ANALIZE & PRIKAZI
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Klaudija Šterman Ivančič   | Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: raziskava PISA  |  str. 24 - 33  |  24
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA 
TRAJNOSTNI RAZVOJ: RAZISKAVA PISA
Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut 
Education for Sustainable Development: a PISA Study
IZVLEČEK
V okviru izobraževanja za trajnostni razvoj smo v raziskavah PISA 2006 in PISA 2015 pri 15-letnikih preverjali njihov 
odnos do virov in okolja, in sicer nas je zanimala njihova ozaveščenost o določenih okoljskih problemih, optimizem 
in zaskrbljenost glede razvoja določenih okoljskih problemov v prihodnosti in prevzemanje lastne odgovornosti za 
trajnostni razvoj. Rezultati raziskav kažejo, da so slovenski 15-letniki relativno dobro ozaveščeni o različnih okoljskih 
težavah in tudi čutijo, da je reševanje okoljskih problemov pomembno tudi za njihovo dobrobit. Prav tako znajo 
zelo dobro oceniti, kaj bi bilo v okviru izboljšanja stanja dobro narediti, hkrati pa so glede tega dokaj zaskrbljeni in 
ne vidijo, da bi se lahko stanje na področju okoljskih problemov izboljšalo v obdobju 20 let.
Ključne besede: PISA, odnos do okoja, okoljski problemi, izobraževanje za trajnostni razvoj
ABSTRACT
Within the scope of education for sustainable development, the PISA 2006 and PISA 2015 studies examined the 
attitude of 15-year-olds towards resources and the environment; we were interested in their awareness of specifi c 
environmental problems, in their optimism and concern regarding the development of certain environmental 
problems in the future, and whether they have taken responsibility for sustainable development. The results show 
that Slovenian 15-year-olds are relatively well aware of various environmental problems and feel that solving envi-
ronmental problems is also important for their well-being. Moreover, they are able to assess very well what should 
be done in order to improve the situation, but also show considerable concern regarding the matter and do not 
believe that the situation concerning environmental problems could be improved within the next 20 years.
Keywords: PISA, attitude towards the environment, environmental problems, education for sustainable develop-
ment
UVOD
 Pomembnost izobraževanja za trajnostni 
razvoj v Republiki Sloveniji
Izobraževanje za trajnostni razvoj je postalo predmet ob-
širnih raziskav že v sedemdesetih letih 20. stoletja. Decem-
bra 2002 so Združeni narodi potrdili resolucijo 57/254 in 
razglasili desetletno obdobje (z za četkom 1. januarja 2005) 
za desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj Združenih 
narodov. Osnutek izvajanja te resolucije prepoznava okolje 
kot eno izmed treh trajnostnih podro čij (skupaj z družbo 
in ekonomijo), ki ga je treba vklju čiti v vse izobraževalne 
programe za trajnostni razvoj (Repež, Ba čnik, Štraus, 
2007). Omenjena strategija se je za čela zatem postopoma 
prevajati in odražati v nacionalnih strategijah vzgoje in 
izobraževanja evropskih držav, tudi Slovenije.
V Sloveniji vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj 
podrobneje opredeljujejo Smernice vzgoje in izobraževanja 
za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega 
izobraževanja (2007) kot tudi Bela knjiga (2011) in je poleg 
državljanske in globalne vzgoje ter vzgoje za medkultur-
nost eno pomembnejših in prioritetnih podro čij razvoja 
v okviru sistema vzgoje in izobraževanja, zajema pa 
naslednja področja vzgoje in izobraževanja: spoštovanje 
občečloveških vrednot, dejavno državljanstvo in participa-
cijo, medkulturni dialog in jezikovno raznovrstnost, ohra-
njanje narave in varovanje okolja (ekološko ozaveš čenost 
in odgovornost), kakovostno izobraževanje – spodbudno 
delovno in u čno okolje, kakovostne medosebne odnose, ra-
zvoj socialnih kompetenc (nenasilje, strpnost, sodelovanje, 
spoštovanje itd.), zdrav življenjski slog (duševno in telesno 
zdravje), krepitev zdrave samozavesti in samopodobe, ka-
kovostno preživljanje prostega časa, razvijanje podjetnosti 
kot prispevka k razvoju družbe in okolja ter spoznavanje 
različnih področij kulture in spodbujanje ustvarjalnosti in 
dejavnosti (ZRSŠ, 2019: 10).
 Poleg implementacije strategije izobraževanja za trajno-
stni razvoj na nacionalnih ravneh posameznih držav se 
je pomembnost razvijanja omenjenega podro čja vseskozi 
odražala tudi na ravni vsebinske zasnove vprašalnikov in 
testov mednarodnih študij, kot je raziskava OECD PISA. 
V okviru vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj se je 
raziskava PISA v ciklih 2006 in 2015, ko je v okviru pre-
verjanja naravoslovne pismenosti kot poudarjenega pod-
ročja preverjala tudi to, osredoto ča na ugotavljanje odnosa 

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 25
15-letnikov do virov in okolja, kar podrobneje opisujemo v 
nadaljevanju.
Pojmovanje izobraževanja za trajnostni 
razvoj v okviru raziskave PISA 
 Raziskava PISA 2006
Raziskava PISA je vsebine izobraževanja za trajnostni 
razvoj na mednarodni ravni v svoje vprašalnike za u čen-
ce in u čenke prvi č implementirala leta 2006, ko je bilo 
poudarjeno podro čje merjenja v okviru raziskave prvi č 
naravoslovje. 
Pomembnost podro čja izobraževanja za trajnostni razvoj 
se v okviru raziskave odraža že v sami definiciji naravo-
slovne pismenosti, saj jo raziskava pojmuje kot: »posame-
znikovo naravoslovno znanje in uporabo tega znanja za 
prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj, prido-
bivanje novega znanja, razlaganje naravoslovnih pojavov 
ter izpeljavo ugotovitev o naravoslovnih problemih, ki te-
meljijo na podatkih in dokazih, nadalje pa tudi razumeva-
nje zna čilnosti naravoslovnih znanosti kot oblike znanja in 
raziskovanja, zavedanje o tem, kako naravoslovne znanosti 
ter tehnologija oblikujejo naše snovno, intelektualno in 
kulturno okolje, ter pripravljenost sodelovanja pri naslav-
ljanju naravoslovnoznanstvenih vprašanj kot razmišljujo č 
posameznik. V opredelitvi naravoslovne pismenosti v 
raziskavi PISA je tako prepoznano, da znanja in spretnosti 
učencev ter u čenk vklju čujejo tudi odnos do znanja: sta-
lišča in pristopi u čencev ter u čenk do naravoslovja lahko 
vplivajo na njihov interes, vzdržujejo njihovo vklju čevanje 
v aktivnosti, povezane z naravoslovjem, in motivirajo k 
izpeljavi teh aktivnosti. Opisano pojmovanje naravoslovne 
pismenosti dodatno izraža namen raziskave PISA, tj. pre-
verjati ne le znanje naravoslovja in o naravoslovju, ampak 
tudi, kaj u čenci in u čenke s tem znanjem lahko naredijo 
in kako ga uporabijo v življenjskih kontekstih.« (Štraus, 
Šterman Ivan čič in Štigl, 2017: 26)
 V raziskavi PISA 2006 je vrednotenje odnosa u čencev do 
naravoslovnega znanja zajemalo naslednja tri podro čja: 
zanimanje za naravoslovje, podpora znanstvenemu razisko-
vanju ter odgovornost za vire in okolje (Repež idr., 2007). 
Medtem ko se zanimanje za naravoslovje in podpora znan-
stvenemu raziskovanju nanašata na motivacijo u čencev za 
u čenje naravoslovja, lahko odgovornost za vire in okolje 
umestimo na podro čje izobraževanja za trajnostni razvoj. 
Iz tega razloga se bomo v razdelku z rezultati osredoto čali 
na podrobnejši opis omenjenega podro čja. V raziskavi PISA 
2006 smo v okviru omenjenega podro čja pri u čencih prever-
jali naslednje: ozaveš čenost o okoljskih problemih in okolj-
ski optimizem, zaskrbljenost glede okoljskih problemov in 
prevzemanje odgovornosti za trajnostni razvoj. V razdelku z 
rezultati predstavljamo mednarodne in nacionalne rezulta-
te ločeno po omenjenih podro čjih.
Raziskava PISA 2015
 Izhodišča preverjanja naravoslovne pismenosti v raziskavi 
PISA 2015 so temeljila na predhodnih, zgoraj omenjenih 
izhodiščih, ki so bila pripravljena za preverjanje leta 2006, 
pri čemer so bile vsebine s podro čja ugotavljanja izobraže-
vanja dijakov in dijakinj za trajnostni razvoj v primerjavi z 
raziskavo PISA 2006 nekoliko okrnjena. K tej odlo čitvi je 
najverjetneje prispevalo dejstvo, da v raziskavi PISA 2006 
ni bila ugotovljena značilna korelacija med pojmovanjem 
posameznikove odgovornosti za vire in okolje ter dosežki 
na testu naravoslovne pismenosti (OECD, 2009, 2016), kar 
se je odrazilo v potrebi po konstruiranju samostojnega 
testa, nalog in pripadajočih vprašalnikov na tem podro čju. 
To se je realiziralo v naslednjem ciklu raziskave, tj. PISA 
2018, v obliki domene t. i. Global Competence. Raziskava 
PISA 2015 na podro čju ugotavljanja izobraževanja za traj-
nostni razvoj tako predstavlja neke vrste prehodno fazo 
med prvo implementacijo omenjenega podro čja in pre-
verjanjem omenjenega znanja kot lo čene domene. Posle-
dično v razdelku z rezultati iz tega razloga predstavljamo 
samo rezultate dveh lestvic, ki sta se na to temo ohranili 
v raziskavi PISA 2015, nanašata pa se na ozaveš čenost o 
okoljskih problemih in okoljski optimizem.
METODA
 Udeleženci
 V skladu z mednarodno usklajenimi standardi raziskava 
PISA vklju čuje dijake in dijakinje ter u čenke in u čence, sta-
re od 15 let in 3 mesece do 16 let in 2 meseca v času reševa-
nja preizkusov znanja, ne glede na razred ali vrsto izobra-
ževalne ustanove, ki jo obiskujejo. V Sloveniji velika ve čina 
15-letnih u čencev obiskuje 1. letnik srednjih šol,
1
 nekaj 
jih je v 2. letniku in nekaj še v osnovnih šolah. V raziskavi 
PISA 2006 je v Sloveniji sodelovalo 6548 dijakov in dijakinj 
iz vseh srednjih šol in gimnazij (339 enot izobraževalnih 
programov) ter 47 u čencev iz 24 osnovnih šol in ustanov za 
izobraževanje odraslih, ki izvajajo osnovnošolski program. 
V raziskavi PISA 2015 je v raziskavi sodelovalo 6406 dija-
kov in dijakinj ter u čenk in učencev iz 300 srednješolskih 
izobraževalnih programov, 31 osnovnih šol in 2 ustanov za 
izobraževanje odraslih (Štraus, Repež in Štigl, 2007; Štraus 
idr., 2017).
Pripomočki
Po 2-urnem testu iz naravoslovne pismenosti so sodelujo či 
dijaki in dijakinje tako v raziskavi PISA 2006 kot 2015 iz-
polnili še t. i. Vprašalnik za u čence in u čenke, v katerem se, 
med drugim, nahajajo tudi vprašanja o njihovi odgovorno-
sti za vire in okolje, natan čneje o ozaveščenosti o okoljskih 
problemih in okoljskem optimizmu, zaskrbljenosti glede 
okoljskih problemov in o prevzemanju odgovornosti za 
trajnostni razvoj. 
V okviru raziskave PISA 2006 so sodelujo či odgovarjali na 
4 vprašanja, ki se navezujejo na omenjene teme, in sicer 
so se vprašanja glasila: »Koliko si obveš čen/-a o naslednjih 
okoljskih problemih?« (dijaki/-inje so s pomo čjo 4-stopenj-
ske lestvice Likertovega tipa ocenili, v kolikšni meri so 
obveš čeni o okoljskih problemih, kot so na primer zvišanje 
količine toplogrednih plinov, jedrski odpadki ipd.), »Se ti 
zdi, da so spodaj našteti okoljski problemi razlog za veliko 
zaskrbljenost zate oziroma za druge?« (dijaki/-inje so s po-
močjo 4-stopenjske lestvice Likertovega tipa ocenili, ali se 
jim zdijo okoljski problemi, kot so na primer onesnaženost 
zraka, izumiranje rastlin in živali ipd., razlog za njihovo 
lastno zaskrbljenost ali se ta problem tiče samo drugih), 
»Misliš, da se bo stanje spodaj naštetih okoljskih problemov v 
prihodnjih 20 letih izboljšalo ali poslabšalo?« (dijaki/-inje so 
s pomo čjo 3-stopenjske lestvice Likertovega tipa ocenili, 
1 Iz tega razloga bomo v nadaljevanju vseskozi uporabljali termin dijaki in dijakinje.

ANALIZE & PRIKAZI
26
ali se jim zdi, da se bo stanje okoljskih problemov, kot so 
na primer onesnaženost zraka, izumiranje rastlin in živali 
ipd., v prihodnosti izboljšalo ali poslabšalo) in »Koliko se 
strinjaš z naslednjimi trditvami?« (dijaki/-inje so s pomo čjo 
4-stopenjske lestvice Likertovega tipa ocenili, v kolikšni 
meri se strinjajo s trditvami, kot so na primer: »Moti me, 
ko z nepotrebno uporabo elektri čnih naprav trošimo ener-
gijo.«, »Od tovarn bi morali zahtevati dokazila o tem, da 
varno odlagajo nevarne odpadke.« ipd.).
 Iz razlogov, navedenih v prvem poglavju, sta bili izmed 
navedenih vprašanj v raziskavi PISA 2015 ohranjeni samo 
dve vprašanji, in sicer: »Koliko si obveš čen/-a o naslednjih 
okoljskih problemih?« (dijaki/-inje so s pomo čjo 4-stopenj-
ske lestvice Likertovega tipa ocenili, v kolikšni meri so 
obveš čeni o okoljskih problemih, kot so na primer zvišanje 
količine toplogrednih plinov, jedrski odpadki ipd.) in »Se 
ti zdi, da so spodaj našteti okoljski problemi razlog za veliko 
zaskrbljenost zate oziroma za druge?« (dijaki/-inje so s po-
močjo 4-stopenjske lestvice Likertovega tipa ocenili, ali se 
jim zdijo okoljski problemi, kot so na primer onesnaženost 
zraka, izumiranje rastlin in živali ipd., razlog za zaskrblje-
nost). V primerjavi z raziskavo PISA 2006 sta bili v raziskavi 
PISA 2015 ti vprašanji tudi nekoliko preoblikovani, in sicer 
so bile prvemu vprašanju dodane postavke »Onesnaženost 
zraka«, »Izumiranje rastlin in živali« ter »Pomanjkanje 
vode«, drugemu vprašanju pa postavki »Zviševanje koli-
čine toplogrednih plinov v ozra čju« in »Uporaba gensko 
spremenjenih organizmov«.
Pridobivanje in obdelava podatkov
V okiru raziskave PISA 2006 predstavljamo v razdelku z 
rezultati rezultate za t. i. indeks ozaveš čenosti o okoljskih 
problemih, indeks okoljskega optimizma, indeks zaskrblje-
nosti glede okoljskih problemov in indeks prevzemanja 
odgovornosti za trajnostni razvoj in nacionalne podatke v 
smislu deležev odgovorov na posamezno postavko znotraj 
 PREGLEDNICA 1: Ozaveščenost o okoljskih problemih v razli čnih državah v raziskavi PISA 2006
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Klaudija Šterman Ivančič   | Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: raziskava PISA  |  str. 24 - 33  |  
A) Posledice kr čenja gozdov za 
drugačno rabo zemljišč.
B) Kisli dež.
C) Zvišanje koli čine toplogrednih 
plinov v ozra čju.
D) Jedrski odpadki.
E) Uporaba gensko spremenjenih 
organizmov.
*Opomba: Ker navedenih držav ne 
moremo neposredno primerjati glede 
na deleže odgovorov po posamezni 
postavki, so države v preglednici 
razvrš čene po abecednem vrstnem 
redu.
Vir: Štraus, Repež in Štigl (2007)

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 27
določene lestvice postavk, ki tvorijo dolo čeni indeks. Ome-
njeni indeksi so standardizirane vrednosti s povpre čjem 0 in 
standardnim odklonom 1, kjer negativne vrednosti pomeni-
jo, da so slovenski 15-letniki v primerjavi z njihovimi vrstniki 
iz držav OECD na postavke dolo čene lestvice odgovarjali bolj 
negativno, in obratno. Vrednosti indeksov nam med drugim 
omogočajo primerjavo vrednosti med vklju čenimi državami. 
V okviru raziskave PISA 2015 bomo predstavili podatke le za 
indeks ozaveš čenosti o okoljskih problemih in indeks okolj-
skega optimizma, saj lestvici, ki se nanašata na zaskrbljenost 
glede okoljskih problemov in prevzemanja odgovornosti za 
trajnsotni razvoj, v ta cikel raziskave nista bili vklju čeni. 
 Lestvice, ki se nanašajo na primerjavo držav po posameznih 
postavkah v raziskavi PISA 2006, smo izvzeli iz Nacional-
nega poročila raziskave PISA 2006 (Štraus idr., 2007), vse 
preostale podatke, tj. deskriptivne analize oz. deleže od-
govorov po posameznih postavkah v ciklu raziskave 2006 
in 2015, pa smo samostojno analizirali s pomo čjo statistič-
nega programa IBM SPSS 25.0 in orodja IEA IDBAnalyzer, 
ki nam pri obravnavi podatkov zaradi dvostopenjskega 
vzor čenja v raziskavi poleg uporabe uteži za posameznega 
učenca (W_FSTUWT) omogo ča tudi uporabo vzor čnih uteži 
z namenom ocene standardne napake parametrov v popu-
laciji po metodi ponovnega vzorčenja (ang. Bootstrap). 
REZULTATI 
 V tem poglavju navajamo rezultate s podro čja ozaveš če-
nosti mladih o dolo čenih okoljskih problemih v raziskavah 
PISA 2006 in 2015, o okoljskem optimizmu v raziskavah 
PISA 2006 in 2015, zaskrbljenosti glede okoljskih proble-
mov v raziskavi PISA 2006 in odgovornosti za trajnostni 
razvoj v raziskavi PISA 2006. Vsako od omenjenih podro čij 
opisujemo v lo čenem podpoglavju, pri čemer najprej nava-
jamo vrednosti indeksov za posamezno podro čje merjenja 
in primerjavo rezultatov s preostalimi sodelujo čimi drža-
vami, v nadaljevanju pa predstavimo podrobnejše rezultate 
za Slovenijo v obliki deležev odgovorov dijakov in dijakinj 
na posamezno vključeno postavko.
Ozaveščenost o okoljskih problemih
Posameznikov odnos do okolja je rezultat ve č dejavnikov, 
tj. znanja, ozaveš čenosti, stališ č in družbenih pri čakovanj 
glede tega (OECD, 2007). V raziskavah PISA 2006 in 2015 
smo ugotavljali ozaveščenost dijakov in dijakinj o ve č pri-
merih okoljskih vprašanj. V raziskavi PISA 2006 so dijaki in 
dijakinje ocenili lastno poznavanje problematike zviševa-
nja količine toplogrednih plinov v ozra čju, uporabe gensko 
spremenjenih organizmov, kislega dežja, jedrskih odpad-
kov in posledice kr čenja gozdov za druga čno rabo zemljiš č, 
v raziskavi PISA 2015 pa je bilo k omenjenim postavkam 
dodano še poznavanje problematike izumiranja rastlin in 
živali, onesnaženosti zraka in pomanjkanja vode.
Slovenski dijaki in dijakinje so v raziskavi PISA 2006 in v 
raziskavi PISA 2015 v povpre čju poročali o boljšem pozna-
vanju vseh vrst okoljske problematike kot njihovi vrstniki 
iz držav OECD. Vrednost indeksa ozaveš čenosti o okoljskih 
problemih je v raziskavi PISA 2006 za Slovenijo tako zna-
šala 0,30, v raziskavi PISA 2015 pa 0,27 (vrednost indeksa 
za povpre čje držav OECD je 0,00). 
V raziskavi PISA 2006 je v Sloveniji 79 % dijakov in dija-
kinj (Preglednica 1) odgovorilo, da se zavedajo posledic 
izsekavanja gozdov za uporabo zemljiš č v druge namene. 
V povpre čju je v državah OECD tako odgovorilo 73 % dija-
kov in dijakinj, na Poljskem, v Tur čiji, na Irskem, v Kanadi, 
Avstraliji, na Nizozemskem, v Avstriji, Nem čiji, Latviji, 
Rusiji, Estoniji in Litvi pa celo ve č kot 80 %. Nasprotno pa 
je le med 42 in 50 % dijakov in dijakinj v Koreji, Gr čiji in 
na Švedskem poro čalo, da se zavedajo teh posledic (Štraus 
idr., 2007). Iz Preglednice 2 je razvidno, da je izmed vseh 
okoljskih problemov, navedenih v raziskavi 2006, najve č 
slovenskih dijakov in dijakinj, tj. 34 %, prav pri tem okolj-
skem problemu odgovorilo, da znajo ta problem tudi dobro 
pojasniti. V raziskavi PISA 2015 je bil delež omenjenih 
15-letnikov nekoliko nižji, in sicer 32 %. Da lahko problem v 
splošnem pojasnijo, je v raziskavi PISA 2006 poročalo 45 % 
dijakov in dijakinj, v raziskavi PISA 2015 pa 49 %. 18 % 
dijakov in dijakinj je v raziskavi PISA 2006 poro čalo, da so 
že slišali za to problematiko, vendar je ne znajo pojasniti, 
 Nikoli nisem slišal/-a 
za to 
Sem že slišal/-a, vendar ne 
znam pojasniti 
Vem nekaj o tem, lahko na 
splošno pojasnim 
Problem poznam in lahko 
dobro pojasnim 
 2006 2015 2006 2015 2006 2015 2006 2015 
 % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) 
Zviševanje količine 
toplogrednih plinov 
v ozračju 
8,4 
(0,42) 
9,6 
(0,45) 
34,3 
(0,76) 
23,8 
(0,66) 
41,5 
(0,69) 
43,8 
(0,73) 
15,8 
(0,57) 
23,0 
(0,66) 
Uporaba gensko 
spremenjenih 
organizmov 
6,6 
(0,35) 
4,8 
(0,29) 
41,4 
(0,71) 
21,0 
(0,51) 
44,2 
(0,70) 
49,9 
(0,91) 
7,8 
(0,44) 
24,3 
(0,84) 
Kisli dež 1,6 
(0,14) 
/ 
/ 
17,9 
(0,62) 
/ 
/ 
54,2 
(0,89) 
/ 
/ 
26,0 
(0,80) 
/ 
/ 
Jedrski odpadki 2,7 
(0,32) 
6,3 
(0,36) 
32,5 
(0,73) 
38,4 
(0,83) 
49,3 
(0,72) 
43,4 
(0,83) 
15,6 
(0,57) 
11,9 
(0,58) 
Posledice krčenja 
gozdov za drugačno 
rabo zemljišč 
3,3 
(0,28) 
4,4 
(0,29) 
17,5 
(0,55) 
15,6 
(0,54) 
44,9 
(0,99) 
48,6 
(0,80) 
34,4 
(0,81) 
31,5 
(0,82) 
Onesnaženost zraka / 
/ 
2,5 
(0,21) 
/ 
/ 
6,9 
(0,41) 
/ 
/ 
45,4 
(0,82) 
/ 
/ 
45,2 
(0,81) 
Izumiranje rastlin in 
živali 
/ 
/ 
3,2 
(0,26) 
/ 
/ 
13,9 
(0,53) 
/ 
/ 
49,6 
(0,86) 
/ 
/ 
33,4 
(0,84) 
Pomanjkanje vode / 
/ 
3,5 (0,23 / 
/ 
11,9 0,41 / 
/ 
49,0 0,86 / 
/ 
35,6 0,86 
 
 PREGLEDNICA 2: Deleži 15-letnikov, ki so v raziskavi PISA 2006 in 2015 poro čali, v kolikšni meri so obveš čeni o dolo čenem okoljskem problemu.

ANALIZE & PRIKAZI
28
v raziskavi PISA 2015 pa je bil delež omenjenih dijakov in 
dijakinj nekoliko nižji, tj. 16 %.
S pojavom kislega dežja je bilo v raziskavi PISA 2006 v Slo-
veniji seznanjenih 81 % dijakov in dijakinj (Preglednica 1), 
v povprečju držav OECD pa le 60 % dijakov in dijakinj. 
Vendar je bil ta delež vsaj 80 % tudi v Gr čiji, na Poljskem, 
Irskem in Hrvaškem. Manj so bili s tem seznanjeni dijaki in 
dijakinje v Franciji, Švici in na Islandiji, kjer je 40 % dijakov 
in dijakinj ali manj odgovorilo, da se zavedajo pojava ki-
slega dežja (Štraus idr., 2007). Če pogledamo podrobnejše 
podatke za Slovenijo (Preglednica 2), opazimo, da je znalo 
leta 2006 omenjeno problematiko dobro pojasnili 26 % 
dijakov in dijakinj, 54 % jih je znalo problem pojasniti v 
splošnem, 18 % dijakov in dijakinj pa je poro čalo, da je za 
omenjeni problem že slišalo, vendar ga ne znajo pojasniti. 
V okviru raziskave PISA 2015 dijaki in dijakinje niso oce-
njevali poznavanja problematike kislega dežja.
Težav zaradi pove čevanja toplogrednih plinov se je leta 
2006 zavedalo 57 % slovenskih dijakov in dijakinj (Pre-
glednica 1) in v povpre čju približno enak delež vrstnikov 
iz držav OECD. Države, kjer je bil s tem seznanjen visok 
delež dijakov in dijakinj (ve č kot 70 %), so bile Irska, Ka-
nada, Avstralija in Velika Britanija, manj dijakov in dijakinj 
pa se je te problematike zavedalo v Mehiki, Romuniji, 
Tur čiji in na Islandiji (manj kot 40 %) (Repež idr., 2007). 
Podrobnejši podatki za Slovenijo (Preglednica 2) kažejo, 
da je v raziskavi PISA 2006 kar 34 % dijakov in dijakinj 
poročalo, da so za to problematiko že slišali, vendar je ne 
znajo pojasniti, 42 % dijakov in dijakinj je poro čalo, da 
lahko omenjeno pojasnijo na splošno, le 16 % dijakov in 
dijakinj pa je menilo, da lahko problematiko povečevanja 
toplogrednih plinov dobro pojasnijo. V raziskavi PISA 2015 
so bili omenjeni deleži dijakov in dijakinj nižji, in sicer je o 
tem, da te problematike ne znajo pojasniti, poročalo 24 % 
 PREGLEDNICA 3: Okoljski optimizem v razli čnih državah v raziskavi PISA 2006
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Klaudija Šterman Ivančič   | Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: raziskava PISA  |  str. 24 - 33  |  
A) Pomanjkanje energije.
B) Pomanjkanje vode.
C) Onesnaženost zraka.
D) Jedrski odpadki.
E) Izumiranje rastlin in živali.
F) Krčenje gozdov za drugačno 
rabo zemljiš č. 
*Opomba: Ker navedenih 
držav ne moremo neposredno 
primerjati glede na deleže 
odgovorov po posamezni 
postavki, so države na sliki 
razvrš čene po abecednem 
vrstnem redu.
Vir: Štraus, Repež in Štigl (2007).

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 29
dijakov in dijakinj (proti 34 % v 2006), 44 % jih je poro čalo, 
da znajo problematiko pojasniti v splošnem (proti 42 % v 
2006), višji delež, tj. 23 %, pa, da lahko omenjeno dobro 
pojasnijo (proti 16 % v 2006).
V raziskavi PISA 2006 se je pokazalo, da so jedrski odpadki 
okoljska problematika, ki se je v precej državah v splošnem 
zaveda malo dijakov in dijakinj (Preglednica 1). V povpre-
čju držav OECD je o tem poro čalo 53 % dijakov in dijakinj. 
Slovenski dijaki in dijakinje so ozaveščenost o tej okoljski 
težavi izrazili v precej višjem deležu, in sicer 65 %. Podob-
no visoki ali višji deleži dijakov in dijakinj so bili s tem 
seznanjeni tudi v Tur čiji, Avstriji, na Hrvaškem in Češkem 
(Štraus idr., 2007). Zanimiv je podatek (Preglednica 2), 
da je v raziskavi PISA 2015 v primerjavi z letom 2006 ve č 
dijakov in dijakinj (38 % v 2015 in 33 % v 2006) poro čalo, da 
problematike jedrskih odpadkov ne znajo pojasniti. 43 % 
dijakov in dijakinj (proti 49 % v 2006) je poro čalo, da znajo 
ta problem pojasniti v splošnem, le 12 % dijakov in dijakinj 
(proti 16 % v 2006) pa je bilo mnenja, da znajo omenjeno 
dobro pojasniti.
V raziskavi PISA 2006 je v ve čini držav najnižji delež dija-
kov in dijakinj (Preglednica 1) poro čal, da so ozaveš čeni o 
problematiki uporabe gensko spremenjenih organizmov. V 
državah OECD je o tem v povpre čju poro čalo 35 % dijakov 
in dijakinj in v Sloveniji 52 % (Štraus idr., 2007). V raziskavi 
PISA 2015 se je v primerjavi z letom 2006 na tem podro čju 
pokazalo (Preglednica 2), da je precej nižji delež dijakov in 
dijakinj (21 % v 2015 proti 41 % v 2006) poro čal, da ome-
njene problematike ne znajo pojasniti, nekoliko ve č dijakov 
in dijakinj (59 % v 2015 in 45 % v 2006) pa je poro čalo, da 
znajo omenjeno problematiko pojasniti v splošnem, precej 
ve č dijakov in dijakinj pa je bilo mnenja, da lahko omenje-
no dobro pojasnijo (24 % v 2015 in 8 % v 2006).
V raziskavi PISA 2015 je v primerjavi z vsemi do zdaj 
navedenimi okoljskimi problemi najvišji delež dijakov in 
dijakinj, tj. 45 %, poro čal, da znajo dobro pojasniti proble-
matiko onesnaženosti zraka (45 %) in pomanjkanja vode 
(36 %), temu pa je sledilo dobro poznavanje problematike 
izumiranja rastlin in živali (33 %). 45 % dijakov in dijakinj 
je tudi poro čalo, da znajo problematiko onesnaženosti 
zraka pojasniti v splošnem, 50 % dijakov in dijakinj zna 
v splošnem pojasniti problematiko izumiranja rastlin in 
živali, 49 % pa problematiko pomanjkanja vode. Omenjene 
tri postavke niso bile vklju čene v vprašalnik raziskave PISA 
2006.
Rezultati raziskave PISA 2006 kažejo (Preglednica 1) tudi, 
da so ravni seznanjenosti z razli čnimi okoljskimi vpraša-
nji značilno povezane z dosežki na testu iz naravoslovja. 
V povprečju so se eno enoto višje vrednosti tega indeksa 
povezovale s 44 to čkami ve č na testu naravoslovne pisme-
nosti. V Sloveniji je bila ta povezava 47 to čk, kar ni zane-
marljivo. Za raziskavo PISA 2015 na tem podro čju nimamo 
razpoložljivega podatka.
Okoljski optimizem
V raziskavah PISA 2006 in 2015 smo dijake in dijakinje 
povprašali tudi, v kolikšni meri so mnenja, da se bodo 
problemi, ki se nanašajo na specifična okoljska vprašanja 
(pomanjkanje energije, pomanjkanje vode, onesnaženost 
zraka, jedrski odpadki, izumiranje rastlin in živali, zvi-
ševanje koli čine toplogrednih plinov in uporaba gensko 
spremenjenih organizmov) v naslednjih 20 letih izboljšali, 
poslabšali ali ostali enaki. Odgovori na omenjene postavke 
tvorijo t. i. indeks okoljskega optimizma, katerega vrednost 
je bila v raziskavi PISA 2006 za Slovenijo –0,12, v raziskavi 
PISA 2015 pa –0,15, pri čemer je treba poudariti, da v iz-
račun indeksa v letih 2006 in 2015 niso bile vklju čene iste 
postavke (leta 2015 sta bili vprašanju dodani postavki o 
zviševanju koli čine toplogrednih plinov in uporabi gensko 
spremenjenih organizmov). Negativne vrednosti indeksa 
za Slovenijo pomenijo, da so slovenski 15-letniki v pri-
merjavi z vrstniki iz držav OECD v povpre čju na omenjene 
postavke odgovarjali bolj negativno, oz. izražajo nekoliko 
višjo mero okoljskega pesimizma.
V raziskavi PISA 2006 je v splošnem v sodelujo čih državah 
(Preglednici 3 in 4) manjšina dijakov in dijakinj menila, 
da se bodo okoljski problemi v obdobju 20 let izboljšali. 
V Sloveniji je to menilo od 10 do 20 % dijakov in dijakinj 
in v državah OECD v povpre čju od 13 do 21 %  dijakov in 
dijakinj. 15-letniki iz vseh držav OECD so bili še najbolj 
optimisti čni glede pomanjkanja virov energije in vode, 
najmanj pa glede kr čenja gozdov za uporabo zemljiš č v 
druge namene in onesnaževanja zraka (Štraus idr., 2007).
V raziskavi PISA 2015 se je pokazalo podobno stanje (Pregle-
dnica 4), pri čemer je delež dijakov in dijakinj v primerjavi z 
vrstniki, ki so sodelovali leta 2006, in menili, da se bo stanje 
v obdobju 20 let poslabšalo, pri dolo čenih okoljskih pro-
blemih nekoliko nižji, pri dolo čenih pa nekoliko višji. 63 % 
dijakov in dijakinj (proti 67 % v 2006) je tako bilo mnenja, 
da se bo stanje glede onesnaženosti zraka v obdobju 20 let 
še poslabšalo, 54 % (proti 58 %) jih je menilo, da se bo to 
dogodilo na področju izumiranja rastlin in živali, nekoliko 
bolj optimisti čni so bili dijaki in dijakinje leta 2015 tudi 
glede poslabšanja stanja na podro čju jedrskih odpadkov (60 
% v 2006 in 55 % v 2015). Nasprotno je višji delež dijakov in 
dijakinj, ki so sodelovali v raziskavi PISA 2015 (61 % proti 
54 %), menil, da se bo v obdobju 20 let poslabšalo stanje 
na področju pomanjkanja vode. Za poslabšanje stanja na 
področju krčenja gozdov za druga čno rabo zemljiš č, so bili 
deleži dijakov, ki so bili mnenja, da se bo stanje poslabšalo, 
podobni (65 % v 2006 in 66 % v 2015). Izmed vseh okoljskih 
problemov so bili v raziskavi PISA 2015 dijaki in dijakinje 
najbolj optimisti čni glede poslabšanja na podro čju upo-
rabe gensko spremenjenih organizmov (48 %). V okviru 
raziskave PISA 2006 na to vprašanje niso odgovarjali.
 PREGLEDNICA 4: Deleži 15-letnikov, ki so v raziskavi PISA 2006 
in 2015 poročali, da se bo stanje glede okoljskih problemov v 
obdobju 20 let izboljšalo, ostalo enako ali poslabšalo.
 Iz bo l j ša l o Enako P o sl a bša l o 
 2006 2015 2006 2015 2006 2015 
 % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) % (s.e.) 
Onesnaženost 
zraka 
12,0 
(0,47) 
17,2 
(0,71) 
20,8 
(0,60) 
20,3 
(0,69) 
67,3 
(0,71) 
62,5 
(0,77) 
Pomanjkanje 
energije 
19,6 
(0,69) 
/ 
/ 
42,2 
(0,81) 
/ 
/ 
38,2 
(0,78) 
/ 
/ 
Izumiranje 
rastlin in živali 
11,4 
(0,56) 
12,9 
(0,66) 
31,0 
(0,68) 
32,8 
(0,71) 
58,1 
(0,72) 
54,2 
(0,88) 
Krčenje 
gozdov za 
drugačno rabo 
zemljišč 
9,6 
(0,52) 
11,5 
(0,48) 
25,6 
(0,67) 
22,3 
(0,59) 
64,8 
(0,77) 
66,2 
(0,67) 
Pomanjkanje 
vode 
12,1 
(0,53) 
10,5 
(0,42) 
33,7 
(0,75) 
28,3 
(0,76) 
54,3 
(0,84) 
61,3 
(0,77) 
Jedrski 
odpadki 
11,9 
(0,56) 
14,5 
(0,58) 
27,9 
(0,70) 
30,6 
(0,72) 
60,2 
(0,79) 
54,9 
(0,88) 
Zviševanje 
količine 
toplogrednih 
plinov v 
ozračju 
/ 
/ 
14,8 
(0,60) 
/ 
/ 
28,1 
(0,76) 
/ 
/ 
57,1 
(0,82) 
Uporaba 
gensko 
spremenjenih 
organizmov 
/ 
/ 
20,8 
(0,76) 
/ 
/ 
31,7 
(0,75) 
/ 
/ 
47,5 
(0,93) 
 

ANALIZE & PRIKAZI
30
Med indeksom okoljskega optimizma in naravoslovnimi 
dosežki se je v raziskavi PISA 2006 v vseh državah pokazala 
šibka do zmerna negativna povezanost (Preglednica 4). Eno 
enoto višje vrednosti indeksa so bile v Sloveniji povezane 
z 8 to čkami manj na testu iz naravoslovne pismenosti in v 
državah OECD v povpre čju z 18 to čkami manj. Z drugimi 
besedami, boljše rezultate kot so dijaki in dijakinje dosegli 
na testu PISA, manj optimizma so izražali glede uspešnosti 
reševanja okoljskih težav v prihodnosti. Ta negativna po-
vezava je bila najmo čnejša v Franciji ter Italiji (med –31 in 
–36 točkami) (Štraus idr., 2007). Za raziskavo PISA 2015 na 
tem področju nimamo razpoložljivega podatka.
 Zaskrbljenost glede okoljskih problemov
V raziskavi PISA 2006 (ne pa tudi v raziskavi PISA 2015) 
smo dijake in dijakinje povprašali tudi glede stopnje njiho-
ve zaskrbljenosti glede istih primerov okoljskih vprašanj, 
 PREGLEDNICA 5: Zaskrbljenosti glede okoljskih problemov v razli čnih državah v raziskavi PISA 2006
kot smo jih opisali pri prejšnjem vprašanju (onesnaženost 
zraka, izumiranje rastlin in živali, kr čenje gozdov za dru-
gačno rabo zemljišč, pomanjkanje energije, jedrski odpadki 
in pomanjkanje vode). Posebej nas je zanimalo, v kolikšni 
meri so mnenja, da je določen okoljski problem razlog za 
zaskrbljenost zanje osebno, ali pa so mnenja, da dolo čen 
problem lahko skrbi druge, njih osebno pa se ne ti če in je to 
problem preostalih ljudi v državi ali ljudi v drugih državah.
Skladno z odgovori pri prejšnjem vprašanju, ki se je nana-
šalo na okoljski optimizem, so dijaki in dijakinje v raziskavi 
PISA 2006 v povpre čju poročali o visoki stopnji zaskrblje-
nosti za primere okoljskih vprašanj oz. so za vse navedene 
okoljske probleme v najvišjem deležu navedli, da so ti pro-
blemi razlog za njihovo lastno zaskrbljenost (Preglednica 5). 
V primerjavi z vrstniki iz držav OECD so slovenski dijaki in 
dijakinje v povpre čju poro čali o nekoliko višji zaskrbljenosti 
glede okoljskih problemov (vrednost indeksa zaskrbljenosti 
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Klaudija Šterman Ivančič   | Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: raziskava PISA  |  str. 24 - 33  |  
A) Onesnaženost zraka.
B) Izumiranje rastlin in živali.
C) Krčenje gozdov za drugačno 
rabo zemljiš č. 
D) Pomanjkanje energije.
E) Jedrski odpadki.
F) Pomanjkanje vode.
*Opomba: Ker navedenih 
držav ne moremo neposredno 
primerjati glede na deleže 
odgovorov po posamezni 
postavki, so države na sliki 
razvrš čene po abecednem 
vrstnem redu.
Vir: Štraus, Repež in Štigl (2007).

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 31
 To je razlog za 
zaskrbljenost 
zame in za 
druge 
To je razlog za 
zaskrbljenost za 
ljudi v moji 
državi, zame pa 
ne 
To je razlog za 
zaskrbljenost 
samo za ljudi v 
drugih državah 
Ni razloga, 
da bi to 
koga 
skrbelo 
 2006 2006 2006 2006 
 % s.e. % s.e. % s.e. % s.e. 
Onesnaženost 
zraka 
75,8 
(0,66) 
18,4 
(0,63) 
4,6 
(0,37) 
1,2 
(0,13) 
Pomanjkanje 
energije 
52,2 
(0,77) 
33,7 
(0,71) 
11,4 
(0,48) 
2,7 
(0,21) 
Izumiranje 
rastlin in živali 
62,9 
(0,73) 
26,2 
(0,67) 
8,2 
(0,41) 
2,8 
(0,26) 
Krčenje gozdov 
za drugačno 
rabo zemljišč 
49,0 
(0,87) 
37,1 
(0,76) 
11,0 
(0,53) 
2,9 
(0,23) 
Pomanjkanje 
vode 
74,1 
(0,74) 
11,9 
(0,53) 
12,4 
(0,52) 
1,6 
(0,19) 
Jedrski odpadki 48,7 
(0,74) 
35,7 
(0,65) 
12,4 
(0,46) 
3,2 
(0,25) 
glede okoljskih problemov je za Slovenijo bila 0,11). V splo-
šnem je na povpre čni ravni držav OECD le približno 5 % 
dijakov in dijakinj menilo, da navedeni okoljski problemi 
niso zaskrbljujo či za nikogar (Preglednica 5). Da je onesna-
ženje zraka zaskrbljujo če zanje osebno ali za druge v državi, 
je odgovorilo 94 % slovenskih dijakov in dijakinj. V drugih 
državah so ti deleži podobni, v povpre čju je v državah OECD 
tako odgovorilo 92 % 15-letnikov.
Če pogledamo podrobnejše rezultate za Slovenijo 
(Preglednica 6), vidimo, da je najvišji delež dijakov in 
dijakinj (76 %), sodelujočih v raziskavi PISA 2006, kot vir 
lastne zaskrbljenosti navedlo onesnaženost zraka, čemur 
sledi pomanjkanje vode (74 %) in izumrtje rastlin in živali 
(63 %). Pri kr čenju gozdov za druga čno rabo zemljiš č in 
jedrskih odpadkih je 49 % dijakov in dijakinj odgovorilo, 
da je omenjena problematika razlog za njihovo lastno 
zaskrbljenost, približno 37 % pa jih je menilo, da sta ome-
njena okoljska problema lahko vir zaskrbljenosti za ljudi v 
njihovi državi, ne pa tudi zanje osebno. Podobno so navedli 
tudi za pomanjkanje energije (52 % jih meni, da je omenje-
ni problem vir zaskrbljenosti zanje, 34 % pa jih meni, da 
mora to skrbeti predvsem druge ljudi v državi).
 Indeks zaskrbljenosti glede okoljskih problemov se v raz-
iskavi PISA 2006 ni mo čno povezoval z naravoslovnimi 
dosežki. V 34 državah je bila ta povezava pozitivna in so se 
eno enoto višje vrednosti indeksa povezovale s 3 do 24 to čk 
višjimi dosežki. V Franciji, Mehiki in Gr čiji je bila razlika 
vsaj 20 točk. V Sloveniji povečanja dosežka na testu nara-
voslovne pismenosti ob povečanju indeksa za eno enoto ni 
bilo zaslediti, kar pomeni, da slovenski dijaki in dijakinje, 
ki so izražali višjo stopnjo zaskrbljenosti zaradi okoljskih 
vprašanj, v povpre čju niso dosegali višjih ali nižjih naravo-
slovnih dosežkov (Štraus idr., 2007).
Odgovornost za trajnostni razvoj
V raziskavi PISA 2006 smo u čence povprašali tudi o nji-
hovem strinjanju s sedmimi pristopi k varovanju virov in 
okolja (Preglednici 7 in 8), s čimer smo preverjali njihovo 
odgovornost za trajnostni razvoj. V primerjavi z vrstniki 
iz držav OECD so slovenski dijaki in dijakinje v povpre čju 
 PREGLEDNICA 6: Deleži 15-letnikov, ki so v raziskavi PISA 2006 
poročali, da vidijo v dolo čenem okoljskem problemu razlog za 
zaskrbljenost zase, na državni in globalni ravni.
poročali o nekoliko večji odgovornosti za trajnostni razvoj 
(vrednost indeksa odgovornosti za trajnostni razvoj je za 
Slovenijo bila 0,17). V povpre čju držav OECD je ve č kot 90 % 
dijakov in dijakinj poro čalo, da se strinjajo ali zelo strinjajo 
s pristopi k varnemu odlaganju nevarnih odpadkov, zaš čiti 
življenjskih okolij ogroženih vrst in pogojevanju uporabe 
avtomobila z rednimi pregledi izpušnih plinov. Podobni 
deleži so leta 2006 veljali tudi za Slovenijo (Preglednica 8), 
v raziskavi PISA 2015 pa to vprašanje ni bilo vklju čeno v 
Vprašalnik za dijake in dijakinje. Približno 83 % slovenskih 
dijakov in dijakinj in njihovih vrstnikov iz držav OECD se je 
leta 2006 strinjalo ali zelo strinjalo s pristopi k zmanjševa-
nju uporabe plasti čne embalaže, nekaj manj (79 %) pa jih je 
podpiralo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, čeprav 
to podraži stroške. 77 % slovenskih dijakov in dijakinj je 
tudi navedlo, da jih moti nepotrebna uporaba elektri čnih 
aparatov in da podpirajo pripravo zakonov, ki bi nadzo-
rovali izpuste tovarn, čeprav bi to povišalo cene izdelkov. 
Kljub temu pa je v Sloveniji v raziskavi PISA 2006 19 % di-
jakov in dijakinj poro čalo, da jih ne moti, ko z nepotrebno 
uporabo elektri čnih naprav trošimo elektri čno energijo, 
15 % pa jih je bilo mnenja, da se ne strinjajo s tem, da bi 
morali za zmanjšanje koli čine odpadkov omejiti uporabo 
plastične embalaže.
V raziskavi se je tudi pokazalo, da se ve čje izražanje ob čutka 
odgovornosti za trajnostni razvoj v vseh sodelujo čih drža-
vah v raziskavi PISA 2006 povezuje z višjimi naravoslovnimi 
dosežki, in sicer so bile eno enoto višje vrednosti indeksa 
povezane s 27 to čkami več na naravoslovnem testu PISA. V 
Sloveniji je bila ta razlika 22 to čk, kar pomeni, da so dijaki in 
dijakinje, ki so na naravoslovnem testu PISA dosegali višje 
rezultate, v splošnem poro čali tudi o mo čnejšem občutku 
odgovornosti za trajnostni razvoj (Štraus idr., 2007). 
SKLEP
V okviru izobraževanja za trajnostni razvoj so v okviru 
raziskave PISA na voljo podatki, ki se nanašajo na oza-
veš čenost 15-letnikov o okoljskih problemih, optimizem 
glede razvoja problematike, ki se nanaša na dolo čene 
okoljske probleme v obdobju 20 let, na dojemanje mladih, 
ali se dolo čen okoljski problem ti če njih samih ali ne, in 
na odgovornost dijakov in dijakinj za trajnostni razvoj. Vsi 
omenjeni podatki so bili zbrani v okviru merjenja naravo-
slovne pismenosti, tj. leta 2006 in leta 2015, s tem da so 
bili v okviru raziskave PISA 2015 zbrani samo podatki, ki 
se nanašajo na ozaveš čenost o okoljskih problemih in op-
timizem glede reševanja okoljskih vprašanj v prihodnosti. 
Če primerjamo poro čanje slovenskih 15-letnikov na 
področju ozaveščenosti o okoljskih problemih z njihovimi 
vrstniki iz držav OECD, opazimo, da so slovenski dijaki 
in dijakinje tako v raziskavi PISA 2006 in PISA 2015 v 
povprečju poročali o nekoliko boljši ozaveš čenosti o vseh 
vrstah obravnavanih okoljskih problemov
2
 kot njihovi 
vrstniki iz držav OECD. V okviru raziskave PISA 2006 so 
poročali, da najbolje poznajo in znajo razložiti problem 
izsekavanja gozdov in uporabe zemljiš č v druge namene, 
najmanjše poznavanje pa so poro čali glede problematike 
uporabe gensko spremenjenih organizmov. V raziskavi 
2 Obravnavani okoljski problemi v ciklu raziskave 2006: kr čenje gozdov, kisli dež, zvišanje koli čine toplogrednih plinov, jedrski odpadki, uporaba gensko spreme-
njenih organizmov.
Obravnavani okoljski problemi v ciklu raziskave PISA 2015: že omenjenim je bil dodan še problem onesnaženosti zraka, izumiranja rastlin in živali in pomanj-
kanja vode.

ANALIZE & PRIKAZI
32
PISA 2015 so slovenski 15-letniki na vseh postavkah 
okoljskih problemov v nekoliko višjem deležu poročali 
poznavanje posameznih okoljskih težav, razen problema 
jedrskih odpadkov, kjer so v nižjem deležu kot leta 2006 
odgovorili, da problem poznajo in ga znajo tudi dobro 
pojasniti. V splošnem pa za vse okoljske probleme, obrav-
navane v obeh ciklih raziskave, velja, da je najve č dijakov 
in dijakinj poro čalo, da znajo navedene okoljske težave 
najbolje pojasnjevati na splošno, ne pa tudi dobro. Deleži 
tistih, ki so poro čali, da znajo navedene okoljske probleme 
dobro pojasniti, je za vse obravnavane okoljske probleme 
relativno nizek (med 20 in 30 % v raziskavi PISA 2006 in 
najve č 45 % v raziskavi PISA 2015, a ne za iste okoljske 
probleme). Sklenemo lahko, da je, kljub temu da so bili v 
okviru raziskave PISA 2015 deleži dijakov, ki so poro čali 
o dobrem poznavanju razli čnih okoljskih problemov ne-
koliko višji kot leta 2006, na podro čju ozaveščanja mladih 
 PREGLEDNICA 7: Odgovornost dijakov/-inj za trajnostni razvoj v razli čnih državah v raziskavi PISA 2006
o različnih okoljskih problemih v slovenskem šolskem 
prostoru še veliko odprtega prostora, še prej pa bi bile v 
prihodnje dobrodošle dodatne analize, s pomo čjo katerih 
bi natančneje ugotovili, kateri so tisti dijaki in dijakinje, 
ki poro čajo o dobrem poznavanju razli čnih okoljskih te-
žav, in kateri ne. V povpre čju se je v okviru raziskave PISA 
2006 namre č pokazalo, da so v vseh državah dijaki in di-
jakinje, ki so izhajali iz socialno-ekonomsko bolj ugodnih 
okolij, v povpre čju poročali tudi o boljši ozaveš čenosti o 
različnih okoljskih težavah (OECD, 2009), vzporedno s 
čimer se v slovenskem šolskem prostoru odpira dodatno 
vprašanje o ozaveš čenosti dijakov in dijakinj o okoljskih 
težavah znotraj razli čnih izobraževalnih programov, ki 
jih obiskujejo.
Zanimiv je tudi podatek, da so slovenski dijaki in dijakinje 
tako v raziskavi PISA 2006 kot 2015 poro čali o nekoliko 
ve čjem pesimizmu glede vseh obravnavanih okoljskih 
VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE   |  Klaudija Šterman Ivančič   | Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: raziskava PISA  |  str. 24 - 33  |  
A) Od tovarn bi morali zahtevati 
dokazila o tem, da varno 
odlagajo nevarne odpadke.
B) Zdi se mi prav, da imamo 
zakone, ki varujejo življenjsko 
okolje ogroženih vrst.
C) Izločanje avtomobilskih 
plinov bi morali redno 
preverjati in to bi moral biti 
pogoj za uporabo vozila.
D) Za zmanjšanje količine 
odpadkov bi morali kar se da 
omejiti uporabo plastične 
embalaže.
E) Elektriko bi morali, kolikor 
je le mogoče, pridobivati iz 
obnovljivih virov, četudi to 
lahko pove ča stroške.
F) Moti me, ko z nepotrebno 
uporabo električnih naprav 
trošimo energijo.
G) Zdi se mi prav, da imamo 
zakone, ki nadzorujejo 
izpuste iz tovarn, četudi to 
lahko vpliva na povišanje cen.
*Opomba: Ker navedenih 
držav ne moremo neposredno 
primerjati glede na deleže 
odgovorov po posamezni 
postavki, so države na sliki 
razvrščene po abecednem 
vrstnem redu.
Vir: Štraus, Repež in Štigl (2007).

ANALIZE & PRIKAZI
 |  2021  |  št. 3  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 33
VIRI IN LITERATURA
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki 
Sloveniji (2011). Krek, J., in Metljak, M. (ur.). Ljubljana: 
Zavod RS za šolstvo.
OECD (2007). PISA 2006 science competencies for 
tomorrow's world. Pariz: OECD.
OECD (2009). Green at fifteen? How 15-year-olds 
perform in environmental science and geoscience 
in Pisa 2006. Pariz: OECD.
OECD (2016). PISA 2015 results (Volume I): Excellen-
ce and equity in education. Pariz: OECD.
Repež, M., Bačnik, A., Štraus, M. (ur.) (2007). Izhodi-
šča merjenja naravoslovne pismenosti v raziskavi 
PISA 2006. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 
Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni 
razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega 
izobraževanja (2007). Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport.  
Štraus, M., Repež, M., Štigl, S. (ur.) (2007). Nacional-
no poročilo: Naravoslovni, bralni in matematični 
dosežki slovenskih učencev. Ljubljana: Pedagoški 
inštitut.
Štraus, M., Šterman Ivančič, K., Štigl, S. (ur.) (2017). 
PISA 2015: Nacionalno poročilo s trendi dosežkov 
med 2006, 2012 in 2015 ter primeri naravoslovnih 
nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
ZRSŠ (2019). Mapping of Global Education and 
Education for Sustainable Development. Ljublja-
na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 
problemov
3
 kot njihovi vrstniki iz držav OECD, deleži dija-
kov in dijakinj, ki so bili mnenja, da bo stanje na podro čju 
določenega okoljskega problema čez 20 let še slabše, so 
se za ve čino okoljskih problemov gibali med 55 in 65 %. 
In čeprav so dijaki in dijakinje, ki so sodelovali v raziskavi 
PISA 2015, poro čali o nekoliko ve čjem okoljskem optimiz-
mu kot njihovi vrstniki leta 2006, so bili deleži tistih, ki so 
menili, da se bo ve čina okoljskih težav z leti le še slabšala, 
še vedno relativno visoki (med 54 in 63 %). 
Skladno s stopnjo izraženega pesimizma glede okoljskih 
problemov v prihodnosti so dijaki in dijakinje v raziskavi 
PISA 2006 v primerjavi z vrstniki iz držav OECD v povpre čju 
poročali tudi o nekoliko ve čji zaskrbljenosti glede okoljskih 
problemov v smislu zavedanja, da se razli čni okoljski pro-
blemi ti čejo tudi njih in da niso neka oddaljena tema, ki bi 
naslavljala samo preostale prebivalce države ali celo samo 
prebivalce drugih držav. Kljub dobremu zavedanju sloven-
skih 15-letnikov o lastni vpletenosti v okoljsko problema-
tiko pa je zanimiv podatek, da je približno 35 % dijakov in 
dijakinj leta 2006 še vedno menilo, da kr čenje gozdov in 
drugačna raba zemljiš č, jedrski odpadki in pomanjkanje 
energije niso razlog za njihovo zaskrbljenost, temveč je to 
v domeni drugih ljudi v državi. Žal omenjenega podatka 
nismo pridobili leta 2015, podatek pa je nekako skladen s 
stopnjo ozaveščenosti mladih o okoljskih težavah.
 Relativno visok delež mladih, ki so sodelovali v raziskavi 
PISA 2006, je poro čal o odgovornosti za trajnostni razvoj, 
v povpre čju višji od vrstnikov iz držav OECD. V Sloveniji 
in v povprečju držav OECD je ve č kot 90 % dijakov in dija-
kinj poročalo, da se strinjajo ali zelo strinjajo s pristopi k 
varnemu odlaganju nevarnih odpadkov, zaš čiti življenjskih 
okolij ogroženih vrst in pogojevanju uporabe avtomobila z 
rednimi pregledi izpušnih plinov. Kljub temu pa je v Slove-
niji v raziskavi PISA 2006 19 % dijakov in dijakinj poro čalo, 
da jih ne moti, ko z nepotrebno uporabo elektri čnih naprav 
trošimo električno energijo, 15 % pa jih je menilo, da se ne 
strinjajo s tem, da bi morali za zmanjšanje koli čine odpad-
kov omejiti uporabo plasti čne embalaže.
 V okviru podatkov, zbranih v raziskavah PISA 2006 in 2015 
lahko sklenemo, da so slovenski 15-letniki relativno dobro 
ozaveščeni o različnih okoljskih težavah in tudi čutijo, da 
je reševanje okoljskih problemov pomembno tudi za nji-
hovo dobrobit. Zelo dobro znajo tudi oceniti, kaj bi bilo v 
okviru izboljšanja stanja dobro narediti, hkrati pa so glede 
tega dokaj zaskrbljeni in ne vidijo, da bi se lahko stanje 
na področju okoljskih problemov izboljšalo v obdobju 20 
let. Rezultati hkrati tudi kažejo, da je še veliko odprtega 
prostora za izboljšave na podro čju ozaveš čanja mladih o 
okoljskih težavah, predvsem pa na podro čju krepitve nji-
hovega občutka proaktivnosti in zavedanja o tem, da lahko 
tudi njihova dejanja pomembno u činkujejo na izboljšanje 
določenih okoljskih težav v prihodnosti. Da je omenjeno 
zelo pomembno podro čje vzgoje in izobraževanja v vseh 
državah, kaže tudi podatek, da so snovalci raziskave PISA 
leta 2018 kot lo čeno domeno ugotavljali t. i. globalne kom-
petence mladih, ki se nanašajo na širši koncept izobraže-
vanja za trajnostni razvoj, rezultate za Slovenijo pa bomo 
izvedeli v prvi polovici leta 2021.
 PREGLEDNICA 8: Deleži 15-letnikov, ki so v raziskavi PISA 2006 
poročali, da so navedeni okoljski problemi tudi njihova odgovor-
nost.
 
 Popolnoma se 
strinjam 
Strinjam 
se 
Ne 
strinjam se 
Sploh se ne 
strinjam 
 2006 2006 2006 2006 
 % s.e. % s.e. % s.e. % s.e. 
Izločanje avtomobilskih plinov bi morali 
redno preverjati in to bi moral biti pogoj 
za uporabo vozila. 
41,4 
(0,91) 
46,7 
(0,80) 
9,3 
(0,44) 
2,6 
(0,24) 
Moti me, ko z nepotrebno uporabo 
električnih naprav trošimo energijo. 
28,7 
(0,64) 
48,0 
(0,81) 
19,4 
(0,60) 
4,0 
(0,35) 
Zdi se mi prav, da imamo zakone, ki 
nadzorujejo izpuste iz tovarn, četudi to 
lahko vpliva na povišanje cen izdelkov. 
38,3 
(0,67) 
48,2 
(0,69) 
11,1 
(0,41) 
2,4 
(0,22) 
Za zmanjšanje količine odpadkov bi 
morali kar se da omejiti uporabo plastične 
embalaže. 
34,1 
(0,77) 
49,2 
(0,75) 
14,6 
(0,57) 
2,1 
(0,24) 
Od tovarn bi morali zahtevati dokazila o 
tem, da varno odlagajo nevarne odpadke. 
57,3 
(0,83) 
36,1 
(0,82) 
5,2 
(0,32) 
1,3 
(0,21) 
Zdi se mi prav, da imamo zakone, ki 
varujejo življenjsko okolje ogroženih vrst. 
56,8 
(0,78) 
37,7 
(0,74) 
4,5 
(0,30) 
1,1 
(0,13) 
Elektriko bi morali, kolikor je le mogoče, 
pridobivati iz obnovljivih virov, četudi to 
lahko poveča stroške. 
37,1 
(0,85) 
46,7 
(0,74) 
13,7 
(0,53) 
2,5 
(0,21) 
3 Obravnavani okoljski problemi v ciklu raziskave 2006: onesnaženost zraka, pomanjkanje vode, izumiranje rastlin in živali, kisli dež, jedrski odpadki in uporaba 
gensko spremenjenih organizmov.
Obravnavani okoljski problemi v ciklu raziskave PISA 2015: že omenjenim je bil dodan še problem kr čenja gozdov in zvišanja koli čine toplogrednih plinov.