gospodarske, obrtničke in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr pošiljane po poáti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 9. septembra 1863. Gospodarske stvari. Razstava Celji. treba dobro računiti z denarjem in s časom ; saj marljivi Anglež pravi v prislovici da xAugivu p«vi * jjx loiv v ivi ^ ua „cas je denar". /jatu jc treba lotiti se mašin ali strojev povsod, koder pomanj-kuje delavnih rok, koder so težaki dragi. Drugače ne bo mogoče varovati se slabih let. Le tako je mogoce, da se potem v resnici člověk od člověka kaj Zato Je Ni dolgo, kar se je precej govorilo po mili naši domovini, kdo da pojde k razstavi londonski y tjè y kjer se vidijo izdelki celega sveta, uj^, ivam^i vsak ukaželjen gospodar, tjè, od kodar nam naznanjajo tjè kamor hrepeni po razstavah, da se nauči narod od naroda. nauči, ali Sedaj pa bote tudi lahko zapopadli pomen v e- skoraj vsaki dan novih znajdeb. Vendar Slovencev je likih in malih razstav. Velike razstave so bolj zato, malo bilo, kteri so seje udeležili. Temu Bog ni dal da se pridelki raznih narodov izložijo ter spoznavajo, denarja, da bi se na pot podal ? onemu pa volje ni, da da se narodi bolj spoznavajo To je pa velikašem bi se kaj novega naučil. „Pa kaj hočem — pravi sosed mogoče, da najnovejše, najdražje stvari kupijo brž ko ra- se XVCl ) 11U V cg xVclJ lHJV^Clll - JLJ 1CIV1 "^^ , «« ixuj XXV y VJ dv^ , J VX.X atlj ouvtui Jft. saj nimam tako nobenega hasna, da se razgledam jih vidijo ; da potem sami skušnje delajo 7 stroje po lepi izložbi, po krasni razstavi ; saj domá dati napraviti takih strojev; takih volov si ne morem bij o itd. Prosti naš kmet nima veliko dobička, ako vidi takih ali ne v londonski razstavi kako » V U.U1I1ČI uau napravili LčH\.lll »LIUJCV } IČUV111 VUIUV , taiVill V xyuuuuom xa^oiavi J ivcaivv je niOgOCe, ot? vcxxiox krav domá tako izrediti ne morem; zato opustim pot uhice udarjati v šivanke, kako je mogoče, človeško srce v glavno mesto celega svetá, naj London ostane London." še tanši Pa kmalo se bo razstavi čez ali govorilo, kdo čisto umetno napraviti, da se vsaka žilica pozná itd. Venda pojde na Dunaj dar tudi te iznajdbe pomagajo možem, kteri se pečajo leta. Morebiti bodo naši kmetje posebno s takimi stvarmi, postavimo 7 , zdravnikom, fabri- celó popraševali, kai da hočejo poslati v dunajsko raz- kantom itd. Al našemu kmetu bi precej pomagalo ve- . ••!• v v 1 1» T * J^X* 1__1__v „ v • • « » J Oj.*** T7" _ * cesar nas so namreč ukazali, da se ima stavo. Presvitli vrediti razstava leta 65. ali 66., da Avstrijanec ima liko, razgledati se po izvrstnih pridelkih diti, kakošno živino imajo na sosednem Stajarji 7 Kranj- pa tudi pn- sam skem itd., da vé si preskrbeti goved boljšega pleha; treba mu je vediti, kje se nahajajo taki stroji, da si jih dragi moji, da bote v o priliki omisli itd. Tem potřebám pa velike razstave , ker je že dalji pot do njih in ker jih poslati na razgled. Vem, obilnejšem številu obiskali prihođnjo dunajsko razstavo, ne morejo ustreči kakor ste obiskali londonsko; tu vam ne bo treba pre- se tudi stvar od daleč naročiti ne dá tako lahko, kakor drdrati cele Nemške, tù vam ne bode treba preplavati iz soseske. Da se pa soseska spoznava, rabijo male viharnega morja; v središču Avstrije leži nam Dunaj, in razstave veliko bolj od velikih. Ravno v malih raz-lahko se bo marsikteri kmet udeležil koristne razstave. stavah je mogoče ustreči vsem željam pridnega kmeto- Razstave v Parizu, v Londonu, na Dunaji so sila vavca 7 rokodelca itd. Marsikteri vinorejec bo našel v velike; več dni je potreba, da si Člověk ogledava razne razstavah dobrega kupca za svoje vince; marsikteri svi-stvari. Ali pa ne bi bilo mogoče tudi v m alem na- lorejec bo našel posnemovavca svojega delà, ki bo obo-praviti razstave? Ali ne bi male razstave imele no- gatel^ počasi sebe in svojo deželo. benega dobička za prostega kmeta? Poglejmo tedaj, kaj nam pomagale velike razstave, kaj pa male? Vsaka razstava ima ta namen, da si kmetovavec itd. sam ogleda pridelek drugega kmetovavca, obrtnika itd., mogoče ni. Ako bi po vsi Slovenii večkrat na različnih zato da potem sam poskusi tako ravnati, kakorje uni mestih se vrstile razstave gospodarskih pridelkov Želimo in pričakujemo, da naše gospodarske društva bodo storile v teh zadevah svojo dolžnost, ter po malih razstavah nadomestile to, česar nam po velikih doseći 7 ravnal, da tudi si pripravi ravno tak pridelek. Ce na bi bilo v materijalnem in duševnem obziru jako koristno. priliko 7 ICb tuui Ol jJlljJldVl îavuu L Cl XV piiu^iciv« VC j 11« wxxv y xxxuitvi ijaxuvixx X XX uuo^»uviXX ktkjíj nu xwxxovxxvi vidim posebno žlahnega ali drugače prijetnega Celó jezikoslovec bi priromal ter ogledaje izdelke slo- mi sadja, jabelk itd. v razstavi, bom poprašal: kdo da venskih rok bi tudi na ušesa jvlekel razne glasove in Je 7 to razstavil, da si od njega cepičev dobim, ali pa mi naglase slovenskih lokalizmov. Povsod je prva potreba, razstavni odbor oskrbi"; ali če vidim, da se je v tem da sosed soseda spozná, potem ga tudi ljubi. K malim ižnjem kraji tako dobro vince přidělalo, treba je koj razstavam pa lahko tudi prosti kmet pride, ker mu je skoraj jednak ali še krajši pot, kakor da bi šel na kak popraševati, kako da ga obdelujejo, ali ako ga hočem kot ošteraš prodajati na čep, pa hajd v one kraje, v kterih tako dobro vince raste. Ce vidim stroje ali ma- sejm; vidil bo pa gotovo več koristnejšega in zanimi- vega 7 kakor na vsakem sejmu Ako ima 7 tudi žiti itd. voljo Vse te res- treba, da odbora poprašam: kje si jih lahko nice je spoznala celjska gospodarska poddruž- šine za koruzo sej ati., za jabelka lupiti, za koruzo ru- lahko nakupi najlepših stvari za sejm U 1LX X L V_L • y ll^ua y ua VJ VA. KJVJ± Cl) VJ JL Ci O Cl 1 JL a • XV J ^ Ol J 111 ICillXW kupim, Če to že ni drugače naznanjeno. Saj dragi moji, nica. Ona je spoznala, da posebno pri manjših po- povsod veljá beseda, da mi tega ni mar, Česar ne po- sestvih v Avstrii v gospodarskem delovanji ni tolikega znam. Pri razstavah pa se potrebe spoznavajo , potem napredka viditi, kakor pa se občutijo, pozneje se pa potolažijo. Dandanes pa je drugod. Tudi naša lepa, blagoslovljena Stajarska je zaostala za našimi sosedi ; njeno 288 kmetijstvo celó ni doseglo one stopnje, s ktero se ponaša obrtništvo njih in trgovina. Gotovo je pa najveća dolžnost gospodarskih društev, da temu kolikor je mogoče v okom pridejo, da stare prazne vere odbijajo, dobre znajdbe bolj in bolj širijo, najbolj pa neokornost in trdovratnost malega posestnika šibijo, in tako na vse strani žlahni blagor sejó. Zato pa so najbolj pripravne razstave poljedelskih pridelkov manjših okrogov. Ker le tako je mogoče z malimi stroški svoje pridelke drugim pokazati, pridelke drugih kmetovavcov pa si samemu pogledati, nove vpeljave in dobičke spoznavati. Tudi bi taka razstava bila dobra, da se kmetovavci pripravljajo na prihodnjo veliko razstavo dunajsko. Gospodarska poddružnica celjska je toraj v seji 7. aprila t. 1. sklenila se tako pogovoriti z bližnjimi poddružnicami, da ustanovi vsako leto razstavo in da se mesto razstavno vrsti po drugih zveznih poddruž-nicah; sama pa bo že v tem letu v kolo stopila. Vstop-nina veljá prve 4 dni 10 kr., zadnji dan pa 5 krajc. Ce kaj čez stroške ostane, se napravijo^prihodnjič darila za naj boljši razložnike slovenskega Stajarja. Ta nagon je toraj vodil celjsko poddružnico lotiti se lepega delà. Da bi ji krepko pomagali naši kmetje, kteri v tako plodnih krajih živijo in tako lepo zemljo obdeljujejo; da bi pa tudi pridelki bili tako lepi kakor je kraj, treba bo res napeti svoje žile ter pokazati, da Slovenec ne spi več, da se je zbudil za gospodarsko kakor za politiško življenje. Poprimite se dragi Slovenci lepega Stajarja vseh naprav, ktere vam obetajo blagornega napredka ; saj veste, da le zadovoljen mož je v stanu terjati svoje pravice, ter odbijati krivice ne-prijatelske; ubožca vsaki napuhnjenec tare in dere. Da pa sami zveste bolj natanko, kaj se bode razstavilo v Celji in da tudi naši bratje na Kranjskem in drugod po Slovenskem vedó, kako se gibljemo na Stajarji pod vodstvom čvrstih domoljubov in rodoljubov, pristavim tu-sem povabilo „Doljnoštajarskim gospodarjem" od odbora celjske poddružnice. Glasi se tako-le: „Napredovanje, ktero se na raznih poljih gospodar -skega življenja, posebno pa v obrtníi in kupčii razo-deva, in blagostan posameznih oseb, familij in narodov tako očitno povišuje, se je v gospodarstvu, posebno pa, kar malo posestvo zadeva, do zdaj le malo po malo pokazalo. Obdelovanje zemljišč je Še, posebno pa pri malih kmetovavcih, že več let sèm na eni in isti stopnji, akoravno bi, če bi se obdelovanje zboljšalo, lahko dvakrat toliko přidělovali. Tej napaki po pripravnih sredstvih in pripomočkih v okom priti, posebno pa malega kmeta uneti, da bi obdelovanje svojega zemljišča zboljšal, so vrli možje in društva se temu blagemu delu podvrgli. Eden teh pripo-močkov so gospodarske razstave, v kterih kmetje pridelke svojega truda na ogled razstavijo, in tako eden druzega k zboljšanju spodbadajo. Tudi celjska gospodarska poddružnica se je tega sredstva ali pripomočka poprijela. Mesca vino toka (oktobra) 1863 bo v Celji tako gospodarsko razstavo napravila, ter upa, da se je bode prav obilo, posebno tistih kmetov udeležilo, kteri zavolj svojega doma in svoje kupčije Celje laglje obiskujejo, kakor ktero drugo bolj oddaljeno mesto. Poddružnica ni od svoje straní nič opustila, da bi to razstavo, ktero obiskati, s tem vse sosedne poddružnice in sploh vse doljnoštajarske kmete prav prijazno vabi, kolikor mogoče spodobno in dostojno na noge spravila. Za to pa, kar bi k temu pocetju utegnilo potrebno biti, ima nalašč zato izvoljen odbor skrbeti. Kar se posebnih reči tiče, da bi razstava se napravila , poddružnica častite sosedne poddružnice in kmetovavce posebno sledečih reči opominjuje: 1. Razstava se začne v Celji 30. kimovca ali septembra t. 1. in se končá 4. vinotoka (oktobra). 2. Reči, ki se bodo razstavljale, so: a) gospodarski pridelki, na pr.: sadje, vino, povrtnina ali so-civje, žito, semena, vsakovrstne sadike in cvetlice; b) gospodarsko orodje in mašine; c)priprave zasvilorejo in cbelarstvo in svilo-rejski in čbelarski pridelki; d) živina. 3. Žita naj se vsake vrste ne pošlje več kot dva bokala (firkelna) v enakih vrečah (žakljih) ali stekle-nicah (glažih); vina pa vsake sorte najmanj saj v dveh poličnih buteljah. Grojzdju naj se pridene nekoliko perja ali listja, in pa ime, ktero grojzdje ima v tistem kraji, kjer je rastlo. Semen se pa tudi najmanjše bet-vice sprej me. 4. Vsaki reči se ima pristaviti natanko ime raz-stavljevavca, če je mogoče , tudi obdelovanja , zemlje, poprejšnega plodu, ali se je navadno ročno, ali pa z mašinami sejalo; nadalje, ali se bo reč nazaj tirjala ali pa v prid razstavnih stroškov prepustila, in na zadnje, je li reč za prodati in po kteri ceni? 5. Gospodje kmetovavci, kteri mislijo kaj većega v razstavo poslati, naj bi se zavoljo tega oglasili ali to naznanili predstojniku tukajšne gospodarske poddružnice saj do 20. kimovca (septembra) t. 1., kar je zato potreba, da se potrebni prostor za razstavo lahko pripravi. 6. 3. vinotoka (oktobra) popoldne se bodo mašine poskušale; 3. in 4. oktobra pa bode živina se razstavila. 7. Pri razstavi pa bodo dotične poddružnice izmed zveaenih mož, ki so zato sposobni, sodnike zastran ce-nitve, vrednosti in daril izvolile , kteri bodo zadnjega dne, preden se bo razstava koncala, Čez najizvrstniši razstavljene reči svojo častivno pohvalo izrekli, kar se bo potem tudi po časnikih razglasilo. 8. Med razstavo bode tukajšna gospodarska poddružnica očitno sejo imela, h kteri so tudi unanji gostje prijazno povabljeni. Pomenkovalo se bo o raznih gospodarskih rečeh in potrebah, posebno pa o sviloreji in vinoreji. 9. Za stanovanje unanjih gostov, ki bodo razstavo obiskali, bo odbor skrbel. Pričakuje se, da bo ta razstava kmetovavcem ne le samo v spodbado in prigon, kakor je to pri drugih raz-stavah, ampak da se bo po njej tudi zgodilo, da se bodo poddružnice in kmetovavci celjske okolice eden drugemu bližali, kar more, ako se skušnje, misli in vodila eden drugemu razodenejo, za povzdigo in zboljšanje gospodarstva le hasljivo biti. Upamo in nadjamo se toraj , da se častiti kmetovavci malega truda ne bodo bali, kterega utegnejo imeti, če kaj v razstavo pošljejo; ampak da se bodo tega delà prav obilno udeležili in tako pripomogli, da bo ta poskušnja vspešno in srečno se izšla". J. Grščak. *) Dostavek. Ker tudi v Ljubljani bode za Kranjce prihodnjega mesca razstava, kakor bravci naši vedó iz oklica, ki ga je odbor kmetijske družbe trikrat razglasil v „Novicah", naj tudi naši kranjski kmetje si k srcu vzamejo za svojo stran, kar rodoljub štajarski tako gorko priporoča svojim rojakom. Gotovo bode potem razstava ljubljanska lepo polna kranjskih pridelkov, celjska pa dolj n ostaj a r skih. Vred. 0 goveji kugi na dalje. V Pirčahna Kočevskem se še zmiraj prikazuje tam pa tam kuga; tudi v Beču v bistriškem kantonu je še ni konec. *) Razprave o poljedelskih reěéh se „Novicam" prilegajo toliko bolj, ako so vzete iz domaćega polja in so pisane tako jasno v gladkem domaćem jeziku, kakor je Vaš; zato nam je Vaaa obljuba dobro došla. Vred. 289 Konec preteklega mesca se je na gornjem S taj kem v Ljubnem (Leoben) in v soseski Donav goveja kuga prikazala; dvoje goved je poginilo, 5 sum upajo ripravnikov. Po tem takem menda vendar ne bo manj alo učiteljev našim ljudskim učilnicam. Letne sporočilaali tako imenovane „perijohe" naših ljivih pa so pobili; upajo, da so s tem zatrli bolezen, glavnic, kolikor nam jih je prišlo v roke, sploh kažejo ktero je iz Oger skega zanesel nek živinsk barantač, precej velik napredek in se dajo po pisavi razdeliti na Poslednj dop kr. general-komande zagrebške pet vrst, one so namreč ali: od 25. avgusta o goveji kugi v še zmiraj za nas strahapol k g Je vse čiste slovenske y take so ogulinski, brodski in in unanje dekliške, postojnske in ipavske; ali loška deška .slo 7 banski polko vini je sicer enmalo odjenjala, toliko bolj venske in nemške skupaj; take so ljubljanske pri pa razsaja v građiskanski polkovím, «jer vsaň.i icucu ov. uaivuuu, «ix «. uu^o^u, zboli po 500 goved, pa tudi v sluinski (kranjski deželi imki slovenski pisani, take vsaki teden sv. Jakobu ali nemške, toda so slovenski pri ljubljanske de so osedni) polkovini je še 12 vasi, ki imajo kugo; tudi v KlišKe. KranjsKe, tržišne, KamnisKe m KocevsKe; ali banski in otočanski polkovini je. Tudi ovčje kuge vse čisto nemške, popolnoma v gotici tiskane, kugo tudi kliske , kranj ske, tržiške, kamniške in kočevske ali Je še dosti Dosihmal je tù goved poginilo za kugo ? ovác take so edino ljubljanske normalke nemške, toda tako 7 da ? ali vse čisto se je Bohoričev „zh" gotici pri pa 954 Po naznanilu kr namestništva od 27 kugo še v avgusta imajo v zagrebški županii govejo 20 vaséh, pa tudi v požeganski in reški županu se je poslednji čas zopet prikazala vzel na pomoč, take so edino idrijske. Da so nam naznanila prve vrste najbolj všeč, ker so pri slovenskem narodu edino naravne in umljive, skoraj ni treba opomniti; tudi druga vrsta, zlasti vsem skupaj je do- ozir št. jakobške šole so nam po volji, in s tem kažemo sihmal zagrebška županija po kugi zgubila 1354 goved. da smo po vsem pravični tudi malemu številu nemških zmiraj strašna neči- učencev, ki jih nahajamo v njih; — kar se tiče tretje turški B pa vlada v se mernost, da mečejo mrho v Savo in Uno prepovedim vizirskim kljub vsem vrste, smo za letos tudi še zadovoljni, ker v njih vidimo precejšen korak naprej v prirneri s prejšnimi leti; oce- Vojaški živinozdravnik građiskanski trdi, da tudi trti vrsti bi môgli marsikaj spregovoriti, pa le toliko opom- vrane kužnino trosijo okoli; ko se po se daj U pu III rill - xxxxxxw ? u« ^ JU itiuo v luaojoij pravi — pa letijo potem na travnike drugam, popuščajo nilo, da je vse v gotici pisano, po mrhi mmo da se je letos v tukajšni pisavi imen to spreme- čes 7 kužnino travnikih } po kteri da bi učenci svojih bolijo goveda, ki~ se pa sej o na imen vendar ne znali brati, ker jih učeniki bohoričice ne učé ne brati ne pisati v nobenem razredu ; vendar pa mislimo, da to ni skor moglo velévati spremena, sicer bi se ne bilo zašlo z gotico še v večo zadrego, v kteri celó mogoče ni ločiti slovenskih glasov ž in š. Ker vsaka Šolske stvari. Ozir po glavnih ljudskih UČilnicah na Kranjskem. obleka ni pristojna vsacemu člověku, je pač že čas, da M B M MlfeiM ■ bi se dalo slovo pisavi, ktera nam je večidel napra- vila zmešnjav v slovenskih imenih. — Ozir idrijskih perijoh pa povemo, da se pravopis slovenskih imen ni Štela je Glavna sola v h S3 0 c3 S3 fl > o S3 fl o S3 > O O >o S3 premaknil ne za cemper, ako ni to tiskáren pogrešek o © >o fl da gosp. vodjevo ime je v vabilu k spraševanji se iz Lesjaka spremenilo v Lezjak. Sicer bi željni bili zve-diti, v kterem razredu idrijske glavne šole se Bohoričev pravopis učí in po kterem pravilu se je dalo slovo 1. V Ljubljani c. kr. normalka mestna pri sv. Jakobu dekliška nunska Loki deška dekliška nunska Kranj i 4. Tržiču 5. Kamniku 1. Novomestu 2. Crnomlji 3. Kočevskem mestu 1. Postojni lp a vi Idrii 246 931 400 15 381 njegovemu „oxx xxx „xxx , m^u icm, jw x<*ux . Dalje bi radi vedili, kako se učencem dopoveduje sh" m ,,fh' ( med tem ko se rabi „zh' i imajo izgovarjati ,,f(f)" v imenih „Erfcfjen", „Bofđ)i$!j", in kako v imenih „Pavjdjijlj", „Urfcfjijl)" in enacih. Po u v imenih „Erfđjen 7 77 Bofdpji) da ; 77 94 234 335 1000 77 V 29 čem se neki delà razloček? Ali se morebiti en glas trobi, da bi se slovenska abeceda skrčila za ž"? Al dokler bo kaj slovenskega naroda bo 374 99 92 634 glas ostal mu tudi glas njegov; tedaj bo že še moral ostati mehki ,,z 521 278 , za kterega gotica nima pismenke. Ozir izpraševanj se nam je pripovedovalo da v 18 št. jakobski innunski unanji dekliški šoli slovenski jezik jako gladko teče učiteljem, učiteljcam in tudi se vé da učencem in učenkám; al ne tako na naši nor-malki; šolski gosp. nadzornik in gosp. vodja sta imela sèm ter tjè kaj popravljati. Kar se tiče števila naših glavnih šol, so Gorenci in naši Dolenci ki O teh dveh šol dozdaj nismo mogli nic zvediti 96 90 97 V2 198 490 6 - 432 5 - I 38f 6 - 799 8 3 Notranjci lahko zadovoljni; a ne tako imajo največi del kranjske dežele v lasti, pa vendar le samo tri glavne šole. Po naših mislih bi se jim imele saj še tri ustanoviti, in sicer skoraj naj pripravni še v R i b n i c i, v K r š k e m in v St. Vidu pri Zatičini. Dolenci ganite se? prosite, trkajte! Ozir perijoh še eno besedo spregovorimo o ipavski Šoli, ktera kaže največi napredek zlasti v tem, da je navadno vabilo k spraševanju in perijohe strinila v „letno sporočilo" , po zgledu gimnazijalnih in realnih sporočil še beremo v kterem vse ob enem zvemo in vrh tega 7 Pripravniške šoli ste bile dve: v Ljubljani, zvrsten spis z naslovom: „besedica starišem ipavskim ki je štela 17 učiteljskih po dokončanem šolskem letu 1863". Tako letno sporo- ki je imela 21 ; in v Idrii, a 'i* 290 čilo se nam veliko pripravniše zdi, kakor „vabila in Zmezneta, jaz, le-tá Skopnikov France, pa le-uni An-perijohe" posebej. Da bi posnemovavec našel lepi ta drejček, ki je imel tisto Lizo Zalipovčevo — saj ste ga zgled ! poznali ; vsi trije smo bili malo vinski. Ko smo čez Kratkočasno berilo. travnik šli, bilo je tako oblačno, da se ni prav nič vi- Ko pridemo čez brv , primeta me dilo kakor nocoj Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda una dva vsak za eno ramo, treseta se od straha in mi pravita: „Matevž, pojmo nazaj zakaj bomo nazaj hodili, pravim jaz; kaj pa vama je, ali sta že iz uma Spisal J. Zavoj s cek. Poziinski večer na slovenski preji. Bilo je pozimi. Na oknih so se delale rože in po dva komolca dolge ledene sveče so visele od slamnate strehe. Kdor je v hišo přišel, vsaki je ali se 77 77 77 bosta". Al ne vidiš coprnic ?" Kje SO 7 šleva neumna?" peci hrbet Tam-le pod lipo; prec tukajle, vidiš ?" Jaz gledam in gledam tako debelo, da sem mislil i oči mi Pri večerji so obračal, ali z rokami silil va-njo prvi žlico na mizo položili. „Jožek! greš greva sedovim na prejo". In prec sem popustil kašo in žlico. f ded so-skledo bodo stopile izpod čela, pa za vraga coprnic nisem vidil in nobene stvarce druzega, kot meglo; pod lipo se mi je zdela megla ravno taka, ko tik mene. 77 77 Al ne vidiš tréh lučić zelenih". Jaz ne vidim • V nic. Ko sva koračila po ozkem gazu, ki je držal od da bi vaji coprnice ujele Ce gresta vidva nazaj 7 poj ta f a naše do sosedove hiše, bilo je tema kakor v rogu 7 in mrzlo da se je ívje delalo po moji kučmi, ali da po sem bil Nazaj ništa htela iti, z menoj sta šla. Vsako uro y ^^ J v * "XVJJ. MVI.V/WJ. y Jf ^ OUJJLl Lfll ZUIlâJ y Ci 11 JJUU11UV1 y 11 V Cil Ci JLřU^U i lllZVV^lJ. dědovi primeri govorim : bilo je mrzlo kakor v pasjem me ni bilo strah druzega, kakor hudobnega člověka, hlevu. Pri sosedovih je bila polna hiša ljudi. Pri mizi so tlej sem večkrat premišljeval : zakaj sta se una dva ponoći ali podnevi, hvala Bogu Î nikoli Pa ko bi me le kedaj strah bilo, tacas bi me bilo. Po- sedeli možje in tabakov dim se jim je vil okoli glav. tako tresla , kakor šiba na vodi in jaz ne Po klopeh in stoleh blizo lešerbe so sedele predice, sta una dva vidila in jaz ne. 7 Djal zakaj sem Le tisti vidi mlade deklice, ki so samó predpusta čakale , in stare coprnice in strahove, ki si jih sam delà". nabrane mamice ki so z eno nogo ze v grocu stale. Ti že ti xuu^xvv, -- " t „ i.x tx — oglasijo se ded z zapećka — ti Doli bliže vrat so stali in sedeli mladenci in bolj tiho nisi nikoli ničesar vidil, in ne boš vidil ; pa zakaj ? in skrivno svoje pogovore imeli. Domač pastir je bil Zato ker ti je imé Matevž. Pravijo pa, da tak, ti že je zlezel za peč. Ko so pa moj ded prišli, urno se je ima ime evangeljistovo, nikoli strahov ne vidi". ki izkobacal doli, kajti vedilo se je, da sedevajo najraje ondukaj. Zakaj bi se jim pa tudi ne bi bil umaknil, saj so bili najstareji v vsi soseski. Tako je bil Matevžu jezik zavozlan. Le čakaj , bom pa jaz eno povedal rekli so ded, in vse se je poslušati pripravljalo, bolj ko takrat, Moji tadašnji vrstniki, poredni dečki pastirji, so se ko bric pred cerkvijo kaj oklicuje. Ko sem bil še fantina, * • -- - hodu . tisti kabljali in rogljali okoli peči. Tudi mene je vleklo tjè kacih dve in dvajset let star, vesel in korajžen po prigovoru: krevlja se burkelj zadeva. Zopet sem pa sem mlatit. Pri Strenu ranjcem smo mlatili, jaz mislil: Stoj! ded bodo morda kako prigodbo povedali; Trnek in pa domaća dva. Večerjali smo — prav dobro moram kam iti, kamor se bo dobro slišalo. In lejte vem, poparjene mlince smo imeli v skledi — kar pride čuda i,vuua, ni mi zastonj ciganka prerokovala, ou xv\/ ogm Cuho pasel, da sem jako umetalne butice in da bom se ko sem Strenovka iz veže in pravi: „Mlatiči y pojdite, kaj je v našem ovsu" poj dite gledat 7 Mi vsi po koncu, kakor vsako dobro pogodil; kajti že zdaj se mi je bilo ures- da bi bil ogenj v strehi; jaz sem prvi letel vèn y VSI ničilo. Na peči so se namrec sušile trske, na trskali pa proso za v stope. Jaz pa na proso ) Gori se po drugi za menoj. Ko pridemo na vežni prag, zagledam precej v sredi ovsa, ki je bil ravno pred vrtom po tisti gorki peči na mehko razpoložim po dolzem. Tako sem dolgi njivi vsejan, nekaj belega, ravno tako, kakor da bil dedu najbliže in sem tudi vidil vsacemu člověku v bi bela žena stala. Mesec je svetil, dobro smo razlo- hiši naravnost pred nos , in kadar je govoril ali kadar čili, da oves, visok kakor rž, ni bil nikjer nič razhojen. se mu je zdehalo, tudi v usta. Odkod je vrag přišel v sredo njive? Kdo je? Klieemo : Se preden sva bila z dedom prišla, bila je govorica „Kdo si pa? Kaj bi rad?" Pa še ganilo se ni. Eni so o čarobnicah (coprnicah) in strahovih. Vsi so trdno vero vali va-nje, kakor v presveto Trojico, samo Matevž Koželjnik je svojo trdil, da jih ni. djali y da ima pa tudi preklo v roči 7 jaz pa tega nisem vidil 7 ne povem 77 Prašali so tedaj eni mojega deda, ki so bili med gré z menoj ? Jaz grem tjè gledat u pravim Trneku. 77 Kdo a tem lulo nažgali: „Kaj pa vi menite niso?" oce y ali so ali Kdo? Coprnice? I to se vé, da so. 77 77 Jaz ze ne a pravi Trnek. Kakor hočeš, strahopezljivec". Vzamem svoje cepi y Ranjki gospod fajmošter ravno nov cep sem bil naredim na gloži še en vozel privezal — in grem doli ob ovsu. „Bom vidil, kdo Bog jim daj milost Božjo — so enkrat, spominjani se mezgá po njivi; jaz mu bom spat pokazal". Kakor bi V li I 1 • 1 1 • 1 J • 11 1 • 1 • • t • 1 • 1 1 . • , • . • • •• y kakor da bi danes bilo, s pestjo ob leco udarili in bil imel do tistega vraga priti in po ovsu gaziti se, rekli: „Zelške babe ste vse y pa coprnice Tako so djali gospod v pridigi. Zakaj bi bili pa veleli: coprnice, ako bi coprnic še na svetu ne bilo. Na to se oglasi Koželjnikov Matevž: Jaz pa tako sem podobo zgrešil. Gledam in gledam, tjè do hoste bele ženske ali kar je bilo. pa nisem vidil. ongave Vlekove sem lahko vsak natic razločil y tište recite drugi kar hočete. pravim, da jih ni, m jih ni, Nekteri misli, da jih vidi, pa si jih sam delà. Hudir! jaz že gotovih šestdeset let redke moćnike srebljem po svetu, pa coprnic se nisem še nikdar bal, in tudi nikoli ^ v vežó. Kaj je ni vec upijem unim, ki so stali pred Je 77 Pa glej ga no y udri Jože!" kaj je ne • 1 • v vidis 7 odgovorili so mi. prav pred nosom mi niso ničesar prizadele, in vidil jih nikoli nisem. Kako tako za sedem naglavnih grehov, pred menoj je bilo bom kleká vidil, ko jih ni ! Pri m oj i kuhovnici, da ne ? prazno 7 ko v ciganovi luli. Zdaj me Je groza Enkrat pravi dalje Koželjnik — sem šel od spreletela, lasje so mi vstajali, mravljinci so leteli po je prihajalo. Jaz sem djal, kaj je to, hrbtu, vroce mi 391 že na ta svet hudiča dá" tako sem mislil in številil kakošna pošast, saj imam cepí dobro uvezane. Pa dajaj si korajžo ne dajaj si, pocvrl sem jo proti veži nazaj. poglavitne svoje grehe po Božjih zapovedih. Samo se Kdo je? Si vidil?" vprasali so me vsi. 77 tjè přišel, pa ni bilo ničesar". A lejga poštalenca sem zopet tjè pogledal, zopet je bila bela ko sem to me je tolažilo, ko sem pomislil, da se ni še nikoli ? slišalo, kar jaz pomnim, da bi bil hudic živega člověka meni nic tebi nič iz sveta odtegnil. Zakaj bi pa mene Pričkali smo se: pojdi ti, pojdi ti. Komaj se zmenimo, najprvega? Poreden sem res, ves v lažeh in krivicah reč ko tam. da gremo vsi štirje zopet tjè, kar zmanjka podobě nismo vedili ne kdaj, ne kam je prišla. ) da tega svetá ? taki hent! saj so tudi drugi še bolj ali vsaj Drugo jutro smo iskali kakega sledu okrog ovsa in mislil sem. Nazadnje mi je pa tako prišlo iz raco na, da moram po ovsu. Natanko so se sledile moje stopinje, vse drugo jaz že posebno zrel biti je bilo nepohojeno, nikjer ne travice potlačene. Sam j m molil sem se groznim pesom Las nisem me čutil na glavi bolj za vse ie vrag je to, smo djali. Vès dan smo se od tega menili. stalo po koncu. Zdajci mi nekdo priuka po stranski Zvečer smo domlatili. Stren je bil od nekod vina prinesel — takrat je bil še po štiri krajcarje bokal in žehtali smo ga do poldesetih. Dobro sem se ga stezi in meni se srce olajša. ,,Aha, da je le še en človek živ na svetu, bo bil naležel. Poldesetih odbije, hent, jutri je nedelja, mislim je predlanskem umri. Zauka vdrugič in na glasu spoznam prec Greznetovega Martineta — leunega, kakor si 7 moral bom k prvi maši iti, treba bo domu odprav- Strenovka mi dá vrezanice , Stren neke kraj- se. 77 77 ljati carje za plačilo, jaz privežem culo z vrezanico napol- loviš, ali preganjaš coprnice, ali kaj-li?" Martine!" — oglasim se jaz. Jože! kaj si ti? Kaj te vrag drži tukaj? Al trape njeno na gložo, zadenem ročnik na ramo in halo: 77 Bog Jaz pravim: „Trap ne lovim, pa coprnice morda, vas obvari — pravim — Strenovi, nikar kaj ne zame- naj brž pa vraga samega pred seboj gonim ml a Ir n /I o ^ Vv rv r-rn ia^ X lr n -i Ima kn I r^ i-\/\ttaH l f aÍÍ In nfH A IVI ^T* l\fi /Iim t CC u rite 7 kadar bo vam še kaj treba, le povedite". In grem. Ne vem, kaj sem mislil, ko sem jo mahal ob ovsu in doli ob zelniku, vendar sinočni strah mi še v misel 77 (( ni přišel. Ni hudir !" „Le okoli sebe poglej, pa ga boš vidil Al v tem trenutji črnega psa ni bilo nikjer več viditi. Martine Je menil, da se šalim Kadar pridem do brvi, stopim na klado ležečo za ,,Prismoda! kaj slep ariš 7 7 zato mi pravi : da mi ravno na sredi brv prek žleba. Kar zagledam brvi crn pes na poti leži, velik kakor léta staro tele. Za prvega sem se bil prestrašil, potlej pa korajžno sunem hudirja z nogó: „Poberi se". Pes se ne gane jaz bom dal za en tod, pojdi greva v Žebranovje 7 poliček, da bova vsak en pot pila". „Pa pojdi ti z menoj, Martine, do doma, in jaz bom dal, kadar boš hotel, za dva poliča. In nič drugače se kedaj prijatla bila, kar ne bova měnila, ampak, če sva vec 7 L 11 UU1X jUl í^á • ^ JL V 1 WV • X- KJ KJ W 11 V 1JL U » MJ UlUilliU* Ulil J^IAIX^ U f Ml ilVVlUlj |71 1 j M/lil pa kolikor sem ga jaz z nogo premaknil ; tudi moraš iti. Strah me je tako, da nikdar tega glasu ni dal nobenega iz sebe. ,,Le stoj ter vzel bukovi ročnik z rame djal sem na pot nastavljali! Pred se boš - - - j — da bi se mi pa taki meni umaknil 7 ko 77 77 Strah! Jože? Kaj pa je?" Pri Střenu sem mlátil pravim jaz tebe ognil a Lop močjo, tako da sem djal sam pri sebi: xnmc*o hudičev v repu, kakor mačka, tako se boš gotovo v žleb ga prilupim po^dolzem z vso # 1 • />( • y 1 i Ce nimas devet zdaj grem proti domu. Na potu se mi pa crna pošast, taka kakor pes, nastavlja. Zdaj pa ne grem sam domů, ko si ti tukaj, za nobene denarje ne a prebrnil". Pes se ne gane. ,,x.vu.u ox ti; m v mu^iu ,,ivo.vu.v unu.tnxdj-j.c; jd uh, pcuou 01 ti uuđoi, i sem zamahnil s cepčevim ročnikom, pa zdaj se domi- pa je zginil", in povedujem od kraja do konca vse. Kdo si pa ti?" in v drugič kje pa imaš svojega strahú? Ravno ondukaj-le je bil preden si přišel z d a j 77 To Je Martine mi ni prav do dobrega verjel; to sem po- slim na včerajšno pošast in roka mi otrpne. hudič" — djalo mi je nekaj in sam Bog vé, kako me znal in skorej mi je bilo žal je to v strah pripravilo, jaz se že sam ne domislim. „Le pojdi, Jože, grem jaz s teboj, da ga tudi on ni Nazaj z brvi se pomaknem. Vrezanico sem bil kar tarn na tleh pozabil, kamor sem jo bil del z ročnika. Sentajte še zdaj mi je žal vidil. „X^ j/^j^i ; , « vvwyj ? vedil, da si strahopetec; naj jih zdaj priđe devet in devetdeset res nisem zelenih, mi dvase jih ne bojiva Jaz nisem hotel nic reči kaj ne, da ne Jože?" tako lepih pšeničnih štrukljev, kakoršne mi je bila Stre- eden preveč, kadar pride. saj sem vedil 7 da je se novka v culo navezala. Sam Bog da bi mi nič ne prizadeP t Prideva tjele do Rup v našem spašniku. mislil sem pa tamle, pravi Martine na tihem in mi kaže nad Rupe. Kaj je ,j^ciiii. uug KX(X ui ini iiiu iiv^ pi- iiiioiii ocm jjčt ičuihc, uiavi mai nu in sem šel ob potoku navzgor. Ko sem přišel do nekaj Nad Rupami zagledam psa ozje struzice, sem Na najvišem kamnu je vodo přeskočil. Pesa ni bilo za menoj, stal in tako gledal doli kakor pes, kadar hoče koga malo sem se oddahnil in Boga hvalil. Koračil sem čez oblajati. Nisem si upal v tisti kraj ozreti se, in zdelo polje, nisem gledal, ali je strn ali zelje, ali oves vsejan, se mi je, da na večih nogah stoji ko pred. ali njiva povlečena ; vse vprek sem šel. „Tam-le pri križišču bom pa zopet na pravi pot přišel". Zdaj sem pálil sem j jaz plašljiv. Se enkrat bi ga bil prek gobea při- bil začel že sam na-se ježen biti. Pes je bil pes S.e. niti 7 Martinetu pa so se hlače Še bolj tresle kakor meni. ko sva do doma prišla, si je mogel toliko oddah-da mi je povedal: „ Tako me Je bilo vragovo 7 potlej bi bil že šel vragu v r križišča, lejga cucka, pes leži na tistem mestu poti križajo. Kaj bo to? Ko pridem do strah, da, ko bi bil le eden pihnil, pa bi bil umri". 7 kjer se To sem vidil in dočakal, jaz ne rečem ne tako, ne , kakor sem vidil; naj ugiblje, tako, zato sem povedal kakor kdo zná in vé. Naredim ovinek. Pa komaj pridem zopet na pot, pesa že pred seboj vidim. Nič, zdaj pa ne grem s poti! Pa tudi treba ni bilo; pes je šel zmirom dve stopinj i ko oglje. Tako so pravili ded z zapečka. (Konec prihodnjič.) črn pred menoj. Grozno velik se mi je zdel in Nihče nima tacega psa v naši okolici — menil sem to ni pes, kakor so* psi. Vès poten vročine , in trd od mraza in straha Dopisi. Od Drave ki od sept. a. Dunajski ,,Kikeriki" . septembra donaša nekaj , kar zadeva R a d g o n-so me sprehajali za vrstjo, stisnem klobuček pod eno čane na slovenskem Štajarskem. Ker pa ne vemo, ali pazho 7 ročnik pa pod eno, in molim oče naš pa zopet reši nas oče naš. Sosebno sem molil: sem neki storil, za pet ran Božjih tacega od hudega. 7 da mi Kaj Bog ima „Kikeriki* cev 7 damo po riki-jev. Piše tako-le: tudi v Radgoni svojih prijatlov in brav „Novicah" svojim rojakom glas Kike 292 Radkersburger Ortografie: „Zum fernen Rhein vom griinen M ure s strand Braus' deutscher Sang! mit Macht durch's ganze Land!" odraščene dekleta, in jo po svètu nepozabljivega raj- nega knezoškofa A. M. Slomšeka šolskim nunam izročili. Kikeriki", ki vse ovoha, staknil je tudi pesem, Iz Prošeka poleg Trsta. D. Ker glasilo se je raz- da bode 15. avgusta v Barbanah blizo Ogleja ktero Radgončanje pevajo na slavo nemško. Podaja pa (Akvileje) velik praznik, smo se nekteri kmetje 14. tudi svojo zabavljivo opazko tem vrsticam, rekoč: zvečer snidili v naši luki, da bi na več ladijah odja In Radkersburg heisst es also: Erste Endung: Die Mur. Zweite Endung: Der Mures!!!!!! ti presneti „Kikeriki" ti! ali tako ceniš in spo-štuješ nemško prizadevanje Radgončanov, da njih pogreške v nemški slovnici očitno celemu svetu odkrivaš! Ali ne veš, da Radgončanje, kakor rojeni Slovenci, ne morejo tako natanko nemški znati kakor pa Dunajčanje ali pa Nemci tjè proti nemškem Renu? Al sej nehva- ležnost je tega sveta plačilo ! tem se tolažite nemški pesniki radgonski. da Mi pa y vas „Kikeriki' rojaki vaši y ki vas obžalu- brez milosti no svetu raznaša jemo, da vas „Kikeriki" brez milosti po svetu raznasa, mi vam podajamo Preširnov svèt: rojte v maternem svojem jeziku to >7 kakor Bog Vam grlo Je vstvaril". Vedite da, „kdor domače zametuje, njega tujec zasramuje". Št. Pavel na Koroškem 27. avg * Do- pUStlte , uia^c jjí.wví\jv; , ua vam i\mi\ui atvou oxu mu\ domovine naše, ki se tudi sred trdih Nemcev ne boji rotivnikom naših svetih pravic nasproti stopati ter jim olikorkrat jih kaka muha napade, resnico v ušesa tro-biti, od tega kraja nekoliko pišem in povem. — Na tukaj šni gimnazii se je — hvala tistim Nemcem. kteri drage Novice" , da vam kakor zvest sin mile y y y spoznajo da se moramo dokler hoćemo po kršanski šegi mirno in složno skupaj živeti, po vzajemni ljubezni med seboj porazumeti — že letos devet Nemcev slo- udeležilo; pa tudi je čista resnica, ako rečem venščine da so z veseljem poduk v blagoglasnem našem jeziku sprejemali in v njem večidel prav dobro napredovali. Al ...... ne le v poglavitnih in po postavi predpisanih pred-metih, kteri se kakor na drugih c. kr. gimnazijah temeljito učé, podučujejo se gimnazijalci po blagosti ča- stitega gosp. opata brez plačila tudi v drugih vednostih in umetnostih, to je v petji, risanji, telovadbi (turnen) za ktero poslednjo je bil to leto najlepši prostor pri- pravljen. petji izurjeni dijaki dobivajo vrh tega po njih sposobnosti za koralsko petje ali vès živež ali polovico v konviktu, ali pa kakošno drugo pomoč. Tudi drugim ubogim pa pridnim učencem daje večkrat v tednu kosilo in večerjo tukajšni samostan benediktinar- skega reda. Razun tega nauka se je vpeljal v našo gimnazijo tudi brzopis (stenografija) zarad očitne koristi, ki iz te umetnosti za šolo in za dandanašnje javno ljenje izvira. Uči se po Gabelsbergerjevi sistemi. V w ziv- Za V ce bi si ga ravno kdo želel ali v igri na kla- to učenje in za privatni uk v italijanskem in francoskem jeziku virji in goslih, se odrajta malo plačilce. Moj s tri pesme in godbe, ki v St. Pavlu prebivajo; kakor pogostne vaje v petji m glasbi y ljene muzikalne šole. nam ohranujejo imé že zdavnej hva- Kar se pa tiče stanovanja za dijake v trgu St. Pavla, kteri je od železnice dve uri v strani, pa ž njo po vsakdanjem poštnem vozu zvezan, je za to posebno skrbljeno po gojilnici (Knaben-Konvikt), ktera je v samostanu nalašč za gimnazijalce ustanovljena. Pa tudi v trgu je več poštenih in zmožnih hiš, ktere po goli prijaznosti do študentov iz svojih lastnih pridelkov delijo dobro in zadostno hrano s sta- niščem plače. Tudi in postrežbo vred za ali gold, mesečne so še posamezne uradniške družine v stanu y v posebno skrb vzeti fantičev, ki se jim zaupajo Končno naj omenim še eno reč, namreč izvrstno delav- ktero so osnovali g. opát za šolske kakor tudi za meo *) Drago! Vred. drali proti Barbanom. Zbralo se je tudi pri ti prilož-nosti proseško pevsko društvo pod vodstvom gospoda učitelja, ktero je prepevalo mnogotere cerkvene pesmi. Morje je bilo mirno, po osem ur dolgi poti došli smo tedaj v Barbane, kjer je bilo zbrano dosti ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. K véliki svečanosti so prišli trije viši dušni pastirji, namreč beneški patrijarh-kar-dinal, goriški nadškof in videmski škof. Tudi druzih duhovnov je bilo mnogo. Svečanost je bila nepopisljivo krasna, v slavo Materi Božji. V nedeljo zjutraj 16. av gusta smo se odpravili zopet proti domu. Mi pevci smo se tudi zdaj oglasili; ob petih popoldne smo došli v našo luko, z živili-klici sprej eti. Kaj pa pravijo naši bravci k temu, ako jim povemo, da nek star učiteljsk kopitar nam prepoveduje peti pesmi iz „Grlice slovenske"? Ali to, kar je natisnjeno za celi svet, sme kdo prepovedati samo nam ? *) Pivke sept mnogih krajih suša to leto delà veliko nadlogo ; tudi na Pivki jo skušamo, vendar z nekakim razločkom. Okrog Postoj ne je bil nektere krati dež, dasiravno ne obilen ; tedaj na poljskih pri-delkih ni očitne zgube, nekako srednjo letino so zda-jali; tudi senožeti so imele za silo mokrotě, tedaj je na boljših travnikih že otava pokošena, in se dočakuje nuka za tretjo košnjo. Letos se je na polji tudi več druge setve poskusilo, kakoršne do zdaj ni bilo toliko, strni- in celó ajde; obeta se, da te setve škega korenja, repe ne bodo šle pod zlo. Pri Hrenovicah je bilo menj dežja in tedaj se tudi na pridelkih zná slabeja letina. Najbolj suho je bilo okrog Slavine in Sempetra; ondi je tedaj vročina huje pritiskala njive in senožeti, m voda za ljudi in za živino se je mogla daleč iskati. Enako je pri Košani, v Vremah in pri Senožečah bolj slaba letina zavoljo suše. — Druge nadloge tej strani tudi niso popolnoma zanašale. Da je živinska kuga od Zagorja se tudi zatrosila v Petelinje in malo Pristavo, so „Novice" ob svojem času povedale ; če iz Beča pri Knežaku, kjer živina trem gospodarjem zboleva in pada, ne bo dalje segla nevarnost, bo pač dobro. Tudi ogenj se je pře- tečeni mesec pokazal na dveh krajih ; 10. avgusta proti polnoči je treščilo v Kleniku unstran Sempetra, in zgo-rele so tri hiše z vso zalogo; 25. popoldne se je užgal hlev pri Kozarji pod Postojno, in le hitra silnicami iz trga in s kolodvora je pogor odvrnila od pomoč z ga bližnjih hiš. — Pred nekterimi dnevi, 1. septembra po- poldne y o hudi nevihti je unstran Prestranka strela za- dela dve sestri, ki ste v mali dolinici stopile pod topol pod streho; obé ste padle na tla, ena je bila vsa omam- ena pa le deloma oprasnjena in še pri zavesti; se s težavo spravi pokonci, začne sestro tresti, ljena, ta tedaj dokler je ne prebudi ; tako ste se počasi vlekle do bližnjih hiš, in se rešile. Prva je zdaj popolnoma dobra, druga po hrbtu. ima pa se noge trde y in rudeca praska se zna Pred kacimi tremi tedni sta neki kmet in neki gojzdnar skupaj se zadela v predjamskem gojzdu; pred ko ne le po nesreči se je gojzdnarju sprožila puška in svinčeni drobiž je šel kmetu v trebuh; drugi dan je revež umri in zapustil vdovo stremi otroci. — Uni pot je dopisnik iz Planine govoril o planinskem in postonj-skem petji; omenim tù le, da pevca smo lahko posodili * Taka prepoved je presmesna , da bi jo verjeli! Morebiti ima stari kopitarček svojo „grlico", s ktero misli v kurnik zapreti „ slovensko", Vred. 293 iz Postojne drugam, ker domá smo razua njega še imeli V • V sicev petje in godbo, in sicer zadosti dobro o godu cesarjevem. eunjice; zavarovana ni bila vse kmetiško orodje, oblačilo vsem do zadnje ker je zmiraj denarja kaj Matij Iz Orehka pri Postojni sept PodsoviškL pomanjkovalo. Usmiljenja vredna je res ta vdova dobri ljudje ne bodo pomagali, mora beračiti. Tu ? ce Naj l/l VllAU I ** VO^VJIII V* WV^/V» V« J A ^ J * J J J JULIV/IM MVlUVibi« i.1 aj grajšak in poštar v Trstu, obče čislani gospod bodo častitim bravcem „Novic" vsi ti pogorelci srčno Ďolenc, je po kratki bolezni 29. avgusta v 73. priporočeni, posebno pa še imenovana vdova. letu svoje starosti mirno v Gospodu pal umnim Iz Kranj a sept. Prihodnjo nedeljo 13. t. m. gospodarstvom in bistro glavo si je pridobil lepo pre- napravi kranjska čitavnica shod v Velesovo ob pol V \JIXL £ JLL UlOliV v \J Ol JV j^a au.V a^J^v jva w ^ * - v^wtuívm ^uvu. » ▼ V jl O u y \J ^ \J m jJKJL ki je bilo skozi celo leto skoraj vsi vasi v dvanajstih bode ondi maša. Društvo ostane tam do mozenje, pomoč in zaslužek. Zagrebli so ga 31. avgusta na tu zvecer. kajšnem pokopali ? Vabimo s tem uljudno vse tukajšne in zunanje kamor ga je spremila obila mno- društvenike nase čitavnice, kakor tudi družnike druzih žica. Naj v miru počiva ! čitavnic. Iz Tominskega se naznanja „Naprej u m M0 JL Villi lil v ^^ ^ v% // 24. avgusta so izvolili v Tominu trgovca ) da Odbor čitavnice. Pagl Iz Ljubljane. Razstava kmetijska v Ljubljani bo na strelišču; vodstvo družbe streliške je prepustilo v ruzzi- a se za poslanca v goriški deželni zbor. Čudno so ta namen potrebne sobe družbi kmetijski, ktera je napali glasovi: Bolčanji so trdili g. dr. Rabel-na, prosila v vrtnarstvu ali kmetijstvu zvedene gospode: > advokata za goriško stran volj JJUiUčAUJl DU LI U.lil U.X. UûUU-aaj * * x "UMiuu r u. au auiv/u od kterega pa ne vemo, ali more preč. gosp. patra Benvenuta biti Koboridci s Cerklj JXCX , UUUUilUW O VWttiJttUi gosp. v. ^ « , A*uu. J_ x * Tominci videč, da imajo ti Fr. Souvan-a in gosp. Mat. Finca ; gosp F. Schmidta Seunig-a, gosp. And. Fleišmana ; vred gospod Pagl večino, popustijv ^^^, ------ kteremu pa so nekteri nasprotovali na vse kriplj da , gosp. pre vzamejo tegnejo s Koboridci in Cerklj volitev. Bog daj, da je dobra svojega možá, ki so ga mislili voliti, pod vodstvom gosp. And. Maliča oskrbstvo razstave. Ta razstavni odbor je v nedeljo ogledal lepe prostore po in končana je bila kjer ima biti razstava Kazalo pa je posto _ ; , m se posvetoval o vsem, kar je treba, da se dobro vredi izložba sadja, vrtnih in polj- T vlliv f . VA«J J VAM. JV V.*- w ^ - « ------j;--J - £---------# i ( . -------------__--------------~ J , * panje volivcev, da brez dogovora je vsak svojo — trobil. skill pridelkov, pa tudi kmetijskega orodja, mašin itd. Iz Tuhinj se naznanja „Danici" žalostni glas, Ako utegne za en sam dan tudi razstava goveje živine biti (kar bo že ob pravem času odbor na znanje dal), je da je 24. avgusta umri tudi bravcem „Novic" dobro znani pisatelj in skladatelj slovenskih cerkvenih pesem na dvoru strelišča tudi za to prostora dovelj. Razstavni prećastiti gospod fajmošter Luka Dol bil letu ze leta v pokoji in je po dolgi bolelinosti v 69 Rajnki je zbor je pri tem posvetovanj u poudarjal posebno eno svoj e starosti umri. Obila množica ljudst • i "I 1 • v v "v T • • v • namreč to, naj bi častite kmetijske pod- ni u nazna- mrlica spremila na pokopal domoljub Naj Iz tuhinske doline 4. sept. A so nam trije novi zvono vi (véliki t elita , mali pa 582 funtov) veličanstno želj o družnice, brž ko jim je mogoče nile: ali utegne iz njih kraja veliko ali malo v razstavo priti, da se odbor more po tem v svojih Na angeljsko pripravah ravnati ter skrbeti za več ali manj prostora. v miru poerv Je vrli 1061 nedelj ( srednji Gospod AntonSam svojem delu; tako lepo so ubrani, da smo jih vsi veseli, kakor smo hvaležni prečastitemu gosp. fajmoštru „Novice" razglašajo to željo častitim kmetijskim poddružnicam, pa tudi drugim gospodarjem kranjskim LA JLL Lvy V / VUll^aUOlUV uííuivuií* j ^^ ^O ^VO^VUttlJ^Ul AVJL ChLl J OJLVIJJU j je zopet skazal mojstra v kteri mislijo kaj več v razstavo poslati, naj kmali na- povejo le to, koliko po primen utegnejo poslati. Slišali smo, daje si. ministerstvo že predložilo tu, ki tako marljivo skrbi za olepšanje cerkve; svoje predloge Njih Veličanstvu zastran dovoljenja po- zvonik je za 2 sežnja povikšan in nova ura od mojstra trebnih učiteljev za višo realko ljubljansko. Pirea iz Krope ga kinči. Vse to je Tuhincom mnogo stroškov in delà prizadjalo, toda vse je bilo pozablj Osnova pravil za matico slovensko je gotova. Drugi pot vec o tem. 13. avgusta, ko so okoli osme ure zjutraj novi zvonoví peli tej priložnosti bila je posvećena tudi podob dodaj a K poslednjemu dopisu iz Bleda nam gosp. Rikli da med bolniki, ki so prišli iz tujih dežel prečiste Device Marije menj ako v daroval, ki > Idi je pusveucutt tUUI puuuua U.UU.OJ«», KA(* uigu wv^xxxxxxx, XXX OU JfJXXOll IZi LUjlll U-CZiCX kteri je TOleten fant 36 ru- zdravja iskat na Gorensko v njegovo kopališče z mrzlo xxi^xijcuw v uaiuvai , xxx ox jih je bil S S V O j O pridnOStjvy V ., J- —---- , ^xx V.XXW, V, XX mladih letih kot vojak pridobil. Bog daj še kaj tacih tanec, en Dalmatinec, en Erdeljc, razun teh mnogo fantov ! I Dunaj čanov, Veronezev, Tržacanov, Stajercov in Ko- vodo ; je en Anglež dva Prusa, en Grk, en Neapoli- Iz Sele 3. sept. A. St. Nismo še pozabili veli- rošcev — v vsem skupaj 52. Iz Ljubljane sta bila čega požara, kar nas zadene zopet nesreća. 2. dan tm. dva in iz Notranj skega ^ dva. Vsi bolniki so veseli raj-okoli ene ure popoldne nevihta pridrvi od Triglava čez skega bleškega kraja, čistega zraka in bistrih vodá Ratitovec in Miklavževo goro; tukaj je toča med gjLkU^Ci MlVOiW^W 1V1 tij C«J Vl^tV^W 4UJl CVLXC4 JLJUL UIOU.IU V KJVACL y hvalijo tudi Riklitovo napravo, v kteri je že marsikdo dežjem šla, tedaj ni naredila škode, v Dolenjivasi, dobre zdravje zadobil, ki ga je drugod brez vspeha iskal. četrt ure od Sele, je pa do čistega poljske pridelke po- Zdravilna moč merzle vode je neprecenljiva v mnogih hlestila; samo to je bilo še dobro, da je bil ondi oblak boleznih; al bolezen in bolnik morata biti taka ozek, zato tudi ni na široko polja poškodovala. — Ravno vjemata s tem zdravilom. Za vsako bolezen > da se in za o nevihti je v Spodnje Lajše, pičlo uro od Sele v Fajfarjevo hišo strela udarila, in v tem hipu so bile zavarovano cele spodnje Lajše v ognju; pogorelo je 6 kajž in dvoje kmetij; xvxxxctxj . ÍJ yJKJj aaxvux ^ ^ ^ x y x. i«uauuiuuw ^uuuau ; ki je imel 10 SČj. IVICU gotovo letos začela. — Ni davnej, 36 predlogi, ki jih je Njih veličanstvo izročilo zboru, kar so v Trstu dodělali vélik žiten magacin po neki jih je bilo 10 popolnoma tako sprejetih kakor so bili izročeni, marsikaj pa se je premenilo v ostalih 26tih Med novi Devauxovi osnovi, ki se „silo" imenuje tem magacinu se spravi 473.000 vaganov žita. Stroškov delo je celo končano, tako, da ne bo ministerskih konje zidanje prizadjalo blizo 800.000 gold., kar je veliko ferencij. Zborove sklepe so vsi pričujoči podpisali razun cenejše, kakor se sicer delajo taki magacini za blago. Na Ř e k i je bila 27. avgusta dovršena viša gimnazija, vladarja badenskega, Meklenburg-šverinskeg weimar keg in waldeškeg učenci pa niso hoteli priti v dvorano, kjer bi se jim razprava na znanje dala Kralj O J VY Cl LUCW - pruskému se je končna je pruska vlada velika bile imele deliti nagrade, dokler ni bilo v njej Stros- nasprotnica predlogom, ki jih je cesar avstrijanski o majerjeve podobe, ktero so jim od nekod morali pri- prenaredbi nemške zveze nasvetoval vladařskému zboru nesti. Ponoći so potem na ulicah ujeli in zaprli štiri vedilo se je že brž iz začetka; da pa nasprotovanj preglasne učence, druge so razkropili. — y . --------- -----------J ---~ — —V) Indep. belge" tako deleč sega, da vlada pruska pripoveduje, da bode v Pešti pod predsedništvom Nj. doma kralj- Veličanstva zbor najbolj izobraženih političnih klep y da y se v moz, da bi se vendar naposled že razmotalo ogersko vprašanje. svojem razpisu žavni zbor pruski in nov ko pust naznanja nena- od y dne t. m. celó to dodaj dan j Ker so se lani usmiljene sestre odpovedale oskrb- y očitno v da kar se je ništvu bolnišnice v P ragi, jc -X. VXCVXX \>. XXX. UOfti k/XXXÍ zopet vlada po nekdanji navadi v svoje roke vzela. Je dan t. m. oskrbništvo in Da ni brez nevarnosti spati na.se ni ci (svislih) xs a> 1x1 aie v fXl JLUJOlil 0|JC4iii xx« . o v xx x v x ^o y xoxxxx j , kjer j kamjíxkt xxx uui v^x xi \j u m txxxivv^ j x ci^jL-L/jjl j cild. Z^áíXIVJ VIčlU.i.11 U. U.- je predišeče seno nakupičeno, skusil je na smrt ne- najski list „Wien. Abendp." to besedovanje prusko oštro davnej nek star mož, kteri potovaje skozi Beloves na pretresa. Kaj bo dalje iz tega, bo prihodnost kazala. Vse nihče (j nokar v Frankobrodu sklenilo, „žuga spodkopati moc in Evropi" adjal prusko v Nemčii ni. Po takem je Nemčij in severno stranko) razceplj lClf A A/i an A Kavi/1v\ a frv U/no.^ zdaj tega se pač na dvoje Zato vradni du Českem je prosil gospodarja, naj mu clovoli ; da gré na to postopanje pruske vlade pa je neki voda na mlin senico spat. Ko čez nekoliko dni hlapci premetavajo Napoleonov, ki tudi je pisano gledal vladarski zbor v Brž ko ne mu je dišeče Frankobrodu; zato se govori od neke zveze prusko-fran seno, naj dej o mrliča v njem senó omotilo možgane tako, da je umri za mrtvudom. cozke y kteri se Goveja kuga v doljni Avstrii je dosihmal v 38 vaséh in 158 hlevih napadla 470 goved, izmed kterih so dozdaj dodaj še tudi zveza ruska. Al vse to ./Jlll^U. IVICI 111 - JL JLi Rusk ega, ou oixox, vici v^čtioivi lUvtlZí Zićipu V tSULlJtí, so pa bolnih da 48 polkov (regimentov) reserve se ima vverstiti v govonce časnikarj se da se jih je ozdravilo 15, poginilo 275, sumljivih 387. v se 175, pobili ; gotovega nihče ski ukaz zap ove duj Galicii je že skor jenjala y na djansko armado, ki bo po tem za več kot 100.000 mož Ogerskem je še zmiraj dosti imajo. — Iz Ogerskega močneja. Da bi se potolažil punt na Poljskem in na- o letošnji nadlogi pripovedujejo časniki, da ljudjé travo pravila zadovolj nost med Poljaki, se govori tudi da jedó, mrho 3 li I JL 11UU1V/^1 X A J^ VJ V VA VIJ V^J v/ VMUlillXl^ ViW J ^^J v VI WY V w T XXLV ^^VWV J -l^VV«. JL. v l I CVXVi. ^ V Ull tlllll 4 11C1 ker nimajo kruha, svinje pa mesó, ker pobirajo bode ruska vlada vsem svojim narodom ustavo dala in lili li^ dlDJ6 SO tako dr£l££ô kakor konj I y v/ & VJ giuo^v» JL vaj aaum ou jjvo^wuv oaiuvotvj ii\jol. Jl. wxjoxvu ±\>l U.01U j JVJ Nek Oger je Ogru ponujal konja za lončeno pipo (fajfo), ga je vodil pogumni Tačanovski, so Rusi popolnoma po 26 grošev. Poljakom še posebno samostojnost. Poljsko krdelo ki ? pa je mu ni hotel dati za-nj. Erdeljci pomagajo, kar morejo nesrecnim Ogrom, pa tudi Hrvatje, ktere obsega krona ogerska in kterim so tudi Ogri pomagali leta zmagali 1860, ne zaostajajo v milodarih; mestni odbor je v seji 2. dné t. m. sklenil, naj se revežem pomaga iz mestne dnarnice, po ćasnikih razpiše béra po celi deželi, na-pravijo velika beseda in še druge veselice, ter, kar se skupi, daruje Ogrom. — Mnogoveljavni državni poslanec Listiiica vredništva. vseh „Novicam" poslanih clop ko bo mogoce. Nikakor nam ni bilo mogoce te dní sov danes natisniti ; pridejo tedaj brž Kurs i na Dunaji 8. septembra. 5 0 0 metaliki 77 fl. 70 kr. dr. Smolka v Lvovu y kteri ? kakor pravijo > ze vec Narodno posojilo 83 fl. 60 kr. Ažijo srebra 11 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 33 kr. mescev ni bil popolnoma zdrave pameti y ampak ves otožen in zamišljen (smrt žene njegove pred dvema letoma in da sta mu dva sina pobegnila na Poljsko v Loterijne srećke: b oj ? ga je nek vsega potrlo) y si je 31. dan u. m. s V Gradcu na Dunaji 5. sept. 1863: 45. 55. 88. 90. 19. 12. 30. 66. 45. 35. britvo hotel vrat prerezati, pa mu ni obveljalo ; našli so ga vsega krvavega, pa vendar se zivega; hitra ^v« ? Kj vu ivi ? i»* t v ^ mm y j^s ui ▼ v ix vxi^i. ^ v » ^ j jp 0 ÏÏ10 C ga je rešila samomora. Drugi pa pravijo , da n jegovo Prihodnje sreČkanje v Gradcu in na Dunaji bo 12. sept. 1863 V Trstu 2. septembra 1863: 72. 25. 70. 80. 73. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 12. septembra 1863. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef BlasDik v Ljubljani.