figuro in svojo silo, pa tembolj zaspano dušo, da jim priroda ni dala dar jezika kakoru drugim normalnim ljudem — morda je res tako pri vseh drugih, toda pri našem novem polkovniku temu ni bilo tako. Imel je jezik, kakor britev in kadar je hotel je hotel vrezati, je vrezal do živega. Pomisli: pride, da si predstaviti nas častnike, dobro, — »Gospoda,* pravi, »sem vojak in le vojak, nikakih drugih ozirov ne poznam. Zavedam se svoje odgovornosti v času miru, kajti mir mora biti vojaku le ouvertura vojne in hočem, gospoda, da ste vsi tega mnenja. Biti pripravljen in gotov vsak trenotek, vsako uro, to je vse. Ostalo pove gospodom moj dnevni ukaz."
Bilo je to vražje malo, toda niti ta malenkost ni prerokovala nič do-
brega. Dnevni ukaz je prišel, a tudi v njem ni bilo mnogo: Da si ogleda svoj polk jutri ob 6. zjutraj na vežba-lišču.
Vedi Bog, kdo je raznesel vest, da je njegova »muba* pregledovati zlasti pazno čisto osnažene jedilne skodelice. Prejšnji polkovnik je pre-iskaval vedno le jermenje. Naš praški je, kakor veš, prešteval žeblje na podplatih. Vsaki izmed teh starih jez-dari na nečem. To noč nisem šel niti domov, tudi drugi stotniki niso šli, da, niti komandanti bataljonov niso šli. Vojaki so drgnili skodelice, lakirali jermenje in zaradi gotovosti so izpolnjevali tudi žeblje na podplatih.
Zjutraj pa je regiment stal. Per-cora prijaha, gleda. Migne nekemu korporalu.- »Kako se imenujem desetnik?* Dečko — Slovak, gleda in gleda, končno pa izblekne: »Potvora*. — Seveda, na to se ni spomnil nihče izmed nas I Percora pa pravi popolnoma mirno: »Tako me lahko imenujete, če ste med seboj, toda v brk mi tega ne smete reči. Gospod stotnik vam pove, kako se vaš polkovnik imenuje. Odstopiti!* Nato jezdi k moji stotniji. Zopet gleda. »Tambur, zabobnajtel* Tambur udari na boben — strašen zvok se izvije izpod palčic — boben je bil razglašen. Percora pa mi pravi glasno: »Gospod stotnik, ali vas ne žali ta zvok?* — »Pokorno javim, gospod polkovnik, žali me.* — »Zakaj torej pripuščate, da vas. žali vaš lastni tambur, gospod stotnik?* in jezdi dalje.
Skočim k tamburju: »Vražji de-čak, zaprem te, da boš črn!*
»Gospod stotnik, pokorno javim, že pred štirinajstimi dnevi sem prosil za nove vijake pri bobnu!* Da, resje bilo, prosil je, toda kdo bi si mislil, da se stari spomni na take neumnosti! In tako je šlo pri celem regimentu. Povsodi je našel kaj in vedno je to očital s tako pikro opombo — imeli smo vroč dan.
Potem pa se je začel ples. Pri ekserciranju, pri vajah v polju — povsodi je imel oči, povsodi se je pojavil. Vedno pa je prišel, kadar si je človek hotel nekoliko službo olajšati, nekokoliko pogoljufati.
Toda vojak pa je bil! Dečko, niti pojma nimaš 1 Neki dan vežbamo. Prejšnjo noč je deževalo. V kotanjah na vežbališče so stale kaluže vode. Vadili smo »nieder*. Percora gleda. Saj veš, stotnik mora čuvati obleko svoje stotnije, zatorej smo si poiskali vedno suha mesta. Percora naenkrat skoči s konja in pravi: »To ni nič. Vojak se ne sme ničemur izogibati. Migne nekemu korporalu: »Komandiraj mi pohod in potem »nieder*, tam pri tisti luži »nieder*. In korporal je komandiral. Percora je marširal, da se je tresla zemlja in na komando se je vrgel v lužo, kakor bi ga bil kdo izpodbil. In tako se je godilo povsodi. Povsodi je šel on z zgledom naprej. In vedno in v vsem strupena mrha. Imeli smo deseturni pohod. Prispemo v vas, vojaki postavijo orožje v pira7 mide, mi odidemo v gostilno. Sedemo.
Percora se obrne na mojega poroč' nika: »Kaj delajo noge, gospod poročnik?* »Zahvalim pokorno, gospod polkovnik, prav ničesar ne čutim.* — »Ali, ali, gospod poročnik, zanimalo me je vedeti, v kakšnem stanju da so noge vaše stotnije. Hvaležen vam bodem, če mi sporočite!* — Poročnik je zjrdel in odšel, za njim so se po-izgubili ostali subalterni častniki, končno smo šli tudi mi, stotniki. Kupili smo vojakom loja, vojaki so si namazali noge in to je bilo zares potrebno, kajti ne vem, kako bi bili sicer prihodnji dan šli dalje.
Na drugem pohodu nam je zopet zagodel tole: Dospemo na cilj tega dne. Zlezemo s konj, naši sluge odvajajo živali v hleve, ko zadoni signal: Gospodje štabni častniki in stotniki k meni! — Gremo k polkovniku, vsi krevljamo nekoliko, zbiti od dolgotrajnega jezdarjenja. Porcora sedi na konju sredi trga, v polnem žaru soln-ca. Postavimo se v krog, on vpraša podpolkovnika: »Kje imate konja?“ Dal ga je slugi, In drugega. Ta tudi. In tako vsi. Nato de on pikro: dokler pač on sedi na konju, tudi gospodje lahko. In da jim bode zelo hvaležen, če jih zagleda še pred obedom v sedlu. — No, razpršili smo se in se vrnili na konjih. Percora nam je salutiral in se zahvalil, da smo mu izpolnili njegovo željo, hotel da je videti, če se gospodje sploh še obdrže v sedlu.	_.
Nato je prišel čas manevrov. Tn dni so trajali. Tretji dan je naenkrat
veliki oceanski parniki prišli iz Evrope v Ameriko v petih dneh. Zdaj pa še študirajo novo kombinacijo. Potniki bi se peljali z vlakom do mesta Gal-vay na Irskem in iz Angleške na Irsko bi prepeljali vlak v parobrodu. Tam bi se potniki vkrcali v najhitrejše parnike in v treh dneh prišli v Tlalifax. (Nova škotska v Ameriki) odkoder bi se z vla«om peljali v New-York. Vožnja iz Evrope v Ameriko bi bila na ta način okrajšana za en dan in pol.
* Menih — tat. V Marseillu na Francoskem so aretinli te dni nekega meniha iz samostana Marliera, ki je oropal samostansko blagajno in s par babnicami odšel v Marseille. Aretirani menih Eusebius je izjavil, da se mu je v samostanu sicer prav dobro godilo, toda hudič ga je vedno motil, tako da se je nazadnje zaljubil v ženski spol in pobegnil. Vtaknili so njega in njegove ljubice takoj v luknjo,
* Tisoč let stara cerkev zgorela. V lsselsteinu, v bližini mesta Utrecht na Nizozemskem je zgorela te dni več kot tisoč let stara cerkev, ki je bila daleč naokoli znana po svojih starinah. Tudi v bližini se nahajajoča tobačna tovarna je do tal pogorela. Škoda je velikanska. Kako je nastal požar, dosedaj še ni znano.
* Krivi nadzornik bolnice. Te dni se je nek lopov skozi kapelico bolnice usmiljenih bratov v Zagrebu prikradel v neko bolniško sobo II. razreda. Tu se je predstavil za nadzornika bolnice in zahteval, da se mu na podlagi tozadevnih predpisov iz-roče v shrambo vse vrednosti. Potem je vzel nekemu bolniku iz predalčka srebrno tobačno dozo in uro v vrednosti 80 K ter se hitro izgubil. Ko je Prišel bolniški strežnik se je pokazalo, •da so bili bolniki po pretkanem lopovu okradeni.
* Nesreča na lovu. V Papitzu so streljali ob bregu reke Elster lovci na jato divjih rac. Za nekim grmom pa je stalo več šolskih otrok, ki so jih zadela svinčena zrna. Štirje otroci so bili ranjeni, med njimi trije težko.
* Smola cerkvenega roparja. V Draždanih je nek vlomilec splezal po strelovodu na streho ruske posla-niške cerkve, kjer so shranjene dragocenosti v vrednosti več stotisoč mark. Vsled nesrečnega slučaja pa je padel vlomilec 15 metrov globoko na cestni |lak, kjer je obležal težko ranjen. V brezupnem položaju so ga prenesli v bolnico kjer so konstatirali, da je do nia iz Lodza ter je identičen z delavcem Henrikom Krausom.
* Grozen umor soproge. Iz Dortmunda poročajo, da je v sosednji občini Buer rudar Galo polil svojo ženo, s katero se je vedno prepiral, s petrolejem, ko je spala, in jo nato zažgal. Predno se je nesrečnica zavedla položaja, je bila že vsa v plamenu in med vpitjem na pomoč se je zgrudila na tla. Ko so dospeli sosedje na lice mesta, je bila že mrtva in napol ožgana. Nečloveškega morilca so zaprli.
* Ženitev za poskušnjo. Sofijska policija je dobila te dni obvestilo, da SC	Uudskošolski učitelj te dni poročil z neko gospodično samo za poskušnjo. Učitelj je izjavil, da jo bo definitivno poročil šele tidij, kb bo spoznal njen značaj. Policijski predsednik je nato učitelju na kratko odgovoril: wAli poroka ali pa narazen". Kaj je učitelj nato ukrenil, ne vemo.
* Smrt bosenskega hajduka. V Banjaluki je umrl 106 let stari hajduk Stevo Morvica, katerega slavi narod v neštetih pesmih in pripovedkah. Mor-
vica je prebil 55 let v ječah. Svoj zadnji umor je izvršil pred dvema letoma na nekem trgu nekega živinskega trgovca v prepiru tako silno udaril,' da mu je razbil čelo. Zapustil je dva sina, hišo in precejšnje posestvo.
* Insolventno mesto. Iz Petrograda se poroča: Mesto Kijev je ustavilo plačila. Mestni podjetniki so usta-, vili vsa dela, ker niso že tri mesece dobili nikakega plačila. Tudi zidanje mestnih vojašnic se je ustavilo. Mesto Kijev ima več kot 500 milijonov kron dolga. Mestni uradniki so radi tega v velikih stiskah. Petrograjska vlada je odposlala radi tega v Kijev revizijsko komisijo.
* Poskus samomora s klobučno iglo. Iz Prage se poroča: Dne 17. avgusta je našla policija v Vladislavovi ulici ob 2. uri ponoči nezavestno 21 letno Sidonijo Ružička. Deklica je tožila o velikih bolečinah in pripovedovala, da si je prejšnji dan v trenot-nem božjastnem napadu zasadila v trebuh klobučno iglo. Odpeljali so jo takoj z rešilnim vozom v deželno bolnico. Rana je zelo nevarna in bo Ružička zelo težko okrevala.
* Političen umor. V Pizi so izvršili delavci grozen političen umor. Osem delavcev se je peljalo v dveh izvoščekih za predsednikom socialistične ladjedelne družbe. Ustavili so ga in se začeli z njim prepirati. Kar naenkrat je potegnil eden izmed delavcev revolver in ustrelil na predsednika Barachinija. Ustrelil je 25krat. Barachini je bil takoj mrtev. Morilec je pobegnil, pozneje pa so ga aretirali.
* Najvišje železnice. V Evropi je bila do pred kratkim zobčasta železnica, ki vodi od Zermatta do Gor-nargrada, edina, ki je dosegla naj-večjo največjo višino nad morsko površino. Njena najvišja točka leži 3018 metrov nad morsko gladino in bila je več let tudi edina, ki je vozila nad 3000 metrov višine. Sedaj jo prekaša že mnogoimenovana železnica na Jung-frau, katere postaja „Eismeer“ je 3162 metrov visoko, medtem ko bo naslednja postaja „Jungfraujoch“ 3396 metrov in končna projektirana točka celo 4075 metrov visoko. Najvišja normal-notirna železnica Evrope je bila do pred kratkim brenerska železnica ki vozi na naj višji točki 1362 metrov visoko nad morjem, medtem ko mont-ceniška železnica vozi najvišje le 1338 metrov, arlberška 1311 metrov, got-hardska pa samo 1154 metrov. Že nekaj let prekaša v tem oziru bre-nersko železnico simplonska, katere najvišja točka je 1430 metrov visoko. Neprimerno večje višine kot v Evropi so dosegli pri grajenju železnic marsikje v Ameriki. Železnice v 3000 m in celo več kot 4000 metrov višini niso tam nobena redkost. Tako dosežejo: najvišja železnica v Mehiki, Cu-subra dela Cruses pri Salazarju 3041 metrov, v Združenih državah na vrhu Tremont 3453 metrov in na vrhu Tenn 3119 metrov višine. V južni Ameriki doseže železnica, ki vodi iz Antafaga-ste severno v boliviansko ozemlje, pri Ascanu 3956 metrov višine. Pri Puly-cayu v Boliviji doseže neka železnica skoraj višino železnice na evropsko Jungfrau (4166 metrov), namreč 4152 metrov. V južnem Peru vozi pogorska železnica v bližini velikega pogorskega jezera Titicaca pri Portez el Cruzera do 4270 metrov in od 1. 1873. vozi od Puno ob jezeru Titicaca do pristaniškega kraja Arequipa železnica, ki doseže pri Vincocayi 4470 metrov višine. Še višje, do 4618 metrov nad
trušču slepih patron zazvižgal ostri naboj in takoj nato drugi in tretji. i L1 naAm Je oc* groze ledenela po ži-i .. čakamo na znamenje: Ustaviti streljanje | — Nič. Percora se ni zganil, komandiral je dalje. Potem je prišel k menaži. Pri obedu ni bilo lju-beznjivejšega družabnika. Bil je ulju-den in prijazen tudi napram poslednjemu kadetu, če je komu pošel tobak, mu je takoj ponudil svojega, razdajal je cigare, če je kdo povedal dober dovtip, je vstal in mu šel napit s čašo — vzoren družabnik. Čakamo ga na te tri strele . . . Percora je prišel. Obkolili smo ga in mu čestitali. Percora pa je zamahnil z roko: »Besedico o službi, gospoda. Saj sem vendar močan in velik človek. Ta Ječko, gospoda, je streljal name trikrat. Prva krogljaje letela pet metrov jlaleč mimo mene, druga tri, tretja pa bog ve kod. Opažam, da gospodje ne Pazijo dovolj strogo na streljanje. Tajah strelcev ne morem rabiti in takih lastnikov tudi ne. Vem, iz katere sto-j}*je so izšli oni streli, ko bi poznal jetičnega vojaka, bi ga zaprl, ne zato, *er je streljal, pač pa, ker ni zadel, ~estija. V ostalem se mu pa gospodje lahko zahvalijo: pokazil je pač ^arsikateremu veselje, kaj ne? No, sedaj si pa formalno stisnimo roke!* n stisnil nam je roke, sedel in bil Gobre volje.
Po obedu me je vzel na stran:
hn;°?P stotnik/ pravi, .ti streli so
‘VI stotnije. Zakaj se nravza-
ni?a brigate? Boben ni za nič, stot-
da ctle znaxpeljati, ali niste mnenja, ste zgrešili svoj poklic?-
Nič drugega ni rekel. Toda to mi je zadostovalo. In tako sem šel v pokoj. Ali niti sence sovraštva nimam proti temu možaku. — Bil je vojak. Jaz ne.
Stotnik je obmoknil.
»Sicer pa,“ je dodal, „je šel on kmalu za menoj. Dobil je k regimentu kot poročnika nekega mladega gospodiča in najvišjih krogov. Mladi gospod je imel red zlatega runa in svojega obersthofmeistra. Percora ga menda ni bil kaj vesel, toda, kaj naj stori? Kmalu nato je bil velik pohod, kakršne je ljubil polkovnik, in mili viso-korodni poročnik je prijahal na konju. Percora ga pogleda in pravi: »Gospod poročnik, kolikor mi je znano, se sub-alterni častnik ne sme posluževati konja, če ni pobočnik."
»Gospod polkovnik —*
»Gospod poročnik, pojdete peš. Razjezdite!“
»Visokost," taka in taka. je Šla torej peš.
Toda mati te Visokosti, tudi Visokost, je pisala drugi dan svojemu stricu na Dunaj, da brezčutni polkovnik spravi njenega sina v grob, princ da je itak že slabe konstitucije itd.
Percora pa je dobil migljaj. In šel je. Sedaj menda nekje na Solno-graškem poseda ob vodi in lovi ribe. Nadčlovek . . ,
Toda takega vojaka nima več cela naša armada."
Stotnik je končal. Nadaljni razgovor je postal zopet presekan in dolgočasen.
morsko površino vozi na vzhodni strani Andov žična železnica, ki vodi iz Chilecita v Argentiniji do Mejicane. To železnico pa prekaša še za 6 metrov železnica, ki jo sedaj šele grade od Arequipe do La Paza in sicer na najvišji točki pri Laguni Blanci. Še ne popolnoma dodelana bolivianska železnica Juliaco-Cuzeo se bo v bližnji bodočnosti dvigala do 4751 metrov nad morsko višino in še nekoliko višje, pri 4775 m, torej le za 35 m pod vrhom Mont Blanca, leži v takozvanem Passa di Galesa najvišja točka znamenite oroxske železnice v Peru (Li-ma-Oroxa), ki so jo že 1. 1873 izročili prometu in vzdržuje že 37 let svoj svetovni višinski rekord.
* Težka nezgoda pesnika Ro-standa. Francoski pesnik Rostand, ki je radi svojega »Chanteclerja" svetovno znan, je odšel te dni iz svojega posestva v Jean de Luz, da obišče bolnega slikarja Bounata. Na potu se je prevrnil avtomobil. Pesnik Rostand je zadobil težke poškodbe na glavi in trebuhu. Odpeljali so ga nezavestnega v bližnjo hišo, kjer so mu podelili prvo pomoč. Zdravniki so izjavili, da ga bodo rešili iz nevarnosti.
* Edisonova prorokovanja. „Gau-lois" prinaša vsa prorokovanja, ki jih je Edison izrekel v raznih intervievih:
V eni generaciji bodo izginile parne lokomotive, ker bodo povsod zavladale električne železnice. — Kmalu bode naše pohištvo iz jekla in knjige bodo vezali v jeklo. Že zdaj izdelujejo v New-Yorku mize in stole iz te kovine. — Avijatika se bo razširila po vsem svetu in se bo uporabljala splošno, le da bo imel aeroplan drug tip: dvigal se bo vertikalno. — S pomočjo nekega novega sistema električnih baterij bodo postali podmorski čolni tako nevarni, da bodo države prenehale graditi oklopnice. — Namesto papirja bodo začeli rabiti nikel, materijal za knjige, debele 5 centimetrov in težke 400 gramov ne bo veljal več nego en dolar. — Zlato bo kraljevalo samo še malo let kot najžlahtnejša kovina. Razuti vsega tega pa bomo imeli kmalu tako mašino, kamor se bo dejalo sukno, gumbi in nit in obleka bo prišla gotova ven.
* Cook In Peary razkrinkana ? Citatelji se gotovo še spominjajo, kakšen velik šunder je bil v časopisju, ko sta se Cook in Peary prepirala, kdo izmed njiju je dosegel severni tečaj. Zdaj poročajo iz New Yorka, da sta oba .slavna" moža dobila poziv pred sodišče. Toži ju new-yorško, filadelfijsko in St. Louisko zemljepisno društvo, ki zahtevajo povrnitev izposojenih denarnih pomoči in izplačanih honorarjev, češ, da so se prepričala, da nista niti Cook niti Peary prišla na severni tečaj.
* Smrt milijonarja -samotarca.
V Los Angelosu v. Ameriki je te dni umrl milijonar Phipps — veliki samo-tarec. Pokoinik je bil pravi čudak. Do-mišljeval si je že več let, da ga zasledujejo roparji in je imel zaraditega svojo sobo v nekem hotelu, kjer je stanoval, obito z železnim okovjem, tako da ni mogel nihče vanjo udreti.
V tej sobi je stanoval celih osem let in se ni nikdar prikazal na cesto. K sebi je pripustil le svoje najboljše prijatelje, ki pa so bili zelo redki.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
401etnl jubilej važnega češkega cesarskega reskripta.
P r a ga, 20. avgusta. V kratkem se vrši 401etni jubilej cesarskega reskripta z dne 12. septembra 1871., ki je imel za Češko zelo velik pomen. Radi tega je češka državnopravna stranka odposlala češkemu »Narodnemu svetu" pismo, v katerem ga poživlja, naj priredi v proslavo tega jubileja veliko narodno slavnost, na kateri bi sodelovali zastopniki vseh čeških političnih strank brez razlike in obenem odpošlje tudi posebna adresa na cesarja.
Uvoz argentinskega mesa In češki meščanski poslanci.
Praga, 20. avgusta. Češki meščanski poslanci nameravajo takoj ko se snide zbornica, radi prepovedi uvoza argentinskega mesa v Avstrijo, nastopiti najostreje proti vladi. Zlasti praški poslanci so silno ogorčeni. Za časa uvoza argentinskega mesa je moral namreč praški občinski svet pristati na razne obveznosti, vsled česar ima Praga sedaj radi prepovedi uvoza argentinskega mesa občutno škodo, ki znaša
80.000	kron.
Požar v Frankfurtu.
Frankfurt ob Meni. Danes je v Oplovi tovarni nenadoma izbruhnil požar, ki je tovarno popolnoma uničil. Zgorela sta tudi dva delavca, več jih je pa težko ranjeuih. Nad 3000 delavcev je brez dela. Škoda znaša okolu 5 milijonov mark.
Kolera na Turškem.
Solun, 20. avgusta. Včeraj se je pripetilo v Valoni 17 slučajev ko-
lere, v Skopljn 5 in v Medui 5. Sploh se kolera po Turškem jako hitro razširja, ker ni dovolj preskrbljeno za zdravstvene odredbe.
Stavka na Angleškem.
London, 20. avgusta. Radi stavke so morali vsi plavži ustaviti delo. Radi tega je sedaj več kot
50.000	delavcev brez posla.
Liverpool, 20. avgusta. Stavka se tu nadaljuje. Promet popolnoma počiva. Včeraj ponoči je prišlo med stavkujočimi delavci in policijo zopet do velikih spopadov, pri katerih je bilo na obeh straneh več oseb težko ranjenih.
L o n d o n, 20. avg. Železničarska stavka je končana. Vodstvo je izdalo razglas, da v pondeljek lahko gredo vsi delavci na delo. Prve vlake, ki so že danes odpotovali, je pozdravila množica silno navdušeno. Pogodba med železnškimi družbami in stavkujočimi železničarji obsega osem točk, med drugim sledeče: Vsi stavkujoči delavci naj bodo zopet sprejeti v delo, nikogar se ne sme sodnijsko zasledovati ali kaznovati od strani vodstva. Vlada je obljubila železn-škim družbam, da bo takoj, ko se snide zbornica izjavila, da je prošnja železniških družb po zvišanju železniškega tarifa popolnoma upravičena in obenem tudi prošnjo podpirala. Vojaške čete, ki so došle v London, se morajo vrniti tja, odkoder so prišle. Pogajanja glede podrobnosti posameznih točk se bodo še nadaljevala.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik V. M. Zalar.
Tiska ..Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
„Domovina“
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Jlustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1 '80.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: llustrovAni Tednik, Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih *Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnižji ceni.
Prodajalna
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu „Jutra".
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1890.
Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
PETER VVERNIG
družba z omejeno zavezo v Borovljah na Koroškem.
  — ' ■■	Ceniki	brezplačno	ln	poStnine prosto. —————
,Jutro‘se prodsuavTrstu
pa O vinarjev
v nasledJEijiln. to"toa3saxn.aJn.:
Becher ulica Stadion, Trevisan Ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast. Postni trg,
91ožt, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Maroo,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Bamera, Sptider, ulica Barriera, Lavrenčič, VojaSniČni trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, Ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Cechimi' Ulica deli’ Istra,
Cter n it
«»
\;S mm; .vffijjg	(f*#? j j
to#
M. RAVTAR
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
delikatesna trgovina ih viharna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Ektiport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
Pozor!
Preselitev!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana.
Pozor!
Velika zaloga pravih Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
Stari trg štev. 9 <®a
isto popolnoma na novo uredil ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblast-	f	.	*" *"•"*>
veno izprašani optik in strokovnjak na svoj	f/iSrifiS&N.
« • v •	Tl
Več čevljarskih
pomočnikov
optični zavod
po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni.	v
V zalogi imam vedno najnovejše ščipalnlke, očala, tudi Rotenstockove; toplomerje, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeis“, „Goerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hydrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — Vsa popravila izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da mi isto ohranite tudi vbodoče.
Z odličnim spoštovanjem
za razno delo, kakor za staro, novo, zbito in šivano sprejme J. Zamljen, čevljar, Sodna ulica.
Rezervni zaklad
Stanje hranilnih
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
»Angleško skladišče oblek“
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasiji
obleke za gospode
iz listra ali pralne v barvah
od K 10— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
nad pol milj ona
kron
milijonov kron
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice.
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =
Ustanovljena =E leta 1882. =
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del Usta, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. In od 2.—6.
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000*—
Upravno premoženje v letu 1910 * K 20,500.000*—
Patent SLAJTSOSSnil.
Najboljše pokrivanje streh
General, zastop: V. Janach & Co.,Trst.
GKLa/vn.a. zaJicgra,:
T. Koru, I^jjubljana.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cen«h Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal in okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoriatne namene.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
 = vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  --------------------------------------
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
i; -	  "■■■"	—' i Vsa pojasnila daje:	11	..- —	..
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
■ "	m——.n	Pisarne so v lastni bančni hiši.	.................
L. J. Frohlich
Ve« čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj sc ga je izplačalo K 2,495719-—.
sobni slikar in pleskarski mojster, dekora. cije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17,
Poštno-hranilničnl račun štev. 67.626.
=sesa—i i	 ;	registrovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	  r...........	,
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ti-Afl«kn in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov«
3Li6U3txi.o zsbložjniStrro-	IfcTaj:rrL©d.e:rx2-e5š©	črDse-
. i. - TriefoMk*. št1.163.	  —	Po*ta»	3ajf«r*n1c«	*tev.	76.307.	——1
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprenosljiva so
ftei. fond nad
res«: Lfuliif anska kreditna banka * &lnMlanf
ulica štev. 8.
■=-— Podružnic® ▼ Spljetu, CeloVcu, Trstu, Sarajavu In Gorici Sprejema vkge na kffjižkfe in Ha ikHt rašra ter jih obrestuje od dno vloge po Mstih $%%.
Kajobšlrncjše jamstvo, llustrovani ceniki brezplačno.
K.) C» mer nit
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špeclal. trgovina s kolesi in pisani, deli. Iiposejcisnje kvlts.