oZ?rim.it &ki tednik HUSTR0VAI1I LIST ZA MESTO IN DEŽELO lil Številka 84 Leto VII Posamezna številka p o 2 Din Izhaja v četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal ž»ev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393. Ubogi Mortimer Ljubljana, 29. avgusta 1935 Naročnina za četrt leta 20,- Din, za pol leta 40.- Din, za vse leto 80.- Din. V Italiji za vse leto 40.- lir, v Franciji 50,- frankov, v Ameriki 2l/2 dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko. moza Tragična usoda Zaljubljen v voščen ki je kip. (wi) Kjtibenhavn, avgusta Mortimer . .. Mortimer ... Ali ni bilo tako ime nečaku viteza Pauleta, saščitniku Marije Stuart, škotske kraljice, ki so jo Angleži vjeli in obgla-vili? Mortimer, vroči oboževalec lepe kraljice, tisti, ki je žrtvoval svoje življenje, samo da bi rešil kraljico? Morti-mer, ganljivi junak v pretresljivi Schillerjevi tragediji o nesrečni škotski vladarici? ... Da, on je to . . . A kaj ima opravka s sedanjostjo? Saj je vendar minilo že nekaj stoletij, kar je angleška kraljica Elizabeta velela odsekati svoji tekmici glavo, da utrdi veličino svoje domovine! Da, res je. In vendar je spet oživel duh nesrečnega Mortimerja, oživel v tako čudnih okoliščinah, da ... Toda začnimo rajši od začetka. Leta 1923. je živel v Kjobenhavnu neki bančni uradnik, Henry Steli po imenu. Po rodu je bil Švicar. Čeprav je bil podanik nevtralne države, se je vendarle udeležil svetovne vojne, in sicer na strani zaveznikov v francoski armadi. Dobil je nevaren strel v glavo in se je vrnil v svojo domovino. Tam se mu je rana kmalu zacelila in vse je kazalo, da ne bo nikakih posledic. Zakaj v njegovem obnašanju ni nihče ničesar opazil, kar bi zbujalo le najmanjšo bojazen. Dokler se ni deset let po končani svetovni vojni začela dogajati s Henry-jem Stellom čudna izprememba. V Kjobenhavnu je imel takrat neki Walpole znamenit kabinet voščenih kip-cev, skoraj izključno delo svojih rok. Stanoval je tik zraven tega kabineta. Po golem naključju je nekega dne zašel tja Henry Steli... in s tem se je stvar začela. Od tistih dob je bil bančni uradnik redno vsak teden enkrat v gosteh pri voščenih kipcih, in vselej je odhajal čudno vznemirjeni in nervozen. Po navadi je trajalo po več ur, časih tudi vso noč, preden se je pomiril. Toda nihče ni temu pripisoval posebnega pomena, posebno zato ne, ker je bil Steli po prestani »krizi« vselej spet popolnoma normalen. Naj lepša vseh žena... Le staremu \Valpolu se je vedenje njegovega obiskovalca začelo dozdevati nekam čudno. Gledal je, kako prihaja točno ko ura vsak teden v njegov kabinet in potem po cele ure zaverovano strmi v voščeni kipec škotske kraljice. Iz početka se je Walpolu še dobro zdelo, da je delo njegovih rok tako pri-mamljalo njegovega obiskovalca. Toda 8 časom mu je začel čudni možak postajati le preveč skrivnosten, posebno POSADKA NIČ VEČ V NEVARNOSTI! Doslej je bilo moštvo vsake podmornice, ki se je potopila, obsojeno na pogin. Zdaj so pa Nemci izumili pripravo, ki bo mornarje obvarovalo utopljenja. Priprava sestoji iz posode s kisikom, majhne maske in naočnikov; vse to bo pripravljeno v podmornici, kakor nekak rešilni pas, ki si ga bodo mornarji opa-sali, kadar bi se začela podmornica po-topljati. — Na naši sliki vidimo, kako *e dva mornarja rešujeta s to napravo iz potopljene podmornice. dobil v vojni strel v glavo. — Sedem let pozneje... ker ga je nekajkrat slišal, kako je mrmral pred kraljičinim kipom nerazumljive besede: Najlepša vseh žena, kar jih živi, je tudi najnesrečnejša med vsemi... Staremu Walpolu se še sanjalo ni, da je čudaški občudovalec škotske kraljice citiral pretresljive besede iz Schillerjeve žaloigre »Marija Stuart«. Zato mu je pa tem manj ostalo prikrito, da je ta tujec v pravem pomenu besede kar gorel v ljubezni do voščene kraljice. Šele dosti pozneje so se psihiatrom odprle oči, da je Henry Steli že takrat živel čudno dvojno življenje: večji del kot popolnoma normalen in vesten bančni uradnik, redno enkrat na teden pa kot Mortimer, mladi Schillerjev junak in neuslišani oboževalec nesrečne kraljice Marije. Dokler ni popolnoma utonil v Mortimerju, kraljičinem vitezu, ki se je odločil, da bo izvoljenko svojega srca rešil pred smrtonosnim preganjanjem angleške Elizabete ... j\oč groze’;___________________ Nekega dne je Stell-Mortimer spet prišel, da bi opravil svojo tiho pobožnost pred oboževano podobo. Toda kabinet je bil zaprt, na vratih je pa viselo obvestilo, da ga bodo odprli šele čez nekaj mesecev, češ da so kipci potrebni popravil. Kaj se je takrat zgodilo s Stellom, lahko samo ugibamo. Vse kaže, da se je bil že tako vživel v vlogo Mortimerja, da je mislil, da bodo zdaj Marijo Stuart na ukaz kraljice Elizabete zdaj zdaj obglavili in da je napočil skrajni čas, če hoče ljubljenko svojega srca še rešiti .. . Prav tako kakor jo je hotel tudi Schillerjev Mortimer še v poslednjem trenutku obvarovati pogube .. . Naj bo že tako ali tako, nekega dne je Walpola zbudil čuden žvenket, kakor bi kdo razbijal okna. Ves v strahu, meneč da so vdrli tatovi in mu hočejo odnesti dragoceno zbirko voščenih figur, je skočil stari Walpole iz postelje, vzel revolver in odhitel čez hodnik v kabinet. In res je videl, da so steklena vhodna vrata razbita, razbita pa tudi steklena omara, kjer je bil spravljen kip Marije Stuart. Vlomilec — v temi ga Walpole ni spoznal — je voščeni kip vzel v naročje, ga stiskal k sebi in zmedeno deklamiral: Kaj mi bo brez tebe to življenje, , ljubezen moja! Naj i>es svet propade, naj privihra potop vesoljni in vse ugonobi, kar diha — kaj meni mar! Prej ko se tebi odpovem, grem rajši v smrt! Walpole ni kajpada razumel niti besedice. Vedel je samo, da mu hoče nekdo odnesti njegov kip. Vrgel se je proti njemu —■ a tedaj je že počil strel, in z razbito glavo je telebnil s police kip angleške kraljice Elizabete, ki je nekoč dala obglaviti Marijo Stuart. Vlomilec je pa rjovel in besnel: Proč, kraljica, proč, hinavka, proč! Kdo si, morilka? Kaj mi lahko daš? Tedaj je zagledal starega Walpola, ki mu je očitno hotel vzeti njegovo škotsko kraljico. Drugi strel je počil — in oblit s krvjo se je \Yalpole zgrudil na tla... Strel je privabil Walpolovega sina. V paničnem strahu je planil po stopnicah na cesto in priklical policijo. Toda le s težavo so blazneža ukrotili in ga odpeljali v preiskovalni zapor. Tam so našli pri njem neko sliko Marije Stuart in več ljubavnih pesmi, posvečenih škotski kraljici; pod vsemi je bil podpis »Mortimer«. Policiji tedaj pač ni ostalo drugega — v vlomilcu so med tem že spoznali bančnega uradnika Henryja Stella — kakor da ga pošljejo v opazovalni oddelek ... Henry Steli se je bil docela izgubil v Mortimerju; še danes živi v prepričanju, da je bila škotska kraljica njegova ljuba in da jo je samo on rešil pogube ... * Te dni smo brali v danskih časnikih tole kratko novico: V Datvsonu pri Klondyku (V. S. A.) je umrl večkratni milijonar Arnold Steli. Vse svoje imetje je zapisal nečaku Henry-ju Stellu v Kjobenhavnu. Dedič je pa neozdravljivo bolan; sedem let je že zaprt v umobolnici... Ko smo brali to kratko vest, smo se spomnili tragedije, ki se je odigrala pred sedmimi leti v Walpolovem kabinetu voščenih kipcev, in smo jo zapisali po takratnih poročilih v časnikih. Nesrečni Stell-Mortimer pač nikoli ne bo izvedel, da je postal milijonar ... mn i SCHICHT0V0 TERPENU NOVO MI LO Moje perilo — moj ponos moje milo — varuh perila! .. in za namakanje Ženska hvala darstvu, čeprav je solnce pripekalo, da je bilo kaj. Londonske ulice so umaza-nejše od newyorških, toda tamkajšnje dame manj zehajo. Drugič pa o čem drugem, dragi bralci.« Pika in konec. Samo osem vrst — a Američanom je bilo do teh osmih ali desetih vrst več kakor do vseh drugih dolgoveznih političnih in gospodarskih poročil, ki jih je njihov časnik prepoln sleherni dan. * Nekega dne so Rogersa vprašali, ali kaj bere romane. »Seveda, vsak dan,« je odgovoril humorist. »Senzacijske časopise zjutraj pri mleku ...« Svoj nagrobni napis si je sam sestavil: »Svoj živ dan sem se norčeval iz ljudi — sovražil nisem nikogar.« Rodil se je leta 1879., poročil pa leta 1908.; imel je dva sinova in hčer. Predsednik Coolidge mu je nekoč dejal, da bi ga postavil za guvernerja v Oklahomi. »Hvala,« je odklonil šaljivec. »Guvernerja imam že sam: svojo ženo!« (Besedna igra: governor je naš guverner, upravitelj, vladarjev ali predsednikov namestnik, zraven pa tudi vladar, ukazovalec. Op. ured.) * Kako priljubljen je bil Will Rogers in kolik ugled je imel med svojimi rojaki, je pač najlepše pokazala njegova smrt. Ko se je te dni sestal ameriški kongres (obe parlamentarni zbornici), so poslanci in senatorji njemu na čast eno minuto molčali. Prejšnjo nedeljo so se pa duhovniki vseh ameriških cerkva v svojih pridigah spomnili velikega pokojnika. APARATE, KI STOKRAT POMNOŽE JAKOST GLASOV, je dobilo nemško letalstvo. Z njimi slišijo še tako oddaljeno brnenje letalskih motorjev. Ti aparati bodo velikega pomena, če bi kdaj prišlo do vojne. — Naša slika kaže letalca, kako prestreza za aparatom glasove iz zraka. (q-p) Newyork, avgusta Z Willeyem Postom, slavnim enookim ameriškim letalcem, ki se je te dni ponesrečil na Aljaski na poletu iz USA v Rusijo, je strmoglavil v smrt tudi njegov edini spremljevalec Will Rogers, najznamenitejši ameriški humorist, uradni šaljivec Združenih držav, če smemo tako reči. Sodeloval je pri nič manj ko 200 ameriških časnikih, dan za dnem jim je pošiljal svoja duhovita poročila in kramljal o vseh mogočih rečeh. Zraven je sodeloval tudi pri radiu; njegova »predavanja« so bila za preprostega Američana prava vsakdanja hrana. Zato ni čuda, da je služil debele denarje, toda kot izredno dobrosrčen mož jih je skoraj vse podaril dobrodelnim ustanovam, najrajši tako, da javnost tega sploh vedela ni. Rekli smo že, da je Will Rogers sodeloval pri nekaj sto ameriških časnikih. Njegova poročila so bila kaj svojevrstna; kakor nihče drugi je znal za' deti bas tisto, kar Američana najbolj užge. Za primer tole poročilce o njegovem obisku na Angleškem: »Na čajanki sem bil pri lordu X., ki še ni odkril Amerike. Kajpada sva govorila o golfu in o političnem gospo- Kmetsko dekle, ki jo je vzel veleindustrij ec, drugo pa guverner (m-i) Rim, avgusta ORIGINALNE FRIZURE Neuryorški damski frizerji zmerom kaj novega odkrijejo. Na gornji sliki vidite dva modela, ki sta dobila prvi nagradi na nedavni mednarodni razstavi frizerske umetnosti v Newyorku. Blizu Rima, sedem in petdeset kilometrov stran, sta dve vasici, kamor zahajajo slikarji vsega sveta. Prvi vasi pravijo Anticoli-Corrado, drugi Saraci-nesco. Tam so ženske nežne in drobnih kosti in prekrasne, mandljaste oči imajo. Sami izredno lepi in plemeniti tipi so. Zato pač ni čudno, da prihajajo iz Rima in od vsepovsod umetniki semkaj iskat svojih modelov. Že marsikatero dekle iz Anticola-Cor-rada je napravilo prav imenitno kariero, kakor bere človek o njih samo v romanih. In vendar je prava božja resnica, kakor je resnica, da se v teh vaseh podeduje poklic modelov iz roda v rod. Vojvoda in prodajalka cvetic Prav zanimiva je kariera gospe L., najbogatejše Rimljanke. Rodila se je v vasi Saracinescu. V Rim je prišla nekoč prodajat cvetlice, zakaj mnogo je bila že slišala o slikarjih, ki prihajajo na Piazzo di Spagna iskat modelov. Tam je prodajala, kakršen letni čas je pač bil, vijolice ali pa druge cvetlice. Toda nihče se ni zmenil zanjo. Napočila je zima in z zimo je prišel dež v Rim. Dan in noč časih lije iz oblakov, ceste so pod vodo, pa tudi na marmornate stopnice, po katerih postajajo in ponujajo dekleta svoje bomo cvetje, je lil curkoma dež. Mimo idočim se vsem mudi, nikomur se ne ljubi kupovati cvetk. Naši deklici je bilo marsikdaj hudo mraz, toda lepega dne se je kar pogumno zatekla v kavarno in jela ponujati gostom cvetlice. Med gosti je slučajno sedel neki vojvoda, in ko je pristopila deklica k njemu, se ji je zagledal v velike skrivnostne črne oči, zagledal se je v njen zagoreli obraz, obraz kmečkega dekleta. Vse rože ji je odkupil, potlej jo je pa prijel za roko. Zdrznil se je, ko je začutil njeno ozko, fino zapestje .. . Prihodnji dan je poslal dekle v najbolj gosposki dekliški zavod. Tam «e je naučila pisanja in čitanja, petja in godbe. Ko je zapuščala dekliški zavod, je stala na pločniku popolna dama. Resneje se je prelevila v igralko, še kesne-je je pa njena ladjica pristala v zakonskem pristanišču. Poročila se je z nekim rimskim industrijcem. Vsi rimski umetniki poznajo povest gospe L. in v njeni rodni vasici sanjajo vsa mlada dekleta o taki sreči, kakor je srečala njo. Kmetsko dekle se poroči s kraljevim namestnikom Kariera mladega kmečkega dekleta iz Anticola-Corrada, ki se je poročila s kraljevskim namestnikom R., je pa go- tovo še imenitnejša. Kraljevski namestnik je kot zasebnik slikar. Tako je nekoč slišal o lepoticah v Anticoli-Corra-du, pa se je brž odpravil tja, da bi si poiskal dekle po svojem okusu. Našel je model in se je tako navdušil zanj, da je ostal dalje časa v vasi kakor je bil nameraval, in lepega dne se je s kmečkim dekletom njeni nič tebi nič poročil. Leta so minevala in slikar je postal kraljevski namestnik v Afriki. Tam še zdaj živi presrečna zakonska dvojica, slikar in model, pravilneje namestnik in njegova žena. Dekletovi starši so ostali preprosti kmetje in nič na svetu ni tako vabljivo zanje, da bi jih moglo izvabiti iz domače vasi. Sanjajoča vas Tam v teh dveh vasicah vsi sanjajo: modeli in slikarji; slikarji sanjajo o modelih, ki jih bodo tam našli in ki bi jim pomagali do slave, modeli pa sanjajo o slikarjih, ki bi jih vzeli za žene. Tudi deca sanja. Sedemletni pritlikav-ček Franco, ki sta mu oče in mati slikarjem za model, tudi sanja, da bo nekega dne prišel nekakšen veliki gospod in ga bo vzel v mesto, v tisto mesto, kjer lahko človek je in pije, kar ga je volja in kolikor ga je volja. In potem ... da, potem mu bo tisti veliki gospod kupil lepo svilnato srajco in zelen klobuček s prekrasnim fazanovim peresom, takšnega, kakršnega je imel slikar s Tirolskega, ki je bil lani v Anticolu-Corradu ... ZA 650 MILIJONOV NAKITA. Ondan so priredili ples v velegaspo-skem lovskem, klubu v Londonu. Udeležilo se ga je 40 uglednih dam iz najimenitnejše londonske družbe. Ves nakit, kar so ga imele na sebi, cenijo na dva in pol milijona funtov (okoli 650 milijonov Din). — Naša slika kaže (na desni) Mrs. Davisovo; njen nakit je bil najdragocenejši med vsemi. Vraže pri Angležih Zakaj ni dobro pod lestvjjp iti ati pa trem cigareto prižgati (š-p) London, avgusta Vraža je povsod doma: v napredni, civilizirani in kulturni Veliki Britaniji skoraj nič manj kakor v Srednji Evropi, in tam malone prav tako kakor pri vas »Balkancih«. Tako na primer Angležinje ne pre-neso zelene barve; čeprav bi se njihovi polti in plavim lasem prav lepo podala, se je vendarle ognejo, ako le morejo. Zakaj? Ker so prepričane, da to nesrečo prinese. Bog ne daj, da bi šel Anglež kdaj pod lestvijo! Tudi jaz — pa nisem babjeveren! — ne grem nikoli (gotovo uganete, zakaj). Kako smo veseli, če ubijemo kozarec, čeprav je še tako dragocen: to srečo prinese. A gorje, če gre zrcalo v kose: sedem let nesreče! Znani vzklik: »Moram potrkati ob les!« kadar omenimo kakšen srečen dogodek^ nam je prišel že tako v navado kakor »Hvala!« ali »Dober dan!« Vse to je ostanek poganstva z lepo porcijo otročjosti. Če bi utegnili iti vsem tem stvarem do dna, bi morda ozdraveli od teh nevšečnosti, ki nam časih grene življenje. Tako se na primer spomnim, da sem se še otrok nekoč peljal s svojo babico na deželo. Ko je napočil petek, sva vožnjo prekinila in prodajala ves dan dolgčas — dokler ni prišla sobota. Potem šele sva spet stopila v vlak. Priznali mi boste, da takšno potovanje ni praktično. * Gotovo tudi veste, da ni dovoljeno prižgati treh cigaret z eno samo vžigalico ; najbrže pa ne veste, da sega ta vraža tja v bursko vojno med Angleži in Južnimi Afričani v začetku tega stoletja, ko je vojakom zmanjkalo žve-plenk. Angleži so takrat opazili, ko je ponoči kdo v strelskem jarku prižgal cigareto in ponudil ognja svojemu sosedu in potem še tretjemu, da je le-tega soyražnik zmerom ustrelil. Neki humorist, ki sem mu pravil o tem, mi je povedal, da je bil v burski vojni sovražnik zelo blizu angleškim strelskim jarkom. Pri prižigu prve cigarete je Bur vzel puško v roke, pri drugem je prislonil in pomeril, in pri tretjem je sprožil. Tako je nesrečni tretji kadilec po nedolžnem moral v smrt, ki sta mu jo »prižgala« njegova dva tovariša. Nesrečni forelt Zakaj naj bi bil ravno petek nesrečen dan 9 — Če se mislite odvadite kaje, začnite rajši v sredo! Praznovernost je že zdavnaj obsodila petek, da je najnesrečnejši dan v tednu. V tem je samo toliko resnice, da je tes neki dan v tednu nesrečnejši — da se tako izrazimo — od drugih; zakaj teden ima svoj ritem, ki ga narekuje, denimo, socialna ureditev našega življenja. A da bi moral biti ravno petek tisti nesrečni dan?! Ne, petek je dosti boljši kakor glas, ki gre o njem. Pravi nesrečni dan v tednu je pa na videz nedolžni torek. Tako vsaj uči za to presojo najbolj poklicana znanost, statistika o nesrečah. V neki tovarni so si dalj časa zapisovali vse nesreče, ki so se v njej pripetile, in točno zabeležili tudi, kateri dan v tednu so se zgodile. In tedaj se je pokazalo, da dan smole nikakor ni razkričani petek, temveč torek. Od 100 nesreč jih je prišlo povprečno na: nedeljo........................1 ponedeljek....................17 torek.........................19 sredo.........................18 četrtek.......................17 petek soboto 17 11 Gornja razpredelnica nam vrhu tega pove, da tudi ponedeljek ni nič slabši od tedenskega povprečja. Dokaz, da mu po krivem očitamo njegovo manjvrednost, ko govorimo o »mačkastem« ponedeljku; mislimo namreč, da bi moralo tudi število nesreč biti merilo za to lastnost. Toda če razumemo pod tem »mačkom« lenobo in malomarnost pri delu, nam da statistika prav. Saj je čudno, da ne moremo po poldrugem dnevu počitka doseči svoje največje tedenske zmožnosti, res je pa le. Mogoče da smo od nedeljskega izleta še utrujeni, ali od »kroka« neprespani, ali se pa moramo (prav tako kakor po končanem dopustu) šele prav vživeti v delo: obračajmo kakor hočemo, priznati moramo, da je ponedeljek najslabši delovni dan. Naj spet številke govore: Od 100 kosov, izdelanih v omenjeni tovarni, jih je prišlo na: nedeljo ..... 3.6 ponedeljek .... 12.9 torek.............16.0 sredo.............17.1 četrtek...........16.8 petek.............16.7 soboto............16.9 S samo 12.9% stoji tedaj ponedeljek prav spodaj v lestvici našega tedenskega ustvarjanja, najvišji vrh pa doseže naša delovna sposobnost v sredo. Na to skoraj gotovo še niste mislili. Zakaj smo v sredo najbolj porabni? Pač zalo, ker smo se že lepo vživeli v delo, ker nam prejšnja nedelja ni več v kosteh ne prihodnja v mislih. To si velja zapomniti. Ali niste še nikogar slišali, kako se je zaobljubil, da bo v ponedeljek začel novo življenje, da bo, denimo, takrat nehal kaditi? Kajpada je vse skup padlo v vodo. (Ne zamerite, če smo nemara tudi vas zadeli.) Ni čudo, saj je ponedeljek najtežji dan za takole preizkušnjo volje, najneprimernejši za posebno velike reči. Drugič, če dovolite, rajši v sredo! ( u-i) »NAŠ JADRAN« V LJUBLJANI Kdor želi imeti jasno sliko o lepotah in bogastvu našega Jadrana, naj prihiti od 5. do 16. septembra t. 1. v Ljubljano, da vidi veliko pomorsko razstavo pod naslovom »Naš Jadran«. Oblastni odbor Jadranske straže in ljubljanski velesejem že skoraj leto dni organizirata to zelo zanimivo in za gospodarski razvoj našega Jadrana važno razstavo. Udeleženci kongresa Jadranske straže in obiskovalci ljubljanskega velesejma bodo imeli priložnost, da v kratkem času spoznajo ne samo delovanje naše velike organizacije Jadranske straže za propagando Jadrana, ampak da spoznajo tudi bogastvo Jadrana v vsakem pogledu. Vsak obiskovalec se bo mogel seznaniti z zgodovino, zemljepisjem, meteorologijo, jamarstvom, z rastlinstvom in živalstvom, pestrostjo in slikovitostjo narodnih noš in običajev ter z razvojem pomorskega in tujskega prometa na našem Jadranu. Posebne oddelke tvorijo umetnostna razstava »Naše morje«, gospodarski razvoj našega Jadrana ter raznovrstne žive ribe in druga bitja z dna morja. Obiskovalci imajo na železnicah po-lončno vožnjo, tako da je tudi najširši javnosti omogočen ogled prireditve. Na odhodni železniški postaji je treba po- Banka Baruch sl, Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064 64. Bruxelles; Holandija, št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxemburgu: št. 5967, Luxemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice leg celega voznega listka kupiti še rumeno železniško izkaznico za Din 5.—, ki potem skupaj s potrdilom o obisku velesejma velja za brezplačno vrnitev. 50% popusta na železnicah je dovoljeno vsem obiskovalcem jesenskega velesejma v Ljubljani od 5. do 16. septembra. Za polovično voznino zahtevajte na postajni blagajni železniško izkaznico za 5 Din. LETOŠNJI JESENSKI VELESEJEM »Ljubljana v jeseni« bo prirejen od 5. do 16. septembra v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okvirju tega velesejma bo velika Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskim življem. Jadranska razstava bo zelo obsežna, saj bo zavzemala 3/4 velesejemskega prostora, ki meri 40.000 m2. Poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, ki bodo obsegale industrijo, obrt, arhitekturo, esperanto, perutnino, kunce, koze, ovce itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in pester ter bo točna slika pridnega in tihega snovanja ter smotrnega dela naših ljudi. Bankirjeve počitnice Za dopust ni šel v kopališče ne na morje, temveč — v cirkus za klovna (q-p) Spokane (USA), avgusta V malem mestu Spokaneu (država Washington) imajo banko. Njen ravnatelj se piše Harper Joy; po sodbi vseh meščanov je odličen bankir. Kadar rečeš o denarstveniku, da je odličen bankir, pomeni v Ameriki, da ima sive lase, široke kretnje, ljudomile manire, najmanj dva telefona na svoji pisalni mizi in med zobmi velikansko cigaro. Če vrhu tega še igra golf in poje v nedeljo na koru, uživa med ljudmi neomejeno zaupanje. Vsaj dotlej, dokler ne napove stečaja in izgine čez mejo, ali si pa požene kroglo v glavo ... Nu, pri tem bankirju ne gre za take reči. Zadeva sploh ni žalostna; govora ni ne o hudodelstvih ne o poneverbah. Spokanska banka stoji trdno ko skala in njeni vlagalci lahko mirno spe. Pa vendar ponoči ne spe, a podnevi stikajo glave. Zakaj? Ker jim ne gre v račune, kako da njihov bankir ubija svoj prosti čas s tem, da se gre klovna. Klovna v pravem pomenu besede ... Vsako leto, ko napoči poletje, počitniški čas, pusti gospod Joy svoje blagajne in knjige s številkami, svoja dva telefona in strojepisko in jo odkuri — s cirkusom. In cela dva tedna si posaja koničasti klobuk na glavo in klobuštra v širokih nagubanih hlačah okoli, z obrazom, vsem posutim z moko, in živo rdeče poslikanim nosom, se postavlja na glavo in govori budalosti brez glave in repa. Otroci kar nore za njim, on sam se pa imenitno zabava. Ta komedija traja že leta in leta, a vrlim Spokančanom se še sanjalo ni, kako mnogostranskega moža imajo v svojem časti vrednem bankirju. Mislili so pač, da gre za počitnice na morje, kakor se za takega petičnika spodobi in mu gre. Dokler ga ni ondan neki žur-nalist odkril pri cirkusu Barnesu v nekem gnezdu na Zahodu ... In zdaj se vlagalci vsi v skrbeh praskajo po glavi in se izprašujejo, ali jim še kaže nositi denar v shrambo k bankirju, ki ne preživlja svojega prostega časa kakor vsi drugi pošteni bankirji na svetu — taki bankirji, ki tožijo, kako jih jetra tišče, kako umazani so dandanašnji vlagalci, kako za nič je vlada in kako drage- so železne blagajne .. . P. L. Kaj beremo drugod GOEBBELS IN GOERING (s-p) Pariz, avgusta Čeprav Nemci na zunaj globoko spo-štujejo svoje nove voditelje, si jih .— kadar so sami! — vendarle privoščijo. Posebno Goeringa z njegovo »uniformomanijo« in Goebbelsa zaradi neozdravljivega govoričenja. O tem priča tudi tale zgodbica, ki kroži P9 Berlinu: Goering in Goebbels sta umrla in sta skupaj prišla pred Boga. »V pekel, oba!« je zapovedal najvišji Sodnik. »Samo v pekel? ...« je osupnil nad-angel. »Ne, ne,« je odvrnil Bog Oče. »Goebbelsa spravi v tako celico, kjer bo imel vse radijske aparate, kar jih je kdaj svet videl, do najpopolnejših. Samo mikrofona mu ne daj! Goeringa pa zapri v drugo celico, tja, kjer imamo spravljene vse vojaške uniforme, kolikor jih je le kdaj bilo na svetu. Samo ostane naj brez zrcala!« (»Jourt.) o-------- AMEIUČAN V PARIZU (s-p) Pariz, avgusta Neki ml*4 in bogat Američan je še tisti dan, ko je prišel za počitnice v Pariz, poslal časniku svojega domačega mesta poročilo o prvih vtisih v francoski prestolnici — tako čudni so se mu zdeli. Prvo vam moram povedati, je pisal, da je v Parizu vino cenejle od vode; Večina mladih dam ima platinaste lase; Taksiji te kar vidno prizadevajo, da podirajo pešce; Noben Američan ne pride čez Elizejske poljane (ena izmed najlepših pariških promenad), ne da bi srečal katerega rojaka; Na bulvarih zadenete o helcm dnevu skoraj ob vsakem koraku ob ljubavne parčke. To je vse, kar je vedel bogati Američan povedati o francoski prestolnici. V opravičilo naj mu bo, da se do takrat, ko je to pisal, še ni bil v Parizu prav prespal. DAMOKLOV MEČ NAD OTROKOM (n-l) Augsburg, avgusta Neki dninar iz Reitenbrucka pri Augsburgu, Schmid po imenu, je bil v spomin na svetovno vojno prinesel s seboj s fronte francosko puško z bajonetom in jo obesil na zid v spalnici. Te dni se je iz doslej se nepojasnjenih vzrokov zrahljal žebelj, na katerem je puška visela, in orožje je padlo na otročička, ki je spal v posteljici kraj zjda ter se mu z bajonetom zasadilo za desnim očesom v glavo, da je pogledalo pri nosu ven. Nesrečni otrok bo najbrže podlegel. ' Nov dokaz, da so taki vojni spomini ne samo neokusni, temveč tudi silno nevarni, zlasti tam, kjer so otroci v hiši. o-------- »A PISATI ZNAM...« (s-p) Pariz, avgusta Ob koncu prve tretjine dvajsetega stoletja smo, hvala Bogu, postali vendar že toliko napredni, da znamo skoraj vsi Francozi vsaj brati in pisati. Zato se človek skoraj zgrozi, če sreča sredi Pariza nepismenega človeka. Snoči je bilo, v podzemeljski železnici na trgu Sloge, ko je zelo spodobno napravljen gospod ustavil nekega potnika in ga vprašal: »Oprostite, prosim, ali pridem tu tja in tja?« »Seveda,« je začudeno odvrnil ogovorjenec. »Saj vidite povsod velike napise in pojasnila, da človeka kar v oči bodejo; izvolite jih samo prebrati!« Tujec je bil v vidni zadregi; plaho je pripomnil: »Ne zamerite, gospod ... brati namreč ne znam.« Nekateri okoli stoječi go to slišali. Kakor bi trenil, se je zgrnilo okoli nepismenega tujca vse črno ljudi; vsakdo si je hotel pobliže ogledati toli elegantno prikazen, ki ne zna brati. Tujec se od sramu in zadrege ni vedel kam deti. Sam ne vedoč, kaj govori, je zajecljal: »A pisati znam ...« Siromak menda še danes ne ve, zakaj so takrat vsi okoli njega udarili v homerski grohot... (»Jour«J ŽID IN ŽID JE DVOJE (o-t) Da hitlerjevci Židov ne morejo, ni nič novega. Novo utegne biti za nas le to, da Nemci pri preganjanju nearijcev razlikujejo med bogatini in siromaki. Saj pravijo, da je Hitler sam skoval tole »moralno« krilatico: »Židovski advokat je Žid. Židovski zdravnik je Žid. Židovski bankir je bankir.« Hitler prav gotovo pozna tudi ono znano: »Siromašen bedak je bedak. Bogat bedak je bogatin.« (»Gringoiret, Pariz.) o----------- IZVIR BESEDE »ABESINIJA« (o-o) Večina bralcev dnevnega časopisja najbrže ne pozna izvira besede »Abesinija«. Nastala je iz arabske besede »Habeš« in je prvotno pomenila tro-po, čredo, pa tudi vojsko; dokaz, da je ta država že v srednjem veku imela precejšnjo armado. Beseda »Etiopija«, kakor nekateri narodi še zmerom imenujejo Abesinijo, pa izvira iz grščine in pomeni deželo črncev. V starem veku so tako imenovali vse dežele, mejaše Egipta, ker so bile takrat obljudene do malega s samimi zamorci. Zanimivo je, da Čehi se zdaj imenujejo Abesinijo z njenim prvotnim imenom »Habeš«. (»Prager Pressez.) o--------- OKROGEL DEŽELAN IN URAR (j-p) Nica, avgusta Zadnjič je moral nesti neki letoviščar svojo žepno uro v popravilo, ker mu je padla v vodo. Bilo je že proti večeru; s seboj je vzel svojega prijatelja, znanca z dežele, ki je bil na popoldanski čajanki malo preveč pogledal v kozarčke vsakovrstnih likerjev in cock tailov in je bil zato nekoliko okrogel in hudo zgovoren. Pri urarju je hotel imeti gost z dežele prvo besedo. »Kaj je to?« je vprašal prodajalca in mu vzel pokvarjeno uro iz rok. »Ura,« je mirno odgovoril urar. »Za kaj je to?« »Da beremo, koliko je ura.« »Kako?« »Pogledamo na oba kazalca.« »A zakaj se kazalca sučeta?« »Ker je tu zadaj vzmet,« je pokazal urar. »A če se kazalca ustavita?« »Uro je treba vsako jutro naviti, pa se ne bosta ustavila.« »Vsako jutro? Zakaj pa ne vsak večer?« »Ker je zvečer,« je mirno pojasnil urar, »ker je zvečer človek pijan, spoštovani gospod, in bi vzmet zlomil.« -------o------ BEACH, BITCH, PLAŽA IN PEŠČINA Francozi se zadnje čase pritožujejo, da se v lepih kopališčih na Ažurnem obrežju čedalje bolj izgublja njihov lepi domači izraz »plagez, namestu njega se pa šopiri in bohoti angleški »6e-achz. Povsod: v časnikih, med tujci in zdaj še celo med domačini. Zraven je pa ta manija ne samo smešna, nego še kočljiva. »Beach« se namreč izgovori bič, z dolgim i, in ga je v francoski izgovarjavi le težko ločiti od besede »bitchz s kratkim i. Ono pomeni peščino, to pa psico, a tudi še kaj hujšega: pocestnico v dokaj krepki ljudski govorici, tako krepki, da te besede v angleških časnikih sploh nikoli ne vidite natisnjene. Francozi naj se potolažijo; ni samo pri njih tako. Tudi mi se radi šopirimo s tujo navlako, samo da ne hodimo ponjo čez Rokavski preliv k Angležem, temveč kar k Francozom, ker nam je bliže in za zdaj vsaj še »gosposkeje«. Prav plaža je taka beseda: sleherni deklič, ki je makar samo čez nedeljo skočil na morje, ve toliko povedati o njegovih lepotah, še več o toaletah, največ pa o življenju na plaži. Zakaj plaža je »nobel« in imenitna, po peščini pa lahko hodi vsak kmet, a mivka ... mivka je pa sploh samo za otroke ... o-------- OTROKOV ANGEL VARUH (t-l) Plzen, avgusta Te dni je stekla sedemletna hčerka delavca Kpvande čez cesto, ko jo je zagrabil tovorni avto, jo prevrnil in zgrmel čeznjo. Takoj za tovornim je vozil osebni avto; šofer ni opazil nesreče in je takisto z vso hitrostjo zdrvel čez nesrečno dekletce. A glej: ko so se ljudje z grozo zgrnili okoli kraja nesreče, je mala Anka veselo vstala, kakor da se ji ne bi bilo nič pripetilo. Odnesla je le par nedolžnih prask in se še prestrašila ni; videč od groze spačene obraze okoli stoječih ljudi, se jim je celo začela smejati. Naj je človek še tak brezverec, spričo toli nerazumljive rešitve bi skoraj moral verovati v čudež. ------o------- KOLIKO ČASA PREBIJE ŽENSKA PRED ZRCALOM (n-l) Stockholm, avgusta Neki švedski statistik trdi, da je izračunal, koliko časa povprečno prebije ženska v svojem življenju pred ogledalom. V ta namen je natanko opazoval celo vrsto svojih znank in si vse točno zapisoval; obenem je prosil tudi več svojih prijateljev, da so mu pomagali pri opazovanju svojih boljših polovic. In pokazalo se je, da prebije mlado dekle povprečno po 15 minut na dan pred zrcalom, žene od 20 let navzgor tja do najvišje starosti pa prestoje ali presede pred ogledalom najmanj pol ure vsak dan. To pomeni, da je žena, ki je učakala 70 let, žrtvovala zrcalu svojih 10.000 ur, to je več ko 800 dni ali malone dve leti in pol svojega življenja. o------------ ŠE DVE O ROGERSU Na drugem mestu smo posvetili par vrstic v spomin slavnemu ameriškemu filmskemu igralcu in humoristu Willu Rogersu, ki se je ondan ubil z nič manj slavnim ameriškim letalcem Willeyein Postom pri letalski nesreči nad Aljasko. V angleških časnikih smo brali pri tej priliki več ljubkih anekdot o njem. Dve izmed njih naj dobita prostora tudi v našem tedniku. Ko je bil Rogers v Londonu, je bral, da v angleških kavarnah le ob določenih urah servirajo alkoholne pijače. Humorist je osupnil: »Ali ste čudni pri vas na Angleškem! Vi Angleži lahko Bijete samo pol dneva. Napravite rajši kakor mi in uvedite popolno prohibicijo. Potem boste lahko pili vso noč . . .« Waleški princ je povabil Rogersa v palačo Sain-James in mu jo razkazal. Nekaj dni nato so Američani brali takole poročilo: »Ko sem čakal princa, sem si ogledoval podobe na stenah. Videl sem slike angleškega kralja in kraljice i» princese Maryje. Nikakih drugih ženskih podob. Zdi se mi, da se mladi mož letos še ne bo poročil...« (Saj gotovo veste, da se waleški princ trdovratno otepa ženitve, čeprav so ga kot bodočega kralja že nekajkrat hotel' ukleniti v spone zakonskega stanu.) GROF MONTE - CRISTO Roman Napisal Aleksander Dui ias 101. nadaljevanje. »Che cosa?« vpraša razbojnik. »Dajte 110, prijatelj!« zainole-duje Danglars, »ali se vara ne zdi,; tla bi bilo že čas, da tudi meni kaj prinesete!*« Toda aii ga razbojnik ni razumel, ali ga pa ni hotel razumeti: meni nič tebi nič je sedel nazaj in mirno dalje otepal svojo ju-žitio. To je Danglarsov ponos zadelo v črno; ne, s to živaljo se ne bo več spuščal! Zleknil se je na kozje kože in ni zinil nobene več. Spet so minile štiri ure; orjaka je nadomestila druga straža. Dan-glarsa je strašno ščipalo po želodcu; počasi je vstal, prislonil oko k špranji in spoznal umni vodnikov obraz. Kes je bil Peppino. Spustil se je bil nasproti vratom na nekako pručico, na kolena si je pa polo- | žil skledo kadečega se dehtečega graha s slanino. Na tleh zraven njega je stala košarica grozdja in steklenica orvietčana. Peppino je j bil očividno sladkosnedež. Ko je Danglars gledal vse te priprave, so se mu nehote začele zbirati sline v ustili. »Ob,« je zastokal. »Vseeno bom pogledal, ali ima ta kaj boljše manire.« To rekši, je ralilo potrkal. »Kaj bi radi?« vpraša Peppino in odpalme vrata. Ker je bil dostikrat pri Pastriniju, si je bil nabral nekaj drobtin francoščine. Danglars je zdaj zares spoznal v njem moža, ki se je bil tako sirovo žadrl nanj: »Dentro la testa!« Toda zdaj ni bil čas za očitke; zalo napravi kar se da prijazen obraz. »Oprostite, gospod,« ga ogovori, »ali mar meni ne bodo nič dali jesti?« »Saj res!« osupne Peppino. »Aii je mar vaša svetlost slučajno lačna?« »Slučajno, ta je dobra!« zamomlja Danglars. »Natanko štiri in dvajset ur je že, kar nisem nič jedel. — Seveda, dragi gospod,« reče potem na glas. »Lačen sem, zelo lačen celo.« »In vaša svetlost bi rada jedla?« »Pri tej priči, če je mogoče.« »Nič lažjega,« odvrne Peppino. »Pri nas lahko vsega dobite, kar vas je volja, če plačate, kakor je navada pri vseli poštenih kristjanih.« »Menda!« vzklikne Danglars. »Čeprav bi ljudje, ki koga ujamejo in zapro, morali vsaj gledati, da jetnik ne bo stradal.« »Pri priči, svetlost! Kaj zapoveste?« In Peppino postavi svojo skledo tako na tla, da so silile njene vonjave Danglarsu naravnost v nos. »Torej imate tudi kuhinjo tu?« vpraša bankir. »Če imamo kuhinjo? In še kakšno!« »In kuharje?« »Prvovrstne!« »Prav! Prinesite mi tedaj piščanca, ribo ali divjačino; karkoli, samo da bo užitno.« »Kakor želite, svetlost! Reciva tedaj piščanca, ne?« »Da, piščanca.« Peppino se obrne in zavpije na ves glas: »Piščanca za njegovo svetlost!« Odmev Peppinovega glasu se še ni bil docela izgubil od obokov, ko sei prikaže lep, vitek mladenič, skoraj gol; v roki je nesel piščanca na srebrnem pladnju. »Človek bi mislil, da sedi v pariški kavarni,« zamrmra osuplo Danglars. »Evo, svetlost!« vzklikne Peppino, vzame mlademu razbojniku piščanca iz rok in ga postavi na črvivo mizo — razen pručice in kožnate postelje edino opravo v celici. i Danglars vpraša, kje sta nož in ! vilice. »Evo vam, svetlost!« vzklikne Peppino in mu poda majhen skrhan nož in lesene vilice. Danglars vzame nož in vilice in se jame pripravljati, da bi piščanca razkosal. »Oprostite, svetlost,« ga ustavi Peppino in mu položi roko na ramo; »pri nas je treba plačati vnaprej, drugače bi utegnilo priti pri odhodu do kakšnih nesoglasij.« »Ali,« zamrmra Danglars, »to pa že ni več. kakor v Parizu, ne glede na to, da me bodo najbrže , še odrli povrh. Pa naj bo, velikodušen bom. Že od nekdaj se spomnim, kako so mi pravili, da j je v Italiji življenje poceni; pri j nas bi stal takle piščanec šeslde-set centimov. Nate, prijatelj!« S temi besedami vrže Peppinu zlatnik. Peppino ga pobere. Danglars j zasadi nož v piščanca. »Trenutek, svetlost,« vzklikne Peppino in vstane. »Še nekaj ste mi dolžni.« »Saj sem rekel, da me bodo odrli,« zamrmra Danglars, na i glas pa reče: »Koliko naj bi vam bil še dolžan za to jetično pišče?« »Vaša svetlost mi je dala en zlatnik na račun in mi jih dolguje še štiri tisoč devet sto devet in devetdeset.« Danglarsu se pri toli neizmernem dovtipu razširijo oči. »Imenitna sala!« zamrmra. »Bogme, res imenitna!« Spet je hotel načeti piščanca; preveč je bil lačen, da bi se ustavljal pri takšnih dovtipih. Toda Peppino ga trdo prime za roko. »Najprej denar, gospod,« mu reče vljudno. »Tak se ne šalite?« »Mi se nikoli ne šalimo, svetlost.« »Kaj, sto tisoč frankov za enega samega piščanca ...?« lawrence m njegovi prija • ž&aAli je „nei \ V vseh lekarnah 100 / ,1. Din 46'—, 200 tab!. Din j,*4’ Kes. No. 1/(23 0(1 />. Vil. 34. O rojslnem kraju Strašen krik se j iztrgal Suzani iz ust, da je pripcf.edovalcu sredi stavka zastala be / da. Mlada žena je/.danila pokonci. Njen obraz je b / tako spačen od neznane groze, 'j i ga ni bilo moči spoznati. »Ne, ne! .. . J iša! Saj ni mo...« Njen krik sr j je izgubil v hropenju. Razširi1^ i je roke in se kakor posekana j jrudila na tla. Med gosti / nastala nepopisna zmeda. Vsi s 'j se bili tako zavero-vali v govor: / ia, ki jim je razkrival nezasliT J li škandal, da ni nihče opazi^1 kako Suzani čedalje bolj izginja'kri ■/. lic. Njen nečloveški krik, poln groze iti obupa, je zbudil /.ravcato paniko med njimi. Nil/gar ni več strpelo na r.tolu; ins'1 iktivno so planili kvišku in h ^ eli pomagati nesrečni Suzani. J Toda f ed lem je bila že prihitela z' j /inčad; dve sobarici in spletiču j so dvignile mlado ženo s tal in jo prenesle v sosedni salon. Kreiger se je prvi zbral. Prosil j° 8° j naj spet posedejo, češ da ni n j hudega; Suzana ni bila še nikc /; zares bolna, zato tudi ta nje/i nepričakovana slabost ne nu j f biti nič nevarnega. Toda p< > abljence je bila minila prava ' / ja; kar presedali so se po svo-h u stolih, koma j čaka je, da bi ‘prišel čas za razstanek. Preveč resen je bil Ivreugerjev obraz, da bi mogli verjeti njegovim pomirjevalnim besedam. In potem: zakaj njene matere tako dolgo ni nazaj? Cez kake pol ure se je šele Kreugerjeva žena vrnila s prvimi novicami. OLAJŠAVE UDELEŽENCEM LJUP,-LJANSKEGA VELESEJMA V POMORSKEM PliOMETTJ. Za obisk jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo trajal cd 5. do 16. septembra, so dovoljene tele olajšave: Jadranska plovidba d. d. Sur ak, je dovolila udeležencem vozno olajšavo, tako da se vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja za dopotovanje od dne 31. avgusta do 16. septembra, za povratek od 5. do 21. septembra; Dubrovačka plovidba a. d. Dubrovnik, je priznala iste ugodnosti v času od 20. avgusta do 20. septembra; Zetska plovidba a. d. Cetinje je dovolila 50% popusta na vseh svojih parnikih od dne 20. avgusta do 20. septembra. „Najboljši Dr. OElKER-ja so preparati\“ kdor jih pokusi, trdi vsaki. Šibila in biser Madžarski napisal Franc Molnar Ko je stopala žena doktorja Kende j a po koncertu v veliki dvorani Glasbenega društva po stopnicah, je nekaj pobrala s preproge. Evgen Ratoti, njen večni spremljevalec, jo je seveda takoj vprašal: »Kaj ste pobrali, lepa Šibila?« »Nič,« je odgovorila mlada gospa in zardela do ušes. Za njima je stopal Sibilin mož, W ko sta sedela v vozu, jo je tudi on povprašal, kaj je neki pobrala na stopnicah. A tudi njemu je dejala, da ni bilo nič. Doma je rekla možu: »Jej, dragi, kolikor ti diši, jaz ne morem jesti!« Bila je vse preveč živčna, da bi jedla, zakaj našla je bila na rdeči preprogi v Glasbenem društvu velik, pravi rdečkasti biser! Zakonca sta po večerji legla in mož je kmalu zasmrčal. Toda okrog tretje zjutraj se je predramil in slišal, da njegova žena ihti. V polsnu je bil Kende prelen, da bi jo vprašal za vzrok, in prav gotovo bi bil takoj spet zaspal, da ni Šibila nenadoma vstala. Čez posteljno luč je pogrnila robček in jo privila. Potlej se je tiho splazila k omari za perilo in brskala po njej. Med tem je večkrat na skrivaj poškilila k možu. Moža je to skrivnostno početje hudo zaskrbelo. Občutek ljubosumnosti se je rodil v njegovem srcu. »Zelo si živčna, Šibila,« je dejal drugo jutro doktor Kende svoji ženi. »Prosim te, pusti me pri miru!« ga je zavrnila Šibila. »Zaradi tega ti pač ni treba vzrojiti. Ugotovil sem samo, da si živčna.« »Prav zato mi daj mir!« »Dobro: če ti je tako všeč, sploh ne bom zinil besede več!« Poveznil si je klobuk na glavo in nasajen odšel. V kavarni je prečital polovico podlistka, a ni niti besedice razumel, kaj bere. * 0 pol štirih je pozvonil Evgen Ratoti pri Šibili. Evgen Ratoti, domišljav gizdalin, je vzdihoval že celo leto po lepi gospe. »Lepa Šibila,« je dejal s presladkim glasom oboževani ženi, »zakaj ste od sinoči tako ,trpki‘?« »Trpka se vam zdim?« je vprašala mlada gospa. Ta izraz ji je menda posebno ugajal. »Da!« Tedaj je Šibila prvič Evgena Čudno pogledala, skoraj zaupljivo. Sklenila je: »Pokazala mu bom oni rdečkasti biser!« Povabila je Ratotija prihodnji dan o pol šestih k sebi. Evgen je čutil, da se je nekam primaknil h gospe, samo vedel ni, kako in zakaj. Za vsak slučaj se je bolj kakor po navadi nadišavil s parfumom in pomado, ovratnico je pa izbiral kar deset minut. Kendejevi ženi so žarela lica, ko je vstopil Ratoti. Zaihtela je in se mu vrgla na prsi. »Evgen,« je dahnila med solzami. Evgen jo je ves neumen od sreče objel. »Srček!« je tiho zašepetal, »ali si mar nesrečna? Vročica te daje!« Šibila je dolgo molče slonela na Evgenovih prsih. Nenadoma se je pa odtrgala iz objema, odprla omaro in mu s čudnim usmevom pomolila rdečkasti biser. »Našla sem ga, ukradla!« je izdavila. Evgen je uživaje zaprl oči, zakaj ugajal si je v vlogi potajivca predrzne pustolovke. Bil je srečen kakor še nikoli. * »Tvoja sem,« je šepetala Šibila v prijaznem samskem stanovanju, ki ga je bil Ratoti nalašč zanjo najel. Sedela sta na zofi drug poleg drugega, in Šibila je kazala svojemu prijatelju rdečkasti biser. Nikomur drugemu in nikjer na vsem svetu ne bi bila mogla pokazati bisera; nositi ga seveda ni smela in zato ji je bil sovedec potreben, da se je lahko postavljala s svojim dragocenim zakladom. »Ne ljubiš me,« je dejal Evgen, zakaj čutil je, da ga ne ljubi zaradi njega samega. »Pač! Ljubim te,« je odvrnila lepa gospa in poljubila Evgena brez prepričanja. Biser je ležal moten in nekam pomečkan pred njo na mizi; vendar ga je morala gledati. »Vrzi ga proč!« je silil Evgen. Lepa gospa mu je vrgla tako uničujoč pogled, kakor da bi jo bil nagovarjal k ponižujočemu dejanju! Bil je pogled, ki ga imajo ženske za tiste moške, ki jih ne morejo razumeti. »Fej!« mu je zabrusila, »ne ljubiš me zaradi mene same.« Tako je šlo svoja dva meseca. Šibila ni bila nič več zdrava in vedra kakor prej; spala je slabo, postala je bledikava in jed ji ni šla y tek. Njenega moza je ta sprememba zelo vznemirjala. »Kaj ti pa je, ženica?« jo je vprašal v skrbeh. Tedaj se mu je Šibila jokaje naslonila na prsi. »Joj, kako nesrečna sem!« je potožila. Doktor Kende se je zdrznil; ubožec se je bal, da bo prišel zdaj tisti trenutek, ko mu bo žena priznala iznevero. Ni mu bilo jasno, kako naj bi se v tem vzvišenem trenutku vedel. Do večera ni zinil niti besede. Med tem je sklenil — po dolgem in mučnem duševnem boju — da bo Šibili odpustil, če mu bo priznala strašno skrivnost. Ves tre-pečoč si je posadil ženo na kolena in ji dejal z mrtvim glasom: V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlo-lika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Kar priznaj mi, ljubica.« Šibila je pričela jokati, potem je pa rekla: »Ubij me!« »Zakaj?« jo je s pobešeno glavo vprašal mož. »Ker sem kradla! Po koncertu sem našla na stopnicah rdečkast biser in nisem nikomur tega povedala.« Globoko je vzdihnila in olajšana izročila možu biser. »Ne beli si glave, ljubica!« ji je dejal mož, »jutri ga odnesem na policijo.« Precej na to je odšel Kende v svojo delovno sobo in se razjokal od veselja. »Zakaj te včeraj ni bilo, Šibila?« je vprašal Evgen lepotico, ko sta bila trenutek sama. Toda prav takrat se je mož že vrnil. »Kaj ste rekli, gospod Ratoti?« je glasno vprašala Šibila in se smehljala. »Nič ... saj ni vredno, da bi govoril,« je zajecljal Evgen in mrzel pot ga je oblil po križu. Ostal je še nekaj minut, potem se je pa poslovil. Nikoli več ni srečal lepe Šibile. * Gospod Arpad Fekete je pobožno poljubljal roko lepi gospe. Hudo se je bil začudil, ko ga je Šibila snoči poklicala, zakaj že več let jo je brez uspeha oboževal. Bila sta sama — doktor Kende je po navadi do sedme ostajal v pisarni — in prijetna zabava ob brenčečem čajnem kotliču je navdajala gospoda Arpada Fe-keteja z najslajšim upanjem. Nekaj dni kesneje sta se sprehajala po večernih cestah velikega mesta. Prihajala sta iz prijaznega Feketejevega samskega stanovanja. »Kam me vodiš, ljubica?« je nežno vprašal Arpad in krepko stisnil Šibili desnico. Lepa gospa se je samo skrivnostno nasmehnila in molčala. H koncu se je ustavila pred izložbo nekega zlatarja. »Rada bi,« je mehko in sladko dejala, »če me res ljubiš ... rada bi... tisti biser ... tisti veliki, rdečkasti biser ...« (5-1*) d?ahkj& f icrLelnt Mrtehe so hitro sveže o-prane — vzemi samo IUXI pristen samo v tem zavit Kiti o m fil m Nov moderen kino v Ljubljani Tudi kino „Dvor“ bo popolnoma preurejen Izvedeli smo, da se nam v kratkem obetata v Ljubljani dva nova kina, to se pravi, eden popolnoma nov, drugi pa tako preurejen, popravljen in izpopolnjen, da se bo zdel kakor nov. Koncesijo za oba kina je dobilo železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani. Že dalje časa so v Ljubljani govorili, da je v teku akcija za ustanovitev novega velemodernega kina v osrčju mesta. Ta akcija je, kakor smo zdaj izvedeli iz poučenega vira, tako daleč dozorela, da bomo že jeseni dobili nov, velemo-derno opremljen premierni kino v veliki unionski dvorani na Miklošičevi cesti. Železničarsko glasbeno društvo »Sloga«, ki je dobilo koncesijo za ta kino —• imenoval se bo »Kino Union* — je sklenilo unionsko dvorano akustični popolnoma preurediti* nabaviti nove, kar najudobnejše stole, instalirati prijetno indirektno razsvetljavo in prenoviti foyer in čakalnico, tako da bo novi kino ustrezal še tako razvajenemu okusu. Adaptacija je že v polnem teku. Informirali smo se tudi glede zvočne aparature. Kino »Union* bo imel najpopolnejšo aparaturo nemške tvrdke »Zeiss Ikon«. Da bo glasovni efekt kar moči popoln, bosta nalašč v ta namen prišla z Nemškega in Holandskega dva inženjerja za akustiko, ki bosta na licu mesta proučila dvorano in z raznimi napravami (kakor n. pr. z zavesami, ki duše premočne glasovne valove, itd.) poskrbela, da bo zvočna reprodukcija mehka in topla in popolnoma naravna. Da bo program kina »Uniona« v skladu s kinom samim, to je, kar najbolj izbran, je samo po sebi razumljivo — nam je zatrdil naš informator. Vodstvo kina si je že pred podelitvijo koncesije zagotovilo vsa največja in najnovejša filmska dela, pri čemer se ni strašilo nikakih izdatkov, samo da občinstvu ustreže. Vsi najboljši filmi bodo v kinu »Unionu« na programu takoj za Beogradom in Zagrebom, po možnosti pa še prej. Cene bodo zelo zmerne, tako da si bodo predstave v kinu »l/mo- nu« lahko ogledali tudi manj imoviti ljudje. Razen glavnega filma (drame) bosta vselej na sporedu tudi najnovejši zvočni tednik in zanimiv kulturni film. Otvoritev kina »Uniona« bo v začetku oktobra. * Drugi kino, ki ga prevzame Železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v svoje roke, je kino »Dvor«, ki je bil doslej v upravi »Zveze kulturnih društev«. Tudi tam se že živahno vrše adaptacijska dela. Dvorana bo popolnoma renovira-na in modernizirana, opremljena z novimi, udobnimi stoli, prepleskana in preslikana, tako da bo zbujala vtis popolnoma novega kina. Tudi aparatura pride druga, popolnoma nov in tehnično najpopolnejši izdelek tovprne »Phi-lipps«, kakršne imajo v največjih mestih, kakor v Londonu, Amsterdamu, Parizu itd. Seveda so s temi nabavami in preureditvami združeni velikanski stroški, toda uprava društva »Sloge« se Izvrsten je Dr. O E T K E R - ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vas! O programu kina »Uniona« in kina »Sloge« nam je obljubil naš informator za prihodnjo številko več zanimivih podrobnosti. Jeannette Maedonald in kočljivo žensko vprašanje Po uspelem filmanju »Mariette« ni pustila Jeannette nobenega časnikarja blizu. Le eden je ubral pravo struno vprašal jo je, kdaj se ji zdi ženska najbolj zanimiva in mamljiva. Jeannette je odgovorila: »Po mojem je najzanimivejša ona ženska, ki ima že najmanj tri križe. Sele takrat je popolnoma zrela in jasnovi-da, zakaj šele takrat je toliko videla in doživela, da razume življenje. Ta njena notranja gotovost in ubranost jo napravi tako mikavno, kakor ne more biti mlado in neizkušeno dekle. Nočem sicer reči, da ne more biti ženska pod temi leti in nad njimi prikupna in zanimiva. Pribiti hočem samo to, da mlajšim manjka življenjskih izkušenj, starejšim pa prožnosti in svežosti. Toliko sem rekla — in pika.« JEAN PARKERJEVA junakinja MGMovega filma %Sequoia« jih ne boji, samo da ustreže ljubljanskemu občinstvu. Pripomnimo naj še, da bo dosedanji kino »Dvor« dobil tudi novo ime. Imenoval se bo »K/n« Sloga«. Otvoritev bo že sredi septembra. Tudi v kinu »Slogi« bodo cene zelo zmerne, filmski spored pa kar najbolj izbran. Brščas še ne veste... .. .da je hotela Una Merkel postati učiteljica, če bi v Hollywoodu pogo-I rela; ... da razdaja Joan Crawfordova vsako pomlad svojim prijateljem vse gramofonske plošče, ki jih je čez leto preigrala, zakaj v novem letu starih ne mara več; ... da je Spencer Tracy študiral medicino in se je za filmsko kariero odločil šele po neki dobrodelni vseučiliščni prireditvi, kjer je iel veliko priznanje; da so »odkrili« Jean Harlow prav slučajno, ko je nekoč spremljala ▼ filmski študij neko prijateljico, ki je. nameravala postati filmska igralka; ... da so postali na Clarka Gabla pozorni šele takrat, ko je igral v filmski drami »What Priče Glory?« (Evropa v plamenih) vlogo seržana Quirta; ... da misli Wallace Beery preživeti dopust v avtomobilu in letalu in izrabiti kot strasten ribič to priliko za ribolov. Gospodinja TEK IN LAKOTA Lakota prihaja »iz želodca«, tek pa ima svoj sedež v možganih. Lačen je vsak človek, teka pa nima vsakdo. Tek je torej imenitnejša stvar in bolj »gosposka«. Zvečine je lakota kriva, da dobi človek tek, zgodi se pa tudi, da se človek s tekom spravi nad jed, pa postane šele takrat lačen. Skratka: tek pomeni slast za jed, lakota pa potrebo po jedi, torej prihaja lakota »od znotraj«, tek je pa vezan bolj na zunanje vplive. Gospodinja lahko ugodno vpliva na tek svoje družine ali svojih gostov, zakaj okusno pogrnjena miza in lepo servirana jed dela domačim in tujim — tek. Nikoli bi torej ne smeli pozabiti, da je lepo pogrnjena miza in okusno servirana jed pogoj za — »dober tek«. Saj ne jemo samo z usti, saj nimamo samo okusa in ne samo trebuha. Oči, nos, smisel za lepoto, vsi ti jedo ... Ni torej dovolj, da je hrana samo tečna, človeku je treba še nečesa več. Tek ni samo grda razvada sladkosned-nežev, tudi drugi skromnejši zemljani ga poznajo. Saj prav pogosto slišimo, »da se komu kar sline cedijo«, no in to je pravi izraz popolnega teka. Sluznice, ki res izločajo sline, samo pospešujejo prebavo in to je za človeka od sile važno. Ni vseeno, če človek eno in isto jed 6 tekom j£ ali samo iz potrebe. Tek torej povzročajo do malega vse jedi, ki imajo prijeten vonj, ki go lepo Servirane, in ki niso — prevečkrat zapovrstjo na mizi. * UMAZANI ROBOVI NA SKLEDAH Na skledah k bele gline, porcelana in lošča (emajla) se kaj radi napravijo umazani robovi. S terpentinom jih brez truda odstranimo. Kositrnih in pocinkanih posod pa ne kaže čistiti s terpentinom, tudi s peskom in s čistilnim praškom ne, zato je najboljše, če jih umivamo s toplo vodo. ALI ŽE VESTE... ... da umazane steklenice najlepše očistimo s toplim kisom? V steklenico nalijemo toplega kisa in nasujemo pogret (vroč) pesek vanje, potlej jih pa oplakujoče stresamo. H koncu jih iz-plaknemo z mlačno čisto vodo in jih posušimo; ... da mora gospodinja v prvem, drugem ali v višjem nadstropju misliti tudi na spodnjo stranko, kadar šiva na stroju? Šum in ropot šivalnega stroja lahko uspešno omilimo, če podložimo pod noge stroja debele kose klobučevine ali gumaste plošče; ... da lahko paniramo zrezke ali karkoli tudi brez jajca? Varčneje in zdra-veje je, če paniramo meso, ribe itd. brez jajca, torej tako, da pomakamo kose mesa v mleko in jih potem precej povaljamo v drobtinicah, pomešanih z nastrganim sirom. Poskusite, ugajalo vam bo! Drobiž Jetrno klobaso lahko zrežemo doma prav tako fino kakor v trgovini, če nož prej pogrejemo. Dobra roba se hvali sama, zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama! Spef v šolo TIVAR OBLEKE Zdravje Solnčne kopeli Solnce ni za vsakogar! Solnčne kopeli imajo dvojno stran, »solnčno« in senčno. Marsikoga utegne solnčna vročina spraviti v grob. Denimo, da ste imeli pred nekaj leti vnetje prsnice (Brustfellentzundung). Bolezen ste že skoraj popolnoma preboleli, ostal vam je le še neznaten suh ka-šeljček, ki zanj niti ne porajtate: privadili ste se mu že. Zakaj naj bi bilo kaj nevarnega, ko so pa vsi v družini zdravi, ko nihče med njimi sploh ne misli na tuberkulozo! Nu, in zato si pač mislite: zakaj ne bi tudi jaz šla na solnce? In tako ostanete kar ves dan v pekoči solnčni kopeli. Posledice niso izostale: iz nedolžnega kašlja je nastalo nadležno krehanje in dobili ste vročino. Če greste k zdravniku, vam bo nujno svetoval, da svoje letovanje pri priči prekinete in se vrnete domov. In potem boste morali leta in leta skrbno paziti in se zdraviti, drugače bo po vas. Drugi primer: prva mladost je že za vami, vendar ste si ohranili mladostno zunanjost; zato se vprav kosate z mlajšimi prijateljicami, kdo bo dalje vzdržal na solncu — čeprav vam je morda zdravnik odsvetoval preveč te dobrote. Nenadoma pa začutite, da se vam začenja v glavi vrteti, in še preden veste, kako in kaj, ste že padli v nezavest. In ko ste se .prebudili, ste izgubili prejšnjo mladostno zunanjost... Pa povejmo vse to suho po zdravniško: kdor nagiba k tuberkulozi ali krvni prenapetosti, naj ne hodi preveč na solnce. (j.p) Nega suhe kože Presuha koža kaj rada poka, zato jo je treba prav posebno negovati. Kdor svoje kože ne neguje pravilno, utegne imeti hude posledice. Na koži se pojavijo razni izpuščaji, tako imenovani ekcemi. Prav pogosto je motenj na kpži kriva tudi voda ali pa prešibka izmenjava mineralnih snovi v telesu. Tudi moteno delovanje golšne žleze utegne biti vzrok presuhe kože. Suho kožo smemo umivati samo vsak drugi dan z vodo, pa še tej vodi dodajemo rajši boraksa ali otrobov, da vodo zmehčajo. Mila ne smemo upo rahljati, pač pa se lahko umivamo z mlekom. Kožo moramo za vsako ceno vsak dan mazati z mastnimi kremami ali z oljem. Zlasti parafinovo olje je suhi koži zelo koristno. Seveda je premalo, če se vsak dan samo enkrat umijemo z vodo ali z mlekom, zato se umivajmo med dnevom z borovo vodo ali z borovim oljem. Vsaki koži, suhi pa še posebej škodi šminka. Utegne se zgoditi, da zaradi šminke koža tako oboli, da je z ničimer več ne moremo ozdraviti. Lepe roke Lepota roke zavisi od njene oblike in čistoče kože. Obliko nam da mati pri rojstvu; ta se ne da spremeniti. Toda tudi manj lepo in manj gosposko oblikovana roka utegne s pravilno nego mnogo pridobiti. Negovana roka povzdigne človekovo zunanjost, torej ni »luksus«! Tudi na vse plati zaposlena gospodinja mora svojima rokama žrtvovati vsak dan po nekaj minut. Najbolj trpe roke žensk, ki opravljajo vsa kuhinjska dela ali pa imajo opravka s kemičnimi snovmi. Te jih morajo še prav posebno negovati. Vsakdo naj si vsaj dvakrat na dan umije roke v mlačni vodi s premašče-nitn milom in ščetko. Seveda je treba roke takoj do suhega otreti. Če kanemo na roko nekaj kapljic limonove kisline, koža nekoliko poblcdi in ostane mehka in voljna. Ker izgublja koža zaradi umivanja svojo naravno maščobo, jo je treba zvečer natreti z mastno kremo; zlasti je to važno za že od narave suhe kože. V mrzlih dneh je treba suho kožo celo podnevi omastiti. Najbolj pa kazijo roke ozebline. Kdor jih ima, naj si kopa roke v vroči galunovi raztopini, v prevretku iz hrastove skorje ali pa naj pomaka roke menjaje v vročo in mrzlo vodo, potlej si jih pa namaže z mazilom za ozebline. Rdeče roke natremo s posebno kremo, žulje pa odmakamo v milnici in jih obrusimo s plovcem. Zdravje in kruh Zdravnik dr. von Norden je zbiral v vseh kulturnih državah podatke in ugotovil, da izvirajo navadne želodčne in črevesne bolezni zvečine od preobilnega uživanja belega pšeničnega kruha. Zato je popolnoma napak in zgrešeno, če zlasti mestni starši branijo otrokom uživanje črnega rženega kruha, češ da je taka »zanikrna kmečka hrana« težko prebavljiva; ravno narobe. Mati in žena j Prijaznost v družini Kdor hodi z odprtimi očmi po svetu, je gotovo že opazil, kako različni so nekateri ljudje v družbi s prijatelji in znanci, in kakšni so doma. V razgovoru s prijatelji in s tujci jih je sama ljubeznivost in se ljudje kar pulijo za njihovo družbo. Vsa prijaznost, ki jo posvečajo znancem in tujcem, jih pa doma mine. Namestu pri- jaznosti jih je sama odurnost in brezobzirnost. Ali mar ni brezobzirnost, če se mož še zmeni ne za ženine pozornosti? ... Sleherni dan si izmisli sirota kakšno majhno presenečenje: časih skuha iz- bran obed, časih postavi na mizo vrtnico, časih se prav lepo obleče. Zmerom upa, da ji bo mož privoščil vsaj lep pogled ali jo bo pa morda celo z besedo pohvalil. On pa prihaja domov, po-obeduje, časih kakšno zine, potlej se pa zatopi v svoj časnik. Mlada žena se s časom več ne spozna, zagrenjenost jo objame in s solzami v očeh se vprašuje: zakaj noče opaziti, da bi ga rada razveselila; zakaj neki ni več prijazen in dober z menoj? Dokler sva bila še ženin in nevesta, je bil zmerom okrog mene. Zakaj mi ne pri-nese vsaj kakšne rože in zakaj mi ne prihrani poti, ki bi jo opravil sam kar mimogrede ... Zakaj, cemu? Z vprašanji se prične, vprašanja rode dvome, dvomi pa pomenijo po navadi že konec zakonske sreče... Ne smemo pa očitati nebrižnosti samo možem. Tudi žene se z leti odvadijo pravilno ceniti moževo dobroto in prijaznost. Pozabljajo, da je treba reči prosim in hvala. Kadar jim možje to upravičeno očitajo, se kratkomalo odrežejo: »Kaj je le tega treba! Doma so vendar vse vljudnostne oblike odveč. Poznava se in veva, kako misliva!« Kdor tako govori, pozablja, da je vljudnost čednost, ki je ne bi smel nikoli zanemarjati. Zakonca, ki imata povrh še otroke, morata zmerom misliti na to, da se otroci samo od njiju uče, zakaj znano je, da Janez nikoli ne bo znal, česar se Janezek ni naučil. Družinska sreča je povezana s prav tenkimi nitkami, rahlimi ko pajčevina... V malenkostih se mož odtuji ženi, žena pa možu. Zakonca naj bi torej občevala zmerom vljudno in tako, kakor se sicer v družbi spodobi, pa se ne bodo njune nežne vezi nikoli zrahljale. (č-L*) Škila vosi Otrok škili zvečine zato, ker je kratkoviden. Treba mu je torej predpisati pravilne naočnike. Zraven pa lahko poskušamo z različnimi vajami: otroku na primer zavežemo po eno oko, to utegne škilavost omiliti. Če pa predpisani naočniki škilavosti ne popravijo, je treba izbrati druge. Časih je prav težko določiti pravilna očala; zdravnik mora imeti mnogo izkušenj, še več pa potrpljenja. Vsakega škilavega otroka je treba vsekako peljati k dobremu zdravniku. Razstava ovac in koz. Da zbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, priredi društvo »Živalca« razstavo koz in ovac. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne in kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca in koza sta zelo koristni živali in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 5. do 16. septembra na ljubljanskem velesejmu. Razstava male obrti na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti, bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mala obrt, ki ji je treba pred vsem dati priložnosti, da pridobi nova naročila in zaposlitve ter se tako opomore. Zr- 'aal' d’nar;a ciosf’ muike Plošče - gramofone izpo sojamo, zamenjavamo, 'irodajamo in kupujem ELEKTROTON‘ d. z o. z. pasaža nebotičnika Vabimo Vas k nakuup v najcenejši oblačilnici A. Presker Sv. Petra cesta 14 I ' I Naši dopisi PISMO IZ LOŽA Loška dolina leži lepa in prostrana, od vseh strani z gorami obdana. Na sredi pa mesto Lož stoji in gleda okoli na srečne ljudi. Ponosno je mesto na neki spomin, saj gor' nad mestom je kup razvalin; od nekdanjega loškega star‘ga gradu, pa pravljiae čudne ne dajo miru Ložanom ubogim, ki željni so ga in prosijo milo mi vsak dan Boga: »O, daj nam mir! Preljubi naš Bog, in reši nas pravljic, ki krožijo okrogle Izmed pravljic premnogih naj eno povem, ki bo ugajala morda nekaterim ljudem: Na grad pa se hodi solnčit en zmaj, v noge je velik, ima trebuh nazaj. Kdor pa tja pride, vsac‘ga požre; ko z grada gre dol, ne vedo ljudje, ali je mrtev ali je živ, ali kaj nosi v naročju kopriv? Nespametni v Ložu so pač ti ljudje, ker zmaja se takega strašno boje. Takega zmaja še nikdar ni b‘lo, štet' pa ljudi ni šel še nikdo. Imamo orožnike in pa sodnijo, trgovci imajo pa tovarišijo, ker v našem mestu so štirje, z gostilnami prav tak hudir je. So hišice majhne v mestu le-tem, da so moderne, tega reči ne smem. Le nekaj skednjev je. Še ti so črvivi, Ložani pa iz mesta so prav ljubeznivi Imamo mi cerkvico, šole pa ne, vseeno smo prav zabavni ljudje. Veselo živimo, kot se mora živet’, v krizi današnji na žalostnem svet’. Pozdravljamo Vas, gospod urednik, lepo pozdravljamo Ložani, želimo pa: »D ružinski tednik nam v krizi težki zvest ostani/« J. Z. Humor Kažipot Pripoveduje Roda Roda Nekoč sem hodil po hribih in rad bi bil izvedel za pot. Srečal sem nekega starega očanca. Zlomek ve, ali mi bo znal pokazati pot? »’br’ dan,« sem začel. »Ali ste od tod?« »Hm?« »Če ste od tod doma?« »Kdo? Jaz?« »Da. Vi!« »Kaaj?« »Če ste od tod doma?« »Menda!« »Kje drži pot v Ricmanje?« »V Ricmanje bi radi?« »Da! Kod pridem tja?« »Najbolje bo, če greste mimo moje hiše.« »Hvala lepa. Toda kje je vaša hiša?« »Za mojo hišo bi radi vedeli?« »Da.« »Ali vidite ono belo hišo sredi vrta, ka-li? To ni moja hiša.« »Temveč?« »Temveč vidite ono modro hišo ob gozdu?« »Da!« »Ta tudi ni moja. In ono veliko z rdečo streho? Ta spet ni moja. No, zdaj pa: ali vidite ono malo hišo za drevjem?« »Ne!« »No, tako. Prav tista, ki je ne vidite, je moja hiša — in tam mimo drži naj-bližnja pot v Ricmanje!« * IZ OTROŠKIH UST »Kaj ne, mamica, veter piha?* »Da, srček.« »Mamica, kaj pa počne veter, kadar ne piha?* * REŠEN PROBLEM »Kako bi se dala zadelati luknja, ki so jo v naših financah napravile zadnje volitve?« »Tako, da bi uradniki nategnili pas še za dve ali tri luknje.« (zOšišani jež*, Beograd) • AMERIŠKI HUMOR »Joj, gospa Jonesova, danes ste mi pa nekam hripavi!« »Da — moj mož se je snoči zelo pozno vrnil domov.« • ROMUNSKE AFERE Šef pisarne bere list. »Strašno, koliko afer odkrijejo zadnje čase!« Uradnik: »To še nič ni! Ko bi vedeli, koliko jih sploh ne odkrijejo!« (»Adeverul«, Bukarešta) fiarorecee in njegovi prijatelji Nadaljevanje s 3. strani. »Pa bi vi spet šli z njimi v boj, če bi se res postavili Francozom po robu?« »Ne! Samo v enem primeru.« »In ta bi bil?« »Če bi se vi, gospod maršal, sami postavili na čelo francoskih čet, potlej že. S takim nasprotnikom bi mi bilo čast križati orožje.« Maršal Foch se je nasmehnil: »Mladi prijatelj, ali mar mislite, da bi me res mikalo, da bi šel tvegat svoj sloves z vojno proti vam?« Ni dolgo temu, ko je ves svetovni tisk prinesel senzacionalno vest, da polkovnik Lawrence ni postal žrtev pokvare svojega motornega kolesa. Trdili so, da se je nekdo drugi ponesrečil pod La-wrenceovim imenom. On sam je pa baje odšel po naročilu angleške vlade j nekam v tujino. Angleži sami niso mnogo verjeli tem senzacijam, zakaj za Lavvrenceovo smrt je vendarle preveč tehtnih dokazov. Na Angleškem živi njegov brat, in ta je sam prišel na njegov pogreb. Prav neokusno bi bilo, če bi bila angleška vlada na njegov rovaš zbijala take šale. Najzanesljivejši dokaz za polkovnikovo smrt je pa menda poročilo, ki so ga poslali angleškemu dvoru takoj po njegovi smrti. Sam kralj Jurij V. je brzojavno izrekel Lawrenceovemu bratu sožalje. Verujmo torej še mi, da pravljičnega junaka ni več med živimi-Konec. NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, rokah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Ernol-praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15.-. :— Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizi-ce, ograjice, triciklje itd. solidno izdelano in poceni pri — S. Rebolj & drug, Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej. POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov — Rit-dolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12, telefon 38-10. — Pismeni odgovor Din 3.- v znamkah. VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA! Ravnokar je izšla od S. M. Felicite Ka-linšek v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga »SLOVENSKA KUHARICA« z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160.— v knjigarni ANT. TURK nasl., LJUBLJANA, Tyrševa (Dunajska) cesta 5. PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana, Bohoričeva cesta 25. BELO GOSJE ČESANO PERJE prvovrstne kakovosti, izbrano in mešano « puhom prodam po Din 120,- kilogram-Vprašanja naslovite na M. P. v upravo »Družinskega tednika«. Hali oglasi ----o----- Mali oglasi v »Družinskem tedniku* stanejo po Din 1.— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1.50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temno-rjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30.— Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. POVERJENIKE SPREJMEMO v vseh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ pre-preči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30.—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore. — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40.—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34. MAKULATURNI PAPIR naprodaj. — Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«. Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« in odgovarja K. Bratuša,novinar, Ljubljana; tiska tiskarna Slatnar d. z o. z. (Vodnik-Knez), Kamnik.