Leto I. V Kiškem, v nedeljo dne 29. decembra 1907. Št. 33. Norodno-raditoilno in norodno-gospodarsho glasilo zo štfljersko-kranjsho Posavje. Brežice Krško «Posav.ska Strata» i/.haja vsakl 2. in 4. četrtck v incsecu, datirnna z dnevom prihodnjo nedcslje. — Naročnina za colo lcto znaša dve kroni, pri vccjih naro- čilih popust po dngnvoru in sv naprcj plačujc. — Ccna oznanil za eno stran 48 K., za pol straui 24 K, za Čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šcst- najstinku strani 3 K, za draintridesetinko strani 1*50 K; pri večkratnem ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatvc (pistna, dopise, nakaznicc, naročila, inserate i. t. d.) je pošiljati na nasluv «l'osavska Straxa» v lirezicah. — Dopisi sc pošiljajo nu urcdnistvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Posamezna stcvilka stane 10 vin. Tlasim naročnikom in so- mišljenikom! Z današnjo številko preneha iz- hajati «Posavska Straža»; list se pre- seli pod imenom «Straža» v Celje in bo izhajal trikrat na teden. Smer listu ostane ista. V boju zopcr zunajne in domače sovražnike zavedala se bo «Straža» neprestano svojih dolžnosti kot gla- silo za verno kmečko slovensko Ijud- stvo na Spodnje-Stajerskem. Vsem naročnikom in somi.šlje- nikom želi srečno in veselo novo leto Uredništvo in upravništvo «Pos. Straže». Nogodba z Ogrsko. (Govor poslanca dr. Denkoviča v drzavncm zboru.) Dr. Benkovič začne slovenski: Visoka zbornica! Moji ožji tovariši, zastopniki slo- venske Kmečke zveze za Spodnje Štajersko so me poverili, dn utemeljim naše stališče nasproti predloženim zakonom. To priliko porabim, da se poslužim slovenskega jezika in manifestiram s tern prnvico naše ma- terinščine, da nam je ona tolmač tudi v vseh naših zakonodajnih skupščinah. Po- služim se slovenščine tudi radi tega, ker bom govoril večinoma o naših domačih Zstdevah in hočem zavrniti razne napade na našo stranko radi njenega stališča v na- godbenem vprašanju. Soglasujoč s predgo- vorniki iz našega kluba izjavim, da se po- stavim načeloma proti nagodbi ali pravza- prav proti dualizmu. Delo Beusta in Deeka iz I. 1867 sma- tramo za največo nesrečo za avstrijske Slo- vane, ker smo bili s to nagodbo izročeni na milost in nemilost v roke političnim pusto- lovcem; samo z lastnimi močmi smo to hlap- čevstvo deloma zlomili. Dualizem iz 1. 1867. je kakor temen oblak zatemnil avstrijskim Slovanomsolnce svobode. ki se jim je prika- zalo |. 1848. Zato obsojamo (a nestvor naših sovražnikov, narejen po gcslu : Divide et impera! (Razdvajaj in vladaj.) S to napravo je bil odtrgan velik del našemu narodnemu telesu in izročen molohu madjarstva. Mi ne pozabimo, da prebiva na Ogrskem 100.000 Slovencev, žrtev dualizma,, pri katerih na- rodna zavest še ni zamrla. Dualizem je vrhu tega pretrgal zadnjo tanko nit, ki nas je vezala od dobe ilirizma in pozneje s Hrvati, in je iztrgal iz hrvatske krone enega najlepših biserov, nekdaj slo- vensko Reko. Dualizem je tukaj, mi ga obsojamo in odkrito povem, da bi se borili proti njemu z najostrejšim orožjem, če bi ga s tern po- kopali za vedno in če bi na njegovo mesto stopilo nekaj boljšega, namreč politična ju- goslovanska celota v okviru Habsburske mo- narhije. (Živio-klici.) Ali mislite, da bomo odpravili dualizem, dokler se ne izpremeni mnenje na najvišjem mestu, dokler visi v Avstriji kot Damoklejev meč nad nami skoro vsakoletni vladar par. 14, in dokler zastopajo hrvaški narod v Pešti možje, ki so sestavili reško resolucijo in s tern priznali dualizem! Upamo, da bodo posamezni slučaji tega heroičnega boja v Pešti hrvaškemu narodu v opomin in svarilo. Dokler pa nimamo zagotovila za uresničenje našega skupnega ideala, zdru- ženja Juguslovanov v okvirju monarhije, toliko časa smatramo dualizem za manjše, če tudi potrebno zlo. Kajti vedno je še boljsi sedanji položaj kot če postavimo ob Sotli kitajski zid, če se pridruži k politični ločitvi še gospodarska ločitev ali celo gospodarski boj, če okrepimo Ogrsko v trenutku, ko stojita Kossuth in Appony na čelu vlade, in če se prepad med Jugoslovani še poveča. Visoka zbornica! Preidem na gospo- darsko polje in izjavim, da nam zastopnikom Spodnje Štajerske gospodarski oziri naravnost narekujejo, da glasujemo za ohranitev go- spodarske zveze med Avstrijo in Ogrsko. Najprej moram zavrniti očitanje, kakor da bi bili mi za časa volilnega boja izdali parolo: Proč z nagodbo! Proč od Ogrske! Dokler nagodbe nismo poznali, tega iz agrarnega stališča nismo mogli storiti, pač pa smo za- stopali odkrito stališče, da bodemo pobijali vsako nagodbo, ki ne bodo ustrezala za- htevam naših volilcev v gospodarskem oziru. Jaz ne smatram nagodbe za računsko nalogo, ampak mislim, da je treba vzeti nagodbo v celoti in potem presoditi, ali nam je nagodba kvarna ali koristna. Zoper nagodbo se navaja dejstvo, da je naša trgovska bilanca pasivna, toda podatki statističnega urada n. pr. za oktober 1907, trdijo, da je znašal izvoz iz Ogrske v Avstrijo 93.ü milijonov K, uvoz na Og^sko pa 104.5 milijonov K. Za dobo od januarja do oktobra 1907 pa je uvoz iz Ogrske znašal 862 mili- jonov K, vrednost uvoza na Ogrsko pa 1013.6 milijonov K. Ta provizorična trgovska bilance kaže torej za Avstrijo boljše 151.6 milijonov K proti 102.6 mij. K 1. 1906visti dobi. Naša trgovinska bilanca se torej vedno boljša. Iz Ogrskega se uvaža največ žita in moke. Mi zastopniki kmečkega stanu pa nimamo nikakega uzroka upirati se uvozu žita in moke, kakor veleposestniki v Su- detskih deželah, ker stojimo na samo ob sebi umevnem stališču, da se mora žito in moka kot glavna hrana našega ljudstva dobiti ceno. Ne vem, cemu bi se morali braniti moke in žita ravno iz Ogrskega, če bi pa potem morali oboje dobivati z vecjimi prevoznimi stroški iz Rumunije, Rusije ali celo Amerike. Kot zastopnik volilnega okraja, ki se peča v prvi vrsti z živinorejo, zlasti svinje- rejo, posnemam iz statističnih podatkov o medsebojnem prometu, da smo 1. 1885. uvažali 574.156 komadov prasice\ ; ta uvoz se je do 1. 1894. dvignil do najvišje številke 966.151. Od 1. 1894 naprej pa uvoz prašičev vedno pada in je I. 1904. znašal le 371.701, 1. 1905. 410.183, 1. 1906. 427.745, tako da je uvoz prašičev iz Ogrskega sam ob sebi omejen približno na 400.000 komadov letno. Cim bolj se razvija naša svinjereja, tern bolj pada uvoz iz Ogrskega, in 1. 1917., ko se imamo ločiti, se mora naša svinjereja tako razviti, da lahko pokrije potrebščine našega trga popolnoma. Tega pa danes ne more storiti, kar je po strokovnjakih do- kazano. Znatno raste le uvoz goveje živine iz Ogrskega, dokaz tega, da raste konzum pri nas in da se je do sedaj pri nas preinalo storilo za izboljsanje reje goveje živine. Mislim pa, da je še ved"f» ^olišc zalagati LISTEK. Hmefchi upor ali stara pravda. Zgodovinska povest iz 16. stolctja. Po Avg. Senoa „Kmečki upor ali stara pravda". Pod tem zaglavjem prinašala je „Pos. Straža" v podlistku prevod zgodovinske povesti ki jo je napisal dični horvarski pisatelj Avg. Šenoa ; povesti ki nam slika borbo sloven- skih naših pradedov v Posavju za staro «pravdo» v 16. stoletju. — Zaradi prene- hanja lista ni prevod končan, vsem častitim čitateljem, ki so z velikim zanimanjem sle- dili krasnim slikam iz domače zgodovine, priporočamo najtopleje, naj si naroče v «Katoliski bukvarni v Ljubljani> knjižico z naslovom «Zadnja kmečka vojska,» ki vsebuje popolni prevod zgoraj navedene zgodovinske povesti knjižica stane nekaj nad 2 K. naš trg z ogrsko živino, kot da bi morali uvažati živino, morda celo okuženo, iz Srbije, Rumunije in Rusije ali pa celo meso iz južne Amerike in Avstralije. Ker naša živinoreja ne more pokriti, in še dolgo časa ne bo mogla pokriti zahtev našega trga, zato moramo nvažati naravno iz trga, ki je nam najbližji, in to je ogrski. Ako se izvrši to, kar nam je poljedelski minister obljubil, se bo do 1. 1917. reja goveje živine pri nas tako povzdignila, da se bomo lahko odrekli ogerski živini. Določbe v novi nagodbi so take, da bode uvoz prašičev iz Ogerskega skoro pre- nehal, ee se določbe par. 4 k členu XX. strogo izv ršujejo. Te določbe se tičejo svinjske kuge. In kot zastopnik volilnega okraja, kjer se zlasti ob meji skoro izključno pečajo s svinjerejo, trdim, da je za kmeta svinjska kuga to, kar za človeštvo najhujša epidemija. Saj je dokazano, da so naši svinjerejci vsled svinjske kuge, zanešene k nam seveda iz tujine, deloma tudi iz Ogrskega in Hrvaškega, trpeli škode okoli 400 milijonov kron. Ne čudim se ti številki, ker poznam obcine, ki so prisle vsled te kuge na rob propada. Obeina Kapele n. pr. je že 2 leti zaprta rudi svinjske kuge, prebivalstvo je tako ubožalo, da komaj plačuje davke. Za- hteval sem izločitev posameznih vasi, ki niso okužene, a v poljedelskem ministrstvu se mi je odgovorilo, da tega ne morejo storiti vsled odpora ogrske vlade, ki zahteva, da se dotične določbe v našem zakonu kolikor mogoče strogo razglašajo. Naša vlada je sedaj dosegla, da je tudi Ogrska morala sprejeti zelo ostre določbe, ki bodo izdatno omejile uvoz prašičev iz Ogrske in Hrvaške. Samo nekaj pogrešam v nagodbi. V poročilu nagodbenega odseka sem dobil o tern le kratek odstavek: Tiče se namreč ti- hotapstva, katero pri nas tarn, kjer je meja odprta, bujno cvete. Ljudstvo je premalo po- učeno, kako zelo s tem škodi samemu sebi ker zanaša kugo med lastno živino. Pri nas n. pr. od Dobove na železnici potem pa 17 km ob meji do Zgornje Sušiče nimamo nobene orožniške postaje. (Čujte!) Orožniška postaja iz Kapel se je celo prestavila v Dobovo, tako da je cela meja nezastražena. Treba bo v tem oziru kaj ukreniti čim preje, če hočemo uživati sadove nagodbe. Omeniti moram nekega sramotnega do- godka, sramotnega za našo agrarno zvezo v državnem zboru, namreč da so nekaten poslanci. ki sede tukaj v agrarni zvezi, iz- dali pri glasovanju o nujnem predlogu Schrammel in Renner zeleno kmečko za- stavo, o kateri je govoril poljedelski mi- nister. Rad priznam, da je tudi v tem predlogu dobro zrno. Toda noben pravi kmečki za- stopnik ne bo glasoval za take predloge en bloc (v skupnosti), v katerih se z*ahteva od- prtje mej proti Srbiji in celo proti okuženi Rusiji in Rumuniji, v katerih se zahteva na- prava klavnic na teh mejah in uvoz mesa iz Južne Amerike in celo Avstralije — Socialdemokratje zahtevajo to ob času, ko je cena naše živine že itak padla za 30°/0, in ko se že tako utihopalja živina iz Srbije. Glede vina omenim, da mi po statis- tienih podatkih vina vedno manj uvažamo ter vedno več izvažamo, da postaja torej razmerje za nas vedno boljše, zlasti pa se je isto zboljšalo po 1. decembru 1907. ko je stopil v veljavo vinski zakon proti pona- rejanju vina. Toda ta zakon bo imel za nas veljavo le tedaj, če se prepreči uvoz pona- rejenega vina iz Ogrske in Hrvaške. Ogrska je v nagodbi obljubila, da upelje tudi za Ogrsko in Hrvaško tak strog zakon. Če se to stori, bo to zelo blagodejno uplivalo na cene našega vina. Čudim se le stališču ne- kega poslanca iz Spodnje Štajerske (klici : Ploj!), ki je še pred nekaj meseci zahteval od vlade, naj se na meji ne napravlja ve- likih kleti, v katerih bi se delalo vino kakor v Kani Galileji in po tem prevažalo k nam čez mejo, sedaj pa je postal gospod kolega naenkrat nasprotnega mnenja in glasuje zo- per nagodbo. Ob ti priliki sem prisiljen odgovoriti na izjavo nekega tovariša iz Spodnje Štajerske ki je trdil v nekem listu brez vsakega do- kaza, da je nagodba največja nesreča za naše kmetijstvo. Dotični tovariš je našel s tem kamen modrih, a svoje iznajdbe še ni razodel, če tudi je imel priliko v agrarni zvezi, ko se je glasovalo o nagodbi. V ti zbornici sedi mnogo mož, ki imajo toplo srce za naše kmetijstvo, in mnogo strokovnjakov, ki so tudi kritizirali razne točke nagodbe saj popolnega ni nic, in pri vsaki pogodbi morata pogodnika drug dru- gemu nekaj popustiti. Vsi zastopniki kmeč- kega stanu (izjeme so bele vrane) so pa edini v tem, da je nagodba naravnost ve- likega pomena za naše kmetijstvo. Kocka še ni padla ; glasovalo se bo še le čez nekaj dni. Upam, da do takrat dotični poslanec izda svojo skrivnjost in pove razloge, zakaj je nagodba nesreča za kmetijstvo. Ce tega ne stori, potem je zapisal te besede samo iz agitatoričnih na- menov, kar moremo v tako važni stvari najstrožje obsojati. Našemu kmetu se hoče natveziti, dase bode 1. 1908 meja proti Ogrski zaprta, čc ne pride do nagodbe. To je očitna neresnica Kajti do nagodbe pride, če nc v parlamentu pa po par. 14. in po tem ostane dosedanje stanje, ki je mnogo slabše kakor sednnja nagodba. Sploh pa nas trgovske pogodbe z Ita- lijo, Nemčijo, Belgijo, Svico in Rusijo, ki po- tečejo še le leta 1917, ovirajo, da bi pred 1. 1917. naredili carinsko mejo proti Ogrski. Kajti te države niso sklenile pogodbe z Av- strijo posebej in Ogrsko posebej, ampak v teh pofiodbah tvori Avstrija z Ogrsko eno carinsko ozemlje. Te državc pa ne bodo dopustile, da bi se morala od njih blaga plačati še enkrat carina pri prevozu iz Av- strije na Ogrsko, in da bi se postavke, do- ločene v teh trgovinskih pogodbah, zvišale še za carino med Avstrijo in Ogrsko. (Ži- vahno odobravanje) Držauni zbor. Vse je napeto eakalo, kako bo zbornica glasovala o nujnosti nagodbe. Za to glaso- vanje je namreč treba dvetretjinske večinc vseh navzočih poslancev. Toda ko je vo- ditelj socialdemokratov izjavil, da bodo tudi socialdemokrati za nujnost, je s to izjavo kocka padla, bilo je odloceno, da se nujnost sprejme. Proti nujnosti nagodbe so glnsovali le Hrvati, liberal na Slovenca Roblek in Je- žovnik, češki pravaši in nekaj Nemcev. Cela ostala zbornica je glasovala za nujnost. Ve- selost je vzbujalo, v kakih strahih se je nn- hajal junak Roblek. Dr. Ploj sploh ni priscl h glasovanju in naenkrat je izginil tudi .le- žovnik. Pri nadaljni razpravi o nagodbi je prvi- krat nastopil dr. Benkovič. Govoril jc naj- prej slovenski med splošno pozornostjo Slo- vencev, Hrvatov in Čehov. Ko je začel nemški govoriti, prihajali so tudi Nemci ter poslušali govornika. ki je govoril z veliko živahnostjo. Ko je omenjal uradništvo na Sp. Stajerskem, priislo je med njim in vse- nemškim Malikom do hrupnega nastopa. Govorniku so ob koncu njegovega govora živahno pritrjevali. Kako živo je zadel dr. Benkovie Nemce, dokaz temu je, da sta ga ob koncu razprave popravljala dva nemška poslanca, namreč Markhl in Malik. Utajiti sta hotela vse, kar je dr. Benkovie razkril o nemškem urad- ništvu. Dr Benkovie jima je takoj odvrnil in jima ni ostal ničesar dolžen. Ker je Markl tudi dr. Benkoviča hotel žaliti, češ, da ima maslo na glavi, ker se ni hotel dvobojevati z dr. Sernecem, je stopil dr. Benkovie v čitalnici k Marklu in mu zapretil, da si bo zabranil s silo take osebne napade. Vsled tega je poslal Markl Benkoviču price, toda cela stvar se je končala mirnim potöm. V ponedeljek ''dne 16. dec. je bilo gla- sovanje o prvem delu nagodbe v drugem čitanju. Roblek in Ježovnik sta — manjkala. «Domovina» pa piše, da je nagodba največa gospodarska nesreca, toda kadar je treba to nagodbo vreči, jih ni v zbornici. V torek se je glasovala o prinosu naše države k skupnim izdatkom (kvota) in o železnicah. Oboje je bilo sprejeto, Isti dan so bili vsi predlogi o nagodbi sprejeti tudi v tretjem čitanju. S tarn je nagodba rešena. Naši po- slanci so odkrito kot možje nastopali za na- godbo, žalostno ulogo pa so igrali dr. Ploj Roblek in Ježovnik. Sedaj pride na vrsto razprava o proračunu. Rusini ne morejo na lvovski univerzi priti do svojih pravic in za to so vložili ru- sinski poslanci interpelacijo, ki bi se naj prebrala v začetku seje v ponedeljek dne 16. t. m. Ker pa je predsednik odredil, da se interpelacija prečita še le ob koncu seje, so se rusinski poslanci strašno razburili. Kričali so, žvižgali in tolkli s pulti. Pred sedeži ministrov sta stala v pogovoru dr. Benkovie in dr. Korosec. V tem vrže poslanec Bačinski hlod svojega pulta proti predsedniku. Toda meril je slabo in namesto predsednika je zadel dr. Benkovičn, ki je stal mirno s svojim to- varišem dr. Korošcem v sredi zbomice. Dr. Benkovič je bil zadet v čelo. Takoj so ga peljali ven iz zbomice ter ga obvezali. Dr. Benkovič je le lahko ranjen in se je še v ponedeljek zopet udeležil seje. Predsednik rusinskega kki ba je prosil zbomico odpuščanja zaradi izgredov. Tudi poslanec Bačinskii je prosil dr. Benkoviča od- puščanja. Dr. Benkovič pridobil je simpatije cele zbomice. V sredo se je začela razprava o začas- nem proračunu. Zapisanih je 36 govornikov. Čudno se je vsem zdelo daje jugoslovanski klub svoje govornike dal vpisati za prora- čun, tore] za vlado, in da je njihov prvi go- vornik slovenski liberalec Hribar izjavil, da bo celi klub glasoval za začasni proračun. Prišli so torej iz obstrukcije srečno v vladno ladijo. V teku dobrega ineseca je jugoslo- slovanski klub pod Plojevim vodstvom — načelnih Ivčevič te politike ni odobraval - — igral celo žalostno ulogo, Najprej je sklenil obstrukcijo proti nagodbi. Ker za to nima moči, ostal je samo v opoziciji. Potem je vlada pokazala svojo nevoljo nad to poli- tiko. Hitro je Ploj utihnil v odseku, k malu ga ni bilo več k sejam in pri glasovanju o nujnosti je zaradi »nujnih« zadev manjkal Takoj po nagodbi pa se je klnb odločil zo- pet glasovati za vlado. Dosledna politika to- ni bila in voditelju te politike ni prinesla slave, ampakza smeh. V imenu Slovenskega kluba je govoril kot prvi govornik zastop- nik koroskih Slovencev Grafenauer. V izrazitih besedah je opisoval, koliko imajo trpeti koroški Slovenci od vlade, ki se je dala popolnoma ujeti od nemško nacionalne stranke. Za železnico Purkla—Sv. Lenart—Ptuj —Rogulec-—Brcžicc bo ponlunci Kmečkc zveze R o š k a r, dr. K o r o š e c in dr. Ben ko vie dne 19. t. ni! vlozili predlog 7. zahtevo, da c. kr. vlada v najkrajšem času predloži zakon za izvršitev te ne samo za Štajersko, temveč za celo državo prepo- trebne železnice. Ta predlog se je izročil železniššcmu odseku. Zahtevana železnica bode dalekosežnega poinena, ker bo ta proga najkrajša in tudi najceneša za izvažanje vsakovrstnih pridelkov ne samo na Dunaj, temveč tudi v tuje, severne in južne dežele Ceno izvažanje v velika mesta in industrij- ske kraje je vpažen pogoj za dosego pri- mernih cen kmetijskim pridelkom, od ka- terih je odvisen obstoj kinečkega stanu. — Samo ob sebi je umevno, da bo ta želez- nica za vse druge stanove enake ali šc večje vrednosti. V petek se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. V soboto sta vstala kar dva nemška govornika, poslanec pivovarnar Nagele in vseučiliščni profesor Waldner, ter sta sku- šala pobiti govor poslanca Grafenauerja, kar pa se jima ni posrečilo. — Nato se je na- daljevala razprava o začasnem proračunu, ki je bil slednič sprejet. Temu je sledila razprava o znižanju sladkornega davka. Za- radi pomanjkanja časa je govorilo k tej pre- dlogi samo pet govornikov, nakar je bila postava zaradi znižanja sladkornega davka sprejeta. Prihodnja seja bo bržkone v januarju. Novičar. „Narodna stranka" in Kos. Kar smo naprej vedeli, se je uresničilo : Roš ni in ne bo več župan trboveljski. Dokler je rabil svojo kmečko pamet in se držal kmečke vere, je bil povsod üslan. Postal je župan, član šolskega sveta, okrajnega zastopa, de- želni poslanec. Več let je bil tako na konju. A sčasoma mu ni več zadostovala kmečka pamet. začel je poslušati svoje sinove in druge liberalce, tudi kmečka vera mu je jela presedati. Zadnje državnozborske volitve so ga pa popolnoma zmešale. Narodna stranka je dobro vedela, da je boj proti kmečki zvezi in dr. Benkoviču v Posavju težak in bre- zupen, zato pa niti sam general Kukovec ni hotel sprejeti ponujanega mu mandata. Tudi drugi liberal ni mogočnezi si niso upali v boj. Nazadnje so iztaknili Roša, začeli ga hvaliti in precenjevati njegove zmožnosti, dokler jim ni šel na iimanice. Poraz je bil neizogiben. Skoro bi rekli, da se nam Roš usmili. Mislil, govoril in delal je, čisto po receptu liceralcev, a zdaj, ob občinskih vo- litvah, so ga isti liberalci pustili na cedilu. Ob državnozborskih volitvah so najbolj na- glašali, da je on župan ene največjih občin štajerskih, a zdaj sami priznavajo, da ni niti za župana sposoben, kam še Ie za državnega poslanca. Gnusna in odurna je ta nezna- čajnost in nehvaležnost stranke! Sama se bvali, da ima v novem občinskem odboru trboveljskem nadpolovično večino, a Rosa pusti na cedilu ! ? Gotovo si jo bo zapomnil. Vi kmetje in delavci, ki ste volili Rosa, ali uvidite, kako so Vas liberalci imeli za norca, ko so Vam usiljevali Roša? Ako bi \'am boteli pomagati, bi Vam bili nasvetovali za državni zbor zmožnega moža, ne pa človekn, katerega kmalu potem sami vržejo med staro šaro. Poslanca dr. Benkoviča zveza v Nemci v Hrastniku? Liberalni listi delajo drug drugemu cast v zavijanju resnice in obreko- vanju; to najbolj dokazuje asera dr. Ben- kovič dr. Sernec. častni sod lige zoper duel je dal dr. Benkoviču najlepše spričevalo, ker je dr. Benkovič ponudil casino zado- .ščenje svojemu nasprotniku; liberalni listi pa še vedno trdijo, da dr. Benkovic" ni hotel dati zadoščenja. Sedaj pa še naprej lažejo! Dr. Janko Sernec je namreč zoper odgo- vornega urednika «Posavske straze» vložil ovadbo radi žaljenja časti; čutil se je ža- ljenega, ker se je pisalo, da bo dr, Sernec še večkrat slišal na uho besede «nesramni laznjivec>. Dr. Sernfc je namreč očital dr. Benkoviču, da se je trikrat gori peljal, namreč k Nemcem v Hrastnik in soc. de- mokratom v Ljubljano radi kompromisa za ozjo volitev. Zaslišalo se je price ICtbina Kristana ter Witschnigga in Riickla ml. iz Hrastnika. Vse price so pritrdile izrečno, da se dr. Benkovic ni potegoval za gla- sove soc. demokratov oziroma hrastniških Nemcev; to pa liberalni listi hinavsko za- molče. Kristan je omenil le neki slučajni šaljiv pogovor v Ljubljani; Witschn'gg in Ri'ickl pa sta le potrdila, da so hrastniški Nemci skušali dobiti od Dr. Benkoviča nekih koncesij radi nemške sole. Nemci v Hrast- niku so dr. Benkoviču naznanili, da za Rosa ne gtasujejo na noben način, da pa morda glasujejo za dr. Benkoviča, če ne bo nasprotoval nemški soli. Ob priliki shoda dr. Benkoviča na Zidanem mostu sta dva Hrastničana prišla k dr. Benkoviču na po- govor, čegar sad je bil, da je komaj polo- vica Nemcev v Hrastniku glasovala za dr. Benkoviča, druga polovlca pa za Koša. Dr. Benkovic se je namreč o soli izrazil tako, kot je samo ob sebi umljivo: Kekel je, da ne more nasprotovati soli, ako je postavno (!) število otrok, tembolj ker mora kot slovenski poslanec za Slovence povsod zahtevati majsinske sole. To ste prici Wiltschnigg in Kückl ml. izrečno po- trdili! A liberalni listi trdijo, da je dr. Ben- kovic kratkomalo obljubil soli ne nasprotovati! To je zlobno pačenje resnice in hudobno zavijanje! Dr. Benkovic je izdajalec slo- venskega naroda, ker se je postevil na postavno stališče! -— tako pišejo liberalni listi — in za to postavno stališče se Slo- venci bijemo že desetletja v Trstu, Gorici in drugod. Kdo pa odlofiiju, ail jc postavno število otrok za nemško šolo v Hrastniku ? Dr. Benkovic gotovo ne, pač pa krajni solski svet in drugi saktorji, kjer ima tudi Roš be- sedo. Dr. Benkovic gotovo kot poslanec ne more uplivati na ugotovitev postavnega šte- vila otrok, pac pa bode glede inanjšinjskih šol stal vedno na postavnem stališču. Od- govor dr. Benkovičev Nemcev v Hrastniku ni zadovolil; saj jih je polovica glasovala za Hoša in se pokorila povelju Nemcev v Brežicah, ki so izdali bojno parolo zoper dr. Benkoviča. Zupan brežiški je nanirec pisaril na vse strani, da se dr. Benkoviča ne more voliti iz nacijonalnih in antikleri- kalnih ozirov ! O znani in dokazani zve/J pristasev-narodne stranke v Brežicah, celo z zloglasno policijo, pa liberalni listi molče! Smešna je trditev, da so Nemci dr. Ben- koviču do zmage pripomogli. Dr. Benkovic je imel 833 gla.sov ve- čine, in sicer samo pristne glasove «Slo\r. Kmečke zveze», v Hrastniku pa je dobil okrog 49 glasov več, nego pri glavni vo- volitvi! Tedaj bi okrog .'350 glasov še lahko Rošu posodili! Javnost naj sama obsoja to podlo hujskanje ljudi, ki imajo vezane roke proti Nemcem v C'elju, Velenju, Sostanju in drugod, ki sami priznavajo, da so z malo- marnostjo tekom reklamacijskega postopanja zakrivili poraz pri volihah v celjski okrajni zastop! Kej obrekovalcem! Ljudstvo jih spoznava ! Umrl je pred kratkim g. Franz Sle- menšek, nadučitelj v pok. v Podčetrtku, ki je bil pred več leti nadučitelj na Zdolah. N. v. m. p. Naprodaj je na Gornjem Pijavskem v občini krski Jna Dolenjskem ob cesti iz Radne pri Sevnici v Krško zemljisče v iz- meri 5 ha 49 a 25 m* z zelo ugodnim staviscern za gospodarska poslopja, ki bi sc zamoglo tamkaj postaviti. Cena in drugi podatki se izvedo v pisarni g. notarja dr. Jurija Pučko v Krškem. Prodaja je prostovoljna vsled rodbin- skih razmer. Učenca sprejme takoj kleparski mojster Franc Zalokar v Brežicah. Herman Klabučar hlepop in ferouec s sftli in eternitom 53j si \? Krškem. gj ggg Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoea dela. Obenem se usojam naznaniti, da popravljam tudi meha- nične stvari, kakor bicikelne, šivalne stroje, hišne brzojave in telefone itd. Martin r^aclej kamnosek V Catež ob Savi priporoča čč. duhovščini in slav. občinstvu zalogo nagro- ;bnih spomenikov iz marmorja in granita, izdelovanje grobnic, kapelie, vseh cerkvenih in stavbenih del po nizki ceni. postrežba točna in solidna. 3OSIP FERENCBH, trgouEC V B R E Ž I C A H, naslednik gosp. JOSIPA ZEVNIKA opozorja slavno občinstvo na svojo najnovejšo zalogo mnogovrstnega maniifak- turnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla osobito pa na bogato za- logo usnja po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro, solidno robo in točno postrežbo in se priporoča za mnogobrojni obisk. Franc Resnik, mizar v Brežicah št. 38 pri cerkvi naznanja slavnemu občinstvu, da prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča mizarska dela in popravila in jamči za solidno postrežbo po najnižjih cenah, nadalje priporoča zalogo gotovih rakev (trug) od priproste do najfi- nejše vrste po zelo primerni cent. Proa in najvecja slouenska trgouina v Brezieah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakfurnega, specerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro • blago. : Yelika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moške in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporočata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej. Nova slovenska trgovina „Pri novem s\?etu" Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frančišhansfti cerhni). Največja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moskim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Ppodajam tudi use dezelne pridelke in hupujem iste po nojuišjiii cenah. == Izvoz jajec na debelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Bogata zaloga špecerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvali in dobelosti, vsakovrstne reči za božič, papir, peresa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema usahourstno norocila za „Zadružnc tSshzrr^D" !n hnjigoueznico == po zmernih cenah. ----------- F0S03ILNIC9 U BHEŽIC9H rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo nncnjlljp na ^emljišča in osebni kredit proti o1/,//,, ali 6"/0 obre- nhpPCtnjP branilne vloge s 41/2°/0 (štiri in pol od sto), plačuje da- J vek od hranilnih vlog (rentni davek) sama; lirndniß vsa'< pondeljek in Četrtek od S'/a do 12. lire dopoldne UlUUIIJCi v „Xarodnem Domu», I. nadstropje; IIHH cnniD nnstilnß v *^aro<^liem ^°i">i!.i» z lepim hlevom in pro- Illlll atfUJL yUkJlIIIlL stornjm dvoriscem ter «na Griču» na koncu novega mostu čcz Savo ; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. Hrnniiliß Ulnflß sPreJema 0<^ vsakogar, posojila daje le zadruž- Leta 1906 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoč kron. L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ÜDBÜH. Dcln. dpužbo združcnih piuounrn Žalcc in Laški trrj u Ljubljani priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. Izdajatelj in odgov. urednik: Franc Antolič. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah>. Tisk «Zadružne tiskarne> v Krškem.