POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK 1 Leto XIV. j Štev. 200 TELEFON UREDNIŠTVA: »_« U »R A VE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3; tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, sreda 4. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tuiina 30 din. POSTNI CE1COVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— Romunija ho izvršila svojo dolžnost Afco ne bodo dosedanji ukrepi vlade zadostovali, bo razglašeno obsedno stanje — Poizkus atentata na kralja in vstaje v Bukarešti — Se vedno negotov položaj v Transilvaniji - Podkrepitev garancije romunskih mej BUKAREŠTA, 4. septembra. Ass. Press. Vlada je Izdala danes ukaze o odločnem nastopu proti nadaljnjim poizkusom upora prod odstopitvi severnega dela Transilvanije Madžarski. Pričakuje se, da bo razglašeno cbsedno stanje nad vso državo, ako dosedanji ukrepi za ohranitev miru in reda ne bi zadostovali. Romunska vlada je trdno odločena lojalno izvršiti določila dunajske razsodbe, ld jih je sprejela in podpisala. Vesti, da je Nemčija zagrozila z zasedbo vse Romunije, ako romunska vlada ne bi mogla ukrotiti nemirov, se na vladnem mestu odločno zanikujejo. Prav tako izjavljajo tudi, da ni nič znanega o kakem zbiranju nemških čet na zahodni meji Romunije. Poizkus atentata na kralja Karola BUKAREŠTA, 4. septembra. Ass. Press. V noči od 2. na 3. sept. je neki moški vdrl čez ograjo na dvorišče dvora in oddal več strelov v razsvetljena dvorna okna. Napadalec je bil takoj prijet. Pri zaslišanju je mirno izjavil, da je hotel ubiti kralja. POIZKUSI VSTAJE BUKAREŠTA, 4. sept. Stefani. V teku včerajšnjega dneva so bile štiri ure prekinjene vse telefonske zveze Romunije s tujino, pa tudi nekatere zveze v notranjosti države. S tem v zvezi so izdala romunska oblastva sledeče pojasnilo: V noči na 3. t. m. je bil storjen poizkus orna jati mir in red in se o tem sporoča sledeče: Neka skupina mladih ljudi v vojaških krojih je vdrla v lokale radiofonske družbe, katere poslopje stoji v bližini prestolnice. Mladeniči so izjavili, da so prišli kot okrepitev straže. Nato so člani, te skupine uničili nekaj aparatov. Isto- • V« časno so druge enake skupine poizkušale izvesti enak manever v centrali telefonske družbe v Bukarešti. Končno je nekdo v znak protesta proti odstopitvi severne Transilvanije oddal na ulici tudi nekaj strelov. Vsi krivci so bili takoj prijeti. Podobni incidenti so se brez posebnih posledic dogodili istočasno tudi v Brašovu in Konstanci. Krivci so bili takoj zaprti. Uvedena je preiskava. BUKAREŠTA, 4. sept. Reuter. Novinčke agencije javljajo iz Bukarešte, da je atentator, ki je včeraj izstrelil 7 revolversldh strelov na razsvetljena okna kraljeve palače, v kateri se je mudil kralj, eden izmed voditeljev železne garde Hora Sima. Gre za komplot, ki je hotel strmoglaviti kralja. Več drugih zarotnikov se je polastilo istočasno telefonske centrale in radio-postaje; biti pa so pravočasno zasačeni in aretirani, V Bukarešti in po drugih mestih Romunije so s tem v zvezi nastale demonstracije. Demonstrantje so zahtevali, naj kralj zapusti Romunijo. Demonstracije so bile zlasti v Brašovu in Con-stanzl. Posebno razdraženi so člani železne garde. V Transilvaniji se širi ropanje in plenjenje, zato je romunski ministrski predsednik preko radia sinoči naslovil že drugi apel za pomirjenje. Voditelj Transilvancev, Maniu, je sedaj sklenil, da odpor proti odstopu Transilvanije ne bo izvajan v onem delu, ki ga bo treba odstopiti, marveč bo vodil odpor iz onega dela Transilvanije, la bo ostal v Romuniji. POLOŽAJ V TRANSILVANIJI CLUJ, 4. sept. United Press. Dasi je bilo dogovorjeno, da bodo Madžari zasedli prve kraje v Transilvarfiji komaj 5. t. m., so vendar že prekoračili mejo in zasedli mesta Oradea Mare, Satu Mare in Marmaros Siget, V nekeni spopadu je bilo ubitih 9 romunskih stražnikov. Iz Cluja je doslej pobegnilo okoli 7000 romunskih družin, ki so odšle Čez Transilvanske Alpe v staro Romunijo. Iz stare Romunije pa prihajajo medtem v Transilvanijo prostovoljci, ki »e pridružujejo kmečkim prostovoljcem. Na tisoče in tisoče kmetov se pripravlja na odpor proti izročitvi ozemlja Madžarom. V vrstah romunske vojske, ki stoji še na meji, se pojavlja gibanje, katerega cilj je dalje držati mejo. Kmetje prihajajo k vojakom in se kot prostovoljci uvrščajo v njihove formacije. V Cluju so pričakovali tudi Mirnejši dan v letalski vojni Tekom včerajšnjega dneva so bili izvršeni samo trije manjši nemški napadi na Anglijo — Letalska aktivnost tekom pretekae noči NEMŠKO URADNO POROČILO BERLIN, 4. sept. DNB. nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Včeraj, 2. septembra, so naši bombniški in lovski oddelki napadali sovražna letališča v južni Angliji. V Hornchurchu, Gravesundu, Ascotu in Datlingu so letala deloma razrušila, deloma pa zažgala letalske lope. Pri tej priliki je prišlo do več letalskih spopadov, ki so se končali ugodno za nemška letala. Naši bombniški oddelki so razen tega izvedli nočne napade na pristaniške naprave na zapadnl in južni angleški obali, dalje na tovame orožja in streliva v srednji Angliji in na letališča. Med drugimi so bombardirali pristanišča v Liverpoolu, Svanseei, Bristolu, Plymouthu, Portsmouthu, Coventryju, Fultonu. Na več krajih so se pojavili veliki požari. Nadaljujemo s polaganjem min pred angleškimi pristanišči. Ponoči so angleška letala metala bombe v Nemčiji na nevojaške naprave, vendar pa ni bilo nobene večje škode niti človeških žrtev. Včeraj je sovražnik izgubil 94 letal. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 4. septembra. Reuter. Včeraj so se poskušala nemška letala v treh glavnih navalih prebili skozi obrambne zapore ter priti nad London oz. v notranjost Anglije. Prvi napad je bil včeraj zjutraj. Prišel je iz jugovzhoda ter je bi! usmerjen k ustju Temze, toda britanski lovci so napad odbili. Bilo je vrženih nekaj bomb, povzročena šknda je bila neznatna. Drtrs;! napad jo bi! včeraj popoldne. Nemška formacija je prišla z jugu, naletela pa jo nad Kentom na zaporo in je !e malo bombnikov prišlo skozi. Skoda od bomb je bila minimalna. Tretji le- talski napad je bil izvršen zvečer. Doslej o njem še ni podrobnostih Tekom včerajšnjega dneva je bilo sestreljenih 25 nemških letal in 15 angleških lovcev, s katerih se je rešilo 8 pilotovi London je imel 3 zračne alarme, vendar v center ni bilo slišati niti protiletalskih topov. NovoScr-inirana češka eskadrilja je včeraj sestrelila 6 Messerschmidtov ter enega Dor-nierja. Ta eskadrilja je doslej sestrelila »e 16 letal. LONDON, 4. septembra. Reuter. Letalsko ministrstvo je davi objavilo, da nocojšnji letalski napadi niso bili izvršeni v običajnem velikem stilu. Glavni nočni napadi so veljali severozahodu ter bri-stoiskemu področju, kjer je bilo nekaj stanovanjskih hiš zažganih, nekaj drugih poslopij razrušenih, sicer pa škoda ni bila posebna. V britanskemu kraju je bilo nekaj ranjenih, od teh nekaj smrtno. V celoti je bila škoda nenavadno majhna. Sovražne izgube so znašale včeraj 25 letal, lastne 15, 8 pilotov se je rešilo. Število predvčerajšnjim sestreljenih letal je biio: 42 nemških in 20 angleških, od česar se je rešilo 10 pilotov. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 4. septembra. Reuter. Letalsko minjstrstvo je sinoči objavilo: Letala RAF so včeraj uspešno bombardirala železniške tovarne v Schleebuschu, severno od KOlna, elektrarno v Ludvigshafenu tovarno lokmotiv v Stuttgartu, petrolej, ske rafinerije v Frankfurtu a. M., prekop Dortmund.Ems, pristaniške naprave v Lorientu, elektrarno v Genovi v Italiji Beier-Sprengstoffvverke v Leverhusenu v Nemčiji ter daljnostrelno topn štvo pn Cap Gris Nezu. Dve letali se nista vrnili. Letala obalne komande pa so bombardi, rala skladiščne ladje ob holandski obali ter v Soniefjordu na Norveškem, letališče v Flissmgenu na Holandskem ter pristanišče Ostende v Belgij. Pri tej priliki so letala sestrelila enega Dornierja, sama pa So utrpela 1 izgubo, LONDON, 4. septembra. Reuter. Nemški radio je davi javilr da je Imel Berlin slno-či letalski alarm kmalu po polnoči. Alarm je trajal 2 in pol uri. Sovražna letala, da so letela visoko nad Berlinom. Drugih podrobnosti ni javil. Italijanske lapredmie Keniji NA1ROB1, 4, septembra. Reuter. Britanske prednje straža so se umaknile iz obmejnega kraja Burne v Keniji zaradi pred. stoječega deževja, ko Burne ne bi bilo več mogoče uspešno braniti, ker bi b la popo noma odrezana od prometa. R i m, 4. sept, Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo ie/izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Naše voino letalstvo je izvedlo večkrat napade na sovražne po- morske oddelke, ki so se pojavili na Sredozemskem morju. Navzlic hudemu ognju protiletalskega topništva jn navzlic težkim borbam, ki jih je bilo treba prestati z nasprotnikovimi lovci, so naši »Picciatetli« (ime novih, enot italijanskih strmoglavcev) izvedli napad v najhujšem poletu. Eno sovražnikovo matično ladjo za letala so hudo zadele bombe. Razen tega smo težko poškodovali neko križar- prihod Maniua in je izzvalo veliko nervoznost dejstvo, da ga dolgo ni bilo. Končno je Maniu, ki ima v okolici Cluja tudi sam posestvo, prispel na kolodvor, ki je bil ves zastražen po redarstvu, ki naj bi preprečilo nemire, O Maijiuovih načrtih niso znani npbeni podatki. ODSTOR DVEH PODTAJNIKOV BUKAREŠTA, 4. sept. DNB. Državna podtajnika Simionescu in Cresu, ki sta bila člana romunske vlade kot zastopnika »Generacije 1922«, sta odstopila. Odstop je bil odobren. Simionescu je bi! podtajnik v zdravstvenem ministrstvu, Cresu pa v prosvetnem. PREPOVED POTOVANJA BUDIMPEŠTA, 4. sept. DNB. Madžarska vlada je prepovedala za 30 dni vsako potovanje v kraje področja severne Transilvanije, ki se vrača k Madžarski. NEMŠKE ČETE NA SOVJETSKI MEJI? LONDON, 4. sept. Reuter. Dva dni po izvršeni zasedbi severnega dela Transilvanije po Madžarih, t j. 15. septembra, bo kompletna nemška motorizirana divizija prevzela obmejno stražo na romunskem ozemlju, v prvi obrambni črti v južni Bukovini napram sovjetski meji, kot viden izraz Romuniji danih garancij. Romunske čete se bodo umaknile v drugo obrambno črto. Med nemškimi četami bo tudi nekaj italijanskih, kot simbol nem-ško-italijanskih garancij RomunijL ko, en rušilec in en bojni čoln. V’borbi s sovražnikovimi letali smo zbili štirt letala. Vsi uspehi so dognani tudi s fotografi-jarnf. Razen tega so naše letalske sile izvedle hud napad na sovražnikovo oporišče na Malti. Tri italijanska letala: se niso vrnila domov. Sovražnik je naipadel s strojniškim ognjem etio naše vodno letalo, ki je bilo na vseh straneh vidno označeno z rdečim križem. Vodno letalo je bilo napadeno v Času, ko je po morju iskalo pilote zbitih letal. V Vzhodni Afriki smo napadli sovražnikova letališča in motorizirane kolone v Kalediju in ob reki Atabari v Sudanu. Po sedanjih podatkih smo o priliki včerajšnjega letalskega napada na Asab, katerega omenja včerajšnje poročilo, imeli sledeče izgube: ubiti so bili štirje Italijani In osem domačinov, ranjenih pa je bilo okrog 20. Več sovražnih letal, ki so priletela čez Švico, je priletelo nad nekatera mesta severne Italije. Toda posrečilo se jim je vreči samo nekaj bomb na Genovo, kjer sta bila ubita dva, ranjenih pa je bilo 19 civilistov. Naše protiletalsko topništvo in naši lovci so preprečili ostale poskuse napada. Ogenj protiletalskega topništva je zbil tri sovražna letala. Verjetno je, da sta bili zadeti še dve sovražni letali. KAHIRA, 4. septembra. Reuter. Letalstvo Srednjega vzhoda je bombardiralo italijanski Assab in italijanske čete v Buni. Eden svari pred optimizmom LONDON, 4. sept. Reuter. Vojni minister Eden je včeraj svaril pred mišljenjem, da bi z nastopajočo jesenjo nevarnost za nemški vdor že minila, Treba je biti še bolj pripravljen kakor doslej, kajti vpad bo prišel. DoČim leži sedaj glavno breme na letalstvu, bo potem prvo vlogo Igrala kopnena vojska. Prva neposredna ameriška pomoč Angliji Zedinjene države Severne Amerike odstopajo Angliji 50 rušilcev v zameno za najemno pogodbo o oporiščih v angleških ameriških kolonijah LONDON, 4. sept. Reuter. Sinoči je bi k> istočasno v Zedinjenih državah Severne Amerike in v Angliji Objavljeno besedilo sporazuma, sklenjenega med obema velesilama, po katerem odstopi Anglija USA v najem za dobo 99 let vr sto pomorskih In letalskih oporišč v svojih ameriških kolonijah od Novega Fund-Ianda do Gvajane, AngHja pa dobi od USA v zameno 50 vojnih ladij, samih rušilcev. Besedilo pogodbe pravi med drugim: USA odstopijo AngHji takoj 50 rušilcev, od katerih ima vsak 1200 ton, AngHja pa odstopi USA oporišča, in sicer brez vsake pristojbine, tako da plačajo samo odškodnino za privatno posest, na kateri bodo oporišča zgrajena. Oporišča bodo na Novem Fundlandu na polotoka Avaion In ob južni obaB, na BeritHK&h ob vzhodni obali in ob Velikem zalivu, na Bahamskem otočju ob zahodni obali, na MaHh AntiHh na za-zahodnih obalah otokov Antigua )n Sv. Lucija, na Trinldadu ob zaliv« Pand in v Angleški Gvajani, 50 milj od Georg-towna. Sporazum je bil objavljen v obliki izmenjave listin med angleškim veleposlanikom v Washmgtanu in ameriškim zun. ministrom. V spremnem pismu pravi angleški veleposlanik lord Lothian, da odstopa Anglija USA omenjena oporišča v interesu prijateljstva In simpatij med obema vladama ter državne varnosti USA, Id naj dobe s tem možnost, da ob sodelovanju z drugimi ameriškimi državami uspešno poskrbe za varnost zahodne zemeljske poloble. Oporišča na Novem Fundlandu in na BermudHi odstopa Anglija brez kompenzacij, ona v Zahodni Indiji in v Gvajani pa v zameno za mornariško in vojaško opremo ter material, katerega bodo USA takoj odstopile Angliji. Ameriški zunanji minister H ul J pa pravi v spremnem pismu, da sprejema vlada USA z veseljem predloge angleške vlade in bo takoj določila svoje izvedence, da z angleškimi določijo točne podrobnosti glede odstopitve omenjenih oporišč, USA pa so pripravljene odstopiti Angliji 50 rušilcev. Sporazum je bil, kakor se zatrjuje na poučenem mestu, dosežen s privoljenjem zastopnikov angleških kolonij v Ameriki. Sklenjeni sporazum je okrepil angleško vojno mornarico ter s tem pripomogel tudi k varnosti USA. Sporazum je bil včeraj tudi že podpisan. Dodatno je Anglija obljubila USA, da tudi v primeru poraza ne bi nikomur odstopila svojega bojnega brodovja, ampak bi ga poslala v Ameriko, kjer bi bilo na razpolago za skupno obrambo USA ter angleških do-nArfonov in kolonij. Sporazum ne potrebuje odobritve kongresa. zornost in zadovoljstvo, prav tako pa tudi v Angliji. Splošno vlada mnenje, da je bil s tem storjen znaten korak dalje za vedno tesnejše sodelovanje med obema anglosaškima imperijema. 0TTAWA, 4. sept. Reuter. Komentirajoč sporazum med USA in Anglijo o od-stopitvi angleških oporišč USA in ameriških rušilcev Angliji, je kanadski ministrski predsed. Makenzie King dejal: »Sama dejstva govore dovolj glasno o angieško-ameriškem prijateljstvu«. — Nadaljnje komentarje je odklonil. WASHINGTON, 4. sept. Reuter. Senator Ney je podal prvi komentar o sporazumu med USA in Anglijo, in sicer z izolacionističnega stališča. Opozarjajoč na stališče vrhovnega državnega tožilca, ki meni, da odobritev sporazuma po kongresu ni potrebna, je senator Ney dejal: To dokazuje, da segajo naši državniki že po diktatorskih metodah m ignorirajo zakone ter dogovore, sklicujoč se na izredne sedanje razmere. Senator Burkley je pa izjavil, da sankcija kongre ni potrebna. Ameriška javnost bo brez ugovora odobrila to pogodbo. ITALIJANSKI IN NEMŠKI KOMENTARJI LONDON, 4. sept. Reuter. Doslej iz Nemčije še ni bilo izraženo mnenje glede zamenjave rušilcev oz. ozemelj. Italijanski radio pa je izjavil, da je to znak za razpadanje britanskega imperija. BERLIN, 4. sept. DNB. Dejstvo, da Je morala Anglija odstopiti Ameriki svoja pomorska oporišča na zapadni polobli za prejem 50 starih rušilcev, kaže kako uspešno je nemško letalstvo napram angleškemu brodovju. Posebno pa kaže na to klavzula, s katero se Anglija izrecno obvezuje, da ne bo potopila svojega brodovja. Prvi rušilci že na poti v Kanado NEW YORK, 4. septembra. NBC. Včerajšnji anglo-ame riški sporazum utrjuje obrambo USA, Srednje Amerike, severnega dela Južne Amerike in Kanade. — Odstopljeni rušilci so bili zgrajeni leta 1920, a so naknadno biti renovirani; imajo 4 palične topove po 12 torpednih cevi in predstavljajo vrednost 21 milijonov funtov. Prvih 8 rušilcev je že odplulo iz Bostona v Kanado, kjer bodo izročeni AngHH v petek, ko jih prevzamejo angleške posadke. Ostali rušilci bodo pripravljeni na odhod, čim bo to zahtevala angleška admirallteta. Ameriška komisija letalskih in pomorskih izvedencev je sinoči odletela na Benmtde, da nemudoma prične z organizacijo obrambnih oporSč. LONDON, 4. sept. GNP. V Angliji je zavladalo veliko veselje zaradi izročitve 50 ameriških rušilcev angleški mornarici. Mornariški minister Atexamter je z velikim zadovoljstvom pozdravil sporazum med USA in Anglijo ter dostavil da je to zelo veBka pomoč, ki ne bo služila samo pri spremstvu trgovskih parnikov, temveč bo prav prišla tudi pil obrambi angleške obale pred invazijo. Nemci so doslej potopili 30 izmed 185 angleških rušilcev, nekaj pa so jih poškodovali, Medtem je bik) zgrajenih nekaj novih rušilcev, koliko pa je njihovo število, je tajnost. Pred začetkom vojne je imela Nemčija 22, Italija pa 61 rušilcev. LONDON, 4. septembra. Reuter. Anglija je imela ob vstojfu v vojno 185 rušilcev. Do danes jih je izginila 30, toda •to število je več kot nadomestilo z novogradnjami ter z zavezniškimi rušilci S prihodom 50 ameriških rušilcev bo raz polagata Anglija z daleč več kakor z 200 rušilci. Nemčija je ob vstopu v vojno imela 25 rušticev. Odmevi sporazuma v angleškem tisku LONDON, 4. septembra. Reuter. Vtis včerajšnjega sporazuma med USA in Vel. Britanijo o takojšnji odstopitvi bro-dovija 50 rušilcev AngHji oziroma o prepustitvi v uporabo celega niza ozemelj za letalska in pomorska oporišča Ameriki, je v Londonu ogromen. Odmev, ki ga je ta epohaini dogodek, kakor ga je označil Roosevelt, izzval v angleški javnosti ,je silen. Vsi današnji 'londonski jutranji listi so izšli s povečanimi naslovi o dogodku. »Daily Mail« piše: To je doslej najboljša novica v tej vojni po Dun-kerqueu. Zahvaljen bodi naš nasprotnik.« »Times« pravijo, da je to doslej najvidnejši znak kar najtesnejšega sodelovanja med Angti§o in USA in najboljša ameriška pomoč. Čeprarv rušilci niso najnovejši, pa še malo niso zastareli in bodo s sodelovanjem naijmodecnejših britanskih enot odlično vršili svojo nalogo. — *Daily Telegraph« podčrtuje dejstvo, da so vse v poštev prihajajoče britanske posesti soglasno odobrite odstop ozemelj Ameriki. Splošno prevladuje mnenje, kakor ga je podal na radiu polkovnik Fra- ser, da je razvideti iz teh medsebojnih angleško-ameriških odstopov: I. izraz simpatij, kar sta v izmenjanih pismih izrecno podčrtala tako Hull, kakor lord Lothian; 2. najboljšo obojestransko obrambo, Id je dobila svoj prvi praktični izraz že v nedavno sklenjeni ameriško, kanadski obrambni pogodbi, ki predvideva celo skupne ameriško-britanske gar nfeije v Kanadi, ki bodo enako opremite' ne in enako oborožene, na drugi strani pa služenje britanskih, Ameriki v uporabo danih ozemelj v obrambo ne le USA, ampak vseh držav zapadne poloble; 3. popolno zaupanje USA v britansko zrna «e. Včeraj popoldne že, je dejal vojni minister Bde nih ladij. KANADSKA PRODUKCIJA ZLATA OTTAWA, 4. sept. Kanada jc pretekld leto producirala 5 milijonov finih unč zlata, n n p ra m 4,700.000 ieta 1938. S tem jei Kanada za Južno Afriko in Sovj. unije) tretji največji producent zlata na svetu. NOVA LEŽIŠČA ZLATE RUDE V RUSIJI MOSKVA, 4. sept. Tass. V Uralu pri Svcrdlovsku so odkrili 20 novih žil zlata. Dolge so 200 111 in imajo premer enega kvadratnega metra. ŠTEVILO ŽRTEV V BOLOGNI RIM, 4. sept. Stefani. V uradnem poročilu, ki je bilo danes izdano, sc sporoča, da znaša končno število smrtnih žrtev velike ekspozije v Bologni dne 29. avgusta 38. Ranjencev, ki pa so že na poti okrevanja, je 174, Mariborska napoved. Spremenljivo in oblačno vreme. Včeraj najvišja temperatura 28.0, danes najnižja 12.0, opoldne 18.0. Padavin od sinoči 0.7 mm. Borza. Curib, 4. sept. Devize: Pariz 10, London 17.62'A, Newyork 4.39, MiJan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50. Raj je dobila Madžarska s Transilvanijo PoSeg bogatih ležišč rude, močne industrije in trgovine ter obrti še 1 milijon 300.000 Romunov S sklepom dunajske razsodbe, ki je v Romuniji tako bolestno odjeknil, se je romunsko državno ozemlje zmanjšalo ?no va za okoli 45.000 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva pa za 2,609.000 duš, od tega za 1,304.000 Ronrunov. Mesto Mures Targul in vas, o kateri sem govoril v svojih prejšnjih člankih o Transilvaniji kot o primeru razmer pred Triano-nom in po njem, sta tudi prisojena Madžarski. S to novo razmejitvijo so Madžari sicer res dobili polovico Transilvanije, toda narodnostni problem nikakor ni rešen, kajti število Romunov je v Madžarski prisojenem delu severne Transilvanije večje, kakor število tamkajšnjih Madžarov, nasprotno pa je ostalo v Romuniji tudi še vedno nekaj stotisoč Madžarov. Da bi dobila Madžarska Seklerje, ji je bilo prisojeno tudi ono ozemlje, ki leži med njimi in med dosedanjo Madžarsko. To ozemlje pa je romunsko. Novi položaj si najjaže predstavimo s primero ako bi Nemčija dobila Nemce v Pečuju in okolici na Madžarskem, s tem, da bi ji bflo prisojeno vse madžarsko ozemlje od Sv. Got-harda vzdolž Prekmurja, ter Mure in Drave. Madžarski prisojeni del severne Transilvanije je pretežno gorat in gozdnat. Po vsem tem, za poljedelstvo manj prikladnem ozemlju, se širijo veliki gozdovi iglavcev, hrastov, bukev itd. Tu bo Madžarska, ki je morala doslej les pretežno uvažati, v bodoče lahko krila vse svoje potrebe. Po romunskih podatkih je na tem ozemlja 230 lesnih industrijskih podjetij s 670 žagami. V tej industriji investirani kapital znaša okoli 45 milijonov lejev. Nasprotno pa bo mogla Madžarska v bodoče izvažati manj svojega žita, kakor ga je do te teritorialne revizije, ker je severna Transilvanija glede žitnega pridelka absolutno pasivna in mora žito, oziroma moko dobivati od drugod. Doslej jo je rz romunskih, odslej pa jo bo iz madžarskih ravnin. Veliko pridobitev pomenijo dalje za Madžarsko sevemotransilvanski rudniki. Tam So ležišča: zlata, svinca, cinka, boksita, pirita, bakra, pa tudi železa, živega srebra, vizmuta, molibdena, antimona, grafita, kakijevega fosfata in žvepla. Dalje so tam tudi premogovniki s črnim in rjavim premogom. Z železom se druži v veliki meri mangan; ponekod do 15 odstotkov. Zlata je dajala doslej Transilvanija okoli 5500 kilogramov na leto, vendar je del ležišč transilvanske zlate rude ostal še Romuniji. Premogovniki so pretežno v okolici Deja in doslej niso bili izkoriščani v polnem obsegu. Boksit leži večinoma v Bihorskem gorovju; zaloge cenijo na 21 milijonov ton. Ruda daje celo 55 do 60 odstotkov aluminija. Tudi del teh ležišč ostane še dalje Romuniji. Rudniki so bili doslej V domači romunski la6ti. Pirita je veliko na raznih mestih, ni ga pa nikjer v posebno velikih množinah. Ponekod je združen z bakrom ih zlatom, ki se pridobivata kot postranska produkta. Glavna nahajališča so pri Cluju in mestu Baia Mare. Obe okrožji pripadeta Madžarski, železna ruda, a le v manjših množinah, leži v bližini Cluja in Ordoheia. Severni del Transilvanije ima nekaj večjih, lepih in pomembnih mest, tako po kulturni tvornosti kakor po industriji in trgovini. Glavna so vsekakor Oradea Mare (Veliki Varadin, Nagy Varad, Gross-■vvardein), Cluj (Klausertburg), Bistrica (Bestercze, Bistritz), Mures Targul (Ma-ros Vasarheljr, Neumarkt) itd. V vseh teh in drugih, manjših mestih je močno razvita trgovina, katere velik del je v židov- TASS ob svoji petnajstletnici Pred kratkim je minulo 15 let, odkar je bila ustanovljena ena izmed največjih svetovnih poročevalskih agencij — TASS. Ob tej prililki so bili objavljeni tudi nekateri podatki o njeni službi. Telegrafska agencija Sovjetske zveze dobiva dnevno Okoli 650 pol mednarodnih Informacij in prevzema vesti rz 300 časnikov in časopisov. Za svetovno časopisje oddaja dnevno 350 pol informacij. Tujim listom pa daje povprečno 1400 pol vesti. skih rokah, saj živi v severni Transilvaniji skoraj 150.000 Židov, ki se bavijo več ali manj izključno samo s trgovino, industrijo in obrtjo. V teh mestih je razvita industrija: kovin, strojev, porcelana, lon-čevine, spirituoz, tkanin, lesnih izdelkov, mesnih in sadnih konserv itd. Kakor pri nas, se je tudi v Transilvaniji zlasti tekstilna industrija razvila do sedanjega obsega v povojnih letih. Njeni ustanovitelji so bili deloma domači Židje, deloma pa Čehi (sudetski Nemci) in Poljaki. Ako pregledamo ta bogastva, moramo ugotoviti, da bo Madžarska dobila poleg velikega ozemlja, obsegajočega skoraj tri naše Slovenije (Dravske banovine) tudi velike naravne zaklade, bogato industrijo in trgovino, kakor tudi močno razvito obrt, ki je doma posebno pri nemških Saksih in pri madžarskih Seklerjih. Romunija pa bo v enaki meri izgubila poleg 1,300.000 Romunov in njihovega avtohtonega ozemlja velika narodna bogastva. Težko pa bo Romunija prizadeta tudi v prometnem oziru, ker preseče v osrčje romunskega državnega ozemlja zabiti madžarski klin več glavnih železnic in cest, ki vežejo predvojno romunsko ozemlje s preostalo južno Transilvanijo in z romunskim Banatom. Treba bo torej preusmeriti v bodoče tudi promet med romunskim vzhodom in jugovzhodom. R. Rehar. Z denuncianti je treba obračunati Zagrebški »Jutairnji list« se v daljšem članku bavi z vprašanjem denunciantov, ki kot gosenice obžirajo zdravo narodno telo. Med drugim beremo: »V času vsake diktature denunciantstvo prav cvete, kajti diktatura ne zaupa nikomur. Poleg tega ji je treba čim več slučajev, na katerih bi pofcaizala prestrašenim državljanom, kako močna je.« Nato zagrebški list definira nekaj značilnih »tipov« denun-ciantstva in zaključuje: »S takimi tipi mora družba razčistiti. Potrebno jih je odkrivati, preganjati in ožigosati, kajti za narod predstavljajo naj večjo nevarnost s tem, da vzbujajo pri ljudeh prepričanje o brezuspešnosti in jalovosti boja proti pokvarjenosti in neomejenosti svoje moči. Obračun je potreben posebno tedaj, kadar so denuncianti na kakem vidnem položaju, ki pripada samo najbolj neoporečnim. —Kajti končno je to vendar opravilo, ki ga je enkrat treba končati. Tudi ljudstvo pravi: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!« V administracijo mora nov duh! »Napred« razglablja o predstoječih reformah v naši državi. Med drugim ugotavlja, da bi take reforme razširile vpliv države tudi na poprišča, kjer ga doslej ni imela ter ga ojačale. Pri- tem opozarja »Napred« na pomanjkljivosti administrativnega aparata in navaja tudi primere iz preteklosti: »V rokah take administracije se je skoraj vsako večje opravilo izpremenilo v afero. Izvedba agrarne reforme, od katere je zavjsela čast države in velika obljuba in za katero je imela država največja pooblastila, se je izvajala tako bedno, da so se pojavljale okrog nje afere na vseh straneh in celo vse do zakonodavnega telesa. Delo države pri gozdnih poslih je pokazalo pred 10. leti kot rezultat korupcijo na veliko ,ln malo, ki nima primera in navadno ropanje onega narodnega premoženja, ki ga je podedovala naša generacija od prejšnjih ter bi bila dolžna predati ga naslednjim. Sledile so nato nesrečne pogodbe pri gradnji železnic, žitni režim in vse, kar je povzročil, pa monopolizirani izvoz in pri tem privi-legiranje političnih ljudi — in še mnogo in mnogo afer in aferic. Vedno in pri vsakem novem delu je potrebno dobro vedeti, da je naš upravni aparat defekten in da bo pri takem aparatu vsako delo zgrešilo svoj cilj. Potemtakem je bilo potrebno vzporedno s pod-_ vzemanjem novih ukrepov premisliti tudi odnosno službo. način, kako se bodo izvedli in o aparatu, ki jih bo izvajal. Ni reforme, ki je ne bi mogel upropastiti sedanji administrativni aparat. Zato ni samo potrebna ta nova ureditev gospodarskih in socialnih odnosov, temveč tudi nov duh pri vodstvu javnih poslov, nov kriterij pri izbiranju državnih funkcionarjev, nov sistem resnične odgovornosti v javni službi.« Pomanjkljivosti hrvatske avtonomije »Hrvatski dnevnik« je prinesel uvodnik, kjer pravi med drugim: »Hrvatska javnost se ne more iznebiti misli, da bi pod neko slabo vlado, razpoloženo sovražno proti Hrvatom in Hrvatski, moglo priti tudi do tega, da bi bili na temelju predpisov zakona o zaščiti diržave poklicani pred državno sodišče v Beogradu tudi oni pripadniki Hrvatske, ki se po mišljenju hrvatske javnosti niso pregrešili niti proti interesom državne skupnosti niti proti pravicam hrvatskega naroda.« List opozarja, da je to dejstvo eden izmed nedostatkov hrvatske avtonomije, ki ga je treba izpopolniti. S tem ■bi »dobila hrvatska javnost tudi fonmel-no jamstvo, da se ne bo vršilo maščevanje tudi nad dobrimi pripadniki Hrvatske z izredno sodibo pred izrednim sodiščem, katerega sestava ni odvisna od bana Hrvatske.« nova uredba o vojaških DISCIPLINSKIH SODIŠČIH je predpisana in se znatno razlikuje od prejšnje. Uredba uvaja poleg oficirskega sodišča tudi vojaško disciplinsko sodišče za podčastnike. Taka sodišča se nahajajo pri komandi Beograda za podčastnike dotične oblasti. Vojaška disciplinska sodišča predvidevajo kazni odbitka rednih prejemkov od 1 meseca do 1 leta (25— 10% mesečne plače), zaustavljajo napredovanje za 1 do 3 leta, odvzemajo čin Mladi slovenski rod na Koroškem , Zadnji »Koroški Slovenec« prinaša dalj še razmotrivanje o treh slovenskih rodovih na Koroškem. Tvorijo jih očetje in matere Grafenauerjeve šole, možje in žene, dozorevajoče v povojnem dvajsetletju in mladina, rojena v zadnjem desetletju. O teh najmlajših pravi: Naša mladina, ki še pohaja v šole ali žc odrašča šolskim klopem, se vzbuja v času slovensko-kulturnega zatišja. Njen spomin ne beleži minule narodnostne bor be. Njena šole ne goji nikakih narodnostnih prvin, snivajočih v mladih srcih,; in ne nadaljuje družinske vzgoje v narodnem pogledu. Silovitost časa, v katerem zorijo zanamci iz otrok v mladeniče in mladenke, odkazuje slovenstvu le prav neznaten prostorček. Leta torej, ko je mlada duša odprta za dobro in plemenito misel, za- morejo miniti, ne da bi brla zanje izgovorjena misel, za katero so naši dedje in očetje krvaveli in ki polni naša srca z gorečim navdušenjem. Ta generacija so naši mlajši bratje in sestrice, morda že naši otroci. Mi nosimo odgovornost za njihov narodnostni čut in duhovni pogled Bodočnosti ne prerokujemo. Eno pa je sigurno, da jo bo soodločevala ideja nai-rodnosti, kajti le-ta ni plod miselnih blodenj,kakor je na primer liberalizem ali ka pitalizem, in ne sad nikakih pretiravanj, marveč sad večtisočletne človečanske kul ture. Narodnostno zadržanje naše mladine v bodočnosti nam bo torej v plačilo ali kazen, v plačilo za izvršeno dolžnost narodne vzgoje ali v kazen za zanemarjanje slovenske prosvete pri naši mladim Kultura Letošnje knjige »Mladinske Matice" Današnja doba je z vsemi svojimi bolezenskimi simptomi zelo neprikladna in nasprotna kakršnemu koli kulturnemu prizadevanju. Ovire se pojavljajo v vseh mogočih oblikah in često so nepremagljive. Tako se naša kulturna aktivnost in razgibanost počasi zastavlja, tu ali tam pa popolnoma zamre. Nekatere založbe so se podale v »zimsko spanje«, dokler se vojne neprilike na evropski politični pozomici ne poležejo ter razmere zopet urede. Druge jim bodo najbrže pod silo razmer sledile. Le naj-podjetnejše in najodpomejše bodo vztrajale na svojih kulturnih postojankah še naprej ter se kljub vsemu poizkušale zadržati na začrtanih smernicah in programih. Med temi poslednjimi bo vsekakor tudi »Mladinska matica«, ki predstavlja kvalitetno In kvantltetno vodilno založnico slovenskega beletrističnega čtiva za ljudskošolsko mladino. Delo »Mladinske matice« je zelo obsežno. Poleg »Našega roda« je letos obdarila svoje naročnike s tremi mladinskimi knjigami. To so Josipa Ribičiča: »Upornice«, Amošta Adamiča: »Ljudje v viharju« ter Pavla Kunaverja: »Zakladi sveta« Vse tri knjige so izbrane na podlagi obsežnega knjižnega natečaja s prav poseb- no skrbnim preudarkom ter s stremljenjem v mladini, poleg smisla za lepo iti koristno knjigo, zbuditi tudi resnično potrebo in zavest važnosti dela, narodnega čustvovanja in znanja. »Upornice« so dar nadvse plodnega mladinskega pisatelja in urednika »Našega roda« Josipa Ribičiča. Knjižico je bogato ilustrirala Marija Trčkova ter s svojimi slikami lepo dopolnila tekst. Knjiga je namenjena najmlajšim šolarčkom ter v slikoviti povestici nazorno prikazuje življenje v čebelnjaku. Vse čebele delajo za svojo zajednico, vse pridno nabirajo med za zimsko zalogo, da jih takrat lakota ne uniči. Nekaj mladic se upre. Naveličale so se dela, zato izženejo matico in njene zveste delavke. Doma se gostijo upornice z medico. Toda, ojoj, medice je zmanjkalo. Lakota nastaja. Upornicam se odpro oči. Spoznale so, da brez dela ni jela in ne življenja. Staro matico so prosile, da se povrne k njim in zopet je bilo veselo in prijetno ob skupnem delu vseh... Učencem v višjih oddelkih ljudske šole je namenjena vojna povest Amošta Adamiča »Ljudje v viharju«. Na zanimivi in zabavni način so opisani zadnji dnevi, svetovne vojne na Primorskem. Slovenski vojaki, ki so se morali pod nasilnimi, tujerodnimi oficirji boriti na strani Avstrije, so začeli čutiti, da se »nekaj dogaja«. Od začetka plašni so postajali vedno bolj junaški in odločni v svojih zahtevah po miru, pravici, svobodi in narodni neodvisnosti. Tudi ta knjiga je ilustrirana ter jo bodo naši dečki z veseljem prebirali. Poleg omenjenih dveh beletrističnih knjig je izšla kot tretja poučna reportaža Pavla Kunaverja »Zakladi sveta«. Bombaž, gijmi, čaj, dateljni, riž, oranže, kitajski fižol in še marsikaj drugega so dobrine, iz katerih se preko nešteto rok ustvarjajo obče koristne :n za sudobno, civilizirano življenje neobhodne potrebščine. Vse to je na prav preprosti, nazorni in prijetni način popisal avtor. Mladi-nf. mu bo sledila v daljne kraje, v Ameriko, Afriko, Azijo ter se tako nrmegrede in na zanimiv način seznanila s posebnostmi in prirodniml zakladi teh delov sveta. Knjiga je okrašena z mnogimi fotografijami. »Mladinska matica« je tako uspešno završita svoje letošnje poslanstvo. Prepričani smo, da nas bo v novein l^tu svojega poslanstva presenetila z novimi kvalitetnimi mladinskimi knjigami. -gu- Maribor Sokolske priprave za svečanost kraljevega rojstnega dne Vse priprave za slovesno proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. so v polnem teku. Predvsem se vrše priprave na veliki Štafeti Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki bo Sla iz vseh 25 sokolskih žup v Beograd, t. j. iz vseh predelov naše narodne države. Načelstvo Saveza SKJ je odredilo točno in podrobno, kako in koliko bo tekel vsak poedini tekač. Proge so 1 in sicer: proga I. za župe Maribor, Varaždin, Bjelovar, Osijek, Novi Sad, Petrovgrad — Beograd; proga II. za župe Kranj, Celje, Ljubljana, Novo mesto, Kar-lovac, Sušak, Zagreb, Banja Luka, Tuzla — Beograd; proga III. za župe Šibenik, Split, Mostar, Cetinje, Sarajevo, Užice — Beograd; proga IV za župe Skoplje, Niš, Kragujevac — Beograd, štafeta priteče v Beograd ob 13. uri na kraljev rojstni) dan. Beograjsko sokolstvo s saveznim starešinstvom na čelu bo štafeto pričakovalo na Terazijah. Po prihodu štafete pojde povorka z njo na Dvor, kjer bodo predali pozdravne adrese vseh 25 žup in tako izrazili^ čestitke in vdanostne izjave vsega jugosioVanskega sokolstva Nj. Vel. kralju ob njegovem rojstnem dnevu, ko stopa v leto svoje polnoletnosti in prevzemanja vladarskih dolžnosti. To bo doslej 4pIoh naj več j a prireditev te vrste v Jugoslaviji., Štafeta, ki ho odnesla iz Maribora uda-uostne čestitke in pozdrave Nj. Vol. kralju odide iz Maribora po navodilih sa-veznega načelstva v četrtek 5. sept., ob 5.26 uri (zjutraj) in mora prispeti na mejo naše župe pri Središču ob Dravi ob 9.45 uri. Naši tekači izročijo potem župno udanostno poslanico in pozdrave tekačem varaždinske sokolske župe. Besedilo spomenice : Ob dnevu tem, ko Vaše Veličanstvo prestopa v srečno leto polnoletja pošiljamo Vam petega septembra ob uri peti dvajset šest minut, Sokoli mejne župe Mariborske iz src sokolskih želje pfegoreče, da da Vsevišnji Vam spolniti nade, ki narod naš postavlja jih v Vas! Mi vsi, kar nas priseglo je zvestobo kraljevski hiši slavnih karadjordjev, pripravljeni smo zdaj in na vse veke, življenje svoje položiti V aar za varnost meje naše Kraljevine, kjer ravni jug prehaja v Alp lednike, ter verovati, da bodočnost naša le v Vaših rokah rasla bo v sijaju mogočne Jugoslavije edine, treh bratov večne ene Domovine. Sokolska župa Maribor Pred odhodom naše štafete iz Maribora se zbere ob 5. uri vse članstvo ter moški in ženski naraščaj in moška deca sokolskih društev Maribor-matice in Maribora III pred Nar. domom, kjer se bo v navzočnosti zastopnika saveznega načelstva tekačem izročil vdanostni pozdrav in čestitke Nj. Vel. kralju. Po nagovoru in izročitvi poslanice se bo članstvo postavilo v špalir ob cesti ter tako tudi ono izročilo pozdrave in čestitke svojemu ljubljenemu vladarju in starosti Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na Kralja Petra trgu jih pozdravi pa pripadništvo Sokola Maribor I. ter Studencev in na Teznem Pa pripadniki društva Sokola Maribor II. obrežja in iz Tezna. Pot bo vodila naše tekače po Tržaški cesti mimo Bazvanja in in Hoč ter nadalje preko Slivnice, Frama, Bač, Sv. Marjeto na Dr. polju, Ptuja, Ormoža in Središča do meje varaždinske sokolske župe z geslom „2ivel Kralj “ in „2ivela Jugoslavija". Edinice, ki nahajajo blizu proge so dolžne, da na primernem kraju izvedejo pol ure pred prihodom štafete zbor vsega jpripadništva. Edi-nična uprava pa je dolžna na tem zboru sodelovati v slavnostnem kroju s praporom ali državno zastavo. Na ta način sc bo tudi članstvo naše župe udeležilo slavnostnih priprav proslave na dan, ko stopa naš mladi kralj in starosta SKJ v leto svoje polnoletnosti. Razstava industrijskih in obrlfilSKiii izfleikcv. Posebne razstave: Turizem. Letala. Obramba pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Nasa vsakdanja prehrana. Cvetje, povrtnina. Perutnina, kunci. Ornitološka. Likovna umetnoct Vsak večer predstave »Totega teatra«. Vstopnice bodo žrebane za darila. Polovična voznina na železnici. Ne zamudite ogledati si velesejem! Draginja in šolske učne knjige Roditelji se že kar boje letošnjega pri četka pouka. Podražil se je ponvno papir, podražile so se skoraj vse šol. po. trebščine, prav nič se niso pocenile učne knjige, pri katerih visoki ceni naša bano. vina prvači napram ostalim banovinam. Letos rapidno rastoča draginja naših živi!, kuriv in oblačil spravlja že sedaj vse naše revne in srednje sloje v obupavanje. Ubogi pa roditelji, ki imajo po več otrok za šolo, osobito še srednjo šolo itd. Kljub temu ubupnemu stanju pa se že spet letos sliši o ne baš reko številnih spremembah novo predpisanih učnih knjig, zlasti še na srednjih šolah. Dovolj je primerov, da bi lahko dosedanje učne knjige bile uporabljive še za nadalje, a se zahteva druga, novo izdana učna knji- ga! Pod 30 din obsežnejše učne knjige sploh ni! Brat za bratom, sestra za sestro, znanec za znancem bi lahko prejšnjo učno knjigo rabil dalje! Imamo primere, da na istih učnih zavodih učitelji in profesorji istih strok zahtevajo različne učne knjige in ni dobro učencu ali dijaku, ki tej želji svojih gg. učiteljev in profesorjev ne utreže! Prizadeti roditelji zato apeliramo na šolska oblastva, upraviteljstva in ravnateljstva sedaj ob pričetku šol. leta, naj po možnosti dovolijo uporabo dosedanjih učnih knjig ter skušajo sploh v vsakem oziru upoštevati težke sedanje prilike in zahtevati čim manj in čim cenejše šolske potrebščine 1 v petek list ne izide, naprošamo cenj. oglaševalce, da oddajo velike in male oglase za sobotno številko „Večernika“ čim preje . . . Lep uspeh šahovskega mojstra Lešnika OD PARTIJ JE ZGUBIL ENO, DVE PA STA BILI REM1S Šahovski mojster Ivan Lešnik iz Beograda, ki je sedaj na turneji po Sloveniji, je sinoči odigra! v terasni dvorani hotela »Orel« simultanko z mariborskimi šahisti. Z njim se je tjomerilo 19 Mariborčanov, od teh je bilo 8 članov ŠK »Vidmar«, ki so nuditi mojstru precejšen odpor. Posebnost sinočnje sinniltanke je bil nastop gospe Lucije Pirčeve, ki je kot prva Mariborčanka stopila v šahovsko areno. Zanimivo šahovsko prireditev je otvo-ril s kratkim pozdravnim nagovorom urednik g. Ivan Grešak. Mojster Lešnik je 'pokazal izredno rutino, ki si jo je pridobil na neštetih simultankah, saj je v pičlih dveh urah dosegel od 19 partij 16 zamg, dva remija iti eti .poraz. Zgubil je proti Juriju Regoršku od šahovske sekcije SK Železničarja, remi s1! ra! pa je z gospo Lucijo Pirčevo in novinarjem Ivanom G r e š a k o m. Mojster Lešnik je lahko z dobljenim rezultatom na sinočnji simultanki vsekakor zadovoljen, zlasti še, ker je postavil ŠK »Vidmar« rutinirane šabiste v borbo. Poudariti je treba, da je bilo za simultanko veliko zanimanje, saj je borbo zasledovalo mnogo »kibicev«, ki so sinoči prišli vsekakor na svoj račun, zlasti pri deski dopisnika beograjske »Politike« g. Lazarja B r a-j i č a, ki je s svojo »drzno« igro skrbel za zabavo kibicev, in pa pri deski nestorja mariborskih šahistov krznarja g. Petra S e m k a, v katerem so naši šahisti odkrili novega šahovskega mecena. »Ta-tek« Lukeš Franjo in g. Peter Sem* ko sta po simultanki pogostila mojstra Lešnika in šahiste v restavraciji »Novi svet«. Lešnik odpotuje danes v Celje, kjer bo zvečer igral simultanko proti celjskim šahistom. š Reportaža vojnih dogodkov 1939/40 Odi Danziga do Pariza od sobote 7. septembra istočasno v obeh kinematografih Esplanade in Union Predprodaja vstopnic dnevno za vse predstavo od 9.—12, in od 14. ure daljo pri kinoblagajnah. 2. in 3. sept. v novih šolskih prostorih v Kopališka ul. 11. Redni pouk prične v četrtek 5. sept. m 2 leti in pol ječe za 23.000 din. Mali kazenski senat jc obsodil 29 letnega delavca Franca Strmška iz Podlehnika na 2 leti in pol ječo zaradi vlomov in tatvin. Posestniku Lorberju iz Maine jc odnesel 23. 300 din, za kar se bo moral pokorili za zamreženimi okni tukajšnje kaznilnice. m Tujski promet. Pretekli mesec jeobi skalo Maribor 1783 tujcev, in sicer 240 inozemcev ter 1515 naših državljanov. Med tujci je bilo 180 Nemcev, 15 Italijanov, 10 Cehov, 9 Madžarov, 7 Bolgarov, 3 Grki, po 2 Američana in Švicarja ter po 1 Poljak, Šved, Turek, Romun in Nizozemec. Nočnin je biio avgusta 3.911. slabe oči ? ... k diplom, optiku peteinu xn Službena proslava rojstnega dneva N'j. Vej. kralja Petra II. bo C. sept,!; svečanosti morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji in rez. vojni uradnikL Ob 3. uri bo v stolnici služba božja, kateri bodo prisostvovali vsi gg. rez. oficirji in rez. vojni uradniki. Obleka službena s; škornji in ešarpo. (Iz pisarne Mariborskega vojnega okruga). m N« kraljev rojstni dan v petek, 6. I. ra. se bodo vršila .bogoslužen j a v tule. stolni in meslno-župnijski cerkvi ob 8., v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob 9. in v evangeljski cerkvi ob 10w Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva v sobi st. 38/1., kjer bo razpoložena v ta namen vpisna knjiga. Vsi g. šefi in/ predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov in društev so vabljeni, da bogoslužju prisostvujejo. m Premeščeni sla meščanskošolski učiteljici Ada Hisli iz Maribora v Trbovlje in Mihaela Bertel-Krašovec od Sv. Lenarta v Maribor na I. dekliško meščansko ftoio. m Mestno kopališče je na praznik, 6. L m. zaprto. m Koncert • v parku. Drevi bo od 20.30 do 22. ure običajni koncert vojaške godbe v mestnem parku, čc bo vreme ugodno. m 15* pomožnih dclavcev (kopačev) potrebuje nujno Borza dela v Mariboru. Interesenti naj se javijo. m Vpisovanje na učitoljlšče bo v četrtek, 5. t. m. Maša 1» v ponedeljek, 9. t- n*., ob 9. Redni pouk začne 10. t. m. m Za prestop gimnazijskih abiturieutov v 5. letnik učilellfsč bo sprejetih 30 abilu-ricntov in 10 ablturientk. Prosilec ne sme biti poročen, ne starejši od 25 lot. Prošnje sprejema ravnateljstvo učiteljišča. m Brivnice in frizerski saloni bodo po banski odredbi 6 .t. m. na kraljevi rojstni' dan ve« dan zaprti, v četrtek 5. t. m1.;, pa odprti do 20. z opoldanskim odmorom.. jlu Na šoli Glasbene Matice se poučujejo vsa glasbila, solopetje, teorija, harmonija, orkestralno igranje in mladinsko petje. Poseben pripravljalni tečaj je namenjen otrokom ljudskih šol, ki nameravajo kasneje se učiti kakeg« glasbila. Vpisovanje bo Od 31. avgusta do 9. sepSembra 1940 * „Jadran-Nanos“. Drevi ob 8. v društvenih prostorih članski sestanek v zvezi s proslavo kraljevega rojstnega dne. — Odbor. * Gostilničarje in slavno občinstvo se obvešča, da se dobiva specialno tennio Laško pivo za isto ceno kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, holol „Orel“, Maribor. » Sokolsko društvo Maribor II -Pobrežje poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnosti kraljevega rojsLij;. dne. Zbirališče v četrtek zjutraj, ob pol 5. na letnem, zvečer ol> 20. pri krčsu na leL-nem in v petek ob 10. uri istotam za odhod v Maribor. * Ljubljanski velesejem je vse dni prav dobro obiskan. Razstave industrije in obr-ta kažejo po večini naše domače proizvode in so prav zaradi tega tembolj zanimive. Sploh je letos Ljubljanski velesejem bolj domač in slovenski kakor prejšnja leta. Prostori tvrdk so splošno zeio skrbno in okusno urejeni. Kupčije se razvijajo: ugodno. Prodano je bilo pohištvo, preproge .razni stroji, mlini,- komplelne kopalnice, Izdelki iz umetnega kamenja, radijski aparati, glasbila, keramični izdelki, galanterija in bižuterija, živila. Posebna razstave so zelo privlačne in stalno dobro obiskane. m Nočna lekarniška služba: od 31. avgusta do vključno 6. sept. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meli-ske ceste, tel. 25-32. Radio m Razne tatvine. Vdovi po žel. uradniku Mariji Cičevi iz Sodne ulice jo nekdo Iz stanovanja ukradel zlato ovraino verižico in zlato brošo. — Hišnici Štefki Kovačičevi z Meljske cesto jo neznanec ukradel iz omare 237 din gotovine. — Žepno uro jc neki žepar ukradel zidarskemnu delavcu Ferdinandu Sijancu iz 1,’oštclctove ulice. m Daviea v Slovenskih goricah. V okolici Sv. Andraža in Polenšaka razsaja da-vica, ki je terjala tudi že nekaj smrtnih žrtev. m Za dobavo riža iz Italije sc pripravljajo pogajanja; Monopol na uvoz riža bo dobil Prizad. Doslej Italija šc ni odgovorila, kedaj naj bi se la pogajanja pričela. m Grobišče na Gosposvetski cesti. Pri prekopavanju Gosposvetske ceste so delavci naleteli na kužno grobišče, kjer so pred desetletji pokopali Mariborčane, ki so umrli za kužnimi boleznimi. m Ker Jo po nesreči ustrelil mlado dekle, je bil 19 letni posestniški sin Ludvik G. iz Podloža obsojen na cn mesec zapora, pogojno za dve leti. Preiskava je dognala, da je mladenič ustrelit deklo po neprevidnosti. m Iludc opekline jc dobil po vsem telesu 19 letni trgovski pomočnik Alojz Maver, ki mu jc eksplodirala posoda z žvepleno kislino. Zdravi sc v tukajšnji bolnišnici. * PoverjenHtvo t! družen ja Jug. glasbenih avtorjev sc je preselilo iz dosedanjih prostorov v Kopališko ul. 11. (Glasb. Matica). • POZOR! Specialno temno Laško pivo po isti ceni kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske privovarne d. d. Laško, Im tel „Orel“i Maribor. KAJ VAM PRIPOROČAMO, DA POSLUŠATE JUTRI? Ljubljana: 13.02. veseli operetni zvoki s sodelovanjem Dragice Sokovo, Andreja Jarca, RO ter dirigenta D. M. sija n ca j 20. deset minut zabave, 20j3() .Crkvenič Marko poje argentinske popevke, pri klavirju Eilelz Rudolf; 22.15 RO. — Beograd: 13.15 koncert havajskega kvarteta; 17.15 RO; 21. narodne pesmi; 22. jugoslovanske kompozicijo izvaja Veliki RO; dirigent Solinski. — Zagreb: 20. bosanske sevdalinka na harmoniki; 20.15 moški Sekslet. —' Sofija: 19.50 zabavna glasba; 21.30 plesna glasba. — Praga: Beethovnova I. simfonija. Bratislava: 19.10 zabavni koncert. — Sot-tons: 18.20 dela Čajkovskega; 19.10 serenade. — Budimpešta: 22.10 plesna glasba; 23.25 glasba ciganskega orkestra. Vesti:' Ljubljana: 7.05, 12.30, 1-1., 19., 22. Beograd: 6.45, 13.30. 14/10, 19.10, 21.40,22.40. Kino * Grajski kino. Sanio do vključno sredo izboren francoski film „Prelom strasti'* Od četrtka dalje .,Ljudje iz varieteja'. * Union kfno. Do vključno petka senzacionalni velenapeti film ./življenje za kariero1' z Maurifce Chevalie-om. * Esplanade kino. Do vključno petka največji češki zgodovinski film „Hajduk Janfšek", Film slovanskega duha, dela in borbe. Državna razr. loterija DIN 40.000,-DIN 24.000.— DIN 20.000,— DIN 16.000.— DIN 12.000.— 14211 DIN 60.000.— 68890 DJN 50.000.— 10973 28828 713B8 8442 30152 63309 22688 71119 76582 98841 27134 31903 33429 56790 DIN 10.000.— 17557 20213 24.471 41747 59933 83514 DIN 8.000.— 9821 25151 34659 54966 55540 60791 71113 71965 75010 77927 79679 93158 DIN 6.000.— 10539 ,15561 10370 39018 45187 48207 50262 65028 78427 82092 86815 91251 92449 DIN 5.000.— 4943 9781 10884 21423 23461 364.40 46895 51318 54344 74572 91263 DIN 4.000.— 1770 9698 12953 13929 15607 18889 25127 32365 37654 51109 68769 70150 71066 79430 83563 95766 96543 97134 98352 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor* Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Pri na* kupljene srečke so dobile: Št. 71.388 50.000 din, 24471 10.000 din, 83.514 10.000 din, 93.158 8.000 dl«, 86.815 6.000 din, 46.855 5.000 dki. Zanimivosti Kako se šolajo nemški kolonizatorji Svetovna vojna je imela kot posledico tudi razpad nemškega kolonialnega gospostva. Vendar se je vršila kljub temu med Nemci močna propaganda za kolonije, posebno od časa, kar je prevzel oblast nemški narodni socializem. V to svrho je delovala med Nemci tudi posebna kolonialna zveza tkzv. Re;chs-kolonialbund. Posebno skrb so polagati vzgoji zadostnega števila sposobnih nemških kolonizatorjev in koloni/,atork', ki bi naj bili nosilci nemškega gospostva v kolonialnem imperiju, za katerega so vršili stalno propagando. Najzgovornejša dokaza nemških naporov v tej smeri, sta kolonialni šoli v Witzenhau-senu pri Kassefru in Reudsburgu v SclilesAvig-Holsteinu. Obe sta po svojem obsegu pravcati naselbini, opremiieni z vsem, ‘kar bi morali bodoči nemški kolonizatorji poznati in uporabljati. Šola v Witzcnhausemi je namenjena mladeničem in jih je pripravljala 33 pred svetovno vojno za nemške farane v kolonijah. Z dveletno znanstveno in enoletno praktično pripravo, so postali gojenci umni sadjarji in kmetovalci. Učni' predmeti: poljedelstvo, živinoreja, gojenje tobaka, mlekarstvo in vinogradništvo. Bodoči kolonialec se mora seznaniti natančno z lastnostmi tropske klime in tropskih tal. Pa tudi z mnogimi obrtmi, saj je farmer v tropih prepuščen popolnoma samemu sebi: s podkovan jem konj, popravljanjem poljskih vozov in motorjev, zidarstvom in mizarstvom itd. Šola ima prostorne predavalnice in učilnice, moderne prostore za internat in prostrana gospodarska poslopja. Posestvo obsega okrog 1000 juter zemlje, pekarne, sedlarsko delavnico, s troj a rn o, elektrarno, knjigarno itd. Podobno ureditev ima tudi šola v Reudsburgu, samo za dekleta, katera 'hoče vzgojiti za kolonizatorke. Učiti se morajo kuhe, vkuhavanja, peke in to ne v modemi kuhinji, temveč v primitivni, 'kot bi jim morala služiti kje v zapuščenem kraju Afrike. Zato se polaga mnogo pažnje pranju, šivanju, čiščenju in vzdrževanju hiše, vrtnarstvu, cvetličarstvu in podobno. Uče se tudi za silo popravljati, čevlje in mnogo drugih del, ki pr,-padajo navadno možem, celo ribištva in kovaštva, da bi se mogle v stiski znajti tudi same. Učiti pa se morajo sevsda tudi o negi bolnikov, o tropski higieni, jahati, streljati itd. Teoretični pouk obsega poleg jezikov domorodcev tudi trgovsko stroko. Obe šoli pričata, kako vneto pripravljajo Nemci organizatorje svojega kolonialnega imperija. •"V ' r ' mmmm k ' j#' .• 1 ; ■ \ :v ^ '• M.<;fig* '- s>v ** ? ,y ‘ . iv, Tttkote so zberejo letalski izvidniki po vrnitvi s poieta ter sporočaj« svoja opazovanja Odklej uporabljamo iepni robec? Medicinski strokovnjaki trdijo, da jei nahod toliko star kot človeštvo. Iz tega nekateri sklepajo, da je bil tudi žepni robec od nekdaj stalen del človeške garderobe. Vendar ni verjetno, da bi se pračlovek vsekaval v lepo nežno duhteče žepne rutice. Ce je žc dobil'nahod, je njegove posledice „ka-naliziral" gotovo z drugimi, prinritiv-nejšimi sredstvi. Vendar pa bodo točne ugotovitve, da je robec že dolgo spremljevalec človeškega nahoda, posebno pa naboda odličnejših slojev. Samo njegove oblike so bile nekdaj precej drugačne. Pa tudi po barvi in materialu so bili staroveški in srednjeveški robci precej različni od današnjih kvadratastih. Nekdaj so nosili v lorbah ali na vratu cele brisače in prte, kadar so dobili nahod ali če so kam potovali. Tako je bilo v Franciji, Angliji, Nemčiji in tudi drugod vse do 18. stol. Nosili so robce takih oblik, ki nikakor niso bili v skladu niti s tedanjo modo. Konec tej anarhiji v modi žepnih robčkov je naredil francoski kralj Ludvik XVI. malo pred revolucijo. Posebni kraljevi dekret je prepovedal nošenje žepnih robčkov, če niso skrojeni v kvadratasti obliki. Iniciativo za dekret je dala kraljica Marija Anloi-netta, ki je smatrala lake oblike za najlepše in naj praktične j še. Dekret je bil objavljen 2, jan. 1785. in pravi med drugim: „V Franciji se smejo izdelo- vati samo taki žepni robčki, ki merijo v širino in dolžino enako.“ Pravijo, da so se državljani upirali tudi tej kraljevi samovolji in nosili naprej tudi druge robčke. Šele stroge kazni so uvedle monopol štirioglatih robčkov tudi v resnici v življenje. Danes sicer ta oblika še vedno prevladuje v mod-■nem svetu, vendar bi natančna stati- stika predmetov, s katerimi si briše človeštvo po širnem svetu nosove, še dandanašnji bila verjetno dokaj pestra. Če bi kdo raztegnil dekret francoskega monarha danes na ves svet, bi sc dale terjati precej hude kazni. Kak bi pa bil uspeh teli terjatev, pa naj razglabljajo finančniki, ki so pozvani skrbeti za nove vire. kadar so blagajne prazne. Solze bolniške strežnice - smrt mikrobom V Chicagu so postali zdravniki pozorni na zanimiv slučaj, ki sc je pripetil neki bolniški strežnici. Slednja je namreč nenadoma zajokala in so ji pri tein psdle solze tudi v epruveto z mikrobi. Posledica tega je bila, da je precej mikrob poginilo. Sedaj učenjaki tuhtajo, kakšne mikrobom smrtno nevarne snovi se pretakajo v solzah in če se to ne bi dalo kako izkoristiti za napredek higiene, šaljivci pa sklepajo, da je moralo biti krivo pretakanje strežajkinih solz grenko ljubezensko razočaranje, kajti edino to lahko izločuje tako grenke solze, Ja uničujejo celo najtrdovratnejše mikrobe. Po njihovem mnenju bi torej bila uporabljiva samo ta vrsta solz. Dalmatinci in Črnogorci za veliko lužo Najboljši centerhalf Avstralije je siromašni pastir iz Cnnnice v črni ;ori, ki je po svetovni vojni odšel preko velike luže iskat srečo. Na severnoameriškem kon- Med ruševinami zaostali francoski lunk Najslavnejši kirurg Argentinije s svetovnim slovesom, dr. Ivaniševič, je rodom iz Donjega Kraja pri Cetinju. Najbolj zna ni zobozdravnik v Buenos Airesu je Dalmatinec dr. Puljevič. Našemu rojaku inž. Sulčiču je poverjena gradnja največjega športnega stadiona v istem velemestu. Celo brivec, ki brije predsednika argentin ske republike Ortiza, je Jugoslovan Veša Došin. Njegov salon zaposluje nad 100 pomočnikov. SladoSed iz bombaža V Texasu je neki sladoledar prišel na misel, da bi sc dal bombaž uporabili tudi za izdelovanje sladoleda. Sladoled iz bombaža je krasne zlate barve in po pripovedovanju listih, ki so ga poskusili, prav nič ne zaostaja za drugim sladoledom. Je zelo okusen in vsebuje mnogo vitaminov B, in Bo, kar mu daje prednost pred drugimi vrstami sladoleda. Glavna sestavina tega sladoleda je moka iz bombaževega semena, ki vsebuje 51 odsl. proteina. Bazen lega uporablja sladoledar za izdelovanje bombažnega sladoleda tudi maslo, mleko in sladkor. Kako meša le seslavi-ne. je njegova tajnost. Dvorni običaji... Neki odličen angleški potnik, ki je imel že večkrat priliko zaiti na kraljevski dvor v Buekinghamu, je bil pozvan ob priliki nekega svojega potovanja v Ameriko tudi na kosilo k predsedniku Caivimi Coolid-geu. Kosilo je končalo v najlepšem redu, prinesli so že kavo. Angleški potnik 7. z?-čudenjem opazi, da vliva predsednik kavo iz skodelice na podstavek. Kot vzoren potnik si takoj prikliče v spomin pregovor: druge dežele, drugi običaji. Žc iz Buckinghama navajen, da je pazil na dvorne običaje s posnemanjem kraljevega obnašanja, .začne posnemati tudi predsednika. Tudi on izlije kavo na podstavek. še z večjim začudenjem opazuje, da vliva Coolidge na podstavek tudi mleko, vsipava sladkor in nato vse to z žlico pomeša. In vse na podstavku. Gost -.proti posnema predsednika. In končno predsednik postavi podstavek na tla pied svojega psa, ki mu je ves čas kosila ležal pri nogah ... Kitafska,zakonska ptica1 Srečen zakon označujejo Kitajci z »zve zo ptice hiyoku«. Ta ptica je sestavljena iz dveh polovic, in sicer je ena polovica samec, druga samica. Ker ima vsaka polovica po eno krilo, lahko hiyoku leti samo, če obe polovici složno delujeta. Zato je ta ptica simbol zakonske sreče pri Kitajcih, ker morata mož in žena skupno in složno delati, če hočeta doseči v zakoni blagostanje. Veliko uslugo boste naredili državi, če boste namesto velikih zgradb dvigali duše svojih sodržavljanov. Bolje te namreč, da se stisnejo ljudje velikih duš v majhna poslopja, kot pa da se nizkotne duše skrivajo po visokih palačah. — (Epiktet) tinentu, na katerem živijo predstavniki vseh ras in potomci najmočnejših narodov, velja za najmočnejšega človeka Marin Plještina iz Dalmacije, ki je močnejši od toliko opevanega Bufala Bila ali gusarja Kida, o katerem celo pri nas več vedo, kakor pa o svojem rojaku Plještini. — Glej ga, malčka. Spi in naju niti ne sliši, da sva tu. Življenje in smrt pretendenta na francoski prestol Koncem avgusta je umrl v Larachu v Maroku pretendent na francoski prestol, vojvoda Guiški. Jean, duc de Guise, je bil rojen 4. septembra 1874. v Parizu kot sin vojvode Chartreskega, brata tedanjega grofa Filipa Pariškega. Sin grofa Pariškega je bil Filip Orleanski, ki je bil po očetovi smrti 1894. pretendent na prestol stare francoske vladarske hiše, oziroma njene še žive orleanske linije, ki je po izumrli kraljevski liniji od 1. 1883. pretendirala na prestol. Filip Pariški je umrl 28. marca 1926. brez otrok v Palermu in je postal za njim dedič zahtev bourbonske, hiše pravkar umrli vojvoda Gujfjki. Slednji se je pred tem ponujal v francosko vojaško službo in bil odbit, nato pa je služil tudi v danski vojski, živel je pa večinoma na gradu Nouvion en Thierache v departe-mentu Aisne. imel je tudi veleposestvo v Maroku ih sicer pri Larachu. Ob izbruhu vojne se je javil v vojaško službo v Parizu. Bil je sicer odbit, toda poverjena mu je bila diplomatska misija pri njegovem bratrancu kralju Ferdinandu v Sofiji. Pozneje je dobil nalogo, da opremi neko vojaško bolnišnico v bližini fronte. Bil je zato celo pohvaljen v dnevni zapovedi armade. Po smrti bratranca Filipa je proglasil v posebni proklamaciji svoje zahteve do vseh pravic bivše vladarske hiše. Tudi v novejšem času je poizkušal ob rasnih prilikah opozoriti nase in zasesti spet francoski kraljevski prestol. V te namene so člani bourbonske družine pokazali tudi zanimiv smisel za svobodne metode bojnih sredstev. Aprila 1932. se je vršil v Angliji kongres vseh članov bourbonske družine, ki je ustvaril ne samo zanimiv, temveč tudi finančno močan trust. Mnogo milijonov je štelo tako zloženo premoženje Bourbonov, zloženo v enotno organiziran finančni konzorcij. Vojvoda Jean Guiški ie postal njegov predsednik. V dobi pariških nemirov 1934. je izdal vojvoda v »Action Fran?aise« poseben poziv francoskemu ljudstvu »vseh strank in vseh svetovnih nazorov-,, da zapusti republikansko vladavino in gospodarjenje strank in se oprime spet tisočletne francoske monarhije. Zaradi tega manifesta mu je hotela belgijska vlada odtegniti dovoljenje za bivanje. Vendar je končno smel ostati v Belgiji.. Pozneje je poizkuša! voditi propagando za bour-bonsko hišo s pomočjo svojega sina, grofa Henrika Pariškega. Sličen manifest kot 1934. je skušal obelodaniti tudi koncem novembra 1937. na zborovanju francoskih rojalistov na gradu Barthelmi pri Ženevi. Zato se je hotel poslužiti sina. To pa je preprečila policija in je moral grof Pariški tudi zapustiti Švico. Vojvoda Guiški, ki bi bil danes star ravno 66 let, je bil poročen s sestrično princeso Izabelo Francosko. Njegov leta 1908. rojeni sin Henrik Pariški se je 1931. poročil v Palermu s princeso Bourbon-sko-Orleansko in Braganško. Ima še tri starejše sestre. Noviie V boju za košček zemlje Uslužbenci veleposestva grofice Zichy so nam poslali daljše pismo o svojem položaju. V njem razlagajo dolg in ežak boj, ki so ga vodili za košček lastne grade in s tem v zvezi za odpravo super-maksimuma beltinske grofice. Opisujejo izigravanje, ki so ga bili deležni tudi v narodni državi. Zato so se 1. 1937. odločili, da bodo prosili za dodelitev zemlje tudi kljub mnogim obljubam od veleposestniške strani. Prošnjo na kmetijsko ministrstvo je podpisalo tedaj 29 družin. Nekateri so v nadaljnjem boju omahnili in postali neodločni, radi pritiska, ki se je na njih vršil. Trije med njimi so ostali z družinami vred zaradi tega na cesti. Končno je tudi ministrstvo zadevo rešilo s svojo odločbo, da se supermaksimum ukine. 6. avg. je prispela na veleposestvo tudi komisija, katera si je ogledala ves kompleks zemlje, popisala uslužbence in interesente iz v poštev prihajajočih občin. Vsak uslužbenec ima pravico do 9 oralov zemlje in do stavbišča, kot je bilo vzeto za merilo tudi pri prejšnjih delitvah. Nato uslužbenci opozarjajo, da čujejo od strani, ki ji delitev ni povšeči, čudna prišepetavanja. Zatrjujejo jim, da ne bodo prejeli tega, kar pričakujejo. Čudijo se, da to vršijo tudi javni uslužbenci in ljudje, ki tega že kot zavedni Slovenci ne bi smeli. Svoje pismo končujejo: Pravico imamo do življenja in sicer do poštenega, človeka dostojnega življenja. Ko nam bodo to kratili, bodo izvedeli tudi naš odločen odgovor! Izprememba uredbe o minimalnih mezdah Izpremembo uredbe o minimalnih mezdah pripravljajo v ministrstvu socialne politike in ljudskega zdravja v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se bodo minimalne mezde v državi dvignile na 2—3 din na uro, sicer pa ostanejo v glavnem v veljavi določila uredbe iz 1. 1937. Ker lahko tudi bani minimalne mezde znižajo oziroma zvišajo za 10%, odnosno 50%, je pričakovati, da se bo ponekod minimalna mezda za nekvalificirano delavstvo dvignila do 4.50 din na uro. Predlog ministrstva je prav za prav kompromisni predlog, ker so delavske organizacije zahtevale večje zvišanje. Spomenik vojnim žrtvam v Crenšovcih Črensovsko Prosvetno društvo je postavilo na travniku blizu cerkve, ki pa je zdaj preurejen v nekakšen park, 4 m visok spomenik, kjer so vklesana imena 122 mož, padlih v svetovni vojni iz črensovske fare. Na vrhu drži angel umirajočega vojaka. Po maši je predsednik pripravljalnega odbora g. 2 e r d i n pozdravil zastopnike raznih društev, predvsem zastopnika ministra vojske in mornarice, g. Pavloviča, peš. majorja. Potem je predal besedo glavnemu govorniku g. dr. M e š k u, bogoslovnemu profesorju, ki je govoril o žrtvah, »katere je poklicala domovina in zvesti njeni postavi so šli umirat«. Povedal je, da so ti »učitelji svobode in pravice«. In ta sku pen, naj bo pomnik mladini, ki »imej vedno ljubezen do domovine brez godrnjanja, zabavljanja, hujskanja; bodi molčeča, poslušna in vedno pripravljena na žrtve«. Nato se je tožno razlegalo: »Oj Doberdob ..., kjer smo kri prelivali za svobodo ...« Višja gostinska šola v Beogradu Znano je, da je v naši državi veliko pomanjkanje strokovno šolanih in izobraženih gostiteljev. Našim tujskopromctnim centrom primanjkuje dobro gostinsko osebje in gostinsko strokovno vodstvo, ravno tako kakor jim nedostajajo sami gostinski objekti odnosno sodobno grajeni hoteli in gostinski obrati. Zato je za naše gostinstvo in sploh za naš tujski promet največje važnosti višja gostinska šola v Beogradu, ki je pod nadzorstvom uprave za turizem pristojnega ministrstva za trgovino in industrijo. Za! je ta šola pri nas še premalo znana; bilo bi potrebno, da se naša javnost bolj opzanima za to šolo in da posvetijo interesirani krogi večjo pozornost vprašanju primerne strokovne izobrazbe gostiteljev, ki bodo imeli v svojem sicer težkem poklicu s potrebno strokovno izobrazbo lepo bodočnost. Višja gostinska šola v Beogradu se nahaja'v lastnem poslopju in ima sodobno urejene učne prostore. Naloga višje gostinske šole je, da nudi učencem poleg splošne tudi strokovno teoretično in praktično izobrazbo, ki jih naj usposobi za višje položaje pri upravljanju, pa tudi za samostojno vodstvo gostinskih podjetij: hotelov, penzionov, restavracij, kavarn, gostiln itd. Višja gostinska šola ima pripravni razred in dva razreda, tako da traja šola dve leti, odnosno Sergiusz Piasecki tri leta. Med pripravnim razredom in med prvim razredom ter med prvim in drugim razredom je za obiskovalce šole predpisana obvezna trimesečna ferijalna praksa. Šola je pod strokovnim vodstvom, poučujejo srednješolski profesorji in priznani gostinski strokovnjaki. Učni načrt šole je bogat in izredno zanimiv, obenem pa zelo praktičen. Šola ima tudi svoj lastni, lepo urejeni internat ter so tudt v splošnem pogoji za obisk šole izredno ugodni. Vpisovanje v višjo gostinsko šolo v Beogradu Se bo vršilo letos izjemoma šele 1. novembra, pouk pa začenja 5. novembra; število učencev je omejeno. Podrobnejša pojasnila o višji gostinski šoli v Beogradu in prospekte prejmejo interesenti pri Tuj-skoprometnih zvezah. n Športni stadion je pogorel do polovice v Karlovcu. Sodijo, da je požar nastal zaradi malomarnosti športnikov. Škoda je cenjena na preko pol milijona dinarjev. n Zaradi brezvestne špekulacije je bil obsojen pred sarajevskim sodiščem trgovec Milan Corovid na mesec dni zapora in 50.000 dia denarne kazni, ker nekemu kupcu ni hotel prodati moke, čeprav je imel v skladišču 5.100 kg. Vso zalogo so mu zaplenili. Dva požara V ponedeljek zvečer je izbruhnil pri Sp. Lovcu v Preseki pri Središču ob Dravi požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in napravil okoli 30.000 din škode. Živino so v zadnjem trenutku rešili. — Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Središča, Ormoža, Stanetinec ih Grab. Na doslej nepojasnjen način je izbruhnil požar v skladišču oglja, drv in sena v Kropi. Plameni so zajeli okoli 8000 kg sena, nad 5000 kg kovaškega oglja, okoli 300 butar ter 400 kub. metrov bukovih drv. Ker ni bilo vetra, je gasilcem uspelo, da so rešili pred požarno katastrofo znaten del Krope, ki bi sicer gotovo postala žrtev ognjenih zubljev. Zavarovalnina je baje malenkostna ter bodo vso škodo nosili lastniki sami. n. Raztopino kamene sode je izpila Subo-tičanka Elizabeta Dani, ker še je nekaj sporekla s svojim ljubimcem. SREČA PROFESORJA - RIBICA Pri Sremskih Karlovcih se je mudil na počitnicah profesor Radovan Prosenc ter si je preganjal dolgčas z ribolovom. Te dni je imel izredno srečo. Ko je ribaril v čolnu, s katerim se je vozil vzdolž reke. je začutil hipoma močno trzanje vrvi, na kateri je imel trnek. Takoj je vedel, da se je ujela velika riba. S pomočjo ribičev in splavarjev je po dolgotrajnem naporu spravil na suho 68 kg težkega soma. Najbolj so pa bili začudeni, ko so ga razparali. V drobovini so našli star grški zlatnik, ki ima veliko numizmatično vrednost. n V ministrstvu trgovine in industrije je bila konferenca predstavnikov zainteresiranih ministrov in zastopnikov domače industrije, ki je bila sklicana v zvezi z uredbo o omejitvi uporabe gumija v industriji. Konferenca je prišla do zaključka, da ni možnosti, da bi se zopet dovolilo izdelovanje zabranjenih predmetov iz gumija, nego da bo eventualno _ celo treba razširiti zabrano uporabe gumija na nekatere druge predmete, ki v dosedanji uredbi niso bili upoštevani. . n Krematorij za zažiganje poginulih m ubitih živali bodo zgradili v Sremski Mitroviči v interesu javne higiene. n Tolpa vlomilcev je vlomila v upravo banovinske bolnišnice v Pakracu. Ko so hoteli skozi okno spravili veliko blagajno na voz, se je prebudila neka bolničarka ter poklicala upravnika in drugo ošebje. Vlomilci so pobegnili. n Radijsko postajo s 120 kilovati energije bo dobil v kratkem času Zagreb. Nova postaja bo naijačja v jugovzhodni Evropi, dosedanja je imela vsega 0.75 kivovar lov energije. , .. n Sneg je zapade! v mnogih pokrajinah južne Srbije, pa tudi sicer je nastopilo precej hladno m vetrovno deževno vreme. n Veliko Magajno so nedavno odnesli vlomilci iz avtobusnega podjetja Djuka-novič v Bijeljini s 40.000 din. Sedaj so se izdali, ko je eden izmed njih hotel prodati blagajno za staro železo. n Veliki gozdni požar je izbruhnil v okolici Orebiča. Ker ga doslej niso mogli lokalizirati ter se širi vedno dalje, so sc vaščani iz sosednjih vasi pričeli preseljevati v Orebič. n Devet delavcev Je zasula streha nove cerkvene zgradbe v Zagrebu na Selški cesti, ko so bili zaposleni na odrih. Stanje nekaterih je jako težko. Vzrok nesreče bodo ugotovile oblasti. Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu * LJUBLJENEC ZVEZD 00 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Z namilendmi rokami si otira obraz in vrat. Po prstih se kradem k njej. Z vodo si splakuje milnico. Pograbim jo okoli pasu in dvignem kvišku. Zavpila je in se mi iztrgala iz rok. Skleda je padla na tla, da se je voda razlila po sobi. Roko stisne na srce in pravi: — Kako si me prestrašil. Odkod prihajaš? — S Poljske ... Blggo sem prinesel. Obiskati sem te hotel. Prišel sem s tovariši. — Koliko jih je? — Dva. Lena se otira z brisačo, smeji se in mi odgovarja na nešteta vprašanja. — Ali si sedaj vama? — Popolnoma... Mirujejo... Gotovo so se prepričali, da sem skrivališče opustila. — Toda moje blago boš prodala? — Kaj bi vsega zate ne storila? Ali me nisi pozabil? Pridi, da se pozdraviva! Brisačo je zagnala ia mizo in me tesno objela. Po milu diši. Za roko me pelje k mizi. — Toda fantje me čakajo! — ji pravim, — Kar naj nekoliko počakajo! Jaz sem nate delj čakala... A se nisem dal pregovoriti, šel sem v gozd in pripeljal v hišo oba tovariša. Lena se je medtem oblekla. Peljala nas je v malo izbo, kjer smo prejšnje čase polnili nahrbtnike in zlagali blago. Tudi sedaj smo najprej razložili blago, ga prešteli in uredili. — Bombinička, kdaj nam boste utegnila prodati tole blago? — je vprašal Krisa. — Ali se vam mudi? — Da, a tudi denar potrebujemo! —In kako želite: naj prodam za zlato ali za dolarje? Ali ga hočete zamenjati za kože? — Prodaj ga za dolarje! —če hočete, da ga na ta način prodam, utegnem to storiti šele jutri zvečer. Prenočiti boste morali pri meni. — Pa nas ne zajamejo? — Ne; kako naj bi vendar izvedeli, da ste pri meni? — Kaj pa takrat z Vladom? — Takrat? Takrat so prežali na vas. Štiri dni so vas čakali. Dan smo prebili na podstrešju, odkoder smo skozi lino videli na vse strani, ter bi mogli v skrajnem slučaju tudi pobegniti. Lena je odšla v Minsk. Zvečer pa je pet deklet odneslo blago. Krisa in Hrobar sta tudi zvečer ostala na podstrešju, dočim sem bil jaz v sobi pri Leni. Za gostovanjem slovenskih književnikov v Zagrebu sledi sedaj kolektivna razstava skupine slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov. Razstava bo odprta od 8. septembra do konca meseca. Vrši se v Domu likovnih umetnosti na trgu kralja Petra. Razstavljenih bo 150 slik in 45 plastik. Razstavljajo: Zoran Mušič, Maksim Sedej, Stane Kregar, France Pavlovec, Zoran Didek, Marij Pregelj, France Mihelič, Evgen Sajovec in kiparji Niko Pirnat, Zdenko Kalin ter Karel Putrih. Danes se že lahko vrnemo! — sem rekel Leni. — Blago so dekleta odnesla, ti pa imaš denair... To je Leno razjezilo. — Zakaj neki tako hitiš? Več ko leto dni se nisva videla, in ti tako neznansko hitiš. Ali imaš kaj doma? Mar ne? — Nimam. — No, potem poideš jutri. Vsega denarja še nisem dobila. Ostanek mi prinesejo šele jutri. Židov ne moreš kair tako stisniti ob steno, to veš... — Da. — Torej vidiš. Jaz vendar vselej najbolje uredim... Krisa in Hrobar sta spaila na podstrešju, jaz pa pri Leni. Zjutraj je odšla Lena navsezgodaj v mesto. Popoldne se je vrnila. Preračunala je vrednost blaga ter na mizplača dva tisoč devet sto petdeset dolarjev. Vrnil sem ji dve stopetdeset dolarjev in dejal: — To je za tvoje delo in stroške... Ona pa se je veselo zasmejala: — Ko si dober zame!... Toda daj mi iz svojega, ne iz skupnega! — Prav, — sem rekel. — Dam ti polovico tega, kar pripade meoj, če pa 1k>-češ, ti dam tudi vse. Dovolj imam denarja! Lena pomembno prikima z glavo: — Glejte ga: zastaven bogataš! Toda nikar zame ne skrbi! Meni dajo Židje določene procente. Kar sem vam dala, to je že čisto z vsemi odbitki..« če pa Nadejamo se, da bodo slovenski umetniki naleteli v Zagrebu na dober sprejem ter da bo njihova razstava pripomogla k še tesnejšemu slovensko-hrvatskemu kulturnemu sodelovanju, ki je bilo dolgo časa zanemarjano v obojestransko škodo. Imena razstav-ljalcev so znana že iz mnogih uspelih razstav in imajo razstavljalci za seboj že lepe uspehe. Mnogi med njimi so tudi v Zagrebu študirali ter so tako še tesneje povezani a hrvatsko kulturo. hočete vzeti za dolarje kože, boste še več zaslužili... — Dovolj nam je tudi ta zaslužek! — je dejal Krisa. — Ni dobro, če se človek preveč upeha! Razdelili smo si denar. Po obilni večerji smo se poslovili ter krenili na pot čez mejo. — Če boš imel še kaj blaga, bar pridi! —1mi je rekla Lena. — Trajnega skrivališča sedaj sicer nimam več, toda tebi bom vselej prodala blago, ki ga boš prinesel. * Noč je bila topla. Brez nahrbtnikov smo jo naglo ubirali čez polja in travnike, hoste, neprestano proti zapadu. Tja, kamor pada od vzhoda proti zapadu Veliki voz. Razgreti smo. Dobro oboroženi. Precej denarja imamo. In upanje, da si ga še pridobimo... Toda zakaj vse to? Saj denarja vendar ne potrebujem?... Z vsaiko rečjo sem zadovoljen... * Sredi maja. Krisa je v mestu, kjer poizveduje ali pojde v kratkem čez mejo kako krdelo novačkov. Hrobar vse dni prespi na podstrešju. Jaz pa se potikam po poljih in gozdovih. Včasih grem precej daleč. Saj ne vem, kaj me žene! Ne, tega ne morem razumeti!... Hrepenenje? Toda po kom? Vsega imam dovolj, jesti in piti, in še dva zvesta tovariša..» CDsUcO Ljubljanska univerza v Številkah Iz,,,Statističnega letopisa mesta Ljubljane za leto 1939“, ki ga je skrbno seslavil mestni statistični urad pod vodstvom univ. docenta dr. Vogelnika, smo podali čitateljcm „Večernika‘‘ že marsikatero zanimivo poglavje. Gotovo bo zanimalo tudi malo statistike o ljubljanski univerzi, ki nam pokazuje razvoj tega najvišjega slovenskega učnega zavoda. Letopis podaja splošen pregled o kadru tako profesorjev kakor slušateljev preko deset let. Kar zadeva status profesorjev, se ni dosti spremenil, pač pa se je znatno pomnožilo število pomožnega učnega osebja, tako da je univerza v lanskem študijskem letu imela 178 učnih moči (nasproti 130 leta 1929), od teh 7 ženskih, in sicer: 53 rednih, 17 izrednih profesorjev, 15' univ. docentov, 13 privatnih docentov, 2-1 asistentov, 51 honorarnih učiteljev in 6 lektorjev. Slušateljev je imela ljubljanska univerza lani 1965 (1596 moških, 369 ženskih), leta 1929 jih je imela šele 1150. Torej precejšen porast, dasi je slušateljstvo v tem desetletju precej flukluiralo. Tako je na primer J. 1933 bilo na univerzi 1945 slušateljev (torej le za 20 manj od lani), leta 1935 pa je padlo število na 1781. Po rojstvu oziroma domovin-stvu je bilo od lanskih slušateljev 1769 iz Slovenije, 109 iz drugih krajev Jugoslavije, tujcev pa 49 Bolgarov, 2 Cehoslovaka, 22 Italijanov, 3 Rusi, ostalih 10 pa iz drugih dežel, ki jih statistika ne navaja. Če si ogledamo posamezne fakultete, je številčno najmočnejša pravna fakulteta: 678 slušateljev (572 moških, 106 ženskih). Ta fakulteta, ki je štela pred desetimi leti 369 slušateljev, kaže od leta do leta stalen po- rast. Na drugem mestu je tehniška fakulteta s 500 slušatelji v lanskem letu, dasi je to nazadek proti letu 1929, ko jih je šlela 522. Sploh kaže tfoisk te fakultete precejšnje razlike: največ slušateljev je imela leta 1933 to je 583. Filozofska fakulteta je štela lani 120 slušateljev (med temi 198 žensk), teološka 195, medicinska pa 172 (10 žensk). Letopis podaja tudi pregled o doktorskih promocijah v dobi od leta 1926 do 1939, ki jih je bilo vsega skupaj 319 in io na pravni fakulteti 233, na filozofski 50. na teološki 19, na tehnični pa 17. Inženirskih diplom je bilo v lem razdobju podeljenih 553. Na nepopolni medicinski fakulteti naravno še ni moglo biti doktorskih promocij; položilo pa je v lanskem študijskem letu 67 kandidatov I. rigoroz. Offa b® d©v@ij Čim bolj se bliža nova oljarska sezona, lem bolj se kaže, da bo letošnji pridelek oljaric odličen. Pri sončnicah pričakujemo tak pridelek, ki bo samo velikim tvornicam dal okoli 2000 vagonov, kar prekaša naše potrebe olja, ki jih cenijo na 1600 do 1700 vagonov. Poleg tega se računa, da bomo letos dobili najmanj 500 do 600 vagonov bučnih koščic. Iz tega je razvidno, da bomo imeli dovolj jedilnega olja. SMRT NA ŽELEZNIŠKI PROGI Na železniški progi med postajama Sava in Mošenik je našel železniški obhod-nik vsega v krvi 45 letnega Avguština Gašparja, žagarja na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Preiskava je dognala, da se je pokojni hotel pozno ponoči vrniti po bližnjici ob progi domov. Ko je prišel na progo je pridrvel vlak, lokomotiva ga je na mestu ubila. Gašpar zapušča ženo in pet majhnih otrok. Celje Sokolska proslava Sokolsko društvo Celje-matica bo proslavilo rostui dan Nj. Vel. kralja Petra II. v četrtek, 5. sept., ob pol 20. bo na dvorišču mestne osnovne šote slavnostni zbor. Na slavnostnem zboru bosta dve godbeni točki, pozdrav državni zastavi in slavnostni govor. Sokol Celje-matica sc bo udeležil odkritja spomenika Vit. kralju v Ljubljani C. scpl. korporativno s praporom. Zbor članov in članic v kroju, narodnih nošah in civilu t>o pred kolodvorom pol ure pred odhodom jutranjega vlaka oziroma pred odhodom posebnega vlaka, če bo vozil. Bratje in sestre si naj kupijo legitimacije pri „Putniku“ in si ludi sami preskrbijo vozovnice. Kdor izmed bratov in sester ne bo mogel v Ljubljano, se naj udeleži slavnostne- službe božje, kdor ima kroj, v kroju. kraljevega rojstnega dne Sokolski društvi Celje-malica in Sokol Celje 1 bosta tudi slovesno proslavili kraljev rojstni dan. Zc danes dopoldne ob 10. je krenila sokolska štafeta izpred celjskega Narodnega doma, ki je ponesla poslanico Nj. Vel. kralju Petru. Poslanico bo v Krašnji predala tekaču ljubljanske Sokolske župe. Na predvečer bo zbor celjskega sokolstva na dvorišču mestne osnovne šole. Istočasno prižgeta obe sokolski društvi kresove: SoKol-matica na Hribu sv. Jožefa, Sokol I. parna Golovcu. Slavnost bodo povzdignili streli iz topičev. Sokolstvo iz Celja se udeleži s praporom slavnosti odkritja spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani. Odhod z jutranjim vlakom tj. sept. Sokoli pa, ki ostanejo doma, sc naj v krojili udeleže svečanih služb božjih. ?< c Občni zbor Sokolskega društva Celje- matica lx>- v sredo, 18. t. m., ob 20. v dvorani Narod, doma z običajnim dnevnim redom. Pred občnim zborom bo še poseben članski sestanek, ki bo razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo občnega zbora, c Borza dela. 1. septembra je bilo sku-iaj v evidenci 251 brezposelnih, moških .05, žensk 1'49. '20. avgusta jih je bilo v evidenci skupaj 282, moških 151, žensk 131. — Delo dobi: 25 cestnih delavčev, 17 tudarjev-kopačev, 10 čevljarskih pomočnikov, is hlapcev, 21 služkinj, 16 privatnih kuharic in po 1 hotelska kuharica, natakarica in kmečka dekla. c Iz sovraštva razrezal pnevmatike. V noči od 1. na 2. septembra sla bili na dvorišču avtogaraže nekega celjskega prevoznika razrezani dve pnevmatiki na tovornem avtomobilu. Policija je storilca izsledila v osebi 32 letnega šoferja Viljema E., ki je bil svoje časno pri tem avtoprevozniku zaposlen kol šofer. Slednji je storil to v vinjenem stanju iz sovraštva do nekega šoferja, ki' je sedaj tam zaposlen. Skoda znaša okrog 5000 din. Storilec je javljen državnemu tožilstvu. c Tatvine mesa so izsledili v mestni klavnici. Storilca so izsledili, v osebi nekega v klavnici zaposlenega delavca. c Tečaj prostovoljnih bolničarjev Rdečega križa v Celju je bil te dni zaključen. Pred tričlansko izpraševalno komisijo je 31 tečajnikov položilo izpit s prav dobrim .uspehom.. Do sedaj so bili v Celju že 3 samarijanski in 4 bolničarski tečaji, ki so bili‘vsi dobro obiskani. c Gostilniško razraf-unavanje. 30 letnega hlapca Janeza Benedejčiča iz Gornjih Zreč je v Grundnerjevi gostilni v Gornjih Zrečah z nožem napadel neki neznanec. Zabodel ga je v trebuh, prsi in levo roko. Poškodovanca so oddali v celjsko bolniš-11109. c Nesreče. 31 letni zidarski pomočnik Franc Srebočau iz Trbovelj je padel s kolesa yi se potolkel po glavi in rebrah. — 26 letnemu dninarju Antonii Tovorniku iz Vodic pri Kalobju je mlatilnica zmečkala grste na levi roki. — 45 letna posestnica ecilija Fidler z Babnega Brda pri Sv. Stefanu pri Šmarju je padla in si zlomila levo roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. c Objavili smo, da je bil po službeni potrebi iz Celja prestavljen poveljnik celjsko orožniške čete major g. Stefan Vinda-kijevič. Sedaj smo izvedem da g. major glede svojega premeščenja se ni prejel nič službenega. PiUl p Ptujski park oživlja. Dijaška mladina, ki se vrača s svojih počitniških odisejad, spet oživlja park. Zbirajo se k živahnim razgovorom. Pri tem počitniške dogodivščine niti ne morejo do veljave, ker se vroče debate največ sučejo okrog zavozlanega mednarodnega položaja. V svojem lepem idealizmu ne morejo doumeti, kako sc more skozi noč belo izpremeniti v črno ih obratno. p Medu bo letos malo zlasti če ne bo september sončen. Radi obilnega deževja so imele čefcele doslej slabo pašo. Zato čebelarji tem bo.Ij polagajo velike nade na ajdovo pašo. V krajih, kjer je malo ajde, si čebele ne bodo mogle niti preskrbeti dovolj zaloge za prezimijenje. p Stavkokaz jo Je Izkupil. Na delu je prišlo do resnega obračuna med dvema fantoma iz Kicarja. Ker se je S. F. izkazal za stavkokaza, je navalil nanj z nožem D. F. in mu zadal hudo poškodbo na glavi. p Trgovine bodo na državni praznik v petek zaprte ves dan. o Odbor Legije koroških borcev vabi članstvo krajevnih organizacij, da se polnoštevilno udeleži svečanega odkritja spomenika pokoj. Viteškemu kralju Aleksandru I. 6. sept. v Ljubljani, elani Legije koroških borcev ter Zveze Maistrovih borcev se zbirajo med 8.30 in do. 9. ure dopoldne pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežju št. 7 v Ljubljani, od koder bo odhod na določen prostor točno ob 9. url. Članstvo naj sc po možnosti in svečanosti primerno udeleži proslave v temnih oblekah. Vsak član naj ima društveni znak. o Poštni žig za 6. septembra. Minit-strstvo pošte je na prošnjo odbora za postavitev spomenika. Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani odobrilo spominski poštni žig za dan svečanega odkritja spomenika 6 .sept. Zig bo uporabljala ppšta Ljubljana I. za vso ta ta dan prejeto in oddano pisemsko pošto ter za filatelistične namene. a Dekanat juridične fakultete v Ljubljani poziva slušatelje in slušaLeljice, Iti nameravajo v oktobrskem izpitnem roku delati pravnozgodovinski državni izpit ali izpile iz posameznih skupin diplomskega izpita po določilih nove fakulLetne. uredbe, za katere so izpolnili vse predpogoje, da vložijo prošnje na dekanatu do 21. sepl. Prošnjam je treba priložiti: zrelostno in imatrikulacijsko izpričevalo, rojstni list in indeks. Prošnje za diplomske izpite jc treba napisati na posebno tiskovino, ki jo dobijo slušatelji pri fakultetnem služitelju za 1 din. Ko le ko vati jc treba prošnje za pravnozgodovinski izpit z 200 dm, prošnje za posamezne diplomske skupine pa s 100 din. IZ ZASEDE UBIL PREUŽITKARJA V Črešnjioi pri Št. Petru na Dolenjskem je neznani zločinec iz zasede ustrelil 60 letnega preužRkarja Antona Teropšiča, ko je na polju obiral fižol. Debela svinčena zma iz lovske puške so ga pri priči ubila. Našli so ga šele nekaj ur kasneje mrtvega. Sodna obdukcija ie ugotovila 16 ran na hrbtu. Ubijalec, kije ustrelil nanj iz grmovja za njivo, za enkrat še ni znan, pač pa je orožništvo pod sumom zločina prijelo tri osebe. Šport SK Ilirija državni prvak v plavantu ILIRIJA JE PREMAGALA VIKTORIJO V PLAVANJU 57:52, V VVATERPOLU .JE IZGUBILA Z 0:4 Ob ogromnem zanimanju ljubljanskega občinstva se je vršil sinoči v kopališču Ilirije ligaški plavalni dvoboj Ilirija—Viktorija (Sušak). Prostori za občinstvo so bili natrpano polni, prisostvovalo jc okrog 3500 gledalcev, saj se je vedelo, da potrebuje Ilirija v svrho dosege naslova državnega prvaka najmanj 51 točk. Ilirija je dosegla še več, tako da jc ne more nihče več dohiteti. V tekmovanju se je spet najbolj uveljavila damska ekipa Ilirije, pri moških so pa bili najboljši Cerer, Pelhan in ar. Wilfan, ki je tokrat prvič nastopil v letošnji sezoni ter navdušil vse gledalce. Ligaški dvoboj se je končal z zmago Ilirije v razmerju točk 57 :52. Med Jj‘ga-škim sporedom je tekmovala druga garnitura Ilirije z zagrebškim Maratonom. Ljubljančani so zmagali 35 : 30. Waterpolo tekma na koncu sporeda je prinesla tehnično ^oljšim \V^torijašem zmago nad Ili-rijani v razmerju 4:0. Najlepša točka jc bilo plavanje na 100 m hrbtno za dame, kjer je zmagala Ilirijanka D. Fine. Viktorija je vložila protest proti temu izidu, češ da sta prišli istočasno na cilj, a sodniški zbor ga je zavrnil. Organizacija tekmovanja tokrat ni bila na višku, v prvi vrsti zaradi krivde starlerja. Stanje ligaškega prvenstva po najboljšem povprečnem rezultatu je sledeči: L Ilirija 62.13, 2. Jaig 61.25, 3. Viktorija 55.42, 4. Jadran 45.37, 5. ZPK 4 j.71. Ligaško tekmovanje se bo zaključilo s srečanjem ZPK: Viktoriji, ki pa ne more več ogra-žati prvega mesta SK Ilirije. Občinstvo je uspeh ilirijanskih plavalcev navdušeno pozdravilo. Po prireditvi so se funkcionarji kluba zahvalili svojim tekmovalcem za trud, ki so ga vložili v tekmovanje za dosego naj višjega naslova v našem plavalnem športu, ter pri tej priliki odlikovali 10 elanov z zlatim klubskim znakom. Novi teniški prvaki Slovenije SK Ilirija jc priredila v Ljubljani teniški turnir za prvenstvo dravske banovine, na katerem so bili zastopani tudi mariborski klubi z 19 igralci, odnosno igralkami. V skupim juniorjev. sta prišla v finale Ilirijana Lukman in Milavec. Prvenstvo si je priboril Lukman s 7 :5, 6 :3. Lukman je izločil Blankeja E. 6:2, 3:6, 6:1, Milavec pa Kobija II. 6:1, 6 :3. V smglu gospodov jc v finalu Smerdu Boris premagal Blankeja O. s 6:2, 7:5, 8:6. Blanke je v semifinalu premagal Si-vica 5:7, 6:4, 6:4, kateremu je poprejc podlegel Albaneže 1:6, 7:5, 7:5. Tončiča je vrgel ie konkurence Perles s 6: :4,6:4, Korenčana pa O. Blanke s 6:2, 6 :3. Korenčan je premagal Bankota 9:7, 7:4. V damskem singlu jc v finalu ga inž. Eza Semec-Maire premagala gdč. Parinovo s 6:4, 6:1. V semifinalu je gdč. Parmova izločila go. Bredo Voglarjevo 6:3, 6:2, le- tošnja prvakinja pa gdč. Muhleisnovo s 6:1, 6:2. V igri gospodov v dvoje sla brata Smerduja v finalu premagala par Sivic-Lukman 6:2, 6:3, 6:3. Slednja sta izločila v .semifinalu mariborski par Korenčan-Tončič s 6:2, 1:6, 6:3. V mešanem doublu sta si osvojila prvenstvo ga. inž. Eza Sernec-Boris Smerdu, ki sta zmagala nad parom gdč. Parin-Šivic s 6 : 2, 6 :3. V končnem plasmanu so dosegli Mariborčani sledeča mesta: O. Blanke"2. mesto v singlu gospodov, ga. Voglarjeva skupno z gdč. Muhleisnovo (Ilirija), 3. meslo v damskem' singlu, M. Kobi in E. Blanke tretje mesto pri juniorjih, Korenčan-Tončič skupno z Ilirijanoma Perles-Milavec 3. mesto v moškem doublu, ga. Voglarjeva-Tončič pa obenem s parom M. Dacar-dr. Bleivveiss (linija) 3. mesto v našem doublu. Dobri atletski rezultati v Celju SK Celje je priredit v Celju tekmovanje za nacionalno atletsko prvenstvo. Na Glaziji je tekmovalo 11 klubov, v 12 disciplinah je nastopilo 85 atletov, zastopani so bili tudi vsi mariborski klubi, ki goje ta šport. Doseženi so bili prav dobri rezultati. Zlasti je treba omeniti znamko 54.64 m inž. Stepišnika v metu kladiva, ki pomeni nov drž. rekord, a radi neke pomanjkljivosti kot tak ne bo priznan. Ilirijan Račič pa ie dosegel z 10.8 odličen čas ha 100 m. Rapidovec Oroszy je v skoku ob palici postavil nov mariborski rekord s 3.46 m. V naslednjem nekaj rezultatov: Skok v višino: 1. dr. Casny (Plan.) 165, 2. Babič (Mar.) 165, 3. Lužnik (Mar.) 160. Met kopja: L Mavsar (Pl.) 58.63, 2. Mar-kušič (Cone.) 53.40, 3. Metelko (žel.) 42.92. Skok s palico: 1. Oroszy (Rap.) 3.46, 2. Cvijevič (Hašk) 3.33, 3. Dolenc (Cone.) 3.23, 4. Smerdel (Mar.) 3.03. 100 m finale: 1. Račič (Ilir.) 10.8, 2. Zorko (Zel.) 11.4, 3. Taumer (Mak.) 11.4. 5000 m: 1. Glonar J. (I.) 16:50.4, 2. Stojn-šek (Mar.) 16:59.6, 3. Perc (Pr.) 17:17.8, 4. Reberšak (Ce.) 18.23.8. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (l.) 54.64, 2. Gujznik (Ž.) 44.15, 3. Iliade (Ž.) 36.30. 800 m: 1. Srakar (C.) 2:01.1, 2. Oberšek (1.) 2:01.3, 3. Goršek (Ce) 2:04.3. Met krogle: 1. Ivekovič (C) 12.64, 2. Hlade (Ž.) 12.21, 3. Klinar (Pl.) 11.91, 4. Lužnik (M.) 11.68. Skok v daljino: 1. Zorko (Ž.) 6.68, 2. Bratož (Pl.) 6.21, 3. Račič (I.) 6.13, 4. Lončarič (Mar.) 6.00. 1500 m: 1. Košir (Pl.) 4:03.4, 2. Kotnik (C.) 4:05.1, 3. Schmiederer (R.) 4:14.0. 400 m: l. Klinar (Pl.) 52.9, 2. Pleteršek (Ce.) 53.4. štafeta 4X100 m: 1. Planina 46.8 (Černe, Mravlje, Bratož, Klinar). 2. Celje 47.4 (Ta-ček, Rebevšek, Pleteršek, Urbančič). 3. Maraton 48.8 (Lončarič, Trbovšek, Lužnik, Babič). MEDNARODNO TENISKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Mednarodni teniški turnir za prvenstvo Jugoslavije bo priredila Srbska teniška zveza v Beogradu od 5. do 8. sept. pod pokroviteljstvom, Nj. Vel. kralja Petra II. Tekmovala bo tudi močna slovenska teniška ekipa. Iz Maribora so prijavljeni Albaneže, Blanke in Tončič, medtem ko bodo ljubljanski tenis zastopali brata Smerdu. Sivic, Lukman, Perles in ga. inž. Eza Sernec-Maire. s Avtomobilske in motociklistične ocenjevalno vožnje v Metliko ob priliki II. Belokranjskega praznika, 8. septembra. Jugoslovenski Turing klub, podružnica Ljubljana prireja na in-ogi Ljubljana— Trebnje—Novo mesto—Metlika ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. Točni pogoji so na razpolago pri podružnici Jugosl. Turing kluba v Mariboru, Trg svo. bode grad („Putnik“). 1 Mariboru ima najmji uspeli .Veternikov' oglas CENC MALIM OOLASOM: V malih oglasih slan* Vinka beseda 50 par. nalmanlSa orlstclblna za te oilase le din 10.—. Dražbe, oreklici. doplsovanla la ženltovanlskl oglasi dio l.— po besedi. NaJ-manišl znesek za «e oelase le din 14.—. Debelo tiskane besede «e raSunalo dvolao. Oelasnl davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za malo oglase se plaCuJe tako! pri naročilu, oziroma ca le vposlatl v olsmu sklical z narofillom ali pa po poitnl položnici na čekovni raCun st. 11.409. — Za vse ojsmtne odeovore elede malih oglasov >e mora priložiti znamka »a 3 oln. moCCAij*' ldustrijskih in obrtniških izdelkov. — Sievilne posebne razstave. Žrebanj« vstopnic obiskovalcev velesejma. LA: Motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, brzoparilnik, pohištvo, otroški vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v zdraviliščih in letoviščih, Polovična voznina na železnici, voziček, ure, Proti izkoriščanju vajencev Odkar so v veljavi uredbe, ki urejajo razmerje vajencev naprani številu zaposlenih pomočnikov v poeditiih rokodelskih in trgovinskih, kakor tudi industrijskih obratovalnicah, ki so bile izdane na osnovi § 257 o. z., se opaža vedno več slučajev, da se vajenci učijo brez pismenih učnih pogodb (§§ 258, 159 o. z.) Tako ostanejo vajenci tudi po več mesecev v brezpogodbenem stanju in jih končno delodajalci, zavedajoč se odgovornosti, odpuščajo ali pa z njimi tako postopajo, da vajenci sami zapuščajo učenje. Doba, ki so jo na ta način vajenci prebili v učenju, se jim nikjer ne šteje v učenje, ker se učni delodajalci tudi odločno branijo izdati vajencu potrdilo o učenju. Vajenci pri tem trpijo veliko krivico in tudi škodo na izgubi časa, ker so se učili v brezpogodbenem stanju. Da se prepreči ali vsaj omeji izrabljanje vajencev, se je Delavska zbornica obrnila na kr. bansko upravo .s tozadevno predstavko. Kr. banska uprava je izdala odlok, s katerim naroča upravitelj-stvom vseh strokovnih nadaljevalnih šol, da morajo učenci pri vpisu predložiti tudi učno pogodbo, registrirano pri združenjih, odnosno občinah. Proti delodajalcem, ki sprejemajo vajence brez predpisane učne pogodbe, se bo postopalo v smislu § 256 zakona o obrtih ter se jim odvzela pravica, da smejo imeti vajence. ŽRTVI RUDARSKEGA POKLICA Zadnje dni je težak rudarski poklic zopet zahteval dve žrtvi. V velenjskem rud nrku je čez 10 metrskih stotov težka premogovna skala pritisnila k steni 38 letnega kopača Jerneja Stropnika iz Prelog pri Velenju, ki se ji ni več utegnil umakniti. Po prvi zdravnikovi pomoči so ga v bolnišnici operirali, vendar mu niso mogli rešiti življenja. Pokojni je že'tretja smrtna žrtev nesreč v zadnjih letih iz Stropnikove družine. Brata Franca mu je pred leti ubil elektriški tok, brat Jakob pa je umrl lani kot žrtev nesreče v rudniku. V premogovnem rovu v Žaklju pa je zaradi napak Pri dvigalni napravi izgubil življenje neki komaj 19 letni rudar. o Napredoval je ravnatelj banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini Ivan Gračner iz IV-1 v Ili-2. o Za kancelista 10. pol. skup. je imenovan zvaničnik Fran Hudoklin pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah- n. Zaposlenost delavstva se je v juniju ponovno dvignila, zlasti pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb, dalje pri cestnem prometu in hišni služinčadi. Skupno jštevilo zavarovancev se je od maja zvišalo za 654 na 108.228 zavarovancev, 'v primeri z lanskim junijem pa znaša prirastek 370& zavarovancev. n Danska oblast je potrdila sklep mestnega zastopstva zagrebške občine, da se povišajo plače mestnim uslužbencem, in sicer onim z mesečno plačo do 1730 din za 200 din, onim z mesečno plačo do 2500 din pa za 150 din. n. Z glavo je udaril v drog ob železniški progi Sarajevo—Alipašin Most kurjač tovornega vlaka Marko Niškovič, ker se je preveč nagnil iz lokomotive. Vrglo ga je na zemljo ter je dobil smrtno nevarne poškodbe. n. O dobri letini lanu in konoplje poročajo iz Medmurja. Ker so letos posejali s tema industrijskima rastlinama večje komplekse zemlje, si obetajo kmetje od njih precejšnjo ko rist. n Samomor je bolela izvršiti na grobu svojega moža na Mirogoju v Zagrebu 64 letna Nevenka Djurdjevič. Zabodla se je z nožem v prsi. Prepeljali so jo v" bolnišnico. PREHRANA PROFESORSKA DRUŽINA v cemru mesta sprejme prvenstveno nižješolc e s 1. real. gimnazije' v splošno oskrbo. Naslov v osi- odd. »Večernika«. 17313-7 DELAVCI se sprejmejo na domačo hrano. Krpanova ul. 25, Studenci 17341-7 TRUE DIJAKI se sprejmejo na stanovanje in hrano. Mlinska ulica 11» pritličje levo- 17318-7 DVA DIJAKA se sprejmeta na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju- Kneza Koclja ulica 18-1. desno 5. 17351-7 SOBO ODDA KOT SOSTANOVALKA se sprejme pridna učenka ali gospodična. Pri učenju nadzorstvo sostanovalke-učitelji-ce Soba čista, oskrba dobra. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 17279-8 DVOSTANOVANJSKA HIŠA ter lep sadouosnik ugodno na prodaj. Poizve se v gostilni Sabelnik, Kalvarija-Pckre. 17317-11 Na prodaj štiristanovanjska. NOVO ZIDANA HIŠA na koncu Kralj Matjaževe ul!-ce, na desno- bštevilke, Studenci pri Mariboru. 17334-11 »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno aastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor-Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo Vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 OPREMLJENA SOBA se odda pri mestnem parku-Tyrševa 26-1. 17345-8 LEPO OPREMLJENA SOBA pri parku se odda. Maistrova ul. 2-1,. desno. 17280-8 PRAZNA SOBA sredi mesta, z vhodom iz stopnišča se odda- Koroščeva ul. 2. 17312-8 Odda se takoj lepo opremljena, zračna, čista SEPARIRANA SOBA z uporabo kopalnice, gospodu ali gospodični. Radvanjska cesta 45-1, levo. 17338-8 KUPIM MED Pismene ponudbe z navedbo cene pod »Med« na o.?’ odd. »Večernika«. 17333-13 1ENSKI KOTIČEK. m MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo naiceneje pri Š Keiiš-u. Stolna 1. 11406-18 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaž.. volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. . 16799-18 OPOZORILO! Opozarjam javnost, da nisem plačnica dolgov g. polda Matule. Kristina Matir Limbuš pri Mariboru. 17344-3 ms SLIKE za dijaške knjižice izdeluješ lepo in poceni. Foto JaPe^l Gosposka 18*1- 17306-2* Izgubila se je KNJIŽICA ZA KOLO. Številka 638214- Dober najditelj naj jo odda prott nagradi na policiji ali orožnišk-postaji. 17329-2'i POZOR! Vsakovrstne odpadke zelenja, kovine, litine, cunje-gumo in steklovino kupuje in plačuje po na.ivišjit dnevnih cenah tvrdka Justit Gustinčič, Maribor- Kneze Koclja 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. — Tel. 21-30. 16943-2S TRAJNO ONDULACIJO v vseh modernih frizurah ‘— proti garanciji za ceno din 45 Vam napravi salon »WeiG«, Koroška c. 52- 1734S-18 Oddam prazno ali OPREMLJENO SOBO gospodični. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 17339-8 SLUŽBO DOBI Iščem pošteno, izobraženo KMEČKO DEKLE vajeno gostilne in vseh krneč kih del. Dam gostilno na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Nekaj kavcije«. 17301-2 NATAKARICO mlajšo moč, sprejme v službo s 1. oktobrom 1940. gostil na pri kolodvoru. Potrebna kavcija din 2000- v gotovini. Ponudbe s sliko poslati pod »Samostojna« na ogl. odd. »Večernika«. 17035-2 FRIZERKA dobra moč, dobi takoj stalno mesto. Salon Knez, Kneza Koclja 24, Maribor. 17337-2 Sprejmem dva ČEVLJARSKA POMOČNIKA za boljša dela. Keber Joško, Tržaška I. 17349-2 Sprejme se PODNATAKARICA dobra delavna moč, vešča v slovenščini in nemščini. Naslov v ogl, odd- »Večernika«. 17328-2 IŠČEMO POTNIKA za prodajo radioaparatov In pisalnih strojev. Interesenti s šoferskim izpitom imajo pred nost. Oferte pod »Zanesljivo 340« na ogl. odd- »Večernika« 17358-2 SLUŽBO IŠČE NATAKARICA mlada, izvežbana, išče službe v bifeju ali v boljšem hotelu z znanjem slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika-Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 17298*3 VAJEN CI-(KE) BRIVSKI VAJENEC se sprejme. Prednost Ima tak, ki se je Že učil. Meljska cesta 3. 173Š0-4 UČENKO-CA sprejme v trgovino s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom Vicel, Gosposka 5. 17354-4 STANOVANJE Odda se TRISOBNO STANOVANJE parketirano, s kopalnico za 650 din. Smetanova ulica 74-17310-5 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in shrambo se odda s 1- oktobrom. Aleksandrova c. 44, Kemindustrija, Golež. 17340-5 SOBA IN KUHINJA se odda mirni stranki s 1. oktobrom. Pobrežje, Gajeva 11 (v bližini šole). 17347-5 STANOVANJE soba in kuhinja, pri postajališču Tezno, Maistrova ul- 1> se odda s 15. sept. ali 1. okt. v najem dvema osebama za 200 din. 17332-5 OPREMLJENO SOBO čisto, oddam. Cankarjeva ul. 18, 1 nadstropje, vrata 3. 17336-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM prazna ali opremljena, se odda, Lahko z oskrbo. Praprot-nikova 17-1- 17353-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«. 6152—9 POTNIK 1 flo 2 dni v tednu v Mariboru. išče separirano, diskretno lepo sobo. Odgovore oddati v ogl. odd- »Večernika« pod šifro »17355«. 17355-9 LOKAL VELIK LOKAL za mesečno najemnino 1200 din in stanovanje odda Kmetijska družba, Meljska c- 12. tel. 20-83. 17007-10 STANOVANJE 2 sobi in kuhinja ali 1 soba in kuhinja se odda s 1. oktobrom. Kralja Petra cesta 50, Studenci. 17352-5 DVOSOBNO STANOVANJE se Išče, po možnosti separirano, za stalno nameščenega mojstra, prednost Melje. Ponudbe na Poritos centrala, Melje 55. 17240-5 Sirite ,,Veternik" I POSEST Kupujem srednje in večje GOZDOVE vsake vrste. Ponudbe sprejemamo samo od lastnikov goz dov. »Dubravka«, Zagreb. Iliča 11. 17326-11 VILA (novejša) na Fali. 4 sobe, kuhinja in pritikline, vrt, sa dovnjak, gozd 3000 m* se pro da za din 120.000.—. Odda se tudi v najem. »Triglav« reali tetna pisarna, Maribor* Aleksandrova 12. Tel. 25-34. 17343-11 ANT. RUD. LEGATOV Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4 Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo doipoldne. — Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. 17291-21 VOZILA TOVORNI AVTO »Opel-BIitz«, prevozil 37-000 km, z dobrimi gumami, se proda. Čebelarski dom, Pesnica. 17327-22 B* M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 MOTORNO KOLO znamke »Ziindapp«, v dobrem stanju, na prodaj. Ogledati pri mehaniku Višerju, Kopališka ulica. 17356-22 MOTORNO KOLO 200 ccm, 4 taktno, se lahko vozi brez izpita, v zelo dobrem stanju proda Josip Lešnik, trg., Krekova 6. 17357-22 Za vkuhavanje sveže, prvovrstne in prsvetes*ii8SiiM v gajbah po 15 do 18 kg od‘ dajani in pošiljam po želez* nlci po dnevni ceni Josipina Bole sadje in zelenjava en grosr Maribor, Koroška cesta 20t dvorišče. 105S Zlate iia srebro, Briljante, zastavljalne listk* išče nujno za aakup M. dgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Marlbor< Vetrinjska ul. 30 LSubljane, Prešernova ni. 44 Vse instrumente, rouzikalije in dobri JABOLKA po 2 din oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 17008-23 OPOZORILA OPOZORILO. Podpisana Ivana Majhenič, vdova po občinskem slugu v Studencih, opozarjam vsakogar, ki o meni ln mojih otrocih govori neresnične stvari, da bom proti njemu postopala sodnijsko. Ivana Majhenič. 17359-25 CANtUL!/; AKKORDION/ dobite prt Perc Oto - Maribor trgovina muzikal!] - ..Harmola* Katalogi gratis Sole in druStva popust LJUBLJANSKI VELESEJEM OD 31. AVGUSTA DO 9. SEPTEMBRA 1940 Razstava i LEPA D pohištvo, otroški izd la ln urejuje ADOLI RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. “ °8[asi P° ccniku Hoko|i1IS1 ®e ne fračajo. - Uredulžtvo in uRravas Maribor, Kop.allSfca ulica 6. - Telefon uredništva «t«v. 3M7, la uprave Jtev. 24-67- - Gekonu rucuu stev, 11. 409.