' H- St. JO MTOM)ttUH tMMMl 1»" onm i« 1Q. UbriiMli ItSI« cUlNOST Iihal«, IzvicmM pondeljek. vstk d.» V ' Uredništvo: ulica * AsiJkega 5L 20, I. nadstropje. Dopis m pošiljajo urednShm. -puma se ne sprejemajo. rokopisi se ^čajo. IrdajatelJ la odgovor« Anton Oerbec. — Ustnik Uakan* Edinost Tisk tiskarne Edinost. Narobiina znal* u snese L 7.-, 3 mesece L 19.50, pol leta L 32,- In cek> leto L «X Za luozemstvo mesečno 5 Ur reč. — Telefon uredništva In uprave it. 11-57- Posamezna cent» Letnik XCVX Posamezae Stevtlke v Trstn ln okolkl po 20 cent — Oglas! se računajo t Sirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent, osmrtnica, t ah vat«, potisnite in vabila po L 1.—, oglasi denarnih s«vo4ov mm po L 2 — Mati oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglnst, naročnina ln reklamacij« ae pošiljajo Uključno upravi Edinosti, v Trstti, ultca sv, Frančiška Aslfkega Itev. 20,1, nadstropja — Telefon uredništva In uprav« U-57. V VOLILNI BOJ! Vsa Italija je v mrzličnem vrvenju. Stranke in skupine se pripravljajo in or/ ganizirajo za veliki volilni boj, da bi si priborile čim večji uspeh. Mi državljani jugoslovenskega pokoljenja smo le mala ladjica na tem velikem razburkanem valovju. Vendar smo tudi mi postavljeni pred vprašanje, ali naj posežemo tudi mi v ta volilni boj s svojimi skromnimi silami?! Mnenje naših političnih organizacij — žal, da nimamo ene same in edir ~' -'ene — je, da ne smemo stati fatalistično ob strani kot nehajni opazovalci, O tem vprašanju pa se razpravlja naj-iivahneje tudi v zasebnih krogih. Nočemo prikrivati dejstva, da je med našimi ljudmi tudi glasov, ki govorijo za neudeležbo. Ti poslednji podkrepljajo svoje mnenje z nanašanjem, da ob danih razmerah ni ni-kake nade do kakega uspeha, ker da se bo ponavljala zgodovina izza prejšnjih političnih volitev, ko so nasiistva onemogočala našim volilcem izvrševanje volilne pravice. Čeprav ne odrekamo tej argumentaciji \sak-e veljavnosti, vendar nam govori naše uverjenje, da bi bila velika, usodna pogreška, če bi mi ne posegli v to volilno borbo, če bi se — kakor se navadno pravi — abstinirali. Pred vsem opozarjamo na dejstvo, da govorijo izkustva iz praktičnega političnega življenja, da abstinenčna taktika more sicer imeti svoj pomen morda tudi učinkovitega protesta, da pa ne prinaša koristi, marveč le škodo. Čehi so bili n. pr. v Avstriji politično dozorel, narodno zaveden discipliniran in močan narod —■ po številu, po politični veljavi in po go-lipodarski moči. Tudi oni so bojkotirali dunajski parTament skozi šestnajst let, odločili so se bili za abslinenčno taktiko. Ra?rika je bila sicer ta, da so se udeleževali volitev, da pa njihovi izvoljeni po" slanci niso zahajali v parlament. Priznati je treba sicer, da je ta njihova taktika škodovala ugledu in pomembnosti dun^j-&kega parlamenta. To so dobro občutile tudi avstrijske vlade, ki so — posebno Hohenvvartove leta 1870 .— ponavljale poizkuse, da bi privabile Čehe zopet v parlament, kar se je slednjič tudi posrečilo Taaffe-tovi vladi pod konec sedemdesetih let. Toda ta zadrega dunajskih kro-je bila za Čehe le negativen uspeh, ■roiitfvmh uspehov pa ni donašala njihova abstinončna taktika. Parlament je sklepal brez njih in ludi o njih. Zato so se končno — kakor tu gori rečeno — odločili za podatek k aktivnemu parlamentarnemu delu, četudi z zavarovanji in protesti državnopravne narave. To izkustvo so doživeli Čehi. Za nas Stavane v Italiji pa bi bila ab-stinenćna taktika povodom volitev še veliko nevarnejša. In to na iz f?ori označenega razloga, ki je Čehe prisilil, da so se povrnili v parlament, marveč tudi in še i>osebno z ozirom na kakovost našega vo-kistva, Id ni — kar si priznajmo odkrito —■ tako politično šolano in zrelo, k-kor so V»ili Čehi. Z voHlstvom je ravno tako kakor n. pr. z godbenikom ali vojakom. Vedno se mora vežbati, da se usposobila za uspe-en nastop. Vsak daljši presledek v ve h :inju škoduje umetniku in manjša vojaku u-oosobljenost za borbo. In sicer tehnično in duševno. Če bi naše voltlstvo pustili le nekaj let v brezbrižnosti za politične dogodke in boje, bi že videli potem, kako težko bi ga spravili zopet na bojišče. Kar se tiče trditve( da za nas ni nikake nade do uspeha, moramo že reči, da je taka domneva neopravičena. Izhaja namreč iz povsem nepravilnega razumevanja pomena volitev. Krivo je namreč mnenje, da je uspeh volitev le tedaj, Če je izvoljenih toliko in toliko poslancev. Volitve imajo marveč veliko pomembnost tudi v tem, da je prišlo na volišče toliko in toliko volilcev za svoj program, za svoje cilje in zahteve. Z drugo besedo: veliko pomembnost ima udeležba na volitvah kot afirmacija, kot klic v svet: tu smo, tu zahtevamo svoje pravice, ne smete na« pre-z ara ti J J In ravno za nas, v našem težavnem položaju, l:o nam je ovirano ali celo onemogočeno vsako drugačno politično uveljavljanje, mora govoriti naša glasovnica! Ravno mi se moramo posluževati tega načina političnega uveljavljanja. Vrhu tega pa tudi odklanjamo mnenje, da je za nas izključen vsak efektiven uspeh, da ni namreč nobene nade, da bi hif izvoljen kak naš kandidat. Mi sodimo celo, da je ta eventualnost izključena, če mase našega volilstva store svojo dolžnost Pa denimo tudi, da pride v parla-men le en sam naš zastopnik, bo to uspeh, ki ga ne smemo podcenjevati. Pomislimo le, da prava in odločna beseda poslanca ni naslovljena le na sovražno večina — ki bo morda porogljivo odklanjala vse njegove zahteve in predloge — marveč da govori tudi —" rekli bi — skozi oknov i vsemu svetu kot glasnik pravic in zahtev svojega ljudstva! To pa je v današnjih časih velika pomembnejše, nego si misli marsikdo: je sila velike moralne vrednosti! Sodbi velikega sveta se ne more kar tako odtegali niti najmočnejša parlamentarna skupina. Vsi razlogi torej — stvarne in taktične narave — govorijo xa to, da se pedamo v volilni boj srčno in zavestno! Kar se pa tiče bojazni, da se bodo ponavljala nasiistva, kakršna smo doživeli ob zadnjih volitvah v vsej njih grozoti, mislimo, da ne more biti nikdo že danes prorok. Morda se bodo ponavljala, morda pa tudi ne. Več nego neumestno, naravnost nevarno bi bilo torej, če bi že sedaj iz te bojazni izvajali zaključek za abstinenco, ker to more le pogubno vplivati ! na moralno razpoloženje volilstva- Pomi-| sltmo le, kako bi nam bilo pri duši in kako 1 strašno odgovornost bi naše ljudstvo zva-liio na naše vodstvo, čc bi to proglasilo abstinenco, a bi se potem izkazalo, da je bila rečena bojazen neopravičena! Morda bi bil med najglasnejšimi in najstrožjimi i sodniki tudi kdo tistih, ki se danes — boji! Naše vodstvo se v polni meri zaveda svoje dolžnosti in svoje odgovornosti. Dolžnost njegova je, da naš tabor v čim popolnejši meri usposobi za volilno borbo. V zavesti svoje odgovornosti pa bo znalo . ukreniti potrebno, da se naši ljudje ne iz-I postavijo nevarnostim in škodam. Za danes pa bodi geslo slehernemu našemu volilcu: pripravimo in usposobimo se za volilno borbo! Nikdo naj se :— bilo iz kateregakoli razloga — ne odtega svoji narodni in državljanski dolžnosti! In nadelamo se, da bo Lako. V blažilno zadovoljstvo naše nam prihajajo poročila^ z raznih strani, da se je duh med našim ljudstvom jel zopet dvigati. Veruje zopet v svojo bodočnost. A vera je čudotvorna sila, ako je združena s krepko voljo! Ta vera in ta volja za življenje naj prideta na predstojećih političnih volitvah do mani-festantnega izraza, da ne bo mogel nikdo misliti in trditi, da nas ni tu, ker smo sami i obmolknili! Rojaki! To je tisti visoki namen, ki naj ga dosežemo pri volitvah! StranRs na d?Iu m sesim v&lflnfli list Fašizmu nedestaja primernih kandidatov RIM, 9. Znano je, da ni fašizem našel v južnih krajih Italije takega odziva kakor v severnih krajih. Fašizem ni v južni Italiji sploh nit i predrl do ljudskih mas, ki so o^taie zveste ali popolarski stranki ali pa liberalni. Na volilce v južnih kraj-h vplivajo radi njihove nizke politične izobrazbe in njihovega lahko razburljivega temperamenta v prvi vrati izrazito izklesane osebnosti. ki 3topi;o pred nje z zaokroženim in gladkim lovorem. Program, s katerim nastopi kak kandidat, stopi pravzaprav v ozadie. Padi tega zadobi volilni boj v teh krajih popolnoma drugačno lice, radi tega; so liberalci in socijalni demokrati ohranili v teh krajih svoje prejšnje pozicije precej trdno v svojih rokah. Da bi si fašizem zagotovil tudi v južni Italiji >.mago pri volitvah, skuša na vsak način pridobiti za svojo listo najujlednejše može iz liberalnih in demokratskih vrst. I Kljub temu, da so fašisti spravili pokonci vse svoje prefekte, vse svoje liste in vse moči, ki jih imajo na razpolago, so izmed uglednejših liberalcev pregovorili samo on. Salandro. On. Orlando in De Nicola i sta ponovno zavrnila njihove ponudbe; a j fašisti ne izgubijo tako hitro poguma, še j »redno" nadaljujejo s pogajanji. Pomaga jim i tudi liberalni «Giorna!e d'Italia*, dalje milanski list jnlh moskovskih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje vesti o stališču, ki ga bo sedaj zavzela Francija, katere položaj napram sovjetski Rusiji s« je te dni znatno poslabšal. število nemških poslancev skrčeno BERLIN, 9. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, na podlagi katerega bo število mandatov znižano od 459 dot 399, tako da bo prišel mesto na 75.000 volilcev 1 poslanec, na vsakih 60.000. Žrtve snežnih plazov v Avstriji. DUNAJ, 9. V zadnjih dneh so snežni plazovi v Avstriji zahtevali 30 žrtev. Včeraj je plaz, širok 300 m in 40 m visok zasul vlak v Hitianu, radi česar je btla proga več časa pretrgana. Do podobnih, katastrof je prišlo tudi v Stei-nachu in v Irdningu v Zg. Avstriji. Nekje v Salzburgu je snežni plaz zasul kočo, v kateri je bilo 30 oseb; od teh se je le malo zamoglo reSiti. Rekord s pomorskim letalom PARIZ, 9. Letalna komisija je ugotovila, da je letalec Curel dosegel na pomorskem letala višino 6368 m in je s tem prekosil letalca Laporta, ki je dosegel 5535 m. Kemal paša pride v Drinopolje CARIGRAD, S. V kratkem se bo vršila v Smirm strategična konferenca pod pred' sedstvom Kemala paše. Po konferenci se bo predsednik republike podal v Angoro in odtod v Drinopolje. Beneš govoril v zunanji komisiji senata PRAGA, 8. Po včerajšnjem ekspozeju o zunanji politiki v zunanji komisiji zbornice je minister za zunanje stvari BeneŠ govoril Se v zunanji komisiji senata o zunanjem položaju čehoslovaske republike. ReToIncSjonnrjl zopet zasedli Vera Cruz LONDON, 9. Ltsfci poročajo iz New-Ycwka, da so mehikanskt vstali zopet zasedli Vora-Cruz. Proglašeno je bilo obsedno stanje. V mestu so bile nekatere trgovine oplenjene. Nezgoda LONDON, 8. Vsied padca s konja si je princ ,Waieški zlomil ^ključnico. Anatola Fraace-u gre na bolje. .PARIZ, 8. Zdravstveno stanje pisatelj« Anatola France-a se je precej zboljialo. NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Priprave za volitve ^ Novi italijanski volilni red daje tisti stranki, ki doseže v vsej državi skupaj, brez ozira na uspeh v posameznih volifniy okrožjih, največ glasov, vsekako pa najmanj eno četrtino vseh glasov, dve tretjini vseh mandatov ali poslanskih mest, ne več ne manj. Stranke, ki se potegujejo za to in bi se mogle radi tega imenovati večinske stranke, morajo vložiti kandidat* ske liste v vseh volilnih okrožjih in postaviti v vsakem okrožju toliko kandkUitov, kolikor znašata dve tretjini števila poslanskih mandatov, ki odpadejo na posamezno volilno okrožje. Večinska stranka, ki izmed vseh večinskih strank doseže največ glasov, a vsekako, kakor rečeno, najmanj eno četrtino vseh glasov v vsej državi, zadobi toliko mandatov, kolikor je postavila kandidatov: vsi njeni kandidati se proglasijo za poslance, ne glede na to, koliko glasov, kako neznatno manjšino morda so dosegli eni ali drugi v kakem volilnem okrožju. Če ne bi nobena večinska stranka dosegla ene četrtine vseh glasov v vsej državi, bi se vsi man, dati delili med vse stranke, večinske in manjšinske, po proporciji, po sorazmerju glasov, doseženih od posameznih stnnk v vsej državi. Kadar se eni večinski stranki po gornjem posreči odnesti dve tretjini vseh poslanskih mest, se ostala tretjina teh mest v vsakem posameznem volilnem okrožja deii med ostale stranke, ki so se udeležile volilnega boja v tem okrožju, po sorazmerju njihovih glasov v istem okrožju. V teh mejah je torej dosedanji proporcij-ski sistem ostal v veljavi, samo da se u-porablja le glede tretjine mandatov. Jasno je potemtakem, da zameremo Slovani nastopiti samo kot manjšinska stranka in samo v enem volilnem okrožju, namreč edinem, ki v njem prebivamo v masah, a to je 5. okrožje, ki obsega vi-demsko, tržaško, pulsko in zadrško pokrajino. Tu se lahko potegnemo z uspehom za svoj delež one ostale tretjine mandatov, ki je na razpolago ostaiira strankam razen tiste, ki pač zmaga kot večinska stranka. Novemu volilnemu okrožju daj« volilni red skupaj 23 mandatov, 15 za večinsko stranko in 8 za razdelitev med ostile, ki se spustijo v boj v tem okrožju. Iz dosedanjega je razvidno, da moremo Slovani v Julijski Krajini z brati na zadrškom ozemlju in otoku Lastovu vred posti viti kvečjemu osem kandidatov, a upati na izvolitev le sorazmernega dela te osmorice. Volilni red dopušča manjšinskim strankam, da postavijo tudi manj kandidatov, kakor znaša tretjina mandatov, ki so namenjeni volilnemu okrožju, a vsekako najmanj tri. Za nas je vprašanje, ali naj se omejimo že v kandidatski listi na ta minimum, ali postavimo nekaj več, ali vseh osem kandidatov. To mora osrednji volilni odbor odločili. Izredno važna, zlasti (povdarjamo to kljub nezaupanju, katerega je nai»e ljudstvo po bridkih izkuSnjah s pravico polnoV za slobodnost volitev izredno pomembna novost jc državna glasovnica, Volilec ne prinese več glasovnice s seboj, nego ja prejme Šele iz rok predsednika volilne komisije, približno take oblike, kakršne so tiskovine za dostavljanje brzojavk. Na glasovnicah, ki jih izdelajo v Rimu posebej za vsak« volilno okrožje, bodo natisnjeni po izžrebanem redu volilni znaki vseh v okrožju tekmujočih strank, a volilci bodo glasovali posamič na ta način, da potegnejo v zaprti kabini s črnim svinčnikom črto čez volilni znak tiste stranke, za katero hočejo giaso-vatL Svobodno jim pa bo povrhu še oddati preferenčne aH prednostne glasove za kvečjemu tri kandidate svoje stranke, zapisavši njihova imena ali vsaj njihove tekoče številke fkakor so razvrščeni v kandidatski listi), na primer: 1—2—3, eno pod drugo, na liste tri prazne vrste, ki so v to svrho napravljene v dolnjem sred^ njem delu glasovnice. Glasovnica jc na sredi počrnjena, volilni znaki so v dveh stolpcih na levi in na desni, prostor za preferenčne glasove v sredi pod počinjenim delom: tako da ni mogoče, ko je glasovnica zganjena kakor brzojavka, od zunaj spoznati, kateri znak je volilec prečrtal in katerim kandidatom je dal prednost. Volilec dobi glasovnico opremljeno, rekli bi, z crepkosn > in na njem napisano kontrolno, številko, zato da ne more podtakniti druge, menda že prej pripravljene glasovnice, ko bi mu taka tiskovina vendar prišla v roke. Ko se pa volilec povrne iz kabine, se oni kontrolni «repek» odtrže, predno se glasovnica spusti v žaro: na glasovnici ne ostane noben znak. iz katerega bi se moglo »poznati, kateri volilec jc katero glasovnico oddal. Kandidatske liste in voiilni znaki Pogoj za izvoievanje kakšnega mandata je, da stranka vloži pravočasno svojo kandidatsko listo opremljeno s posebnim volilnim znakom, da se vsaj v še enem drugem okrožju vloži tudi taka, (nikako* ni treba, da bi bila enaka), kandidatska lista, opremljena z istim volilnim znakom, in da zastopniki obeh teh list v petih dneh po vložitvi naznanijo osrednjemu volilnemu uradu v Rimu, da sta ti dve listi zedtnjefti ali unificirani. Kandidatska lista, ki ni zedinjena mm ta način vsaj z eno drugo listo iz drugega okrožja, se ne pri- n. *EDftftOST» pusii in se njen znak ne natisne na državno glasovnico. Iz te določbe je nastala za nas Slovane potreba, da smo se dogovorili s sodržavljani Nemci v sosednem volilnem okrožju, aa vložimo sicer mi svojo in oni svojo samostojno (ne torej skupno)- kandidatsko Hstot a da ju opremimo obe s skupnim Volilnim znakom, sestavljenim iz naših dveh znakov izza volitev 1. 1921., lipove ^vejice in planike. O tem se priobčijo pravočasno. okoli srede tega meseca, natančnejša pojasnila. Kandidatsko listo je pa treba vložiti najkasneje 26. 1. m, do 4. ure popoldne (pri tukajšnjem p rizi vnem dvoru, podpisano od najmanj tristo, kot takšnih vpisanih in izkazanih vo-lilcev. Podpisi morajo biti notarsko ali sodno potrjeni, vsak volilec se mora podpisati z imenom, priimkom in očetovim imenom, pa kar že sedaj opozarjamo podpisovalce in nabiralce podpisov, da se primerno pripravijo. Iz urada Pol. društva «Edinosti. jugoslovensko- j drugega, nego da nberem srednjo pot, da se reši, kar se rešiti da. Sicer pa bodite OisSji itnlflansIro-lusosIouensKeSfi sporazuma G. I, V. Povclni, ki je, kakor se da skle-1 je slišalo iz ust samega ministra za zu-pati že po njegovem spisu, zelo obveščen nanje zadeve Ninčica, da tudi g. Pašić ni čehoslovaški diplomat, je objavil v *Gaz- j posebno navdušen za rapallsko pogodbo, zelte de Prague» od 6. t. m. skiajno zani-lfcar se tiče Italijanov, je znano, da so S3-miv članek o italijansko-jugoslovenskem j mo fašisti napadali rapallsko pogodbo. Ni sporazumu. Članek vsebuje podatke, ki so | se torej nikako čuditi, da sta se gg. Pašić kil: ^^ A ~ 1 :______l!___1 _________ • I » _ XM s« • v • - 1 «____ J___— _ zadnja in odločna beseda italijanskem sporu. Na naše ugodno presenečenje pa smo! prepričani, da bo «Zveza narodov« skrbela prejeli drugi dan — 25. aprila — potom i za to, da se narodnim manjšinam, vključe- Cj----—™ nim v druge države, ne bo godila krivica od strani velikih narodov. ameriškega stotnika Stuarta Montgomery poziv na avdijenco k predsedniku in sicer za isti dan ob 11. uri 15 minut. Sprejeti smo bili v hotelu, kjer je bil Wilson nastanjen, z vsemi častmi — častna straža nam je prezentirala — ter smo bili takoj uvedeni v salon, kjer nas je WiIson stoje pričakoval ter nam na najlrubeznivejši in naj-neprisilnejši način podal roko. Voditelj našega odposlanstva dr. Švegelj se je predsedniku najprej zahvalil za dovoljeno avdijenco ter ga opozoril nato, da biva od malega slovenskega naroda znaten odstotek — skoraj 200.000 v Zedinjenih državah, kjer so si Slovenci s svojo delavno sposobnostjo in rodoliubjem znali prido- m«*;*« i r u j * i - * i" biti priznanje amjških gospodarskih ^ « Nato je odgovoril dr. Vošnjak, da je za ftalijane Soča najboljša strategična meja, vsekakor boljša, kakor dolga meja, ki jo določa londonski pakt. Jaz sem pa opomnil, da se mi zdi, da statuti «Zveze narodov« ne bodo odgovarjali njegovim (predsednikovim) intencijam ter da vsled tega ne bodo nudili nikakih garancij narodnim manjšinam, pač pa da je nasprotno tendenca velevlasti ta, napraviti iz «Zveze narodov« orožje, ki naj jim služi v ohranitev pridobitkov na škodo manjših narodov. Na to opombo je "Wilson odgovoril: bili do seclaj javnosti popolnoma neznani in so take narave, da postavljajo vprašanje povojnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo v novo in tudi precej jasno luč. V jeseni 1920. leta piše g. Povoim — je bila sklenjena med Italijo in Jugoslavijo pogodba, ki je imela, postati podlaga bodečih prijateljskih odmišajev med Jugoslavijo in Italijo. Tedaj se je mislilo, da so se končno odstranili vsi razlogi nespora-zumljenja in celo vsakega r&zpravijanja med obema državama. Jugoslo venski ita." lija uski in tudi dragi listi so bili tedaj polni radesti in slavospevov. Kmalu pa so nastale v izvrševanju sklenjenih dogovorov težkoče, ki so se zdele nepremostljive. Več nego eno celo leto se je porabilo za razpravljanje o lena, ali mora Italija prej in Mussotfni, čim je bilo jasno, da se na podlagi pogodbe ne morejo zadovoljiti ju" goslovenske zahteve, odločila, da poiičeta rešitev izven pogodbe. G. Pašić je bil morda edini med jugoslovenskimi diplomati, ki je imel pogum opozoriti skupščino, da bi znalo biti razsodišče za Jugoslavijo nepovoljno. Skratka: da dobi Jugoslavija Delto in Barcš, je bilo neobhodno potrebno, da se likvididira neodvisna reška država, ki je imela v smislu priloženega zemljevida po^-polne suverene pravice nad Delto in ba-rošem. Čim bi Reka postala sestaven del Italije, bi se ta poslednja brez težkoč mogla odreči Delti in Barošu v prilog Jugoslaviji, Toda v ta namen je bile obenem neobhodno potrebno, da dobita obe dr-1 krogov. Pa tudi na duševnem polju da so £ ™ P* v rS^J* P se izkazali Slovenci v Zedinjerdh državah. ** ** jK (The idea is on Dali so namreč katoliški cerkvi v Ame-1 ^^ i the idea on march cannot be riki pet škofov, med'temi pifonirja severu J ?0ppCA} zapada, ustanovitelja dijeceze Sault SteJ^1** bilo lon videli v tem pismu pravi izraz namenov, ki so jih imeli tisti, ki so sklepali rapallsko pogodbo, medtem ko so bili Itali-ani ravno nasprotnega mnenja. Razen Vesnića, ki je umrl kmalu po sklenitvi pogodbe, ni bil nihče izmed jugoslovenskih zastopnikov pri pogajanjih diplomat po poklicu. G. Trumbič, ki je bil odvetnik, se je dal zapeljati po načelu zasebnega civilnega prava, da razveljavlja zadnji sporazum vse prejšnje, in pismo grofa Sforze je bilo res poznejše nego rapallska pogodba. Toliko on kolikor njegovi prija- telji pa so pozabili, da dobijo mednarodne pogodbe pravno moč še le po ratifikaciji* nevarnosti. katera je dandanes prepuščena parlamen-i-:--— tom. Italijanskemu parlamentu v Rimu in _ , „. . , , sJS. p«. .Pota avfloema pn predsedniku Wil» godbe in ne tudi besedilo pisma grofa j V ^Narodnem Dnevniku* je priobčil dr. Sforze. iGregorin ta-le zanimiv članek: Pravna šibkost jugoslovenskega sta- ■ 10. aprila 1919. leta predstavili smo se lišča v tem pogledu se je najbrže jasno dr. Ivan Švegelj, dr. Bogumil Vošnjak in spoznala tedaj, ko se je sprožilo vpraša- j meja malenkost ameriškemu poslaniškemu nje razsodnišiva predsednika švicarske j svetniku Artur Hugh Frazierju v svrho, da zveze? Tedaj se je opazilo, da čl. 5., ki mu izročimo od mene sestavljeno spome-predvideva razsodbo, postavlja to razsod- nico glede slovenskih zahtev, o katerih bo na podlago besedila pogodbe -in pa na je imela odločiti mirovna konferenca ter zemljevid v merilu 200.000, ki je dodan da ga zaprosimo, da spomenico predloži pogodbi. Važne osebe radikalske in demo-1 predsedniku Wilsonu. Prosili smo tudi ob kratske stranke, ki so napravile to napa- isti priliki omenjenega svetnika, da nam ko, se niso upale stopiti pred javno mne-; izposluje po možnosti avdijenco pri prednje in so ga nadalje držale v veri, da ye j sedniku Wilsonu ter smo to prošnjo moti-pismo grofa Sforze veljavno, S tem je tudi J virali s tem, da je le-ta sprejel že zastop-razlog, da niso listi nikdar objavili ne nike raznih narodnosti, da pa dosedaj ni čl. 5. rapallske pogodbe ne priloženega ji imel prilike priti v osebni stik še z nobe-zemljevida. Ta zemljevid sem videl in sem nim pripadnikom slovenskega naroda. Po-ugotovil na lastne oči, da sta Delta in luka slaniški svetnik Frazier nam je obljubil, da Baroš pripadala po tem zemljevidu Reki. bo storil, kar je v njegovih močeh, da nam Trditev, da je bila pogodba glede te meje izposluje avdijenco, izrazil pa je dvom, da nejasna in da se je s pismom grofa Sforze bo uspel z ozirom na veliko zaposlenost prisodila Jugoslaviji Delta, Baroš in celo predsednika. bankina, bi se ne bila mogla vzdržati, ako i Nestrpno smo Čakali na rešitev naše bi se bil omenjeni zemljevid objavil. (prošnje. Mineval je dan za dnevom, a po- G. Pašić je bil edina vplivna oseba v. živa na avdijenco ni bilo. Kar naenkrat« pogledu zunanje politike, ki ni zavzemala1 bilo je 24. aprila 1919, poči bomba — Wil-— ne ob času pogajanj z Italijo ne ob času sono odprto pismo, naslovljeno na Italijo, ratifikacije v parlamentu — nikake^a v katerem je bila predlagana v našem medvladnega mesta. Nanj torej ne pada nikaka nem sporu z Italijo kompromisna tkzv. odgovornost za preteklost. Povodom Wilsonova črta. Imeli smo čut, da je s tem skupščinskih razprav radi imenovanja ge- pokopana naša nada, da nas Wilson sprej-neraJa Giardino za guvernerja Reke pa se me, kajti izrečena je bila od njegov« strani O Woodrovu Wilsonu piše l'„Unita Socialista" : cDašcvni napor, k: ga je izvršil Wilson, in morda tudi bol radi strašnega razočaranja, ker se je žalosino zrušila vsa njegova idealistična zgradba pravice in miru, sta ga predčasno spravila v grob. Vsekako je neka paralela med njim in tistim velikanom, ki je odšel pred dvema tednoma. Oba sta bila apostola odrešitve človeštva. Toda Lenin je imel to srečo, da je umrl v Kremlju, oboževan od primitivnega ruskega naroda kot polubog, poiem, ko je porazil vse sovražnike režima, ki ga je uvedel on. Wilson pa je umrl ponižan in pozabljen. potem ko ^e videl, da so se zrušile vse njegove iluzije, vse njegove nade. S tem pa nI rečeno, da Wi!scncv ideal oprt i na demokratično načelo, ne bo trimnfiral v na-I daljni bodočnosti. In to morda tudi v isti de-j želi, ki je danes klasična zemlja diklatureJ i Glasilo poadiških Nemcev «Der Landsmann» oživlja zanimive reminiscence iz razmerja V/ilsonovega napram Italiji in njenim zahtevam. Omenja najprej, kako so pred 5 leti sprejeli Wilsona kot kakega triumfatorja, odrešenifea in osrečevalca. Ko pa je te dni italijanski tisk sporočil o Wilsonovi smrti, ni bilo nič več tistega nekdanjega navdušenja. Tedaj je \Vilson izjavil nado, da vsa vprašanja, ki se neposredno tičejo Italije, posebno pa (jadranski nameščencem grozne sJcrbi. Nameščenec naj i problem, pridejo hitro do poravnave. Tu se je bi vzdržal z manj nego polovico svojih dohod- Wilson pokazal optimista, ki ne pozna resni-kov iz predvojnega časa, novo draginjo, ki se čnosti. opravičuje ravno z novimi davki, in zra^n No to navaja rečeni list tisto zanimivo potega na> bi še plačeval direktne davke, ki zna- glavje iz Wilsonovih «Spominov* (iz peresa šajo od 9% do 15°/® njegovih prejemkov! Na njegovega tajnika Backerja), kjer pripoveduje, tačin je dvakrat obdavčen, enkrat direktno kako se je hotel Wilson poglobiti v razna ita-in enkrat indirektno! ! Iranska mejna vprašanja. Predsednik se je Ne preostaja torej drngefs, nego apelirati moral v svoji lastni delegaciji boriti z dvema aa prmvicoijabje delodajalcev, da ali zvišajo nasprotujočima si nasvetoma, ne glede na svojim naneščenceaa prejemka sa znesek dar- zmešnjavo v zahtevah Italijanov in Jugoslo-ko* ali da prevzamejo nese plačevanje teh slovenov. Četudi ga je težil strašni pritisk davkov. Dejstvo, da so nameščenci, ki niao «temne dobe», ki ga je končno zrušil, je sma-oJbremenjeni z vsakdanjimi gmotnimi skrbmi, tral Wi!son vendar kot svojo dolžnost, da sam nesorazmerno boljii pomočniki svojih deloda- prouči dotična dejstva. Malo Amerikancev je, jalcev, nego namsščenci, ki jim skrbi za gmotni ki bi le slutili napore predsednika, da bi se obstanek jemljejo mnogo sposobnosti za delo, orijentiral v zamotnih vprašanjih in da bi pri-r -i j i xu 4 , j, * . - , . ie dovedk) že več tvrdk in obratov do tega, šel tudi do pravične odločitve. Ne da bi abso- terih določb te pogodbe .^Žrtvovala staj-' ^ ap(>Znftli svoje prave interese ter pre- hitno zasledoval kak sebičen interes: edino, o il j-i -- T2c]i na $voj račun breme novih davkov, ki je kar je želel, je bilo, da pride do kake odlo- nameščence pretežko in naravnost ne- ; čitve, ki bi bila tako pravilna, tako oprta na j pravico, da ne bi bila nikoli vzrok za bodoče j vojne. OPROSTITEV OP ŠOLSKIH PRISTOJBIN i Poglobil se je skrbno v proučevanje zemije-«Gazzelta ufficial«» od 23. januarja 1924. ' vidov in poročil. Pozval je zemljepisne in go Švice. Pomirjena po jugoslovenskem prijateljstvu se Italija s svoje strani lahko svobodno obrne proti Sredozemskemu morju, kamor jo kličeta njena bodočnost in njena usoda. Sporazum med gg. Pašičem in Mussoli-nijem ustvarja razne zanimive možnosti glede ureditve težkoč, ki se predvidevajo za 1. 1924. v pogledu izvršitve mirovnih pogodb. Minister neke države velikega sporazuma mi je rekel že I. 1922.: «Bran^ti in izvajali mirovne pogodbe ne pomeni, da se je treba zagristi z vso nepopustljivostjo v besedilo, tudi če bi imel iz tega nastati razdor med zavezniki. Mirovne pogodbe bodo imele veljavo le v toliko, v kolikor bo obstojal sporazuma. Oči vidno je, da sta bila gg. Paiić in Mus-solini prežeta od te ideje, ko sta zamislila in ustvarila prijateljstvo med Italijo in.Jugoslavijo, ki je vrhovni cilj rapallske pogodbe. V ta namen sta šla preko neka- zaključuje g. Povolni — besedilo pogodbe, da rešita njen duh, ki je bil že v veliki temm Kresu zs aatnaifence «Der Ladsmann», glasilo tirolskih Nemcev, je objavilo v svoji številki od 8. t. m. članek o davčnih bremenih, ki jih nalagajo nameščencem s stalno plačo novi davčni zakoni. Članek je obupen klic nameščencev, ki velja ne samo za razmere na Tirolskem, temveč tudi povsod v novih pokrajinah. Zato posaemljemo v naslednjem njega glavne odstavke; «Hudi Časi se začenjajo za nameščence in ttradnike, v kolikor bodo tako nesrečni, da bodo morili davke s«rai plačevati. Zasebni uradnik sedi potrt onesposobljen za delo za svojo pisalno mizo ter razmišlja, kako bo spričo groznih bremen ohranil ravnotežo v domačem gospodarstvu. Mnogo jih bo morda mcrp.lo poiskati po dolgoletnega rvestem službovanju kako drugo službe, ker ne L-odo mogli več vzdrževati svoje družine niii na najskro.a-nejši način. Drugi si bodo morali na žfkodo svojega službodajalca poiskati kak postranski zaslužek, zopet drugi bodo' nrorali prepustiti prehrano za delo nesposobni!* družinskih članov občinam itd. Kupna m6č lire se lahko ceni danes največ na 18 predvojnih vinarjev. To se pravi, da se je pred vojno moglo kupiti za eno krono kolikor danes za pet lir 25 st., medtem ko niso nar&stle plače in dnine povprečno niti za polovico tega razmerja. Poleg tega naraščajo v zadntem času cene vsem živilom in se tako ustvarja položaj, ki povzroča skrbi. Nameščenec v irstu, oae lu. se&ruarja Se ie Jisifosloirccfiv v Jus«slav8! Dne 4. t, m. so v Mostaru izročili zero-* lji velikega pesnika Alekso fantiča. Pogreb se je povspe! v mogočno žalno mani" festacijo. Ves Mostar se je zavil v črnino. Ulične svetiljke so bile prižgane. Mrtva telo SantiČevo je bilo izloženo v Srpskent domu. Oko'o katafalka so Čuvali zastopniki raznih dobrodelnih društev in naprav. Na tisoče ljudi je prihajalo, da vidijo štf enkrat mrtvega pesnika. Med cvetjem in venci, ki so polnili dvorano, je bil tudi oni kralja Aleksandra z napisom: *AJeksi Šan-tiču — Aleksander-->. Na dan pogreba sa prihajale v Mostar mase ljudstva in nc-številna odposlanstva iz vse Hercegovine. Posebno veliko je bilo kmetov. Nekateri so prišli po 40 in 50 km daleč. Na pogrebu so sodelovala srbska, hrvatska in muzli-manska društva. V sprevodu so stopali mostarski veliki župan, zastopnik kralja, zastopnik ministra prosvete, predstavniki civilnih in vojaSkih oblastev, Sokoli in ogromna množica ljudstva brez razlike plemena in vere. Istotako so bili govorniki muslimani, Srbi in Hrvatje. Za časa pogreba so krožili aeroplani nad mesiuro. Kraljev venec so nosili častniki. Ko je šel sprevod mimo cerničkc mošeje, je mujezin molil na minaretu molitve v slovo. Pogreb je trajal 5 ur in že je legel mrak na zemijo, ko so spuščali vanje zemske ostanke Alekse Šantiča, tega velikega jugoslovenskega pesnika. Bila je to res veličastna žalna manifestacija — tem ve-ličastnejša, ker so na nji skladno sodelovali muslimani, katoliki in pravoslavni. Š« je Jugoslovenov v Jugoslaviji! In v le in ja jamstvo za nje bodočnost. za znosno. št. 19, prinaša kr, odlok od 30. decembra 1923. spodarske strokovnjake. Pripravili so mu re- it 2975 z edinim členom, ki se glasi: Določba kefne modele, ki so mu predocalt ne le korn- vsebovana ▼ 3. čl. kr. odloka od 11. marca plicirano in gorato trentmsko m brenncrsko 1923., št. 563 velja za državljane neitalijanske krajino, marveč tudi vso jadransko obal. Mar- narodnosti, Id živijo na ozemljih anektiranih fcvo je delal v (fruzbi strokovnjakov na teh kraljevini Italiji z zakonoma 19./XH. 1920.. «. modehh m risal vanje vse možne mejne črte, 1778 in 26 /IX. 1920. 1322, te za italijanske dr- da bi pokaral odnosa,e med Reko m slovan- - - - skmi zaledjem. Vsakemu modelu so brle pri- šole katerekoli vrste in stopnje m na zavode z darskih razmerah in mnogih drugih problemih, višjo izobrazbo, so oproščeni plaćanja vsake so hih v zvezi s tem. Toda. ta študij m mogel pristojbine in dodatne pristojbine. Novi odlok je velike važnosti za vse naše dijake, ki študirajo na ttaKjanskih šolah, ker jim bo vsled oprostitve od zelo visokih šolskih pristojbin — posebno na vseučiliščih — omogočeno Studiranje. Opozarjamo naprej, da bodo j>osamezniki težko dokazali, da 60 neitalijanske narodnosti. Podrobne podatke, v kolikor se tiče prošenj, daje zain ter c sirane «m naše Slov. akad. fer. društvo «Balkan^. poravnati usodnega predsednikovega nepoznavanja v evropskih stvareh. Tako je priznal Orlandu mejo na Brennerju, vsled česar je bilo 230.000 Nemcev priključenih k Italiji, kar je pozneje sam spoznal kot hudo pogreško in jo obžaloval. Bil pa je ie vezan in sok rtv Or-landove zahteve po strategični meji. Mislil je morda, da Ita£ja vsled pridobitve v Alpah skrči svoje zahteve na jadranskem območju. Italija pa je hotela oboje». Jadranskim strokovnjakom je izjavil Wilson: •Pripravljen sem se boriti za mejo, ki ste mi jo, gospodje, označili morda z eno izjemo: zdi se mi, da bi bilo najbolje, če Reka postane neodvisno pristanišče.» Te besede — pridodaje Backer — so kazale na smernice, ki jih je Wilson pozneje napovedal in ki je vztrajal pri njih do zadnjega — le j z malimi spremembami. - - _ Reka je postala svobodna drŽava. Ali na- . _ naročila aa žveplo, vodro tfabco Sa droge i Jednja leta so pokazala, da ta svobodna dr-kmctifshe potrebščine; poredofe večje nabave l£ava po WilsoDovem receptu, ne more ne ži-tunetnih tfaofOf goapodmke informacij« Veti, ne umreti. Tako je bfl v zadnjem času in sprejema aou dane. ] likvidiran zadnji ostanek Wllsonove ust vari- ti jaka drvite T Trstu, 11 ve. WUson ni preliv«] sunka, ki mu ga >je za-vlic* RaffiMlia it. 7. i dal Mussolini. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU d« ima t zalogi, t aldadišču mL Raf-Hneria 7« razna semena, domačo deteljo, 1«. cerno, umetna gnojila, sadna drevesca, kakor črešaie, hruške, jabolka, breskve, ringo, cepljene trta, bala in črne vrste, okoreainjene divjake itd. Istotam ima noj urad, kjer spre- Relekcije na slovenski io?i v Trstu prt Sv. Jakobu. V zadnjtm času jc tržaška mestnn občina uvedla refekcijo zu revne otroke tržaške občine. Revščina in zdravstveno stanje tržaško šolske mladine sta taki, da se je tržaška občinska uprava morala odločiti za te velike troske. Na naši šoli pri Sv. Jakobu si pa že drugo ieto v tem oziru moramo sami pomagati. Ker tudi te dni člani neumorne svetjakobške podružnice «Šolskcga društva^ nabirajo darove za ($orko kosilce naših potrebnih otrok, se mi zdi umestno navesti tu nekoliko podaikov. Izmed 220 šolskih otrok, jih jc velika večina iz neposredne okolicc šole t. j. iz Via del-1'Istria, Via Giuliani, Via deH'Industria Via S. Marco, Via delia Cuardia, Via San Zenone, Via Molr'n a vento, Via della Tesa, Via Ponzia-nino, Reška cesta, Kjarbola in Sv. Mar. Magdalena zgornja. Ves ta okoliš jc delavski in ubožen. Precejšen del očetov naših šolskih otrok je brezposelnih, v mnogih slučajih morajo ženske — matere služiti in cele dneve delali za preživljanje svojih otrok, medtem ko očetje brezuspešno, čeprav po cele dneve, iščejo in čakajo dela. Med našimi šolskimi otroci jc 62 vojnih sirot in Šc ccla vrsla drugih sirot, posebno lakih, ki so brez očeta. Za skoro vse te otroke brezposelnih., sirote, ter za vse, ki obiskujejo tukajšnji otroški vrtec, zbira in skrbi za kosilo svetojakobška podružnica *S. D. > z refekcijo. Ginljiv je pogled o poldne na vse ie revne šolarčke, ki v par minutah hlastno^ jao-srebljejo 350 okusnih kosile. (Razen 80—100 otrok iz otroškega vrtca, dobi kosilo 210-260 gojencev vseh razredov zasebne šole ) Otroci dobe zraven kosilca, ki je — v zimskem času navadna dobro zabeljena kuhnja (irineštra) iz krompirja, fižola, riža, repe, zelja, testenin ir» dr„ po Jeti vsaj trikrat na teden mesno juho s koščekom mesa — tudi košček kruha, da* naših požrtvovalnih pekov. Dvakrat na tedtn j dobi 40 od šolskega zdravnika določenih bo-i lehnih otrok ob 10 h skledico mleka To so ve-| činoma otroci, ki jim jc «Žensko dobrodelno 1 udruženje® preskrbelo v preteklih počitnicah zdravo in dobro hrano na deželi in ki -jim s:ar-ši ne morejo preskrbeli med šolskim letom toliko in take hrane, da bi uspehi počitniške akcij* mogli biti uničeni, ako bi se jim v šoli ne priskočilo na pomoč. Člani podružnice Društva pri Sv. Jakobu obiskujejo v družbi učiteljev in učiteljic razne trgovce in rodoljube, ter jih prosrjo podpore v živilih ali denarju za to človekoliubno podjetje. Lahko rečemo, da ni slučaja, fcjer bi morali oditi praznih rok. Jz bližnjih in daljnih vasi naše pokrajine dobivamo cele vreče kmetijskih pridelkov in skoro ni dneva, dal bi se nas ne spomnil dobrotnik iz sežansk., postojnsk. ali podgrajskega okraja, čeprav s skromnim darom v živilih. Vendar eo Z vzdrževanjem refekcije za tako veliko število otrok združeni tudi veliki denarni stroški, ki jih mora kriti svetojakobška podružnica. Nad vse razveseljivo je dejstvo, da imamo veliko število dobrotnikov, ki žrlvuje-jo in darujejo ob vsaki priliki, ko so zato naprošeni; ti naj bodo prepričani, da so njihove žrtve iz človeškega in narodnega stališča eno najplemenHejših del, ki jih morejo storiti. Na očeh obdarovanih otrok lahko bereš njihovo hvaležnost. — Če Vas obiščejo skrbni svetojakobški nabiralci, ne jezite se nanje, njihovo delo je plemenito, ? sveto. L K zadevi Čermeijevega članka v «Jadranskem Almanahu» — Prejeli smo; V nedeljski štev. «Edinosti» je objavil dr. Čermelj polemičen članek ^Uredništvu Jadran.Almanaha >.. v katerega je vpletel tudi mojo osebo. Naj pojasnim zadevo, kolikor se tiče mene koi bivšega urednika. Ko sem vsled odpoklica iz Gorice izročil vodstvu -Naše za!ožbe-> zbrano gradivo, že za tisk pripravljeno {med njim tudi Cermeljev članek), nisem mogel ^čutiti potre-be» informirati o obveznostih napram sotrud-nikoen svojega naslednika, ki ga tedaj — ni bilo. Izvedel sem zanj, ko je Almanah izšel, A tudi če bi bil prej vedel zanj, bi ntu imen avtorjev ne bil mogej, ne smel zaupati, marveč samo opozorili, da mora sprejeti članke take kot so, ali jih pa izključiti. To in samo to bi bil mogel in moral storiti, če bi bi! vedel, kdo je moj naslednk. Tako pa, naravno, odklanjam vsako odgovornost v zadevi, ki se me ne tiče Dr. Alojzij Res. Vsi vpokojenci bivše južne in državne železnice, kateri imajo še dobiti zavarovalnino proti nezgodam, so vabljeni za v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne na pogovor v gostilni «Pri stari breskvi*, via Udine št. 17. Smrtna kosa. Našega dolgoletnega odior-t nika Jankota Pestotnika je zadela težka nesreča: izgubil je po mučni in težki bolezni svojo preliubljeno hčerko. Izražamo tem potom paše iskreno sožalje in upamo, da bo tudi to težko nesrečo prebolel. — Šentjakobska Čitalnica. f Trstr dse iebruarja UM> m. OruStvane ves« M. D. P. - Sv- Jakob. Danes, v nedeljo, ob 10, uri pop. izredni sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani, — O predavanje pri Sv. Jakobu (Stara policija). Vabljene so vse članice in prijateljice društva. iz tržaškega živllenša Nesreča pri delu. Strojnik Marko Borri, star 29 let, vkrcan na parniku cSain:>, je včeraj popoldne popravljal motor, ki proizvaja električno energijo za razsvetljavo parnika. Ko je skušal spraviti v tek motor, se je nenadoma razpočil n»al cilindcr; drobci so ranili Borrija na glavi in na levi nogi. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da Borrijevc rane niso nevarne, kljub temu je bilo potiebno prepeljati ranjenca v mestno bolnišnico, kjer so mu rane zašili. Lovski Čuva* obstrclil kmeta. Včeraj popoldne je bil prepeljan v mestno bolnišnico kmet Silvester Vegan, star 23 let, doma iz Gabrij na Vipavskem, Mladenič *c imel številne male rane po levi roki in po hrbtu, povzročene po lovskih šibrafc. Zdravnik, ki je mladeniča pre-iskaf, je dognal, da so rane na hrbtu precej nevarne, ker so šibre najbrž poškodovale notranje organe. Policijskemu agentu, ki je ranjenca zaslišal, jc slednji povedal, da je včeraj zjutraj šel z bratom skozi nek gozd v bližini Kcbdilja. Neki lovski čuvaj, ki je piežal za grmom, ju je očividno smatral za lovska tata; ustrelil je proti njima s puško ter ranil njega ■— Silvestra — na opisani način. Ptgana so sprejeli v kirurgičnr oddelek. Okreval bo v 2 tednih. Nevaren padec. Včeraj popoldne je 16-let-nega pomorščaka Rudolfa Ozbič. stanujočega pri Sv, M. M. zgornji št. 152, doletela huda nezgoda. Iloteč poklicati brata, ki je bil zaposlen na domačem vrtu, je stopil na nek 2id, a tako nerodno, da je izgubil ravnotežje ter padel z višine 3 metrov na spodaj ležečo njivo ter se pri tem pobil po glavi in si precej hudo pretresel možgane. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico. Velika in skrivnostna tatvina. Na nenavaden način so skrivnostni zlikovci izpraznili blagajno menja'ničarja F. Cristofidisa, ki ima svojo pisarno v palači, kjer se nahaja hotel Hotel de la VilicTo pot niso rabili tihega svedra in drugega vlomilskega orodja. Prišli so v pisarno s pomočjo ponarejenih ključev in z izborno ponarejenimi ključi so tudi brez truda odprli blagajno, iz katere so pobrali za 45.000 Jir denarja in raznih vrednostnih papirjev. Tatovi so bili iako tkrbni, da so pred odhodom zopet zaprli blagajno in uhodna vrata pisarne. Tatvina je bila prijavljena na kvesturi. Vesti z Corišfcasa ^ivpolnjcne želje. Kakor smo poročali v Četrtkovi številki, je goriški iaš^o določil kot kandidata Gorice pri državnozboTskih volitvah odvetnika Capraro, političnega tajnika goriškega fašja, toda zgodilo se je zopet, kakor že večkrat prej, da Gorica obrača, Videm pa obrne. Pokrajinski odbor furlanske fašistovske stranke v Vidmu je namreč sprejel sledeči za od v. Capraro usodepolni sklep: »Pokrajinski odbor furlanske fašistovske stranke je sklenil na svoji današnji seji po> zvat« odv. Capraro, da prijavi odboru izstop iz fašistovske stranke in sicer z ozirom na zaključek preiskovalne komisije, ki je bila imenovana cd odbora, da izreče svoje mnenje o fašistovskem ponašanju odv, Caprare, političnega tajnika goriškega fašja, ker ta zaključek strogo obsoja vedenje dr. Caprare kot zelo nepristojno in kot obžalovanja vredno s fašistovskega stališča.» Ni nam znano, zakaj neki je dr. Caprara p: dol v nemilost pri voditeljih furlanskega fašizma, po vsej verjetnosti je ta sklep posledica osebnih spletk in bo^a za poslanske stolčke med voditelji furlanskega fašizma. Smrtna kosa. V Gorici je preminul upokojeni učitelj Ivan Jacobi. Pokojnik se je veliko ukvarjal s študijem zgodovine goriške dežcle-Z veliko marljivostjo je zbiral povsod gradivo in zapušča lepe zbirke starih zgodovinskih listin. Odborova šefe Z. P. D. V nedeljo, 27. m. m. se je vršila v Gorici seja širšega odbora ZPD, ki se je je udeležilo 32 odposlancev sirom Goriške. Vidi se iz udeležbe, kakor tudi poteka in poročil društvenih delegatov, kako se druživa dobro zavedajo resnega položaja in ravnp radi tega tem večje važnosti prosvetnega dela, Iti ima mogočno zaslombo v Ž. P. D. Med drugimi rajnimi predlogi se je odobril tudi sklep, da vodstvo odločno protestira proti nezakonitemu postopanju pol. oblasti napram kulturnim društvom in prosvetni organizaciji sploh, Pri padcu z voza si zlomil obe nogi. Predvčerajšnjim popoldne se Je na cesti nad Velikim* Žabljami ponesrečil kmet' Valentin TroŠt, star 67 let, stanujoč v Malih Žabljah št. 223. Mož se je vračal domov z enovprežnim vozom, naloženim z drva m i. Mcdpotoma se je 9rečal z drugim vozom, ki je bil pa naložen z gnojem. Kadi ožine ceste se je hotel Trošt umakniti s svojim vozom na kraj ceste, kar se mu ni pravočasno posrečilo. Voza sta trčila skupaj s tako silo, da se je Troštov voz prevrnil in pokopal moža pod seboj- Pri tem si j« ubogi kmet zlomil obe nogi, desno v gležnju, levo pa v stegnu. Kmet, ki je spremljal drugi voz, je šel Iskat pomoči v bližnjo vas. Ponesrečenca eo prepeljali na dom, kjer je pozneje dobil potrebno zdravniško pomoč. Včeraj pa je bil z avtomobilom tržaškega »Zelenega križa ? prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. Književnost in umetnost Naročnicam «ženskega Sveta», ki Se niso dobile 1, letošnje Številke, sporočamo, da nam i;« ista pošla in da je v tisku druga izdaja, ki a« razpošlje v najkrajšem času. — Uprava. «2enski Svet». Izšla je druga Številka ♦Ženskega Svetac s sledečo vsebino: Obrazi m duše. X. - Marija Slodovska. - Curie (Zora M.) — Mlada leta Pavline Pajkove. (Dr. Joža Glo-nar). - (Nadaljevanje). — Valerija, hči cesarja Dijoklegijana. (Ivan Zoreč). - (Nadaljevanje). — Gabrijan in Šembilija. - (Dr. Iv. Lah), - (Nadaljevanje). — Socialna važnost domače vzgoje. (P.) — On. - Pesem, (Dušan Beg). — Izveska: Društvena poročila. Po ženskem svetu, Materinstvo, Gospodinjstvo, Kuhanja, Ročno delo. Književna poročila, Razgovori. List najtopleje priporočamo vsemu našemu zavednemu ženstvu. •Pravni vestnik». Prva številka četrtega letnika tega strokovnega mesečnika za pravosodje ima zanimivo in raznovrstno vsebino. Prinaša začetek daljše razprave dr, Edvarda Painiča: «PadIa vrednost denarja in sodne odločbe^. Članek je veleaktualen z ozirom na menjajoč© se vrednost valut m na posledice, katere ima na trgovino in obrt dviganje in padanje vrednosti denarja. Dalje prinaša list dve odločbi kasačijskega dvora v zapuščinskih in ustavnih stvareh. V tej številki je končan članek o pravdi nastali vsled železniške nezgode pri Sevnici, članek, katerega je čital z zanimanjem gotovo vsak jurist in tudi marsikateri nejurist. Slednjič prinaša list osebne vesti in našteva nove zakone in odloke, ki so bili raztegnjeni v zadnjem času na nove province ali so stopili tu v veljavo. Kakor vidimo, obeta tudi nov letnik tega nam potrebnega lista biti zanimiv in bogat po vsebini. Mesečna revija «BankarstTo» v Zagrebu* Z novim letom je začela izhajati v Zagrebu nova revija «Bankarsivo», ki se bo bavila z vsemi aktualnimi gospodarskimi pojavi v Jugoslaviji, posebno pa s problemom kapitala, bankarstva, denarja in državnih financ, kakor tudi z vsemi drugimi vprašanji narodnogospodarskega značaja. Uredništvo «Bankarstva» je sestavljeno iz splošno priznanih strokovnjakov: g. Ljubomir St. Kosier (Zagreb), g. Nikola Stanarević (Beograd), dr. Gustav Grego-rin (Ljubljana), dr. Kronuslav Bego (Split), ing. Konstantin Čutuković (Osijek), dr^ Stauko Deželic (Zagreb). Vsebina prve številke je sledeča: Redakcija: čitaocima; dr, Juraj Vrbanić: Inostrani kapital i naši novčani zavodi; S. O. Aiexander: Naša industrija v vezi sa pitanjem kapitala i kredita; dr. Gustav Crregorin: Zvišanje ali stabilizacija denarne vrednosti?; Nikola Stanarević: Jedan pokušaj za izjednačenje bilanca; dr. Ivo Politeo: Privredne posljedice pravosudja; Ljubomir St. Kosier: Odlomak iz istorije naše Narodne Banke; ing. Konstantin Čutuković: Domači i strani kapitali; dr. B. Širola: Muzičke ustanove i njihovo finansiranje; Mirko Kus-Nikolajev: Socijalna kriza i novčarstvo u Jugoslaviji; Ljubomir St. Kosier: Koncentracija u bankarstvu; Bancarius: Nacionalizacija i denacionalizacija; Markantne ličnosti u ju-gosl. bankarstvu s portretima gg. Juraj Vrbaniča in Stanka Sverljuge; Kronika. Revijo najtopleje priporočamo vsem, ki se zanimajo za važna gospodarska vprašanja in njih temeljito proučevanje. BABICA, avtorizirana, s prejema noseče. Nizke | cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. I Slavec, Via Giulia 29._132 KRČMARJA IŠČE ^Gospodarsko društvo* Narodni dom v Sv. Ivanu. Prošnje naj se vložijo do 20. t. m. Pogoji sc zvejo pri blagajniku v trgovini nasproti Nar. doma, od pondeljka naprej vsak dan. 137 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In snaoccm, latosino vest, da je HaSa ljubljena hčerka BRAfcSKiCA KMETIJSKO društvo in mlekarna v Vipavi odda svojo dobro vpeljano mlekarno in zalogo vina v Trstu, Via Nicold Machiaveili v lastno režijo proti primerni kavciji aK jamstvu. Reflektanti si jo lahko ogledajo na licu mesta, kjer dobijo potrebna pojasnila. Ponudbe naj se vložijo do 12. t. m. 142 v nežni dobi 3 let, po kratki In mučni bolezni mirno v Gospodu preminula. Pogreb dragega angeljčka se vrši danes, v ned«ljo 10, t. m. ob 1030 iz bofagfikc pri Sv. M. Magdaleni. TRST, 10. februarja 1924. Janko in Ana Pestotnifc, stariši; Boris, bssiec ter družine KreseviČ, Pestotnik, Reder, Primožič in Evom. 25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva, strojepisja in geometričnega risanja, govori in piše slovensko, italijansko in nemško, išče primerne službe na deželi. Cenjene ponudbe pod šifro ^Sposoben» na upravništvo. r : 144 STARA vrata in okna v dobrem stanju so na prodaj po nizki ceni v ulici Cassa di Ri-sparmio št. 13. Trst. 145 ABSOLVENT državne trgovske šole, z več-časno bančno m Šped:ci»sko prakso, išče katerekoli službe. Naslov pri upravništvu. __________147 ČEVLJARSKI šivalni stroj za popravila in novo, se proda za L 400. Via Giulia 33. 164 RAKOS & C.o Trst — Via MHano, 19 Telefon štev« 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLER Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohištva za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) VILA, majhna, nova, v bližini Sv. Križa, blizu postaje, se proda. Ugodna cena. Naslov pri upravništvu. 165 SKLADIŠČE z dvoriščem in stanovanjem se takoj odda ▼ via Teta 33. (Novo pogrebno podjetje) Trst, Corso V. E. ID., 47. 166 ŠAPE okoličanske, trte, semenski krompir Tdeč - amerikanski, vsakovrstna, semena, umetna gnojila, pluge itd, dobite pri Kmetijsko-trgovskem društvu, Raflineria 4. 167 KONSUMNO in kmetijsko društvo v Gabro-vici bo imelo svoj občni zbor dne 17. februarja ob 2. pop. Dnevni red: 1-) Čitanje revizorskega poročila, 2) preČrtanje računa za leto 1923. 3) volitev odbora. Ravnateljstvo. 146! MSRODILN ICA MAHiO FEHLIN Sv. M. mi. zgornjo Z Blvlo. Tel. m prodaja na debelo in drobno.. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) PRVA TVRDKA z žitom in moko išče pridnega prakt&kanta, ki je dovršil z dobrim uspehom trgovsko šolo. Ponudbe pod «Trgovina = na upravništvo «Edinosti». 151 MOTOR «Diesel» na nafto, 10 konjskih sik je na prodaj. Naslov pove upravništvo «Edi-nostL» 151 HIŠA, na novo dozidana, pritlična, z vsemi pri-Ukiinami, v lepi legi, oddaljena 20 minut od Gorice, s® proda. Zraven je obširen vinograd in vrt. Naslov pri upravniStvo. 153 Poslano*) ZAHVALA g. Avg. Ravniku, gen. zast. zav. „L' Union", za točno izplačilo odškodnine mojega vpepeljenega poslopja. Anion Trabec Ostrožno brdo 39. URADNICA — dobra gospodinja želi znanja v svrho ženitve z izobraženim gospodom tudi vdovcem do 40 let. Dopisi s sliko pod «Lidija» na upravništvo »Edinosti*. 153 Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist zs bolezni v ustih in na zobeh mm za vsa nksilimišiu is zckitoBifta ijravita v Gorici, na Travniku 20 (Mu della fitloria 26) Odlikovana krojačnlca za ženske obleke L VALCIN3 Trst, Via Ireneo della Croce 10, prh ličje (v bližini gfedaliSCa Rossetli) posojuje nove Kostume za mssMe lastnega izdelka 20 za gospe in gospode. Sprejemajo se naročila za plesne in navadne obleke. Tekom piesnih prireditev odprto do 6. ure zjutraj. NOVI DOHODI plugov, slmrsznic (n bron pod ugodnimi pogoji Eventuelno plačilo na obroke. Ins. Higiii & H. Uldoulcii Trst, Via Sanitd 8 145 (vogal Via Porporella) od 9«12 1» od 3-5. PRETIRANE CENE PSiiiiSSli SiHSII! piacujam za v d PRODAJALKA z večletno prakso, izurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj ali pozneje, na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe pod ^Marljiva* na upravništvo. 154 TRTE, cepljene, vsakovrstne in bilfe, se dobijo po najnižjih cenah pri trtnki Pipan Josip, Prese rje 16, p. Komen, 155 •) Za Članke pod tem naslovom odgovarja oiitvo le toliko kolikor ma zakon valava. Mali oglasi PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi ' uglaševalec Andrej Pečar, Trat, Via Molino a vapore 3, D. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. _6 MLADA ZAKONCA ižčeta stanovanje, 2 sobi, kuhinja, vedo, plin. v bližini tramvaja. Kupita eventuelno tudi pohištvo. Ponudbe z navedbo cene na Belpoggio 7, II., desno. 156 kyn9 s!at!ev lisic, dihurjev« vsder, jazbece v, veveric, krtov* divjih in domačih zajcev« Predao prodate Kože, vprašajte me za cene. D. W1NDIP1CH Trst« VSa (eisre BattšstišS. Um »adst, vraža 13 ^ Sprejemajo se pošil jat ve po pošti. Via Pauliana št. 1 Via Geppa št. 17 2 mmm priMost VRTNAR s« priporoča za splošno delo. Jamči ceplenje trt in dreves. A. B. Scorcola - S. Pietro 181. 157 ABITURIJENT - odličnjak, obvlada slovenščino, italijanščino in nemščino, išče primernega roesta. Ponudbe pod «Samosvoj» na upravništvo. 158 BANČNI uradnik išče primernega mesta tu ali v Jugoslaviji. Gre tudi k privatnemu podjetju. Naslov pri upravništvu. 159 7000 lir posojila iščem na prvo vknjižbo. Naslov pri upravnifctvu. Posredovalec izključen. 163 G. DOLLINAR Trst — Via Utfo Polonlo 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvo« —ii-voz. Velika aaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic 4«* valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 EGIPTOVSKI tfrafolog pove preteklost in bodočnost. Via Zonta 5, III. 160 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 DIVANI, naslonjači, viseče postelje, zimnice, po nizkih cenah. Sprejemajo se naročila tapet ovanja in žknničarska dela. Corso Ga-ribaldi 14, I., 9. 161 ZLATO, srebro, briljante. plača po najvišjih cenah, Pertot- Via S. Francesco 15, II. 26 KUHINJSKA oprava, nova, mramorna te plošče, zadnja novost, «e ceno proda. Via To-maso Lurtani 5. 162 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. Komen. 1 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu, 68 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Skrajna snaga. Ljubezniva oskrba. Najstrožja tajnost Na željo zdravniška pomoč. Corso Ga-ribaldi 23, I. 123 Dobro znana TflaUa Marala a-Haiti m\m Io M\m ctSl mm ia u vzMflii OIA MEDI A 6 - A. PORlC 42X72 dve luknji L 260 — 48X81 „ „ „370.— 52X86 tri luknje w 430.— 63X9» „ o «540.— 63X120 „ „ In pečica za sladko oglje . . . .560,— Kotel la kotlovine, medena palica, vrata fn noge iz litega železa ter premična peč. — Pošiljatve na deželo. — Za preprodajalce ln trgovce veliki 69 popusti. Znana slovenska tvruka mehanik, pušhur in trgovcc GORICA - stolni tri štev. S (Cssns) - GORICA se priporočam slavnomu cbčiiistvu za nalmp najbolj Sili Šivalnih strojev Original Mumllos nem ških tovareo, katere jame m aa redpas-nik). In iz tega je potem napravila gros tablier (velik predpasnik). Ne more biti večje neurn- UŠesa matere Ivana-Marije so bila te polna pritožb njenega sina proti Sabimnemu hinavskemu obnašanju napram tema dvema otrokoma. Tudi ona sama je bila ravnokar zagreiila slično hinavičino. Opravičevala jo je s stičnim razlogom«, toda hinavičina je vendar le bila. Ta prizor jc bil sel6 mučen, in vsled tega jo je brezobzirno prekinila, rekoč: — «Imate morda malo časa na razpolago zame, moja draga Sabina? Priila sem, ker imam govoriti z vami o zelo resnih stvareh.* Snaha je taftčo debelo pogledala in izraz ne-upanja fe spreletel njen obraz, ki je bil sicer navadno tako drzen. To vam je bila drobna ženska, ne preveč velika, plavolasa, s finimi potezami ia bledim obrazom, na katerem je I žarelo dvoie svetlih in nenavadno Ulobokih oči Goreči p unči.: njenih oči, njen kratki in čustveni nos, njen«, krasno obrobljena usta, njena krepka brada, v katero je bila vtisnjena mala jamica, običajna samozavest pri nj«nih nastopih, tenka izoočenost njenega života m nartančnast, s katero je udarjala pri hoji s svojimi drobnimi nožicami — vse to je pričalo o nekaki nervozni odločnosti te ženske. Pod njeno obleko iz plave svile, ki je bila zvezana v pasu, se je poznalo krepko mišičevje mladega telesa, izurjenega v vseh športih: v jahanju, tenisu, golfu. Njjen malo težki glas je imel ono viirno kontralta, ki jo navajajo nekateri opazovalci kot znamenje močne strasti. Moč njene volje pa se je očitovala v nekem drugem znamenju, ki je bilo bolj gotovo« svoi glas je namreč imela tako popolnoma v oblasti, da mu fe lahko nakrat vzela njegovo prevzemajočo ljubkost, kadarkoli je hotela. Njene besede so dobile tedaj suh in brezbarven zvok, ki ji ga je njen mož večkrat očital. In z istim glasom jc odgovorila sedaj na nepričakovani poziv svoje posetnice, rekoč: — »Hočete, da greva v dvorano, mama?» «Pojdiva rajii v tvoj mali saJon. Kar ti imam povedati, je zek> važno In bolje bo, ako ne bo mogel nftč* sliftati niti ene sama besede.* • — »Kakšna skrivnost!...» je odgovorila Sabina s prisiljenim nasmehom, kakor da bi no bila že ugenila značaja pogovora, ki se je pripravljal. Tu je pozvonila po slugo ier pripomnila: «Za vsak slučaj bom prepovedala vhod T salon...» Ko ie dtla slugi ukaz, je dodala ša vedno z nasmehom (hotela je namreč izvedeti, ali ni priila taiča s kakim sporočilom njenega moža): mislim, da naju bi znal motiti moj gospodar in gospod, ker bo kosil v mestu z nekim prijateljem. Ali bi morda tudi on bil preveč?» — «Spričo zadeve, za katsro gre, je bolje, da ga ni,» je začela gospa Vialis ter sedla v naslonjačo, ki jo je snaha svečanostno ponudila. — «Skrivnost je vedno večja...» jc zopet odgovorila mlada Žena. Ona ni sedla, temveč je Sla k peči, kjer je rudečela žerjavica skoraj že ugaslega ognja. «Denem par polen,» je rekla, «zakaj mraz je,* Ogenj je začel zopet goreli. Ona pa je zagledala v neki čaši rusko cigareto. «Dovolite?,...* je vprašala nakrrej ter jo potem prižgala. «A sedaj vas lahko poslušam,» je zaključila. Pri tem je z veselo slastjo potegnila vase oblaček dima od tega tobaka, ki je bi i skorai iste barve kakor nieni lasje. IV. 41WKWT» T Trate« dna 10. iefarmarfa 1924. Pristojbina no Izmenjavo Masa Pristojbina na izmenjavo blaga, na novo urejena s kr. odlokom z dne IS. marca 1923 frt. 550.. s a določuje po vrednosti predmeta, izmenjave, vrednost, ki mora biti vsikdar razvidna iz fakture, računa ali note, in po vrsti, v katero sp i da dotično blago. 1. V prvo vrsto spadajo surovine, kovine, apno, sadra, cement, opeka, umetna gnojila, smole, zdravilne specijalitete, dišave, peneča sc vina, mineralna voda v steklenicah, kmetijski pridelki v nepredelanem stanja. Fakture o ravnokar naštetih predmetih kolekujemo, ako vrednost ne presega 100 lir, z 10 stot. za vsakih 20 lir aJi ulomek; ako pa vrednost presega 100 lir, s 50 stot, za vsakih 100 lir ali ulomek, 2. V drugo vrsto spadajo; pridelki, izdelki in polizdelki, živina in ostalo blago, ki se ne smatra za razkošno. Pristojbina zn?ša za fakture o teh predmetih, ako njih vrednost ae presega 100 lir, 20 stot. za vsakih 20 lir ali ulomek; ako pa vrednost presega 100 lir, 1 liro za vsakih 100 lir ali ulomek, 3. tretjo vrsto spadajo razkošni predmeti, navedeni v tabelah A in B, priključenih odloku. Za tc predmete znaša pristojbina, ako njih vrednost ne presega 100 lir, 40 stot. za vsakih 20 !ir ali ulomek. ako pa vrednost predmeta presega 100 lir, 2 Kri za vsakih 100 lir ali liiomek. Pristojbine na izmenjave prosto blago. — Živila in druge potrebščine'demačega gospodarstva niso podvržene gorinavedenim tarifom, temveč pristojbini, ki velja za posebej izstavljena potrdila, to je: za zneske do L 100 stot. 10 stalne pristojbine; za zneske do L 1000 stot. 50 stalne pristojbine; za zneske od L 1000 dalje 1 liro stalne pristojbine- V to vrsto spada: žito, koruza, ječmen, riž, posevki, moka, kruh, navadna testenina, zelenjava, sadje, meso, iajca, mleko, maslo, sir, suho meso, slanina, olje, kis, sladkor, kava, gorivo, milo za pranje. Te ugodnosti je deležna izmenjava gornjih pridelkov in izdelkov le tedaj, če sta pogodbenika trgovca, ali trgovec in država, pokrajina, občina odnosno druge javne uprave. Fakture, računi, note in potrdila, izstavljena na podiagi iz.'nmjave gomr-ih pridelkov, med trgovci in konsumeti se kolakujejo tako-Ie: za. zneske do L 100 z 10 stot. stalne pristojbine; za zneske do L 1000 s 50 stot. stalne pristojbine; za vsakih na daljnih L 1000 s 30 stot'. postopne pristojbine. Pri tem je treba zaokrožiti morebitni ulomek lire v eno lim, tudi tedaj, čc vkupna pristojbina znaša več kot 50 stot., a man) kot eno Hro. Posebna potrdila, — V gorinavedenih tari-fih Je že vključena tudi kolkovina za potrdila izstavljena na sami fakturi, pa na^j se napišejo istočasno z izstavitvijo fakture ali pa pozneje. Ako pa Izpostavimo poleg fakture Se posebno potrdilo, ga moramo kolkovati tako-!e: za zneske do L 100 z 10 stot. »talne pristojbine; za Rtteske do L 1000 s 50 stot. stalne pristojbine; za zneske od L 1000 daije z 1 liro stalne pri- stajbine. Vsaka izmenjava, koje vrednost ne presega 10 lir, je popolnoma prosta pristojbine in za take izmenjave ni tudi treba izstaviti posebnih faktur. Ako jih pa navzlic temu izstavimo, jih moramo kolkovati z 10 stot. Dolžnost izdajanja faktur, — V smislu zakona mora vsak trgovec izstaviti za vsako izmenjavo v vrednosti nad 10 lir fakturo v dveh izvodih, oziroma drugi izvod lahko nadotnestuje knjiga prima-note odnosno fakturna knjiga. Pogodba kot nadomestilo fakture, — Fakturo lahko nadGhiešča pogodba, ki jo moramo Vpisati pri registracijskem uradu, kateremu moramo istočasno plačat« tozadevno registracijsko pristojbino v višini 1% za blago, uvrščeno v 1. in 2. vrsto, v višini 2?» za blago, uvrščeno v 3. vrsto. Za izmenjavo blaga prve vrste je priporočati rabo faJklur, ker je dotična pristojbina za polovico nižja, za blago druge in tretje vrste pr je pristojbin* ista za fakture kakor za pogodbe. Dolžnost hraniti fakture, račune, note, potrdila, pogodbe in morebitne druge listine za dobo treh let ter jih pokazati finančnim organom na vsakokratno njihovo zahtevo. isto velja za knjigo prima-note in fakture. Jzsiavljenc v inozemstvu. Kdo in kako mora plačati pristojbino na izmenjavo, — Pristojbino mora plačat« vedno dolžnik in sicer v kolekih izmenjave, ki so sestavljeni iz dveh delov. Enega, s podobo vladarjevo, prilepi prodajalec na fakturo, račun ali noto in drugi del z navedbo vrednosti ko-leka pa na dvojnik fakture, računa ali noie, ki jo mora prodajalec hraniti, ali pa na knjigo prima-note oziroma na fakturno knjigo. Ako presega pristojbina na izmenjavo 1000 lir, jo poravnamo: 1. s pologom v korist poštno-tekočega računa registracfjskega urada dotičnega okraja, 2. ali potem poštne nakaznice odnosno položnice, če dolžaik nima lastnega poStnega računa, 3. s poštnim čekom, če je dolžnik imetnik poštno-tekočega računa. Pri poštnih nakaznicah, položnicah in čekih jc treba navesti v onem delu, ki je namenjen registracijskemu uradu, predmet iitmenjave, dnevnico in ime pogodbenikov. Rok zapade že naslednjega dne po izvršitvi izmenjave. Pri evenluclnih zakasnitvah plačati je 12% nadokla.de. Koga in kdaj zadene pristojbina na izmenja-%-o? — V smislu pričujočega odloka je podvržena pristojbini na izmenjavo vsaka faktura o surovinah, izdelkih in vsakterem blagu, ki ga izmenjajo vsled svojega tirata trgovci, obrtniki in rokodelci. Ta vrsta pa je v tem primeru razširjena na vse fizične osebe, družbe in druga netrgovska bitja, ki si nabavijo, odnosno izdelujejo, bodisi trajno, bodisi le slučajno blago z namenom, da ga odprodajo. So izkl;učeni torej posli izmenjave med trgovci, obrtniki itd. na eni in zasebniki — kon-zuireii na drugi strani, ki kupijo dotično blago za lastno domačo uporabo. Ne smatra se nadalje kot trgavaki posel prodaja krretijskih pridelkov, toaa le tedaj, če je prodajalec sam posestnik ali najemnik zemljišča, iz katerega izvira pridelek. Potemtakem ne smatra sc koi trgovski posel prodala grozdja, mošta, vina, volne, kož, če je Pr-odaiaicc sam pridelal dotično blago. V tem primeru ji prodaja gori omenjenih pridelkov popolnoma prosta pristojbin na izmenjavo. . Ako pa izstavimo za tako izmenjavo fakturo, jo moramo kolkovati tako*le: za zneak« do L 100 z 10 stot. * talne pristojbine; za zneske do L 1000 s 50 stot. stalne pristojbine; za zneske od L 1000 do L 200.000 s 30 stot. postopne pristojbine za vsakih 1000 lir ali ulomek. Pri tem je treba vedno zaokrožiti morebitni ulomek Ure v eno liro. Ako je pa prodajalec teh pridelkov družba (zadruga), ki se peča s predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov ali pa oseba, ki ni po-9estnica aH najemnica zemlfi&ča, iz katerega izvira pridelek, je treba razločevati, komu se blago odda: a) če trgovcu, tedaj je to trgovski posel m dotično fakturo zadene pristojbina na izmenjavo po prvi odnosno drugi Trsti; b) če se pa gornji pridelek proda konsumen-tom odnosno kmetom, ki si ga nabavijo za setev itd., se ne smatra ta prodaja kot trgovski posel in pristojbina znaša v tem primera: za zneske do L 100 z 10 stot. stalne pristojbine; ' za zneske do L 1000 s 50 stot. stalne pristojbine; za zneske od L 1000 do L 200.000 s 30 stot postopne pristojbine za vsakih 1000 lir ali ulomek; za zneske nad L 200.000 pa 60 Kr stalne pristojbine. Fakture, ista vlj ene v inozemstvu. — Pristojbina na izmenjavo se razteza tudi na uvoženo blago. Če jc faktura sestavljena v tuji valuti, moramo le-to menjati v lire po tečaju onega dneva, ko ys bila za dottčno blago plačana carina. Nasprotno pa je prosto pristojbine na izmenjavo blago, ki ga producenti odnosno trgovci naravnost izvažajo v inozemstvo, kakor tudi tranzitno blago. Prestopki. — Vsak prestopek # proti določbam pričujočega odloka se kaznuje: a) z denarno globo v desetkratnem znesku pristojbine odnosno neplačanega dela pristojbine — a ne ped pet lir — če stranka ne izstavi predpisane fakture ali note, oziroma ista vi nekolkovano ali nezadostno kolkovano fakturo; b) z globo v dvajsetkratkem snesku pristojbine ali neplačanega dela pristojbine — a ne pod 10 lir — če stranka navede v fakturi nižji j znesek kot jc v resnici dogovorjen odnosno j plačan; c) z globo v znesku L 10 za vsako fakturo, j račun, noto ali potrdilo, ki ga stranka n« shrani j za dobo treh let. Potrdila se morajo hraniti, skupaj s tozadevnimi fakturami; dl vsak drugI prestopek pa z globo v znesku 1 L 25. Za ponovne in posebno težke^ nreatopke predvideva zakon tudi bujie kazni, kakor zapre tje trgovine za dobo 3—30 dni. Za te globe so solidarno odgovorni pogodbeniki in njihovi podrejenci, ki so izstavili odnosno sprejeli nepravilno fakturo. Zadr. Zveza v Trstu (Gosp. vestaik) od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — Viole XX settembre 33 tel. 793. 569 POHIŠTVO vsake vrste Popolne soba ln po—marin železne postelje in posteljice kakor tudi tapefenrano pohištvo. N9jzinftnic|ie j 24 Ernrono Brad - vin Fellce veneztan 7 i v Trstu registrovmna sadr. s neomejenim jamstvom Vlo Her Lolol da MaMna ft. pnflffle OMje navade Me ?looeii9 01 10 ,-■ Večje vloge, vezane na odpoved po dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ST v DINARJIH "St ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dotr^ Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. CradBe m ođ 9-1 z), od V, 4-V, 6 pop. Putu kraMd odi it '7,,«. TeL 1MI KaM Mđ imami ml Tržaška posojilnica in hranilnica regMrovaufl zadruga s omejenim poroštvom uradufo v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun ln vlog« za Čekovni promet, ter jih obrestuj« ENBP^ pO 4% "^iS^i večje in stalne vloge po dogovora Daje posojila na vknjižbe, meniice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranki od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt St telet 8 Naročajte Sn širite »EDINOST" lii ion b (tiliesi! zmed T. ti l MOLIIfflRI - Vlo Tlzisno Veselila štev. 9, telefon 13-21 CEVI, poseben tip 9 soho edine za vzdrževanje ognja, nedisne. Posebne cene za preprodajalce. ' 0K6DN6 Me vsake vrste in v vsakem slogu 7PALNC 70BE v veliki izberi LAKI R Ali E KUHINJE po izredno nizkih cenah no mm VIA RETTORl t VIA MA L C ANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 11 •f1 % mM i mm Zsaoa gtt M ELIJA ČUK u mm Piizza Cevour prejeia zastopstvo 2 I 3 ss U«- — U*^ Ga3" S* 3t. 9 naznanja tem najboljših'In svetov. — — tm m «• 2 «■ Ur 4 potom slav- občinstvu, da j« Šivalnih strojev „PFAI o -13 "< <1 u> Um U> Us -S eL E E 3 - Ž O KJ Z3■§ -Jo _ C« O E g > OOcj ao ■ c ^^ ^ o ^ ^ c o = 3 O^^S S 3 o c-« 30 . ^ J: 2 ^ o N z 0. 33 > Se toplo priporoča ELIJA ČUK, sodni izvedenec Piazzi Cavour 9. tli 51! To 8n ono Odmevi «DixmtK§ove» nesreče. Gotova jc še vsem dobro v spominu pretresljiv konec francoskega vodljivega zrakoplova «Dixmude», ki je končal nad Sredozemskim morjem. Katastrofa je bila do nedavno pojasnjena. Podatki o nesreči prihajajo le polagoma na dan. Te dni so našli sicilijanski ribiči blizu rta sv. Marka, kaki dve milji od obale, 2 metra široko rastavo, ki je bila deloma, raztrgana in ožgana cd plamenov. Italijanske pomorske oblasti, katerim je bilo to sporočeno, so takoj odredile, da se j jim izroči najdba, kajti prišle so na misel, j da bi zastava utegnila biti ostanek f ran-j coskega zrakoplova «Dixmude», ki je na-; pravil vožnjo v Saharo in ki je izginil na; povratni vožnji čez Sredozemsko morje. ( Predmet je bil predan na pristojno mesto, kjer se sedaj preiskuje, da se po možnosti doženejo točni podatki o koncu balona. Medtem ko se vrše v Italiji poizvedovanja o-stvari, v Franciji pa ugibanja, pišejo Nemci dolge razprave o bivšem Zep-pelinu. Oglasili so se tudi strc&o-vnjaki, ki so bili zaposleni pri konstrukciji uničenega j zrakoplova. Njihovo preizkušeno mnenje j je, da «Diimude» ni bil sposoben za pre-j komorsko vožnjo. Zeppelini se na tem j polju sploh niso obnesli. L. 1917 so Nemci hoteli poslati pomoč svojemu generalu Lettow Vorbecku v Afriki in so v ta namen pripravili zrakoplov Zeppelinovega tipa. Opremili so ga bili z vsem potrebnim ter so ga poslali na pot. Zrakoplov je srečno preletel odprto morje med Evropo in Afriko, v nilski dolini pa je padel na tla. Posadka se je morala izkrcati K sreči je ekspedicijo vodil izkušen tehnik, ki se mu je posrečilo balon restavrirati v toliko, da je lahko nadaljeval svojo pot do cilja in izvršiti misijo, ki mu je bila namenjena. I* varnostnih ozirov pa se balon ni vrnil domov, temveč je ostal v Afriki. Francoski urad za zračno mornarico objavlja sedaj komunike, v katerem razklada načelnik tega urada g. Girod, da je «Dixmuda» uničila strela, ki je treščila v balon ter povzročila na njem požar. Nesrečnega konca vodljivega zrakoplova je torej bik> krivo vreme. S tem naziranjem francoskega urada za zračno mornarico soglašajo tudi Nemci Stvar je torej več ali manj gotova. «Dixmuda» je raztrgal vihar šele potem, ko je padel, sled za njim pa je zabrisalo morje. Pri tvrdkl IbI Uta feuiH m ni l Citata se še nadaljuje Izredna prodaja po najnižjih cenah. I 1Z1BZB1 r 610. Otfeiit si cene! I ANTONiO DE MASI = VIA TORRE BIANCA 32 TRST TELEFON ŠTEV. 29-83 g Zastopstvo in zaloga: LIVARN2CE RODOLFO BERTOL! — PADERNO ohptnIJA KERAMIKE: PAGLIEKO MICHELE — CASTELLAMONTE sa 5 ZALOGA IN DELAVNICA | MAJOLIČNIH PECI — ŽELEZNIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV IZBERA Predmetov iz litega železa za peči, tnajoličnih in keramičnih plošč. — „Clraiaette" posebna cpaHa w peči — LJUBLJANSKA Slama b mm maki Stmuor- Telcfoa t 5—18, 32—03 ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI Mtala mmEoiei lo.eos.o&o- Tclefo« : 5—13. 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Loterijske Številke izžrebane dne 9. februarja 1924: Bari 10 19 66 46 76 Firenze 23 70 8 10 53 Milano 32 12 27 73 31 Napoli 42 38 10 36 28 Palermo 62 16 28 31 65 Rom« 77 65 54 75 16 Torino 64 19 80 29 6 Venezia 49 34 5 21 57 Podružnice: GORICA,- Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor BDlprlRlnMža z»Eza 2 Jaaosla^llo Blagajna Je odprta od 97,-127, la od 147.—1« Podruž nlce: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::;::: □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ O □ O D O □ a a a BANCA AD Ustanovljena leta 1905. OcMška glavnica Ul. 15.000.000-— popotaom vplalam. l Trat, Via S. Mico«6 9 (Laatea palača). Podrulald: AB9AZIA, URA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo % Jugoslavijo in ae vzhodnimi deželami Dale subvenclle na blago, efekte In vrednosti •taktov In rafaaov« toforamiii«. — Kupol« S« prodal« « I« draga oparadja po «a#ugođn«Ji!h pogojih. Na Ha ofcr—taja po 4*/. lotno not ko, a vloga «« tafcoči rafua po a1/,*?. 1 oaaaoo vtaga pvoM ip>a>a aOroatuja najbolja po dogovoru. ije—a uloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovore, tmriuje nakazila v lirah In dinarjih se Jugoslavijo □ f □ Di □ v o i □ n □ □i □ f □ t Dl □ ' □ □ □ □ □ □ □ aaaaaanaoaano o a a o o □ □ aaoooonoa nnana □ □ □