^NAlSO din - Leto XL - §t. 9 Kranj, torek, 3, februarja 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE — ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO - ^enotni v vodstvu in f zvezi komunistov Leti konferenca komunistov kroparskega Jj^e"a je pokazala, da bi delovna organiza-[J* |*hko dokaj ugodne poslovne rezultate ^Jšala, če bi odpravila nekatere slabosti. Po Prešernovih stopinjah Vrsto let je Črtomir Zoreč objavljal zapise o Prešernu, o sledeh, ki jih je pesnik pustil v Kranju. Te dni bo del teh zapisov izšel v posebni knjižici. tran 3 Tek treh dežel nijave samo še jutri Kranjska gora, 2. febru-rja —. Tradicionalni, osmi smučarski Tek treh dežel M) km) iz Kranjske gore j*z Trbiž v Podklošter bo etos 15. februarja. Prijavno 3000 dinarjev je treba Ravnati do 4. februarja naslov: Turistično dru-lwo Kranjska gora, 64280 j^anjska gora, po poštni Rožnici ali pri blagajni ^štva med 8. in 13. uro. /O tubijanska banka Peljna banka Gorenjske Planica, 1. februarja — Uspeh Matjaža Zupana — Na letošnjem državnem prvenstvu v smučarskih skokih je na 90 metrski skakalnici v članski konkurenci državni naslov osvojil Matjaž Zupan iz Iskre Delte Triglav. Za prvo mesto mu je čestital predsednik OK Planica Andrej Marine. (D. H.) — Foto: F. Perdan .^smalo padavin in pomanjkanje vode Na Blejski Dobravi nimajo vode Z združenimi sredstvi smo la- kir^nioa. o * i . ........ ., , z.uruz.ciiiuii »icusivi »mu i «i^j£^tebraarja— ni zgradili rezervoar Alpina sni a,v'' ^er Pr'čakujejo napeljavo vodovodnega omrežja iz Za Vodo bodo dovažali s cisternami 'l% 2acmjih mesecih lanskega \ bilo dovolj padavin, kar W*,aJ hudo občuti na tistih ob- \nii kJer jim že nekaj let pri- , tuJe vode. V jeseniški obči-%r najbolJ kri*ično na Blejski {^'•deloma pa je bilo tudi Oroški Beli in v Kranjski na višini 920 metrov do pravi direktor Vodo- Pred tremi leti smo začeli [ Ladn.i° vodovoda v Završni-A^...*'r°vniško območje in **tetj v<>dovodno omrežje od ^nih pri ža8' P°d smokuško l'Ko jun ,,e,ovcan-Vir SC *e z»čela gradnja nove i% ^n.e na Beli, smo cevi polo-1 V:i ,eklarno in deloma za Ja-,A|^K 'n Koroško Belo. I>ruga ?'\ic,z?radnje vodovoda Iz Za-i*?to, j Je pomembna predvsem ' ^ ,Se 00 nanJ priključila a Bobrava, kjer je najhuj- še pomanjkanje pitne vode v občini. Zmogljivost zajetja za Dobravo komaj zadostuje in v izrazito sušnem obdobju vode zmanjka in jo moramo dovažati s cisternami. Vodnjak je na Lip-cah, ker pa leži na trasi bodoče avtoceste, ga bomo morali opustiti. Spodnji del Koroške Bele in jeklarna vodo iz Završnice že imata, sicer pa do Bele pride tudi vodovodno omrežje iz Peri-čnika in tako sta vodovoda povezana. Blejska Dobrava, ki je danes brez vode in jo bomo morali najbrž dovažati s cisternami, bo z vodovodom iz Završnice povezana od pregrade hidrocentrale v Mostah preko dobravskega polja. Pri Ljubljanski banki bomo morali najeti kredite, potrebno pa bo tudi sodelovanje komunalne skupnosti. Kranjski gori, s katerim pokrivamo povečano porabo ob konicah. Ta rezervoar je rezerva in ni še dokončno zgrajen, čeprav že služi svojemu namenu. Denar so prispevali kranjskogorski hoteli Gorenj ka, Kompas, Lek, Avtocommerce, Žičnice, Vodovod in komunalna skupnost.« Jeseniški Vodovod bo torej z ' izgradnjo vodovodnega omrežja do Blejske Dobrave rešil enega najhujših problemov v občini, saj drugje pitne vode ne manjka. Pojavljajo se le posamezni primeri pomanjkanja, ko nastajajo napake na vodovodnem omrežju, ki jih je v teh mrzlih zimskih dneh težko odkriti. Ker so rezervoarji večinoma oddaljeni od naselij, potrebujejo vodovodni delavci tudi po več ur, da pridejo do napake in da jo popravijo. Najhuje je na peščenem terenu, saj voda odteka v tla in je okvaro težje opaziti. D. Sedej Mi &di o aktualnih problemih Štafeta sedem dni na Gorenjskem ^tu^' Jttnuttr ~ Sekretarji in predsedniki OK ZSMS so se zbrali na dvodnevnem po-^dih prenov'Jenenl mladinskem domu, ki bo v bodoče služil potrebam izobraževanja 6r^j otvoritvi doma, kjer je Rudi Bregar, ^hvrn'k 8radbenega odbora, poudaril, da lM70 °nov dinarjev vredna naložba, ki obse-^(Jv Postelj, veliko predavalnico in dve manj-¥^0Kttn'' Pomeni za slovensko mladino veliko v*iol "*V' -K' s^ekel pogovor mladih in Jožeta l vett». predsednika KK S/DL Slovenije. PtaiUv°dnem delu se je Jože Smole predvsem CT>ty^'' Problema odpiranja Jugoslavije v ev fl^th Prostor'. inflacije in bodočih ustavnih mD-V ru/pravi pa je bil govor o od no RS^a-sih "M 'kov v zamejstvu, praznovanju 'n o prisotnosti naše države v Evropi. 4 kasneje so se mladi posvetili posamez-■pltt, ki so za njih trenutno najaktual-N&jprej j,, bil govor o izobraževanju, ?nh., o katerih beseda mladim nekako ni J* 2 jezika. Nekoliko zgovornejše je po-■ffheje, ko so se pogovarjali o letošnji * mladosti, ki, kot je znano, svojo pot za-Vrua Triglav i ! Jebuta se |e vrtela pred S vsem okrog tega ali naj se letošnja štafeta, pa naj ima leta kakršnokoli obliko (razpisni rok, v katerem bo znana njena zunanja podoba namreč še ni potekel) v naši republiki »teče« ali naj bo vseh sedem dni na istem mestu. Po daljšem prepričevanju prisotnih se je izoblikoval predlog, da štafeta mladosti '87 ves čas njenega bivanja v Sloveniji stoji na istem mestu. Ta predlog kot še marsikaj drugega pa bo potrebno rešiti znotraj republiškega organizacijskega odbora, ki skrbi za letošnjo štafeto. Po informaciji o še nekaterih uktualnih nalogah ZSMS so se mladinski funkcionarji poslovili iz Bohinja, zamenjali pa so jih vodje centrov za mladinsko prostovoljno delo, ki bodo na svojem seminarju predvsem spregovorili 0 načinu organiziranja letošnjih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Skratka, nov mladinski izobraževalni center je že začel služiti svojemu namenu! Vine Bešter Kuvajtski graditelji bi skoraj spravili Vatrostalno na boben V tujo državo so šli gradit brez denarja, le z garancijo banke, ki sedaj terja, da izgubo pokrijejo. Brat je resen človek, le zakaj mu ne bi verjel Janezu Jamniku je v ponedeljek zvečer pogorela montažna hiša, v katero se je z družino vselil pred tremi leti. Požar je izbruhnil v shrambi za kurjavo. stran 6 stran 7 Iz višav na trdna tla Ko je na nedavni seji medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko eden od razpravljale ev dejal, da je »statistika točno seštevanje netočnih podatkov«, je mislil na obračunski sistem, ki je organizacijam združenega dela omogočal »napihovanje« dohodka in s tem tudi nerealno rast osebnih dohodkov. Novi obračunski sistem naj bi — vsaj takšen je njegov cilj — postavil gospodarstvo na trdna, realna tla in organizacijam združenega dela nalil čistega vina. Organizacije, ki so novo zakonodajo v nekoliko drugačni obliki preskušale v praksi (Merkur, Ibi, Konus, Intertrade...), so že občutile, kaj to dejansko pomeni: dohodek bo odslej realno ugotovljen, realnejša pa bo tudi delitev dohodka. V kranjskem Merkurju, na primer, so ocenili, da bo letos dohodek za trideset odstotkov nižji, kot bi bil, če bi ga obračunali po starem. , Na trdna tla se postavljamo tudi v posojilni politiki. Novi zakon namreč predvideva, da morajo banke do konca marca preiti na prevrednotenje (revalorizacijo) posojil in odplačil in obrestno mero sproti prilagajati zviševanju proizvodnih cen v industriji. Zahteva se nanaša le na nova posojila občanom in gospodarstvu ter na stara, že odobrena, ki imajo v pogodbi odločbo o spremenljivi obrestni meri. Večina (starih) stanovanjskih posojil ima določeno obrestno mero, zato gre inflacija vsem, ki so v preteklosti z ugodnimi posojili zgradili hiše, dobesedno na roko, saj jim iz leta v leto bistveno zmanjšuje vrednost še neodplačanih dolgov. Zdi se, da je zakon v tem ozira nedosleden in popustljiv, verjetno prav zaradi pravnih zadržkov. Obrestna mera bo, sodeč po dosedanjih izkušnjah, še vedno korakala za inflacijo, pa vendarle: sprotno vrednotenje posojil in odplačil bo morebiti le odvrnilo gospodarstvo od neproduktivnih vlaganj, ki v nekaterih primerih ne pomenijo nič drugega kot — zgrešene naložbe. C. Zaplotnik Dobili smo nov telefonski imen k Minuli konec tedna je bila na vseh gorenjskih smučiščih velika gneča. Medtem ko je bilo v nižini mraz, živo srebro je bUo tudi prek dneva pod ničlo, je bilo na višje ležečih smučiščih precej topleje. — Na sliki: gneča na spodnji postaji žičnice na Krvavec. — Foto: F. Perdan V ponedeljek, 2. februarja, so vse pošte po Sloveniji začele prodajati nove telefonske Imenike, ki bodo veljali letos in prihodnje leto. Imenik je izšel v nakladi 200.000 izvodov, stane pa 3.200 dinarjev. Tisti telefonski naročniki, ki bodo vrnili stari imenik, bodo pri nakupu novega prihranili 400 dinarjev. V Sloveniji je 310.000 telefonskih naročnikov, v novem imeniku je 100.000 spremenjenih številk — 50.000 je novih naročnikov in prav toliko sprememb. Imenik je zajeten, v njem je 200 strani in zaradi izredno kvalitetnega papirja je lahko še vedno izšel v knjigi. Poštarji obljubljajo, da ga bodo ponatisnili, če bo sedanja naklada pošla. Zdaj tudi Samopostrežna restavracija Kranj — Že pred leti je v Kranju na področju trgovsko-gostinske dejavnosti prišlo najprej do združitve Živil in Centrala. Kasneje se je v delovno organizacijo Živila vključila tudi Delikatesa. Vse do letos je na osnovi prvotnega programa združitve bila samostojna še Samopostrežna restavracija v Kranju. Zdaj pa je tudi v sestavi delovne organizacije Živila postala samostojni obrat v tozdu Gostinstvo. Zdaj imajo Živila 1200 zaposlenih. PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Delo komunistov v socialistični zvezi Na delovnem pogovoru v CK ZKS o stališčih CK ZKJ o delu komunistov v socialistični zvezi so se dogovorili, da morajo biti člani zveze komunistov močnejši v demokratični, odprti in razviti socialistični zvezi. Ugotovili so, da je veliko članov zveze komunistov, ki so premalo usposobljeni za nove motode dela in ne kažejo velikega zanimanja, da bi se bolje usposobili. Krivo je predvsem to, da kar akcija ZK v osnovnih organizacijah leta 1983 ni zaživela. Akcija je predvidevala, da bi morali sproti preverjati, kako so delali posamezni člani zveze komunistov Tretjina sisov je odveč V Bosni in Hercegovini je približno 700 samoupravnih interesnih skupnosti letos naj bi jih 230 ukinili. Gospodarstvo ne zmore več bremen, zato ne bo več interesnih skupnosti za informiranje, protipožarno zaščito ter za železniški in poštni promet. V Bosni in Hercegovini ima 700 interesnih skupnosti okoli 7 tisoč zaposlenih v približno 600 strokovnih službah, ki bi morale strokovno pripravljati gradiva za 35 tisoč delegatov skupščin. Tuje posojilo za varčevanje Ljubljanska banka končuje pogajanja za najetje 90 milijonov dolarjev posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj iz VVashing-tona. To posojilo bodo namenili tistim organizacijam, ki nameravajo zmanjšati pora- bo energije ali zamenjati uporabo dražje energijo s cenejšo. Mednarodna banka je pripravljena posoditi denar tudi za izdelavo domače opreme, ki bo omogočila varčevanje z energijo, in za naložbe v razvoj lokalnih energetskih virov, na primer za pridobivanje lignita. Delovno praznovanje 50. letnice prihoda Tita na čelo KPJ Predsedstvo CK ZKJ je izoblikovalo predlog proslav 50. letnice prihoda Josipa Broza Tita na čelo KPJ. Ob, pomembnem jubileju se bodo zvrstile številne prireditve in akcije, ki bodo delovne narave. Potekale bodo vse leto. N; slavnostni seji se bo sestal tudi centralni komite ZKJ, organizirali bodo znanstveno srečanje Tito-partija ter priložnostne razstave in predavanja. Soodločanje manjšin Poslanec zelenih, koroški Slovenec Karel Smolle, je v avstrijskem parlamentu govoril o narodnostnih skupnostih in del svojega govora prebral v jeziku manjšin. V razpravi o programu nove vlade je zahteval uveljavitev in zaščito vseh pravic narodnostnih manjšin v skladu s sedmo točko avstrijske državne pogodbe. Smolle je govoril v hrvaščini, češčini, madžarščini in slovenščini in ko so ga opomnili, da poslovnik dovoljuje le uporabo nemščine — razen če gre za citate — je poslanec pri priči izjavil, da gre za citate. Tako so mu dovolili nadaljevati. Organiziran avtobusni prevoz na Trnovski maraton Smučarje tekače obveščamo, da bo v nedeljo, 8. februarja 1987.Trnovski maraton. Start bo ob 9.30 pred hotelom Bor na Črnem vrhu. Proge bodo tradicionalne, 42 in 21 km. Prijavili se boste lahko na startu na dan tekmovanja. ZTKO Kranj bo organiziral avtobusni prevoz za udeležence prireditve. Prijave sprejemamo po telefonu 21-176 Sedemindvajset zahval za prispevek pri organizaciji — Predsedstvo republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je na skupni seji z organizacijskim odborom 16. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije Bratstvo in enotnost 86 oktobra lani sprejelo sklep, da izreče zahvalo za izjemen prispevek pri organizaciji in izvedbi prireditve, ki je bila 4. julija lani v Kranju kot osrednja proslava dneva borca v Sloveniji in Jugoslaviji. Zahvale 27 organizacijam in posameznikom je minuli četrtek v Kranju podelil predsednik rapubliške konference ZRVS Slovenije Branko Jerkič. Med drugimi sta poleg Skupščine občine Kranj in Občinske konference ZRVS Kranj dobila zahvali tudi Časopisno podjetje Glas Kranj in njegov novinar Andrej Zalar. [GLAS Zanimiva analiza stanovanjskega sklada v tržiški občini Tudi stanovanja se starajo Občinski sindikalni svet je lansko jesen pregledal ves družbeni stanovanjski sklad v občini in ugotovil, da imajo vsega 1866 stanovanj, od tega je 149 garsonjer, 598 enosobnih stanovanj, 802 sta dvosobni, 317 stanovanj pa je tri- in večsobnih. Organizacije združenega dela in drugi vlagatelji razpolagajo s 1201 stanovanjem. Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič ima v upravljanju 665 stanovanj, od tega sta solidarnostni 202 stanovanji, 61 je upokojenskih, tri pa so borčevska. Ugotovili so tudi, da je glede na sedanje potrebe v celotnem stanovanjskem skladu 14 odstotkov stanovanj premajhnih, 6 odstotkov prevelikih, 22 odstotkov pa slabih. 737 stanovanj je v Tržiču namreč starih manj kot 20 let, 372 je starih od 20 do 40 let, kar 757 stanovanj pa je starih nad 40 let. Tudi v Tržiču je veliko prosilcev za stanovanja; to jesen je bilo v združenem delu 648 prošenj, pri samoupravni stanovanjski skupnosti pa okrog 130, in sicer za najemna stanovanja 229 vlog, za nakup stanovanja 32 vlog, za individualno gradnjo 132, za prenovo 171 in za zamenjavo 106 vlog. Predvideno je bilo, da bo do konca leta 1986 rešenih 26 vlog za najemra stanovanja, za nakup 12, za individualno gradnjo 81, za prenovo 85 in za zamenjavo 22 vlog. Predlog predsednika kranjske občinske skupščine Ivana Torkarja Razmere na davkariji naj oceni republiška uprava Kranj, 30. januarja — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj se je na današnji seji seznanilo z ukrepi, ki jih za izboljšanje razmer upravi za družbene prihodke predlaga predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar in s katerimi namerava na jutrišnji seji seznaniti tudi delegate skupščinskih zborov. Predsednik predlaga, naj delo v kranjski upravi pregleda in objektivno oceni republiška uprava za družbene prihodke, razčiščevanju razmer naj se pridruži komisija za nadzor, izvršni svet naj pripravi odgovore na članke, objavljene v časopisih, zveza komunistov in sindikat naj ocenita družbenopolitično odgovornost vseh, ki so vpleteni v nesoglasja med inšpektorji in direktorico, čim prej je treba končati disciplinske postopke in jih uvesti tudi za delavce drugih upravnih organov, ki so kakorkoli vpleteni v davčno-politično afero. Ker namerava sedanja direktorica zapustiti upravo za družbene prihodke, je treba začeti postopke za imenovanje drugega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vendar se direktorico lahko razreši šele tedaj, ko bo dobila zamenjavo. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Miha Rauter je seznanil člane predsedstva OK SZDL Kranj tudi s tem, da je pet (odstavljenih) inšpektorjev dalo pobudo za izstop iz sindikata. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ki je pobudo že obravnavalo, vztraja pri stališčih, ki jih je zavzelo na seji 26. novembra lani, naj osnovna organizacija sindikata v upravnih organih občine oceni nastale razmere in naj se do problematike tudi opredeli. V razpravi je bilo tudi rečeno, da se eden od sklepov predsedstva OK SZDL Kranj s seje 25. novembra lani ne izvaja dosledno. Gre za sklep, ki pravi, da je treba v vseh primerih ugotovljenih disciplinskih kršitev, ki se nanašajo na zakonitost dela upravnih organov in njihovih delavcev, dosledno ukrepati. C. Zaplotnik Kot je povedala sekretarka tr-žiškega občinskega sindikalnega sveta Lidija Fornazarič, ki je delala to analizo, je bilo do konca leta rešenih okrog 120 vlog, pa še to največ s krediti za individualno gradnjo in prenovo stanovanj. Stanovanja so postala tako draga, da marsikatera delovna organizacija na leto ne more kupiti niti enega stanovanja, zato dajejo raje kredite za individualno gradnjo. V občinskem sindikalnem svetu v Tržiču so dali pobudo za večjo prispevno stopnjo za stanovanja, in sicer naj bi večji delež teh sredstev dobile delovne organizacije, da bi lažje reševala stanovanjska vprašanja svojih delavcev. S pomočjo družbenega nadzora in z večjo vlogo kupcev pri stanovanjski gradnji naj bi vplivali na graditelje — na velikost in opremo stanovanj in s tem tudi na končno ceno kvadratnega metra stanovanja. V Tržiču je veliko starih hiš. Več sredstev naj bi v bodoče namenili prav v prenovo, kar bi bilo vseeno cenejše kot nakup novih stanovanj. Sistemsko in zakonsko bi morali rešiti tudi prenos stanovanjske pravice. Dogaja se namreč — kot tudi v vseh drugih občinah pri nas — da starši narede hišo, otroci pa ostanejo v njihovem stanovanju, namesto da bi z njim reševali neki pereč stanovanjski problem. Težko je izterjati lastne udeležbe pri stanovanjih. Doseči bi morali, da bi se lažje urejale preselitve iz večjega stanovanja v manjše. Danes so nova manjša stanovanja več vredna kot velika stara stanovanja. D. Dolenc Delegati se ne udeležujejo sej Jesenice, 2. februarja " Pred skupno sejo vseh zbo-rov skupščine občine Jeseni' ce, ki bo 11. februarja, bodo med drugim obravnavali P°" membno točko dnevnega reda, poročilo o poteku javne razprave k osnutku resoluci' je v politiki uresničevanj8 družbenega plana v letos* njem letu, ter tudi več drugij? pomembnih vprašanj. Zara# slabih dosedanjih izkušen] so pred skupno sejo in ločenimi sejami treh zborov opo* zorili vse delegate in deleg*' cije, naj se vendarle redn° udeležujejo sej. Zelo si prizadevajo, da t>' na dnevne rede dali več akt** alnih vprašanj, ki zanimaj0 občane. Vendar je udeležb* na sejah kljub temu slab** Veliko delegatov se sej zborov ne udeležuje. Družbenopolitični zbor je imel najbolj' šo udeležbo na prvi seji, n* eni izmed sej so bili komaj sklepčni. Na seji zbora kr*' jevnih skupnosti je bilo od W delegatov povprečno priso* tnih 22 delegatov, vendar P* je bila delegacija krajevi skupnosti Mirka Roglja Pe*' ka kar za tri seje zbora n* sklepčna in ni določila delegate. Najslabša je udeležba dej*' gatov na sejah zbora zdruz^ nega dela. Pojavljajo se si* bosti pri oblikovanju mnefl) in stališč delegacij ali konfr renc delegacij do posame*' nih predlogov, o katerih r»r pravljajo na seji zbora. To ]e bilo tudi vzrok — pravijo 118 Jesenicah — da predlog ukrepov družbenega varstv* v delovni organizacij Ko^1 nar na seji zbora združeni dela skupščine občine JeS* nic ni dobil potrebne večin glasov. D. Sedej Spominska slovesnost pri Semperovi koči nad Bašljem____I Ne pozabimo na J zgodovinska dejstva Bašelj, 31. januarja — Kokr-ška četa se je 2. februarja 1942 umaknila pred Nemci z Jezerc v lovsko kočo zagrebškega trgovca Sempera nad Lovrencem, nedaleč od Bašlja. Nemci so ji sledili in so ob svitu naslednjega dne napadli kočo, jo polili z bencinom in jo zažgali. V njej je zgorel Franc Zupane iz Vogelj, Vinko Burnik iz Skaručne je padel pri preboju iz koče, Srečko Dermastja, prav tako iz Skaručne, pa je bil ranjen in je kmalu potem umrl v bolnici na Golniku. V spomin na boj borcev Kokr-ške čete z nemškimi policisti je krajevna skupnost Bela pripravila v soboto pri Semperovi koči slovesnost, na kateri je zbranim spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Ro-blok. Orisal je dogodke pri Sem perovi koči in sklenil z besed*\ pokojnega Bojana Štiha: vr^a^, hudič nas meša, da ne gledati pozitivnih, moral^ kulturnih, političnih, naciojj nih, osveščevalnih, patriot^ elementov NOB in tistega, KaI*^ je spremljalo, kot krutost._n*jJ-ka, kdaj pa kdaj tudi zločin** pozabimo na temeljna zgodo , ska dejstva — niso n»PB slovenski partizani, komun*^ krščanski socialisti, liberale*',^ koli Nemčije, ampak je Ne*01 napadla Slovenijo. Kaj je s naredila, vemo.« Kulturni program so Pr|fLf li člani kulturnoumetnis*' ji. društva Bela, proslave pa kljub mrazu in debeli sn odeji udeležilo precej ljudi- . -°A Na Bledu tudi turistični tehnik? Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I^eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), I-ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Koš njek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (termični urednik), Franc Perdan (fotografija), časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za L polletje 1987 je 4.500 din Šola daljnovidnejša od gospodarstva Kranj, 28. januarja — Na minulem plenumu slovenskih komunistov o razvoju vzgoje in izobraževanja smo slišali, da je zastarelo in nazadnjaško gospodarstvo največja cokla znanja in s tem ra/.voja. Slišali smo tudi, da šola takemu gospodarstvu noče več slu/iti. Podobno, bi lahko rekli, se zdaj dogaja na Gorenjskem, ko blejski šolniki dopovedujejo turističnemu gospodarstvu, da za svoj kakovosten razvoj potrebuje tudi izobražene turistične tehnike, namesto da bi bila pot ravno obratna. Res, da dopovedovanje sloni bolj na trhlih nogah, samo na številu namer osnovnošolcev in številu zavrnjenih z ljubljanske srednje šole za gostinstvo in turizem, ki še ob mariborski in izolski izobražuje turistične tehnike. Lani, na primer, je šola sprejela le tri gorenjske učence, 53 se jih je moralo preusmeriti. Tudi letošnje številke o namerah kažejo, kako popularen je ta šolski program med učenci. Kar 61 gorenjskih osmošolcev se namerava vpisati vanj. Ljubljanska šola razpisuje le dva oddelka, vseh namer ima 208, torej kar 148 preveč. Po izkušnjah iz prejšnjih let bodo krajši konec spet potegnili Gorenjci. Srednja šola za gostinstvo in turizem na Rledu zato predlaga Zdaj še sekundarno omrežje Brezje pri Tržiču konca minulega leta s<^|j krajevni skupnosti zgfflp glavni vod za telefo1^ \t omrežje. Za teden dn| ^ imajo le še, da položijo1$ bel od Leš do PaloviČ- **p se v Brezjah in Leš3'1 ^ odprtje dveh ali vsaj enega oddelka programa turistični tehnik. Kot pravi, samo v dobro gorenjskega turističnega gospodarstva, ki še ne ve, da potrebuje ta profil, ki ga zdaj pretežno zapolnjujejo nekdanji strežniki, kuharji in gimnazijski maturan ti. Lani je imelo kadrovsko štipendijo samo za enega turističnega tehnika. Šola je sicer dobila načelno podporo svojega predloga od zgornjega dela turističnega gospodarstva na Gorenjskem. Podprl jo je tudi gorenjski koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje. To pa je premalo. Vsaj za večino morebitnih blejskih absolventov je treba že pred sklepanjem o želenem novem programu v republiških te lesih vedeti, kam bodo šli čez pet let. Ne vemo niti, koliko je že »delovnih mest«, pisanih za turistične tehnike, ne poznamo dolgoročnega razvoja gorenjskega turizma, niti njegovih potreb po kadrih. V marsičem imajo blejski šolniki prav, ko želijo dopolniti svoje gostinsko-turistično vzgojno-izobraževalno poslanstvo. Tudi v tem, da je učenec, odklonjen v ljubljanskem programu turisti čnega tehnika, za turizem za vedno izgubljen. Ne odloča se za tehnika strežbe ali kuharstva, kot bi se morda, če bi nastopal kot presežek v blejskem oddel ku turističnih tehnikov, ampak se preusmerja na povsem druga področja. H. Jelovčan pripravljajo na akcij0 > gradnjo razvodnega o**1 ,,,r ja. Na nedavnem sest 168 novih telefonskih^« čnikov so se dogovoril1^ bo za sekundarno omrt p moral vsak prispeva*1 Z/ 50 tisoč dinarjev. Tako „j do zbrali blizu 8,5 miljei dinarjev, razliko, nekaj ^ 13 milijonov dinarjev. ;j zagotovila tržiška obči*1 ^ inh virov. Vsak nf« čnik bo potem moral ^ diti še notranjo nape'^ii Po programu bodo ^f,^ v krajevni skupnosti je in Iješe zazvonili ^° ^ jevnega praznika, l^J j ja letos. / TftEK, 3. FEBRUARJA 1987 GOSPODARSTVO .3. stran (mmmmmMGLAS Živila Kranj: Nismo izgubarji in kršitelji Marže krojijo mrežo in režejo kruh jfranj, 2. februarja — '1200-članski kolektiv je ob 2-odstotni manjši zaposlenosti lani ustvaril okrog 30 milijard blagovnega prometa in tudi približno enak celotni prihodek. Ob boljši ponudbi in velikokrat tudi vprašljivi kakovosti se je promet povečal za še enkrat v primerjavi z letom 1985, plan pa so presegli za 15 odstotkov. »Če se Pogoji ne bodo poslabšali, bomo prodajno mrežo oziroma dejavnost razvijali po programu. Pa tudi kakšno trgo-bomo še zaprli,« pravi Franc Pegam, ki je od avgusta lani novi direktor DO Živila Kranj. ^»Točnih podatkov še ni, vendar ste poslovno leto 1986 sklenili brez rdečih številk. Ste zadovoljni?« »Za 100 odstotkov večji blago-promet in približno za toliko Povečan celotni prihodek je varljiv podatek. Več pove rezultat, oa smo ob zmanjšanju zaposle-mh za 2 odstotka presegli plan Za 15 odstotkov. Osebni dohodki, ki znašajo povprečno 128.000 di-narJev, so se povečali za 135 odstotkov in smo tako dosegli republiško povprečje. V turizmu in 8°stinstvu so rezultati slabši od Prejšnjega leta, v trgovini pa boljši kar zadeva preskrbo in za-•oženost. Še vedno pa je precej yPrašljiva kakovost. Poslovno le.to je bilo ugodnejše od prejš-nJega, vendar pa celotno trgovino še vedno pesti pokrivanje trajnih virov obratnih sredstev Ob tej inflaciji in ob takšnih maržah je težko pričakovati, da bomo sledili pokrivanju vrednosti zalog.« # »Pa vendar je stanje v zvezi z maržami, ki krojijo mrežo in režejo kruh živilski trgovini in zaposlenim v njej, ugodnejše, kot je bilo. Mar ne?« »Z zamrznjenimi maržami se ubadamo vse od 1971. leta naprej. Zato trgovina tudi ni mogla slediti razvoju stanovanjske gradnje in modernizaciji. Pred dvema oziroma tremi leti, po Franc Pegam, doma iz Besnice, se je v Živilih zaposlil pred 14 leti. Začel je v kadrovski službi, bil nekaj časa direktor tozda Veleprodaja in potem direktor Centrala. Po združitvi Centrala z Živili je bil vodja skupnih služb, od 5. avgusta lani pa je direktor delovne organizacije Živila. razpravah in ukrepih v zvezi in republiki, se je stanje malo izboljšalo do sredine minulega leta, ko so bile spet uveljavljene omejitve pri kruhu, moki, sladkorju, olju. Zdaj je še okrog 30 odstotkov artiklov takšnih, pri katerih lahko skupaj s proizvajalci sami oblikujemo maloprodajno ceno. Da bi nadoknadili zamujeno pri razvoju in bistveno povečali vlaganja v mrežo, je to veliko premalo.« • »Lani ste odprli nekaj novih trgovin oziroma lokalov. Kako pa kaže letos?« »Odprli smo novi trgovini v Tenetišah in v Zaki na Bledu ter obnovili prodajalni Sadje in zelenjava ter Bonbonjera v Kranju. V programu je bilo tudi odprtje bifeja na Jesenicah, pivnica v Kranju, samopostrežne prodajalne na Planini in prodajalne v Strahinju. Na Jesenicah smo bife že odprli v začetku leta, pivnico pa bomo konec tega tedna. Preostali dve prodajalni bomo letos, kakor tudi samopostrežno trgovino v Naklem in trgovino v Mlinem. V programu je za letos tudi prenova sklaščičar-ske delavnice, gradimo pa tudi trgovino v Podnartu. Začeli pa bomo pripravljati dokumentacijo za gradnjo trgovin na Golniku, v Stražišču, na Gorenji Savi in v Zgornji Besnici.« • »Tako kot lani in predlanskim ste tudi letos za novo leto zaprli eno trgovino. Tokrat na Mlaki. Kako je z zapiranjem trgovin?« »Pomemben, čeprav ne edini razlog so marže. Pred 20 leti smo, recimo, precej odpirali govine, ne oziraje se kaj prida na standard takšnih lokalov. Danes mora imeti že vsaka trgovina hladilne naprave z enako opremljenim in urejenim skladiščem. Možnosti, da bi te pomanjkljivosti sproti odpravljali, ni bilo. Predpisi so strogi, po drugi strani pa je marsikje pro- met oziroma dohodek premajhen. Težava je tudi zato, ker v večini primerov nismo sami lastniki lokalov, samoupravne stanovanjske skupnosti pa pravijo, da nimajo denarja za urejanje. Tako smo bili prisiljeni zapreti trgovino v Dupljah, na Jezerskem, zdaj na Mlaki in še kakšno bomo morali. Tudi v Stražišču, na primer: eno že letos, drugo pa, ko bo zgrajena nova trgovina. In v Naklem prav tako.« • »Čeprav, kot pravite, krojijo zaslužek tovrstni trgovini še vedno v precejšnji meri zamrznjene marže, se vseeno marsikje odločajo za zasebne prodajalne.« »Načelno nimamo v Živilih nič proti odpiranju zasebnih prodajaln. Celo prav je, da obstaja tudi tovrstna konkurenca. Menim pa, da morajo tudi za te trgovine veljati pogoji kot za nas. Danes, na primer, zasebni trgovec ne ve, da obstaja prispevek za sis za obrambo pred točo. Mi ga plačujemo...« • »Kaj vas skrbi v letošnjem poslovnem letu?« »Najbolj me skrbijo kadri v trgovini in gostinstvu. Še vedno odhajajo, novih interesentov (štipendistov) pa ni. Skrbi me, da se ne bi še naprej slabšali pogoji, ki vplivajo na zaslužek, in želim si, da bi celotno gospodarstvo, od katerega je odvisna kupna moč, poslovalo brez prevelikih motenj.« a. Žalar brivsko frizersko podjetje Kranj praznuje letos 40-letnico Posodabljanje je nujnost 22, Uudski odbor Kranj je 20. januarja 1947 z odločbo št. 395 ustanovil Brivsko frizerski salon Kranj z osnovnimi dejavnostmi: britje, enje, česanje, onduliranje, manikiranje, barvanje in pranje las. ke osebne dohodke krivi tudi tisti časi in tedanja miselnost... Svoje prostore so imeli sedanji mestni frizerji na Maistrovem trgu. Malokdo se spomni, da je bila mestna frizerija hkrati tudi kopališče in da je imela tudi pedikuro. Frizerji so bili v sklopu obrtnih delavnic, kot so bile komunala, steklarstvo, pogrebni zavod, vrtnarija in podobno. Čez leta so uvideli, da tako pisana druščina ne gre skupaj. Bila so leta, ko je frizerstvo cvetelo. Tudi Brivsko frizersko podjetje je začelo pridobivati nove lokale. Prvega leta 1960, ko je v Stražišču opustil frizersko dejavnost Franc Hafner. Leta 1906 je dobilo v upravljanje frizerski salon na Zlatem polju, 1967. leta je prevzelo in odkupilo opremo frizerskega mojstra Gabrijela Vajta, 1972. leta pa je dobilo v upravljanje salon v Šorlijevi ulici. Leta 1979 je kolektiv zgradil salon na Planini, 1980. v Podlub-niku, 1981. leta pa je odkupil lokale na Maistrovem trgu, lokal Vaj te in lokal na Zlatem polju. Gospodarsko je bilo podjetje na višku leta 1981, ko je imelo sedem lokalov in 65 zaposlenih. Po letu 1984, ko je začel življenjski standard pri nas upadati, so začele upadati tudi potrebe po brivsko-frizerskih storitvah in podjetje je začelo omejevati svojo dejavnost. Najprej je opustilo moški salon v Stražišču, kjer ima zdaj poslovalnico čistilnica Bistra, 1986. leta pa je oaaaio v najem tudi loka) v Podlubniku. Danes je v petih lokalih zaposlenih le še 49 delavcev. D. Dolenc Proizvodni obrat v Ratečah? V°j«ui Brivsko frizerskega podjela Kranj so med najbolje ure-™»»mi na Gorenjskem in v Složniji. - Foto: D. D. i 3ako3 P° vojni je nekaj frizerko^ med katerimi je bil tudi po-v°3oi Jernej Krajcer, ustanovilo Kranju Brivnico. Začeli so iz £,c- Od doma so prinesli svoje JJrje, britvice, čopiče. In ker so Jpratni politiki menili, da v no-' Jugoslaviji ne bo plač, so M-v začetku delali brezpla-dnKile za napitnino. Kmalu so Že?• 0sebne dohodke, toda tri rJi trd lJO, da so za njihove niz- Rateče, 2. februarja — Ko so na zborih krajanov v krajevni skupnosti Rateče razpravljali o nadaljnjem razvoju kraja, so se Ratečani strinjali s predlogom, da bi se v prihodnjih letih zgradil v vasi majhen proizvodni obrat, v katerem bi se lahko zaposlili domačini. V zadnjih desetletjih so se vaščani vozili na delo bodisi v sosednji Trbiž bodisi na Jesenice v Železarno. Turizem je počasi, a zanesljivo zamiral, ker ni bilo ustreznih družbenih spodbud, tako da imajo danes v kraju pri zasebnikih le okoli 200 ležišč, ki pa niso ustrezne kvalitete. Turistična ponudba je dokaj skromna; lahko bi zaživela le v tem primeru, če bi v Planici zares zgradili hotel in rekreacijsko športno dvorano. Ratečani so dolgo časa čakali na obljubljeno gradnjo v Planici, dokler se raznih obljub niso naveličali. Zato so se že pogovarjali z Avto-montažo iz Ljubljane, ki ima osem temeljnih organizacij po Sloveniji in bi bila pripravljena v Ratečah postaviti proizvodni obrat. Tehnologija bi bila kajpak »ekološko čista« in ne bi onesnaževala okolja, vaščani pa bi doma dobili delo. Vsekakor se bodo pojavili nasprotniki, ki bodo proti gradnji v Ratečah, tej idilični alpski vasi ob tromeji. Vendar vsa čudovita idila Triglavskega narodnega parka vaščanom ne more dajati kruha. Vsakodnevna vožnja na delo, ki vzame po nekaj ur na dan, začne počasi presedati, zato je razumljiva in upravičena pobuda, da se tudi v Ratečah naseli industrija. D. Cedej ^^i postajajo poslovalnice Vozniki tovornjakov so nezaupljivi Doslov^' ?■ februarja — V Ljubljani predlagajo, naj bi se tovorni promet združil v eno temeljno organizacijo, na Jesenicah naj bi ostala le ainica. Velike možnosti za zaslužek v novi jeklarni in s karavanškim predorom ^°rRa Vna. or8anizacija Viator — Tovorni promet ima dve tomelj-^rnelj t5llZaci J *: °a Rudniku v Ljubljani in na Jesenicah. Ljubljanska iPosobrf 0r8anizacija je večja, poslovno uspešnejša in investicijsko DrezHJSa' Jeseniška majhna (59 delavcev, 37 vozil, brez parkiriš-Z rriajK e'avnic, brez težjih tovornjakov), investicijsko nesposobna, Jes akumulaciJo, zdaj še brez izgub, srbeli Cn,^k' VO/n'ki tovornjakom so vse od leta 1978 zadovoljivo f^ih oSeu'a.Provoz blaga in vztrajali ob skromnem dohodku in majh-toljiton'.n d°bodkih. Z majhnim voznim parkom so lahko zaslužili ^Ofci r\ ' so Preživeli — za večje naložbe niso imeli denarja, po- Uu, ni bll° »elaKS SO l?M l-jubljanc povsem nepričakovano ponudili predio *dov °rata o družbenoekonomski upravičenosti združitvi obeh ^itni'i'V r^u°iJan' m nu Jesenicah. S tem naj bi se združili /. boga ^ enot{J Janskimi sodelavci. Na Jesenicah naj bi ostala dislocira- \^redst'1^ki vozniki so bili na minulem sestanku delavskega svela ^'stfe usUV,P''1' delovne organizacije iz Ljubljane zelo nezaupljivi t^Proti' a 'družitve. Menijo, da s tem ne bodo ničesar pridobili; j ?el° izgubili, saj bodo imeli sedež v Ljubljani. Slabe iz-&,*t0rja'nU^0 ,)r,'dvsem s številnimi komercialnimi poslovalnicami *».nl. ' Stt^ donijo dolgo čakati na tovor, vet krat se vračajo kar Na Jesenicah naj bi bila dislocirana enota namesto sedanje temeljne organizacije, ki se ni sposobna investicijsko vključiti v nov terminal pred karavanškim predorom niti ne more prevzemati večjih tovorov, ki jih ponuja nova jeseniška jeklarna. Združeni bi bili močnejši, lahko bi bili konkurenčni Prevozniku Gorenjske. Kakorkoli že se bodo jeseniški vozniki tovornjakov odločili, dejstvo je, da jeseniška občina izgublja zdaj eno zdaj drugo temeljno organizacijo, ki se vse na hitro spreminjajo v dislocirane ali poslovne enote. Teh je na Jesenicah že veliko — zadnja ukinitev tozda TTC- v poslovalnico — in očitno je, da jih bo vedno več. Vemo, kako je v praksi: delavci v teh poslovalnicah so daleč od vseh samouprav-nili-iii delegatskih pravic, naj bodo še tako obljubljene in deklarirane. Največ izgublja družbena skupnost, ker sposobni delavci odhajajo v centre, k sedežem delovnih organizacij ali v druge občine. Poslovne enote ne prispevajo v skupno ali splošno občinsko porabo, četudi v začetku vsi obljubljajo, da bodo tudi mimo zakonov plačevali prispevke za družbene dejavnosti. Ne bo preteklo veliko Save, ko se bodo obljube izkazale za prazne in jeseniška občina bo namesto sedanjih več deset temeljnih organizacij dobila le veliko poslovalnic. D. Sedej Komunisti Plamena kritično o razmerah v delovni organizaciji Neenotni v vodstvu in v zvezi komunistov Radovljica, 31. januarja — Letna konferenca komunistov kroparskega Plamena — bila je v soboto v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici — je pokazala, da bi delovna organizacija lahko dokaj ugodne poslovne rezultate (sodeč po tričetrtle-tju minulega leta) še precej izboljšala, če bi opravila nekatere pomanjkljivosti in slabosti. Branko Kržišnik, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v Plamenu, je v poročilu med drugim navedel tudi to, da so trenja med vodilnimi vsakdanji pojav; še več — vsak dela po svoje. Iz razprave je mogoče sklepati, da v Plamenu ne gre le za neenotnost v vodstvu, temveč da sta na nasprotnih bregeh tudi vodstvo in del komunistov in da gre v delovni organizaciji pogosto za razmišljanje in pojmovanje v smislu »mi komunisti in vi vodilni, mi tehnični strokovnjaki in vi delavci z neposredne proizvodnje.« Še vedno ni pojasnjen odstop tehničnega direktorja in tudi odgovor, ki smo ga slišali na letni konferenci, je bil bolj ali manj zavit v 'meglo' — tehnični naj bi bil naletel na čeri in zato ni videl več možnosti, da bi načrtovano tudi uresničil. So te čeri ljudje, denar, različni strokovni pogledi ali kaj? Sicer pa je zadnja leta Plamen zapustilo kar precej mladih, šolanih delavcev, predvsem ekonomistov in strojnih inženirjev. Nekateri so resda odšli iz povsem objektivnih razlogov, drugi tudi zaradi razmer v delovni organizaciji in slabih medsebojnih odnosov. Tudi izsiljeni sestanek delovnih skupin iz računovodskega, komercialnega, tehničnega in splošnega sektorja v petek, 23. januarja, kaže na to, da so v delovni organizaciji nesoglasja in nerešeni problemi. Delavci s srednješolsko izobrazbo,, zaposleni v teh sektorjih, namreč ugotavljajo, da so njihovi osebni dohodki v primerjavi s plačami v sorodnih in drugih delovnih organizacijah nižji za 10 do 15 odstotkov in da bodo po novem pravilniku o nagrajevanju razlike med mesečnimi prejemki delavcev v teh službah v primerjavi z delavci v drugih oddelkih delovne organizacije še precej večje; delavci v drugih delovnih skupinah pa imajo tudi več možnosti za napredovanje. Če vemo, da je v Plamenu delovna izraba strojev 35- do 82-odstotna (povprečno 60-odstotna), medtem ko je na Zahodu 75-do 80-odstotna, da se na teden ne dela dejansko več kot 36 ur in da je tehnološki zaostanek Plamena za sorodnimi podjeti v tujini vse večji, potem je skrb komunistov za enotno?it v delovnem ko)> ktivu, za boljše delo in večjo odgovornost vsekakor upravičena. »Delavci imajo neverjetno izostren občutek za poštenost in logiko, zato jim je treba prisluhniti,« je ob tem pripomnil Bernard Tonejc, predsednik radovljiške občinske skupščine. Ve''ja mu le pritrditi — pritrditi pa mu bodo morali tudi v Plamenu, če bodo hoteli urediti razmere, izboljšati medsebojne odnose in gospodarjenje. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Spalniki dobro zasedeni Ljubljana — Spalniki Železniškega gospodarstva Ljubljana, s katerimi upravlja železniška turistična agencija TTG, so od 1981. leta naprej vsako leto bolje zasedeni. Pred šestimi leti je bila njihova zasedenost še 72-odstotna, 1984. že 82-odstotna, lani pa prek 90-odstotna. Skoraj 100-odstotno zasedenost pa so lani že zabeležili v spalnikih, ki vozijo na progi Ljubljana-Beograd, Ko-per-Beograd, Maribor-Beograd in na obratnih relacijah. S spalniki se je lani prepeljalo prek 181 tisoč potnikov oziroma za 4,9 odstotka več kot leta 1985. Toplo pri 16 stopinjah mraza Kranj, 2. februarja — Elektronski termometer je v soboto ob 18.10 pred vhodom v toplarno na Planini kazal točno 16 stopinj mraza. Vse naprave v toplarni so takrat delale brezhibno in v okrog 5000 stanovanjih na Planini je bilo toplo. V toplarni pa so imeli čez dan pri prečrpavanju goriva kar precej težav. Jože Mubi iz Šenčurja, eden od petih kur-jačev v toplarni na Planini, je bil tudi to ^wf|| soboto dežuren od 8. do 20. ure. Jože je kurjač že 26 let. Najprej je bil sedem let na tem delovnem mestu v Savi, potem v Ibiju, že trinajsto leto pa je zaposlen pri Domplanu. »Ko sem začel delati kot kurjač na Planini, je bilo vsega skupaj pet stolpnic in nekaj blokov. Od takrat se je Planina povečala za najmanj desetkrat. V najhujšem mrazu smo takrat pokurili okrog 15 ton mazuta na dan, zdaj pa ga v teh dneh prek 50 ton. Sicer pa je povprečna poraba na dan malo nad 30 ton.« V tej izmeni so dežurni tudi vzdrževalci, ki skrbijo za okrog 60 toplotnih postaj. Delo kurjača je danes precej drugačno, kot je bilo včasih. Ni mu več treba od kotla do kotla, vsi merilni instrumenti s signalnimi napravami so zbrani na enem mestu. Vseeno pa mora nenehno spremljati potek in vsako uro vnesti podatke v dnevnik. »Klici s terena običajno pridejo najprej do mene. Največkrat gre za obvestila o napakah in preverbah, ki jih potem opravi vzdrževalec. Največ klicev in tudi pritožb je vedno na začetku ogrevalne sezone, in takrat jih mora kurjač največkrat 'požreti', čeprav je potem naloge in skrb drugih, da jih odpravijo.« Vendar drugače pač ne gre. Jože se strinja, da ljudje vsako napako najprej sporočijo v toplarne. Zgodi se tudi, da bi moral ukrepati hišni svet. »Zdaj, ko pritiska mraz, bi morali biti vsi radiatorji na hodnikih odprti. Zaprt radiator zmrzne in poči. Takrat v toplarni lahko samo poskrbimo, da ne teče voda, za vse drugo pa mora poskrbeti hišni svet s prijavo na Domplan.« Čeprav je bilo v soboto na Planini v stanovanjih v glavnem toplo (vsaj pritožb v knjigi ta dan ni bilo), je imel Jože čez dan kar precej dela. Preklop kotlov na tretji rezervoar je zaradi mraza odpovedal, zato so iz tretjega rezervoarja morali gorivo prečr-pavati v drugega, hkrati pa nenehno greti mazut, da ne bi nastala podhladitev. A. Žalar MMllMIEnGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 3. FEBRUARJA 1987 . .. KRATKE PO GORENJSKI Letos spet regulacija Žabnice — Skupščina območne vodne skupnosti za Gorenjsko je konec minulega leta na seji obravnavala in na osnovi srednjeročnega plana sprejela program za letos. V programu je predvideno tudi nadaljevanje že pred leti začete regulacije Žabnice. Regulacijska dela naj bi potekala od Šutne navzgor proti Bitnjam. Začetek del bo odvisen od pravočasno rešenih upravnih postopkov. — A. Ž. Predavanje na Trati Trata — V osnovni šoli Cvetka Golarja bo krajevna skupnost v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri pripravila predavanje za krajane. O Burmi in Maleziji bo govoril D. Duič. Tekmovanje mladih tehnikov Tržič — Pod pokroviteljstvom tovarne Peko Tržič in v organizaciji občinske zveze za tehnično kulturo Tržič bo 16. maja v Tržiču gorenjsko tekmovanje mladih tehnikov. Tako so se dogovorili predstavniki gorenjskih zvez za tehnično kulturo iz Kranja, Škofje Loke, z Jesenic, iz Radovljice, Domžal, Kamnika in Tržiča. Tekmovali bodo mladi elektroniki, fiziki, kemiki, inovatorji, računalničarji, modelarji in drugi. D. P. Gasilski jubileji Več gorenjskih gasilskih društev bo letos praznovalo jubileje. Gasilski društvi Koroška Bela in Selca bosta slavili 90-letnico obstoja. 60-letnico bodo praznovali gasilci Planine pod Golico in Bukovice v Selški dolini, 50-letnico pa gasilci v gasilskih društvih Trstenik, Žeje, IGD, Tekstilindus in Veriga Lesce. 40-letnico beležita letos industrijsko gasilsko društvo Zdravilišča Golnik in Tomaža Godca iz Bohinjske Bistrice. Prav je, da ob tej priložnosti v društvih dopolnijo svoje kronike in vanje vpišejo imena mladih fantov in deklet, ki so dali življenja med vojno. j p V Kranjski gori ne solijo cest Kranjska gora — Pri Turističnem društvu Kranjska gora so se odločili, da od letos naprej ne bodo več solili cest po Kranjski gori. Po tujih smučarskih središčih tega ne delajo že nekaj let. Tako je v kraju veliko več zimske idile, tudi izvoščki lahko vozijo. Kranjska gora želi, da smučarjem in gostom ne bi nudila le postelje in smučišča, temveč tudi veliko raznovrstne zabave. Vesele počitnice D. S. Kranj — Med zimskimi počitnicami sta Društvo Modrina in Društvo prijateljev mladine Kranj priredila brezplačen plesni tečaj iri tečaj plesa break. Po obeh tečajih je bilo tudi tekmovanje. Prvo mesto v družabnih plesih za učence nižjih razredov sta osvojili Tanja Gregorač in Tina Tičar iz osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj. Prvi višjih razredih pa sta bila najboljša Roman Kuhar in Andreja Kepic iz osnovne šole Šenčur. Tečaj v družabnih plesih so obiskovali učenci iz Kranja, Cerkelj, z Golnika, iz Šenčurja, Velesovega, Naklega, Predoselj, Bobovka, Preddvora in s Kokrice. Kar precej jih je bilo, ki so imeli tovrstne vesele počitnice. Imate konjička? Čipke, vezenine Anica Umnikova iz Šenčurja je po rodu iz Gospića. Pripovedovala mi je, da so v njenih mladih letih tam žene same trle lan, konopljo, da so predle, tkale platno... Tudi ona je kot otrok poskušala tkati. Se da nes hrani s križci izvezen prtič na lepi panama tkanini, ki jo je sama stkala. Žene so ves prosti čas vezle in kvačkale čipke. Še danes hrani čipke njene stare mame, ki so svoj čas krasile posteljno pregrinjalo; tanko platno se je izrabilo, čipka je ostala. Že dolgo ni več moderno z belimi čipkastimi pregrinjali pregrinjati postelje. Toda v italijanskih modnih revijah jih je veliko, kaže da že spet prihajajo v modo. Kdo ve, morda bo hči kdaj segla po njem. Toliko čudovite beline je bilo v starih spalnicah. Anica je znal plesti, ko še v šolo ni hodila. Potem je kot dekle veliko vezla in kvačkala. Pozornost je zbudila lani na razstavi ročnih del v Šenčurju s kvačkanim pregrinjalom za čez dve postelji. Ima pa še veliko lepega: izvezen platnen prt v čebuljem vzorcu, kopico kva-čkanih čipk iz tankega garna, izvezene blazine, prt, sestavljen iz malih platnenih kvadratov, povezan s kvačkano čipko, pa spet drugačen prt — vse izredno lepo delo. Veliko takih stvari, pravi, je že poda- . i.a. uuia predvsem zvečer, pozimi pa tudi čez dan, če le ujame čas. Pravi, da dajejo v šoli premalo poudarka ročnim delom. Morda je šenčurska šola izjema, saj si precej prizadevajo, da bi deklicam zbudili zanimanje za to. Tudi razstave ob 8. marcu vsako drugo leto spodbujajo. Anica bi bila rada učiteljica ročnih del in v Gospiću je obiskovala višjo žensko strokovno šolo. Še eno leto bi se morala šolati v Zagrebu, pa je vojna posegla vmes. Hči plete, tudi šiva sama po Burdinih krojih, toda tako zahtevnih stvari kot mama Anica se ne loteva. Ni več časa. Tudi posteljno pregrinjalo njene stare mame, izvezeno v luknji častem vzorcu, do zadnjega šiva ročno delo, ostaja le še spomin na lepe stare čase, ko so žene še imele čas posedati ob ročnih delih, ko so se ob njih umirjale. Nak, takrat ni bilo treba ne pomirjevalnih tablet ne psihiatrov... D. Dolenc Krajevna skupnost Čirče Petdeset milijonov je vendarle prehudo breme Čirče, 2. februarja — Da so kos tudi najbolj zahtevnim nalogam, so v krajevni skupnosti Čirče, eni najmlajših v kranjski občini, že dokazali, ko so pred dvema letoma zgradili Dom krajevne skupnosti. Šest let so zanj plačevali samoprispevek in naredili veliko prostovoljnih delovnih ur. Zdaj pa so že nekaj časa tako rekoč sredi nove velike akcije. Skupaj z kandidati iz Prebačevega in Hrastja gradijo telefonsko omrežje. Bojijo pa se, da te naloge brez razumevanja in zunanje pomoči ne bodo zmogli. Že takrat, ko so se 1978. leta odločali, da ustanovijo svojo krajevno skupnost, so se v Čirčah pri Kranju zavedali, kaj jih čaka. Takrat niso imeli niti najnujnejših prostorov za delo krajevne skupnosti in organizacij. Vendar se niso ustrašili. Odločili so se za samoprispevek in prostovoljno delo in potem v šestih letih zgradili dom, v katerem imajo dvorano, prostore za delo krajevne skupnosti in organizacij ter vrtec. »V krajevni skupnosti je okrog 1400 krajanov,« razlaga predsednik skupščine krajevne skupnosti France Erce. »Kmalu pa nas bo več, saj se že pripravlja zazidalni načrt za okrog 40 individualnih hiš in še nekaj posameznih gradenj. Čeprav življenje v Domu krajevne skupnosti še ni povsem zaživelo, zdaj že dobro delajo nekatere organizacije v krajevni skupnosti. Poleg družbenopolitičnih organizacij velja še posebej pohvaliti mladino, ki sodeluje pri proslavah in različnih prireditvah, pa tudi strelska sekcija in balinarski klub dobro delata. Zdaj si prizadevamo, da bi zaživela tudi kulturna dejavnost.« Čeprav je krajevna skupnost Čirče tako rekoč v mestu, je ena tistih v kranjski občini, ki na svojem območju skoraj nima delovnih organizacij. To se velikokrat pozna v življenju in delu krajanov. Potreb in nalog v takšnih krajevnih skupnosti ni nič manj, kot v tistih s tovarnami, vendar jih je veliko teže uresničiti. V Čirčah upajo, da bo bolje, ko bodo ob domu dobili še novo trgovino. Takrat bo dom kot celota zaživel. Zdaj — čeprav je v njem vrtec — še vedno ni tisti pravi center, v katerem bi se vedno kaj dogajalo in okrog katerega bi se vse vrtelo. »Po lanski ureditvi fasade na domu in začeti rekonstrukciji Smledniške ceste nas letos čaka precej večjih akcij,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Vladimir Kajdiž. »Urejen naj bi bil oporni zid na Čirškem klancu in morda tudi asfaltirana cesta od Staretove do Smledniške. V programu je še razširitev javne razsvetljave v Nadižarjevi, Staretovi in Reteljevi ulici. Komisija za komunalno, gradbeno in prometno varnost pa zdaj pripravlja vse potrebno za natečaj za pridobitev dela združenih sredstev. Svet krajevne skupnosti bo na prihodnji seji odločil, ali se z 20-odstotnim lastnim deležem lotimo asfaltiranja treh vpadnic v naselje ali pa gradnje športnega igrišča ob domu. Obojega letos najbrž ne bomo mogli rešiti. Odločeno pa je že, da bo otroško igrišče ostalo na isti lokaciji kot je zdaj — v goz- Sele ko bo poleg novega doma v Čirčah zgrajena še trgovina, bo središče krajevne skupnosti zaživelo du. Zelo pomembna naloga pa bo tudi letos skrb za čistočo in urejenost kraja. Pri tovrstnih akcijah v minulih letih velja še posebno pohvaliti mladino in kmete v krajevni skupnosti.« Že nekaj časa pa si v krajevni skupnosti skupaj s prebivalci (bodočimi naročniki) Hrastja in Prebačevega prizadevajo za razširitev telefonskega omrežja. Imajo skupen gradbeni odbor, katerega predsednik je Miro Podre kar * »Akcija poteka dobro leto, čeprav segajo njeni začetki v leto 1979, ko smo začeli razmišljati o razširitvi omrežja v manjšem delu Čirč. Potem pa smo konec leta 1985, po ustanovitvi gradbenega odbora, akcijo razširili še na Hrastje in Preba-čevo. Zdaj imamo 310 kandidatov oziroma bodočih telefonskih naročnikov. Lani smo zbirali denar vse leto in vsakdo je že prispeval povprečno 35 starih milijonov. Nabavili smo kable in jeseni tudi že zgradili okrog 9 kilometrov primarnega omrežja. Za zdaj so nas vsa dela stala okrog 90 milijonov (novih) dinarjev, položiti pa moramo še 700 metrov primarnega kabla in zgraditi celotno zračno razvodno omrežje. Kaže, da bomo morali za celotno ureditev1 zbrati okrog 200 milijonov dinarjev (novih) oziroma prek 50 starih milijonov na posameznika. To pa je najbrž prehudo breme, in čeprav bi akcijo radi končali letos, ji bomo sami težko kos.« Radi verjamemo, da je gradbeni odbor v Čirčah v precejšnji zadregi. S prostovoljnim delom si ne morejo veliko pomagati, ker je teren takšen, da kramp in lopata nimata na njem kaj iskati. Razen tega je med kandidati in plačniki tudi precej sta- < rejših krajanov, ki so težko kos fizičnemu delu in zdaj tudi precej velikemu prispevku. Po drugi strani pa je res, da je iz krajevne skupnosti prek 650 prebivalce^ zaposlenih v različnih delovnih organizacijah v občini. Gradbeni odbor se namerava na te organizacije obrniti za pomoč. Morda bo tokrat odziv in gospodarstva boljši kot pri prvem tovrstnem poskusu. A. Žalar Za servis 360 tisočakov Gorenjci še imajo denar Radovljica, 27. januarja — In- preproge po 210 tisoč dinarjev tetrade je v novem izobraževal- ter draga jedilna servisa, eden nem centru IBM v Radovljici vreden 280, drugi 360 tisočakov, uredil razstavo — prodajni In- Ne, niso jih pokupili turisti iz tershop, v katerem poleg sluša- Nemčije ali iz Avstrije, temveč teljev kupujejo tudi turisti in Gorenjci iz bližnje okolice. Gorenjci, od Kranja do Jesenic. »Med ljudmi se je hitro zvedelo, da prodajamo nakit, izdelke iz kristala in porcelana, preproge, vaze, jedilni pribor in namizno posodje, svilene rute in še marsikaj drugega, izdelanega pri nas, v Jugoslaviji, ali na Kitajskem, v Indiji, v Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem, v Nemški demokratični republiki...,« je povedala Marina Bev-čič, vodja Intershopa. »Servis je bil res imeniten — za dvanajst ljudi, s štirimi vrstami krožnikov, s skodelicami za čaj in čaj nikom, z raznovrstnimi skledami...,« je dejala prodajal ka Ivica Mohorč iz Begunj. C. Z. Živila obetajo pristno kranjsko klobaso, konjski golaž in še kaj Pivnica Evropa Kranj, februarja — Kranj bo dobil svojo pivnico. Za to so poskrb«}* Živila, ki so temeljito preuredila restavracijo Evropa. Odprta bo & čez teden dni. Kranj naj dobi lokal s starimi kranjskimi posebnostmi, kot $° prave kranjske klobase, konjski zrezki, konjski golaž in podobno, s° rekli v Živilih. Kranjska klobasa bo res taka, kot je bila predvojn* Naj bo dražja, toda naj je ne bo sama maščoba. Zdaj iščejo zanjo najboljšega ponudnika. To posebno vlogo so namenili restavracij. Evropa. Preurejajo jo že od septembra in čez teden dni bo pred nafl1 vsa nova in preurejena. Novo bo tudi ime: pivnica Evropa. Vhod za gornje stranke v stavbi so prestavili v Tavčarjevo ulic°' tako da so spodnji prostori namenjeni le gostinstvu. V bivšem bifeJ. in dosedanji avli, ki je bila praktično neuporabna, bo pivnica z vsetf vrstami piva, kar jih ima na voljo ljubljanski Union; ta je tudi pr! speval za preureditev lokala. V pivnici bodo imeli tudi stare krart ske posebnosti in kranjske novosti, kot so prigrizki iz maslenega ^ sta, nadevane pastetke, masleni rogljiči in podobno. , V restavracijskem delu, ki je tudi povsem obnovljen, pa °° u stregli le s hrano. Tudi tu obetajo bogato izbiro, poseben poudai"6 pa bodo dali toplim malicam. Poleti bo imela pivnica Evropa tudi svoj vrt: 3,8 m širok pas se danje ceste med Evropo in Pošto bo zagrajen z debelimi vrvmi- y. stavili bodo dvanajst miz, gostje se bodo hladili pod živobarvni1*1 senčniki — »markizami«. Tudi zu kulturno plat so poskrbeli: loka'J uredil znani kranjski likovnik Henrik Marchel. Žal se bodo gradbena dela zavlekla v pomlad, ker bodo obno*" tudi fasado. Vse skupaj bo stalo nekaj če/. 130 milijonov dinarjev- Novi lokal, ki ga je projektiralo Projektivno podjetje Kranj, odprt že v petek, 6. februarja, dopoldne. Vsekakor lepa pridobitev*1 Kranj in njegovo turistično ponudbo. £> Do\e^c Pred izložbenim oknom se kar pogosto zadržujejo ljudje: nekateri se ob visokih cenah razstavljenih primerkov, ki sežejo do 300 tisočakov ali čez, kar ustrašijo, druge prižene radovednost v trgovinico, za katero se je že v dobrem letu izkazalo, da je na tesnem in da bi potrebovala še več prostora. No, v trgovinici so izkaže, da vse le ni tako drago, kot se zdi po ogledu izložbe, saj prodajajo tudi razne uhane, prstane, verižice, okraske in druge drobne predmete, za katere je dovolj že nekaj tisočakov ali celo desetakov. Vse vredne, dragocene in drage stvari so pod ključem, v steklenih omaricah, med njimi tudi najdražja, kitajska vaza, ki stane — reci in piši — 800 tisoč dinarjev. Veliko ljudi si jo je že ogledovalo, a takšnega korenjaka, ki bi potegnil iz žepa denarnico in naštel »solde«, doslej še ni bilo — zato pa so šle dobro in hitro v prodajo kitajske PISALI S T N A Lepo srečanje Tako kot že vrsto let je tudi konec minulega leta izvršni odbor za pomoč duševno prizadetim občine Kranj priprti vil novoletno srečanje za starše, rejnike in skrbnike prizadetih otrok, mladostnikov in odraslih. Srečanje v osnovni šoli Helene Puharjeve na Zlatem polju je bilo zelo dobro obiskano. Namen tovrstnih srečanj pa je, da starše malo razbremenimo vsakodnevnih skrbi in da se pogovorimo o perečih stvareh in težavah. Vse smo skromno pogostiii, za prijetno in veselo razpoloženje pa je poskrbel znani domači ansambel Gašperji U Preddvora. Tudi zaplesali smo. Sicer pa je bil govor o usposabljanju in zaposlovanju mladostnikov, absolventov šole, nagrajevanju njihovega dela v delavnicah ter o seminarjih za starše, ki bodo v Črni, Kranjski gori, na Pohorju in v Umagu. Starše pa je zanimalo, kako je z gradnjo prizidka pri OH novni šoli, kjer naj bi bile v prihodnje delavnice. Pohvale potrjujejo, da je tu di tokrat srečanje uspelo. V imenu odbora društva se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu srečanju. Se posebno zahvalo izrekamo ansamblu Gašperji, ki so se za nastop odpovedali plačilu. Dogovorili smo se tu di, da bomo tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, obiskali ob prvi priložnosti, če ne prej, ob dnevu žena. Maks Perkovič Hada prebiram vaš časopis Že precej let sem vaša naročnica in Gorenjski glas zelo rada prebiram, saj v glavne**1 prinaša gorenjske novice. V*a' sih pa se vam vrine tudi fcflj? šen tiskarski škrat. Še najbolj huda tem bila, ker 31. dece**1' bra lani ni bilo RTV tpoTtiJL PograŠam tudi loterijo. Po tud kakšen podlistek bi lahko o»'^ javljali in seznam dežurnih govin za Radovljico. G. M. P. S. — Pisala nam je tu& naročnica (vsaj tako se je P° ^ pisala}, ki se najprej opraVi&j*t je zaradi slabe pisave, ker ti m likuje več vseh črk. P*0$ nas, naj začnemo spet °°ia, vljati rubriko Tržni pregle(7 Upam. da nam to ne bo pret*1 ko. Čeprav nepodpisanih ' naslovom) pisem ne objavi]** mo, smo to pismo tokrat P0^ zeli zato, ker v uredništvu pripravljamo tudi objavo nih pregledov. Uredništvo Tri' TJtoEK. 3. FEBRUARJA 1987 KULTURA .5. stran (mmmmMm€xLAs S Črtomirom Zorcem PO PREŠERNOVIH STOPINJAH Kranj — Vrsto let je objavljal svoje zapise o Prešernu, o sledeh, ki jih je pesnik pustil med kratkim, komaj »veletnim bivanjem v Kranju pa tudi drugod. Te dni bo del zapisov izšel v knjižici v založbi ČP Glas — prav za slovenski kulturni praznik in ob osemdesetletnici, ki jo avtor praznuje letos oktobra._ ko! Mimo so že časi, ko smo si v Kranju prizadevali, da bi se grobovoma teh pesnikov pridružili še grobovi nekaterih drugih, Matije Valjavca na primer, pa Josipi-ne Turnograjske. Skratka, Prešernov gaj bi bil lahko nekakšen kranjski panteon. Morda nekoč le bo?! Včasih smo znali v Kranj povabiti Jožeta Plečnika, arhitekta, da nam je polepšal mesto; morda se nam smisel za urejanje mesta — Prešernu v spomin — še kdaj povrne. « S tem misli Črtomir Zoreč na nekakšno pot kulturne dediščine, ki bi z obeležji na hišah, kamor je Prešeren zahajal, vodila skozi Prešernov Kranj: od Prešer- ■ novega gaja, mimo nekdanje Stare pošte, mimo hiše, kjer je živel in umrl in je zdaj muzej, pa tja do nekdanje kazine in do gradu. Marmorne plošče s Prešernovim reliefom, delo akademskega kiparja Staneta Dremlja, je Kranj odkupil že pred leti, toda plošče še vedno leže v skladišču in čakajo. K takemu obeleževanju stavb pa sodijo seveda še s primernimi razglednicami, vodniki in drugim gradivom založene knjigarne pa krajevne karte s kulturnimi spomeniki in še kaj drugega, kar sodi k podobi Prešernovega mesta... Črtomir Zoreč je pravzaprav popotnik, ki že leta zvesto sledi drobcem, ki jih vstavljamo v podobo pesnika Prešerna. O pesniku govori z nezmanjšano gorečnostjo, nič manj zagnano kot pred desetletji, ko je bil še kustos Gorenjskega muzeja. V Prešernovi hiši, kjer je zdaj spominski muzej, je imel pisarno, predmeti, prostori v tej hiši pa so mu dajali občutek duho-■ vne bližine s pesnikom in časom, v katerega se je s svojo umetnostjo zapisal. Toda, če popotnik najde cilj — kdo pravi, da je na koncu res zadovoljen. Če pa hodi po poti, ki odkriva vedno kaj novega, neznanega, je vsak dan zadovoljen. Tako nekako se je godilo Črtomiru Zorcu dvajset, trideset let, ves čas v iskanju Prešernove podobe, podobe Prešerna človeka, ki jo poznamo manj kot podobno Prešerna pesnika. Prav zato takšna pot ni nikoli končana, in tudi Črtomir Zoreč še ni rekel zadnje besede. Morda se nam ta pesnikova podoba ne bo nikoli razjasnila do konca. Še vedno ležijo na pesniku, ki nam je v verzih razkril misli in vzgibe svojega srca, tenčine neznanega in nepojasnejenega. Zato še ostaja izziv nikoli dokončana podoba pesnika, ki smo mu — ne za življenja, temveč po smrti — nedeljivo priznali, da je veliki. L. M. Z blago ironijo in veliko modrega poznanja, da čas pač teče, se Črtomir e ec sPominja, kaj še vse bi lahko v svo-)r Vz.trajnem in dolgoletnem — sam Vl ljubiteljskem — raziskovanju Pre-|a novega življenja odkril, napisal, obelo-jemi- »Pustiti nade, to boli...« običajno reko pesuikovimi stihi. Že nekaj let mu L? nagaja vid in zdaj so načrti za na-o^nJe iskanje podatkov, nekaterih že Ji^uh, a še ne docela urejenih, pa tudi Fn k* ki mu šele prišli pod roke, zasta-feJ! Po1 poti- Zat0 zdaJ le ureJa zapiske, l(,v.?rJa gradivo, nakopičeno v nekaj ^c,tih, izbira dokumente, slike, ki bi h da še lahko dopolnile do zdaj zbrano &ta^Uzejsko predstavljeno gradivo o 4ra etU Pre^ernu Prav gotovo bi iz ^anega lahko napisal še vrsto nadalje-' h \ 0 Prešernovih stopinjah, zapisov, W?erin Je Gorenjcem postal tako • *n- Mordt a je prav kramljajoči stil sicer i tist resr»o in vestno zastavljenega de-kpisi Pr'v^acnost, zaradi katere so bili P«U.'t °^er so izhajali v Gorenjskem ' ^ko zanimivi in brani. Toda časo- pis je vendarle nekaj drugega kot knjižica o Prešernovih zadnjih dveh letih življenja v Kranju. Črtomir Zoreč ne skriva zadovoljstva, da bo njegovo delo prikazano tudi v takšni obliki. Toda tak, kakršen je — ljubitelj Prešerna z iskrenostjo in zagnanostjo, ki mu je danes že kar težko najti enakega — meni, da je na ta način Kranj res polepšal letošnji slovenski kulturni praznik. »Toda dolg, ki ga ima mesto do Prešerna, prav gotovo še ni poravnan,« se razgovori vedno, kadar nanese beseda na to, kakšen naj bi bil Kranj, da bi se res lahko imenoval Prešernovo mesto. Res imamo spomenik pa muzej, tudi mestna ulica in šola se imenujeta po pesniku. »Ampak kljub temu je nagrobnik v Prešernovem gaju pozimi brez zaščite. Kaj bo potem, ko bo razpadel? Mar bo dovolj le ugotovitev, da smo bili malomarni? Sploh pa bi bil Prešernov gaj lahko tudi drugačen kot je, predvsem pa bolj oskrbovan. Saj v njegovi zemlji počiva naš največji pesnik, ob njem pa Simon Jen- K- V Prešernov spomin PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU kranj vrha ,^ekatere prireditve za kul K žlaznik se v Kranju zače-5? v Jutri- V Delavskem do-$lov mvrtMi dvorani ob 19. Hm ,!n > jesenice • si0v lih uvorani od iy. J'ikih .Snu Podelitev letošnjih H*t u,n Prešernovih Np'Kl J»h za kulturno dejuv-W*ljUj|Jmeznikom in društvom flW v: Kulturna skupnost J>vCft Pr°gru"iu sodelujejo: [S pff.**abira Hajdarevič in ijl U/bes ob spremljuvi pia-^ ^Ko itngt>lmana ter reci Kranj. M Si »mi prireditvami, zoriti06 konCU U'dna• VG~ lc« Cm na predstavitev h>*h;7°mira Zorta I>o 1>r«'- *H oh i 'njuh v Mt'.stni hiši lu uri U? te l ffbruarJa. ob 1 s. že , 1 tt-'Sernovo hišo z l ||w de Tradicionalna slovesnost v Prešernovi rojstni hiši bo v nedeljo, 8. februarja ob 18. uri. Člani Linhartovega odra iz Rado vljice bodo predstavili recital Prešeren v spominih sodobnikov. Skofja loka V petek, 6. februarja, ob 18. uri bo v kapeli Puštalskega gradu osrednja škofjeloška prireditev ob prazniku. V literarnem delu večera bo predstavljena nova, sedmu številka Sejalca, loškega literarnega zbornika. V glasbenem delu nastopa Komorni pevski zbor Loka pod vodstvom Franceta Cufarja s črnskimi duhovnimi pesmimi. Oh tej priložnosti bo odprta tudi razstava likovnih del I oj/eta TarfMe Iz Železnikov. Gorenjske Prešernove nagrade bodo letos slovesno podelili v četrtek, 5. februarja, ob 19. uri v Gledališču Tone Cufar. V kulturnem programu sodelujejo igralci Gleduli.šča Tone Čufar in Ženski pevski zbor Milko Sko-brne Med kulturnimi prireditvami ob koncu tedna sta tudi dva koncerta: v soboto ob 19.30 nastopa v Čufarjevem gladališču Ribniški oktet, v Breznici pa ob 19. uri v soboto nastopata Moški zbor A. T. Linhart iz Radovljice in pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave. Dvojezične pesmi [k "VVpi I "Ukinil .^U(J»" %icev an,sklb tekačev TRŽIČ rnega praznika r 6h • *Ot V»pex, f nekai ,et dosleJ Poca«riln nu "H'snik,,V('m 0*Prir l sP°m>n pesnika, NT Pred iiU'v pa se bo nada' S "Potnp 7esornovo hišo in Nihali?*"1 ob Prešerno ^ te ob ,7 |P Za««tek sloves-I ' u<»5 v Prešernovem V četrtek, 5. februarja, dopoldne bo v tr/.iški kinodvorani nastopil ( )k . I 'i ■ 11!• i •, s\'i i; i in Neu svving (jiiartetom. Prireditev je za višje razrede tržiških osnovnih šol. V petek, 6. februarja, pa v likovnem paviljonu NOB odpirajo razstavo del Vinka Hlebša, lan skega dobitnika gorenjske Prešernove nagrade. PESMI ZA PRIJATELJE Tako se imenuje drobna, v samozaložbi izdana knjižica Mile Vlašič Gvozdič, ki jo je pred nedavnim v nakladi 300 izvodov natisnila Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice. V kratki spremni besedi Mihaela Cenca lahko izvemo, da je Mila Vlašič-Gvozdič, po lodu Hercegovka, ena naših redkih dvojezičnih pesnic, ki ji »lirična beseda teče enako gladko v slovenščini kot v materinščini.« Zaposlena je na Pedagoški akademiji v Ljubljani kot višja predavateljica metodike pouka srbohrvaškega jezika. Pesmi objavlja v raznih jugoslovanskih časopisih in revijah. PESMI ZA PRIJATELJE so njena tretja pesniška knjiga. Prvo zbirko, UČINILO MI SE, DA SU ZVIJEZDE (Zdelo se mi je. da so zvezde) ji je leta 1969 izdal književni klub Abraševič v Mostarju, drugo, UN SOFFIO DELLA TERRA DI ERCEGOVINA (Duh zemlje hercegovske), pa leta 1983 italijanska založba La Sfinga, v izboru in prevodu Ciacoma Scottija. O njeni poeziji je poleg Giacoma Scottija zelo pohvalno pisala t uri i Desanka Maksmiovu : -. Tako stoji pred nami zrela umetnica, katere poezija predstavlja ravnotežje tistega, kar prinesemo na •a« t in tistega, kar v zorenju pridobimo. V kolo pesnikov se je vklju čil še en pesnik in pleše z istim ognjem, razumom in nadarjenostjo kot prvi plesalec. Pleše tako, da je jasno, da iz tega kola ne bo nikoli izstopil... « Ker nam prvi dve zbirki nista dostopni, ne moremo soditi o upravičenosti teh pohval. O PESMIH ZA PRIJATEIJE pa lahko z gotovostjo predvidevamo, da bodo zbudile več naklonjenosti pri prijateljih Mile Vlašič-Gvozdič kot pa pri prijateljih poez'je. E. Torkar NAROČILNICA Ime in priimek........................................... Naslov........................................................ Pošta...........................................Poklic • ...................................................... Rojen-. Reg.št.os.izk.............................. Izdana Zaposlen - aslov del. org.................... Naročam knjižico Črtomira Zorca Po Prešernovih stopnjah po 2.500 din, ki jih bom poravnal po povzetju po pošti. Datum.......................................... Podpis kulturni koledar KRANJ—V Prešernovi hiši odpirajo jutri, v sredo, ob 18. uri razstavo Prešernovi nagrajenci 1971—1973. V Mali galeriji in stebriščni dvorani Mestne hiše pa v sredo ob 18.30 odpirajo razstavo, ki so jo pripravili prekmurski umetniki. JESENICE—Jutri ob 18. uri odpirajo v galeriji Kosove graščine razstavo Arheološko najdišče Ajdna. Na razstavi bodo zavrteli tudi film o Ajdni. V petek, 6. februarja, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik razstavo likovnih del Petra Adamiča. ŠKOFJA LOKA— V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja akad. slikar Franc Novine. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nede- • ljah od 9. do 17. ure. RADOVLJICA—Februarja so radovljiški muzeji zaprti. Odprt je le Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici, in sicer ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. MEDVODE— V Donitu je še do konca tega tedna odprta slikarska razstava Mirana Mirtiča. RADOMLJE— V Galeriji Repanšek na Rudniku je še ta teden odprta razstava skulptur, delo Toneta Svetine. fest '87 V petek, 30. januarja, se je v beograjskem centru Sava pričel 17. mednarodni filmski festival. Letošnji selektorji Dušan Maka-vejev, Gordan Mihič in Boro Draškovič so ponudili gledalcem prek 40 filmov, ki so razporejeni v tri programske celote. Čeravno se je letošnji Fest šele začel, bi glede na zbiro filmov in spremljajoče prireditve že lahko rekli, da ta filmska prireditev pridobiva stari sijaj. Ali pa naj raje počakamo, da se Fest konča in se uredijo vtisi? Teden slovenske drame '87 vinko moderndorfer: prilika o doktorju j. mengeleju miloš mikeln: večerja v vili p. Kranj — V Tednu slovenske drame bo konec februarja Slovensko ljudsko gledališče iz Celja predstavilo dve slovenski noviteti Prizor iz Mikelnove drame Večerja v vili P. Celjsko gledališče intenzivno sodeluje pri kranjski gledališki prireditvi, predvsem zato, ker v svojih repertoarjih namenja posebno skrb uprizoritvam slovenske dramatike, še posebej slovenskim dramskim novitetam. Lani so uspešno predstavili kar tri nove slovenske dramske tekste. Že na lanskem Tednu so uprizorili Lainščkove Samorastneže, lani pa so še dvakrat krstili novi slovenske deli. Na svojem malem odru Herberta Griina so zunaj konvencio-nalnega gledališkega okolja (oder: dvorana) uprizorilimajnovejše delo Vinka Moderndorferja Prilika o doktorju Josephu Mengele-ju. Predstava skozi lik vojnega zločinca in znamenitega zdravnika koncentracijskega taborišča Auschvvitz govori o človeku, ki je »v svojem iskanju popolnosti in svobode tudi smrtnostno bitje.« Dogodki preteklosti sevajo v naš današnji čas, saj so zločinska dejanja še vedno blizu, da jih ni mogoče brisati iz zavesti. Predstavo je režijsko oblikoval avtor sam, dramaturg pri predstavi je J^nez Žmavc, kostumografka Alenka Bartl, komponist Jani Golob in korepetitor Miro Podjed. Nastopajo pa Bojan Umek, Bruno Baranovič, Stane Potisk in Milada Kalezič, kot gostji pa Violeta Tomič in Jagoda Vajt. V različnih obdobjih so v celjskem gledališču uprizorili o^em dramskih besedil Miloša Mikelna. Publiki je predvsem poznan kot prodoren satirik, toda že v preteklosti se je kot avtor ukvarjal s tako imenovanimi resnimi temami in jih obdelal v dramski obliki. Njegovo najnovejše delo je bilo zamišljeno in s strani gledališča naročeno kot komedijsko besedilo, ki pa se je v času nastajanja spremenilo v aktualno politično kroniko. Krstno uprizoritev Večerje v vili P. so pripravili: režiser Franci Križaj, dramaturg Janez Žmavc, lektorica Ljudmila Kajtner, scenograf Niko Matul in kostumngrafinja Cveta Mirnik. Nastopajo Mira Podjed, Jože Pristov, Naua Božič, Bruno Baranovič, Stane Potisk, Janez Bennež, Milada Kalezič, Mija Mencelj, Iztok Valič, Jana Šmid, Borut Aluievič, Bojan Umek in Sava Subotič. (ar) 6. stran ZANIMIVOSTI TOREK, 3. FEBRUARJA Brucovanje kranjskih študentov Stare bajte in zeleni bruci Kranj, 28. januarja — Okrog štiristo študentov in drugih mladih iz kranjske občine in od drugod se je v sredo zvečer zbralo v Delavskem domu v Kranju na tradicionalnem bruco-vanju, ki ga je dobro pripravil Klub kranjskih študentov. Igrala je Obvezna smer, vsak je dobil skromno darilce, »stare bajte«, študentje višjih letnikov, pa so skupaj z bruci in bruckami, ki šele okušajo blišč in bedo študentskega življenja, pripravili domiseln program. Sprejem v študentske vrste je bil prisrčen in tudi dokaj zahteven. »Novopečeni« študentje in študentke so morali pokazati kar precej znanja in spretnosti, preden so jih prekaljeni študentje sprejeli medse. Od vsega pa je še najbolj pomembno to, da ga mladi ohranjajo tudi za prihodnje rodove. Foto: G. Šinik 530 milijard posojila, izguba še pride Milijarderji v palači, delavci ob kotli Jesenice, 29. januarja — Kuvajtski graditelji bi skoraj spravili jugoslovansko Vatrostalno na boben. V Kuvajt so šli gradit brez denarja, le z garancijo banke, ki zdaj terja, naj ogromne izgube pokrijejo vsi tozdi iz Vatrostalne. Za Jesenice največji udarec, ker tamkajšnji tozd najbolje posluje jo, saj so si zaupali z »n. sol. o.« — neomejeno solidarnostno odgovornostjo. • Tri leta dela zastonj Na Jesenicah je 268 delavcev Vatrostalne, ki so po prihodku drugi najboljši tpzd, po uspehu poslovanja pa najboljši. Že leta prispevajo denar'za razbohotene skupne službe, kuvajtska izguba, ki naj bi jo po posebnem ključu pokrili, pa za Jeseničane pomeni tri leta dela zastonj. Zato vztrajajo pri nujni reorganizaciji Vatrostalne in priporočajo, naj bi prevzeli strokovnjake iz beograjskega tozda, saj je njihova dejavnost Vatrostalni zanimiva. Terjajo zmanjšanje skupnih služb, ki jih edini tako vestno in dosledno plačujejo, a njihov glas očitno slabo odmeva. so milijarderji. Zdaj pa naj drugi Vatrostalci z majhnimi jugoslovanskimi dohodki plačujejo za njimi. > / Ko so za njimi v Kuvajt prišli tisti delavci Vatrostalne, ki so morali popravljati napake in niso imeli dvajsetih deviznih plač, so se zaradi finančnega primanjkljaja lačni plazili po gradbišču. Niti za hrano niso imeli več, in direktor je tvegal zapor, ko je vnovčil tri nepokrite čeke, da so se ob kotlu vsaj najedli. ■ Kaj na vse to pravijo delavci jeseniške Vatrostalne, ki so jim naprtili 10 oziroma 15 odstotkov pokritja posojila (izguba tako in tako še pride). Jože Kus, direktor jeseniške Vatrostalne: »Resno in temeljito bo treba razmisliti, da se ne bo delala še večja škoda. Mi smo za to, da se dejavnost beograjskega tozda nadaljuje, saj imajo odlične strokovnjake in smo smo pripravljeni sprejeti. Izguba še ni znana, 530 milijard je le posojilo, ki ga je treba vrniti.« Deset tozdov jugoslovanske Vatrostalne in tri tisoč delavcev v njih plačuje 530 milijard dinarjev izgube, kolikor so jo »pridelali« beograjski tozdovci Vatrostalne, ki so šli brez fi-cka v Kuvajt postavljat vodovodne stolpe. Tam so se od objekta do objekta zadolževali, ne da bi sestrski tozdi v domovini sploh kaj vedeli o njihovem početju. Izguba je prišla kot strela z jasnega in razkrila strahovito finančno yu - nedisciplino. Plačevati pa jo mora- • Yu graditelji v Kuvajtu Počasi se že razkriva, kako in kaj je bilo v Kuvajtu. Ogromnih 530 milijard je pravzaprav le posojilo, ki ga morajo plačati, za zdaj neugo-tovljena izguba šele pride! V Kuvajtu je bilo pestro za prve graditelje, ki so se tam na veliko zadolževali. TjA so celo zvabili delavski svet, ki je na mestu samem sklenil, da delavci v Kuvajtu ne bodo dobili štirih jugoslovanskih plač, ampak dvajset! V Kuvajtu so kupili vso opremo, ki je zdaj domov ne morejo uvoziti. Bili so velikodušni do drugih in sebe. Kuvajtčanom so posojali material, denimo jeklene palice. Niso stanovali v barakah, ampak v bogatih četrtih, na veliko so plačevali šolnino, konjske dresurne šole in pač vse, kar se poslovnežem velikega kalibra šika. • Na veliki in mali nogi Živeli so na veliki nogi in po dvajset mesečnih deviznih plač nalagali v banko. Postali Ivan Klokočovnik, delav1 Vatrostalni: »Nam, ki #*J delamo, hočejo naprtiti ^ delež pokrivanja izgub- i delavci je veliko nezad^ stva. Ne želimo, da se t°' daljšuje, ker nočemo še ^ boben. Nismo proti solioj* sti, nasprotno. Vendar ™ mo čiste račune.« Milenko Peric, 25 let v Vatrostalni: »V vseh letih nismo nikoli imeli izgube. Zato nam ne gre v račun, kako lahko nekdo sploh posluje z izgubo. Sprašujemo se, kje so kvartal -ni obračuni, delavci ne vemo, koliko je posojila — tega pravzaprav nihče ne ve. Skupnim službam radi plačamo, kar so opravile za nas, ne pa tudi tistega, kar niso. Nihče ne reče jasno in glasno, da jih je v skupnih službah 150 preveč! Mislim, da jim ne v občini in ne v republiki ne sme biti vseeno, kaj se z nami dogaja. Kakšno je vzdušje? Kakšno pa naj bo, če bom na svoji kuverti čutil...« Milica Berlot, 15 let v^J stalni: »Nikoli nismo it^e i benih izgub in neun»"j nam zdi, da bomo zdaj vali. Nič nimamo Prot1^ darnosti, vendar nas bre,f j jo kar s 15 odstotki, kef najbolje poslujemo.« ^ Otroci imajo pravico do levičnosti »Ta lepa« roka ni vselej desna Kranj, 24. januarja — Na levičnost so včasih gledali kot na izjemen pojav, kot na neke vrste okvaro. Nekateri so jo imeli za razvado, drugi za malomarnost staršev, ki niso otroka naučili jesti, pisati, risati s »ta lepo« roko. Kako pa na levičnost gledamo danes? Pri pravem levičarju je stranskost (lateralnost), ki izvira iz možganov, napravila vodilno levo stran telesa. Otrok začne kazati znake levičnosti že pri enem ali dveh letih, ko za ponujeni predmet pomoli levico, z levico postavlja kocke, z levico drži žlico ali barvico, ko čečka po papri-ju. Specialni pedagog Vladimir Bitenc iz dispanzerja za mentalno zdravje in nevrologijo v Kranju, ki je priznan strokovnjak za odkrivanje in delo tudi z levičnimi otroki, priporoča staršem, naj do tretjega leta otroku pustijo, da se njegova stranskost svobodno razvija; samo neprisiljeno naj mu zbujajo tudi desno stran. Igračo, na primer, naj mu ponudijo v desno roko. Pravi levičar jo bo hitro predal v levo. Po tretjem letu je stranskost že izrazita. Če je otrok levičar, ga je najbolje pustiti. S preusmerjanjem bi mu samo škodovali. Vladimir Bitenc pravi, da so starši večinoma že osveščeni, da pa se nekateri, še posebno pa tradicionalno misleči stari starši, na vse pre-tega trudijo, da bi levičen otrok za hranjenje, risanje in pisanje uporabljal desno roko. Nekateri ga celo kaznujejo, mu privežejo levico na hrbet, ga tepejo po levi roki in podob no. morajo pravilno lego * t ki je nekoliko poševA^ gnjen, da otrok ne briše^f zakriva napisanega, Pr go pisala, roke in teles*- Prav v šoli pride b^fi izraza morebitna naS*j*H usmeritev otrokove le^.1 J Otrok postaja vse boU J ren, nergaški in ncje ^ Ker sta si center za ^ u in govorni center v n10 kot brat in sestra, ki ^ redno razvijata, se pri P nih desničarjih poja^-jj);' govorne motnje. ^ d tretjina teh otrok jedJ1 .,1 zne so vedenjske spreI^J nežnejši otroci se P0^ ;o> vitalnejši posta" Q\t\ Preusmerje°*^)f Pri petem, šestem letu, torej pred srečanjem s šolo, se je treba odločiti, ali bo otrok levičar ali desničar. K Vladimirju Bitencu prihajajo otroci na test prednostne roke največ s sistematičnih pregledov pred vstopom v šolo. Test je na osnovi dolgoletnih strokovnih izsledkov sam izdelal. Če test pokaže, da je otrok levičar, potem naj to bo. Starši ne smejo več spodbujati njegove desne roke, saj je bolje, da se dobro razvije ena stran kot nobena. Fina motorika (gibalnost) in moč sta vedno večji v prednostni roki, pri levičarju torej v levi. Po ocenah je med našimi šolarji deset do petnajst odstotkov pravih levičarjev. Pisanje je zanje posebno trd oreh. Naša pisava je namreč prilagoje na za desničarje iz zahteva smer od leve proti desni. Levičarju leži smer od desne proti levi. Razen te težje je za levičarje običajna še nupačna drža pisala m telesa pri pisanju. Vladimir Bitenc je izdelal posebne vaje za urjenje levičarjev, s katerimi spoznava starše levičnih otrok in učitelje. Le —ti morajo levičnemu otroku pomagati. Pokazati mu Jjš vase, padalni imajo večkrat okorfl0, * nečitljivo pisavo, črke , obrnejo (b - d). Pi-'i1'j. in /. odporom, pogosto jjij bo berejo. Precej hu0* fl tako redka posledic* £W vno in nočno močenjel^ učiteljico, včasih tud> ^ in slarše. Lahko p°st stveno moten. Vladimir Bitenc Pr. •I J1 morajo starši in učite«; . pustiti njegovo pravic0 Jft (no sti. Ce so storili n*f^'ž sno roko in čc srn*, j d,c ga malo prej naštete 51 šoli, bo trebu otroka y ..................„nn r*^ navajati na ponovno C€ pri pisanju. To pa *a zahtevnejše kot ga /e ku učiti pisati /. levo- H. J''10 TOREK. 3. FEBRUARJA 1987 KRONIKA 7. STRAN @®I^SSS^IEIIGLAS Na pogorišču montažne stanovanjske hiše na Podreči Brat je resen človek, le zakaj mu ne bi verjel Podreča, 30. januarja — Janezu Jamniku je v ponedeljek zvečer, le nekaj dni po njegovem 34. rojstnem dnevu, pogorela montažna stanovanjska hiša, v katero se je z družino vselil pred tremi leti. Požar je izbruhnil v shrambi za kurjavo, v prostoru med garažo in kurilnico, kjer je bilo v dva metra visoki skadovnici zloženih 108 vreč lesnih briketov. Ogenj se je iz shrambe razširil na lesen s rop, ostrešje in v druge prostore in je po prvih ocenah povzročil za 30 milijonov dinarjev škode. »V ponedeljek zvečer me ni bilo doma, ostal sem v Ljubljani. V torek dopoldne mi je brat, ki stanuje blizu moje hiše na Podreči, sporočil. »Pogorela ti je hiša.«»Ver-jel sem mu, saj je brat resen človek,« je dejal Janez Jamnik, ki je zaposlen v zavarovalnici v Ljubljani. Pogled na pogorišče je bil zastrašujoč. Od lepe Marlesove montažne hiše, ki jo je Janez tri leta gradil na zemljišču, ki ga je dobil od starih staršev, so ostale le še stepe, nekaj oken, dimnika, ki štrlita v zrak in že od daleč opozarjata na pogorišče, ku-Pi ožganega lesa, ostanki vlažnega izolacijskega materiala... Nenavadno pokanje v Jamnikovi hiši je v ponedeljek okrog pol desetih zvečer Prvi slišal sosed. Stopil je bliže in opazil ognjene zoblje, ki so kot plamenica razsvetljevali okna. Potem se je začela reše- Strokovnjaki republiškega sekretariata za 'notranje zadeve so ugotovili, da je požar izbruhnil zaradi samovžiga lesnih birketov, ki so bili shranjeni ob deponiji za premog. Briketi so namreč pri nas nova vrsta kuriva in z njimi pri skladiščenju nimamo nikakršnih izkušenj. Kadar je kup briketov višji od metra, ga je treba večkrat pregledati. Ce ugotovimo, da so briketi toplejši kot sicer, jih je treba premetati in prezračiti. valna akcija. Prihiteli so gasilci, okrog 35 jih je bilo, iz zasavskih prostovoljnih društev in poklicni iz Kranja. Spretno so »zadrževali« ogenj, medtem ko so Jamnikovi sosedje in drugi krajani Podreče in zasavskih vasi, vse tja do Zbilj, nosili na varno pohištvo, gospodinjsko opremo, knjige, plošče, obleko in druge vrednejše predmete. »Vsem iskrena hvala za požrtvovalnost!« pravi Janez. Ostrešje in lesen strop sta pogorela, razen tega tudi čoln, smuči, orodje in drugi drobni predmeti, ki so bili v garaži. Opremo so znosili k bratu v garažo. Večina bo še uporabna, nekaj pa je bo treba popraviti ali zamenjati. Janez je od torka dalje doma. Skupaj s prijatelji in sorodniki pospravlja v hiši in okrog nje. Vrstijo se komisije, prišli so tudi iz zavarovalnice in ocenili, da je treba hišo podreti do tal. Tudi stene, ki še stojijo, so namreč zanič, saj se je izolacijski material med gašenjem napojil z vodo. V petek popoldne, ko smo se mudili na pogorišču Jamnikove hiše na Podreči, so se Janezovi prijatelji in sorodniki prebijali iz prostora v prostor in spravljali iz hiše tisto, kar bi se morebiti še dalo uporabiti. Svak Štefan Kuhar iz Ljubljane je za nesrečo zvedel v petek dopoldne, ker je bil prej teden dni na službeni poti. »Žalostno, res žalostno, ko človek sredi zime ostane brez strehe nad glavo. Pomagal sem pri postavljanju hiše, zdaj pa se mi zdi, kot bi jo hoteli razstaviti in prestaviti na drugo mesto.« »Janez me je večkrat vabil na obisk v novo hišo, vendar si vse do danes nisem našel časa. Namesto hiše je le pogorišče,« je povedal Janezov prijatelj Matjaž Rebolj iz Medvod. »Človeka takšna nesreča pre-sune. Tudi mi stanujemo v hiši,« je pripomnila Mateja Lenarčič iz Šentvida. Janezova žena, sodnica v Ljubljani, je bila s sinom na smučanju in je za nesrečo zvedela šele po povratku domov, v soboto. »Zimo bova prebila pri moji mami v Medvodah. Z ženo se bova tudi dogovorila, ali se bova še enkrat lotila gradnje hiše ali se bova odločila za nakup stanovanja. Čez dva tedna bova od zavarovalnice dobila denar in potlej ga bo treba hitro obrniti.« C. Zaplotnik KLICAJ ZA VARNOST Preteče nevarnosti na strehah Sveče povzročajo tudi nesreče Kranj, 30. januarja — Najprej se mora zgoditi nesreča, šele potem se zganemo. Ko se je vest o tem, da so ledene sveče v Ljubljani pokopale pod seboj nič slutečega pešca, ki je hitel po Miklošičevi ulici, raznesla po Sloveniji, so tudi na Gorenjskem gospodarji in lastniki zasebnih in družbenih stavb začeli postavljati opozorila o pretečih nevarnosti s strehe, zapirati prehode, pristavi jat i lestve, lomiti sveče — in podobno. Nadležni avtobusi — Avtobusi, ki ustavljajo ali celo parkirajo Pred blagovnico Mercator v Tržiču, zapirajo kupcem z oseb-n'nii avtomobili dohod na parkirišče ali odhod z njega. Pred kr«tkim je delegacija Mercatorja občinski skupščini Tržič poslala delegatsko vprašanje, kdaj bo tega konec. Za parkiranje Jako tovornjakov kot avtobusov je urejeno parkirišče na Mla-*' Pri Tržiču, ki pa ga koristijo le vozniki tovornjakov, šoferji avtobusov pa ne. Za obvezno parkiranje tovornjakov in avtobusov na Mlaki je bila zadnja odločba izdana Integralu - tozd gorenjska 21. novembra 1986, toda nič ni pomagalo. ljetos 6. Januarja so predstavniki komiteja za urejanje prostora in Vftrstvo okolja ter miličniki vse kršilce zapisali in jih skupaj s l°zdom predali sodniku za prekrške. Bodo kazni pregnale avtobuse na Mlako? Kaže, da ne. V petek, 30. januarja, sta dva avtobusa spet stala na Mercatorjevem parkirišču...—Foto: D. D. Večina se je po nesreči v Ljubljani vendarle zganila, nekateri pa se za ledene sveče in kose ledu, ki visijo z robov streh, še vedno ne zmenijo. Morda ne vedo, da jih v skrajnem primeru lahko doleti kazen tudi do osem let zapora — odvisno od tega, kako zadene sveča in kakšno škodo povzroči. V kazenskem zakonu SR Slovenije namreč črno na belem piše, da za dejanje, storjeno iz malomarnosti, grozi odgovornemu do tri leta zapora; v primeru, da se takšna malomarnost konča s hujšimi poškodbami ali z večjo materialno škodo/ do pet let zapora, v primeru'smrti pa celo do osem let. Varnost na smučiščih je znatno boljša Zičničarji imajo svoj reševalni avto Gozd Martuljek, 2. februarja — V Kranjski gori sta dva rese-Va'ca na smučišču, na manjših smučiščih v gornjesavski doli-ni Pa so vsi strojniki tudi gorski reševalci. LettM je veliko m«nj nesreč. Kristl Langus, alpinist in °0rski reševalec, je bil med Prvimi našimi reševalci, ki °pred petnajstimi leti nate 'n v Lescah izpit za helikop-niKSk° re^evanje ponesreče-VJV gorah. Tedaj so se še eiiko zgledovali po izku-Juh tujega helikopterskega j|0rskega reševanja, medtem ,. so v vseh naslednjih nada-vJevulnih tečajih pridobili do-'1 Znanja, da zdaj rešujejo Vso potrebno sposobnostjo 'H Hiti«.. rr. t_ J _ „_ rutino, reševalne službe, ki mo- j i. Tiste postaje gor j^Jo največkrat v akcijo, tako „ Mojstrana In Kranjska |eru, Imajo le pel ali lesi re vuUx>v, ki se znajo izkazati r>ju ^"kopterskem n>ševa- Kristl Uuigus je stropnk Uu' MJnicl v Gozdu Martulj "benem pa reševalec na fj^-išču. O helikopterskem $ev Vanju, predvsem pa ,.JU 'n varnosti na naših Cj^ilČih pravi: »Reševalcem je helikopter v veliko pomoč, saj lahko na kraj nesreče dostavi vso opremo. Akcije so zdaj veliko lažje kot nekdaj in tudi ponesrečenci s hujšimi poškodbami so hitreje v bolnišnici. Tisti, ki so zares hudo poškodovani, lažje preživijo kot prej tisti /. lažjimi, ko so jih reševalci po več ur spravljali v dolino Reševalna služba na sinu čiščih zgornjcsavske doline je letos veliko bolje organizirana kot pred leti. Na smučiščih v Kranjski gori sta po dva dežurna reševalca in eden v Pod korenu, medtem ko imamo na manjših žičnicah vsi strojniki izpit za gorskega reševalca. Vidi s«', da so proge veliko bolje urejene kot nekoč, vsaj za |M>lovico boljše. Poškodb domala ni, medtem ko je bilo lani v tem času na smučišču v Go/du Martuljku že sedemnajst po nesrečenih. I .eios se še nihče ni ponesrečil. Upravljalci žičnic so poskrbeli za varnost predvsem tako, da so proge pravočasno in dobro steptane, saj imamo veliko teptalnih strojev. Smučarji imaj odobro opremo, saj tudi proizvajalci smuči in opreme vedno bolj upoštevajo varnost. Vsa smučišča so povezana z radijsko postajo, velika pridobitev pa je, da imamo kranjskogorski zičničarji letos prvič svoj reševalni avtomobil. Nič več se ne dogaja, da bi ponesrečeni smučar čakal na »rešilca« iz zdravstvenega doma na Jesenicah, Poškodovane veliko hitreje prepeljemo z lastnim avtomobilom. Imamo pa tudi švicarsko blazino, ki se napihne in avtomatično poravna zlomljeno kost.« D. Seli Ko smo se v petek popoldne sprehodili od avtobusne postaje do kranjske pošte, so z nekaterih stavb na Koroški cesti in v Prešernovi ulici še vedno visele sveče — ne tako velike, da bi povzročile nezgodo s smrtnim izidom, vendar dovolj, da bi komu zagnale strah v kosti, mu prizadejale buške, ga opraskale ali ranile. Največji in najlepši »zimski okras« visi s strehe kranjske gimnazije. Resda je glavni vhod na drugi strani stavbe, a vseeno bi bilo treba sveče polomiti — že zato, ker tudi pod tem nadstrešjem vodi skidana pot. Pohvaliti je treba prodajalce kranjske Save, ki so vhod (in kupce) zavarovali pred svečami in kosi ledu z deskami. Na nevarnost so opozorili tudi upravljalci Delavskega doma, saj so zavarovali prehod mimo strehe, s katere visijo poleg sveč tudi kosi zmrznjenega snega. ^, ^ Prvofebruar-ski rdeči petelini V nedeljo, 1. februarja, je na Gorenjskem zagorelo na treh mestih. V bližini poti, ki vodi na Križno goro, so ognjeni zublji uničili leseno barako. Lastnik Štefan Čadež iz Virloga je v njej zakuril štedilnik na drva. Žerjavica je padla na lesen pod, ki se je vnel. Baraka, ki so jo Čadeže-vi uporabljali za bivanje v času gozdnih del, je v celoti pogorela. Po nestrokovni oceni je škode za 500 tisoč dinarjev. Proti večeru je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Frančiške Peklenik na Mlaki pri Kranju. Ženica je popoldne priklopila električno blazino na kavču in jo prekrila s pernato blazino. Ko se je vrnila, je opazila, da gori kavč, zato je poklicala gasilce. Škode je za 500 tisočakov. Nekaj po deseti uri zvečer je zagorelo še v nedograjeni garaži Frančiška Klinarja na Planini pod Golico. Lastnik je vzvratno peljal avto v garažo, v kateri je bilo seno, pri tem pa je iskra iz izpušne cevi zanetila ogenj, ki se je razširil tudi na zadnji del Malomarni in brezskrbni smučarji V soboto popoldne so enemu od voznikov na gorenjski magistrali v bližini Brezij »poletele« s prtljažnika na osebnem avtomobilu smuči in pristale sredi desnega voznega pasu. Vozila so se oviri na cesti spretno umaknila in vse se je končalo, kot smo si lahko le želeli — brez zvite pločevine, brez odrgnin, prask, poškodb... Malomarnost se tokrat vozniku ni maščevala, toda ali bo tako tudi drugič?! Opisani primer je dovolj resno opozorilo, da je treba smuči dobro pritrditi na prtljažnik in pred odhodom na vožnjo ponovno preveriti, če niste katerega od parov pozabili pripeti. Na Kokrici, pred gostilno Lakner, ni bilo polno le parkirišče, temveč so vozniki, med katermi so prevladovali smučarji, brezbrižno zasedli z avtomobili polovico ceste. Žeja in lakota sta bili hujši od skrbi za prometno varnost drugih udeležencev. Z osebnimi avtomobili se je še dalo peljati mimo, ne vem pa, kako so se prebijali avtobusi. Verjetno jim ni bilo lahko, že zato ne, ker je cesta ozko splužena. In drugo: kar precej smuči je bilo pritrjenih na prtljažnik le z navadno vrvico, z elastičnim trakom ali s čim podobnim, ne le pred Laknerjem, temveč tudi drugod na Gorenjskem, še zlasti v smučarskih krajih. Tatici pa ne drže križem rok in malomarnost smučarjev, brezskrbno posedanje v gostinskih lokalih in druge, njim naklonjene okoliščine spretno izrabljajo v svojo korist. q z Brezobzirna vožnja se mu je maščevala Radovljica, feburarja — Temeljno sodišče v Kranju, enota Radovljica, je obsodilo 29 — letnega Alojza Zgonca s stalnim prebivališčem na Bledu in z začasnim v Lescah na tri leta zapora, ker je z brezobzirno in malomarno vožnjo ogrožal varnost drugih udeležencev v prometu in je povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl pešec Kari Jelene; dvakrat pa si je za vožnjo »sposodil« tudi tuje vozilo. Sodba še ni pravnomočna. Zgonc je 28. februarja lani vozil z neregistriranim osebnim avtomobilom, ki je imel dotrajane zavore, krmilni sistem in gume, ter pod vplivom alkohola in brez vozniškega izpita od Krnice proti Bledu. V Spodnjih Gorjah v bližini hiše številka 18 je prehitro pripeljal v blagi levi ovinek in preblizu desnemu robu ceste, zato je pri srečevanju s kombijem zbil pešca Karla Je-lenca, ki je na kraju nesreče umrl. Marca je na parkirišču pred stavbo na Kranjski cesti 7 v Radovljici vzel stoenko, last Elek-tra Žirovnice, in se z njo odpeljal do trgovine Špecerije na Gradnikovi ulici v Radovljici. Podobno kaznivo dejanje je storil tudi oktobra lani, ko je na dvorišču Živilinega diskonta na Bledu z vzmetjo kemičnega svinčnika spravil v pogon tovornjak, last Živilinega tozda Malo- prodaja, in se z njim brez vozniškega izpita odpeljal proti Gorjam. V Spodnjih Gorjah je zapeljal preveč desno, se prevrnil v obcestni jarek in povzročil na vozilu za 309.220 dinarjev škode. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Zgoncu že zagrozilo s sedmirr' meseci zapora (s preskusno dobo dveh let) in da je dvoje kaznivih dejanj storil po izrečeni pogojni obsodbi. Že prej je bil zaradi brezobzirne, malomarne vožnje večkrat v postopku pri sodniku za prekrške; nesrečo pa je tudi sam izzival, ker se je pogosto opijal. V olajševalne okoliščine mu je štelo njegovo ne preveč srečno otroštvo in to, da je vsa dejanja odkrito priznal in obžaloval. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepoved vožnje z motornimi vozili B in C kategorije za tri leta in obvezno zdravljenje zoper alkoholizma. 31. januar — dan brez cigarete Neomajna kadilska trdnjava Kranj, 31. januarja — V Jugoslaviji je bil 31. januar že "tretje leto zapored »dan brez cigarete«. Poziv, za katerega so le malokateri vedeli, so po vsej državi in v širši evropski prostor sporočili študentje medicinske fakultete iz Tuzle. Ko smo Aleksandru Jožetu Štruklju iz Kranja sredi Bleda povedali, da je 31. januar »dan brez cigarete«, je cigareto, ki jo je kadil, manifestativno zalučal v sneg. »Na, tega pa res nisem vedel,« se je branil in povedal, da je prvo cigareto prižgal v Bitoli po srečnem pristanku z jadralnim letalom. Od takrat dalje redno kadi, vsak dan povprečno petnajst cigaret. Zdaj še ne razmišlja, da bi se cigareti za vedno odpovedal. »Takšni dnevi, kot je 'dan brez cigarete', pa so koristni. Če ne drugega, se vsaj kdo zamisli nad svojim ravnanjem, za katerega je znano in dokazano, da ni zdravo.« Emsa Milinovič, natakarica v hotelu Park na Bledu, je dejala, da se v hotelu nič ne pozna, da bi bil 31. januar»dan brez cigarete«. »Ljudje kadijo, kot so navajeni. Tudi jaz sem včasih kadila, ne veliko, pa vendarle, a sem pred štirimi leti kar prenehala. Potlej cigarete še nisem prižgala in je tudi ne mislim, naj me druščina še tako zapeljuje. Sicer pa ljudje kadijo, da je grozno. Mislim, da ženske celo bolj kot moški.« Ciril Urh iz Bodešč pri Bledu je bil tako kot vsi drugi presenečen, ko je zvedel, da je 31. januar »dan brez cigarete«. »Na dan pokadim okrog trideset cigaret,« je povedal. »Kadim že pol življenja. Enkrat sem že nehal, vendar sem spet začel, ko sem si s kajenjem blažil zobobol. Vem, da ni zdravo in bom zato verjetno nekega dne to grdo navado opustil. V javnih prostorih ne kadim. Mislim, da je tako tudi prav, saj res ne bi bilo pošteno, da bi ogrožali še zdravje drugih.« Ni kaj — kadilska (tobakarska) trdnjava je neprebojna in je tudi takšen poziv, kot je »dan brez cigarete«, ne bo omajal. Poziv bo dosegel svoj namen, če bo, denimo, vsak deseti, dvajseti ali trideseti kadilec začel vsaj razmišljati o zdravju škodljivi navadi in če bo kadilsko zavest dvignil na takšno raven, da v javnih in delovnih prostorih, na sejah in drugod ne bodo delali škode le sebi, temveč še številnim drugim. Ne gre le za zdravje, cigareta je tudi na Gorenjskem zanetila nekaj požarov. C. Zaplotnik 23. januarja med polnočjo in četrto uro zjutraj je odšla od doma neznano kam 33-letna Sonja Žvegelj z Želeške 12 na Bledu. Visoka je 165 centimetrov, kostanjevih, do ramen segajočih las. Ob odhodu je bila oblečena v temno modro pižamo, prek katere je imela še dolge hlače neznane barve, jakno iz lisičjega krzna, na glavi je imela kučmo, obuta pa je bila v črne škornje. Vsi, ki bi jo videli po 23. januarju ali bi karkoli vedeli o njej, naj to sporočijo najbližji postaji milice. Kadeti Triglava tretji, Sava Commerce četrta — V Beogradu in Čakovcu sta bila letošnja sklepna turnirja za kadete in kadetinje v košarki. Za državni naslov so se v Beogradu potegovale tudi kadetinje Save Commerca iz Kranja. Pod vodstvom trenerja Antona Erlaha in njegovega pomočnika Lojza Milosavljeviča so četrto mesto dosegle: Polona Maček, Špela Babic, Barbara Bevk, Simona Čufer, Janja Benedik, Darja Gorenc, Mateja Bregar, Iva Lokaš, Darja Gartner (kapetanka), Polona Tomac, Nataša Ger-bajc, Sadia Hodžaj, Sabina Naglic. Izidi — Sava Commerce: Mladost Koni (Nikšič) 79:85 ((40:45), Sava Commerce: Iskra Delta Jezica 59:66 (34:32), Sava Commerce : Voždovac (Beograd) 63.-93 (26:46). Voždovac je tudi novi prvak. V Čakovcu so igrali za državni naslov tudi kadeti Triglava in bili tretji, kar je največji uspeh Triglava. Izidi — Triglav: Smelt Olimpija 80:63 (42:37), Triglav : Jugoplastika 71:90 (41:39), Triglav : Cibona 77.-94 (37:38). (D. H.) — Foto: F. Perdan Vabila, obvestila, prireditve • Prvo gorenjsko smučarsko prvenstvo upokojencev — Zveza društev upokojencev Jesenice organizira s pomočjo smučarskega kluba Mojstrana in občinskega sindikalnega sveta Jesenice prvo gorenjsko prvenstvo upokojencev v veleslalomu in smučarskih tekih. Tekmovanje bo v četrtek, 5. februarja, na smučišču v Mojstrani. Start za obe disciplini bo ob treh popoldne. Ve-leslalomska proga bo dolga 350 metrov in bo imela dvajset vratic. Starejši upokojenci bodo tekli na tri kilometre, mlajši pa na pet. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine: moški do 60 in nad 60 let ter ženske do 55 in nad 55 let. Zveza društev upokojencev Jesenice (Pod gozdom 13) sprejema prijave še danes, 3. februarja; kasnejših ne bo upoštevala, ker bo že jutri ob šestih zvečer v Mojstrani žrebanje številk. Štartnina je 500 dinarjev. Najboljši iz vsake discipline in kategorije bodo zastopali Gorenjsko na slovenskem prvenstvu, ki bo 18. februarja na Rogli. • Planinsko predavanje — Planinsko društvo Radovljica prireja v četrtek ob 18. uri v osnovni šoli v Radovljici planinsko nredavanje, spremljani ž barvnimi diapozitivi, od Etne do Ruven-sorija. Predaval bo Milan Grego iz Grahovega ob Bači. • Povabilo na smučarski tek — Turistično društvo Gorice obvešča vse ljubitelje smučarskega teka, da so proge od Letenc do Svarij dobro urejene. C. Z. V Dolu državno prvenstvo v smučarskih tekih Uspeh Gorenjcev . "'ol pri Ljubljani, 1. februarja — S teki štafet se je končala 42. državno prvenstvo v smučarskih tekih za člane, članice, mladince in mladinke. Prvenstvo, ki ga je uspešno pripravil TDV JUB Partizan Dol, je prineslo veliko uspeha gorenjskim tekačem. Letošnje državno prvenstvo smučarjev tekačev je minilo v znamenju hudega mraza, tako da je moral organizator, ki je sicer svoje delo dobro opravil, v enem od tekmovalnih dni prestaviti čas napovedanega starta za eno uro. Med dobitniki medalj so se vmešali tudi nekateri tekači, ki po dosedanjih rezultatih niso bili ravno v vrhu. Očitno so prišli v formo ravno v pravem trenutku, prvenstvo SFRJ je bilo namreč tudi delni izbor za sestavo državnih reprezentanc, ki se bodo udeležile bližnjih svetovnih prvenstev. Rezultati: člani — 30 km: 1. Kršinar (Unior Olimpija) 1.41.06.2; 2. Čarman (Triglav Kranj) 1.41.41.8; 3. Verovšek (Unior Olimpija) 1.46.35.4; mladinci — 10 km: 1. Kordež (Triglav Kranj) ?2 37.2; 2. Rupnik (Unior Olimpija) 33.28.3; 3. Kerštajn (Kr. goru) 33.35.7; članice — 10 km: 1. Bertoncelj (Triglav Kranj) 39.26.9; 2. Grašič (ŠD Kokrica) 40.30.6-3. Bešter (Triglav Kranj) 40.44.0; mladinke - 10 km: 1. Grašič (ŠD Kokrica) 40.30.6; 2. Bešter (Triglav Kranj) 40.44.0; 3. Kovač (Unior Olii mija) 42.02.2; članice -5 km: 1. Lačen (SK Črna) 21.07.0; 2. Bertoncelj (Triglav Kranj) 21.5C.5; 3. Fečur (SK Logatec) 21.57.6; mladinke - 5 km: 1. Lačen (SK Črna) 21.07.0; 2. Fečur (SK Logatec) 21.57.6; 3. Kovač (Unior Olimpija) 22.18.8; člani - 15 km: 1. Grajf (Pohorje Hoče) 45.23.2; 2. Klemenčič (Partizan JUB Dol) 46.27.7; 3. Kršinar (Unior Olimpija) 46.28.3; mladinci — 15 km: 1. Rupnik (Unior Olimpija) 49.12.7; 2. Kerštajn (TSK Kr. gora) 49.15.3; 3. Kavalar (ŠD Rateče Planica) 49.22.5 štafete — članice 3x5 km: 1. Triglav Kranj (Bešter, Vitas, Bertoncelj), 2. ŠD Kokrica, 3. Unior Olimpija, mladinke 3 x 5 km: 1. ŠD Kokrica (Rutar, Naglic, Kaučič), 2. Onior Olimpija, 3. SK Logatec; člani 3x10 km: 1. Pohorje Hoče (Kline, Rajšp, Grajf) 2. TVD Partizan JUB Dol, 3. Triglav Kranj I; mladinci 3 x 10 km: 1. Triglav Kranj I. (Kolman, Šorli, Nunar), 2. Unior Olimpija, 3. SK Termit Ihan. TVD Partizan JUB Dol je ob praznovanju petdesetletnice smučanja v svojem kraju pripravil v okviru državnega prvenstva še posebno ekshibicijsko tekmovanje v tekaškem sprintu (prosta tehnika) na 400 metrov. Zmagal je tekmovalec kranjskega Triglava Borut Nunar, ki je prejel tudi lično nagrado — darilo tovarne JUB Dol. Vine Bešter Pionirji tekmovali na Starem vrhu , • Smučarski klub Alpetour je priredil na Starem vrhu tekmovanje v superveleslalomu za mlajše pionirje in pionirke. Na prvi je nastopilo 29 pionirk in 62 pionirjev iz gorenjske tekmovalne skupnosti, na drugi, ki je veljala za pokal coca-cole, pa 49 pio-.iirk in 95 pionirjev iz 35 slovenskih klubov in iz sarajevskega Železničarja. Na tekmi gorenjske tekmovalne skupnosti so bile med pionirkami najboljše Ribaričeva (Alpetour) Nagličeva (Tri glav), Božnarjeva (Tržič), Pajntarjeva (Bled) in Sinkova (Alpetour), med pionirji pa Jerman (Tržič). Piber (Bled). Pančur (Kranjska gora), Eržen (Bled) in Teran (Tržič). V superveleslalomu za pokal Coca-cole je med pionirkami zmagala Udetova (Tržič) pred Ribaričevo (Alpetour), Nagličeva (Triglav) pa je bila peta Med pionirji je bil prvi Pustoslemšek (Mežica), Piber (Bled) je bil tre tji, Jerman (Tržič) pa peti. — P. Pokom Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v Crans Montani Naši začeli z nesrečo Crans Montana, 1. februarja — Marina, Marina, Marina, so prepevali švicarski navijači po zmagi Marie VValliser, Michela Figini pa ie bila druga. Sobotnega uspeha moških Švicarke niso ponovile, vendar so nadvse zadovoljne. V nedeljo so imeli Švicarji v ognju še eno zlato kolajno v moški kombinaciji, vendar Pirmin Zur-briggen, idol švicarskega smučanja, ni uspel; bil je drugi. Po nedeljskem sporedu ostaja Švica daleč najuspešnejša udeleženka prvenstva, saj ima na polovici že tri zlate kolajne, tri srebrne in eno bronasto. Do konca prvenstva prihodnjo nedeljo se ji bo težko kdo približal, saj so sedaj na sporedu superveleslalomi in veleslalomi — tu pa so Švicarji izredno močni, pa tudi v slalomu bodo nevarni. V ženskem smuku je zmagala Maria VValliser (Švica) pred rojakinjo Michelo Figini in Regino Mosenlechner (ZRN). Četrta je bila Kiehlova (ZRN), peta Graha-mova (Kanada) in šesta Silvia Eder iz Avstrije. V moški kombinaciji smuka in slaloma je zlato kolajno osvojil Marc Girar-delli (Luxemburg) pred domačinom Pirmi-nom Zurbriggnom in Maderjem iz Avstrije. V Crans Montano je prišla prva skupina Jugoslovanov, ki stanujejo v hotelu International, ki je pogosto zbirališče jugo- slovanskih poročevalcev s prvenstva. Tone Vogrinec je prispel v petek, Rok Petrovič, Tomaž Čižman in Mateja Svet s trenerji v soboto, včeraj je prispel Gregor Benedik, danes pričakujejo Mojco Dežman, jutri ali v četrtek pa pride Bojan Križaj, ki še trenira v Kranjski gori, Katje Lesjak pa najverjetneje ne bo zaradi bolezni. Sobotno potovanje naših v Crans Montano je bilo nesrečno in srečno obenem. Blizu Crans Montane se je v križišču eden od naših kombijev pred semaforjem zaletel v drug naš kombi. Vozili sta skoraj uničeni, trenerja Jože Drobnič in Milan Ber-nik sta dobila nekaj poškodb, Mateja Svet pa ni bila poškodovana. To je sreča, sicer bi bil njen nastop vprašljiv. Razpoloženje v našem taboru je dobro. V Kranjski gori so dobro trenirali. Svetova je na krajši progi veleslaloma zelo malo zaostala za Rokom in Tomažem, pa tudi tukaj bo nekaj možnosti za vadbo, vendar ne tako kot doma. Včeraj je bil superveleslalom za moške, v katerem sta nastopila Čižman in Petrovič. Danes ga vozijo ženske, med njimi Mateja Svet, ki 3e na zadnjih superve-leslalomih odlično peljala. V sredo bo veleslalom za moške in v četrtek še za ženske. Petek bo prost dan, v soboto in nedeljo pa sta slaloma, od katerih Jugoslovani veliko pričakujemo. Kaj pravijo naši? Tone Vogrinec: »Ni še končno znano, kdo od naših bo nastopil. Katja Lesjak najverjetneje zaradi bolezni ne, Žan pa še lahko, če bo eno slalomsko tekmo za evropski pokal dobro izpeljal.« Rok Petrovič: »Tri dni smo trenirali v Kranjski gori, nekoliko več veleslalom kot slalom. Oboje mi gre dobro. Trening mi kar prija, superveleslalom grem vozit* predvsem zaradi treninga veleslaloma.« Mateja Svet: »V Podkorenu smo intenzivno vadili z izjemo superveleslaloma. Še vedno dajem več pozornosti slalomu in veleslalomu. Superveleslalom mi sicer uspeva, vendar zanj nimam veselja, ne poznam podrobnosti in skratka le hitro peljem. Ce bi ga več vadili, bi se mi priljubil.« Matjaž Kranjc, trener: »Končno smo lahko normalno vadili veleslalom. Rok ga vozi dosti boljše, Čižman je lahko med desetimi, v superveleslalomu pa med dvajsetimi, ker je na svetovnem prvenstvu manj tekmovalcev. Proga je hitra, tehnično zahtevna — skratka v bistvu daljši in hitrejši veleslalom, kar je dobro za veleslalomi-ste in slabo za smukače.« J. Košnjek Saj so ponoreli... Crans Montana, 31. januarja — Ta stavek velja za Švicarje na sobotnem smuku, tako za gledalce kot za smučarje. Dosegli so edinstven podvig na smukih za svetovno prvenstvo: osvojili so prva štiri mesta, o njih pa so odločale stotinke sekunde. In ne samo to. Izpolnjena je bila njihova želja: pomendrati svoje najhujše smukaške tekmece, Avstrijce. To jir je popolnoma uspelo, saj je bil prvi Avstrijec šele na osmem mestu, to je bil Leonhard Stock. Očitno so domačini odlično izbrali svoje moštvo: Pirmina Zurbriggna, ki je letos dobil štiri smuke od osmih, zmage na svetovnem prvenstvu željnega Petra Miillerja pa v Švici enega najbolj priljubljenih smukačev Franza Heinzerja in vedno dobra Karla Alpigerja in Daniela Mahrerja. Po vrnitvi v tiskovno središče nam je še dolgo odmevalo v ušesih oglušujoče zvonenje velikih in majhnih zvoncev. Vpitje, vriskanje in vztrajno navijanje skoraj 30 tisoč gledalcev. Bili so neverjetno prepričani v svojo zmago in doslej najhujši udarec Avstrijcem v smukih. Njihovi tekmovalci so kot nori vozili proti cilju. S startno številko ena je začel Zurbriggen, ki ga je s številko sedem s prvega mesta zrinil Peter Miiller. Potem sta odli- čno odpeljala še Alpiger in Hein-zer in tudi tretje in četrto mesto je bilo njihovo. Peti je bil dokaj presenetljivo Rob Boyd, šesti spet Švicar Daniel Mahrer, sedmi Girardelli, osmi pa Avstrijec Stock. Naj tej smuški tekmi smo imeli svojo vlogo tudi Jugoslovani, saj je bil Peter Lakota glavni sodnik. Smukaško tekmo v Crans Montani zato lahko mirno primerjamo^z vzdušjem, ki ga poznamo v Planici in Kranjski gori. Švicarska trojica je bila po tekmi presrečna. Zurbriggen in Alpiger sta dejala, da je ključ švicarskih uspehov v^fhuku veliko dobrih tekmovalcev, dobri trenerji, kakovostni serviserji in dober material. Peter Miiller pa ni pozabil dodati, da tudi velika konkurenca, kdo bo v reprezentanci, in seveda medsebojno sodelovanje. »DESET LET SEM ČAKAL NA ZMAGO« Najboljši smukači so povedali. Peter Miiller: »To je fantastično. Deset let sem čakal na zmago na svetovnem prvenstvu ali na olimpijskih igrah. V Sarajevu in Bormiu sem bil »srebrn«. Spoznal sem, da imam še vedno veliko prijateljev. Še bom smučal, vsaj do olimpijskih iger prihod- nje leto. Proga je bila lepa, strma, z dovolj skoki. Treba pa je bilo točno peljati in to mi je uspelo. Vreme je bilo lepo in zaupal sem serviserjem. Gledal sem Pirminovo vožnjo. On je odličen in odlično je peljal, vendar sem kljub temu upal na zmago. V Kitzbiihlu, kjer je Pirmin zmagal, mi to ni uspelo.« Pirmin Zurbriggen: »Številka ena je bila dobra in tudi s srebrno kolajno sem zadovoljen. Tekmo sem izgubil za 33 stotink, čeprav sem bil najhitrejši pri obeh vmesnih časih. Na dveh zadnjih skokih pred ciljem sem zgubil preveč časa in tudi zmago. Kari Alpiger: »Zelo sem zadovoljen, saj je to moje prvo svetovno prvenstvo. Na bormijske-ga se nisem uvrstil, zato tokrat še posebej nisem hotel razočarati.« Sobota pa je bil sploh prvi daP prvenstva, kakršni se takemu dogodku spodobijo. Pred tem je bilo mirno, brez množice gledalcev. Crans Montano so samo de; loma napolnili tekmovalci, novi' narji, tehnično osebje, gostje i" organizatorji. Že v petek, P° zmagi Hessove, še posebej pa p° smuku se je odprlo. Veliko ve* je tudi smučarjev. Kraj je doži" vel prometni infarkt, na katerega so mnogi opozarjali. Ulice n1' so mogle »požirati« mešanice vozil in pešcev. Vozijo se tudi domačini, čeprav velja poseben prometni režim. Gneča je velikp večja kot pri nas na velikih pr1' reditveh. J. Košnjek Dvainštirideseto državno prvenstvo v smučarskih skokih Planica 87' Največji uspeh Matjaža Zupana Planica, 1. februarja — Matjaž Zupan, smučarski skakalec Iskre Delte Triglava iz Kranja, je najuspes-nejš: skakalec dvodnevnega državnega prvenstva v smučarskih skokih na 90- in 120-metrskih skakalnicah v Planici. Zmagal je na 90-metrski skakalnici, na stari velikanki Stanka Bloudka pa je bil drugi za zmagovalcem Primožem Ulago. Prvenstvo so dobro organizirali skakalni delavci Iskre Delte Triglava. Na 90-metrski skakalnici so prvi dan letošnjega državnega prvenstva za člane v smučarskih skokih nastopili tudi mladinci, ki so v nedeljo že odpotovali na letošnje svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Asiago v Italijo. Od smučarskih skakalcev so odpotovali: Franci Petek (Partizan Žirovnica), Primož Kopač (Alpina Žiri), Goran Janus, Marjan Kropar (oba Elektroteh-na Ilirija), Boris Pušnik (Titovo Velenje) in predskakalci Marko Martinčič (Elektrotehna Ilirija), Janez Globočnik in Zoran Kešar (oba Iskra Delta). Z njimi sta na svetovno prvenstvo odšla zvezni mladinski trener Janez Poljan-šek iz Žirov in Stanko Baloh iz Partizana Žirovnice. Od tekačev bodo našo državo zastopali: Robert Kerštajn (Kranjska gora), Branko Slivnik (Črna), Jože Rupnik (Unior Olimpija), Matej Kordež in Janez Klemenčič (oba Triglav), dekleti Nataša Lačen (Črna) in Andreja Grašič (Kokrica), zvezna trenerja Jože Raip.š in Janez Mlakar ter trener Kranjske gore Alojz Kerštajn. Največji uspeh na prvenstvu je dosegel član Iskre Delte Triglava iz Kranja, Matjaž Zupan, doma iz Dupelj, ki je postal državni prvak na 90-metrski ska- kalnici in bil drugi na 120-metr-ski. Zupan je s prvim in drugim mestom postal najuspešnejši tekmovalec letošnjega, že dvain-štiridesetega državnega prvenstva za člane. V boj za prvaka se je na obeh skakalnicah vključil tudi Rajko I^otrič (Žirovnica-Je-senice), saj je bil na mali skakalnici le za tri desetinke točke slabši od zmagovalca Zupana, na veliki Bloudkovi pa je bil tretji. Med najboljše so se v tekmo za članskega prvaka nu obeh skakalnicah vmešali še Matjaž Debelak (Elektrotehna Ilirija), Janez Štirn in Tomaž Dolar (Iskr-> Delta Triglav), Borut Mur (Alpina Žiri) in drugi. Matja2 Zupan je ponovil uspeh Branki Benedika, ki je bil državni Pr' vak iz vrst Triglava pred sedm1' mi leti. Rezultati - 90 m: 1 Zupa*1 (Iskra Delta Triglav) 207,8 (85.5-89), 2. Lotrič (Žirovnica Jesenice) 207,5 (86, 85,5), 3. Ulag? (Elektrotehna Ilirja) 198,3 (88,& 83), 4. M. Debelak (Elektrotehn* Ilirija) 193,9 (87, 83,5), 5. štirn 169,4 (81, 84,5), 6. Dolar (ob* Iskra Delta) 180,0 (80, 81,5), 7' Mur (Alpina) 178,4 (80, 80,5); 120 m: 1. Ulaga (KlektrotehnJ Ilirija) 22,3 (118, 123), 2. ZupaJ (Iskra Delta) 200,9 (109, 121). *Jj Lotrič (Žirovnica-Jesenice) 18*' (108,5, 113), 4. M. Debelak (Kle*' trotehna Ilirija) (106, 114) " ■.milili ^i.-irvici iA:iia; iu.»,i V /i1 114), 6. Dolar (Iskra Delta) HH (109, 109,5), 7. Kopač 176,4 (lOl;3, Štirn (Iskra Delta) 183,1 (103/' 118)! 8. Mur (oba Alpina)' l74'8 (108, 105,5). 1). Humer Foto: F. Perdan Državni prvak na 120-metrski skakalnici Primož Ulaga si takole pred skokom ogleduje svoje nove smuči. Zvezni trener mladincev v smučarskih skokih Janez Poljnnšek iz Žirov skrbi za štirinajst mladih skakalcev. Član Žlrovnice-Jesenice Rajko lotrič je s tehnično dovršenimi ki na obeh skakalnicah prišel v ospredje. FEBRUARJA 1987 OBVESTILA, OGLASI 9. stran msmmmmciLAS Lfch DO THN Škofja Loka, n. sol.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD LIVARNA L VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA IN RAZVOJA Pogoji: visoka šola strojne, metalurške ali druge tehnične smeri aktivno znanje enega tujega jezika nad 5 let delovnih izkušenj na podobnih strokovnih vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah 2- VODJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV Pogoj i: visoka šola strojne smeri ali druge tehnične smeri aktivno znanje enega tujega jezika do 5 let prakse na podobnih področjih dela 3- VODJA RAZVOJA MATERIALOV Kogoji: visoka šola metalurške ali tehnološke smeri aktivno znanje tujega jezika 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 4- KONSTRUKTER V RAZVOJU TOZD LIVARNA Pogoji: visoka šola strojne smeri aktivno znanje tujega jezika 4 leta delovnih izkušenj na področju konstruiranja orodij 5- ODGOVORNI TEHNOLOG SPECIALIST Pogoji: inženir strojništva — tehnološka smer/višja izobrazba/ pasivno znanje tujega jezika 3 — letna praksa na podobnih področjih dela 2 leti na specializiranih tehnoloških nalogah 6- ODGOVORNI TEHNOLOG ZA MATERIALE Pogoji: višja šola metalurške stroke pasivno znanje tujega jezika 3 leta prakse na podobnih področjih dela 7- ODGOVORNI TEHNOLOG ZA TLAČNO LITJE Pogoji: inženir strojništva—tehnološka smer /višja izbora-zba/ pasivno znanje enega tujega jezika 3 leta delovnih izkušenj na podobnih področjih 8- ODGOVORNI TEHNOLOG ZA OBDELAVO ULITKOV P°goji: inženir strojništva — tehnološka smer /višja izobrazba/ pasivno znanje enega tujega jezika 3 leta delovnih izkušenj na podobnih področjih dela 9- OPERATIVNI TEHNOLOG P°goji: višja šola tehnično tehnološke smeri do 3 let delovnih izkušenj na podobnih področjih dela JJS SKUPNIH SLUŽB °E UPRAVA 1W- KV VOZNIK AVTOMEHANIK Pogoji: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja 2 leti prakse na enakih delih in nalogah °E KONTROLA u- TEKOČI KONTROLOR °g°]i: poklicna šola ali SR kovinarstvo do 2 leti delovnih izkušenj zvedena dela in naloge združujemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: LTH DO THN Škofja Loka, kadrovsko socialna slu-.Da- Prijavljene kandidate bomo o rezultatu obvestili v 15 N^jJ8" po sklepu kadrovskih komisij. °bjavlja prosta dela in naloge faR°DAJALCA (3 delavci) *a določen čas goji: IV. oz. III. stopnja trgovinske smeri, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. plovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomešča-£ delavk, ki so na porodniškem dopustu) s polnim delovnim som^1' ^andidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepi-Pol 10 °Pisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o iz-ve /.Jevanju pogojev kadrovski službi v 8 dneh od dneva obja-1, v |jf0rm-tel 061 441 - 148) Kandidate bomo o izbiri obvesti-dneh po opravljeni izbiri. 'nje tehničnega sektorja *J.^O kovinarsko podjetje k0avp°dlagi 127. člena statuta delovne organizacije DS NIKO, l0genarskega podjetja Železniki, razpisuje prosta dela in na- V0bEr popravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg splošnih nu QJev- ki so določe ni za dela s posebnimi pooblastili v zako ''tik ■ ruzonem delu in družbenem dogovoru o kadrovski po-^ . ' spolnjevati še naslednje pogoje: ^strp6^ mora končano višješolsko izobrazbo strojne ali druge v°dil?n° 8n*eri z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na V{Mni ■ u'' vodstvenih delovnih nalogah v kovinskopredelo-v J »odustriji ali Vo^jjj . nješolsko izobrazbo strojne smeri s 5-letno prakso na ^ in? delovnih nalogah v kovinski industriji, doSa0ti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos soupravljanja OlYj- I^H SlJa za delovna razmerja pa razpisuje prosta dela in na- k^^NJE PROIZVODNJE rj mora poleg splošnih pogo|ev izpolnjevati še nasled n ^°goje: končano visoko ali višjo izobrazbo strojne ali druge ^ de?t,Snu" s r> 'etnimi delovnimi izkušnjami na vodstvena v kovinski industriji, Oslo« ^ m-ganizacijske sposobnosti '■'Hi r«zmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delov 1^ S()'n m Šestmesečnim poskusnim delom. ^'h p^au naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis ^UrsL*v Pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NIKO ko I"'djetje Železniki, Otoki 10, komisija /a delovna J,Ja Z oznako »razpis« Kandidati bodo o izidu ruzpisa ob v 15 dneh po končani izbiri. Stanovanj ni na razpola- Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. Kranj, Ul. M. Vadnova 1 DS SKUPNE SLUŽBE K sodelovanju vabimo nove sodelavce za dela na področju avtomatske obdelave podatkov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo računalniške smeri. Zaželene so delovne izkušnje na nalogah programiranja oz. organiziranja računalniških obdelav. Zaposliti želimo delavce, ki bi se radi s kreativnim ali strokovnim delom uveljavili na področju uvajanja oz. dograjevanja računalniško podprtega informacijskega sistema. Kandidati za prosta dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, kadrovska služba. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA KRANJ C. JLA 16 obvešča krajane, da je v omenjenih krajevnih skupnostih enkrat na mesec brezplačno merjenje krvnega tlaka in strokovno svetovanje za laično nego bolnika. 1. KS Besnica —vsak 2. ponedeljek v mesecu od 16.30 do 18. ure v osnovni šoli Besnica 2. KS Center-Kranj —vsak 1. torek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti. 3. KS Duplje —vsak 1. ponedeljek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih knjižnice v osnovni šoli. 4. KS Gorice —vsak 1. ponedeljek v mesecu od 18. ure do 19.30 v prostorih krajevne skupnosti 5. KS Hrastje —vsak 3. četrtek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti. 6. KS Jezersko —vsako 3. soboto v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih osnovne šole Jezersko. 7. KS Kokra —vsak 2. torek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti 8. KS Kokrica —vsak 3. ponedeljek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti: 9. KS Mavčiče —vsak 2. ponedeljek v mesecu od 15.30 do 17. ure v prostorih krajevne skupnosti. 10. KS Naklo —vsak 1. petek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti. 11. KS Podbrezje —vsak 1. ponedeljek v mesecu od 16. ure do 17.30 v prostorih krajevne skupnosti. 12. KS Primskovo —vsak 1. torek v mesecu od 18. ure do 19.30 v prostorih zadružnega doma. 13. KS Stražišče —vsak 1. ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih krajevne skupnosti 14. KS Šenčur —vsak 1. ponedeljek v mesecu od 18. ure do 19.30 v prostorih krajevne skupnosti. 15. KS Žabn iva —vsak 2. ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih krajevne skupnosti. 16. KS Vodovodni stolp in mesto —vsako sredo odl3. ure do 15.30 v predavalnici OO Rdečega križa v Kranju. M MERKUR kranj OSNOVNA ŠOlJ\ F. S. FINŽGARJA LESCE p.o. Svet osnovne šole razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: — klavir J. Heitzman — dunajska mehanika, starejši letnik izklicna cena 150.000 din — centralna ura solaris — Udine z več semaforji — primerna za manjše obrate, delavnice ali šole izklicna cena 260.000 din — ojačevalna naprava — ozvočenje ISKRA, tip EO-1204 izklicna cena 100.000din — telefonska garnitura IKTA 30-2, in 5 telefonskih aparatov izklicna cena 50.000 din Našteta osnovna sredstva so uporabna. Prometni davek od prodanega blaga plača kupec. Ogled licitiranega blaga je možen 2. in 3.februarja 1987 od 8. do 12. ure. Ponudbe oddajte pisno v zaprti kuverti z oznako»ZA LICITACIJO« do 3. februarja ali osebno 4. februarja do 12. ure na naslov: Osnovna šola F. S. FINŽGARJA Lesce, Begunjska 7, 64248 LESCE. Rezultati ponudb bodo znani 4. februarja 1987 do 13. ure. Prodano blago je kupec dolžan odpeljati v 8 dneh. gorenjski tisk p.o. moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja prosta dela in naloge 1. tehnologija vzdrževanja Pogoj: inženir strojništva VI. stopnje zahtevnosti s 4 let; delovnih izkušenj in znanjem nerrškega jezika Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom m 3 - mesečnim poskusnim delom. 2. mehanična opravila ii Pogoj: mehanik ali ključavničar IV. stopnje zahtevnosti s 3 leti delovnih izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časum in z 2-mesečnim poskusnim delom. 3. montažerska dela Pogoj: montažer IV. stopnje zahtevnosti ali grafični oblikova lec V. stopnje« zahtevnosti z 1 letom delovnih izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in z 2-mesečnim poskusnim delom. 4. čiščenje in urejanje okolice Pogoj: končana osnovna šola Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 1 - mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 8 dni po objavi. IZBR4U SOZMflS Avtomobilisti in drugi vozniki! V MERKURJEV/ prodajalni VER/GA Lesce v Šobčevi ulici imajo veliko izbiro verig za vse vrste avtomobilov, kot so RIVAL in druge, velika pa je tudi izbira verig za druga vozila in traktorje. Na zalogi imajo tudi živinske verige, preveznice (»žlajdre«), verige na metre in gozdarske verige. ffh alples ALPLES, industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: 1. KLJUČAVNIČAR II Pogoji za zasedbo: — IV. stopnja zahtevnosti kovinarske usmeritve (KV ključavničar) — 2 leti delovnih izkušenj v kovinarski stroki 2. DISTRIBUTER ELEKTRIČNE ENERGIJE Pogoji za zasedbo: — V. stopnja zahtevnosti, smer energetik (elektromehanik) — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki v roku 8 dneh po objavi. GENERALTURIST Generalturist, TOZD Turizem, Poslovalnica Bled razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja dela in naloge VODJE POSLOVALNICE GENERALTURISTA BLED za nedoločen čas Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri — 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje enega svetovnega jezika — 3—mesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Generalturist Bled, Cesta svobode 10, 64260 Bled, 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in haloge ClSTILKE v zunanji enoti Srednja vas. Delavec bo združeval delo za nedoločen čas. Čiščenje obsega prostore osnovne šole in vzgoj no — varstvene organizacije Radovljica, enota Srednja vas. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica. Nastop dela tokoj. ŽG-ŽTO LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD za elektroenergetiko Ljubljana n. sub. o. Cesta VIL korpusa 14 objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE za delo v Nadzorništvu VM in EI na Jesenicah za nedoločen čas Pogoja: končana ali nedokončana osemletka in uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo Prijave sprejema kadrovsko splošna služba v Ljubljani, Cesta VIL korpusa 14, v 8 dneh od objave oglasa. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri. Komunalno podjetje KOVINAH JESENICE razpisuje 1. na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 16.1.1987 in v skladu s 46. členom statuta Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za štiri leta Kandidati morajo v skladu s 46. členom statuta Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: —da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne, upravne — poslovne usmeritve in organizacijske —proizvodne ali kadrovske usmeritve —da imajo pet let delovnih izkušenj v stroki —da so aktivni v uresničevanju samoupravljanja in s tem v dograjevanju našega družbenopolitičnega sistema —da so družbenopolitično aktivni Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Razpisna komisija delovne organizacije, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. 2. na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Nizke gradnje z dne 20.1.1987 in v skladu s 101. členom statuta TOZD Nizke gradnje prosta dela in naloge VODJA TOZD NIZKE GRADNJE za štiri leta Kandidati morajo v skladu s 102. členom statuta TOZD Nizke gradnje poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev za razpisana dela in naloge izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: —da imajo višjo šolo gradbene smeri, organizacije dela, ekonomske ali komecialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali —da imajo srednjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki —da imajo ustvarjalen odnos do poglabljanja samoupravi j an j a Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno pdojetje Kovinar Jesenice, Razpisna komisija TOZD Nizke gradnje, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. 3. na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Komunalne službe z dne 15.1.1987 in v skladu s 103. členom statuta TOZD Komunalne službe prosta dela in naloge VODJA TOZD KOMUNALNE SLUŽBE za štiri leta Kandidati morajo v skladu s 103. členom statuta TOZD Komunalne službe poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev za razpisana dela in naloge izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo višjo šolo komunalno —organizacijske, ekonomsko — komercialne ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ali —da imajo srednjo izobrazbo komunalne ali gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki —da imajo ustvarjalen odnos do poglabljanja samoupravnih odnosov Kandidati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, Razpisna komisija TOZD Komunalne službe, Jesenice, Spodnji Plavž 6, 64270 Jesenice. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o.o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ZAJEMANJE IN KNJIŽENJE NA ROBOTRONU 2. KNJIŽENJE DROBNEGA INVENTARJA IN OBRAČUN POTNIH STROŠKOV Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, imeti še: pod 1.: V. stopnjo VIP ekonomske ali administrativne smeri, opravljen tečaj za knjiženje r.a AOP pod 2.: V. stopnja VIP ekonomske smeri, lahko pripravnik. Delovno rezmerje pod 1 bo sklenjeno za nedoločen čas, pod 2 /a določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., Delovna skupnost skupnih služb, Kranj — Gospo-svetska c. 9. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 TOZD TRGOVINA BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska c. 13/a Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Trgovina Hled razpisuje po določilih 106. člena statuta TOZD prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali organizacijske smeri, štiri oziroma pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, pravilen odnos do samou pravljanja in družbene lastnine, organizacijske sposobnosti za vodenje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah najpozneje v 15 dneh po objavi na naslov: Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, spološni sektor, Naklo, Cesta na Okroglo 3, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. m TEKSTILINDUS KffiAUJJ Gorenjsavska c. 12 64001 Kranj p.p. 75 objavlja prosta dela oziroma naloge v DS službe: Vzdrževalno energetska služba (obrat II) 1. VODENJE DELAVNIC IN TOPLARNE Pogoji: —strojni inženir ali organizator dela s predhodno izobrazbo strojne smeri, pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav, trimesečno poskusno delo 2. OPRAVLJANJE SPLOŠNIH ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji: upravno administrativni tehnik, delovno razmerje bomo sklenili za določen (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. TOKOS r r z Tržiška tovarna kos in srpov Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalo za ge - VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Želena je končana osnovna šola. Delavcem, ki jih zanima delo v kovaški industriji, mudimo možnost za priučitev ali dodatno izobraževanje za zahtevnejša dela v kovinarski stroki. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 TRŽIČ ali se osebno zglasite v tajništvu delovne organizacije. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 Gorenja vas — Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim de lovnim časom: 1. PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV ZA POTREBE TEH. AOP _i delavec Pogoji: najmanj VI. st. izobrazbe račun., organizac. ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva, poznavanje operacijskih sistemov, znanje programskih jezikov BASIC, PASCAL, zaželeno je tudi znanje ASSEMBLER-JA, znanje angleškega jezika 2. IZVAJANJE OPRAVIL OPERATERJA V KONTROLNEM CENTRU . 1 delavec Pogoji: — srednja izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj 3. IZVAJANJE OPRAVIL OPERATERIA V PREDELAVI Pogoji: več delavcev poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj 4. IZVAJANJE OPRAVIL POMOŽNEGA operaterja V PREDELAVI več delavcev Pogoji: — KV ali priučen delavec ustrezne smeri, 6 mesecev delovnih izkušenj 5. IZVAJANJE POMOŽNIH OPRAVIL PRI MERITVAH Pogoji: 1 delavec — PK delavec (figurant, pomožni rudar), II. stopnja izobrazbe, 3 mesece delovnih izkušenj, starost nad 21 let, jamsko in triizmensko delo 6. IZVAJANJE OPRAVIL VARNOSTNIKA več delavcev Pogoji: — končana OŠ, izpit za nošenje orožja (če kandidati izpita nimajo, ga bodo imeli možnost opraviti v DO RUŽV) Delovno razmerje za vsa dela sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena dela zahtevamo opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. OSREDNJA KNJIŽNICA OBČINE KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KNJIŽNIČARJA v študijskem oddelku za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), nastop dela 9. marca 1987 2. VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA v oddelku za mlade bralce za nedoločen čas, samo popoldan sko delo, nastop dela po dogovoru Pogoji: pod L: končana srednja šola družboslovne smeri pod 2.: končana pedagoška akademija, smer knjižničarstvo (zaželene delovne izkušnje) Za opravljanje obeh nalog je določeno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica občine Kranj, Odbor za delovna razmerja, Tavčarjeva 41, Kranj. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ Zbor delavcev objavlja dela in naloge INDIVIDUALNEGA poslovodnega organa ZAVODA Poleg splošnih pogojev, določenih po zakonu z družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj, organizacijske in strokovne sposobnosti — da ima aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja Mandat traja 4 leta. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. TURISTIČNO DRUŠTVO 64248 LESCE Alpska 58 K sodelovanju vabimo dinamične in razgledane sodelavke |D sodelavce (študentke, študente, gimnazijke, gimnazijce 111 druge), ki jih veseli delo v turizmu. Nudimo možnost za opr8' vijanje naslednjih nalog in opravil v kampu Šobec v letni se zoni 1987: 1. RECEPTORJEV 2. BOLNIČARJEV - RECEPTORJEV 3. NOČNIH ČUVAJEV - RECEPTORJEV Za dela pod 1, 2 in 3 je pogoj: pasivno znanje dveh tujih jezikov (lahko: nemško, angl^ ško, francosko, holandsko) 4. POMOČNIKA VODJE PISARNE Pogoj: po možnosti znanje enega tujega jezika in vozniški izpit 5. ČISTILK IN ČISTILCEV - VZDRŽEVALCEV kampa in objektov po možnosti znanje enega tujega jezika 6. POBIRALCEV VSTOPNINE, PARKIRNINE IN DRUGIH USLUG Pogoj: pasivno znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina) Prednost pri izbiri imajo kandidati iz bližnje okolice in kandi' dati, ki bi delo opravljali najmanj dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati p°J' ljejo do 5. februarja na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO LES; CE, Alpska 58, za organizacijsko kadrovsko komisijo. O izbir1 bodo kandidati obveščeni pisno. Informacije lahko dobijo Pj* telefonu 064/77 - 500 vsak delovni dan od 8. do 12. ure ali osebno v kampu Šobec. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. KRANJ, Savska loka 2 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dc hodke delovne organizacije objavljamo prosta dela VODJE IMPREGNACIJE MOTORJEV Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izp0' njevanju splošnih pogojev: —končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževani kemijske usmeritve, 5 let delovnih izkušenj, zaželeno pri d lih te tehnologije. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh objavi na naslov: Iskra — Industrija za električna orod) Kranj, Splošno —kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska

» 1 -1 ' pošljejo v 8 dneh po objavi na nas Kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. U IOREK, 3. FEBRUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN ®®)IMiSScJJvi!esglas MAU OGLASI 27 960 ceiia J1A16 •paiafl,rtro|l Ugodno prodam barvni TV iskra z "■Ijinskim upravljanjem ter PRALNI »TROJ obodin. Brane. Telefon 22-333 99j5^ure__856 Prodam barvni TV iskra azur in glo-"** otroški voziček. Telefon 33-133 _____975 Prodam TRAKTOR zetor 4712. Lo-SSDjgrCrngrob 6, Žabnica_976 Prodam VIDEOREKORDER ITT. Igor Janhuba, Gorice 17, Golnik. Telefon tLJ^L delavnik od 7. do 13. ure 992 Prodam DISCO OPREMO po ele-m«ntih. Dušan Popušek, Discoteka su-Bgrstgp, Bled _993 vozila Prodam avto R-5 TLS in nev KUP-ERSBUSCH. Telefon 64-258 957 IMV. Žeje 19, Du- Prodam KOMBI P'je 1002 jSaiiT oprema Prodam termoakumulacijsko PEČ *.5kW malo rabljena. Marjan Gorenc, »elesovska 9, Šenčur. Ogled popol-?ne_____978 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK jjorenje (2 plin, 4 elektrika). Telefon * JAKNO ^Jefon 37-184_ Pr°dam mizarsko DELOVNO MIZO , nerabljeno z lesenimi vreteni ""udbe na telefon (064) 82-302 po 990 Si6 r|°dam suha bukova KRVA. Rihtar -^gjjgje. Selca 64227_991 Urn ?am rabljeno nakladalno PRIKO -^UHub^Polica 1. Kranj 900 Kupim 4 PRAŠIČE od 40 do 50 kg. Boris Rožič, Ribčev laz 42, Bohinj. Te-lefon 76 393, 76-388 1011 Kupim mizm REZKAR in ŽAG_0 triles 1012 forir°^am pRAŠIČA težkega 140 kg. ^-pčjjjvlavčiče _999 ioDr^arfi dva BIKA stara eno in eno m] leta. Potočnik, Zabukovje št 3. ______1000 Sjedam v 9. mesecu brejo TELICO. •"""SSavas;1. Telefon 42 844 1001 lapoilltre Takoj zaposlim KV ali PKV elektroin stalaterja z večletno prakso. Šifra: OD po dogovoru_774 Delo nudimo mladim, delavnim, komunikativnim osebam z lastnim prevozom. Ponudbe s kratkim življenjepi-som na šifro: 35 SM__885 Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo delo pri prodaji novih zelo iskanih priročnikov na področju Slove nije, šifra: Izreden zaslužek. 931 TAKOJ zaposlim kovinostrugarja. OD po dogovoru. Pipanova 60, Šenčur _938 Mlad fant sprejme kakršnokoli zaposlitev v prostem času. Telefon 26 922 974 brodnikom in prijateljem sporočava, da naju je 24. januarja 1987 nenadoma zapustil oče STANE BOŠTJANČIČ -DAVORIN Na njegovo željo smo ga pokopali v družinskem krogu. Sinova Stane in Vlado /. družinama Kranj, 27. januarja 1987 m ZAHVAIJV M Odšla je tiho, brez slovesa, nasa ■ draga hčerka, sestra in tet a I TONČKA I ŽEROVNIK roj. leta 1938 b*n*°^eJe se zahvaljujemo sosedom, posebno Šrjakovim, Vr St^jj vlm- Voslovim in Cilarjevim, ki so ob težkih trenutkih iljs °D strani in pomagali. Zahval ju jemo se tudi zdruvnikom rjjjj vS.trttm Onkološkega instituta v Ljubljani za lajšanje bole-s,ri bolezni. Posebno zahvalo izrekamo dr. Udirju in M • Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Voglje, 28. januarja 1987 TRANSJUG RIJEKA Razpis za delovno mesto TERENSKEGA DISPONENTA v poslovalnici Kranj Pogoja: — srednja ali poklicna šola — vozniški izpit B kategorije Prošnje pošljite na naslov TRANSJUG RIJEKA. POSLOVALNICA KRANJ, 64000 Kranj, Stara cesta 25, osem dni po objavi. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA REBOLJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna zahvala dr. Džudžarju in zdravstvenem osebju bolnice Golnik, govorniku, pevcem in g. župniku za lep cerkveni obred. Žalujoči: žena Rezka ter hčerka Ani in sin Marjan z družinama Boh. Bistrica, Srednja vas, Rudno, Ljubljana, Kranj, Metlika, Zemun ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica LEOPOLDA BOŽNARJA iz Škofje Loke se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala vsem zdravnikom, ki so skrbeli za njegovo zdravljenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Toplo se zahvaljujemo duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. vsi domaČi Škof j a Loka, januarja 1987 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš . sodelavec peter kurent roj 1932 Od njega se bomo poslovili 3. februarja 1987 ob 16. uri v njegovem domačem kraju v Šentrupertu na Dolenjskem. KOVINSKO PODJETJE KRANJ ZAHVALA Ob izgubi naše mame GABRIJELE LEGAT roj. LAZAR se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami in spremili našo mamo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem iz Krope in Stanku Causu. Posebno pa se zahvaljujemo osebju bolniškega oddelka doma dr. Janka Benedi-ka za skrbno nego in vsem, ki ste jo obiskovali. VSI NJENI Kropa, 23. januarja 1987 ZAHVALA Ob mnogo p: »rani smrti dragega rnoža JOŽETA KOBLARJA p. d. Vršajnar iz Gorenje vasi 66 se iskreno zahvaljujem sosedom, ki so prišli na pomoč v težkih urah. Zahvala sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vence. Hvala tudi g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Francka Gorenja vas, 21. januarja 1987 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je preminil JOŽE ŠPEHAR roj. 1923 Od njega se bomo poslovili v sredo 4. februarja 1987 ob 15. uri na pokopališču v Vojniku pri Celju. Žalujoči: žena Hermina, hči Marija in sin Marjan z družinama Ljubečna pri Celju, Suhadole, Tržič ZAHVALA Ob izgubi drage tete ELE RABIČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano pomoč, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se upravnim organom Skupščine občine Radovljica, Planinskemu društvu Radovljica, Društvu invalidov Jesenice, Društvu upokojencev Dovje-Mojstrana, govorniku, tov. Branetu Ambrožiču, za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za žalostinke in župniku za obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN MATEVŽU INGLIČU (Barbarčev ata) 3. februarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata. Hvala vsem^ ki se ga spominjate. Njegovi Gorenja vas, Škof ja Loka ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE KREK Petrove iz Zakobiljka nad Poljanami se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala organizaciji ZB NOV Poljane za ganljivi poslovilni govor in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: otroci Marica, Johanca, Lojzka, Ciril, Jože in Slavko z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN Leto dni že zdaj mineva, ko kruta usoda nam je tebe vzela. Ko brez slovesa si morala oditi, življenjske so pretrgale se niti. Tako kot ti si vedno nas ljubila, tako zdaj nam ne moreš iz spomina. Dokler živeli bomo mi, živela v naših srcih bodeš ti. ANTONIJA GOLAR Mežnarjeva mama iz Gosteč Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala. VSI NJENI Gosteče, Trata, Godešič, Puštal, Glince, Liechtenstein NOVICE IN DOGODKI Sedmi množični cerkljanski smučarski tek Gorenjskega odreda_ Tisoč tekačev v smučini pod Krvavcem Start tekačev in tekačic v kategoriji rekreativcev Cerklje, 1. februarja — Smučarski delavci športnega društva Krvavec iz Cerkelj so v nedeljo odlično organizirali že sedmi množični smučarski tek Gorenjskega odreda. Pod pokroviteljstvom Iskre Delte je na množičnem smučarskem teku v smučini pod Krvavcem nastopilo tisoč tekačev in tekačic v vseh kategorijah, od pionirjev do veteranov. V izredno lepem in hladnem vremenu so bile vse proge dobro pripravljene, saj so vzdržale vse nastopajoče. V šestih kategorijah so imeli tekmovalci in tekmovalke 10 in 25 kilometrov dolgi smučini. Tekli so tudi borci Gorenjskega odreda in drugih domicilnih enot. Na najdaljši progi, na 25 km, je med člani slavil Tomaž Kalan, med članicami na tej progi Joštova, ki je bila hitrejša od Stanonikove in Kordeževe. Za odlično pripravljene proge, ki niso bile prezahtevne in so bile speljane skozi šest krajevnih skupnosti in mimo petih spo- minskih obeležij NOB, ima veliko zaslug tudi predsednik organizacijskega odbora Janez Mar-tinčič. Častni predsednik organizacijskega odbora, predsednik IS Kranj, Henrik Peternelj je dejal: »Bilo je prečudovito, krajani so z zanesenjaštvom prispevali k temu, da je prireditev tekla po načrtih, svoje pa je dodalo še lepo in hladno nedeljsko vreme. Se posebej sem vesel, da je na izredno dobro pripravljenih progah teklo tisoč tekmovalcev in tekmovalk v šestih kategorijah.« Rezultati — pionirke (10 km) 1. Janša 53:51, 2. Rožič 56:15, 3. Kokalj 1;11:32, pionirji (10 km) — 1. Hamžič 51:21, 2. Globočnik 51:47, 3. Slivnik 51:59, trimski tek — članice (10 km) — 1. Fer-jan 1;0T:07, 2. Žibert 1;06,35, 3. Zaje 1;07:20, moški (10 km) -l.Teraž 36:26, 2. Dolenc 39:36, 3. Globočnik 42:44, članice (25 km) — 1. Jošt 1;54,16, 2. Sta-nonik 1;55:45, 3. Kordež 1;55,51, Med člani na sedmem smučarskem množičnem teku Gorenjskega odreda je na 25 km zmagal Tomaž Kalan iz Sv. Duha. člani (25 km) - 1. Kalan 1;13:20, 2. Rupnik 1;13:51, 3. Gričar D. Humer Foto: F. Perdan Najmlajši udeleženec teka je bil šestletni Rok Potočnik iz Sp. Besnice. Tekla je tudi njegova osem let stara sestra Le a in 46-letni oče Janez. Nova polnilnica plina — Delovna organizacija Vodovod Jesenice je v Trebežu na Javorniku zgradila novo polnilnico tekočega naftnega propan-butana, saj dosedanja ni več ustrezala predpisom. Novo polnilnico so zgradili po dolgo letih prizadevanj in zdaj nemoteno oskrbujejo s plinom v jeklenkah družbene ustanove in delovne organizacije v jeseniški občini. Zasebniki lahko plin kupijo v sedmih Vodovodovih prodajalnah jeseniške in deloma radovljiške občine. — Foto: D. Sedej r Švica v znamenju Crans Montane Erika, ti si zlat zaklad Crans Montana, 31. januarja — Skoraj 900 kilometrov je od Kranja do Crans Montane v švicarski pokrajini oziroma kantonu Walis nad 1500 metrov visoko ob meji z Italijo. Vendar se da ta razdalja prevoziti v dobrih osmih urah, če je za krmilom saaba švedske reprezentance Radovijičan Jure Vogelnik, že 14. leto serviser Ingemarja Stenmarka, sedaj pa tudi VVallnerja. Pa v smučarskih krogih Jure sploh ne velja za najbolj drznega in hitrega šoferja, zaradi česar ga nekateri tudi radi zbadajo. V petek ob osmih zvečer je moral biti Jure v Anzeru, kraju nad Crans Montano, kjer je švedska reprezentanca vadila do prvih tekem. Švicarjem je pripadla čast, da so organizatorji 20. jubilejnega prvenstva v alpskem smučanju. Zanj so se morali krepko potruditi, tako na tujem kot doma. Najprej na 34. kongresu mednarodne smučarske organizacije FIS v Sydneyu v Avstraliji, še bolj pa doma: glavo sta dvignili državna in še posebej kantonska komisija za varstvo okolja. Po njihovem je bila ureditev prog Nationale, Mont-Lachaux in Chetzeron prevelik poseg v naravo, čeprav ima kanton Wallis vedno več zelenih površin, predvsem gozda. Pred 30 leti ga je bilo 92 tisoč hektarov, danes pa že 98 tisoč hektarov. Končno in odločilno besedo v prid prireditve je izreklo zvezno sodišče šele 19. marca lani, vendar bodo morali organizatorji plačati 100 tisoč švicarskih frankov za izdelavo študije o naravnih spomenikih okoliša Crans Montana. 10 hektarov zaradi novih prog uničenega gozda pa bodo morali po gozd iti, od tega polovico že letos. Švicarji so že v petek zvečer bučno slavili svojo prvo zlato kolajno. Osvojila jo je Erika Hess, 25-letna smučarka. To je bila njena peta zlata kolajna za Švico, osvojena na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih. Sploh pa je bila njena zmaga v kombinaciji presenečenje, predvsem njen izvrsten smuk. Erika, ti si naš zaklad, pišejo danes, in dobivamo vtis, da so Švicarji sedaj del svojih pričakovanj že dosegli, četudi bi Joelu Gaspozu in Pirminu Zurbriggnu, obema nacionalnima junakoma, spodletelo. Sicer pa o Pirminu in Joelu piše- jo na dolgo in široko. Krajevni časnik La Suisse je v petek na prvi strani objavil samo fotografijo Gaspoza z velikim naslovom: Vsi smo s teboj, Joel. Očitno je, da so Švicarji stoodstotno prepričani v zmagi Gaspoza v veleslalomu in Pirmi-na v smuku. Elanova postojanka je v hotelu Internacional, v uglednem hotelu, odprtem leta 1953, njegov lastnik pa je Bernard Rey, eden od sedmih uglednih Rey-ev v Crans Montani. Vsi so učitelji smučanja, hotelirji, lastniki butikov in športnih trgovin. Elan je generalni pokrovitelj prireditve v Crans Montani in temu primerno se mora tudi obnašati. V soboto zvečer je v hotelu National priredil sprejem za poročevalce s svetovnega prvenstva. Prve kolajne so podeljene. Simbol zanje je že star. Leta 1950 ga je oblikoval Alex W. Diggelmann iz Ziiricha. Zlata kolajna je vredna 4000 švicarskih frankov, srebrna 3000 in bronasta 2000 švicarskih frankov. Švicarski frank je vreden nad 280 dinarjev. (Več o svetovnem prvenstvu na športni strani.) J. Košnjek Pred svetovnim prvenstvom v smučarskih skokih in tekih Naši skakalci dobro pripravljeni zaOberstdorf Planica, 1. februarja — Strokovno vodstvo naših reprezentanc je odločilo o petem potniku na svetovno prvenstvo v smučarskih skokih in smučarskih tekih. O njem je padla odločitev po državnem prvenstvu na 120-metrski skakalnici v Planici. Direktor nordijskih reprezentante Lojze Gorjanc z zveznim trenerjem za skoke Danilom Pud-garjem in njegovim pomočnikom Luko Ko-privškom je odločil, da bo peti skakalec za Oberstdorf član kluba Žirovnica-Jesenice Rajko Lotrič. Na pot bodo odšli še: Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Zupan in Matjaž Debelak. Edini naš sodnik na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih bo Jože Ja-vornik iz Kranja. Od tekačev bodo našo državo zastopali Janez Klemenčič, Jani Kršinar, Sašo Grajf in Ivo Čarman. Pred svetovnim prvenstvom, ki se začne 11. februarja v Oberstdorfu, smo za mnenja zaprosili tiste skakalce, ki bodo tekmovali na obeh skakalnicah, in zveznega trenerja naših članov Danila Pudgarja. Le Mirana Tepeša ni bilo v Planici, saj ni nastopil na državnem prvenstvu. Danilo Pudgar, 35 let — »Državno prvenstvo na obeh skakalnicah v Planici je pokazalo, da imamo dober mlad kader. Na svetovnem prvenstvu se bo treba zelo boriti in imeti bomo morali še nekaj sreče. Enako dobro kot mi so j trenirali tudi drugi. Skakalnici sta izredno težki in mi bomo morali v Planici še veliko narediti, preden bosta 90- in 120-metrska skakalnica taki kot v Oberstdorfu. Trenirali bomo od četrtka naprej.« Matjaž Debelak —' »Moje prvo svetovno prvenstvo bo lahko dobro ali pa tudi slabo. Na obeh skakalnicah bodo nujni tehnično dovršeni skoki. Na 120-metrski skakalnici S^^IS^ 1 moraš biti izredno na- ■H tančen, da te ne vrže iz t mmm tira.« Matjaž Zupan — »Moje prvo in drugo mesto na članskem državnem prvenstvu sta lepa spodbuda za naprej. Lani sem bil med člani peti in državni prvak med starejšimi mladinci. Moj cilj na svetovnem prvenstvu so dobri skoki, ki bodo prinesli tudi dobro uvrstitev. Skakalnici sta težki. Vsaka napaka te lahko stane dobre uvrstitve.« Primož Ulaga — »Na državnem prvenstvu na 90-metrski skakal; niči v Planici mi ni najbolje šlo, a vseeno nad tretjim mestom nisem razočaran. Na velikanki sem v nedeljo osvojil naslov. V Oberstdorfu bo močna konkurenca in še ne razmišljam o svojih uvrstitvah. Obe skakalnici sta odlični, a težki. Upam, da bom skakal tako, kot znam-Treba pa bo imeti še dober dan. Če bo tako, bom v ospredju! Rajko Lotrič — »Menim, da bom na obeh tekmah lahko skakal tako dobro, kot znam-Skakalnici že poznam, saj smo tam že trenirali. Kot ste sami videli, sem na državnem prvenstvu pokazal dobro formo, ki jo bom tudi obdržal. Težko je razmišljati o naših uvrstitvah. Smo izenačena ekipa, ki bo storila vse, da bodo uvrstitve čim boljše.« D. Humer Foto: F. Perdan Snežni dan na Bledu in v Bohinju Spretne roke »oživele« kler se ni iz kupa snega pi'ikflj^ snežne kupe Bled, Bohinj, 31. januarja — Turistično društvo na Bledu in mladinska organizacija v Bohinju sta v soboto v idealnih snežnih in vremenskih razmerah s »snežnim dnem« prijetno popestrila zimsko turistično sezono. veslač. Na glavo so mu posadi še čepico in v roke dali vesla, so si jih sposodili v Toplicf^| »Smo najbolj veslaški razred blejski šoli,« so povedali oSt