Večera* izdaja. 413. fleviuo. i um)«, i sr* a mfitfn ina. Crna 10 ¥fw|ev. XU1L ICttL .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v uprevnlštvu prejeman: ćelo leto......K 24 — , ćelo leto......K 22*— pol leta........12*— } pol leta........ 1J-__ «trt leta........6*— j ćetrt leta........550 na mesec......, 2--- f na mesec......m 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. trtinlitvei Ecaflova ulica it. 5, (v pritličju levo), telefon *t 34. bfcaf a ftak 4aa %wmtw luniII mttifr tm pravtlfc«. bistriti vtljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 14 vin., ^a dvakrai po 12 vin., zi trikrat ali većkrat po 10 vin. Pri vtčjih inserdjah po dogovoru. Lpravnistvu naj se pošiljajo naroenine, reklamacije, iitttiati itd. to je administrativne stvari. -------------Ntftna itevOka v«l|a 10 i !■■!>■------------- Ka pismena naručila brez istodobne vposlatve naroćnioe m mt odra. MareJaa tiskana toUfoa ŠL M. .StoYO»Ki Narod* velja po po*?: a Avstro-Ogrsko: *• NemđJ«: catelelo.......K 2*- «*> leto.......Kl*-* poi leu........13 a .. . . . -_■ . cetrt leu........ 6 50 *• Ameriko m vse druge dežde- nanesec......., 2\JQ ctdo leta.......K Jfr-* Vpratenjefli glede ineeratov naj se priloži za odgovor dopbnka »H zntttffci '■ Vpravmlatvtn Eaallora aliea at. I, (spodaj. dvorile l.^o}, telalaaaL •• Iz Hochen1)Qrgtr]eue$a kraljestua. Nacrti nem&kih Volksratov ter ž njimi združenih merodajnih fitk-torjev na Dunaju in v Gradcu se z direktno ali indirektno pod poro slovenskih klerika lcev izvreujejo sieer po-čaši, a dosledno in sigurno. Elsner je žc prišel pod streho in je torvj za Ljubljana za sedaj konoan. Sedaj n^nur v Ljubljani lahko tn»i: svetnik Bosehek in mu no bode treba seliti so v Celovec, kjer bi sedai laliko ondi izpraznje.no svetnisko mesto pri dt želnem sodi scu zasedel. Boj je sedaj za Celje, kjer je iz-praznjenih dvoje sretniških mest pri okrožnem sodišen, a tuđi ni prezreli ^elevaŽTieg-a mosta okrajne^a sodni-ka v Ptujn, katero je vsled premestit-vp zlogrlaenepra dr. Glasa izpraznjeno. Za eno mesto sretnika v Cei)u -t poteg-ujes znani predstojnik okraj-nega sodišea v Velikovcu sretnik Gallinger, pravi kapun. To je oui go-»pod, ki jt' bil kot dijak v Gradca še Trig-lavau, sedaj je pa straoten Xc-met* in sovrazni k Sloveiieev, ki je tuđi tnkoj, ko je s svojim pravim imenom »kapuiKc dosegrel svet nisko nn-sto, se hipoma priče 1 te^ra imena sra-movati in se pustil prekrstiti v no ni škc-g"a Gallingrerja. Ker je ta mož hi navajen svoje mišljenje obraćati ved-tK> v svojo korist, se naslanja se da* tuđi na klorikalee, ki 8o mu že enkrat tuđi iz nefce zadregre pomapnli. Ta grospod Galliugrer je oče lajtnanta Gallingrer - kapima, o čigra r obnaša-pju napraia slovenskim vo jakne; ?-i je že pisalo. Sretnik OalHngrer je v statusu žc precej visoko grori in ima pa komurkoli. To bi bil minimum, kajti da bi morala v Celje pi> pravici [■riti dva slovenska sretnika, leži f>ač na dlani. Kar se tiče Ptuja, lajicira.jo ohrajiu^ca sodnika v Ro^at4Mi di. Zanpprerja in pa okrajne-gra sorliu^a v Konjicah DoK-iella, v prvi vrst: p:i zeta vsegrainoproonefra ptujskevra iy*kr. Ornigra, znam>ira dr. \Vai/.ulika, tako ila l>o vsa žlahtn v Ptn.ju skuniij iu si >'•>]»' laiiV. > i Kiajaia n>ki'. . . Skrnjni čas bi bil. da stopi na krinilo okrej-rieija sodisea r Ptuju kak recimo zm-v ren Slovene\\ ki bi iniel toliko po$?u-iiKL, da bi se uprl sramotili ptniski koruiK-iji. ki še sui-sču. Nemci >o dr. Glasu napravili diie 19. t. ni. odhodnico in vabili za ude-ležbo \^se urade, obeine itd. — Slovenci naj mu pa ?.go za <>uhcK! ^tare vt*\\jv — kaj druprejrn tako m za si u-ži!. Glas je prt>mfk.sč<»i: v Gradec. Jn->tičnu nprava Hi prav tloHro ^torilr*, ce bi mu dala kak olv^irni referat, da bi vsaj onkrat kay delnl, hajti kot predstojnik ptu^sknera ^^diŠca je bil brez referata in tatorekoc le naJzo-roralni orjaran. Kakor se enje, do.bita nad<*vetni-Ški mesti v GrrHeu nnd^retnik Mar-♦inak v Mariboru in sretnik Ve.ler-njak v Ljubljani. Ce bo to tuđi res, se pokaže v kratkem. Martin«koro »nešto dobi najbrž «?wtn?k Cnnjkar, ki je skrrz in «koz !:Wikalec in kot naroil-»ijak br»7. bar%"e. Imenovanja ^ izv»*>ijn v rjfij-krajsem ča^n. Vemo. de ta clauek ne. bo ru' pomnjral. a javnr.st naj vpp^ ve, Vin.kn se pri in^tiei dela v easu n>i r?«t*-a Hnebenbnrcrerja in rišje^oflne-ga pr« ilspdnrki Pittr^ieha, v Času, l:o /ffstopa.T»> slo\ enski narod r državnim zboni skore* sami klerika!*-'. !;i ^elajo ravno z važniini javnimi s!tiž-bami umazane kuoeije z vlado, kakor nam je pokazal Klsn^rjev slučaj. ilutan hi Porlasol V »l'nionovi'- dvorani zbranih jo bilo preteklo ned*'ljo, če - neino verjeti »Sloveneevemn« po; >cilu, 40(X) l.iiiHi; vsa in mno^ien je- z napeto pjizljivostjo sledila bf-seilam svoje-/ra [K*Hti^neg-a ro? svoj veliki dan. Gromelo, trt^skulo je iu Miskalo se nail t^ini si rasnim i fra-masoni in portu^ralskinu revolucijo-narei, da so zbrarieniu občinstvu ža-r»'le o^i l>et>ne strasti rnzpaljeno oči. retnejše od nje^a znal iprrali i si rast mi h\ najnižjimi nagoni T'ifise. V toni oziru #. dr. Šustc?ršič, vain so-n*miiostljivi knezoškof s»tm v^ čuti! poklieaue^a, fmvisati vtisk vaseg'a g-v)vorutske|ra »dela« s tem, da je po-delil >voj blagoslov tištim, katerih sre^i so se ravnokar napolnila » *>r-ctom, studoin in zaiiičevanjem diy vseli, ki uiso brczpog-ojno udani pa-I^^štvu in njega oprođam. In č. da je v tem potdedu daleko nad-krilil svoj dunajski rror, svojega to-vartša dr. Poraerja. Vpraša i no so le, ka.i bo z našim maloje ljudi. č> ;•» to snuitral ?a potrebno, dobro delr> in ni mu bilo treba igrati rlopre najvecjeprn hu.i^kpča in pod)) i borale«, kar vb je ketopilo prapr !i«>tola ^Union«. Preveč objektivno mislimo, da bj odrekali vodji nasifi klerikalce\* prnvieo javno raznravljMi o \~praAa-r?jib. ki se tieejo eerkve in Kri^ove-jra namestnika. Da, eelo tako liberalni ^rno, da tndi sami pravimo, da. ie vfiako žaljenje katoliske eerkve ali rjone-jr» srea no za pira ino in s tt*ga >tali6ča tuđi Piju X. ue odrekanio j*ruvice fK>i^kati si zadcwšieenja za žalitve, ki jib je na-I ram njemu haje zakrivil rimski iu \tan Nathan. Pri tem le iie moremo »azuineti, zakaj si Pij X. sam ne jx>-i<če tegu zadofcčenja. Italija, kator*; jrlavnemu inestii načeluje ^zločin*«"« Nathan, je elanes dobro urejena erropska velesila. CK1 letu 1870 daije i7vrv valu je nje vlada t!osledino naj skrajnejše obzire napram Vatikanu in eerkvi Korektno skozi in skozi je bilo i>osU»paine itiilijaiiskeira dvora »•aprarn kuriji in jx>pu*itljivo do skrajnosti. sx*mo, da ne zndene občnt-Ijirosti Vatikana. Zakaj se torej F*ij X., če se fra je res žnliio :»a U»k nedopušten naciu. kakor .ie to v m-de-ljo hotel doporc-liiooi tuđi Piju X. ne wirekla. Zakaj rnolči sv. Oče in prepusča dr. Suster-siču, da se h*-ta mesto i.je^ra ri»zsr
  • bouik»raikjo".' Koliko zasluznejšo In kolik■-> ko-ristnejne dolo bi bil dr. Šustoršić storil v nedeljo s\x>jenm narodu, da je potiopel za kulise tište neizpr-'-mo ešabne vatikaiiske politike Ln «dkril strmočemu svetu uieero«t vs?h bajk o pn^granjanju katoličke «.-orkve in ujotnist\ii Petrovoga naslednika. Imenoval naj Iu" bil s pmvo *#eftie sl.'.vi, boemstvu in mogrrK-nosti, tisto trdo\-rat*io zr-kiknenost in osvetoželjnoet, tisto ,je-ruitsko-hinav^ko neodkr:tosrčn»>st in premetenost. ki danes \ toliki mori prevera mišljenje, čutotjje in >tivni-Ijenje papc^ke kurije, da so ž:»libr.*f se na.nlejo ljuo tjx resno, katoličane ponižujooo tražeći i k>. A dr. Iran ŠusterMe tega ni st >* ril. Kaj njemu, do kosti raznarode-nemn človekn za to, da se rimska cer-ke\" otres<^ tistih neštevilnih italijnn-skih. špnnskih in portugalskih pre-latov in kr»r«hiialov, ki smatr*.ij sami največja orira univorz-olnomu smotru kutolieizma. Dridka ironija se nam zdi, ]>ostaviti paralelo med tem dičnim »Jufmblovuaoni«, !.i dril i!aneB r svojih rokah dober del naiA pojitifite bodočnciKti in onim pravii* na>iui najveiejim JuporJovaiMTM hi-hk upom Strotismaverjem. Toifa mo««i naj )n Ni bil nas veliki »JuKufclovan« vzel za vzor in iu«*.*>to da mohiiizirm i!a»e pohlevuo ljudstvu ah zavojea^a-i:je jiepeževe države, ki bi dand.in«* bilr. politični uon^ens, in jim po pr^-rtjč'ilih jokavih babnie r\m* v krirV-čih Kurvah »fn\*zote< pcH*tu^aL.k«t revolucije, naj i. moejo svoje zgrovor* r4o«ti in svojejra ^liva pretrese xido-ve tifete neizrečeoo uHabne in takrlr.-neiu* pai^ke kamarilo, da ae lazsnje \ prah ta trdnjare neeiiiifjrno«*ti ia rornanski>-bizaniin«*kt' iK>tuhnjeno«ti-A, dr. Šu-sU'Kić be boj' tihtih nrela-tovf kat eri li pesti *o k* ua V.ncikan« skem koniilu v I^vteraii^ki ccrkvi g^rozeče dvi^le proti mladenihko navdušeueniu Strt»^yrnayeTJu in k#-ti i ih besno eejHftanjt* ni rrro#rlo pr**-trliibiti njepavih za veke pomenijivik liapiidov ua nevednosl, UoniišljavoHt, oj^ibiiOKt, »ebieni>st ili krivično^ :iu)>ki)! pitiatov, ki uikdur n'mm imeli in tu
  • > sr<%a Ka m i ^-l£oi- č \( ♦ v ešt \- a. Dr. Šiuiteršu zbra I si je rajfe svoy rutifu» brtite ?.a tarifo uvojih nem-vorniškiL impadiA- in Vi«kor smo im rekli, ohotfatil jt» vene** svoje iiiloni* ne slave u\ novo prekrasno pečo. Pr»»r>rK*aDi wno, da troba dr. ftn-^!e^^ičll priho mu prinese morebiti sa ih >p4in*tki Merrv <\e\ Val od Pija X. r iiar — krono rimskih prrofov. Xa«*e slorensko ljudstvo pa h<> ^« rnprej ječa!o pod rlarki in polnil« vodno prazno rimsko bisn^ro, kaknr »:voj čas dnne* o-vcbok*r>i PartmruloL Sa tu n. Dnevne vesti. -f- Juiroslovan^ka delt^acija ▼ državnom zboru. Driavni z-bor je skliean in s tem je stopilo v OHprpdje vpra>i»njt» u razmerju mtni »lorensVi-mi klerikaloi in mer iiH»d teina khi*K»-ma je nararen. Politiki; dr. Šuster-šiča st* je k on ča I u v. največjiiiu i!ouspi»hi in uastalu je proti tej jK>li-tiki n:i Coiikein vpruv revolucija, P«, iuZvt*za juiiiih Slovanov« jm prišla do spa^iiauj^, ^ Ml ki p*vHtika LISTEK. Junileis&a umstniSKa rozstayo. (Dalje.) Janez W o 1 f pa za nas ni samo žaco tako pomemben, ker narn je po-daril toliko število resnih umetnin, marvTeč tuđi zato, ker je ustanovi! »vojo solo: Jane:! \Volf nam je vzg-o-jil brata Jaiipza in J urja Š u -hica, dva sokola, ki sta vzletola do žarkega solnea, in O g r i n a in G r i 1 c a iu Tomca in še mnojyo drugih. Njeg-ovemu vplivu se iniaim zahvaliti, če se je naše slikarstvo c;tresio hlepepra posnemanja, se osvo-bodilo in se povzpelo v dotlej neznane visine. In zopot je zanimivo, da sta Wolfova pi"\*a in najznamenitojša učenc-a brata Suhir, Gorenjea iz Skofjeloškeprc? okraja. JanezSubicseje pri Wolfu ntil. ko je bil se ta v Št. Vrdu. N'ada-Ijeral je sroje studije na Dunaju. K'jer so je tuđi naseliK 1881. I. fo ita kot znamenitoga slikarja pozraS v I »rago, kjer je poslikaval tamošujo novo gledalište.. Koneno so |?a imenovali za prof. slikarstva na obrt-nem muzeju v Kaiserslautern na Ba-rarskem. Kadarkoli pa se je Janez r.g-lasil na Kninskom, je naslika! k:ij novoga za e^*rkve ali pa zasebnike. XajznaTn€-nitejš<- njejro\o d« lo na Klovc-nskeiu feo freske v ^entjakobslv. eerkvi v Ljubljani- Janez je. bil in je irr-.ta! romantik: iskal je leiw>to v svo-.ii (ioinišijiji in z veliko genijaluostjo konu>oniral slike, na katerih so w v sijajuih, nadvse prikupilih barvjih cčaranemu oč«8U nudila sama idealno lep.-i tolosa. 0 tom se na r.^ši raz-stavi lahko uverimo korak za kora-i kom, kajti zbirka t>lik in načrtov ia 1 sturlij bratov ftubioev je nenavadno !,opra ta in kaj poučna. — J u i i j S u-b i e pa se je iv nuM^il na stran ro;i-liRtov, to se pravi: ni več ustvarja! zgolj iz svoje domiSljije, temvet- .|o snov svojim podobam rad je maj iz istinitoga člove&kepra žirljenju. A"' to smer era je najbolj napotila i>ariSka sola. Tinti Juri se je izprru ueil pri Wolfu, potom pa na Dunaju. Kot vojak se je mleležil okupacije Bosne ri tuđi tukaj neprestano risal in »likal. Po okupaoiji se je rrnil na Dunaj, kjer ?a je nkadomija odlikovala s častnim narneiloui, naj odide v Atene na Grškem, da tam poklika vilo znanemu učenjaku in raziskovaleu Marin Sehliemannu. I« Jurl mu JO je poslikal, da je bilo veselje, z amo-reti in ilru^imi bajefilovuinu tiffure-mi. Ko pa je 1880 svoje romanticuo nelo pri Sohliemannu končal, so J3 j»resolil v Pariz, kjer je prHCl v «!ružlK> Cehov Hynaisa in Brožika m Ogra Munkac8yj^ TeČBJ Pi»^ Juri začel napribati na stran reali Mov. Ix te dobe je znana njegova slika »FVinl lovom«, ki kažo prizor \% irane(>j*ke Normandije. Juri se je v Parizu trajno na.selil, v domovino jo ].rišel le tupatam malo pogledat in mimogrede kaj naslika], 8koxla velika, da je z Jurjem Subicem s!a i/ fleiele toliku slikarsku potenea, Naj-znamenitejše njegovo delo na Slovenskom je stropna slika v veži ijub-ijanskega Rudolfinuma »Carniolia«. Na razstavi vidimo polep- mnogošte-vilnih osnutkov lepo vrsto portretov izpod Janezovega, kakor izpod Jnr-jevega čop^ea. Dociin ljubi Janez niirnejAe l>arve, «ie Juri opaja na hle-^teeib in žarečih barvah in kaže pro-eej di*zovito tehniko. Iz Wolfove sele je nadalje izž?I O g r i n , ki je zaena z Roblekom in fi r i 1 c e m žtudiral v Benetkah in na f>iiTiaju. Ogrin, ki je v dveh tukaj riizstavljeuih glavah pokazal (xlličen talent za karakteristiko in v svoji znani (če je ree njegov original!) kompoziciji »Smrt Galeazza Viaeon-ti ja« lepo kompozicijfiko nmi^rje-noftt, je kasneje povsom oma^ral in rootal ponižen cerkveni slikar. Hobi e k , franci&kan v Gorici, je Tgo-daj umri. Ljudevit G r i 1 c p(\ ki je nedavno umri v Ljubljani, .*4? je v prvi vrsti posveti! portretu iu u*t vari 1 lepo vrsto vestno in natanc-no, pa prrknpno izvršenih, dobro oživljenih portretov, pa tuđi nekaj krajin in ianrakih slik. \Volfov sovrstnik i u vojni tnvu-riš v Italiji jo bil Anton K a r i n -tt e r , IS29. rojon v Ljubljani. Tuđi Karinger jo bil častnik Kot tnk ie prif^el v Italije, v Ljubi in no, v Beuet-ke, v Px!do\*o in Verono, v Dalmacija in Crno goro in zoj>et nazaj v I ta lijo. Tedaj so namri»e bili čaši skrajno ne mirni (1. 1849—59). In *uko je imel Karinger, ki je bil premezen, priliko izpopolnjevatisir«etisto. kar so je bi! kot akademik naučil na Dunaju in v Monakovemjn si nabrati nt-broj hva-leznih slikarskih motivov. Slikal jo vs<>, ker je videl, drevje, rastline, du-na.iski Prater, solnogra^ko planinsko krasoto, i ta lij a uske krafne starbe in krajine, lopoto ljubljanske okolice, pa zopet Crnogorce v narodnih uo&ah, Albance, turske trdnjnve itd. V Dalmaciji, tara pod tištim žfpočim soln-cem, in pa v crnogorskom skulovju se nm jo vzbudila ljnbt^zen do žarečiU in blostečih sočnih barv, kakršne vidimo na većini njegovih slik. S prav tisto fineso, s tisto nežno navanč-nostjo kakor krajine, je slik a 1 tndi fiortrete. Ko ro je 1861. 1. dal vpoko-jiti, se je docela p^svetil slikarstvu in se družil z učenci monako\*Hke in cKteseldorfskc sole. S svojim i ele*:ant-rimi in prikupljivimi slikanu si j? pridobil mnogo priznanja tndi na razstavah na Dunaju, v Gradcu, v p^iti, v Benetkah, v Celovcu in y Ljubljani (razatava 1864!). Karinger je bil lirik, romanti^en sanjah in ve-lik Ijvbilalj oamTaili lepot. To «e vi- «Ji na vsaki njf*rovib slik, katt^rih !• na iiu-ši nt-»situvi obilo in le^nh: col« vi^ta dobro oživljenih, prikupnik portrotor iu nokaj krajiu. Karing©»* oC'iviilno ni toliko zaljubljon v form#f kakor v barve in v tein oziru bi «r» smeli, ako so no ozreino na njt%4cro%-* tehniko, imenovati nekakega prorok* paš- najiiilajš<1 slikarske >tmj»», Umri je v L.iubljani 1. l»70. F r u n c G 11» b o č n i k ntarejši, 1891 umri kot profesor risanja n«, ljubljanski realki, jp bil tndi Gor*-njt^c, in sieer iz TržiČa, kjer j»» Ml njegov oče okrajni zdravnik. Še kot mlatio funte* je starsem imel na I>u-naj, da bi ix>stal slikar. Za svoj* ne-ugnunost je moral pretrpeti velik« Unio. Konćno so ga sprejeli v akademijo. Po dovršenih nauk ih jo <>d£*I na (>gr*ko, kjer je cle«et let ulikal pa raznih eerkvah velike oljuat^ podo-lw* kakor slike na preano, portrt^tir»l pa tuci i proce.JKiiji« utovilo ogr^kik magnatov. Bavil rc je tuđi z miniatu-rami in rinal za nekatore iluntrovan* nemike lish*. 1848. 1. se je kot 231«-ten mladenk- ude leži 1 dunajsko iv\-^-hici je, 1865, pa je prL5«-l kot profesor na ljubljaiihJco realko. V IJubljani ^ prva leta mno^o delal jm> narocilih, cerkveno podobe, zlasti na portrete, Nn iiftHi razAtavi ima 2 velika portreta in eno miniatnro. Na raivoj donu^ ^ ntnetno8ti Olobc^nik ni vpliraj, Đil in ostml je sprete« slikar, m t^ ne numj. fllttlto ml^aš^ML\ mi kvar narodni »tvari juiala Štovano v in da sluii samo nainenom sjovenskega klerikalizma. Sodbc južnih, kakor severnih Slovanov j Šu-ateršieevi politiki so bile v zadnjih raesecih uniče valne. V«»*tninsko se je priznavalo, da so sadovi te politike negativni, da je ta politika samo »: tr je vala sedanji sistem in pozicijo Blovanom sovrnznih strank na vt liko škodo slovanskih narodov koristilo pa ni nicesar. Vse kaže, da bo dr. Su-*teršio v novem zajedanju držiivnega zbora 8 svojimi kimovci Žalostilo osamljen. Tuđi dr. Šusteršič se tegt* zaveda. Jasno mu je, d& bi tako izoli ranje njegove skupine pomenilo po polni bankerot njegow politike in lahko imelo zanj najbolj neugodne posledice. Zato bi rad »Zvezo »uiiiih Slovanov« uprcfrel pred svoj voz, za to bi rad z »Zvezo južnih Slovanovv» pomnoži! svojo četo in si prldubil tem možnost, nastopati v držiivnem zboru kot predstavitelj združenih Jujrcslovanov. Z najbrutalnejšim terorizmom zasledujo ta svoj cilj. Me srce &t-m že vodi nezaslišano vojno yoper »Zvezo južnih Slovunov« in zlasti proti njenemu načelniku. Ta -vojna je bila sirova in podla, zlobna in hinavska. Sedaj na predvečer pa apelira dv. Šusteršič na »Zvezo južnih Slovanov«, naj se združi na ^kup. no delo s klerikalel. V svojem apelu pravi ^eseila dr. Šusteršie, da je gluipno delo potrebno iz narodnih czirov. Sponi in jamo se živo, koliko lakih apelov na skupno delo srno te-koiu let že sami spisali in priobčili in kako ošabno in zanieljivo je dr. Šu-ster^ič vedno odklonil vsako skupno delo. Zdaj, ko mu trco voda v* jrrlo, zdaj, ko si drugnee pomagati ne more-, pa kliče na skupno delo. Seved:1 so inu narodni interesi le pretveza in prnv nir Hrirr \eru. Oi. Su^terši.o \-z nuroiiuiiiii interesi te tako kupčijo rielal, da se svet samo krohota, če sa j.liši govoriti o narodnih interesih. Skupno delovanje, po katerem klie dr. Šusteršie, ima samo nameiu pomagati do zma«re aspiraeijam klerikalizma, vse drugo, kar piše klerikalno glasilo, je prr-vara. Xe vemo, kak odmev bo imel Šusteršieev apel 11:1 »Zvezo južnih Slovanov«, tuđi nam ci n^nogo ložee* na stvari, saj ima kranjska narorinonaprer!ua stranka eneg-ii samepa poslanca v državnein zboru. Pred oemi nam je pa eno: >*Zveza južnih Slovanov« je do konca zasfdanja državnejra zbora delali Usko dr. Šustersieu. Sledila je teinu nenotrditev ljubljanskepa župana, razpust občinsketra sveta, imenovanje neinbkonaciionalneg"a vladneo se v>^il tepra simpatije za »Zvrzo južnih Slovanov« v narodno - naprednih kro-frih z°lo ohladile in da ni prav nobe-nih siinpatii već za skunno delov.'i-i»ie med »Zvezo jnžnih Slovanov« in jped klubom dr. Šiisteršiea, kat^r^ bknnno delo je imelo ravno za na rod-itonaprodno strnnko najslabše pos!«*-c'ice. »Zveza .iužnih Slovanov« bo se-vcrla stnrila kar Ko hotf1^. mi jo bo-jnrv sodili santo po nsooblh nVne i^-litike, a ee ne pojde z dr. Sustav« *-£em. ii radi tejra ne borno rekli no bene žal besede. -f- Nemci nikdar zadovoljni. Xa gimnaziji v Gorici so »♦.* zgodile leto-velike premembe. Ustanovljena so bile italijanske in slovenske parale!-ke. Naravno je, da umra ravnatelj tepra zavoda biti zim;žen teh jo/ikov, dru jara ee se pouka ne more nadzoro-vati. Tako se je zgodilo, da je **il za to inesto imenovan prr/f. dr. T.>m:n feek. ki je zmožen za gorisko prinma-sijo potrebnih jezikov in ki tuoi si-cer vživa posebno zanpanje ućm* nprave. A prlej -- noniski uacijonal-ci že upijejo. Status quo ante! jrrmi »Grazer Tflgrblctt« jrlede imenovanja dr. Tominška. Zakaj pa be ^>(!razer Taprblatt« tepra ni spomnil, ko je vlada Slo\-eneem ugrabila slovensko po-»est in postavila za predseđnika ko si morejo potem ti Ijud-je domišljati, da je z njimi mofznvu taka sprava kakor jo žele vodila i kro*ri v državi, nam jt popolnoma norazumliivo. 4- Poslaner HriKar je nenado-ma obol**l in se zato ni mc/el odbijati k seii drapinjskoea od«ofca, ka-tero je skUcal za jutri ziutraj, na Duna.i. Vsled t^irn se mu tuđi ne bode niotrn-ce udeležiti prvih aej držav-neg-a zbora. — Sankcionirani dež^lnl zakoni. Osar je snnkcijoniral tslede^e, cn\ kranjskejra drž^lncpra zbora sklcnjo-ne zakone: zakon jrlede presVrbe z vodo v nbčinah Cerknica in Rakek; 7,akon p:led<» vodovoda za nekatero "kraje v oblini Možnie; zakon prlede /agraditve hudournikov ob deželni ocati Kulpa - Čabar in ob okrajni cesti Cabar-Trava v ko^evskem okraju, in pa zakon o »tfirraditvi kadournl-kov v obeinah Turjak in 2aUml)e, ki ^ slivajo v Zeliniljioo. — Poučni te^aj 1a sađruise fuakeijooarje ▼ LJuUJaai obUkuje jo sledtči gg. ndeležmoi: Ivan Pust, mtoelnik ključavni6ar«ke aadm^e v Ljubljani, Mate Valentift, Anton Bockaj in Fran Podriaj <** deželne zadruge brivoev v Ljubljani. Avgrust Berthold od deielne zadruge fotog^ra f fov v Ljubljani -Tosip A.h£ir bn Ivan Kuheli od obrtne zadruge v Kostanjev^i | Anton Oeror od ffOBtihiičarske zatiru %k ^ Kamniku, Oto Kopini^ od obrtne zadruge v MetlikL Josip Fabjan od obrtne zadruge v Crnomlju, Jo&uj Salberger od e<>\ijai>ke zadruge v Tržidu, Pavel Liipajne od ♦rgovske /.adruge v Idriji, Ivan Bajrar od ro-kodelsko. zadruge v Zagorju crb Siivi, Dra^otin Korbar od gostilnicarske zadruge v Zagorju ob Si»vi, Ivan Zwolf od rokodelske zadr»ier© v Po-^tojni, Pragotin Kepe od zadružna bolniško blagajne in posredenainice za delo na BKhIu, Leopold Lebar od obrtno zadruge na Bledu, Anton Sedlar od obrtne zadruge v Novem mestu, Averust Šabee od rokodelsko iradruire v Idriji. N'oČni napadi. 5^1etne^a iee»arja Fraiica Snbea iz Škofje Loke je i-rotl kratkim na eesti pred Omano-vo srostilno v Goričah napadel nek nu>ž in s?eer brez vsakega povoda ter &:a i nekim trdim orodjem dvakrat udaril po ^lavi, na kar je neznanee rzginil. Sabea so t^žko ranjenegr T^repeijali v deželno bolnico v Ljub- '.:•• •■' = '.. - - I>vu fanta -*:i : s^adla v iiiižini Doruikove hi&e v Kamniku '^se^tnikove sine Jaueza Ct^lilnika Karela Potckarja in Franea Pan-rurjfi. Potokar in Paneur stii takoi zbežalH, Codilnik je pa ostal. Napati a lea sta ga zaeela obdelovati tor n\v nrizadjala i nožem devet ran. Ranjenea je dr. Binder zh silo ^>bve zal, na kar so ga odpeljali v deželno boln:'*'^. Tilnik si je zlomil, pa ne ve kje. Dne 7. novembra je sel v Vel. Lašee na seinenj tuđi hlai>ev Tone Marolt iz Ponik^v. V razlićnih gostilnah se ie pa žganja 7elo napil. Nuzadnje je bil se v Pusčakovi gostilni na Rašči-ei. Tu je pa zapil pamet, ker nic no ve. kdaj je š*?l iz g-ostilne, kam je Sel. f*e je padel, ali ne, in sploh nič u^ ve, kaj se je srodilo ž njim. Drugo julro *rt je zhudil na nekem podu na slami. Na levem ušesu je bil krvav ia vrat era je tako bolel, da je moral iti v Ljubljano v bolnišnico, ki^r so do-*ri>ali. da ima eno kost v tilniku zlom-Ijeno. Maroh ševe prav nić n^* ve, ali io tako nerodno padel. ali so ga pre-t pli fantje, ki jim je morda v pi.ia-nosti zabavljal, ali pa so mu zavili vrat vinski duhovi. Sam sebi je poSHial deuar. Ja-nez Grivic iz Golobinjeka pri Mirni-p^či ima lep postran?*ki zaslužek. Spravlja namree fante v Anieriko, tuđi take, ki se nišo doslnžili vojnšči-ne. Ko pridobi koga za izselitev v Ameriko, zahteva od njega 20 kron nrr, o kateri trdi, da jo mora poslati izšoljevalnemu agentu. Ko dobi to aro, napisi kar vprifo dotu-nika poAtno nakaznico za 20 K, tn!e«\ da mora to aro takoj poslati, to«! naslov ne napise na agenta, marv ć na svojo ženo Re?o, torej prav*:?iprav samemn sebi. Tako je vjel Grivr baje že več »Amerikancev«, p«i h;rJ več bankovoev pr* 20 K že. - K«lor zna, pa zna. OroŽnikov fie je zbal. Mnrtin Jaklie, 17 let star, rojon na Ravnikii, V služil žo od Nov^ega leta sent pri Ivanu Jurglien v Prelesjn za lilnnea. Dne 1. novembra t. 1. je bil sam doma z gospodarj^m, ki je pa spal. Ta-čos mu je vzel Jaklič iz hlačnegn že-pa raosnjieek s 70 K. Ko ga je stavi I gospodar na odgovor, je trdovratno tajil, da jo kaj vzel. Se - le, ko mu je gospodar zngrozil, da bo naznnnil tatvino orožnikom, je Jaklić* priznnl tat vi no Jurglieeveinn sinu Nae-^tu in inu je tndi vrnil 40 K, doeim trdi, da je 'io K izgubi]. Takoj po priznanju tatvino, je neznano kam izginil. Ker ima 30 K potnine, bo lahko daloč pri- Zagonetna prirodna tvorba na drevesu. Fr^neoski tednik »L* Illn-str«tion« opisuje v št°vilki od 12. novembra t. 1. in s fotografijo predočuje prikazen na nekem paru hrastov- v nekem parku v departomentu Charente inferieure, o kateri pisate]j izraza mn°nje, da ji ni para na vsem svetu. Citajoč ta opis pa sem ec spomnil, da sem popolnom« onako prikazen v pretek!ih počitnicali za-glednl, »eveda z velikim začudeujem, na Kranjskem, in ce je franeoaki svetovni list smatra] stvar za do vol j zanimivo, da jo objavi svojim čitateljem, bo menda upravifceno, da tuđi jaz naše prirodoslovce opozorim^na enako zanimivoat v na£ib krajih. Ako greš ia Po^tojne do most« &•» Pivko in ie pol kilometra po dHtovni oesti naprejt iu kreneft tam na levo po eeati, ki palje v cmeri proti Oreb-ku v ondotni brastov goxd, najđei oairi at« od Ariavna tuli tik noti ma datai itrani iasio ikapiao trth aved-uje valikib luraaiov. Mad dvema od njih boi vjdel d^n in pol metra nad zemljo iva^lak ta rokav dalM, ■ navadoo ikorjo pokrit, ki ▼«#• oba debli kakor inoat. Isvira i» prve§a debla kakor navodna vaja, a »r ktm> ftuje v drugem doblu lopet kakor od tod i7Tir*jocK veja. Ako bi *^> obe debli nekoliko nad in nekoliko pod to tvorbe prežuguli, bi ae dobilo Mo v ^Miki frko »H« Ugibal sem brez jbpeha, kako da je mogla ta tvorbo i Hstati. Umetnlna načinom, potom operacije na mladih drevrsih, t» spo-jitvijo dveh naaprnti si »tojećih vej po načinu cepjjenja. bi ae niordn dalo H' podobnega doseli, a vsako eep-ljenje uipušča zh vne čiUMd vidne. *[&-dovtt, ki pa jib tukaj ui. Ako kak čitatelj teh vratio ve to uganjko resiti, * i bilo vredno, da jo objavi. A. 8antel. Velika »e*re£a. 19. t. m. je dela-*>h». Franc Praznik v Ziiianem mostu v tovarui za olje mazal nek strt#j ter £Ta hotel obrisati » predpa-suikom, ker «^e je pa stroj že pregibul, ga je kolo pri jelo za pre-dpa^nik ter ga parkrat 7avrU>lo. Stroj aiu je [*ri U-vn zlomil •be nogi in levo roko. Ponegrečencii s*-v odpeljali v deielno l>olnico v Ljubljani 2elexni.ška nesreća. Na postaji Sošianj - kopališee Topolši%'H ne je predvčerajsnjini ob 7. uri 18 minut pripetila nesreća. Ob tem času privo-/ita v postajo dva vlaku, eden iz Celja, drugi iz Spodnjega Diavograda. Po«lednji vlak je predaleč zapeljal. \.>egov stroj je razdrobi! pohle pili v gostilni Simonn I^el>a v Vrtičah štirjo tantje. Ko je gostilni-f-nr se - le okoli dot*etih prišel od ob-'Mnske »eje domov, je spravi 1 fante iz frnstilnt', ker je izvedel. d.i je eden izm^d njih vrgel njegovo ženo na tla. N'ato je zaklenil hišne duri. — Fnntje so bili zaradi tega jezni in za-čeli z nozmi in kolci po vratih razbijati, t-?r vdrli zgornji del vrat. Skozi od prtino so hoteli s Rilo vdrf»ti v hi-ko. Oo^tilniear je hotel z rokomi Jo-žefa Purjrarja. ki je hotel vdrrti, na-zaj poti*niti. Dobil je pa udam* po nosu. Ker ima hiša samo ta izbod in ker .so okna zamrežena, je videl Leb, d;i ne more u i ti napadalcem. Vsled tega je ustrelil, ter smrtno zadel Purgaja, ki jf* par korakov od hisnih vrat mrtev obležal. Mrtva stara mati, ki živi. Ze vof-krat kaznovana Jožefa P o p e 1 n i k iz Rožpoha v mariborf»kem okraju je §la v Studence k svojim sorodnikom, hišni pos *=tnici Jožcfi F a n e il 1, pri kateri je imela Marija Pop«*lnik, stara mati Jožefe Popelnik, *24 kron spravljenih. Tam je rekla, da je njena stara mati umrla in naj se ji izro-ci sbranjeni denar, da more pokopati umrlo staro mater. Fanedl je to sto-rila. Toda kako se je začudila, ko je par dni na to srečala »mrtvo« staro mater v Mariboru. Napravih* je ka-zensko ovadbo, na kar so goljufico prijeli ter jo izrodili sodii^n. V mlaki iitonil. V noći od 18. na 10. novembra ni priiel katnnose^ki mojster Alojzij Horvat is Račjrga domov. Di-ugega dne so ga našli v neki mlaki utopljenega, Z Tžiffalieamt ao «e ifrralL ftest-letni sin posentnika Matij« L u k e • n j a k a v Stari Novi vaši se je igral % uiigalieami ter s tem povzro&l požar. Pogorela je bila njogrore^m oceta. Skoda znaša okoli 1000 kron. Zmrail. Iz Ljutomera poro^ajo: Alojzij V r b n J a k je **], ko je v Lo-garovoib v neki goatiln! pU l^a^Js, irefor proti dom«. Drafo jmtro Ja naiel poaMtaik Alojnj Feren« mota ne dalee od gosti!ne na polju uuftienflfii. Utottfl. Poseatnik Anton Kosi, ix občina Logarovci, je moral 19. t m., ko je *e\ domov, 500 korakov pred tvojim domom prekoračiti nek potok, ki je zaradi povodni iiatoptl. Koai je v vodi zgrešil cento in je u toni! pred o&mi nvoje žene, ki je gledala, iz pred hiie ve» ori^or Truplo se a so dobili. Zapu&ča 14 otrok, od katerib je aedem te nepreskrbljenih Otmk ae opekel la umri. V Dolgi ulici v Gorici je priila 41etua Ana Devetakova v kubiuji preblizu ognja. Otroku se je vnela obleka, otrok t>e je opekel in umri v bolni&ui-ci. Mati se je odstranila zu hip in zgodila se je ta nesreća. Blamaža župana Bartol i«'a ali kako iagleda italijamUvo Poinjauo. Pišejo na ni iz Kop rščiiio: Z žufia> doui v Pomjanu pri Kojjru, renegatom Bartolichem, smo so že }>arkrat bavili. Sieer tečejo dnevi njegovoga puiovaiija in župan^ke 8lav«^ k svojemu koncu, vendar se je pa ta vele-itulijaiit-ki možakar hotel, preduo vl-ifiiie za vselej raz županski s^oi.n?,, Šo enkrat - nesmrtno blamirati. Kakor znano, reklamirajo Italijaai, odnosno italijanaši pomjausko obćino %&**> kot puro Mingu^ italiuna. Pred krnt-Lein so v Pomjanu samom, kj«»r je vsaj do s*Miaj imel Bartolie najve^ privržencev, dozidali novo fcolo, ki bi bila imeta biti — po pritisku župana —- razdrljena na italijaiibke in slovenske oddelke. Ob času vpisovunja se je pa prijavilo v slovenske oddeSke skoraj 200 otrok, a v italijanske ćeli — štirje učenci. Vsled tega negativ-nega renultata in ker w> ćelo oni 4 učenci otroei ^loven8kih starčev, jo nkrajui šolski svet v Kopru odredil, da se ima italijanski oddelek opustiti. Župau Bartolić je sicer od jezo zelen interpeliral okrajnega ^olskegu nadzornika radi tega koraka, ali teta gra je pozval, naj župan, ako more, »pravi hkupaj predpisano število ucencev, pa ne otvori tuđi italijau«ki oddelek. Tega gaspod župan btoriti no more in v Pomjanu, kjer kralju je, ali boljo rečeno: je kraljoval žalostno prosluli renegat Bartolich, imajo da-nes sam o&lo vensko solo. — Adijo Bartolich! Elektroradiograf Jdeal s rra-ven glavne pošte, ima od srede, dne 23. novembra do petka, dne 25. novembra »ledeei spored: Slavnosti v Bengasiju (Indija). Naraveu pt>&ne-tek. — Promenado in spomeniki v Pontinskih močvirjih na Italijan-bkem. (Naraven posne tek.) — Pri-hodnjost v milnih mehurckih. (Fantazija.) — Vojakove žrtve. (Zgcnlo-vinska drama.) — Karei na oceanskom parniku. (Komično.) Doda tek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Atalija, (V barvah.) Fit-kina električna baterija- (Jako komično.) Kolo v Gradasci. Posestmk in ribič Valentin Vrdmar je našel v Ora-iia&ci že dobro obranjeno kolo ter je oddal policiji, kjer je lastniku na ogled. Delavsko gibanje, V torek fee >* z juznega 'kolodvora cdpeljalo v Araeriko 27 Macedoiioev, 63 Sloven-cev iu 12 Hr\"»tov. 13 Hrvatov je ftlo v Zagreb, S pa na Roko, 21 Lahov *e ;o odnelj«b> v Korniin. Izirubljeno in najdeno. Jozof K ŽAJ sa gtaanite gospa. Prosimo eetije* i* gospin katers bi Uto voljo« dvakrat m tsdea priU v tnlkrml lokal ssroljo eesaaja, maj m oglase.Zato bi dobile odčkodnino. NatanČni pokoji m? zvedo pri načelni4tva v ftetrtek, 24. novembra zvsćsr od V«9 do 9. ure v drubtveucin lokalu go^tilna pri »Le-vu«, Marije Terezi je ceMa. — Na-č e 1 n i š t '* o. DnUtvo za varstvo šivali se je l«tos |xis^bno podvizalo. da j»- postavilo hiiiee za krmljenjp pri nas prozirnu jo&h ptič-^v pevcev in jih priredilo, Ha set more kmiljenje nemu-doma pri^t-ti. Nepričakovnno navrlo nastopivii mraz ,>e jasno pokazal, da je bila ta fckrh pov8«'tn um^tna in potrebna. Kazni prijatelji ptif p«vk pa tmii aami prinaAajo drobtinic in /raja na t»- hUioe ter pomutnjo na ta način iru&tvu za arstvo iivali vršiti stavljeno »i naloge*. Prosveta. Slovensko deželno glcdaH&če, Jutri, v č>trtek, ^e f>o"je ^entic Le-hurjtfva opereta »Grof I.uk&tmbnr-4ki«, in **icer /a par - ab*)iifnU». Cliav-n^ vloge iM»ju gK- Iličić, B(ihi?slavt Povhe in gd^. KAdasnva in gd<\ Tha-lerjeva. — V soboto bo predsfKvn zx> pet za par - abonente. Abonentom slovenskega dcželne« l^s gledališča. Z jutri^njo pivdstavo operete »Grofa Luksemburškoga« i majo nepar • abunentje 14 Uiied temi 7 opernih in operetuih) predstav, par - abouentjo pa takinto 14 (med temi 7 glashenih) prtdstav. S hob^>t-no j#r«^dstavo bo par, 8 torkovo pa nepar - abonent je imeli pov^-in cna-ko — 15 — predstav. Ker se ptaČtijr abonnement na sedeie (polovic-a 45 predstav v sezoni) v treh ubrokih, pade na prvo tretjino abonnementa 15 prcdbtav. S 1. decembrom t. 1. se začne torej dru pa tretjiua predstav za abonovane »edeže. Abonneincut P« velja za vso sezono. Z ozirom na tei-ke razmere, v katerih iivi n^ gleda lišč*?, priča kujemo zanee»ljivo, da oč*tanejo vsi al>onentje v svoji r^nlo Ijubni zavednosti zvesti ftloven^kemu gledalisču, tem bolj, ker *r> pretnaflm-ne težave, ki jih prina&ata početek H*»zone ter nanovo ^estavljeni en^em-ble, Postej se bo v poranož^nem ol>sc pru gajila opera in operet-a, ter sr-vzdrti tuđi drama na vi^ku, ki je pr-. nas sploh mogr*ć. Pla/'ila zn -. tretji no abonnovanih predstav sprejema dnevna blag-ajničarka jra. Še^arkov. v &elenbur$rovi ulici, ki izroca ol> enem potrdila blajrajnika. Slovensko ffledalij^e \ Mariboru. Iz pisarnt"-: V nedeljo, dne 4. decembra t. !. je Miklavževti necleljo. Popoldne ob 4. ne uprizori eorobne ijrra ^Janko in Metka«. Iprajo otro ci. Po igri nastopi Miklavž v sprem-stvu angrelov, belcebubov in zlode-jev. Xatn se razdeh: da rila. Vsak, kdor želi kaj darovati svojim dragim, naj pravooasno izroči hišnilru v »Narodnem domu< in kolkuje vsa-ko darilo z narodnim kolkoin. Opo zar ja se pa, da k^ žaljiva dnrila ue IkkIo hprejemala, - V nedeljo, dne 11. decembra zvečer pa se igra zgo dovinska igra iz dobi> preganjanja kristjanov: »V znamenju krila.<; Slcvcnskl lug. — Hrvaiki sabor. Poroc-ilo o seji hrva^kegu tsaboru »ino podali že v jutranji izdaji. Sabor j*' bil otvorjen in Uikoj 2opet odgotlen iia nodoiočen i-a&, dokier ^i ban dr. Toinaši«'- ne ustvari več ine. Tu bo pa zelo iczk^ !*!o, ^ato je že dantv» toliko kakor gotovo, da bo sabor v dogleduezu čatju £opet razpu4ceu. Splošno *c je opažalo, da je? »tarotitni prtMlscdnik Kra> uio Barčić 6 pre^lscdniške^a iuc«t« protestirul prc>ti takojšuji odgroditvi -abora, progrlasivši to kot abnorma!-ntM*t in protiustavnosL Veliko pozornost je \-zbudilo tuđi to, da ^* tiepu-t;u*ije, ki je £!a jki bana in ga pri verila v sabor, ni udaleiil noben član liT'Vfisko - srbske koalicije. V deputaciji *»o namrt*C! luli »ami lu^džaroni in prišjttuši RaduVni' kmetske >tranko. — Album mesfa Zagreba, Odnek Aii izdajo albuma menta Zajn*^^a J* imel v ponedeljek sejo, kut ere .»o & udeležili tuđi nmetniki Frangts, Ive l;ovie, Auor in Crnčić. VseučiliSki }Tofew>r dr. Bojni^i^ je pred loži I nacrt besedila t^r tuđi dolo^il za teks? namenjene, izbrane ilustracije. Al Inim bo izšel v kvart formatu ter bo cb&ej;al osemde^et strani. Izmed ilu-btracij jih bo 30 v barvotisku, tiska-uib na poNobnt-m pnpirju 3<) ilnitrar cij pa bo razvr&cenili med besedilom. Slike ue bodo fotografske, niarve/* jih isvrie umetniki. Album *e ne bo dobival v knjigotr*tvu, ker je name-iij*m samo kot &i«tuo darilo raznlro (KtH^nim gostom. — Drafba otlteljskega doma v BHcrad«. Srbsko učiteljsko dru&tvo v Belgradu je »klenilo, da prod^ fia javni družbi svo4r> bife v ulici Kr>+-fdnje LjtiMc«. Izklknia e^na j# 70 000 dmarkv ▼ srebru. Ka bfii jm vkti.1i-«^o dolg v «iM0kn 40 000 đfa«rj*v-Kaj > »aiioHki «£ite1fako «fm«fvn k Umn korak«, ni raividn* iz trbakili ■Ju. Bolf&rsko oobranje j© te dni raspravljalo o verifikaciji volitev. Pri raspravi o veljavnoati izvolitve poelanca dr. Taburnova ae je aklent-lo, da se mandat dr. Taburnova raz-veljavi. Ker pa so m pri glasovanju opazile neke neto6m*ti, je mintotraki piedscdnik dr. Malinov predlagat, 11 aj zbornica o veljavnosti mandata dr. Taburnova definitivno sklepa r prihodnji seji. Predlog je bi I »prejet, na kar je predsednik dr. Oraliovac odredit kratek odmor. Med odmorom je prišlo v bufeju med poslancema Savovim in Božilovim do ontrega pre pira. Božilov je dolžil Šavova, da jo kot zapisnikar pri gladovanju ^lede veljavnosti dr. Taburnovega mamin tn napaeno štel glasove in sieer tako da je mesto 76 glasov jih naštel samo 58 proti rnzvol.iav1jt»p;n izv^litve poslanea dr. Taburnova. To je Šavova tako razjezilo, da se je za kuti i 1 v liožilova ter gra a pestjo udaril v obraz, na kar 8e je začel med oboma ljut pretep. Ostali posla ne i e»o z veli- j kini trudom razločili pretepajoea se } nasprotnika. Najzanimivojše na stvari je, da sta Savov in Božilov pTistasa vladne demokratske stranke. — Slovenski misljouar med Hrvati. V nedeljo je imel v Zagrebu v klerikalnem društvu v Domagoju^ j predavanje g. Fran Terseglav iz Ljubljane. Kakor porooa ^Hrvatsko Pravo«, je Terseglav došel v Zagreb, >-da napove prihod Kristusa in nie-jrovega kralje>tvaje jezikovnih prikazni: potom so v pof*ameziuh odstavkih obdelana raz-Da pereca vprašanja (opozarjamo na aktnalni članek o piša vi krajinskih j in dnigrih lastnih i m e n!) : kje.* je treba, so podana oštro zacrtana pravila, ki so povsem "nova, posnota 17 duha in razvoj«- našega jezika. Razprave so oprte na bojrati snovi, a so pisane lahkotiio iu često naravnost nabavno. — Dodejano kazalo olaišujo porabo. Izpred sofflščn. Izpred porotnega sodišća v No veni mestu. Pred porotniki se je zagrovarjal sedemnajstletni Savo Mirič radi hu-dodelstva u boja. Dne 14. avgusta t. 1. je namreč peljal kot Kožarjev hlapec svojo gospodi njo Ano Kožar in nie-no hčer Josipino Kožar iz Crnom!ja i na Stražo. Josipina Kožar se je imela peljati z vlakom v Ljubljane Ana Kožar pe se je pojK>ldne od pol jala nazaj čez Toplice, Crmosujioe in j Kumpmantl v Ćrnomelj. Drn^i dan • so našli na vsezgodaj zjutraj Ijudje, idoči v cerkev, Ano Kožar mrtvo v cestnem jarku blizu Blotnika. Sum uboja je takoj letel na blapOH, ki je Ano Kožar vozil ponoći nazaj v Ćrnomelj, ker ni nikomur povedal, ko se je pri peljal nekako ob treh zjutraj domov, da ni pri p-1 jal riomnv Ano Kožar in ker je rekel zjutraj na grananje Štefana Kožarja, kje da im« gospodinjo, da njemu ni t'» uio mar ia da se ona u i peljala ž njim iz Straže nazaj. Orožniki so pa prijeli in iz-ročili sodišču. Zagr>varjal se jn Mirič, da je na vozu zadretnal, padel pod voz in da so se konji vsled tega uplašili in dirjali z Ano Kožar na-prej, da je potem našel nad Kump-matlom voz in oba konja, od katerih je ležal levi v cestnem jarku, vajeti pa so bili naviti na levein prednjem kolesu. Nobene priče ni, ki bi narav-nost potrdila Miričevo krivdo, toda indieijev je toliko, da &e %a je moralo obtožiti. Za Miričevo krivdo provo-re ti - le razlomi: Miriču je Kožar že preje od povoda 1 službo in bi bi) moral i tak čez 5 dni zapustiti službo. Truplo Ane Kožar so na£Ii v levem jarku tik ceste pri Rlatniku. obrnj no z jarlavo v fimeri vožnjo. I^ž?jIo jo na hrbtu, obleka ni bila zg^oraj prav cisto ni6 blatna in pravna. Tain. k.ior je ležalo truplo, ni daleč naokoli no-bene^ra kamna. Glava je ležala ra mehkih ilovnatih, od vode nanošenih zrneah v jarku. Vtiska v to mehko ilovnato zemljo ni bilo prav nikako-j/a. Pod truplom Ane Kožar je nnsla komisija en kronski in dva dvavi-narska novca raztresenn. Ani Kožar manjka 22 flavjif, Mirič p« je bdal 1« vinmrjev v©6, nego je inel. Na dnu vo«a ao ae našli mnogoitevilni odtiai iebljev od ifiricevih Aevljev. KomUiji je rekel Mirie, da je voa za-vi ral, pri tem ae na^nil nazaj in mu je padel a kozi« aedež na tla, z* «w^He-iem pa da je tuđi on zdrkni1 a voza pod konje, ki no t»e valed tega splaiili Na licu nieeta je pa pokazal. da je padel z voza, ko je vozil med Srednjo vasjo proti Brezju, torej po cesti ua-vzgor» kjer ni imel kaj zavirati. Na-vkreber s*e tuđi konji najbrže nišo splašili. C* bi bili dirjali kake 4 kin daleč od tam, kjer trdi Mirič, da jih je na*el» bi bili po vijugaš ti cee»ti sko-zi Rečice morali z vozom kam zadati in bi torej ali ne bili prišli do nad Kumpmatl, ali pa bi bili privlekli razbit voz, Ce 8o pa pridrvili do jav-neg& vodovoda nad Kumpmatl, bi ae nikakor ne bili mogli ustaviti na tem najhujjšeni klancu, kar jih je med Stražo in Crnomljem. Sevet ee bi bil e^> konj res padel, bi se bil voz že ustavil, toda konj bi se bil moral na skalovitih tleh zelo pobiti in voz bi se bil moral hudo po&kodovati. Konju se pa ni .skrivila niti dlaka in na vozu in »koraj novem jermenju ni naj-manj^e j>oškodbt\ Jože Lukan pa je za^ačiK ko je imel ravno » konji opraviti. Konja uista bila prav nić u\ye-hana ali mokra. Od tam do Cruomlja je 81 z km, Mirič pa je vozil, dasi je večinoma vedno uavzdol, 2l/2 wre. Ko je pr'šel domov, ui niti povpra-Šal, če je Ana Kožar, o kateri trdi, da je morala meti dirjanjem pasti z voza, že prišla domov ali ne, marveč je šel meni nic, tebi nič, spat. Ko ga je drugo jutro vpraSal Kožar, kje da ima ga^podinjo, je rekel, da nje^a (Miriča) to nič ne briga in da se od Straže ni vozila ž njim nazaj. Nato je oilšel *x1 doma. l>rugi Kožarjev hlape<% Lobe, ga je dobil prav blizu tam, kjer se odcepi od ceste na Stražo cesta čez Semič, Kruix>. (iradec, Griblje na Karlovec. Imel je klobuk potisnjen na oči in se je hotel kar izmuzniti mimo Lobeta. Še - le, ko ga je Lobe v četrtiČ pozval, naj j>ri>t de k njemu na voz, je to storil, pa ne rad in je rekel, da gre iskat Ano Kožar. Prav blizu tam, kjer so n"s*li truplo Ane Kožar, je pod cesto Kdemonova opekarna, v kateri stanuje neka delavka. ki vso ti>to m>^ ni spala, ker jo je bolel zob. Slikala je iti mnogo vozov po cesti, toda v»e v na-vadnem te^ku, pri nobenem nišo konji dirjali, kakor kadar se splaše. — Ana Kožar je imela na levi strani črepinjo & tako silo prebito, da je se-gala razpoka skoraj Hl cm daleč na dno lobanje. Tuđi nad desnim ušesom je imela črepinjo prebito in na tomo-nu glave kožo odrto. Na ilovici ni mogla zadobiti toh poškodb. Pa čo bi padla tuđi z voza na skalo, bi vendar le padla ali na lovo, ali na desno stran glave, ali pa na teme. N*a vso tri kraje ni mogla pasti hkratu. Pa tuđi Mirič je imel po životu mnogo poskodh. Pod vratom tri ranice oz-kih, navpično v meso zapičenih, nnj-brže ženskih nohtov, na levi rok i na gornjem delu so bili poznati odtiski prstov, po rokah in po vratu pa je bil tuđi sioer opraskan. Na hrbtu je imel dva s krvjo {x>dpUita, kako ]»ed d«^l-ga, stremena, ki stu pa oba le na oni polovici hrhta i u tvorila medseboj oster kot. Mirič pravi, da ima ti poskodbi od tod, kor ste mu sli obe kolosi čez hrbet. To-!a, če bi bilo to res, bi morala biti Miriceva obleka na dotičnem mestu »trgana, ali vsaj natrgana, po&kodbe bi morale biti na obeh jn>lovic*ah hrl»ia, kor Rte morali iti kolesi čoz ob» pv)lovici in bi morali biti vzporedni. ali v«aj skoro vzporedni, če ste od kolet*. Mirič pravi, da si teb indieijev ne more razložiti. Najverjetneje je, da se je iz kftkrsnegfikoli razloga razvil vc^\ Miri čem in Ano Kožar na vozu boj, da mu je Ana Kožar, ki je bila žilava in moćna, prizadjala z bičem, ali s čim drugim obe poškodhi na hrbtu in z nohti praske po životu in da jo je Mirič najbrže s kakim kamnorn udari 1 od zadnj po glavi, potem pa jo po-ložil v jark. Ce bi bil pobegnil na Hrvačko, bi bil to nov dok iz njegove krivde. Ker se je pa odločil znsrov»r-jati se s tein, da so s+* konji splašili in da je izgubil Ano Kožar, ro jo vr-nil v Črnomelj. — Porotniki *o z U glasovi zanikali Miričovo krivdo, nakar je bil Mirič oproščen. ~ Za-govarjal ga je dr. Vladimir Žitek. Kot drugi je stel pred porotniki Anton Janc^ rojen leta 1894 v Drc-noveu, pristojen v Krsko, rimsko-ka-toliške vere, aamski hlapec na Dre-noven št. 22 radi hudodelstva spoln© posilnosti, doprinrŠene na osomlotni .Tožefi Blatnik in z llletno Terezi jo Svig«»Ij. Kor sta pa izvedenca izrekla, da najbrže ni duševno noniialeii, m*. je obravnava preložila, da se pre-i;če Jančevo duševno stanje. — Da-nes f*e zagovarja Anton Benzina radi hudodelstva ropa. 1S Mwm - rekli, ia Ja prliaL Dne 4. maja 1910 je priiel k gostil-niearju in meaarjn Francetu Bukovcu v Velikih Malencah pri KrAki va*i daear Peter Po 1 j a u i e k sadacat vino in re vid i rat •n*mnico. Bukovic pa je hil na dacarja Knd, «ak»j Ha hodi vedno aitnarit. in gn je, ko je hotel v mesnico pogledat, prijel za obe rami, gra obrnil iu s tako silo pahnil iz mesnice, da se je daća** Tadel z roko ob podboj in se pri tem pofikodoval. Seveda ga je ialil tnHi 7 hefeedami. Glavne priče so bile trgt>vee Jože Rudmau, Ut>ar Miha % o k a 1 j in Bukovčev me^ar^ki va-jenec Leopold K e r i n. Pri zasliša-nju v Kostanjevici so povedal«' t« priče, da je Bukovic Poljanžka res pahnil iz mesnice in zmerjal Pri glavni obravnavi v Novem mestu sta pa priči Žokaj in Kerin povsein dru-gače povedali, Rudman se pa ni hotel na nič več sponiniti. Sodišče je dalo oba takoj odvesti v zapor, ker je bilo očividno, da sta enkrat morala po krivem pričati. Oba sta «*e tuđi kmalu vdala in sta povedala, da &ta pričala po krivem, ker ju je Bukovic za to prosil. Pa tuđi pričevanje «Jo-žeta Rudmana je skrajno sumljivo bilo, vendar je le-ta trdil, da ni videl, da bi bil Bukovic položil roko na Kudmana. Natančne i>oizveilbt> pa »o dognale, da je Poljan^ek Uudmana takoj pred mesnico ojx)zoril, kaznje mu krvavo roko: »Poglejte, gospod Rudman, kaj ini je naredi 1; 1« dobro si vse to zapomnite.« Ce je bil tako opozorjen, potem pač dogixika ni nio-gel pozabiti in ga tuđi ui pozabil. ^ tišti dan je namreč pripovetloval v jsvoji trgovini Janezu Lopaticu, da je videl, kako je Bukovic dacar.ia prijel za obe rami, ga obrnil in pahnil iz mesnice, da se j* na roki počko-doval. Tuđi poizvedujočim orožnikom je nivno tako povedal. Enkrat je pri-sel Riiflmanov sin Hugo k orožnikom in tako mimogredo vpraša), če je kažnjivo, če priča kdo preo Rudmani, doma na Krškem polju, pa so vendar hudi Germani in steber brežiških turnarjev. Dne 17. t. m. M' je Rudmau zagovor jal radi toga dejanja pri novonieškem sodišču, pa je bil oprosčen. ker ni bilo nn.iti pametnoga razloga, zakaj da bi bil po krivem pričal v prilog Bukove«, s katerim ni bil dober. * Dva Prusa pred poroto v Gorici. Včeraj sta sedela na zatožni klopi Henrik \Vawi-zinek, rojon leta 1S1K). v Ratiboru in Mak&o Seidl iz Rude, oha iz prusko Šlezije. Seidol jo rojon lota 1^95. Obdolžena sta bila, da sta šla v Tržiču dne 31. avgusta lotos v stanovanje Ivana Ba*^ijo, dolovixlj*», čoš, da poprosita tam predujma, pa sta za nekaj ča.^a prijel a Bnssijevo gospo, jo davila, ji utaknila v usta 7-?pnn ruto. da bi potem vzela denar, ker sUi slutila, da ima Bassi na domu vedno prečej denarja. Gospa pa se jo oprostila napadalcev, zakričala na pomoč,ter bila z nogo na tla,vsled če-siir sta ohtoženca zbeža!n. Aretirali sr» ju v Trstu. \Vawr7ifi0l; jo rekel, da ni hotel storiti gosp»» nič lnidega, ali ]>otreben donar je hotel imeti. — S^id^l jo trdil, ela on ni storil pospe nič, ?t\ rzinokom 1^ z^to, kor gra je ta silil. Razprava proti njima je končala tako, dvedal inertni fcvet meščaiiom, da ne wne nihče jmi <«mi uri zv«er brez svetilke na cr feto. Nevoljni ho se pokorili me^čani temu povelju, ker bi bili morali hieer plaćati prečej »bčutno globo. Dogo vorili pa so se, da bo imel vsak fcieer rtvetiliio, da je pa ne bo prižgal. Zo-|>et 8O «e morali zbrati me«tui očetjo in fekloiiili so, da morajo imeti uio-^čani prižgaue svetilke. Tuđi t^rau *xj e»e me^čani pokorili, a skrili ho jrižgano svetilko j*od široki plasč. In tretjič se je moral zbrati učeni mestni bvet, da je moral nobiti vsak {»rižgano sveti lko odkrito. Zda.i ^ole 8o dosegli meti tu i očetje, kar so hoteli. * Linnejeva osveta. Znameniti «?i8tematik Liune ni nikdar odgovar-jal na kritike, ponobno pa he ni briga! za kritiko Brovralla, evojoga naj-erditejfcega sovražnika, meer pa veli-kega iievedneža. Izpočetka sta si bil j»rijatolja in Liiine jo imonoval nok lastlino po njom Browallia dc*uuss (t. j. ponizna brovalija). kor je bi Itn>wall takrat jako ponižen. Pužne je, ko se je bil Bro\vall prevzel, je Lrstil Linnć drugo vrsto iste razstli-i.e Bn^wallia elata (t. j. povišana }»rovalija). To je Browalla tako jezi-Io, da je napisal vec člairkov proti l^inneju, ta pa se je ma^ceval edino « toni. dn )*< krsti I novo vrsto iste rast-line iirowallia alienata (t. j. sovraž-ira bruvalija). katera imena so ne ohranila do danoK. * šaljivi Ispaham-i v Perziji. Me sto Ispahan »lovi po šaljivof>ti svojih probivalcev. Preci kakimi 100 l-_»ti je bil tam, kakor pripoveduje anglef.kx poslanik Maleolm v svojih zapiskih, šahov namestnik Hadži Ibrahim. Njegova rodbina je bila ona najslovitej-ših v dežoii in njeni člani so bili uaj-višji dostojanstveniki. K IH-ahimu prido noke{?a dno star trgove** so pri-tržit zaradi velikih davkov. ki jih nikakor ne more plaćati. Ravno tako moraš plačati ti, d&vke kakor druiri mežoani. ali pa >e moraš izselitic< mu je odgovoril namestnik. * Pa kam naj Pojdi v Širas ali Kasan«, je odgovoril Ibrahim. »Go8txk1c, je menil trcovrc, y>v Sirasu je va.š nečpk, v Kasan u pa vaš brat, in oba zahtovata iste dav-ko kakor vi.« >^Pa pojdi k šahu in >o ij>u pntoži!« ^To tndi ne gT^.<> .i<* odgovori 1 trerovec »va« stare^ši brat ie ni^cov prvi svetovnl^v.« »Pa p°.fdi ^ vTajni!« se je ujezil šahov nair»e^t-nik. > Gospod, vnš oče je umri. kako rif*i rrrfvm k vra-erii?« je iriruo od (rov o-ril Ispfh°nee in do&ogol i*\ da mu fr namestnik znižal davek. Ko bi $lo to pri vmsI Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega NarodaM. Telefonsko In brzojavna porotna, Priprave za državnozbornko zaseda-nje. — Iz seje »Slovenskepa kluba«. F. — Dunaj, £*. novembra. Da-nes imajo skoraj v>e drinvnozborike stranke in vpi drzavn»rzborski klubi posvetovanja. Popoldne .se vr£e zbo-rovanja nemske^a ^>Xatirmalverhan-da«, poUmi 6e,ia parlamentarične komisije >Poljskepa klnba«, dalje posveto vanje t-akozvane »Deutsehnatio-nale Vereinifruug;« in pa soeijalno-demokratiČne zveze. — Htono^ dopol-tlne je imel »Slovenski klub < p*xl rmisedstvom poklano a drja. ^5uster-šiča sejo, v kateri je klub pr>zdravil oba nanovo izvoljena tx>slajica in klubu prifitopivša Člana drja. Ver-stovšeka in Jarca. Xato je poslanec dr. Sustersič obširno referira! o po litičnem položaju. Debata o vseučili-škem vprašanju, odnosno o vpra^n-uju i talijansko pravne fa-kultete se ni vršila v tej seji ter bo v tozadevui taktiki padla odloČitev »ele v skupni seji jugro^lovanske^a vseučiliškegra cdseka. Aholieija »releiidajniikefra« pro-eeoa. R. — Zairreb, 23. novembra I»-me\ Je aradnl komanlke, v katerem me rasfflaša, da je po najviajem ukasn ustavljeao nada Uno kasensko p^-ftlopaije proti Adama Pribif*vito t» ImrarttcM, ki m bili •bloiMii »vele* iidaje«. S t^m je definiti\Tio kouč^nn ir»|rikomedija za^rreMkefra »veleii-najni*keira< procesa; ki je nad dve leti r»»bnrjal v»o evronsko javnost Abolicija se ni fevršila ▼ «ado«enje praviei, ma-rvee iz političnih raxlo-a-ov, da se hrvačko - srbsko koalicijo ložje pripravi do te^a, da se sporazumi z banom dr. TomaSićem. Konflikt med opoilcljo In vlada T ofrukem driavnem zborn. M. — Budimpešta, 23. novembra. V" Ofrrhkeni driavnem zboru grozi iz-bruhniti jako of*u»r boj opozieijonal-nih btrank proti ojrrski vladi. Košuto va in Justova stranka Hte inulo včeraj kf/iiferonco, v kateri se je skloni Ih najstrožja opozicija žo takoj Hf*daj pri obravnavi proračunnke^a provizorija in pri obravnavi o bano-nem vprananju. Pogreb Tolsters. M. — Petrograd, 23. novembra. Včoraj zjutraj ob perlu 9. je priael * lak s truplom ffrofa To 1 stega na po-»stajo Sasjeka. Nepregledna nm^žica je pričakovala Tolbteiara, med njo na tisočr in ti*»o«e dijakov. Razvil se ja ^elikaunki sprevod. Najprej so kora-kali dijaki, ki fco mod j>otoma prepe-rali ruske žalostinke. Za krsto je kora kala KTofioa Zofija z otr(x*i. Popoldne je pri spol sprc-vod na Jasno Poljano. Oh 2. popoldne so ?vo poslovili eorodniki od mrtvoga pesnika. Ob 3. ropoldne je bilo iz roče no Tolstojevo truplo materi zorniji. Demonstracije v Petrogradu in Ode«i. M. — Petrofjrad, 23. novembra. . ćeraj popoldne v istom č.af»u, ko se je vr&il na Ja^ni Poljani pogreb frro-ia Tolstt^ga, »e je brala za njo^a v ar-men^ko - gr^*irorijanski eerkvi v Pe-trogradu ma»a zadušnica. Bilu je na-vzočih na tisot'e ljudi. Zlasti štovilno *n bili dajaki za^topani. Dijaki r/> prepevali žnlostinko »V« rnaja pam-jat<*. Po ma>ii w> odknrakali dijiiki po Ntn&kem prospektu. Nakrat pa je udrlo na njo iz vseh ^transkih ulic na stotino polica jev in koza kov, ki so 2 naprajkami in sabijam i priče li evnjs cielo. Dijnke i*o razpanjali vodnf> rnova. Policija jo imela nabacane puške in Đanajeiie bajonoto. Izgredi so »e ponavljali do peznepra večera. M. — Odesa, 23. novembra. Poli-cj.ia in vojr««tvo sta z«f»^dla vSeraj vw» nlice. Klubi in gledali^ća *o dobili vreraj ukaz, da morajo ostati zveČ>r r^inrta, oziroma di se mornio v prlo dali:^ih vršiti predstavo. Dijaki so hofH'i po Tilieah prepevaje ru^ke ža-lostinko. Napodila pa se ie na njo no-licija 7 nft?aik^t^i fpr v)\ '•^Tirnala. Bolezen belgijsko kraljice. M. — Bruselj, 23. novembra. Po-loiaj belgijsko kraljice jo £e vednu jako r«sen. Kraljica se počuti jako slabo. lzfredi v juinem Wal«m. M. — London, 23. novembra. V južnom WaleMi ro se včeraj ponovili novi težki izgredi Štrajk ujo/* ih rn-darjev. Policijo jao napadli .*trr\jku-joOi nidarji s kair^njetn. Xa pomofc policiji jo moralo priti vojnfitvo. — 30 policajev je težko ranjenih, med teini 15 smrtno nevarno. Proti večeru *stj jo rarvila praveata bitka, ka-tere »o se udeležovale tndi ženske, ki so vlivale z oken na policijo vr lo vodo. Policija «i ni upala a rotira ti nrv benega izgrednika, kor se j;^ bila, da s tem mibnrjenje med drlavci h^ pomnoži. Med tem ens'>m pn jo debila brzojavko o<\ angleškega notrnniocra . ministra s pozivom, da mora p^lioiia j vsrk >gar, kdor Re precrreši oroti ml-j ni in redu, brezpogojno aretirati. | Demonstracije angleških ^nfrairrtk. M. — I^ondon, 23. novembra. Tekom veersjinjega večera «o se v Londonu vršile zopet vrlikanske demonstracijo angloskih sufracetk. 156 iz-grodujočih Mifragotk jo bilo aretira-nih. Revolncija v MehikL M. — Xew York, 23. novembra. Iz Mohike dohajajo poroeila. da se nahaja cvla južna Mehika v rokaii revolucijonarjev. Izdajatelj in odgovorni urednikt Rasto Pu«to*|em&ck« Svet ujemo Vam, da ne zanemar-jate revmatičnih in protinskih bole-čin, bodenja v Ktrani, holečin v križu in elenkih. PoizknMii tucat Foller-jeveg-a fluida z zn. »Klzin fluid« stane samo 5 K. l'činkiijoče sestavino ra-barbare, ki po^pe^ujojo menjavanjo snovi, torej izboljsuj«\^r> kri, obse^ra-jo bolečine tolažeiV, tok posp^Sujoče, krč blaietV rabarbarske krocrlice z zn. »Flzino kro^liro«. 6 £kstlic franko 4 K. Dohiv«io se pri E. V. Feller-ju v Stuhiei, Elzin trg ftt. 238 (Hrva-*ko>. Umrli so v Ljubljani; Dne 22. novembra: Matej Savio-sek, tovnrnički delovodja. 55 let, uto-»il v Ljubljanici. — Marija Komin, rielavčonn iena. 88 let, Radeekeira ©e^ ftta 11. DobCr tek ! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tilćl želodec odkar rabimo izborne Fenerjeve krogita z tab^baroin in tnamko .Elzine krogtic«-. Povtmo Vam po iikošnji. poizkitiHt te tuđi, uravnavajo telesno odvajanje in pospeiujejo prebtvo. 6 IkaUjic poltnine prosto samo 4 kmoe. bdetomke samo kkarmar E. V. Pelkr ir Stupici, Elinn trg U. 238 na Hrvalkm. Ei^ ' _ * s^^^at ^^^^a^š s^aaa 4*. (Far), a*«aii^*aaak-------- Vtotrtok. M Mvaptnim Ittlttlat *«atići Htfitttt! gro/ tnksenbniiki Operna v treh dejanjih. Btsedilo spisala A. H. VUlaar in ft. Sotaastj. Uclasbil i*ra»C Lahar. Režiser Jos Povhe. Kapelnik prof. Frid. Relner. Blagajnica se odpre ob 7. ari. taCctek ob l ,8. uri. Konce ob 10. Pnftnđnja grfdstara H t afciti, 21 mulu Ia prebivale« aaaat, aratfolka It*. Proti tcžkočam prebavljanja in vsem na si ed kom mnoge ga sedenja in naporne ga duševnega dela Je uprav neobhodno potrebno domaje zdravilo pnstni „Moll-ov f elaUIti praiaaV ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajievalen in topilen učinek Škatljica velja t K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo v&cik dan tekarnar A. MOLL c. in kr. dvornl ^aJagatelj na DUN AJU, Tucauattbaa t. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-OV proparati zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 29 m Priporocanto načim rodbinam M I holiasho cikorijo. I / Zlata svetinja S y/Bero!in, Pariz, Rim itd. S £-——7—x^* IbjtoliSe kom. /^^ ^ Hitilo ia /sSr/ * ** / Stritarjm Bliti 7. ^r^ Kemik đr. tog. Hirsch, Olomnc. Ke- miČno-tehnična prciskava je izpričala, da ej „Sejdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. Proti praha;em, Inskinam in izpadauju las Tanno-ćb'nia tinta Sši laso ttatera okreacuje ta^iicti, odatranju;« luska id preproćujo tipadanjo ia«. 1 itrklfnlfM £ tu ivdiMii I kfun». Rasposilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh pm ztušervh zdravi!, medio, ml, rreaicns? vio, špec*iaH tat, najf neftih parfum>~v. ki'U'giiiuh Obvez, svtžih ms* eralnih veo itd. Del lekcrno Milana ieusteka vLiubijan R lav* esU i\ I. polcg novozgrajeruga Fran joiefovega iuhil. most u Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek ! pristnega „FLORIAN-a"! Ćlovek! i Pomni treh besed: želodca red! V______ .., - --- , J Postavno varovano. MeteorotoSKno porodio. Vidu. ra< mustm IM-i. 3r«lji mial UU 7M-t ■■ B "/M SUBje A & > I .PU^ i *\'£ |: s Nebo i »m i r% 11 ■ $_______ 22. 2. pop. 732 4; — 1 9 si. vzjvzh. jasno 9 9.zv. 733 7 —48 slabsev«r megla 23. 7. «j. 735-0 j —6-0 j «Ub jug . Srednja včerajftnja temperatura —3*4«; nonn. 2 \\ F ada vina v 24 urah 00 mm klavir ai a ^k v a al aL. _ a^aia^aiaa^a^Hai ^^^^^^^ Ht,l mmšMtt._____________dm Kontorist (začetnik) popolooma vtiČ tlovenlćine. nem^ine in hrva^ćine, abaolvmit trg. iole IM« atmito*. 3969 Dopisi pod pgf, 1* 1T*1 na uprav* oištvo »Slov. Naroda«. Stanovanje s 3 sobarr i, kuhinjo, kletjo in pritikli-nami b% §Mi ?a iehruarjev termin na RlmaU Mati it.17. Već pove posestmk ■• B#ltf)| ravnotam 3357 čevljarski pomoćnik za mehano dflo. — IVAlf ŽKTHfAf Žtndcntovaka ulica it 9. 3867 Lepo siionje v visokem pritličju, s 3 sobami, sobo a siu?k-nio, kopaino so o m drugo pr;t kl no 80 t^koj Ollđ«. K:e, pevo uprivni^ivo »Sloven->vcga Naroda«. 3S77 MlMI » »v«jo vtaako klat notokorlco ki bi ?ino itd točila na tvoj račun. Vinska klet »a nabaja v hiii •te* M ¥ Krta)* kjer je moja po- aass_________F. DOLENC Kleparsko dela kakor tuđi «wa|am|« v^iUv^da, pllaa, trtJwa\at itftalli krs«Uw«¥l to- lalt4lf)T ud. itd. »prejeniani in ;ih u« 3634 vržim toćno in hitro 3g. Zalokar, klepar, Jrežicc. TOIFL0* CALAtlDA CEVLON ČAJ 00 Jb^zHJHrL Trboveljski premog \ 37i»S HavaTfi fi /»aera v kosih in orehovec» brikete, uovozna cesia dalje trda in mehka drva v proga južne železnice. :: polenih in cepljene. :: POZOR TRuOvCl! - ^:r" s koskom in bres njega, z ogledalom itd. na ieijo tuđi s tbkom firrrtc zastonj — dalje 3S70 BOŽIČNE in HOVOLETrlE RAZGLEDNICE na debelo in drobno, naj se obrne takoj (po-ebno zaradi koledarjev) na tiskara« in trgo- I PFlfAl FfcT LJUBLJAMA, vina s papirlem *■■ i^t.W»m*-^l%. židovska nllea 4. Ne segaj v tujino, ker dobiš dobro doma! Sv. Miklavž! Ako hočeš preskrbeti lepth, dobrih in kori^tnih daril, cglej si novo urejrno proHajalnico ^ Antona Šarca I kjer dob 5 v-ega ▼ izi.bilju, kakor platna za rjatac, bombtic- I H vine. Švicarskih vezenin, vsakovrstnega lepega, doma izdelanega 1 H perila, nogavic, posebno 2a>pnih robeov v največji Ubili I H po zelo nizkih cenah. 3313 I H ^= Opreme za neveste. ^= 11 Priporota m ■•▼• nr^inirA in 1SV^itiir^ 11 hlgieničĐ« urejena pi dlHlUI IH HKainiUU | ■ 89" Po pošti poslano perllo se vrne v kratkem Oso. "VM I H !■■ Ne segaj v tujino, ker dobiš dobro doma! HIŠA v predmestju s lepim vrtom, fotdom, njivo m gospodarskim p^siopjem «e pod ufodnimi pogojt pMtfav live re v r^stavracni aJHri EvtSaV v tpUmll IUU. 37«, St. 147 3875 v Itestah. ftkral Baauaik « ^«» od 1 jiniuna 1911 do »J. junija 1915 *e vr§i ite i teoln U10 ol t in tJBptisiie pri okrA|caoi fUvarahrm v Ea> ■ttllnk L'Vfki okriij )r v bliim. proge Karriuiike žeieznice, obiega 600 orilov in je bogat na jerebicah, fasanth, zaj-c h, srnah itd tartvo abOac laste ikra] Kaimil dne 22. novembra 1910. flbcinska hranilnica ¥ Drnlšn v Dalmacip sprejema hranilne vloge od K 2'— do K 100.000«— prot; 5' obrestovanju, »er povra'a zne^tic Ho K o.uuU - brc^ oupovedi, zne^ke do K 20.000'— proti prijavi 8 dni, vefje zneske po dogovoru. Za poHctno izpla-č vanje obresti izdaja na zahtevanje obrebtne krjžice - Dopisovanje v blovenskem in 1 hrvaškem jezku 3825 » Sa varnott hraailnln vloo Ia nJIJi okra- ; stovanla Jamči obćina Drnia. ; JJ prodajalki x* tijoviBo s papirjem in galanterijo •prajm« takoj 3*a ft. 3gUč, CjttMjm JHcslri trg 11. Proda a* pod tal-o ugodnimi po-go,i »#va aaoaaiUtropjia aVafla^ -aa • ^' £ vrtom, nekaj gozd*i in v?a gospodarska poslopja. — Kje, pove uprav-ni&tvo »Siov. Naroda«. 3813 Danes, dne 23. novembra i Julii tali"« KONCERT salonskega orktstra žatftik it 8. ari min________Iđoi imt. 300 vagonov a* krompirja Imam 300 vagonov v pe<ćenih tleh zras-lega, belega jedilnega kron.pirja, zdrave ga in trpe inega, ter ga pr»:dajam io ratpi^iliam *wb nosame^ne vagone. — 10000 kg K 475— iz svoje postaje na Ogr>kem. Vreće zaračunam po 28 v. Kut nina se mora poslati naprej na hudslco hranilnico v Varaždinu — Vpra?ania in narobila »>aj s<* naslovio na Jottta Bergerja. 0. adec, Rofgaaae 4. 3872 C. kr, avstrijske jjfr državne železnioe. Izvleček iz voznoga reda. Vel|«v«»Bi «»aft aV ob#«»a»K«a I9IO, •is#« U Lf«M|aM Q«i. laL) »rimo« w MaMlaaa (latat taloiattt\ F-O4 zjutra). Oscbni vlak » men: TrfiC. 7M4 »i-jtnj. osesn vla* « Jeseni', r )esenice, Trbii, Beijak. Gorica, Trst, zvezi M brzovUk iz Berlina. DraUn Ceiovec. f^e. Linča, Monakovega, Solno građi 7*ao zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosaplje, Badgasteina, ticijiki, Caortce, Trita, Iriiča Št. Janž, RudolfoTO, Strala-Toplice, KoćtrTJe. S*ea zjutraj: O»cbai v.ak Iz Koćcrja. Ra- .VI2 aopcidna. Oaebni v;*k v smeri- |e»e- doifovega, Groiuplja, ŠL JanŽa. Lice. z zvezo na brzovlak v LVOTec, *O-I2 dopoidnt: O&eoiu vfak iz Trbiža, Dunai i. K Linc» Prago, Onidane. Berlin, Jesemc v z\w na brzovlak iz Dunsja. Beliak, Badgastein, Solnugrad, Monakovo, 2- K Cclovca, Vhsmgena, Dusseldorfa, Kolin Koiina VVie^badna, Frinkutroda, Mona- „.♦oaap«W«*O~bni*!aW,.mer,: Trii^ ^^bJ^^^ ^0"10*14' Ba4gl- leacmce. Trbii, Seija«. Celovec. Gorica, ^"t.^J^ o.^ni v^k i« GoriCCf lrst* _ ^ , ,_ _, _ Jesen;c, Cci>\ca, Beljaka, Tfžića. 1-S2 Mpoldnr Oacbm viak v »meri: Gro- 2^o po^«iđna: OseotU vlak it Kočeći, •upije Budolfovo, St Jani, Stnia-TopUce, >tralr. jopac% Rudolfoiega, Gr Bel-aka, Gonce, Tr»t», l^enic. THhfm. Celovec 6 88 xv*6«r: Oset>cu vlat tg Jese^ic v zved ••»5 xv**r. O^boi vlak v meri: Irhl, na brzovUk iz Berlina, Draždan, r^r«,;«, le^njce, z zvezo na brzovlak v Beljak, Linča, « ».otca, Monakovega, Solnograda, LClovcc, Dunaj, z. k, Badgastein, Soino- • Badgasteina, Bclja«*, Dunaja j. k. gradf Monakovo, Inomost, Frankobrod, ••!& x.*e*r: Oseaoi »ia* t> deijaca. Trbila Wiesbadent Kolin, Diisseldorf, Vliaaingen, Ceiovc*, Trsta, Gorice, Jetcrut, Trto U Trbii. a>O7 iva6ar: uaebtu vla* n Koćcv a.Stri*a* r«O zv»6ar. Oaebni vlak v aaeri; Groaapiia Toplic, Kudolfovega, Grotupija. Št Jjinž«, St. Jant, Kodoliovo, Koćevje* ! H*aa ponoeu Osebiu vlak n Tro«U, ^«.^/ca IOmO p«noel. Oseboi vlak v imeri: Jete- behaka, Trsta. ncc Irsenic cice, fceliak. Gorica. Trst. mhmd v Mmkl|ano (Ariavaa ial#iaict>. O*^ U M^H«. (*ri.T- k^^. *t>.r;.^.*lesSec"izNKam^ 7-28 «|utr»J Osebn* * aki v Kimu«, j O^O xv*6*r: Me^anec »* Mum xi. 2O6 H*oMn«i Meanec v Karnaik. ! toso po noću Meianec u Karnnika 13 ob 7-30 ivao^r Mesa ec v Mmmk. nedeljih in praznikih v mesecu oktobra. tv— p«n«ćl: Me&anec v Kamnik le ob «t- čaai prihoda tn odhoda so tuvedeai r sraiajt deljah in praznikih v mesecu oktobru. cvropojakesi ćaao. C. kr. državno-ieleinlškt ravnateljstvo v Trsto ^^^ Odloćili tmo se, da ttroćimo ^^ S izhUučno proolcu zo prodajo Et ^ svojih alaktrota^jdteik lutol trija*!* prtteitif! li4#l«-> ^ ^ TMMlh Ml ▼•llllmS n. pr Utlkal, TaVOVAl, •M«a«al9 ittilial ud. ^ ^ po Kranjskem K a^' zmoini, dobro vpeljaoi tvrdkl. 3870 ^* Ttrdke s xelo dobnmi relereseami naj naslovijo svoje po- kg nudbe na tovarno: ^ ^^ a EleKtrotEhnlJRo delnlJha družba P N ^,. ^ sg EMkm !■ ir. t Vragl u Ceikuk hS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. DalnlMu ftomto« ft M"'"' ^ 8fa»H«rj«V« «lioa ftt«V. 1. ■■■"*■' «^< ♦<•••*• *"**• PoandLalo« v aaUata. Calavoa. Trsta ia aaratava. m Sprejou tloft n ojffia to u tatofl nba ter fb ilnshiiil •* *|« si Bstft 41 01 Xisi)c li prtili srefe to vrtamtai im«ji tsck mt 2 [0 >•aMVMB ***-