1 petek, 21. julija 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 21. julija 2023, leto 8, šte­vil­ka 13 Šestnajstim maturantom spričevalo s pohvalo Z organiziranim prevozom okoli Alp Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so se letos razveselili nadpovprečnih rezultatov mature. Na poklicni maturi je bilo devet zlatih maturantk, na splošni maturi pa šest zlatih maturantk in en zlati maturant. Maša Likosar Maša Likosar Kamnik – V spomladanskem izpitnem roku je k poklicni maturi pristopilo 86 kandidatov programov predšolska vzgoja (PV) in ekonomski tehnik (ET). Od tega je bilo 84 dijakov (26 ET in 58 PV) in dva udeleženca izobraževanja odraslih (1 ET in 1 PV), en dijak (PV) opravlja poklicno maturo v dveh delih. Od skupno 85 je 83 kandidatov maturo uspešno opravilo, uspeh je bil 97,6-odstoten. Še posebno so ponosni na svoje tako imenovane zlatnike, to so dijaki, ki so dobili spričevalo s pohvalo za izjemen splošni uspeh. Tega je letos prejelo devet maturantk: Tjaša Kovačič in Ana Ogrin iz programa predšolska vzgoja za doseženih vseh 23 možnih točk, za 22 točk pa še Alenka Ravnikar in Maša Vrtačnik iz programa ekonomski tehnik ter Manca Dobnikar, Lucija Klop­ čič, Ana Kutnar, Eva Markač in Manca Plut iz programa predšolska vzgoja. Nad slovenskim povprečjem Splošno maturo pa so v spomladanskem roku opravljali 103 dijaki, od tega je zrelos­ tni izpit uspešno opravilo 98 Okoli Kamniško-Savinjskih Alp lahko letos znova potujete z organiziranim izletniškim prevozom. Kamnik – V preteklih letih se je po ocenah Občine Kamnik krožni prevoz okoli Kamniško-Savinjskih Alp izkazal kot zelo dobrodo­ šla oblika trajnostne mobilnosti tako pri turistih kot domačinih. Ob tem pričakujejo, da se bo z leti število prepeljanih potnikov povečevalo. postajah (zjutraj bo potekala vožnja v eno smer in popoldne v drugo): Kamnik – avtobusna postaja, Apno, Gondola Krvavec, Cerklje center, Preddvor jezero, Jezersko – avtobusna postaja pri občini, Jezersko – avtobusna postaja pri jezeru, Logarska dolina Plesnik, Solčava – Center Rinka, Luče – avtobusna postaja, Podvolovljek – Sv. Anton, Prevoz je organiziran od 24. junija in bo na voljo vse do 3. septembra, in sicer dvakrat dnevno, vse dni v tednu. Zlati maturanti splošne mature / Foto: Primož Pičulin dijakov, štirje so bili pri enem predmetu neuspešni, eden je bil neocenjen. Uspeh na maturi je bil 96-odstoten, kar je nekoliko nad slovenskim povprečjem. Med dijaki je bila kar sedmerica takih, ki se lahko pohvalijo z izrednimi rezultati, s čimer so si prislužili naziv zlati maturant. To so: Julija Brecl, Živa Cerar Drobnič, Riena Hribar, Tjaša Kos, Maša Kosmač, Taja Majdič in Matic Hrabar. Ravnatelj dr. Branislav Rauter in tajnica šolske maturitetne komisije Sonja Trškan sta jim na slovesnosti podelila zlatnike in unikatne Maistrove puloverje za posebne dosežke. Ena najpomembnejših prelomnic Dijaki poklicne mature so se na šoli zbrali v sredo, 5. julija, splošne mature pa v ponedeljek, 10. julija. Na nadaljnjo izobraževalno pot jih je s spodbudnimi besedami pospremil tudi ravnatelj. Na slovesnosti pred podelitvijo spričeval dijakom splošne mature je dejal, da ta dan predstavlja eno najpomembnejših prelomnic v življenju maturantov, saj se s prejetimi spričevali tudi dokončno poslavljajo od srednje šole. »Prejeli boste potrdilo za svoje štiriletno šolanje in z njim možnosti nadaljnjega študija in mor- da tudi zaposlitve, žal pa to pomeni tudi slovo od čudovitih srednješolskih let, ki jih boste zagotovo pogrešali in ohranili v trajnem in lepem spominu,« je povedal ravnatelj. Dodal je, da so dijaki v času šolanja naleteli na številne preizkušnje in izzive, morda tudi težave. »A prav vi ste dokazali, da ste odgovorni in da zmorete veliko. Odraz tega je ne nazadnje tudi odličen rezultat letošnje mature, ki je nad slovenskim povprečjem.« Zahvalil se je tudi celotnemu pedagoškemu zboru in drugim sodelavcem na GSŠRM Kamnik. »Skupaj smo soustvarjali vašo sred­ nješolsko zgodbo in resnično upam, da ste dobili do­ bro popotnico za nadaljnje šolanje, poklic in tisto glavno – za življenje,« je sklenil ravnatelj. Tudi letos bodo vse doline v Kamniško-Savinjskih Alpah oziroma izhodišča za gorske ture dostopna z organiziranim izletniškim prevozom s kombijem, ki ne bo predstavljal nobenih logističnih težav. »V dopoldanskih urah vas bo prevoz odpeljal v eno smer, popoldan pa se boste vrnili v obratni smeri do izhodiščne destinacije,« so pojasnili na občini. Potniki bodo lahko dostopali do prevoza na naslednjih Kranjski Rak, Kamniška Bis­t rica–Kamnik–avtobusna postaja. Prevoz je organiziran od 24. junija in bo na voljo vse do 3. septembra, in sicer dvakrat dnevno, vse dni v tednu. Cena prevoza se giblje med 4 in 9 evrov. Rezervacije sedežev so možne en dan pred odhodom do 16. ure na lokalni TIC točki ali na telefonski številki 040/890-105. Ure prevoza se bodo prilagajale potrebi oziroma povpraševanju potnikov. Iščete hlače? www.leny.eu T: 04/59 55 200 Trije prejeli spričevala Dijaki poklicne mature, ki so dobili spričevala s pohvalo za izjemen splošni uspeh, z ravnateljem dr. Branislavom Rauterjem / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik Na Srednji šoli CIRIUS Kamnik je v spomladanskem roku poklicno maturo oprav­ljalo pet kandidatov, od tega dva v dveh delih. Spričevala so prejeli trije kandidati, druga dva bosta maturo opravljala še v jesenskem roku. OBČINSKE NOVICE TUHINJSKA DOLINA ŠPORT ZADNJA Imamo znanje in vizijo za uspeh V Tuhinjsko dolino po lonec zlatnikov Plavalni praznik Kul petki spet v Parku Evropa Ob 32. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije je osrednja občinska slovesnost potekala v mekinjskem samostanu. Moji zgodnji spomini me na Tuhinjsko dolino vežejo še iz otroških let, ko smo se skozi te kraje vozili v Velenje na ogled poletne tekme skakalcev za rudarsko svetilko. stran 3 stran 6, 7 V plavalnih krogih je dobro znano, da je zadnja junijska sobota v Kamniku rezervirana za – tokrat že 22. – mednarodni plavalni miting Veronika. stran 18 Letos so se Kul petki začeli 2 že maja, in sicer pod budnim očesom ekipe Slovenia Eco Resorta. Zadnji petek v juniju je Glavni trg gostil prireditev za ljubitelje piva Kam na pir. stran 24 Hlače narejene v Sloveniji. 35 let tradicije, sedaj na novi lokaciji na Jezerski c. 121, v Kranju (cesta Kranj– Britof–Zg. Jezersko). Različni in kvalitetni materiali, udobni kroji. Sedaj na zalogi tudi multifunkcijske in pohodne hlače: izredno prijetne za nošnjo, bi-elastičen (raztegljiv v vse strani), vodoodbojen material hlače za vse priložnosti Poletni delovni čas trgovine: pon., sre.: 8–15, tor., čet.: 8–18, pet.: 8–13, sob.: 9–12. petek, 21. julij 2023 Priloga od strani 9 do 16 2 petek, 21. julija 2023 Občinske novice Romana Učakar poklicna podžupanja Župan Matej Slapar je s 1. julijem na mesto podžupanje imenoval Romano Učakar. Maša Likosar Kamnik – Romana Učakar se je v lokalni politiki začela udejstvovati pred več kot 15 leti. V mandatnem obdobju 2014–2018 je bila izvoljena v svet Krajevne skupnosti Godič, vendar je mandat zaradi selitve na Duplico predčasno željna, se samoiniciativno ves čas izobražuje na različnih področjih. Je namreč mnenja, da znanja nikoli ni preveč in da je to edini zaklad, ki ti ga nihče ne more vzeti. Že od nekdaj zna prisluhniti ljudem, in če je v njeni moči, tudi pomagati. In to je eden od razlogov, zakaj se Romana Učakar je od 1. julija poklicna podžupanja Občine Kamnik. / Foto: Gorazd Kavčič prekinila. Kot predstavnica staršev je bila v obdobju 2016–2019 članica sveta zavoda VVZ Antona Medveda Kamnik, v svetu staršev Osnovne šole Toma Brejca pa sodeluje od šolskega leta 2019/2020. V mandatu 2022–2026 je bila izvoljena v Občinski svet Občine Kamnik in je predsednica Odbora za družbene dejavnosti in vodja svetniške skupine. Pri dolgoletnem delu z ljudmi je pridobila veliko izkušenj in znanj. Ker je vedo- je odločila kandidirati za svetnico Občinskega sveta Občine Kamnik. Funkcijo podžupanje Učakarjeva opravlja poklicno, zadolžena pa je za področje družbenih dejavnosti in razvoja trajnostnega turizma v občini Kamnik. Župan Slapar je že marca za podžupana imenoval tudi Uroša Pirca, ki funkcijo opravlja nepoklicno, zadolžen pa je za prostorsko načrtovanje in izgradnjo infrastrukturnih objektov. Namesto Mujanovića Rok Novak Kamnik – Svetniku mag. Šemsu Mujanoviću je zaradi odstopa dne 15. junija prenehal mandat v Občinskem svetu Občine Kamnik. Kamniški svetniki so zato na dopisni seji za preostanek mandatne dobe​potrdili mandat naslednjemu izvoljenemu članu, to je Rok Novak. M. L. Peta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Z julijem dražji vrtci Zaradi višjih stroškov bodo od julija dražje položnice staršev vrtčevskih otrok, a glavnino podražitve je na svoja pleča vzela Občina Kamnik. Aleš Senožetnik Kamnik – Peta redna seja, na kateri so se svetniki zbrali sredi junija, pred poletnim premorom, je postregla z nekoliko krajšim dnevnim redom, ki je obsegal sedem točk. Po vprašanjih in pobudah svetnikov je sledila seznanitev z Akcijskim načrtom za trajnostni razvoj turizma v Kamniku – na podlagi priporočil v okviru ocenjevanja za trajnostni znak Slovenia Green Destination. Kot je povedala Nina Irt z Zavoda za turizem in šport Kamnik, sicer koordinatorica Zelene sheme slovenskega turizma, je akcijski načrt osrednje orodje, ki bo destinacijo usmerjalo na poti k bolj trajnostnemu poslovanju in je ključen za nadaljnji trajnostni razvoj Kamnika. Svetniki so sprejeli tudi novelacijo odloka o kategorizaciji občinskih cest, katere namen je bila uskladitev z zakonodajo in ugotovitev dejanskega stanja. V prvem branju so obravnavali tudi odlok o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Mestne lekarne. Po spremembi zakonodaje s tega področja morajo namreč občine ustanoviteljice uskladiti akte o ustanovitvi, organiziranost in delovanju zavoda z določili novega zakona o lekarniški dejavnosti. Sprejeli so tudi sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo, s čimer se bodo z julijem zvišale položnice staršem otrok v Vrtcu Antona Medveda Ka- Svetniki kamniškega občinskega sveta na peti redni seji tega mandata / Foto: Občina Kamnik mnik. Cena programov za prvo starostno obdobje se bodo podražile za dobrih 17 odstotkov in bo znašala dobrih 688 evrov, medtem ko se bo cena za drugo starostno obdobje zvišala za slabih 20 odstotkov, na dobrih 532 evrov. Gre za prvo podražitev po 1. septembru 2020, ki je bila potrebna zaradi višjih stroškov dela, ki predstavljajo 70 odstotkov celotne cene, pa tudi višjih cen energentov in živil. Stroški dela so se namreč povečali za 17 odstotkov, stroški živil pa za 27,5 glede na leto 2020. »Občina Kamnik se je zaradi neizbežnega povišanja cen programov predšolske vzgoje in zavedanja vedno težje finančne situacije staršev otrok, vključenih v vrtec, ki se vsakodnevno soočajo s podražitvami storitev, odločila, da prevzame dobršen del povišanja cen programov,« je ob tem povedala višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti Katja Vegel. Občina je namreč subvencijo za starše povišala iz sedanjih 9,5 oz. 8,5 odstotka povišala na 15 odstotka za obe starostni skupini. Podražitev bodo starši občutili sicer različno glede na to, v katerega izmed devetih dohodkovnih razredov se uvrščajo. Največ, skupno 40 odstotkov staršev, je uvrščenih v peti ali šesti dohodkovni razred, ki plačujejo 35 ali 43 odstotkov polne cene. Starši, ki se uvrščajo v peti dohodkovni razred in imajo otroka v prvem starostnem obdobju, bodo tako plačevali 18,85 evra več, starši v šestem starostnem obdobju pa 23,17 evra več. Najbolj bodo povišanje občutili starši v najviš- Dali so svoja življenja Na Trgu talcev v Kamniku je konec junija potekala slovesnost v počastitev spomina na obešene talce. Maša Likosar OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka je izšla v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici, priložen je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 11. avgusta 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 3. avgusta 2023. Kamnik – Pri fontani, ki je posvečena osmim obešenim talcem, so zbrane nagovorili kamniški župan Matej Slapar, predsednica ZB NOB Kamnik Center Alenka Jevšnik ter predstavnik Društva Gorske reševalne službe Kamnik Cene Griljc, ki je bil živa priča dogodkov iz leta 1942. »Prireditev organiziramo v opomin in spomin na grozodejstvo, ki je bilo zagrešeno na tem mestu s strani okupatorja, ko je bilo obešenih osem talcev, med njimi tudi trije člani takratne Gorske reševalne službe Kamnik,« je dejal župan. Jevšni- Žrtvam so se poklonili s polaganjem venca. / Foto: Maša Likosar jem dohodkovnem razredu – plačevali bodo 41,49 evra več. Takšnih je manj kot šest odstotkov. »Cena v drugi starostni skupini se zvišuje za 87,32 evra, od tega bodo starši, ki so razporejeni v najvišji dohodkovni razred, z upoštevano subvencijo plačali 34,88 evra več na mesec, starši, ki so razporejeni v drugi dohodkovni razred, pa bodo plačali 4,53 evra več kot do sedaj. Največ staršev je sicer razporejenih v peti dohodkovni razred, ti bodo plačevali 15,85 evra več kot do sedaj,« je pojasnila Katja Vegel. Pred zaključkom seje so se svetniki seznanili še s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta in v drugi obravnavi potrdili spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu PN3 Terme Snovik. kova je ob tem dodala, da so ti posamezniki dali največ – svoja življenja. »Te usode si niso izbrali sami, niso začeli vojne in niso samo žrtve nesmiselne in boleče šestletne morije,« je poudarila. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, ki je v govoru med drugim poudaril, da spomin na talce, ki so bili obešeni na tem trgu, opozarja, zakaj se je bilo treba upreti. »Slovenski narod, čeprav tedaj še brez formalne lastne države, se je uprl kot celovita nacija, in ravno to je dejavnik, ki je postavil temelje današnje neodvisne in samostojne slovenske države, na katero smo vsi zelo ponosni,« je dejal. Slovesnost s kulturnim programom so pripravili Združenje za vrednote NOB Kamnik, KO Kamnik Center in Društvo Gorska reševalna služba Kamnik ob podpori Občine Kamnik. 3 petek, 21. julija 2023 Občinske novice Imamo znanje in vizijo za uspeh Ob 32. obletnici razglasitve samostojne Republike Slovenije je osrednja občinska slovesnost potekala v mekinjskem samostanu. Aleš Senožetnik Mekinje – Kot je v zadnjih letih že navada, je Občina Kamnik dan državnosti počastila z občinsko slovesnostjo v Samostanu Mekinje, kjer je zbrane nagovoril tokratni slavnostni govornik, župan Matej Slapar. Spomnil je na dogodke pred 32. leti, ko »so bile dosanjane sanje naših prednikov«. Kot je dejal, bi bili brez lastne države odvisni od od volje drugih, tako pa »počasi, a trmasto in smelo« obračamo stvari na bolje. Razumljivo je, da smo kritični, je menil Slapar, a vendarle nam je marsikaj tudi uspelo. »V slabi tretjini stoletja smo iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo, iz države, ki so ji na začetku vsi odrekali diplomatsko priznanje, smo postali enakovredni in enakopravni del mednarodne skupnosti. Na vse to smo kot Slovenke in Slovenci lahko ponosni in imamo dober temelj, da našo državo razvijamo tudi v prihodnje,« je povedal in se ozrl tudi na lokalno raven ter poudaril nekatere pomembnejše dosežke in načrte v občini – gradnjo Osnovne šole Frana Albrehta in kolesarskih povezav do Godiča in do Ljubljane. »Pripravljamo vse potrebno, da bomo v tej finančni perspektivi zgradili tudi kolesarsko os ob Nevljici skozi Tuhinjsko dolino,« je še povedal Slapar in poudaril, da poleg gradnje in posodabljanja cestne in druge komunalne infrastrukture veliko energije usmerjajo tudi v energetsko samooskrbo. Po energetski sanaciji Doma kulture Ka- Slavnostni govornik župan Matej Slapar / Foto: Aleš Senožetnik Kot vselej so organizatorji pripravili pester kulturni program. / Foto: Aleš Senožetnik mnik in stavbe policijske postaje pripravljajo vse potrebno za energetsko sanacijo in prenovo Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in Glasbene šole Kamnik, vrtca Tinkara, objektov na bazenu in na Starem gradu. »Pomembni premiki so bili in bodo morali slediti tudi v tem in prihodnjih letih pri sprejemanju prostorskih načrtov, ki bodo omogočali razvoj,« je še povedal in dodal: »Imamo tudi izzive, s katerimi se soočamo, in priložnosti, ki jih moramo izkoristiti. Ena od teh prilož- nosti je trajnostni razvoj. Naša dolžnost je ohraniti našo prelepo naravo, okrepiti trajnostne prakse in zagotoviti boljšo prihodnost za naslednje generacije.« Govor je sklenil z mislijo, da imamo potrebno moč, znanje in vizijo, da dosežemo velike stvari, in se zahvalil vsem, ki so dali svoj prispevek k razvoju države. Že uvodoma je zbrane pozdravil tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Zvonko Cvek, ki je poudaril nekatere uspehe veteranske organizacije, ki na območni ravni praznuje 25 let, krovno združenje pa trideset let delovanja. »Jasno definirano poslanstvo, vrednote in cilji so nas vedno združevali in zavzemali se bomo, da bo tako tudi v prihodnje. Zato naj ponovim: naše mesto ni pod okriljem, pa tudi ne v senci katerekoli politične stranke, pač pa med pogumnimi in aktivnimi državljani in državljankami, ki negujejo enake ali podobne pozitivne vrednote, kot jih negujemo mi, vojni veterani,« je med drugim poudaril Cvek. Kulturni program prireditve, ki jo je povezoval Tone Ftičar, so zaznamovali pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom dr. prof. Andreja Missona, člani Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod taktirko Zorana Bičaniča, citrar Tomaž Plahutnik, harmonikar Robert Smolnikar in sopranistka Mojca Bitenc Križaj, z recitali pa je večer dopolnila igralka Tanja Potočnik. Kot vselej so dogodku prisostvovali zastavonoše Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik, Društva general Maister Kamnik, Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik Komenda. Slovesno tudi pri sv. Miklavžu Osrednja občinska proslava je potekala na dvorišču mekinjskega samostana. / Foto: Aleš Senožetnik Tradicionalno je proslava potekala tudi v organizaciji Turističnega društva Gora Sv. Miklavž, kjer so v tamkajšnji cerkvi na predvečer praznika pripravili mašo za domovino, sledil pa je kulturni program z recitatorji, harmonikarji, Mešanim pevskim zborom Mavrica in ljudskimi pevci Tuhinjske doline. Maistrovo leto Prihodnje leto bo posvečeno v Kamniku rojenemu Rudolfu Maistru - Vojanovu. Ana Jagodic Dolžan Kamnik – Poklon velikemu domoljubu, vojaškemu poveljniku in poetu je predlagalo ministrstvo za obrambo. V obrazložitvi je med drugim zapisalo, da bo razglasitev Maistrovega leta lahko dodatna spodbuda za zasnoval program praznovanja na lokalni ravni. Sogovornica se povezovanja nadeja tudi pri projektih, prireditvah in drugih aktivnostih na ravni države. Maistrovo leto je po njenem mnenju priložnost za živahno dogajanje, ki bi vsakemu Slovencu, ne glede na sta- V Kamniku je bil postavljen prvi celopostavni Maistrov spomenik (leta 1970), delo akademskega kiparja Antona Sigulina. / Foto: Maša Likosar oblikovanje novih programov in dejavnosti v zvezi z dediščino Rudolfa Maistra in da bo lahko pozitivno prispevala k širjenju zavesti o izjemnih domoljubnih, humanističnih in duhovnih vrednotah ter navdihujočem življenju. Prav tako pričakuje, da bo prispevala k promociji in ugledu Slovenske vojske in poklica vojaka. Program ob 150. obletnici Maistrovega rojstva in 90. obletnici smrti naj bi zaokrožili 23. novembra, ko se z državnim praznikom spominjamo prelomnega dogodka – razorožitve nemške varnostne straže v Mariboru; s to akcijo in pozneje z boji za severno mejo je Maister omogočil, da so Maribor, Spodnja Štajerska in del Koroške ostali slovenski. V letu 2024 bo minilo tudi 120 let od izida njegove prve pesniške zbirke z naslovom Poezije in sto let, odkar je postal častni meščan Kamnika. Kot nam je povedala Alenka Juvan, ki deluje v Maistrovi rojstni hiši (enoti Medobčinskega muzeja Kamnik) že od njenega odprtja leta 2013, upa, da bo jeseni na kamniški občini v sodelovanju s kulturnimi ustanovami oblikovan odbor, ki bo rost in pripadnost, jasno povedalo, kdo je bil Rudolf Maister - Vojanov. »Seveda je ta razglas vlade o Maistrovem letu 2024 najprej vesela novica. Ampak tudi njena prava odločitev, to smo Maistru pravzaprav Slovenci dolžni že lep čas, ki presega desetletja. Hkrati bo leto, posvečeno pomembnemu Kamničanu in Slovencu, priložnost za ustrezno osvetlitev, za jasen pogled na to veliko osebnost slovenske zgodovine, na Maistrovo pogumno, drzno dejanje – upor proti Avstro-Ogrski in prevzem oblasti v imenu nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Z njim je, kot zapiše dr. Bruno Hartman v svoji monografiji z naslovom Rudolf Maister, general in pesnik, Maister postavil vse na kocko: ali mu bo uspelo slovenskemu narodu in sebi v prid ali pa bo zgrmel v prepad, v smrt.« Hartman je po besedah Alenke Juvan edini, ki je Maistra obravnaval z vseh vidikov; praznično leto prinaša tudi priložnost za simpozij – »kot sklep in nov pogled na Maistra in kot rehabilitacijo človeka, ki je bil dolgo potisnjen na rob slovenskega zgodovinskega spomina«. Še danes odvoz grezničnih gošč Velika planina – Občina Kamnik je letos ponovno organizirala sistematičen odvoz grezničnih gošč z območja Velike planine. Odvoz je že potekal 15. in 16. junija. Koncesionar pa je včeraj in še danes, 21. julija, ponovno opravil prevzem grezničnih gošč ter pregled greznic, ki morajo biti na II. vodovarstvenem območju nepretočne (brez iztoka v okolje) oziroma morajo imeti vgrajeno komunalno napravo, ki ima vodno soglasje Direkcije za vode. Občina Kamnik ob tem še obvešča, da če se lastniki objektov za prevzem grezničnih gošč ne bodo odločili, odvoza pa niso uredili v zadnjih treh letih, bodo morali najkasneje do 30. avgusta na elektronski naslov odvozi@kamnik.si ali po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1241 Kamnik, predložiti potrdilo o zadnji oddaji grezničnih gošč na Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik. M. L. 4 petek, 21. julija 2023 Občinske novice, mnenja Razstava 600 let trga Motnik Mnenje občinskega svetnika Kamnik – Konec junija so v preddverju Občine Kamnik od­ prli razstavo z naslovom 600 let trga Motnik avtorja Miha Lindiča, ki je v svoj fotografski objektiv ujel podobe kraja. Pobudnik in organizator razstave je Turistično društvo Mo­ tnik, in kot je v njegovem imenu povedal predsednik Marjan Semprimožnik, je razstava posvečena devetstoti obletnici prve opisne omembe kraja Motnik in šeststoti obletnici po­ delitve trških pravic. Razstava bo prostore Občine Kamnik krasila do konca julija in bo na voljo za ogled v času uradnih ur, kasneje pa se bo preselila v prostore Kulturnega doma Motnik. Ob odprtju je zbrane pozdravil tudi župan Matej Slapar, ki je med drugim povedal, da je Motnik začetna kra­ jevna skupnost kamniške občine, ki je bila ob tej trasi razvi­ ta že v srednjem veku, ko je skozi Kamnik in Tuhinjsko do­ lino potekala povezava med Štajersko in Kranjsko. Dodal je, da v Motniku v teh letih občina izvaja več aktivnosti, od prenove trškega jedra do prireditvenega prostora, posodab­ ljajo pa tudi ostalo infrastrukturo. M. L. Dvig minimalne plače in podražitve V prostorih Občine Kamnik je na ogled razstava avtorja Miha Lindiča, ki je Motničan dobri dve desetletji, sicer pa rojen Kamničan. / Foto: arhiv Občine Kamnik Podražitev vrtcev Kamnik – V zadnjih letih je tudi na območju občine Kamnik opaziti rastišča s pelinolistno ambrozijo. Ker gre za invazivno tujerodno rastlino, ki je alergena, sta pri odstranjevanju potreb­ na večja previdnost in upoštevanje napotkov. Pri odstranjevanju uporabimo rokavice, v času cvetenja še zaščitno masko. M. L. kot da bi poskrbeli za njihovo ohranitev in obnovo. Na Brezjah pa se je našla skupina štirih krepkih in voljnih mož, ki so poskrbeli, da se je na idiličnih Senožetih nad vasjo obnovil sto let star Prelesnikov kozolec, ki ga je davno nazaj postavil ata Bedenko. Krasijo ga trije mogočni leseni stebri, ki so med seboj povezani z latami, v tla pa so pritrjeni z betonskimi podstavki. Streho, Na Brezjah so obnovili sto let star kozolec. / Foto: arhiv Bojane Lužar Na Brezjah se je našla skupina štirih krepkih in voljnih mož, ki so poskrbeli, da se je na idiličnih Senožetih nad vasjo obnovil sto let star Prelesnikov kozolec, ki ga je davno nazaj postavil ata Bedenko. membnosti so zelo raznoliki. Na slovenskem podeželju lahko tako najdemo enojne kozolce, toplarje, kozolce na kozla, prislonjene kozolce, stoge in kozolce brez strehe. Žal zaradi sodobnega načina kmetovanja zadnje čase izgubljajo svojo namembnost in s tem številnost. Ob dotrajanosti jih lastniki danes zaradi neuporabe raje podrejo, ki je bila v preteklosti krita z rženo slamo, so fantje pokrili z macesnovimi deščicami, poskrbeli pa so tudi za ureditev njegove okolice, nasuli so prst in posejali travo. Pobudnik delovne akcije je bil Tone Jež, njegovi marljivi pomočniki pa Bojan Zvržina ter Stanko in Mihec Golob, ki jim je mar za ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov. Spodbujamo dobrodelnost in solidarnost Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Bojana Pančur, občinska svetnica NSi Kamnik stišč, otroških igrišč ali pa denimo pločnikov). Če se vrnemo nazaj k najemanju kreditov, pa je situacija precej ironična. Namreč z nekoliko več denarja na računu občani praktično ne morejo do kredita, še posebno če prejemajo minimalno plačo in imajo ob tem še vzdrževane družinske člane. Nekdo z minimalno plačo danes praktično ne more najeti kredita. Če se zakonsko poveča minimalna plača, res da prejme večje prejemke na račun, a se dvigne tudi zahtevan znesek, ki mu mora ob odštetih obveznostih ostati na računu pred najemom kredita. Ob vsem tem se seveda poraja vprašanje, ali zakonski dvig minimalne plače, ki ne temelji na dvigu produktivnosti oz. dodane vrednosti, res pripomore k blaginji in dvigu življenjskega standarda ali pa postajamo vsi, sčasoma, enako revni. Invazivna tujerodna rastlina tudi v občini Kamnik Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi V zadnjem času po vsej državi precej prahu dvigujejo podražitve vrtcev. In tudi Kamnik ni izjema. Na junijski seji Občinskega sveta Občine Kamnik smo namreč sprejeli Sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v občini Kamnik, na podlagi katerega se bodo vrtci v naši občini podražili. Dosedanje cene so veljale od 1. 9. 2020 dalje. V tem času so se povišali stroški dela, ki v ceni programov predstavljajo več kot 70-odstotni delež. Povišali so se stroški materiala in storitev, predvsem pa stroški energentov. Občina Kamnik je v okviru svojih proračunskih zmožnosti prevzela največji možni delež bremena podražitve, saj se je odstotek subvencije povišal z dosedanjih 8,5 na 15 odstotkov. Višina plačila vrtca za starše se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo in se določi v odstotku od cene programa za vrtec in na podlagi uvrstitve v dohodkovni razred. Največ staršev je razporejenih v peti dohodkovni razred in bodo za prvo starostno skupi- no plačevali 18,86 evra več kot do sedaj, za drugo starostno skupino pa bodo plačevali 15,85 evra več. Treba je poudariti, da so starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva otroka, plačila za mlajšega otroka oproščeni. Starši so oproščeni plačila za vrtec tudi za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine, ne glede na to, ali je v vrtec vključen hkrati s svojim sorojencem. Dejstvo je, da nobena podražitev ni razveseljiva. Da pa bo izvajanje programov v vrtcih še vedno nemoteno in da ohranimo kakovost storitev, so višje cene programov vrtcev žal neizogibne. V NSi menimo, da so nove cene vrtcev za starše otrok še vedno znosne, zato smo predlagani sklep tudi podprli. Vrtec ni le dnevno varstvo, ampak vzgojno-izobraževalna institucija, ki ima neprecenljivo vlogo v otrokovem življenju in pomembno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Vrtec je ob družini drugi pomembni vzgojni dejavnik, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Ni zanemarljivo dejstvo, da otroci, ki obiskujejo vrtec, velikokrat preživijo več ur v dnevu z vzgojiteljem kot s starši. Za uspešno izvajanje programa pa je v vrtcu treba zagotoviti ustrezne pogoje dela. Le dobri pogoji in medsebojni odnosi ter kakovostni programi pa omogočajo pozitiven učinek. Bojana Lužar Brezje – Kozolec je samostojen, pretežno lesen kmečki objekt za shranjevanje in sušenje žita, sena in drugih poljskih pridelkov. S svojo podobo značilno zaznamuje slovensko podeželje in njegovo arhitekturo. Nekdaj je bil pomemben sestavni del kmetije, postavljen blizu domačije, na travnikih ali ob poljih. Po obliki, velikosti in na- Matija Sitar Močnik, Slovenska demokratska stranka Z začetkom letošnjega leta so mnogi z veseljem sprejeli novico o dvigu minimalne plače v pričakovanju, da jim bo konec meseca na računu ostalo nekaj več denarja, nekateri pa so se veselili, da bodo sedaj morda končno lahko najeli posojilo na bankah. Nekaj tednov kasneje so se začele pojavljati informacije po posameznih občinah o dvigu stroškov vrtcev, dvigu komunalnih storitev ipd. Občutne podražitve pa so zaznali tudi pri nakupih vsakdanjih potrebščin v živilskih trgovinah. Na žalost se tudi naša občina ni mogla izogniti podražitvam, predvsem pri vrtcih, komunalnih storitvah in oskrbi z vodo. V teh panogah, ki so delovno intenzivne in v katerih zaposleni prejemajo relativno gledano nizke dohodke ali so celo vezani na minimalno plačo, že minimalen dvig plače posledično vpliva na dvig cene storitve. Občina dvig teh cen seveda lahko ublaži in jih ne prenese na občane, a se razlika v ceni v tem primeru krije iz proračunskih sredstev, kar pomeni, da toliko manj denarja ostane za ostale stroške in investicije občine (več sto tisoč evrov manj investicij ob vsaki takšni podražitvi oz. bolj plastično, veliko manj kilometrov asfaltiranih oz. urejenih ce- Na Brezjah obnovili sto let star kozolec V četrtek, 22. junija 2023, je svetniška skupina Liste Mateja Slaparja organizirala piknik, obarvan z dobrodelnostjo. Zbrali smo se člani, simpatizerji in prijatelji Liste Mateja Slaparja. Piknik je bil priložnost za druženje in zabavo, pa tudi za snovanje novih idej in načrtov za prihodnost naše občine. V uvodnem pozdravu nas je nagovoril g. župan, Matej Slapar. Naredili smo kratko analizo dosedanjega dela in se zazrli v prihodnost naše občine. Svetniki in svetnice Liste Mateja Slaparja smo pridobili in sestavili več kot 120 nagrad, da smo na pikniku izvedli dobrodelni srečelov. Sredstva smo zbirali za deklico Karolino, za katero portugalska raziskovalna skupina razvija gensko terapijo za Cockaynov sindrom tipa B oz. bolezen hitrega staranja. Čudovito in ganljivo je bilo videti, kako se ljudje znamo združiti in stopiti skupaj, ko ranljivejši potrebujejo našo pomoč. Tako smo z veliko podporo in radodarnostjo obiskovalcev uspeli v izredno hitrem času prodati vse srečke in zbrati nekaj manj kot 1500 evrov (poleg zneska na bonu smo prejeli še naknadno donacijo v višini 200 evrov). Veselje je bilo še večje, ko je Lista Mateja Slaparja zbrani znesek podvojila in nato zaokrožila na 3000 evrov, kar je zagotovo korak bližje Karolininemu cilju. Simbolični bon sta še isti večer prevzela Karolinina dedek in babica ter nam na kratko predstavila njihovo zgodbo, za katero pa verjamemo, da bo imela srečen konec. Obiskovalci, predvsem najmlajši člani, so uživali v različnih športnih aktivnostih. Seveda na pikniku ni manjkalo glasbe in dobre hrane, ob kateri so se razvili zanimivi pogovori. Takšni dogodki se nam zdijo izjemno pomembni, saj združujejo ljudi in spodbujajo solidarnost. Vsi smo ponosni, zadovoljni in s polno upanja v srcih zaključili naše srečanje. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja pa smo obljubili, da bomo tudi v prihodnosti pripravljali podobne akcije in pripomogli k izboljšanju življenja tistim, ki potrebujejo pomoč. Romana Učakar, vodja svetniške skupine Liste Mateja Slaparja 5 petek, 21. julija 2023 Aktualno Z novim predsednikom Odkrili spomenik Po letu dni vodenja Podjetniškega kluba Kamnik (PKK) se z mesta predsednika poslavlja Uroš Rak, njegovo mesto prevzema Janko Čevka. Konec junija so v parku pred Galerijo Repanšek odkrili spominsko znamenje pisatelju, pesniku, dramatiku in esejistu Vitomilu Zupanu. Damijan Rifl Aleš Senožetnik Kamnik – Prejšnji mesec je v kamniškem sodelavnem in inkubacijskem centru KIKštarter potekala deveta skupščina PKK, na kateri je bil na predlog dosedanjega predsednika Uroša Raka in s soglasno podporo upravnega odbora za predsednika kluba izvoljen Janko Čevka. Prvi mož kranjskega Exoterma je ob izvolitvi povedal, da bo sledil začrtani viziji in gradil na trdno postavljenih temeljih, ki so jih v skoraj osmih letih delovanja postavili prejšnji predsedniki, zdaj vsi – šest jih je – člani upravnega odbora PKK. »Poudaril bi pomen poslovnega povezovanja članov, izmenjavo idej, opozarjanje na izzive ter dobro sodelovanje z Občino Kamnik in županom, ki dobro pozna vizijo ter poslanstvo kluba. Prizadeval si bom, da bo klub pridobil pomembno vlogo pri oblikovanju mnenj o vprašanjih, ki so povezana z ustvarjanjem pogojev za razvoj uspešnega podjetništva v prostoru, kjer deluje,« je ob izvolitvi povedal izkušeni podjetnik z več kot dvajsetletnimi izkušnjami pri enem od vodilnih proizvajalcev in dobaviteljev pomožnih materialov za livarstvo in metalurgijo na območju jugovzhodne Evrope, ki se lahko pohvali tudi s prestižnim naslovom gorenjska gazela – Rudnik pri Radomljah – Konec junija, je pred Galerijo Repanšek potekalo že šesto odkritje spominske plošče, s katerimi na ta dan vsaki dve leti počastijo spomin na ustvarjalca, katerega življenje in delo so zaznamovali druga svetovna vojna in dogodki po njej. Na ta način so v preteklih letih počastili Franceta Balantiča, Karla Destovnika Kajuha, Ivana Hribovška, Vladimirja Kavčiča in Edvarda Kocbeka. Tokrat pa so se z odkritjem spomenika na steklu, ki je delo Janeza Repanška, sicer tudi pobudnika in mecena prireditve, poklonili življenju in delu pisatelja, pesnika, dramatika in esejista, pa tudi partizana in boema ter za takratno oblast spornega človeka Vitomila Zupana. Ob kulturnem programu, ki so ga pod vodstvom Anice Smrtnik popestrili pevci Mešanega pevskega zbora Odmev, sta njegovo življenjsko zgodbo zbranim približala Novi predsednik Podjetniškega kluba Kamnik je Janko Čevka. / Foto: arhiv PKK najhitreje rastoče podjetje v regiji je bilo podjetje Exoterm leta 2009. Čevka, ki je tudi predsednik nadzornega odbora Zadruge KIKštarter, je ob prevzemu predsedovanja napovedal še več izobraževalnih dogodkov na temo novih tehnologij, ki že vplivajo in bodo še bolj vplivale na razvoj podjetništva. Kot ključne izzive je navedel prehod v nizkoogljično trajnostno krožno gospodarstvo in umetno inteligenco kot učinkovitega partnerja v procesih vodenja in upravljanja ter poudaril pomen prenosa lastništva podjetij bodisi prek odprodaje bodisi prek prenosa na mlajšo generacijo. Ob novem predsedniku sta zbrane na skupščini nagovorila tudi župan Matej Slapar in dosedanji predsednik PKK Uroš Rak. Prvi se je klubu zahvalil za aktivni prispevek k razvoju podjetništva, drugi pa izrazil zadovoljstvo nad realiziranimi projekti, med katerimi je v ospredje postavil Karierni sejem. Na tem se je lani novembra v Športni dvorani Kamnik predstavilo dvaindvajset domačih podjetij in javnih ustanov. »Tako smo predvsem mladim – na sejmu smo gostili tudi kamniške in komendske osnovnošolce – pokazali, da uspešna in inovativna podjetja najdejo tudi v domačem okolju,« je poudaril Rak in se ob zaključku vodenja – odslej bo podpredsednik – za podporo zahvalil občini, upravnemu odboru ter generalnemu sekretarju in strokovni sodelavki PKK Matjažu Jugu in Niki Škerjanec. Janez Repanšek s sinovoma Janom in Rožletom / Foto: Aleš Senožetnik igralec Pavle Ravnohrib in Marjeta Humar, ki je prireditev tudi zasnovala. Zupan, avtor del, kot so Igra s hudičevim repom, Levitan in Menuet za kitaro, je preživel izjemno življenjsko zgodbo, ki so jo poleg duge svetovne vojne zaznamovala tudi leta, ki jih je preživel v zaporu, kjer so nastale tudi številne njegove pesmi. »Bistvo je okvir časa, okvir, ki ni dokončan,« je tudi o simbolnem pomenu spome- Kosci kosili po starem Snovik – Prvo julijsko soboto so kosci že ob 6. uri zjutraj nabrusil kose z namenom, da na star način pokosijo približno dva hektara travnate površine nad apartmajskim naseljem Term Snovik. Kot je povedal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, je bila letos udeležba koscev rekordna, zbralo se jih je kar 16. Prvič se jim je pridružilo še pet grabljic, ki so poskrbele, da je bila pokošena trava takoj spravljena na kupe in pripravljena za odvoz. »Kosci prikažejo, kako je to kmečko opravilo potekalo v preteklosti, poleg tega poskrbijo za urejenost narave na okolju prijazen način, saj pri tem uporabljajo le svoje roke in kose,« je dejal Hribar. Dogodek združuje prijetno s koristnim, saj se kosci obe- Na prireditvi z etnološkim pomenom prepletejo tradicijo s sodobnimi trajnostnimi vidiki. / Foto: Maša Likosar nem družijo in obujajo spomine. Eden izmed njih Franc Šuštar, član Kulturnega društva Srednja vas, nam je pojasnil, kako se je rodila ideja o prikazu košnje po starem. »Pred 22 leti sem na roke kosil travo na bregu za domom, med tem me je poklical sosed z vprašanjem, ali se bojim za klobaso in šilce, ker jih ne povabim, da bi pomagali. Tako smo že naslednje leto združeni kosili pri meni doma, ob tem pa smo podali pobudo, da kosimo še v Snoviku,« je dejal. Da pa koscem in grabljicam niso pošle moči, je z okrepčilom poskrbela članica turističnega društva Manja Žebaljec. »V preteklih letih sva z možem travo kasneje sama odpeljala, običajno je je bilo za tri traktorske prikolice. Količina je sicer odvisna tudi od vremena, lani je bilo denimo zelo sušno, zato je bilo trave manj. Letos je pretežno deževno, zato trava dobro raste.« KD Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, Domžale Maša Likosar ilustracije: rawpixel.com / Freepik Turistično društvo Tuhinjska dolina je letos že dvanajstič v apartmajskem naselju Term Snovik pripravilo prikaz košnje po starem. četrtki, petki in sobote o od 20. julija d 26. avgusta nika dejal ustvarjalec že šestega tovrstnega pomnika Janez Repanšek. Kot pravi, se je za spomenik Zupanu odločil, ker sta ga je pritegnili njegova samosvojost in izjemna ustvarjalnost. Kdo pa bo sedmi, ki bo mesto dobil v parku na Rudniku pri Radomljah, pa Repanšek še ne ve. »Veliko jih imam na seznamu, a se še nisem odločil. Nagibam pa se h kakšnemu od zamejskih ustvarjalcev.« 6 petek, 21. julija 2023 Tuhinjska dolina V Tuhinjsko dolino po lonec zlatnikov Naj mi bralke in bralci ne zamerijo, a kot nedomačinka sem znamenitosti Tuhinjske doline spoznavala skoraj kot turistka. V času pisanja pričujočega članka me je pot v te prelepe konce zanesla kar nekajkrat, moji zgodnji spomini pa me na Tuhinjsko dolino vežejo še iz otroških let, ko smo se skozi te kraje vozili v Velenje na ogled poletne tekme skakalcev za rudarsko svetilko. Klara Mrak V Velenje se zdaj že dolgo vozimo po avtocesti, a kot so mi povedali tisti, ki v Tuhinjski dolini živijo, jih na štajerski konec še vedno vodi ta cesta. »Do Trojan imamo 19 kilometrov, do Celja je približno enako kot do Ljubljane, a raje se po nakupih peljemo v Celje,« je bilo slišati. »Tuhinjska dolina ali tudi Tuhinjsko-Motniško podolje se širi na severovzhodu Posavskega hribovja v smeri vzhod–zahod, na severu pa jo Menina ločuje od zgornjega dela Zadrečke doline. Večji zahodni del je izoblikovala reka Nevljica, vzhodno od prelaza Kozjak pa je ožja dolina potoka Motnišnica v porečju Savinje. Tuhinjska dolina sega vse od začetka tesnic pri Soteski pa daleč do začetka Štajerske,« je zapisano na Wikipediji. Nekateri pravijo, da se Tuhinjska dolina začne tam, kjer je železni most v Kamniku, konča pa v Motniku, nekateri, da se konča na Vranskem. Morda bo res še najbolj pravilen »raztegljiv« pojem, da sega »daleč do začetka Štajerske«. Neizpodbitno dejstvo pa je, da gre za eno lepših dolin v Sloveniji. Predvsem je še dokaj neokrnjena, nad njo se raztezajo številne planote in hribi, ena najbolj znanih je Menina planina, domačini jo opevajo, tisti, ki nismo iz teh kon- cev, smo že naredili plan, da se nanjo čim prej povzpnemo. Mnogo mnogo lepih zgodb sem slišala o Menini planini. Kot tudi o okoliških hribih. Postanek na Svetem Miklavžu na Gori Kar nekaj uric je minilo, ko sem v mirnem četrtkovem, prijetno toplem, a ne prevročem dopoldnevu, poslušala zgodbe predsednika Turističnega društva Gora Sveti Miklavž Jožeta Korošca, in to na čudoviti lokaciji: ob cerkvi svetega Miklavža. Ko se sprehodiva do tamkajšnje mežnarije, kjer je pod balkonom strm breg, mi pove: »Veste, tu doli nam je lani ovce medved pokončal. Nekaj medvedov hlača po tukajšnjih gozdovih, a ljudem se izogibajo,« pove. Razgledava se po stari mežnariji, vidim črno kuhinjo. »Tu še pečemo kruh, sicer imamo pa kapnico,« pravi. Vse je sicer lično pospravljeno, a kot se »spodobi«, imajo tudi prostor za odlaganje. »Tu je še ropotija, nekoč bomo pospravili.« V cerkvi imajo čez leto kar nekaj maš. »Eno, denimo, smo imeli za dan državnosti, potem jo imamo za semanji dan v septembru, tukajšnji ambient je izjemen za koncerte,« mi pove Korošec, ko se razgledujem po zares prelepem travniku med cerkvijo, mežnarijo in nekdanjim obzidjem. »Strop v stolpu ob obzidju smo obnovili z macesnovimi skodlami, leta 2004 smo obnovili tudi vodnjak ob cerkvi.« Glavna zanimivost cerkve, v katero vstopiva, je kasetni strop, ki so ga obnovili v Ljubljanskem restavratorskem centru. Obnova je trajala sedem let. Maja leta 2004 so ga dokončali, pripeljali nazaj in ga tudi montirali na strop cerkve. Cerkev je več kot vredna ogleda, morda ima pa posebej čaro- in turizem sta prisotna, Terme Snovik v svoje zavetje privabijo veliko obiskovalcev čez vse leto, v Tuhinjski dolini so ponudniki zasebnih prenočitev, apartmajev. Nekaj je mizarjev, kak avtomehanik se najde, a večina prebivalcev hodi v službo izven doline. Ogromno je kolesarskih in pohodniških poti Domačini o Menini planini govorijo s posebnim spoštovanjem in žarom. »Že sam obisk Menine planine je en- »Več zanimivih točk imamo, recimo na hribu Osnovček je en del bolnice, še iz časa NOB, kjer je še spomenik iz druge svetovne vojne. Pa na Miklavža se da priti iz Šmartnega, iz Snovika, potem pa naprej na Prevalo, ki je začetek Menine planine. Tudi gor je neko znamenje, ki so ga postavili romarji iz Zagorja, skoraj 1200 metrov visoko, in tu gre za ne pretežko pohodniško pot.« ben pridih ravno v času svetega Miklavža, torej decembra, pa tudi silvestrska maša je ... Kmetijstvo in turizem Veliko prebivalcev Tuhinjske doline se ukvarja s kmetijstvom, v največji meri z živinorejo. »Po dolini se ukvarjajo z mlečno predelavo, okrog so krave dojilje, ki se pasejo s teleti, pa ovce, še kakšne koze imajo sem in tja, prašičereje ni,« pove Korošec. Tudi podjetništvo kratno doživetje. Imaš kup kolesarskih poti proti Menini, ki potekajo po obrobju Tuhinjske doline,« razlaga Korošec. »Najvišji vrh Menine je sicer Vivodnik s 1508 metri. Zanimiva je kolesarska povezava s Črnivca do Menine, krasna panoramska gozdna pot je, ves čas se voziš na višini od 900 do 1300 metrov, ovinkariš in je 'luštna' panoramska pot, vendar si moraš vzeti kar ves dan časa, da se lahko v miru naužiješ vseh lepot, ki jih Jože Korošec, predsednik Turističnega društva Gora Sveti Miklavž, pozna veliko zanimivih zgodb o Tuhinjski dolini. / Foto: Klara Mrak ponuja.« Zanimivo je tudi pohodništvo, ker tu ni velike gneče. »Več zanimivih točk imamo, recimo na hribu Osnovček je en del bolnice, še iz časa NOB, kjer je še spomenik iz druge svetovne vojne. Pa na Miklavža se da priti iz Šmartnega, iz Snovika, potem pa naprej na Prevalo, ki je začetek Menine planine. Tudi gor je neko znamenje, ki so ga postavili romarji iz Zagorja, skoraj 1200 metrov visoko, in tu gre za ne pretežko pohodniško pot. Čez Svetega Miklavža na Gori se vije tudi del Jakobove poti. »Tu dol, na Sela, do cerkve, pa nato naprej proti Kamniku. V poletnem času je tu kar dosti pohodnikov, enkrat sta tudi dva prespala tamle pri mežnariji, v spalnih vrečah. Domačini pridejo sem gori ob sobotah in nedeljah, od 14. ure naprej imamo odprto kočo, da se malce podružimo,« mi razlaga Jože Korošec. In legenda pravi, da je iz davnih časov tu zakopan še lonec zlatnikov, ravno nekje na območju, kjer stoji cerkev sv. Miklavža, mi pove Korošec in je hudomušen: »A ga greva zdajle iskat?« Zlatnike našli v Češnjicah v Tuhinju Vse je mogoče, si mislim, sploh ko kasneje izvem, da so čisto zares zlatnike našli v vasici Češnjice v Tuhinju in da jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Kot piše Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, se je zakladna najdba novcev v tem kraju zgodila med letoma 1554 in 1560. Novci so bili last trgovca, ki je sredi 16. stoletja trgoval na dolge razdalje, od Španije do Ogrske. Skritih je bilo več kot sto zlatnikov. Presenetljiva najdba je prišla na dan aprila 1956 v Češnjicah v Tuhinjski dolini. Skrivni zakop je bil najden v hiši št. 7 (pri Drolčevih), ki se je je držal vzdevek Pri šacu. Glede na zadnji datiran novec je bil zaklad zakopan po letu 1554. V tem času ni znanega zgodovinskega dogodka, ki bi botroval tako veliki najdbi. Turška nevarnost očitno ni pravi razlog za zakop. Ali je šlo morda za strah pred ropom, lakoto, kugo ali pa kaj drugega? Ali ga je zakopal trgovec, ki je trgoval na dolge razdalje? Natančnega razloga zakopa verjetno ne bomo nikoli odkrili, je SVETI MIKLAVŽ V TUHINJSKI DOLINI Turistično društvo Gora sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinju 27, Laze v Tuhinju Gora Sv. Miklavž leži nad Šmartnim v Tuhinjski dolini na višini 750 metrov. Je protiturška utrdba s cerkvijo sv. Miklavža z dvema obrambnima stolpoma in mežnarijo, v kateri je še delujoča črna kuhinja. Vsako soboto in nedeljo si je mogoče od 14. ure dalje ogledati objekte, prijazni člani TD Gora pa vam bodo povedali več o zgodovini objektov, ki se nahajajo na Gori. Ob cerkvi je tudi brunarica, v kateri lahko dobite tudi okrepčilo. Pot do Sv. Miklavža je lahka in primerna za vsakodnevni izlet. TDgora www.sv-miklavz.si Kontakt: Jože Korošec 041 223 631 Vabljeni na veliki družinski SNOVIČKOV FESTIVAL SOBOTA, 5. AVGUST 2023 OD 10:00 DO 18:00 Pester program preverite na www.terme-snovik.si. VABLJENI V PALČKOVO DRUŽBO V POLETNI SNOVIK. Terme Snovik - Kamnik, Snovik 7, 1241 Kamnik, 01 83 44 100, info@terme-snovik.si 7 petek, 21. julija 2023 Tuhinjska dolina Poseben čar ima Motnik Če se sprehodite po Motniku, boste kmalu opazili, da se razlikuje od običajnih vaških naselij. Lega pod gradom, dve cerkvi, osrednji trg, razporeditev hiš ob glavni ulici ter velikost in zunanji videz hiš pričajo o tem, da je bil Motnik nekoč pomemben trg in obrtno središče, kjer se je živahno trgovalo. Ob 900. obletnici prve pisne omembe Motnika in ob 600-letnici trga Montnik se bo v parku pod Lipami 19. avgusta zgodila 26. Prangerjada. Predstavili bodo prangerske kraje s prikazom sojenja, srednjeveške igre, pripravljajo vodenje po motniški poti in kmečko tržnico. Razgledi med vožnjo po Tuhinjski dolini so prelepi; na poti iz Stebljevka proti Šmartnemu. / Foto: Klara Mrak »Tu imamo sir pa pir« »V Češnjicah imamo sir pa pir,« se nasmeje Frenk Jeglič, lastnik butične Domače pivovarne pod Menino v Češnjicah v Tuhinju, kjer na manjši kmetiji s svojim lastnim nasadom ekološko pridelanega hmelja, vrst Aurora in Celeia, izdelujejo pivo. »Aurora je bolj grenčica, Celeia je izredno aromatična z ogromno eteričnimi olji,« pove. Obiščem ga tik pred tem, preden se odpravi na kamniški dogodek Kul petek, kjer ob kulinarični ponudbi strežejo taka in drugačna piva. Pogovoriva se o tem, kako nastaja domače pivo, za katerega hmelj prideluje doma. »Veste, naš nasad hmelja je najbolj na zahodni lokaciji v Sloveniji. Imamo pet stalnih vrst piva, od svetlega do temnega, naredimo dve sezonski, enega zimskega z začimbami ingverjem, zvezdnatim janežem, muškatnimi oreščki, da je nekako hladna različica okusa kuhanega vina. Ko poberemo sveži hmelj, pa naredimo poletnega, obira se sicer dokaj pozno, v prvem tednu septembra. Ar in pol imamo hmelja, sadik je pa 72.« Jegliču rečem, da se ob obisku Tuhinjske doline počutim, kot da bi prišla v neki drug, mirnejši svet. Kot v pesmi Toma Waitsa All the world is green (Vse naokrog je zeleno) se počutim, porečem. »Nam se zdi samoumevno tako, kot je, čeprav vemo, da je lepo, a tega ne opazimo. Recimo tudi Poljanska dolina in Škofja Loka sta za nas zanimivi, ko se peljemo tja,« pove Jeglič, ki navkljub lepotam Tuhinjske doline razmišlja, da turizma sicer nekaj je, a še premalo. »Imamo še veliko rezerve pa kup zelo aktivnih društev: TD Tuhinjska dolina, KD Tuhinj, KD Šmartno in KD Motnik so izredno aktivni, pa športna društva ...« Malce posebno govorico pa imate, slišim.. rečem. »Naša govorica je tipična, malo na l in v govorimo. Le malo stran, savinjska govorica, pa je že čisto drugačna, res imamo čisto svoje narečje.« Sonja in sin Kristjan. »Sonja pomaga v sirarni, dela trniče za Veliko planino, je deklica za vse, pa je treba kosilo skuhati, treba je iti v hlev, tudi v gozdu pomaga Kristjan ...« Prijazna gospodarica Helena me popelje na ogled ličnih malih sirov, eni so bolj eni manj zreli, vsi pa imajo že vrisan znameniti ornament, ki sir dela posebnega in je tudi prava mala umetnina. »Hči Sonja to vrisuje gor, ima tudi delavnice, podučuje, kako se izdeluje ta sir ...« mi z navdušenjem pripoveduje Helena. »Sira naredimo toliko, kolikor imamo viška mleka, imamo Helena Kropivšek s Kmetije pr' Gabršk, kjer izdelujejo tudi znameniti sir trnič / Foto: Klara Mrak Nudimo vam: surovo kravje mleko, sirotka, jogurt, skuta, albuminska skuta, mehki sir, sir za žar, poltrdi sir, trnič. Ko ob odhodu iz Tuhinjske doline najdem še hram, v katerem se lahko okrepčam, je zadovoljstvo popolno. Tik ob cesti v vasi Potok je Gostilna pri Čibru. Ko pridem, se je ravno iztekel čas malic, a na njihovem jedilnem listu je še kup slastnih jedi. Ko bi človek jedel tako juho kot solato, pa zraven še malo mesa, a ničesar veliko, se ponudi odlična možnost: na meniju najdem otroško kosilo. Že pri količini gobove juhe ugotovim, da otroško kosilo ni prav nič otroško, in prešine me misel, kakšno mora biti šele običajno kosilo. Po slastni glavni jedi z mešano solato sledi še sladica, »za katero se vedno najV domači pivovarni pod Menino varimo več vrst piva, od svetlega, pšeničnega do rdečega in temnega, ki smo jim kasneje dodali še aromatični ale Gozdni mož. To nefiltrirano pivo ale, ki fermentira v steklenici, je proizvedeno iz najkvalitetnejših naravnih sestavin in ročno polnjeno. Pri tem bi zlasti poudarili, da sta sorti hmelja aurora in celeia pridelani doma, na naši družinski kmetiji. Kombinacija teh naravnih sestavin in voda, ki privre na dan pod Menino, potem ko se je prečistila v apnenčastih plasteh podzemlja te lepe planote, dajejo Menincu naraven in domač okus. DOMAČA PIVOVARNA POD MENINO T: 031 669 442, 041 560 384 E: info.meninc@gmail.com www. meninc.si Izdelujejo trnič Pot me je zanesla tudi na kmetijo pr' Gabršk, kjer s tradicionalnim načinom sirarjenja izdelujejo okusne sire in ostale mlečne izdelke. Jože in Helena Kropivšek sta izkoristila zapuščino prednikov in jo nadgradila z novimi znanji o sirarstvu in mlekarstvu. Pri delu jima pomagata tudi hči Kmetija Pr’Gabršk, Češnjice v Tuhinju 3a, 1219 Laze tel.: 040 551 040, e-pošta: kmetija@gabrsk.si www.gabrsk.si Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Frenk Jeglič, lastnik butične Domače pivovarne pod Menino, ima nasad hmelja na najbolj zahodni lokaciji v Sloveniji. / Foto: Klara Mrak 18 krav, mleka je poleti veliko. Gre na tržnico, v jogurte, v skuto, v mehki sir, sir za žar in seveda v trniče. Pozimi delamo malo sira, zdaj pa dosti več, da se naredi zaloga za čez zimo.« Pozanimam se, kako zahtevna je izdelava trniča. »Je kar zahtevna, je treba mleko skisati, ga posneti, bolj na suho pogreti to skuto, odcediti, nato Sonja vse pregnete s soljo in okrasi s temi pisavami. Suši se štiri tedne, nekaj ga gre v folijo, nekaj ga zvakuumiramo in potem dostavimo na TIC, nekaj na Veliko planino, pa k Zlati ptički. Smo eden od dveh pridelovalcev trniča v Tuhinjski dolini.« de prostor«, se pošali nasmejana natakarica. Ob slovesu se pogovorim s prijaznim gospodom, za kogar ugotovim, da je prav lastnik gostilne z dolgoletno tradicijo Matjaž Albič. Nasploh je obisk Tuhinjske doline en pravi zen za dušo. Občutek imaš, kot da bi se čas tam ustavil, čeprav vse deluje utečeno. Dolina je raj za pohodnike in kolesarje, ljubitelji vodnih radosti imajo idealno priložnost zanje, saj so Terme Snovik prava meka za ljubitelje kopanja in razvajanja, sploh na vrhuncu poletja, ko nas zagotovo čaka še kar nekaj dni z visokimi temperaturami. Poleg jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila. V svoj kolektiv vabimo: • natakarja (m/ž) • kuharja (m/ž) Nudimo redno zaposlitev, delo prek s.p.-ja, pogodbe ali študentske napotnice. Za več informacij pokličite na številko 031 270 263. Matjaž Albič s.p., Potok 9, Laze v Tuhinju zapisala Janja Železnikar. Tako kot se za najdene – ali za vedno zakopane – zaklade spodobi, mora nad njimi ostati nekaj skrivnostnosti. »Otroško« kosilo V Tuhinjski dolini pod Menino planino 8 petek, 21. julija 2023 Kultura Živa glasba v Tunjicah Glasbeno popoldne Živa glasba/Musica aeterna se je v Kamniku v soboto, 24. junija, ponovno oglasila. Tokrat v novi sezoni. Zaradi izjemno dobrega odziva se je društvo Tun'ški glas odločilo, da ponovi lansko prireditev Z glasbo v poletje, ki je namenjena predstavitvi nadobudnih tunjiških glasbenikov, predvsem pa prijetnemu popoldanskemu druženju krajanov ob glasbi. Tunjice – Vokalno-instrumentalni repertoar je četverica posvetila lepotici, župnijski cerkvi sv. Ane v Tunjicah z njenim baročnim cerkvenim prostorom. S sporedom izključno tuje, izvirne in prirejene baročne glasbe so v cerkvenem prezbiteriju nastopili v kvartetu: pevska solistka, sopranistka Marta Močnik Pirc, Ana Julija Mlejnik Železnik z baročno violino, Luka Mlejnik Železnik z baročno (leseno) flavto (traverso) in Janez Jocif za čembalom strumentalna dela, je botroval tudi izvrstni instrumentarij, ki je že vnaprej napovedal avtentične izvedbe. Vse to vsaj pri nas že zadnja desetletja opažamo kot res pravi in prvinski tovrstni pristop v glasbenih interpretacijah baročnih del. Umetniki izvajalci so tako v precej različnih in raznovrstnih delih podčrtali ves »blišč in bedo« tovrstnih avtentičnih izvedb (intonacija). Pa tudi to so prebrodili z odličnimi prijemi in tako še dodatno z glasbo ozaljšali baročno cerkveno lepotico sv. Ane v Tunjicah. S sporedom izključno tuje, izvirne in prirejene baročne glasbe so v cerkvenem prezbiteriju nastopili v kvartetu: Marta Močnik Pirc, Ana Julija Mlejnik Železnik, Luka Mlejnik Železnik in Janez Jocif. / Foto: Mili Križnar (spinet) in tudi vodja ansambla. Ansambel smo slišali v različnih kombinacijah, nikdar in nikoli pa ni izostal tradicionalni in baročni continuo (basso continuo) z Janezom Jocifom in značilno podobo kombinacij consorta. Na sporedu je bila tokrat glasba od zgodnjega pa vse do visokega baroka iz italijanskega, angleškega in nemškega repertoarja del Na sporedu je bila glasba od zgodnjega pa vse do visokega baroka iz italijanskega, angleškega in nemškega repertoarja. skladateljev Italijanov Giovannija Feliceja Sancesa in Claduija Monteverdija, Angležev Henryja Purcella in Johna Dowlanda (za dodatek) in Nemcev Heinricha Schütza, Carla Philipa Emanuela Bacha in Dietricha Buxtehudeja. Petje je vseskozi teklo v izvirnih in tujih jezikih, po katerih pevsko solistko Marto Močnik Pirc že poznamo. Subtilnim izvedbam arij in recitativov, ki odlikujejo vsa predstavljena vokalno-in- Kot je v uvodu povedal producent tovrstnih koncertov v različnih avtentičnih cerkvenih in posvetnih prostorih Tone Ftičar iz OI JSKD Kamnik, gre po eni strani tako za oživljanje izjemne tovrstne umetnostnozgodovinske kamniške scene kot navezovanje le-te na glasbeno, likovno, literarno … in še kakšno (interdisciplinarno in multidisciplinarno) podobo vse od preteklosti pa do dandanes. Gre preprosto za večduhovno prezentacijo umetnosti kot take, povezavo ali kar spoj med čustvi, duhom in raciom našega vsakdana. Tokrat sta bila v ospredju likovno in glasbeno bogastvo. Umetniški kvartet pa je bil poleg prostora glavni igralec tega dogodka. Izvajalci so ga dognali do konca vseh tehničnih in muzikalnih podrobnosti. Tu je bila njihova profesionalnost kronana in primerljiva z najmanj, kar je: tovrstnimi evropskimi kriteriji. Musica aeterna/Večna glasba v Kamniku zatorej ostaja večna. Nič čudnega, da se prav z letošnjim letom napovedujejo nove in nove tovrstne prireditve. To vse skupaj uvršča tudi navidezno obrobni Kamnik na sam glasbeni Olimp, v mesto z večno glasbo. Urban Nograšek Tunjice – Na lanskoletni prireditvi se je predstavilo 14 glasbenikov in pevski zbor, letos pa jih je pogum zbralo še več, kar res dokazuje, da so Tunjice glasbeno zelo bogat kraj. Prireditev je potekala v nedeljo, 18. junija, na Jeršinovi domačiji. Program je povezovala Barbara Božič. Glasbeni program je začel Cerkveni otroško-mladinski pevski zbor župnije Tunjice z zborovodkinjo Marjeto Čimžar na čelu. Z ubranimi glasovi in izvedbo pesmi Daj mi roko, moj brat, ki ga v originalu izvaja skupina Glorija, so prebili led, program pa sta nadaljevali sestri Lara in Pia Puntar. Lara, stara 10 let, je na saksofon zaigrala pesem Richarda Rodgersa My favorite things, za njo pa mlajša sestrica Pia na prečno flavto še pesem z naslovom Air, ki jo v originalu izvaja Henry Purcell. Za njima je Nik Rajterič na odru dokazal, da zna odlično raztegniti meh diatonične harmonike, in zaigral venček narodne pesmi Rom, pom, pom in polke Pod Poncami. Glorija Petek se je predstavila kar z dvema glasbiloma, okarino in ukulelo, katerih se je naučila igrati kar sama. Na okarino je zaigrala vsem poznano Hiš'ca ob cest' stoji, nato pa še pesmico Šmentana muha na ukulelo. Enajstletni Andraž Jeglič, ki že četrto leto hodi v glasbeno šolo za klavirsko harmoniko, je pokazal svoje znanje z Avsenikovima skladbama Slovenija, od kod Na prireditvi Z glasbo v poletje se predstavijo nadobudni tunjiški glasbeniki. / Foto: Milena Erbežnik Klanšek lepote tvoje in Prijatelji, ostanimo prijatelji. Svoj talent je nato na kitari pokazala tudi Sara Učakar, ki je zaigrala pesem Perfect, ki jo v originalu izvaja Ed Sheeran. Rok Uršič je na diatonično harmoniko zaigral skladbo Čebelar Lojzeta Slaka, njegov brat Bor Uršič pa slovensko narodno pesem Hiš'ca ob cest' stoji. Sledila je Ela Vrhovnik, ki je poleg igranja na kitaro pokazala tudi svoj talent v petju z izvedbo skladbe Nocoj je ena luštna noč. Tudi letos se je prireditve udeležil Miha Čimžar, ki je pokazal svoj napredek v igranju na diatonično harmoniko od lanskega leta ter zaigral skladbo Od vasi do vasi. Gaber Krumpestar, ki je tudi ponosni član Mestne godbe Kamnik, je na pozavno zai- gral pesem Sonntag skladatelja Andreasa Freya. Za njim je sledila Zala Bastič, ki se je predstavila s pevskim talentom in zapela pesmi Zgodba o prijateljstvu in Go Solo. Na harmoniko je nato venček pesmic Rom, pom, pom in Trzinka zaigral enajstletni Lovro Jelovčan, ki se pri mentorju Cirilu Spruku uči igranja eno leto. Klara Podjed je ob spremljavi kitare zapela pesmi Kje so tiste stezice in Hvala. S saksofonom se je predstavila Iva Čimžar, ki je zaigrala Scherzo Michela Meriota. Pesem Med iskrenimi ljudmi je izvedla Iza Podjed, ki se poleg igranja na kitaro uči tudi solo petja. Predstavil se je še Urban Nograšek, ki je na diatonično harmoniko zaigral skladbi Z veselim srcem voščim in S harmoniko na vas sem hodil. Ponovno je na odru zapel Cerkveni otroško-mladinski pevski zbor župnije Tunjice, in sicer pesem Pričeval ljubezen bom. Besedo so nato predali predsednici društva Tun'ški glas Mileni Erbežnik Klanšek, ki se je lepo zahvalila nastopajočim, vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi prireditve, staršem glasbenikov, ki so pripravili okusna peciva, in seveda vsem gledalcem, ki so si na lepo nedeljsko popoldne vzeli čas. Nastopajočim je podelila priznanje, povezovalki pa šopek v zahvalo za povezovanje glasbenega dogodka. Za konec so vsi nastopajoči s pomočjo gledalcev zapeli še tisto lepo ljudsko Na planincah sončece sije, druženje pa se je nato nadaljevalo tudi po zaključku uradnega dela. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Počitnice so čas za branje Milena Glušič, Mojca Kosirnik Foto: Milena Glušič Franc Križnar Pa je tu – poletje, ki ga vsako leto znova nestrpno pričakujemo. Morda ne izjemne vročine, zastojev na cesti in komarjev, zagotovo pa dopust. Čeprav je naše delo poleti še bolj zgoščeno, smo knjižničarji deležni veselih obrazov, pričakovanj in dobre volje naših bralcev, ko si nabirate knjige za dopust. Za nekatere je poletni dopust eden redkih trenutkov za branje dobrih knjig. Nekateri si poleti radi privoščite lahkotno knjigo za na plažo, ker je zahtevnejših knjig, navadno za službene in študijske obveznosti, med letom kar dovolj. Nekateri si poletje radi popestrite z branjem zahtevnejših vsebin ali srhljivih in kriminalnih romanov. Nekateri potrebujete popotniški ali gorski vodnik, drugi pa izkoristite poletje za osebnostno rast in posežete po duhovnih vsebinah. V vaši knjižnici smo se pravočasno pripravili na prihajajoče poletje. Na oddelku za odrasle bralce smo prevetrili zbirko turističnih vodnikov in zemljevidov ter jo dopolnili z dodatnimi naslovi najbolj priljubljenih destinacij. Za daljša potovanja z avtomobilom ali pa mogoče samo za utrujene oči imamo na voljo zvočne knjige na CD-jih in v spletni zbirki Audibook. Če potujete z minimalno prtljage, posezite po e-knjigah, ki jih lahko berete na bralniku ali drugi elektronski napravi. Izposodite si jih na portalu Biblos. Obnovili smo zbirko leposlovja v tujem jeziku. Na voljo so vam tudi kakovostni filmi na DVD-jih in glasba na CD-jih. Seveda pa zelo blagodejno na počutje vpliva branje tiskanih knjig pod domačo jablano ali v senci sosednjega parka. Za poletno branje mogoče ne boste dobili najnovejše uspešnice, ker si jo bo pred vami izposodil kdo drug. Boste pa zagotovo dobili dobro knjigo, ki je izšla kakšno leto prej. V knjižnici vas čakajo tudi že vnaprej pripravljeni paketi knjig, polica s priporočili za poletno branje ter knjižničarke in knjižničarji, ki vas z veseljem pričakujemo. petek, 21. 21. julija julij 2023 petek, 2023 9 10 2 petek,21. 21.julija julij 2023 petek, foto: Luka Kotnik Nekoč smo bili mulci in mulke, ki nam je bilo poleti dolgčas. In ker smo bili še polni elana iz 90’, smo leta 2004 postavili prvi Kamfest. Potem pa vsako leto novega. Z novim plakatom, novimi nastopajočimi, vsako leto tudi pred novo, svežo publiko, ki se je pridružila stari. Festival z razgledom. Stotine nastopajočih, stotine sodelujočih, od vsepovsod. Od Duplice do Južne Koreje segajo seznami prostovoljcev, ki so pomagali graditi naše avgustovske sanje. Zagotovo je Kamfest Kamniku kaj dodal v vseh teh letih. Kulturo bivanja. Kulturno okolje. Kulturno občinstvo. Kulturne dogodke. In kulturne povezave, ki so se spletle med različnimi organizacijami in posamezniki prav zaradi Kamfesta. Tako je Kamnik dobil izjemno močno podporno okolje, tako močno, da se je celo znani kamniški podjetniški inkubator slabih deset let nazaj porodil najprej v kulturnih glavah. Devet avgustovskih dni zapored boste lahko, vsak, dan, imeli dober razlog, da greste v Kamnik. Peš, z biciklom, vlakom, če se le da, ne z avtomobilom. Pridite, poglejte si, kar smo pripravili, ne samo za vas, za vse nas. In naj bo mir. Goran Završnik vodja programskega odbora Festivala Kamfest Kamnik je danes večji, kot je bil leta 2004. Pa ne, da nas je toliko več, ali, da smo kaj vzeli sosedom. Večji je v naših glavah. Več hočemo od njega. Tako, kot hočemo vsako leto več od Kamfesta. PROGRAMSKI ČASOPIS 20. POLETNEGA KULTURNEGA FESTIVALA KAMFEST™ PRODUCENT: Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskega pot 4, 1241 Kamnik BESEDILA IN UREJANJE BESEDIL: Goran Završnik, Gašper Selko CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA FESTIVALA IN OBLIKOVANJE: Monika Klobčar OBLIKOVANJE PRILOGE: Katarina Goltez, Matic Maček NAKLADA: 31.000 izvodov, priloga Kamničan-ki, časopisu Občine Kamnik DIREKTOR FESTIVALA: Rok Kosec VODJA PROGRAMSKE EKIPE: Goran Završnik PROGRAMSKA EKIPA: Blaž Flerin, Gašper Selko, Rok Kosec, Tine Hafner IZVEDBENA EKIPA: Gašper Selko, Anej Ivanuša, Anže Slana, Matic Maček, Anja Bezlova, Krista Elīza Rugāja, Alan Solano Hita, Gabriel Courbet VODJA FESTIVALSKE PISARNE: Matic Maček TEHNIČNI DIREKTOR FESTIVALA: Primož Jeras PROGRAMSKO VODSTVO KINA KAMFEST: Jure Matičič, Mestni kino Domžale VODJA TEHNIČNE IZVEDBE: Blaž Flerin FOTOGRAFIJE: arhiv Kamfesta in nastopajočih TEHNIČNA EKIPA: Žiga Krevs, Anže Trstenjak, Gašper Vodlan, Dominik Lenart, Kristina Kokalj, Klemen Tehovnik, Aljaž Božič, Anja Štukelj TELEFON: festivalski telefon med 4. in 12. avgustom 070 405 484 ELEKTRONSKA POŠTA: festivalkamfest@gmail.com SPLETNA STRAN: www.kamfest.org Organizator festivala si pridržuje pravico do spremembe programa. Vstop na vse dogodke je, če ni drugače navedeno, brezplačen. 113 petek, 21. 21. julija julij 2023 petek, 2023 petek, 4. avgust KUL petek v Evropi Tri kitare, dva Marka (Trobevšek in Fujan) in en Brane. Poznajo se iz otroštva, oziroma najstniških let. Povezuje jih Kamnik, kamniška gimnazija, v mladosti mogoče kakšna punca, predvsem pa jih druži strast do glasbe. Marko F. uči mlade klasično kitaro in dela na Slovenskih železnicah. Brane je bil učitelj tehnike in fizike na osnovni šoli, zadnja leta opravlja različna dela (vrtnari, izdeluje ptičje hišice, slika, inštruira). Marko T. je učitelj slovenščine in prevajalec, uči na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Vsi trije so še kaj. Igrajo vseh vrst pesmi (folk, popevke, ljudske …), pa kak komad, ki ga je Brane zložil v gimnazijskih časih (Magnolija, Na hribčku …). Muzejski oder 18.00 Z kot Zofka koncert za otroke, starše in mladino Otvoritveni koncert Kamfesta 20.30 Ana Pupedan Preverjena pivška banda. Leta 2004 so otvorili prvi Festival Kamfest.  Park Evropa Odprta Šutna Večerno druženje pri Debeluhu, Črni pici, Kammeleonu, Mojčinem Narobe svetu in Frizerskem salonu Sia, Maistrovem muzeju in Skritem vrtu. Zvezda festivala Druženje, posedanje in ples na Glavnem trgu s kulturnimi in športnimi dogodki. Sejem umetniških izdelkov, šavorma, falafl in velika vrteča se krogla. Leopold I lepo poslušljiv rap Leopold I je ime več vladarjev: Leopold I. Babenberški, avstrijski mejni grof Leopold I. Avstrijski, avstrijski in štajerski vojvoda Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar Leopold I. Toskanski, toskanski veliki vojvoda Leopold I. Belgijski, belgijski kralj Leopold I., pr.i. Michael Leopold, slovenski raper iz Gornje Radgone Ko so Čompe leta 2005 prvič nastopili na Kamfestu, jim je družbo delal Stegn, legendarni kantavtor kamniških planin. Tokrat za njimi nastopi Leopold I, ki je obiskal Kamnik že ob kulturnem prazniku. Tokrat pride z bendom. Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. Odprta Šutna 18.00 Javno vodstvo Marka Kumra po razstavi VESELO V KAMNIK. V GLAVNEM ŠESTDESETA LETA. Letošnja najaktualnejša in najbolj družbeno angažirana kamniška razstava, ki odgovarja na zvedava vprašanja o življenju v času, ko menda ni bilo sadnih jogurtov.  Medobčinski muzej Kamnik nedelja, 6. avgust Muzejski oder 10.00 Javno vodstvo po Kamniku šestdesetih let Marko Kumer in Goran Završnik ob razstavi VESELO V KAMNIK. V GLAVNEM ŠESTDESETA LETA Sprehodili se bomo skozi Kamnik in skupaj z obiskovalci obujali podobe in zgodbe Kamnika iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.  Medobčinski muzej Kamnik Evropa za otroke, starše in mladino Kamniška likovna transverzala Pogled skozi Galerijo v Muzej in še kaj zraven Prilagojen odpiralni čas galerij v času Kamfesta: Galerija Miha Maleš in Galerija Pogled bosta med Kamfestom odprti od 12. do 20. ure. Razen v nedeljo, ponedeljek, torek in zadnjo soboto, ko bosta zaprti. sobota, 5. avgust Evropa za otroke, starše in mladino 18.00 Zavod Vitkar in KDPM: Cirkus Veronika Nekoč je v Kamniku živela Veronika. In nekega dne, ko so jo trije bratje obiskali v njeni graščini, je naredila cel cirkus. Bralni kotiček v sodelovanju s Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik Barutanski oder 21.00 Igor Božanić (BiH) skriti kantavtorski koncert Skriti vrt na Šutni Igor Božanić je banjaluški kantavtor, ki trenutno živi v Beogradu. Pod vzdevkom ''Sir Croissant'' je izdal več EP-jev in igral na različnih festivalih v regiji – med drugim Indirekt, MENT, Americana, Začarana močvara. Njegov zadnji album Runo je izšel leta 2021 pri beograjski neodvisni založbi Pop Depresija in tako začrtal novo glasbeno smer. Pod svojim pravim imenom pa je pričel iskanje glasbene pokrajine v maternem jeziku in tradicionalnih melodijah. Kamnik je Igor obiskal že v sklopu festivala Novi val, ki ga pripravlja MC Kotlovnica. Zaradi izjemnega nastopa smo se odločili, da ga ponovimo tudi pred kamfestovskim občinstvom, na izjemni novi lokaciji sredi Kamnika. 18.00 Po klobuk Akrobatska predstava Klovnov klobuk obtiči zelo visoko. Zdaj bi ga rad dobil nazaj. Poskuša na razne načine, a z vsakim neuspelim poskusom izpade večji klovn. Nazadnje je njegova edina rešitev to, da izvede vratolomno ekvilibristično točko in se ob tem nadeja, da prostovoljci ne bodo izpustili vrvi, po kateri hodi. Barutanski oder Zvezda festivala 20.30 Trio Sepki navihan glasbeni trojček Uroš Buh, Ugo Ugovšek in Rok Škerjanec, trije izjemni glasbeniki, ki v različnih zasedbah nastopajo ob najbolj prepoznavnih imenih slovenske muzike, v tej zasedbi pa postavijo v ospredje sami sebe. Ne prvič in ne zadnjič na Kamfestu. Muzejski oder 20.00 Adi Smolar 20.00 Čompe vedno enak in vedno izjemen folk koncert Čompe s skuto so topla krompirjeva priloga ali samostojna jed iz slovenske oziroma bovške kuhinje. Pripravimo jih preprosto: neolupljen krompir skuhamo, kuhanega pa obložimo z mešanico (kozje) skute, kisle smetane, soli in sveže mletega popra. Kuhane čompe razpolovimo in jih položimo na ogret servirni krožnik ali v ogreto skledo. Po krompirju razdelimo pripravljeno skuto. Čompe s skuto ponudimo kot prilogo ali kot samostojno jed. koncert zvezde brez drobnega tiska 19.30 Trio Magnolija Vrnitev legende kamniške fizike in kulture 12 4 petek,21. 21.julija julij 2023 2023 petek, ponedeljek, 7. avgust Kamfest gostuje Duplica je špica Barutanski oder 20.00 balans razvpiti art punk trio Zvedava postpankovska zasedba balans, eni najbolj vidnih predstavnikov domačega glasbenega podtalja zadnjih let. Bend balans, ki sta ga v podtalju leta 2013 kot duo ustanovila karizmatična pevka Kristin Čona, “ki spomni na Nico ali Grace Slick“ in hudomušni basist Andrej Pervanje, “nekakšen Esad Babačić nove generacije”, je v letih obstoja ne le nanizal presenetljivo obsežno diskografijo, temveč se razvil v zelo impresivno in intrigantno zverinico. Kljub minimalizmu tako v postavi kot v izrazu zasedba neumorno raziskuje različne glasbene elemente, od noise popa, krautrocka, postpanka, psihedelije itd. Noreia glasba med irsko in slovensko kulturno tradicijo, in za vsakogar, ki pride zraven Noreia je petčlanska zasedba izkušenih glasbenikov, ki preigravajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, a ne vedno na povsem tradicionalen način. V zadnjem času skupina aktivno spaja »keltsko« tradicijo s svojo lastno dediščino – slovensko ljudsko glasbo, kar ustvarja njihov unikaten in prepoznaven zvok. Keltski ples na slovenski les! Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. Zvezda festivala 20.30 Žiga Golob in Lado Jakša Kino Kamfest 18.00 Lačna Lačna Ekološka predstava Lačna Lačna je na prvi pogled kup smeti. A ko prideš, če si upaš, bližje, vidiš, da je ta kup še kako živ in da - raste. Zraste vsakič, ko kaj poje. In je kar naprej. Včasih tudi kakega gledalca. A na koncu je vse dobro. In vsi se lahko vrnejo domov. Domov ...  Zunanja učilnica OŠ Marije Vere 17.00 Odprta folklorna šola ŠKUD Verine zvezdice Bralni kotiček s knjižnico Franceta Balantiča mojstrski jazz ambient Palačinke in Kava z namenom Kino Kamfest Multi koncert Kreativna četrt Barutana 18.00 Futr pa gvant Izmenjevalnica oblačil sreča Disco juho 21.00 Blizu drama drama / Close / režija: Lukas Dhont / scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssens / igrajo: Eden Dambrine, Gustav De Waele, Émilie Dequenne / 2022, Belgija / distribucija: Fivia / 105' Intenzivno prijateljstvo med trinajstletnikoma Leom in Remijem se nenadoma prekine. Léo ne more razumeti, kaj se je zgodilo, zato se obrne na Sophie, Remijevo mamo. »Blizu« je film o prijateljstvu in odgovornosti. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. Odprta Šutna 21.00 O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta 21.00 Dedek gre na jug komedija komedija / režija: Vinci Vogue Anžlovar / scenarij: Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza, Vlado Novak, Zala Djurić, Jonas Žnidaršič, Goran Navojac, Maruša Majer / distribucija: Cinemania / 103' Vlado in Boris sta osivela jazzerja, ki se v starem kemperju odpravita proti jugu v iskanju Borisove neizpete ljubezni. Na poti pa se lahko zgodi marsikaj, še posebej, ko se jima pridruži Esma, ki je bila priča umoru in je sedaj na begu. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. 19.00 Utrip kolaborativna vokalno-gibalna improvizacija Šli smo globoko v raziskovanje sebe - svojega telesa, svojega glasu - k rojstvu giba, k rojstvu zvoka. Šli smo globoko, da bi se povezali, da bi našli ravnovesje med Jaz in Mi, da bi se poslušali, da bi slišali in da bi bili slišani. Bilo je, kot da bi brezčasna in dušna reka tekla skozi nas. Pogosto z Resonanco, včasih z Rezistenco in kasneje z Release-om. R,R,R so postali filtri, kalejdoskop skozi katerega zdaj spontano pogledamo tudi na vsakodnevne situacije, odnose. Tako tudi vsakdanja doživetja dobijo globlje razumevanje, jasnost in širino: kaj utripa skupaj z mano, čemu se upiram, in kdaj nastopi olajšanje in sprostitev. Dragi soustvarjalci, povabljeni k enkratnemu senzoričnemu doživetju vokalno-gibalnega utripa. Avtorici koncepta: Neža Pele in Jelena Soro Soustvarjalci in izvajalci: Ajša Alagič, Metka Bahlen, Mojca Cej, Gregor Klopčič, Živa Mahkota, Brigita Marko, Alja Petric, Severina Siter in Rebeka Vidic. Leta 2024 bo preteklo 150 let, odkar se je v Kamniku rodil slovenski general in pesnik Rudolf Maister. Pa še nekaj okroglih Maistrovih obletnic se bomo spominjali: 100-letnice častnega meščanstva v Kamniku, 90-letnice smrti, 120-letnice izida Maistrovih Poezij . Zato je slovenska Vlada leto 2024 razglasila za Maistrovo leto. In zato si boste na Kamfestu na vrtu Maistrove rojstne hiše lahko ogledali predstavo O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta. Po slikanici Alenke Juvan in ilustratorke Andreje Peklar so jo oblikovali: režiserka Andreja Humar Gruden ter igralca: Nataša Keser in Nik Škrlec. Po predstavi bo pogovor z avtorji. torek, 8. avgust Odprta Šutna Galerija Foto kluba Kamnik 19.30 Polona Smolnikar: Zvezdne noči otvoritev foto razstave Razstava Polone Smolnikar nas popelje med zvezdne pokrajine v okolici Kamnika, ki jih Polona lovi v objektiv v bolj ali manj mrzlih nočeh. Fotografije prikazujejo lepoto zvezdnega neba, ki je golim očem skrita. Fotografija pa zaradi dolgih ekspozicijskih časov in obdelave v post produkciji omogoča vpogled v čudovito in čarobno nočno pokrajino. Razstava bo na ogled do 14. avg. med 18. in 21. uro. 18.00 Križnik na Kamfestu pripovedovalski golaž. Največji pripovedovalski festival izven Ljubjane, ki ga vsako leto pripravita Knjižnica Franceta Balantiča in Kulturno društvo Motnik, se bo letos z izbranimi pripovedovalci ustavil tudi na Kamfestu.  Dvorišče Maistrove hiše petek, 21. julij 2023 petek, petek, 21. 21. julij julija2023 2023 135 Zvezda festivala Zvezda festivala 5 Odprta Šutna Odprta 19.30 Šutna Dunking Devils 19.30 akrobatski šov v Samčevem prehodu Dunking Devils Največja slovenska košarkarska atrakcija. akrobatski šov v Samčevem prehodu Največja slovenska košarkarska atrakcija. Odprta Šutna Odprta 20.30 Šutna The Waterman / Povodni mož 20.30 Raoul and The Wiseman Band (NL) v sodelovanju s Svetlano Slapšak in The Waterman / Povodni mož Kokosy 4-dimenzionalno bitje pretežno glasbene nature Kokosy 20.30 Ramoveš & Erič 20.30 blues in rock z dežele Ramoveš & Erič Martin Ramoveš in Miha Erič sta umetnika z veliko začetnico, ki svoje deloblues in rock z dežele vanjeRamoveš že vrsto let brusita odrskimi kot tudi galerijskimi žarometi. Martin in Miha Eričtako sta pod umetnika z veliko začetnico, ki svoje deloNa likovnem glasbenem področju izražata svojgalerijskimi notranji (ne)mir, eno z vanje že vrsto letinbrusita tako pod odrskimi kot tudi žarometi. povezujeta ter sodita med bolj aktivne v slovenskem Nadrugim likovnem in glasbenem področju izražata svojustvarjalce notranji (ne)mir, eno z kulturnem prostoru. drugim povezujeta ter sodita med bolj aktivne ustvarjalce v slovenskem kulturnem prostoru. Kino Kamfest Kino Kamfest Kino Kamfest Kino Kamfest 21.00 Korzet 21.00 drama Korzet drama / Corsage / režija: Marie Kreutzer / scenarij: Marie Kreutzer / igrajo: drama Vicky/ Corsage Krieps, Florian Lorenz, Jeanne/ igrajo: Werner, drama / režija: Teichtmeister, Marie Kreutzer Katharina / scenarij: Marie Kreutzer AlmaKrieps, Hasun,Florian ManuelTeichtmeister, Rubey, Finnegan Oldfield,Lorenz, Aaron Friesz, Hajjaj / Vicky Katharina JeanneRosa Werner, 2022, Avstrija, Luksemburg, Nemčija,Oldfield, FrancijaAaron / distribucija: Demiurg / 113' Alma Hasun, Manuel Rubey, Finnegan Friesz, Rosa Hajjaj / 2022, Avstrija, Luksemburg, Nemčija, Francija / distribucija: Demiurg / 113' Režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim o priljubljeni avstrijski cesarici ter »Sisi« oživita zkot Režiserka Mariemitom Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata izrazito sodobno ki se skuša izviticesarici iz prisilnega jopiča družbenih romantičnim mitomžensko, o priljubljeni avstrijski ter »Sisi« oživita kot pričakovanj. Nagrada vlogo v Cannesu. izrazito sodobno žensko,zakinajboljšo se skuša žensko izviti iz prisilnega jopiča družbenih V sodelovanju z Mestnim kinomžensko Domžale. pričakovanj. Nagrada za najboljšo vlogo v Cannesu. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. Barutanski oder Barutanski oder Kokosy so 4-dimenzionalno bitje pretežno glasbene nature, ki sloven4-dimenzionalno bitje pretežno glasbene nature ski glasbosferi ponuja svežbitje vetrič nedefiniranosti. Žanrskokise Kokosy Kokosy so 4-dimenzionalno pretežno glasbene nature, slovenopredeljujejo pretirano, lahko nedefiniranosti. bi dejali, da predstavljajo val indieskineglasbosferi ponuja svež vetrič Žanrsko nov se Kokosy Fante od leta 2019nov družijo iskrena ne-pop-jazz-funk-punk-softboirocka. opredeljujejo pretirano, lahko bi dejali, dažepredstavljajo val indiebesedila in čedalje manj povprečne melodije. -pop-jazz-funk-punk-softboirocka. Fante že od leta 2019 družijo iskrena Vstopnina za obamanj koncerta: 10€ melodije. besedila in čedalje povprečne Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v Vstopnina za oba koncerta: 10€ sistemu mojekarte.si ter na prizoriščuinod dalje.mestih v Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si na19.30 prodajnih sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. sreda, 9. avgust sreda, 9. avgust Zvezda festivala Zvezda festivala 17.00 Košarkaški turnir trojk s komentatorjem Rokom 17.00 Škrlepom turnir trojk s komentatorjem Rokom Košarkaški Dan košarke na Kamfestu Škrlepom Košarkarski klub Kamnik v letošnjem letu praznuje 20 let delovanja in v Dan košarke na Kamfestu ta namen klub obiskovalcem poseben Dan košarke Košarkarski Kamnik v Kamfest letošnjempodarja letu praznuje 20dan. let delovanja in v je vsem ljubiteljem oranžne žoge,poseben športa in dan. rekreacije ter zdravega ta namenjen namen obiskovalcem Kamfest podarja Dan košarke je načina življenja. Ne gledeoranžne na to, aližoge, športšporta igrateinaktivno, rekreativno ali pa namenjen vsem ljubiteljem rekreacije ter zdravega ga samo spremljate redno, občasno na pol. načina življenja. Ne glede na to, ali športaliigrate aktivno, rekreativno ali pa Kamfesta boste lahkoali uživali v akrobatskih vragolijah DungaObiskovalci samo spremljate redno, občasno na pol. king Devilsov, si ogledali košarkarski turnir v ulični košarki zDunzabavObiskovalci Kamfesta bostemini lahko uživali v akrobatskih vragolijah nimDevilsov, komentiranjem termini večerkošarkarski zaključili z ogledom dokumentarnega filma king si ogledali turnir v ulični košarki z zabav2017, ki predstavlja slovenske do naslova evropskih nim komentiranjem terpot večer zaključilireprezentance z ogledom dokumentarnega filma košarkarskih prvakov. 2017, ki predstavlja pot slovenske reprezentance do naslova evropskih Košarka je prvakov. namreč več kot le igra. Je način življenja. Je strast, ki nas košarkarskih združuje, ne gledeveč na kot starost, spolJealinačin ozadje. V njej najdemo Košarka je namreč le igra. življenja. Je strast,veliko ki nasveč kot samo skozi obroč. Najdemo ekipno delo,veliko vztrajnost, združuje, ne metanje glede nažoge starost, spol ali ozadje. V njej najdemo več in spoštovanje. To so Najdemo vrednote,ekipno ki jih prenašamo iz košarkotodgovornost samo metanje žoge skozi obroč. delo, vztrajnost, karskega igrišča v naša življenja. odgovornost in spoštovanje. To so vrednote, ki jih prenašamo iz košarkarskega igrišča v naša življenja. Evropa za otroke, starše in mladino Evropa za otroke, starše in mladino 20.00 Batista Cadilac 20.00 ''mim pravil'' Batista Cadilac Čvrsto gruvajoče jedro danes šestčlanske zasedbe Batista Cadillac že od ''mim pravil'' malihgruvajoče nog predstavljata vokalist Urban Lutman kitaristCadillac Matija Koritnik, Čvrsto jedro danes šestčlanske zasedbeinBatista že od ki sta Slovenijo prvič navdušila v šovu Slovenija ima talent, sta šla v malih nog predstavljata vokalist Urban Lutman in kitarist Matijakjer Koritnik, finale z zlatim prvič gumbom. Njun preplet funka, in bluesa poleg ki sta Slovenijo navdušila v šovu soula, Slovenija imarocka talent, kjer staješla v vedno večjega števila Njun poslušalcev vidnerocka domače izvajalce – sprva finale z zlatim gumbom. prepletpritegnil soula, funka, in bluesa je poleg Thomasa Marcha skladbo Neviden veš,domače da me ljubiš?), pa še vedno večjega številaza poslušalcev pritegnil(Ali vidne izvajalcenato – sprva funk jazzerje Pijammies oz.Neviden P’Jays, ki se pridružili zasedbi Thomasa Marcha za skladbo (Alisoveš, da me ljubiš?), natoobpakoncu še 2019. Skladbe, kot so Pust do ki besede, Magnolijezasedbi in Generacija neba, 18.00 funk jazzerje Pijammies oz. P’me Jays, so se pridružili ob koncu so bile vse popevke tedname nado Valu 202; vse tri so bileintudi med topneba, 10 naj- 18.00 KUD Kiks: Didl, Dadl, Dum 2019. Skladbe, kot so Pust besede, Magnolije Generacija Valu202; 202 na v 2019, in naj2021. KUD Didal,Kiks: Dadl inDidl, Dum soDadl, trije modeli, sobolj bile predvajanih vse popevkeskladb tedna na Valu vseletni tri soravni bile tudi med2020 top 10 Dumki se znajdejo na vašem vrtu in se delajo, da so tamindoma. Patrije kar modeli, naprej vas vas oponašajo bolj predvajanih skladb na Valu 202 na letni ravni v 2019, 2020 in 2021. Didal, Dadl Dum so ki sesprašujejo, znajdejo na vašem vrtu inin sespravljajo delajo, TokratPasokar prepričani, so najboljši Ker je davsosmeh. tam doma. naprej vasda sprašujejo, vaskošarkaši oponašajonainsvetu. spravljajo ravno Tokrat dan kamniške košarke.da so najboljši košarkaši na svetu. Ker je v smeh. so prepričani, ravno dan kamniške košarke. Noahom Charnyem. Glasbeno pogovorni dogodek na skritem dvorišču Raoul and The Wiseman Band (NL) v sodelovanju s Svetlano Slapšak in sredi Šutne. Noahom Charnyem. Glasbeno pogovorni dogodek na skritem dvorišču sredi Šutne. Kino Kamfest Kino Kamfest 21.00 2017 21.00 dokumentarni film 2017 dokumentarnifilm film / režija: Goran Vojnović / scenarij: Goran Vojnović / nadokumentarni stopajo: Goran Blažič, Vlatko Čančar, Goran Žiga Dimec, Luka Dondokumentarni filmDragić, / režija:Jaka Goran Vojnović / scenarij: Vojnović / načić, Edo Murič, Aleksej Prepelič, Andy Randolph jr, Matic Rebec, Gašper stopajo: Goran Dragić, Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka DonIgor Kokoškov / 2021, Andy Slovenija / distribucija: / 113' čić,Vidmar, Edo Murič, Aleksej Prepelič, Randolph jr, MaticGustav Rebec,film Gašper Vidmar, Igor Kokoškov / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 113' Dokumentarni film »2017« obnavlja zgodbo z Evropskega prvenstva v košarki v Carigradu z besedami dvanajstih igralcev,prvenstva selektorjav in Dokumentarni film »2017« obnavljavseh zgodbo z Evropskega njegovega trenerskega štaba ter vodstva reprezentance. košarki v Carigradu z besedami vseh dvanajstih igralcev, selektorja in V sodelovanju z Mestnim Domžale. njegovega trenerskega štabakinom ter vodstva reprezentance. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. Barutanski oder Barutanski oder 20.00 Klapa Mali grad 20.00 pionirjiMali klapskega Klapa grad petja na Kamniškem Kamniška Klapa Mali letos praznuje, tako kot Kamfest, 20 letnico pionirji klapskega petjagrad na Kamniškem delovanja. V Sloveniji so letos bili pravzaprav prvakot klapa, ki se je20ukvarjala Kamniška Klapa Mali grad praznuje, tako Kamfest, letnico z izvirno klapsko pesmijo. Kasneje so, zaradi poslušalcev, v repertoar delovanja. V Sloveniji so bili pravzaprav prvaželja klapa, ki se je ukvarjala z dodali tudi instrumentalno podlago, drugače pa je osnovna ideja klape izvirno klapsko pesmijo. Kasneje so, zaradi želja poslušalcev, v repertoar Mali tudi gradinstrumentalno izvajanje a capella klapskih skladb.pa je osnovna ideja klape dodali podlago, drugače Oder soizvajanje si že delilia capella s priznanimi izvajalci hrvaške glasbene scene, kot so Mali grad klapskih skladb. Oliver Petar Grašo, Radojka Šverko, Đani Stipaničev Oder so siDragojević, že delili s priznanimi izvajalci hrvaške glasbene scene, kot in soše kdo,Dragojević, bili so gostjePetar številnih hrvaških klap. VsakoĐani leto Stipaničev prirejajo odmevno Oliver Grašo, Radojka Šverko, in še prireditev Srečanje klap vhrvaških Kamniku.klap. Klapa Malileto gradprirejajo je tudi del projekta kdo, bili so gostje številnih Vsako odmevno Erasmus+ SCHOOL TRADITIONAL HOW WE prireditev Srečanje klapOF v Kamniku. KlapaSINGING: Mali grad LET'S je tudiSING del projekta WERE TAUGHT FOROF ADULTS. V projektu sodelujejo še partnerji iz Avstrije, Erasmus+ SCHOOL TRADITIONAL SINGING: LET'S SING HOW WE Madžarske, in Hrvaške. WERE TAUGHTSlovaške FOR ADULTS. V projektu sodelujejo še partnerji iz Avstrije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške. 14 6 petek,21. 21.julija julij 2023 2023 petek, Matter najprepoznavnejši kamniški glasbeni izdelek Matter je slovenska trap glasbena skupina iz Kamnika. Deluje od leta 2015. Sestavljajo jo Dario Nožić Serini - Dacho, Luka Lah - Levanael in Matej Tunja - Tunja. Prvi koncert je imela skupina v začetku leta 2015, z aktivnim koncertiranjem pa je kmalu postala ena od najbolj priljubljenih izvajalcev hip-hop glasbe v Sloveniji. Skupina navdiha ne črpa iz zgodnje hip hop glasbe, temveč iz punka, surrealističnih del Alberta Camusa in filmov režiserjev, kot so Jim Jarmusch, Wes Anderson in Terry Gilliam. Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. Klapa Kastav (HR) zvoki Mediterana Klapa Kastav je bila ustanovljena junija 1992 in letos praznuje trideseto obletnico neprekinjenega in uspešnega delovanja. Klapino delo je bogato s številnimi nastopi, koncerti ter najvrednejšimi priznanji in nagradami doma in v tujini. Beleži gostovanja po vsej državi in tujini: Argentina, Avstrija, Brazilija, Italija, Južna Afrika, Južna Koreja, Latvija, Madžarska, Malta, Mehika, Nemčija, Poljska, Rusija, ZDA, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija in Velika Britanija. Zadnji uspeh je Klapa dosegla na Festivalu Melodije Istre in Kvarnerja MIK 2022, kjer je s skladbo »Cviće od brnistra« osvojila 1. mesto strokovne žirije. Umetniški vodja od leta 1994 je Saša Matovina. Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. Odprta Šutna 21.00 KUD KIKS improvizacijsko gledališče komedija zmešnjav KUD Kiks je ustvarjalni kolektiv, ki ga druži izjemna veščina sprotnega prilagajanja na nove in nove gledališke izzive, ki jih, večinoma, daje kar občinstvo. Na ta način vrli in, predvsem, prepoznavni ustvarjalci vsakič znova zadovoljijo raznovrstno publiko. Kino Kamfest ulično gledališče Pred nami je vznemirljiva celovečerna predstava najkrajših razsežnosti. Velika predstava! Nova uprizoritev klasične slovenske zgodbe o Lepi Vidi, ki jo bo igrala Milena Zupančič. Po obetavni napovedi in začetku se zalomi. Milena Zupančič ne pride na predstavo. Pa tudi ostalih igralcev ni. Lahko predstavo odigra ubogi Mihael, ljubitelj gledališča, ki je sicer le biljerter? Samo namig: vse bo v redu. 21.00 Gajin svet 2 Gaja je še vedno pametna, radovedna in neposredna. Ima najboljšega prijatelja, ki je računalniški genij, sitno in razvajeno sestro Teo ter družino, ki se je sestavila na novo, a še vedno drži skupaj. Čaka pa jo nov zaplet. V sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. 20.30 Mat na kvadrat koncert na kvadrat Matej in Matjaž sta se srečala v kamniškem Cantemusu, skupaj nadaljevala v Klapi, zdaj pa strašita v znani zasedbi, ki jo včasih dopolni glasbeni multipraktik Tomaž. Od slovenskega popa, roka, do tujejezičnih kompozicij in dalmatinskih pesmi: vse več kot samo to je zasedba Mat na kvadrat. čisti in kulturni Nikki Louder so še eni »fantje iz Kotlovnice«, ki so s svojimi koncerti navdušili Evropo, tako proti severu kot proti Balkanu. Sedaj se, po mnogih kilometrih, vračajo v Samčev prehod, na asfalt. Iz oči v oči z gledalci. Pripraviti se na kratko, a silovito eksplozijo glasbenega kamniktita sredi mesta. Četrtič na Kamfestu. Barutanski oder 20.00 Klemen Klemen Trnow stajl Trnowska ninja se po dobrih 11 letih vrača na kamfestovski oder. Klemen Klemen je legenda domačega rapa, ki ni zgolj pionir scene, temveč njegov steber do današnjega dne. Brezkompromisen, kaotičen, iskren v svojih besedilih. Največji uličar med raperji in največji raper med uličarji ter glavni »anekdotar« je prvi, ki je v Slovenijo s svojo zvočno sliko prinesel zvok ameriškega raperskega juga in prvi, ki se svojih nesramnih in potepinskih zgodb, ubesedenih povsem po svoje ni nikoli sramoval, temveč jih je izlival na papir brez zadržkov. Klemen, dobrodošel nazaj! Zvezda festivala Robert Petan 18.00 Duo Slavica: Dobro jutro ulično gledališče Komična predstava o prijateljstvu z visoko hitrostjo in malo besedami. V njej spremljamo dva prijatelja, ki si dan želita začeti s skodelico kave. A zaradi nerodnosti enega in nepotrpežljivosti drugega se že priprava mize ali mletje kave zdita povsem nemogoči opravili. Jima bo uspelo? koncert, ki pika in reže .travnik so obrisali solze in jih zamenjali za švic na danceflooru, saj se s Pubeci ne spijo večkrat odmikajo od melanholičnih melodij in otožnih besedil, drvijo s hitrejšim ritmom ter se nagibajo k ostrejšemu in bolj grobemu zvoku. Če so .travnik pri prvencu Pubeci ne jočejo bolj božali, zdaj več pikajo, celo režejo. Preveva jih nočna energija, temačnost in elektronski zven. So nahajpani, jezni, podivjani, naelektreni, glasni, strastni in odločni. Zvesti ostajajo bojsom, henganju, piru, mariborščini, zaljubljenosti in sentimentalnosti, le da teme podajajo v surovejši in bolj robati obliki. KUL petek petek, 11. avgust Barutanski oder 20.00 .travnik Projekt je sofinanciran s strani Občine Kamnik. Vstopnina: 10€ Prodaja vstopnic na prizorišču. 21.00 Nikki Louder mladinska komedija mladinska komedija / režija: Peter Bratuša / scenarij: Peter Bratuša, Špela Levičnik Oblak / igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar, Lotos Vincenc Šparovec, Bojan Emeršič, Primož Pirnat, Jana Zupančič, Matej Zemljič, Gregor Čušin / 2022, Slovenija / distribucija: Cinemania / 97' / slovenščina, 10+ 18.00 Milena Zupančič v tej predstavi ne igra Režija: Patricija Crnkovič, Teja Poljanšek / Koreografija in ples: Patricija Crnkovič / / Avtorska glasba: Teja Poljanšek / Vokal: Teja Poljanšek / Kitara: Matic Smolnikar / Produkcija: Produkcija avtoric / Koprodukcija: Medobčinski muzej Kamnik / Fotografije: Aleš Romaniuk, Zala Rifel / Tonski mojster: Blaž Flerin / Zahvale: Matt Music, Lecom, Napis Odprta Šutna četrtek, 10. avgust Zvezda festivala in s pomočjo naravnih materialov vzpostavljata nove temelje, na katerih lahko bivata mirneje in globlje. Glasba in ples se prepleteta v podpori novega prebujanja in pomagata nastopajočima najti smisel v minljivosti in nenavezanosti.Za avtorici je to prvo skupno sodelovanje, ki je nastalo kot posledica študija na umetniški akademiji Codarts v Rotterdamu. Muzejski oder 19.30 Vmesni obred glasbeno-plesna predstava Patricije Crnkovič in Teje Poljanšek Vmesni obred je plesno-glasbeni performans, ki raziskuje notranjo preobrazbo kot posledico vzpostavljanja stika z naravo. Nastopajoči zaradi urbanih vplivov izmučita vse človeške potenciale, zaradi česar postane preobrazba in osvoboditev edini cilj. Skozi ritual se oddaljujeta od balasta, s katerim nas omejuje kapitalistični ustroj in zapuščata nesmiselne vzorce, po katerih delujemo kot sužnji tujih prepričanj in pravil. Ob globokem stiku z naravo se v notranji tišini počasi odpirata novi poti avtentičnosti ''Muskonter si po duši, po srcu in popoldne.'' Ena od njegovih kantavtorskih skladb gre nekako v smislu ”znajdemo se v vsem, v komadih in v skladbah, solze brišemo in na pogrebih in na svatbah, špilamo za vse, za črne in za blonde, čiribiribele in diridiridonde.” Robert je na odru je že od svojega dvanajstega leta, igral je tako z simfoničnimi orkestri kot punk v jedrskih zakloniščih, od festivalskih do cerkvenih in tudi zidarskih odrov, nekaj let je bil član bolj in manj znanih pop zasedb in ustvarjal glasbo za druge glasbenike in pevke. Pravi, da ni nujno isto. Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. sobota, 12. avgust Evropa za otroke, starše in mladino 18.00 Cecilija in zmaj Ste že kdaj srečali čisto pravega zmaja ali sanjarite, kako bi ga privabili z najrazličnejšimi ukanami? Junakinja Cecilija ne okleva in se kot neustrašna vitezinja poda na pustolovščino, kjer se sooči z zmajem in ga pretenta. Predstava je namenjena otrokom od 3. leta starosti naprej, v svoji glasbeno-igrani obliki pa na igriv način pretresa tematiko ženske in moške vloge v sodobni družbi. 157 petek, 21. julij julija2023 2023 Predstava je nastala po knjižni predlogi Cecilija in zmaj Lawrenca Schimla v prevodu Braneta Mozetiča in izdaji Centra za slovensko književnost. Odprta Šutna 19.30 Tek s Feršterkerjem na Mali grad unikatni kamfestovski športni špektakel V 20 letih Kamfesta smo na vrh Malega gradu znosili tone in tone večinoma glasbene opreme. Večinoma nerazumljivo težkih kitarskih ojačevalcev. Tako se je porodila ideja, da organiziramo tekmovanje, kjer bomo regularno izmerili čas, ki ga potrebuješ, da na Mali grad in nazaj prineseš povprečen kitarski ojačevalec. Feršterker. V sodelovanju s Klubom gorskih tekačev Papež tako zdaj vsako leto organiziramo to adrenalinsko tekmovanje. Barutanski oder 20.00 Špil ligni Zmagovalci Špil lige 2023 V našem ustvarjalnem prostoru imamo veliko srečo da obstajajo projekti, ki podpirajo mlade glasbenike in jim s pridobivanjem odrskih izkušenj pomagajo pri njihovih prvih resnejših glasbenih podvigih. Natečaj ''Špil liga'', ki že desetletje podpira domačo sceno, poleg bogatih nagrad zmagovalcem omogoči koncertiranje po različnih lokalnih odrih. Budno oko strokovne žirije je tokrat v svet poslalo konglomerat glasbenih slogov pod imenom ''Špil ligni''. Zadnji kamfestovski večer pa bo še toliko bolj poseben, saj bo letošnji prvoligaši nastopili ob boku starih zmagovalcev, Koala Voice. V sodelovanju s Centrom urbane kulture - Kino Šiška. POT PO KAMNIŠKIH GALERIJAH IN MUZEJIH MED KAMFESTOM Medobčinski muzej Kamnik Izkoristite kamniške galerije in muzeje za dober izgovor za sprehod po Kamniku Galerija Barutanski zid OTVORITEV 30. 7. Kamfestovskih 20 Razstava likovnih zastov vseh dosedanjih festivalskih plakatov, skupaj s seznamom vseh nastopajočih. Galerija Foto klub Kamnik OTVORITEV 7. 8. Polona Smolnikar: Zvezdne noči Razstava Polone Smolnikar nas popelje med zvezdne pokrajine v okolici Kamnika, ki jih Polona lovi v objektiv v bolj ali manj mrzlih nočeh. Fotografije prikazujejo lepoto zvezdnega neba, ki je golim očem skrita. Fotografija pa zaradi dolgih ekspozicijskih časov in obdelave v post produkciji omogoča vpogled v čudovito in čarobno nočno pokrajino. Razstava bo na ogled do 14. avg. med 18. in 21. uro. Maleševa galerija Veselo v Kamnik. V glavnem šestdeseta leta Razstava VESELO V KAMNIK. V GLAVNEM ŠESTDESETA LETA. Razstava z naslovom Veselo v Kamnik je namenjena burnemu obdobju šestdesetih let 20. stoletja v Kamniku. Naslov smo si sposodili pri najbolj priljubljeni pesmi, ki opeva lepote mesta in okolice. Obdobje šestdesetih let prejšnjega stoletja obsega niz ključnih dogodkov – od družbenopolitičnega prehoda iz mehke diktature v bolj sproščeno obdobje, ki se je odrazilo tudi v vsakdanjem življenju Kamničanov. Lahko so si omislili lastno stanovanje – dobili službeno v bloku ali si z ugodnimi posojili sezidali svojo hišo. Tudi materialno stanje in družbena klima sta se izboljšali, v stanovanja so vstopali televizorji in gospodinjski stroji. Sprostila se je moda, tudi po zaslugi legendarnega kamniškega kreatorja mojstra Ivana Debevca. V Kamnik je na velika vrata vstopil rock and roll oziroma beat, kot so mu takrat dejali, s priljubljeno kamniško zasedbo Kamniktiti. To desetletje so zaznamovale tudi motoristične cestne dirke in razvoj alpinizma. Svoj preboj so začeli kamniški slikarji, ustanovljen je bil kamniški muzej, postavili smo nekaj kvalitetnih javnih skulptur, mestni arhitekt je urejal enotno podobo mesto. Vse to si lahko ogledate na razstavi in preberete v obsežni in bogato ilustrirani publikaciji Veselo v Kamnik, ki so jo skupaj spisali vsi sodelavci kamniškega muzeja. NOČNO NEBO Koala Voice Razbijaški indie punk in nekdanji ''prvoligaši'' Prišli so iz Kisovca. Kjer so kitare še skupnost, rock še krik, mladost še uspešna norost. Z neusahljivim plamenom ustvarjalnosti za prepotene, nepozabne, doživet(ven)e koncerte. Prišli so kot koale. In imeli... Tisto. Glas. Koalski glas mimobežnega desetletja. Band, ki v slušalkah zrdzne, samo v živo pa zgrabi. Trenutek za občutek. Ker so še vedno (t)isti četverec. Pevka kriči. Kitarist miži. Basist lasa. Bobnar zamakne. Ker tu je vse tako lepo ... Vstopnina za oba koncerta: 10€ Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in na prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si ter na prizorišču od 19.30 dalje. Zvezda festivala 20.30 Zaključek festivala z ansamblom Celjski Dixiland in plesalci swinga Swingers welcome! Po navdušujočem nastopu na letošnjem srečanju voznikov starodobnih vozil smo Celjski Dixiland Ansambel z veseljem še enkrato povabili v Kamnik. Obstajajo že 20 let, tako kot Kamfest. Celjski Dixieland Ansambel je v svojem dolgoletnem delovanju največ pozornosti namenil dixiland glasbi, ki odraža izjemno dediščino Louisa Armstronga in drugih velikih jazzovskih ustvarjalcev. Pričarali vam bodo nepozaben večer, poln glasbenih presenečenj. Razstava Pogled v pogled. 5 let Galerije Pogled: 2017-2021 Razstava 29-ih umetnikov sodobne umetnosti Razstava POGLED V POGLED. 5 LET GALERIJE POGLED: 2017-2021 Butična galerija v sklopu Galerije Miha Maleš je postala prostor, namenjen sodobnemu umetniškemu ustvarjanju. V galeriji Pogled so tako razstavljali mladi umetniki kot tudi tisti, ki so na svoji poti do poznih let uspeli ohraniti mladosten pogled na svet in dogajanje ter predvsem sodoben likovni izraz. Prva petletka je za nami in tako se na skupinski razstavi Pogled 5 let predstavlja 29 slovenskih umetnikov s prepoznavnimi likovnimi zgodbami. Med razstavljavci so tudi Kamničani: Oliver Pilić, Nina Koželj in Matevž Sterle. Galerija Pogled Galerija Pogled Jasmina Nedanovski: razstava Nismo krivi? Umetnica Jasmina Nedanovski v Galeriji Pogled predstavlja prostorsko instalacijo, ki jo sestavljajo velike grafike, kodni zapisi, knjige umetnice in umetniško potiskani ležalniki, ki nas znova opozarjajo na prebežniško krizo. Umetnica Jasmina Nedanovski se v projektu Nismo krivi? dotakne večno pereče teme vojne in posledičnih migracij ter opozarja na naše nojevsko vedenje, ko posamično žarišče izgine iz osrednjih poročil. Jasmina Nedanovski je pisala svoj umetniški dnevnik, ki je postal avtonomen likovni medij – knjiga umetnika. Osrednji likovni motiv treh velikoformatnih grafik na razstavi je žična mreža, ki fizično omejuje in utesnjuje ter onemogoča prehod in komunikacijo. RAK - Raziskovalno Astronomski Krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra skupaj s kamniškimi astronomi spet vabi na poletni večer z opazovanjem nočnega neba pod okriljem festivala Kamfest. Sprva bo nizko nad obzorjem še Sonce, tako da bodo bolj zgodnji opazovalci še pred njegovim zaidom morda lahko prešteli Sončeve pege, ki se na Sončevi površini že nekaj časa pojavljajo v lepem številu, poleg tega pa bomo lahko opazovali tudi kak orjaški izbruh s površja naše zvezde. Ko bo Sonce zašlo in se bo začelo mračiti, bo kar kmalu na vzhodni strani neba zasvetil Saturn. Ta bo s svojimi obroči najbrž predstavljal glavni objekt opazovanja ta večer, z njim se bo morda lahko kosala le še naša spremljevalka Luna, ki nam bo kazala nekaj dni star krajec. Poleg teh dveh pa si bomo lahko ogledali še kako meglico, nekaj zvezdnih kopic in galaksij poletnega nočnega neba. Z nekaj sreče morda ugledamo tudi katerega izmed zapoznelih utrinkov iz roja Perzeidov in še kaj... Opazovanje bo v primeru lepega vremena na travniku pri muzejskih kaščah ob gradu Zaprice v nedeljo, 20. avgusta 2023, od 19.00 dalje. Ker je prostora v bližini relativno malo, obiskovalce vljudno prosimo, da se na opazovanje odpravijo peš (parkirišča so sicer na voljo pri OŠ Toma Brejca, pri športni dvorani in še kje... ). V primeru slabega vremena bo opazovanje prestavljeno na naslednji večer, 21. avgusta 2023 ob isti uri. Vabljeni! 16 8 petek,21. 21.julija julij 2023 2023 petek, NAVODILA ZA UPORABO FESTIVALA • Kamfest je festival, ki odkriva nova prizorišča. Letos jih je najmanj sedem. Vabimo vas, da vsakega obiščete vsaj enkrat. Lahko se vam zgodi, da prizorišča ne najdete takoj. Vprašajte. Kamfest je interaktivni festival, ki spodbuja komunikacijo. • Večina festivalskih dogodkov je brezplačnih, a boste naleteli na izjeme. Koncerti na Barutanskem odru imajo prijazno vstopnino 10 evrov, razen ponedeljka, ko je dan brez vstopnin. Sem ter tja vas bo kdo na ulici prosil za prostovoljni prispevek. Načeloma gre za ulično predstavo, kjer je običajno, da se mimoidoče gledalce prosi za prispevek. • Letošnji kamfestovski ponedeljek je še prav poseben dan, ker se ves popoldanski del festivala seli na Duplico. Tudi gledališka predstava za otroke. Priporočamo, da greste na vlak in izstopite na postaji Duplica. Kamfestovsko prizorišče je v neposredni bližini železniške postaje, na severni strani OŠ Marije Vere. • Dupličani in vsi ostali ob železniški progi Ljubljana - Kamnik, pridite na Kamfest z vlakom. Zadnji vlak odpelje ob 23.15, ravno takrat, ko se končajo prireditve. • Če imate občutek, da se je Kamfestovski dan za vas končal prehitro, poiščite dobro družbo in primernega gostinca v Kamniku in okolici. • Proizvajajte čim manj smeti. Če je koš za smeti v vaši neposredni bližini tako poln, da vse že pada z njega, poiščite drug koš. • Ker je prireditev res veliko in ker nikoli ne vemo, kdaj bo deževalo ali pa bodo nastopajoči obstali v zastoju, vedno preveri najnovejše festivalske informacije na veliki tabli v Zvezdi festivala. • Kaj je Zvezda festivala? Tako smo letos poimenovali prizorišče na Glavnem trgu, kjer bo gostinska ponudba, priložnostni nastopi, DJ program in velika vrteča se krogla. • Še ena družabna točka bo na Šutni - med Debeluhom, Črno pico, Frizerskim salonom Sia in Kammeleonom. Vrtela se bo dobra glasba, dobesedno, za kar bo poskrbel Šujo iz Črne pice. Pa friziranje na ulici in posedanje na fantastični unikatni keramični klopci pred Mojčinim Narobe svetom. DIVERSITY SEJEM Glavni trg VSAK FESTIVALSKI DAN OD 17.00 DO 23.00 Kamfesta si ni mogoče predstavljati brez koncertov in festivalskega vzdušja, ki za dober teden prevzame ožilje mesta. Le-tega pa ni moč doseči z umanjkanjem sejma, ki že dolga leta nastaja v organizaciji Diversity – express yourself. Ponovno bodo Glavni trg vse do Samčevega predora krasile mize, polne unikatnih izdelkov, ki poleg natančne izdelave v sebi nosijo tudi izjemne zgodbe. Preden se boste podali na enega izmed koncertov ali pa si v katerem od lokalov po vročem dnevu privoščili težko zasluženo pivo, vrzite oko na zanimive izdelke prijaznih prodajalcev. Ni vam treba do Umaga, da bi na štantih našli kaj zase ali za izlivanje srca svoji izbranki oziroma izbrancu. Pozno popoldne pridite v center in tu poiščite kaj prav dobrega. Po sejmu se lahko sprehodite vsak dan festivala od 17. ure naprej. • Tudi letos bodo program dopolnili različni ulični prodajalci. Veseli bodo vašega obiska. KAMFEST PRED KAMFESTOM Poletni gledališki festival Poletje pod krošnjo v Samostanu Mekinje 13. julij / 20.00 Žiga Čamernik: Zgodba o živalskem vrtu Galerija Barutanski zid v Kreativni četrti Barutana 30. julij / 20.00 Otvoritev razstave “Kamfestovskih 20” 20. julij / 20.00 Teater Narobov: Pod vodo 27. julij / 20.00 Iglu Šov Duo 3. avgust / 20.00 Andrej Rozman Roza: Kabarete Simplozij Vse vstopnine: 8€ Producent festivala: Soproducenti: Festival sta omogočila: 17 petek, 21. julija 2023 Mladi Dijaki premikajo meje Kamniška gimnazija se že od nekdaj ponaša z izvrstnimi uspehi dijakov, ki z odmevnimi raziskovalnimi nalogami na področju naravoslovne znanosti premikajo meje znanega. Dijaki na ta način zorijo v bodoče intelektualce, hkrati pa raziskovalna dejavnost na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra za marsikoga predstavlja tudi spodbudo pri odločitvi za nadaljnji študij. Tristan Vid Baš in Neža Novak Kamnik – Dijaka tretjega letnika Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Neža Novak in Tristan Vid Baš sta v raziskovalni nalogi, izdelani v okviru predmeta biologije, preučila problematiko odvrženih cigaret, ki predstavljajo pomemben vir mikroplastike za okolje. Z laboratorijskimi poizkusi sta preučila vpliv mikroplastike iz filtrov rabljenih (pokajenih) in nerabljenih (nepokajenih) navadnih in elektronskih cigaret na vodne nevretenčarje, tj. vodne bolhe vrste Daphnia magna in kotačnike vrste Brachionus calyciflorus. Znano je, da filtri iz odvrženih cigaret v okolju razpadajo na plastične delce mikrometrskih in nanometrskih velikosti zaradi vpliva okoljskih dejavnikov (npr. temperatura, padavine) in drobljenja s strani organizmov. Mikroplastika že zaradi svoje velikosti in oblike predstavlja potencialno tveganje za organizme v okolju, še dodatno tveganje pa predstavljajo kemikalije, ki so plastiki dodane med njeno izdelavo, in tudi tiste, ki se iz okolja vežejo na plastiko. Znano je, da se med kajenjem cigaret v cigaretni filter nalagajo številne strupene snovi, ki so prisotne v tobaku in cigaretnem dimu (npr. katran, kovine, nikotin, formaldehid). Te snovi se nato v okolju sproščajo oziroma izlužujejo iz plastike in skupaj s plastičnimi mikrodelci izzovejo neželene negativne odzive pri organizmih. Ideja za izdelavo raziskovalne naloge je nastala na podlagi znanega dejstva, da cigarete predstavljajo najpogosteje zavržen plastični odpadek na planetu. Mikroplastiko iz rabljenih in nerabljenih filtrov navadnih in elektronskih cigaret sta dijaka izdelala v procesu hlajenega mletja v laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Poleg tega sta z namakanjem mikroplastike v vodnem mediju pripravila tudi vodno raztopino izlužkov, tj. snovi, ki so se izpirale iz pripravljene nerabljene in rabljene mikroplastike. V raziskavi sta poskusne organizme – vodne bolhe in kotačnike, ki sta jih vzgojila v šoli, za štiri dni izpostavila različnim koncentracijam mikroplastike, pri čemer sta njihovo preživetje beležila vsakih 24 ur. Rezultati so bili pričakovani in hkrati skrb vzbujajoči. V poskusih sta dokazala, da testirani vodni organizmi zaužijejo mikroplastiko, hkrati pa sta opazila, da se mikroplastika veže tudi na površino organizmov. Izpostavitev Avtorja raziskovalne naloge Tristan Vid Baš in Neža Novak (na sredini) z mentorjema, profesorjema biologije Cirilo Jeras (levo) in Andražem Dolarjem (desno) / Foto: Sara Dobovšek nerabljeni in rabljeni mikroplastiki iz navadnih in elektronskih cigaret je povzročila značilne vedenjske spremembe pri testiranih organizmih, kot sta zmanjšana sposobnost gibanja (negibnost) in tudi smrt. Preživetje poskusnih organizmov je bilo v primeru nerabljene mikroplastike nižje kot pri kontrolnih živalih, smrtnost v primeru rabljene mikroplastike pa je bila znatno višja. Rabljena mikroplastika vsebuje veliko več strupenih snovi, ki podobno kot plastični mikrodelci povzročijo zmanjšano preživetje poskusnih organizmov. Ugotovila sta, da preživetje organizmov upade z naraščajočo koncentra- cijo mikroplastike in časom izpostavitve onesnažilu. Pomembne ugotovitve raziskave poudarjajo problematiko onesnaženosti okolja z mikroplastiko, pred katero si navkljub opozorilom stroke še kar zatiskamo oči. Kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov v okolje močno poslabšuje stanje in ogroža obstoj ekosistemov. Avtorja naloge upata, da bodo ugotovitve spodbudile kadilce k pravilnemu in premišljenemu odlaganju cigaretnih ogorkov oziroma morda celo k opustitvi kajenja. Kot družba bi se morali zamisliti o posegih v okolje in najti rešitve, še preden pride do resnih posledic, ki jih bomo občutili prav vsi. Vlak pripeljal v šolo Zgornje Stranje – Glede na prostorske omejitve smo tako letos začeli gradnjo modulne železnice v merilu HO (1 : 87). Gre za posamezne »kose« makete, ki jih verižimo drugega za drugim in tako poljubno sestavimo vedno novo celoto drugačne oblike. Skupna dolžina naše železnice je merila kar 12 metrov, kar je za prvo leto ustvarjanja pravi podvig. Na posameznih modulih smo izdelali tako elektrifikacijo kot samo oblikovanje terena s posipi. Lokomotive smo krmilili digitalno, medtem ko smo za signalizacijo sami izdelali krmilno vezje na osnovi Arduino mikrokrmilnika. Tako so se na pritisk tipke premikale kretnice in Letos so začeli gradnjo modulne železnice. / Foto: arhiv šole prižigali semaforji. Da pa ni bilo slišati samo ropota koles, smo na maketo namestili elektroniko z zvočnimi učinki. V cerkvi na hribčku je bilo slišati zvonjenje in poročno koračnico, na postaji so se vrstila obvestila potnikom. Pripravili smo še razstavo dveh alternativnih velikosti, in sicer vrtno železnico – G Na Podružnični šoli Nevlje je zadnji šolski dan potekala prireditev ob zaključku šolskega leta in v počastitev dneva državnosti, ki so jo za starše pripravili učenci in učiteljice. Darja Klopčič Lisičić Nevlje – Učenci dramsko-recitacijskega krožka so se vživeli v like Kekca, Rožleta, Mojce, Jerice, Tinke, Pehte, Bedanca, Kosobrina, Koroščevega očeta, matere in otrok ter z različnimi pesmimi in starim ljudskim plesom uprizorili pravo gledališko igro. Vse navzoče je Kekčeva druščina popeljala v gorski svet, tja, kjer je bila doma vila Škrlatica in kjer rastejo najbolj zdravilne rožice tega sveta. Pot jim je prekrižal sodobni Kekec, ki jih je s svojo navihanostjo in prisrčnostjo naučil moderni Kekčev ples. Ob plapolanju zastave, ki so jo prikazali učenci 2. razre- pesem Za Slovenijo živim. Deklica, oblečena v narodno nošo, je prikazala pomen oblačilne dediščine v Sloveniji. Ker je bila prireditev obarvana tudi počitniško in razigrano, so bili takšni tudi nastopi učencev po posameznih razredih. Prvošolci so zapeli pesmico Nore počitnice in se ob tem še dobro razmigali. Drugošolci so veselo odšli na morje. S petjem in plesom so prikazali, kako uživati na plaži. Četrtošolci so žejo pogasili z osvežujočo limonado in plesom. Pesem Tisti ljudje so ubrano zapeli tretješolci. Petošolce je rumena podmornica odpeljala neznano kam, nekaj petošolk pa je tudi zaplesalo. Na Kekčeva druščina / Foto: arhiv šole da, je v izvedbi pevskega zbora zazvenela slovenska himna. Učenci so z veliko ljubeznijo deklamirali pesmi o domovini ter zapeli koncu smo vsi skupaj s Kekčevo pesmijo razširili dobro voljo med vse ljudi ter odšli razigrani in sproščeni počitnicam naproti. Uspešno zaključili tretje šolsko leto Na Osnovni šoli Stranje je letos premierno potekala interesna dejavnost modelarski krožek – male železnice. Gre za znano ljubiteljsko dejavnost, ki je razširjena predvsem med starejšimi široko po svetu. Prav pa je, da tudi mladi spoznajo tak hobi in vstopijo v čarobni svet miniatur ter svoj domišljijski svet preslikajo v maketo. Andrej Kočar Počitnicam naproti (1 : 22,5) ter miniaturno – N (1 : 160). Predstavili smo način gradnje samih modulov (leseni del), kjer z laserskim rezalnikom vse sestavne komponente pripravimo za sestavo in lepljenje. Pri izdelavi makete smo uporabili znanja in veščine z vseh tehničnih področij: lesarstvo, elektrika, elektronika, mehanika, strojništvo, modeliranje. Tovrstna dejavnost je za mlade naravnost odlična izbira, ker ustvarjalnost človeka notranje bogati, iz učencev pa prikliče tista tehnična in ustvarjalna področja, ki so jim najbližja. Seveda pa je skupni cilj pridobitev novih veščin in spoznanj. Delo bomo nadaljevali v naslednjem šolskem letu in ponovno pripravili razstavo. Kamnik – Učenci Baletne šole Ana so konec junija že tretjič uspešno zaključili šolsko leto. Po koncu zaključne plesnobaletne prireditve so prejeli spričevala Glasbene šole Kranj, vsi vpisani v šolo pa pohvale Baletne šole Ana. To obiskujejo najmlajše deklice, stare štiri in pet let, ki plešejo v plesnem vrtcu 1, kot tudi odrasle udeleženke tečaja balet za odrasle. Neža Zala Kodrič, Eva Nika Tutič, Zala Zver in Veronika Vugrinc so z opravljenim izpitom za 6. r baleta zaključile baletno šolo. Rahela Medved, učenka 3. r baleta, pa je uspešno opravila sprejemni preizkus na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot je povedala vodja šole Ana Trojnar, je bila v preteklem letu njihova uspešnica plesnobaletna predstava Biserni zaliv pred občinstvom odplesana kar 25-krat. Na pomlad že načrtujejo premiero nove pravljice, ki bo prav tako nosila ekološko sporočilo in ozaveščala o skrbi in varovanju našega dragocena planeta. Kot letošnjo produkcijo šole pa so v marcu pripravili baletni koncert, ki je bil kot pisan šopek baletnih koreografij na skladbe znanih skladateljev iz različnih baletov in drugih klasičnih del. M. L. Zaključni nastop v Domu kulture Kamnik / Foto: Matevž Cerar 18 petek, 21. julija 2023 Šport Plavalni praznik Z Dobrne srebrni medalji V plavalnih krogih je dobro znano, da je zadnja junijska sobota v Kamniku rezervirana za – tokrat že 22. – mednarodni plavalni miting Veronika. Tekma je bila dan pred dnevom državnosti, tako da je bilo na bazenu Pod Skalco še bolj praznično kot po navadi. Na Dobrni so se gorski kolesarji in kolesarke zadnjo junijsko nedeljo pomerili na peti dirki sezone SloEnduro. Matjaž Spruk Kristijan Erjavec Kamnik – Zbrane je najprej pozdravila predsednica plavalnega kluba Calcit Kamnik Anita Berlisk. Na slovesnosti ob odprtju so bili še v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec, organizator športnih programov Franci Kramar in predsednik športne zveze Kamnik Robert Prosen. V imenu visokih gostov je spregovoril Luka Svetec, ki se je zahvalil organizatorju za vedno dobro organizirano prireditev, poudaril pomen plavalnega športa in plavalcem zaželel dobrih uvrstitev. Sledila je predstavitev plavalnih sodnikov in državna himna v čast prazniku in odprtju tekmovanja. Nato je nepogrešljiv glas kamniške Veronike Uršule Majcen, ki se vedno z veseljem odzove našemu vabilu, napovedal začetek tekme in lov na najboljše čase se je začel. Miting Veronika slovi po tem, da nastopi vedno veliko plavalcev, in tudi letos ni bilo nič drugače. To je za organizatorje dober znak, da se plavalci dobro počutijo v Kamniku. Letos je nastopilo kar 477 plavalcev iz 20 slovenskih in dveh hrvaških klubov. Tako veliko število tekmovalcev z več kot 1700 skokov v vodo je napovedovalo dolg in pester dan. Vreme je bilo plavalcem naklonjeno, ravno prav toplo in brez neprijetnih neviht. Iz domačega plavalnega kluba Calcit Kamnik je nastopi- Dobrna – Na startu je bilo devet članov kamniškega Calcit Bike Teama, z drugim mestom pa sta se izkazala Maj Babačič med tekmovalci do 19 let in Ana Inkret med tekmovalkami do 17 let. V U15 smo imeli na progi tri tekmovalce. Gabriel Nosan je bil osmi, Aljaž Šav deveti in Miha Mihelič 23. Matej četrte sem končal na drugem mestu,« je razplet na Dobrni komentiral Babačič. »Dirka je bila dobra. Glede na dobre razmere pa sem vseeno upala na boljši rezultat. Vse tri proge sem odpeljala brez padcev. Na prvih dveh progah sem za vodilno zaostala čisto malo. Najtežja je bila naša tretja proga, kjer sem pridobila malo več zaostanka,« pa je povedala Inkretova. Kamniški plavalci na mednarodnem plavalnem mitingu Veronika 2023 / Foto: Rožle Pajntar in člani PKK lo 47 plavalk in plavalcev. Trem tekmovalnim skupinam so se pridružili plavalci plavalne šole in za marsikaterega od njih je bila to prva prava tekma. Tekmovali so najmlajši, ki jih vodi Jan Uršič, varovanci trenerke tretje plavalne skupine Lare Seretin, plavalci druge plavalne skupine pod vodstvom Emila Tahirovića in plavalci prve plavalne skupine pod vodstvom Mihe Potočnika. Kamniški plavalci so navdušili številno občinstvo in osvojili odlične čase z osebnimi rekordi in osvojenimi normami za bližnje državno prvenstvo. Omenimo uvrstitve za prva tri mesta v posameznih kate- gorijah. V kategoriji A: Ana Avbelj 2. mesto na 100 m prsno in 3. mesto na 50 m prsno, Ivana Lukan 1. mesto na 50 m prsno in 100 m prsno, Laura Podgoršek 1. mesto na 100 m prosto in 50 m delfin ter 2. mesto na 100 m delfin in 50 m prosto, Tajda Spruk 3. mesto na 100 m prsno, Taja Vejnovič 2. mesto na 50 m prsno, Iza Videc 2. mesto na 100 m hrbtno, Nik Peterlin 3. mesto na 100 m prosto, Rok Vejnovič 3. mesto na 100 m prsno in 100 m delfin. V kategoriji B: Taja Klemen 2. mesto na 100 m hrbtno in 50 m hrbtno ter 3. mesto na 50 m prosto, Tymur Beshlyk 2. mesto na 100 m delfin, Žiga Kugler 1. mesto na 50 m delfin in 50 m hrbtno ter 2. mesto na 100 m hrbtno. V kategoriji C: Neža Hren 1. mesto na 50 m delfin, 100 m prsno in 100 m prosto ter 2. mesto na 50 m prosto in 50 m prsno, Tina Klemen 3. mesto na 50 m hrbtno. Tekma takšnega formata zahteva veliko priprav in organizacije, to pa vedno znova pade na pleča staršev plavalcev kamniškega kluba. Tako gre tudi njim velika zahvala, saj so se zadnjih nekaj tednov trudili s pripravami na dogodek in na samem tekmovanju poskrbeli, da je vse potekalo gladko, v prijetnem vzdušju in veliko zadovoljstvo vseh udeležencev. Ana Inkret in Maj Babačič sta na dirki SloEnduro na Dobrni osvojila drugi mesti. / Foto: arhiv Calcit Bike Team Osolin je osvojil 15. mesto v U17, Tristan Petrušić 31. Peter Vovk je v kategoriji moški elite končal na šestem mestu, Miha Spruk je bil sedmi med master 1. »Na tekmi sem užival, dobro sem se peljal in bil sem zadovoljen nad potekom tekme, saj sem po treh etapah imel vodilno pozicijo v svoji kategoriji U19. Na začetku četrte etape pa se mi je strgala veriga. Celo vožnjo sem moral voziti brez nje. Izgubil sem precej časa. K sreči sem imel po prvih treh etapah nekaj prednosti in kljub zaostanku Zadnjo nedeljo v juniju je na Evropskih igrah na Poljskem v dresu slovenske reprezentance dirkal Rok Naglič, ki je v težkih razmerah na progi končal na 52. mestu. Gorska kolesarja kamniškega Calcit Bike Teama Rok Naglič in Matic Kranjec Žagar pa sta predzadnjo junijsko nedeljo dirkala na svetovnem pokalu v olimpijskem krosu, ki ga je gostil avstrijski Leogang. Naglič je v članski elite konkurenci končal na 69. mestu, Kranjec Žagar pa na 90. med tekmovalci do 23 let. DO 2.500 € www.gorenjskiglas.si Spoznajte največje skladatelje in med branjem poslušajte glasbo, ki so jo ustvarili. Poučite se o glasbilih in o tem, kako se nanje igra ter z njihovim združevanjem ustvarja glasbo. Odkrijte najslavnejše opere, simfonije, balete in koncerte. LEVJI BONUS Ob nakupu vozila Peugeot peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 6,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 153 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0700 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00091 g/km. Število delcev: od 0 do 2,69. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Ponudba Levji bonus velja za fizične in prave osebe za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 31. 8. 2023. Ponudba velja samo za vozila s termičnim motorjem za modele Peugeot 208 (2.000 EUR), Peugeot 308 (500 EUR), Peugeot 2008 (1.700 EUR), Peugeot 3008 (2.000 EUR) in Peugeot 5008 (2.500 EUR). Z APLIKACIJO ZA 100 ZVOČNIH POSNETKOV! Redna cena knjige je 16,90 evra, akcijska cena je samo PRIPOROČA Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si PEUGEOT_LEVJI BONUS-MAJ-SAJ-v1.indd 13 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 03/05/2023 13:13 990 EUR + po št ni n a 19 petek, 21. julija 2023 Šport Uvrščene v ligo prvakinj Štirikratne zaporedne državne prvakinje, odbojkarice Calcita Volleyja, bodo priprave na novo sezono začele prihodnji mesec, v začetku tega meseca pa je s sedeža Evropske odbojkarske konfederacije (CEV) prišla razveseljiva novica. Kamničanke bodo v novi sezoni v ligo prvakinj uvrščene neposredno. Miha Štamcar Kamnik – Med osemnajsterico ekip, ki že imajo zagotovljeno mesto v ligi prvakinj, je tudi Calcit Volley, prosti pa sta še dve mesti. Žreb skupin je bil v sredo. »Igrati v ligi prvakinj je vsakič pomemben dogodek tako za slovensko žensko odbojko kot za klub in naše igralke. Vendar liga prvakinj klubu prinaša tudi veliko izzivov, med katerimi je iskanje primerne dvorane, kjer bi lahko gostili evropske tekme. Upamo, da nam bodo navijači sledili, kljub temu da morda ne bomo mogli teh tekem odigrati na domačem igrišču. V igralskem kadru nam manjka še nekaj imen, a trudimo se sestaviti ekipo, ki se bo dostojno kosala z nasprotnicami tudi v ligi prvakinj,« je povedal predsednik OK Kamnik Gregor Hribar. Kamničanke, ki so svoj krstni nastop v ligi prvakinj doživele leta 2016, nato pa ponovno v 2020, prva evropska preizkušnja v prihajajoči sezoni čaka med 7. in 9. novembrom. Moška ekipa s tremi novimi tujci Moška ekipa Calcita Volleyja bo v novi sezoni igrala v pokalu CEV Challenge. V taboru slovenskih podprvakov, ki Matjaž Pogačar Kamnik – V poznih popoldanskih urah se je v soboto, 17. junija, na igriščih Tenis kluba Kamnik končal 17. turnir naključno izbranih dvojic, ki nosi ime In memoriam in je posvečen vsem članom kluba, ki jih ni več med nami. Na tekmovanje se je prijavilo 24 igralcev in igralk, ki so pokazali odličen tenis. Po treh tekmah rednega dela se je v polfinale uvrstilo osem najboljših po seštevku točk, žreb pa je še zadnjič določil, kdo bo igral s kom in proti komu. V finalni tekmi sta Andrej Schlegel in Nace Jeglič s 4/2 premagala dvojico Dare Kotnik in Urban Hribar, v tekmi za tretje mesto pa sta posameznih tekmovanjih. Dvoboj je bil zelo kvaliteten, dolg in izredno zanimiv, na koncu pa je v treh nizih zmagala Karmen z rezultatom 6/4, 6/7 in 10/5. Ker je bila tekma po dvobojih posamezno že odločena, v dvoboju dvojic ni bilo pravega tekmovalnega naboja, za Kamničanke sta združili moči Katja Knez in Katarina Turk, dobile pa so ga Carice s 6/1 in 6/1. Drugi klubski turnir za mladino V soboto, 24. junija, se je na igriščih Tenis kluba Kamnik končal 2. turnir za mladino, ki je bil pred dvema koncema tedna zaradi dežja prekinjen in preložen na omenjeno soboto. V kategoriji do 14 Calcitovke so že uvrščene v ligo prvakinj. / Foto: Klemen Brumec jih bo, kot je znano, vodil hrvaški strokovnjak Mladen Kašić, počasi že sestavljajo ekipo za novo sezono. Kamniške vrste so z izjemo Tomislava Mitrašinovića zapustili vsi trije preostali tujci, Miloš Arsenoski, Luis Sosa Siera in Daniel Aponza, novinci pa bodo hrvaški organizator igre Bernard Bakonji, srbski bloker Uroš Nikolić in Kubanec Lazaro Yoelvis Brunet Llanes, ki igra na mestu sprejemalca. »Čeprav je vsa moja trenutna osredotočenost usmerjena v reprezentančne obve- znosti, seveda spremljam, kaj se dogaja v klubu. Mislim, da smo dobili dobrega trenerja, verjamem pa tudi, da so novinci kakovostni in da se bodo dobro vklopili v ekipo. Dobro je, da jedro ekipe bolj ali manj ostaja isto; ali bo to dovolj, da ogrozimo ACH Volley, pa bomo videli ob koncu sezone,« je prihod novih soigralcev komentiral Uroš Planinšec, ki s slovensko reprezentanco igra na zaključnem turnirju lige narodov v Gdansku. Tudi v začetku letošnjega poletja je na odbojkarskih igriščih Pod Skalco v organizaciji OK Kamnik potekal tradicionalni odbojkarski tabor na mivki. V dveh terminih se ga je udeležilo skupaj sto otrok. V sklopu tabora so bile aktivnosti usmerjene v razvoj veščin odbojke na mivki, po kosilu pa so otroci veliko ustvarjali in se naužili vodnih trenutkov na sosednjem bazenu. Vodenje tabora je bilo v rokah Katarine Vraber, ki so ji pri delu pomagale Ana Pibernik, Lana Slanik, Kristina Stupar in Jakob Drolc. Kolesarski vzpon na Črnivec Turistično društvo Tuhinjska dolina je v soboto, 17. junija, organiziralo tradicionalno športno prireditev, že 18. Kolesarski vzpon Terme Snovik–GTC 902 Črnivec. Udeležilo se ga je 34 kolesarjev. Drago Sopčič Snovik – Odrasli kolesarji so tekmovali na 10-kilometrski trasi s 400 metri višinske razlike. Trasa za otroke, stare do deset let, je bila dolga dva kilometra, za starejše otroke, tekmovalce do 15 let, pa štiri kilometre. Obe otroški trasi sta potekali v okolici Term Snovik. Absolutni zmagovalec v moški kategoriji je bil Žan Pahor (Energija Team.com) s časom 26 minut in 31 sekund, drugi je bil Iztok Dogša (Ganesha Team) s časom 27 minut in 5 sekund, tretji pa Gal Pavlič (Calcit Bike Team) s časom 28 minut in 1 sekunda. Absolutna zmagovalka v ženski kategoriji je bila Špela Škrajnar (Ganesha Team) s časom 35 minut in 49 sekund, na drugo mesto se je zavihtela Špela Klemenčič (ŠD SuperSnurf) s časom 49 minut in 43 se- Junijske aktivnosti Tenis kluba Kamnik Absolutnim zmagovalcem je medalje podelil Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina. / Foto: arhiv organizatorja kund, tretja je bila Urška Čeh s časom 59 minut in 38 sekund. V otroški kategoriji med dečki – skupina A je bil prvi Filip Toff (Calcit Bike Team) s časom 7 minut, 12 sekund, med dečki – skupina B je prvo mesto zasedel Maks Majnik (Calcit Bike Team) s časom 10 minut, 52 sekund. Med deklicami – skupina A je bila Zara Toff (Calcit Bike Team) s časom 9 minut, 39 sekund, med deklicami – skupina B pa Manca Prosen s časom 23 minut, 4 sekunde. Podelitev nagrad je potekala v veselem vzdušju na novi Kneippovi terasi Term Snovik. Medalje otroškim tekmovalcem je podelila direktorica Term Snovik Katarina Hribar, odraslim pa Franci Kramar, vodja športa na Zavodu za turizem in šport Kamnik. Absolutnim zmagovalcem je medalje podelil Ivan Hribar, predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, spominske majice, kolesarske majice, pijačo in prigrizke. Absolutni prvi trije pa so prejeli denarne nagrade. Godba Tuhinjska dolina je zabavala prisotne na podelitvi nagrad, dogodek je povezovala Nika Možic, članica Turističnega društva Tuhinjska dolina. Ana Gradišek / Foto: arhiv Tenis kluba Kamnik Katarina Turk in Janko Poljanšek s 4/3 premagala navezo Jure Kukovič in Žana Juvančič. Slednja se je kot novinka na naših tekmovanjih izkazala z zelo kvalitetnim tenisom, enako pa velja tudi za Manco Kirn, za katero je bil to sploh prvi teniški turnir v življenju. Bila je v igri za polfinale do zadnjega udarca, a ji na koncu ni uspelo. Seniorska liga Po prepričljivi zmagi s 3/0 v prvem krogu seniorske lige, ki jo organizira Teniška zveza Slovenije, proti ekipi z imenom TZS so Kamničanke v 2. krogu gostovale v Ljubljani proti ekipi Carice in gladko izgubile s 3/0. V prvem dvoboju posamezno je za Kamničanke zaigrala Janja Skvarča in s 6/1 in 6/1 izgubila proti Vesni Belič. V drugem dvoboju posamezno pa je za naše na igrišče stopila Katja Knez, ki ni bila daleč od uspeha proti izredno izkušeni rekreativki Karmen Kristan. V času, ko se je v Sloveniji rekreativni tenis igral zelo organizirano in kvalitetno, je bila Karmen vedno v samem vrhu lestvice najboljših, dosegla pa je tudi veliko zmag na let je še drugič letos slavila Ana Gradišek, ki je brez večjih težav premagala vse svoje tekmece. Njen zmagoviti niz traja že vse od lanskega leta, tako kot Ana Lanišek v elitni Kamniški ligi pa se tudi Ana Gradišek zelo dobro znajde med fanti. Odlično sta se odrezala dvojčka Lan in Luka Kiršner, ki sta osvojila končno drugo in tretje mesto. Nekoliko je razočarala Tjaša Krapež, ki bi svoje znanje in izkušnje morala precej bolje »unovčiti«, a je zasedla peto mesto. V konkurenci do 18 let je slavil Nace Jeglič, drugo mesto je osvojil Nal Bamburač Prograr, tretje mesto pa Rok Fabijan, ki sicer trenira v Radomljah. Rok je dobro namučil veliko starejšega zmagovalca Naceta, bilo je 7/6, gladko pa je izgubil proti vrstniku Nalu. Osmoljenec te konkurence je prav gotovo Gregor Parazajda, ki se je v začetku tedna poškodoval in vse do zadnjega trenutka ni bilo jasno, ali bo sploh lahko nastopil ali ne. Tekmovali so tudi najmlajši. V konkurenci do deset let je zmagal Bine Sitar, drugo mesto je osvojil Aleksander Zvizdalo, tretje pa Lev Kozar. 20 petek, 21. julija 2023 Zanimivosti Obletnica obiska cesarja Upokojenci na Brionih V ponedeljek, 16. julija 1883, je cesar Franc Jožef s svojim obiskom počastil Kamničane. To je bil njegov edini obisk v našem mestu. Ludvik Travnik Kamnik – Tistega dne se je zaradi njegove priljubljenosti njemu v čast zbrala velika množica ljudi na Glavnem trgu. Ko je izstopil iz odprte kočije, so ga pozdravili takratni župan dr. Max Samec starejši, zbrani veterani in gasilci. Ljudsko izročilo starih Kamničanov pravi, da se je cesar povzpel na balkon Petkove hiše na Glavnem trgu ter pozdravil in nagovoril zbrano množico. V nadaljevanju obiska si je ogledal Prašnikarjeve toplice in tovarno smodnika, v tistem času pomembna objekta in vodilni panogi v razvijajočem srednjeevropskem prostoru obstoječe monarhije. Cesarju Francu Jožefu so razkazali takratni zdraviliški kompleks ob Kamniški Bistrici in Nevljici, ki je imel plavalni bazen in sobe za tople, mrzle in kropilne kopeli. Pomemben del zdravili- Letos mineva 140 let od obiska cesarja Franca Jožefa v Kamniku. / Foto: arhiv Ludvika Travnika šča je bil park, ki se je razprostiral od sotočja Kamniške Bistrice in Nevljice in segal še do sedaj vidnega drevoreda nad nogometnim igriščem vse do Prašnikarjeve graščine. Park je bil vrtnarsko lepo urejen in vzdrževan. V njem je bilo urejeno teniško igrišče, igri- šče za kriket ter kegljišče. Zdravilišče je bilo znano na Avstro-Ogrskem in tudi širše. Kamniška smodnišnica je začela obratovati leta 1871 pod okriljem vojaške tovarne Schiezpulver fabrik pod upravo generalne direkcije artilerije na Dunaju. Smodnišnica je zaznamovala začetek industrijske dobe v Kamniku. Bila je tudi povod za gradnjo železniške proge iz Ljubljane v Kamnik, ki je bila dograjena in odprta za promet januarja 1891. Iz Kamnika se je cesar odpravil skozi Komendo in Cerklje proti Kranju, se ustavil v Begunjah, kjer si je ogledal žensko kaznilnico, in nadaljeval proti Bledu, kjer je prenočil. Obisk cesarja Franca Jožefa je bil pomemben dogodek v večstoletni zgodovini Kamnika in je vreden spomina ter pozornosti ob 140. obletnici tega dogodka. V torek, 27. junija, smo se kamniški upokojenci odpravili na potepanje na otoke Brioni na Hrvaškem. Ob peti uri zjutraj smo se odpravili iz Kamnika in ob prijetni vožnji prispeli v Fažano nekaj čez osmo uro zjutraj. Valerija Štupar Kamnik – Nacionalni park Brioni so skupina štirinajstih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre. Od istrskega polotoka jih ločuje Fažanski kanal v severnem Jadranskem morju. Največja otoka sta Veliki Brion in Mali Brion. Preden smo se vkrcali na trajekt, ki nas je odpeljal na otok Veliki Brion, smo si vzeli čas za jutranjo kavico in morda kakšen prigrizek. Po pristanku na Veliki Brion nas je že pričakal tamkajšnji vodič, ki nas je vodil skozi oglede. Med vožnjo z vlakom nam je opisoval zanimivo zgodovino, opozoril nas je tudi na zanimivo floro in favno. Res bi si bilo zanimivo ogledati Safari park, park Dinozavrov, v katerega nismo vstopili, smo se samo peljali mimo z vlakom. Prvi dokazi o poselitvi segajo v obdobje bronaste dobe, tri tisoč let pred našim štetjem. Ilirsko pleme Histri, po katerih se imenuje Istra, je otočje poselilo približno tisoč petsto let kasneje, dokler jih niso pokorili Rimljani. Po propadu Iliriskega cesarstva so si otoke prilastili Ostrogoti in Bizantinci, kasneje pa so prišli pod upravo Benetk, ko so si premožne beneške družine na otočju uredile prestižne rezidence. Skozi zgodovino je otočje zopet postalo hrvaško. Brioni so znani predvsem po Titovi rezidenci in slovitem živalskem vrtu. Otoki so bili razglašeni za hrvaški nacionalni park leta 1983 in slovijo kot eno najlepših otočij v Sredozemlju. Na Velikem Brionu je stalna razstava Tito na Brionih, zares zanimivo je podoživljati zgodovinski čas, v katerem smo odraščali. Kar prehitro je mineval čas in poslovili smo se od Brionov ter se odpravili v Pulj, kjer smo si ogledali amfiteater in del mesta. Čas pa je neusmiljeno tekel in že se je bilo treba odpraviti proti avtobusu, da nas odpelje proti domu. Ne glede na to, da so nas od Postojne dalje spremljale močne padavine, tudi ob prihodu v Kamnik, smo bili polni lepih vtisov izleta, na katerem je bila z nami tudi naša vodička Majda. Razstava ročnih izdelkov Prvi konec tedna v juniju je bila v fužinarskem naselju Stara Sava na Jesenicah organizirana razstava ročnih izdelkov upokojenk in upokojencev iz gorenjske regije. Majda Zupančič Jesenice – V Društvu upokojencev (DU) Motnik Špitalič že nekaj let na ustvarjalnih delavnicah izdelujemo voščilnice. Letos smo pod mentorstvom Vande Mačkovšek ustanovili Rokodelsko sekcijo in izdelali prve izdelke. Odločili smo se, da že letos sodelujemo na regijski razstavi. V petek sva z mentorico izbrane izdelke odpeljali na Jesenice, kjer sva jih v dvorani Kolpern (to je bilo nekoč skladišče oglja, ki so ga potrebovali v plavžih) razporedili na dodeljeno mesto. Mize so se hitro polnile z raznoraznimi stvaritvami. Udeleženih je bilo 13 društev upokojencev. Pestrost in videz izdelkov sta bila navdušujoča. Ob 17. uri je bilo odprtje razstave. V programu so sodelovali ŽPZ Večerna zarja iz DU DU Motnik Špitalič na razstavi rokodelskih izdelkov na Jesenicah / Foto: arhiv društva Javornik - Koroška Bela, učenci in učenke GŠ Jesenice ter godbeniki Suhe hruške iz KUD Triglav Javornik - Koroška Bela. Pozdravili so nas predsednik domačega društva upokojencev, predsednik PZDU Gorenjska, predstavnica Zveze DU Slovenije, podžupanja Občine Jesenice in koordinatorica Jeseniškega poletja v Stari Savi. Po uradnem delu je sledilo druženje ob prigrizkih in pijači. Razstavljeni izdelki so nudili vpogled v bogato zbirko ročnih spretnosti upokojencev. V rokodelskih sekcijah se družimo in popestrimo svoje življenje. Izdelki so bili na ogled tudi v soboto in nedeljo. Darja in Vanda sta kar ob razstavni mizi organizirali delavnico. Obiskovalke so si lahko izdelale ogrlice iz sponk in trakov iz starih koledarjev. Prvič smo sodelovali in z dogajanjem smo bili zelo zadovoljni. V jeseni bomo nove ideje spremenili v izdelke. Izziv za ponovno sodelovanje je torej tukaj. Kamniški upokojenci na otoku Veliki Brion / Foto: arhiv društva Na Ožbovčevi domačiji Člani Likovnega društva Mengeš smo se na povabilo čebelarja Sebastjana Romšaka že četrtič udeležili tradicionalnega junijskega druženja na Ožbovčevi domačiji na Podjelšah v Mekinjah, in sicer 12. in 13. junija. Estela Podgoršek Podjelše – Namen druženja je bil tudi tokrat poslikava čebelarjevih panjskih končnic. Ob prijetnem druženju z gostiteljevo družino je vsak član društva poslikal vsaj eno panjsko končnico ali panj z izbranim motivom. Pod Ožbovčevim toplarjem so tako člani poustvarjali tradicionalne motive panjskih končnic, nekateri pa so ustvarili popolnoma nove motive. Tovrstna ljudska umetnost sega daleč v 18. stoletje. Slike, ki so jih slikali preprosti, največkrat samouki slikarji, imajo po večini figuralne motive. Znanih je več kot 600 različnih motivov. Med najbolj znanimi so Hudič brusi babi jezik, Mož se vrača pijan iz gostilne, Babji mlin (ponazarja hudiča, ki v mlin nosi staro in grdo žensko, ven pa jemlje mlado in lepo), Kmečka tožba (ponazarja dva kmeta, ki se prepirata za kravo, odvetnik jo pa molze), Žena, ki vleče moža iz gostilne in drugi. Že naslovi motivov nam po- Junijsko druženje na Ožbovčevi domačiji / Foto: Helena Testen, Lojze Burja vedo, da so ljudski slikarji poleg verskih, zgodovinskih in vojaških slikali tudi motive iz vsakdanjega kmečkega življenja pa tudi motive, ki opozarjajo na človeško neumnost, ter tudi take, ki na šaljiv način zasmehujejo tako moške kot ženske. Čebelarji so jih nameščali na svoje panje, da bi jih ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, za katere so verjeli, da bodo varovali če- bele. Od leta 2018 je poslikava panjskih končnic vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Tako smo člani Likovnega društva Mengeš v prijetnem druženju, polnem smeha in veselja, obujali tradicijo poslikave panjskih končnic. Medtem ko je gostitelj skrbel, da želodčki niso krulili in grla niso bila suha, so nastajale prave male umetnine, ki bodo polepšale čebelji domek. 21 petek, 21. julija 2023 Zanimivosti Uspehi mažoretk Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_23_KAM_13 NALOGA LAŽJI SUDOKU Društvo kamniških mažoretk Veronika že 28 let uspešno predstavlja pomemben del dolgoletne kulturne tradicije mesta Kamnik. Letos je več kot 55 deklet pridno obiskovalo treninge in se učilo novih trikov z mažoretno palico. Nina P. Černe 9 4 6 2 1 5 4 8 3 9 1 3 5 6 2 8 1 7 8 6 5 3 9 6 7 1 9 3 4 2 sudoku_TEZJI_23_kam_13 Rešitev: 7 3 6 9 5 1 2 8 4 REŠITEV sudoku_LAZJI_23_KAM_13 5 4 1 8 7 2 3 9 6 6 8 5 1 4 7 9 2 3 3 7 9 6 2 5 4 1 8 1 2 4 3 9 8 6 5 7 4 6 8 2 1 9 7 3 5 9 1 7 5 3 6 8 4 2 2 5 3 7 8 4 1 6 9 NALOGA 8 9 2 4 6 3 5 7 1 TEŽJI sudoku_LAZJI_23_KAM_13 SUDOKU 4 8 7 9 4 6 2 1 5 4 8 3 9 1 3 5 6 2 8 8 6 6 7 1 3 2 8 5 3 6 1 2 3 1 8 7 5 6 3 1 4 9 5 2 6 9 3 4 9 8 2 7 2 6 1 5 3 2 6 1 5 4 9 4 8 8 7 3 4 3 9 8 1 6 3 5 2 2 5 7 6 6 5 2 7 4 2 9 1 3 8 3 1 2 8 7 5 8 9 9 6 4 2 5 2 3 9 7 4 1 6 2 7 5 8 1 7 8 9 2 1 5 3 4 6 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_23_kam_13 se ne bo nobeno število 1 4ponovilo 6 ne3v vrstici 8 ne7v koloni 5 ne2v enem 9 5 1 7 3 9 9 REŠITEV sudoku_LAZJI_23_KAM_13 NALOGA Rešitev: 6 5 2 7 3 9 8 4 1 1 7 4 6 8 5 9 3 2 7 1 3 8 6 2 4 9 5 2 8 5 1 9 4 3 7 6 9 4 6 3 5 7 1 2 8 REŠITEV sudoku_TEZJI_23_kam_13 3 6 2 8 9 7 1 2 5 8 5 2 2 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 8 2 8 2 7 4 1 3 6 5 9 4 6 9 5 7 8 2 1 3 5 3 1 9 2 6 7 8 4 3 9 8 2 4 1 5 6 7 6 5 2 7 3 9 8 4 1 1 7 2 9 7 1 8 4 to praktično 4Sknjigo 3se boste 5 6 6naučili, 8 kako1sadje3 pravilno vkuhamo, 8pasteriziramo, 6 9 5 glaziramo, 5kandiramo, 2 4 7 posušimo in 9vložimo 4 v kis 3 ali 1 alkoholne pijače. 3Preizkusite 9 7lahko2 okoli 100 receptov. 2 5 6 8 5 3 6 1 3 1 5 6 3 www.gorenjskiglas.si sudoku_TEZJI_23_kam_13 NALOGA 9 2 4 jene, a polne novih spominov in doživetij so se vrnile domov, kjer so uspešno mažoretno sezono tradicionalno zaključile s prireditvijo za starše. Pred vročim poletjem so svojim zvestim navijačem še zadnjič pokazale, kar so se naučile v tem šolskem letu, nato pa veselo zakorakale počitnicam naproti. 3 9 8 2 4 1 5 6 7 kamniško godbo. Drugi dan festivala je bil rezerviran za tradicionalno povorko skozi mesto Kolin. Zadnji dan festivala pa so dopoldne zaključile s krajšim nastopom v mestnem parku. Festival so zaključile na glavnem trgu z nastopom vseh mažoretnih in godbenih skupin na skupnem koncertu. Utru- 5 3 1 9 2 6 7 8 4 udeležbi na mednarodnem festivalu godb in mažoretnih skupin 58. Kmochuv Kolin festival na Češkem v začetku junija. Z Mestno godbo Kamnik so skupaj z več kot 1500 godbeniki in 250 mažoretami iz sedmih držav uspešno zastopale barve Kamnika. Prvi dan so pripravile koncertni program s 4 6 9 5 7 8 2 1 3 Kamniške mažoretke / Foto: osebni arhiv 8 2 7 4 1 3 6 5 9 Kamnik – Svoje znanje so pokazale na tekmovanjih in na nastopih v Kamniku in okolici. V pomladnih mesecih so se dekleta udeležila kar treh mednarodnih tekmovanj v Sloveniji in enega na sosednjem Hrvaškem. Na vseh tekmovanjih so uspešno in s ponosom zastopale barve Kamnika tako v kategorijah neformacij kot skupin. Poleg vseh solistk in parov, ki so letos svoje znanje pokazale na parketu, je prvič na tekmovalnem parketu svoje znanje pokazala tudi naša najmlajša cici skupina. V kategoriji cici korak so si priplesale odlično bronasto medaljo. V kategoriji prvi korak, kjer vsaka deklica posamezno pokaže osnove korakanja in vrtenja palice, so osvojile devet bronastih, šest srebrnih in deset zlatih medalj. Starejša senior skupina pa si bo sezono zapomnila po 8 7 176 strani, 17 x 23 cm, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 22 EUR + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 4. avgusta 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada 22 petek, 21. julija 2023 Prireditve, zahvale Ob 21.30, Arboretum Volčji Potok Prireditve od 21. julija do 11. avgusta Filmski večeri v Arboretumu – Roboti Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK 3,50 evra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Sobota, 29. julija Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Odrasli: 20 evrov na osebo Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Poletje pod krošnjo Mekinje – V sklopu festivala Poletje pod krošnjo bo na dvorišču Samostana Mekinje v četrtek, 27. julija, na ogled improvizirana komedija Iglu šov duo, s katero bosta obiskovalce zabavala Juš Milčinski in Peter Frankl. V četrtek, 3. avgusta, pa bo na sporedu komedija Kabarete simplozij, v kateri se bo predstavil Andrej Rozman - Roza ob glasbeni podlagi Gorana Završnika. Obe predstavi se začneta ob 20. uri. M. L. Zahvala Plača se vstopnina v park. Petek, 21. julija Ob 18.30, Terme Snovik Ob 21.30, Arboretum Volčji Potok Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Filmski večeri v Arboretumu – Oppenheimer Nekateri pustijo sled v naših srcih in spominu. Cena delavnice: 15 evrov na osebo Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK 3,50 evra Ob 21.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večeri v Arboretumu – Grad strahov Sobota, 22. julija Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK 3,50 evra Ob 10. uri, KČ Barutana Naredi sam: delavnica cianotipije Vstop prost Nedelja, 30. julija Ob 16. uri, Terme Snovik Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Otroška delavnica Slika iz zemlje Odrasli: 20 evrov na osebo Plača se vstopnina v park. Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Joga v parku Plača se vstopnina v park. Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Svojo življenjsko pot je sklenil Jože Jankovič učitelj v pokoju iz Kamnika Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti v Kostanjevici na Krki. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Veri, hči Mateja s sinovoma in sin Jože z družino Torek, 1. avgusta Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Cena delavnice: 15 evrov na osebo Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale Ob 21.30, Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Filmski večeri v Arboretumu – Barbie Vstopnina: odrasli, upokojenci, študenti 7 evrov, otroci do 15. leta, brezposelni, imetniki EIK in spremljevalci imetnika EIK 3,50 evra Četrtek, 3. avgusta Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Nedelja, 23. julija Odrasli: 20 evrov na osebo Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Ob 18.30, Terme Snovik – zunanja terasa Plača se vstopnina v park. Poletni glasbeni večeri v Termah Snovik Zahvala Dne 19. junija 2023 je bil na zadnjo pot pospremljen pokojni Janez Primc 27. 2. 1926–11. 6. 2023 Vstop prost Torek, 25. julija Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 20. uri, Zunanja lokacija, Dom kulture Kamnik Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale Poletni gledališki festival: Poletje pod krošnjo: Andrej Rozman Roza Plača se vstopnina v park. Vsem se zahvaljujemo za izkazano spoštovanje. Janja in Zlato Primc z družinama Vstopnina: 8 evrov Četrtek, 27. julija Ob 16. uri, Terme Snovik Sobota, 5. avgusta Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Ob 10. uri, Terme Snovik Odrasli: 20 evrov na osebo Družinski Snovičkov festival v Termah Snovik Ob 18.30, Terme Snovik – zunanja terasa Zahvala Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje Poletni glasbeni večeri v Termah Snovik Vstop prost Ob 11. uri, Terme Snovik – termalni kompleks Srečanje članov kluba Palčka Snovička v Termah Snovik Ob 20. uri, Zunanja lokacija, Dom kulture Kamnik Brezplačno za člane Kluba palčka Snovička, ostali po ceniku Poletni gledališki festival: Poletje pod krošnjo: Improvizacijsko gledališče Ljubljana Ob 16. uri, Terme Snovik Vstopnina: 8 evrov V 87. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče in dedek Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Odrasli: 20 evrov na osebo Ob 18. uri, Arboretum Volčji Potok Mantra Gajatri Plača se vstopnina v park. Ob 18.30, Terme Snovik Zvočna kopel z gongom v naravi v Termah Snovik Cena delavnice: 15 evrov na osebo Marjan Zagoričnik iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Nedelja, 6. avgusta Ob 17.30, Arboretum Volčji Potok Joga v parku Plača se vstopnina v park. Zahvala Od ponedeljka, 7. avgusta, do petka, 11. avgusta, Arboretum Volčji Potok Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. Naravoslovne počitnice Cena: 188 evrov Zbiramo šolske potrebščine Povabljeni za 12.000 otrok v stiski. k solidarnosti Torek, 8. avgusta SMS sporočilom ZVEZEK5 na 1919 Četrtek, 10. avgusta boste darovali 5 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. Plača se vstopnina v park. Slovenska karitas Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana Brezplačna objava S poslanim Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Preventivne delavnice Zdravstvenega doma Domžale Dne 2. julija 2023 se je v 97. letu starosti poslovila naša draga mama, babica in prababica Marta Korbar iz Šmarce Ob 16. uri, Terme Snovik Gozdno doživetje z meditacijo v Termah Snovik Odrasli: 20 evrov na osebo Ob 18.30, Terme Snovik – zunanja terasa Poletni glasbeni večeri v Termah Snovik Vstop prost Iskrena hvala vsem za besede tolažbe, tople stiske rok, podporo in darove. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni 23 petek, 21. julija 2023 Prireditve Zahvale Časopis Zahvala mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna ov vlak v nčasopisu Oglašujte Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa Kamničan-ka! nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka V 68. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil mož, oči in ata Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva 041 634 948 zd Kavči č Marjan Banič Foto: Gora v občini Kamnik. Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče, prispevke, obisk vežice oz. pogreba. Hvala tudi župniku Luku Demšarju za prelep obred z mašo in pokopom. Za vedno boš ostal v naših srcih. Žalujoči vsi njegovi Julij 2023 občine Ka stran 5 Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 Nagradna križanka iz časopisa Kamničan-ka 12 je glavno nagrado prinesla Majdi Burja iz Kamnika, drugo nagrado je prejela Katja Švigelj iz Kamnika, tretjo pa Zara Sušnik iz Cerkelj. Geslo je bilo Umetnost nima praktičnih ciljev. Nagrajenkam čestitamo! Zahvala Dragemu Ivanu v slovo Kam le čas beži, kam se mu mudi? Leto za letom gre, hitro tak mine vse. Glav’ca siva je, roka trese se. Kam je zdaj vse to šlo, kot je nekdaj bilo? Jernej Pestotnik roj. 26. 8. 1947, iz Gradišča v Tuhinju Ob smrti ljubljenega moža, očeta in dedija Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku in pevcem. Ivana Jagodica Žalujoči vsi njegovi se zahvaljujemo za vso podporo in pomoč med boleznijo, za vsa izrečena sožalja, sočutne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo župniku Luki Demšarju za lep obred ter sestri Ireni za molitve. Hvala tudi sosedi Irmi Končnik za nesebično pomoč, družini Toni ter vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste nam stali ob strani. Žena Zofi, hči Damjana, sin Janez ter vnukinji Jonna in Zoja Zahvala Zahvala Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Zahvala V 66. letu starosti se je od nas poslovila Nepričakovano si se z veselim leskom v očeh, s prijaznim nasmehom in s preprostimi besedami poslovil od nas treh. Pomirjen s seboj, s solzo na licih in z Bogom v srcu si odšel onkraj polja tega življenja; tam sedaj povezan z Njegovo močjo tiho in skrbno bediš nad nami, ki čutimo te globoko v srcih in imamo te radi. Zinka Mravlje Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tolažilne besede, sočuten stisk roke, cvetje in sveče. Hvala DSO Kamnik ter gospodu župniku Ediju Strouhalu. Hvala tudi pogrebni službi Pogrebnik. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Z žalostjo v srcu sporočamo, da je k večnemu počitku odšel Žalujoči vsi njeni Rudolf Zore 1940–2023 Pavla Gradišek Tončova mama, s Kregarjevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani: dr. Majdi Ambrož Mihelčič za toplino in strokovno pomoč; vsem znancem, sosedom, prijateljem in sorodnikom za sočutno podporo; »primoškim« prijateljem za potrkavanje zvonov na sv. Primožu; organistu Primožu Krtu in njegovemu pevskemu zboru za prelepo in ganljivo glasbo; nadškofu Stanislavu Zoretu in župniku Luki Demšarju, ki sta nam s tolažečimi mislimi, duhovno podporo in nepozabnim cerkvenim obredom pomagala ohraniti mir in upanje v naših srcih; Maji, Emi, Mateju, Gregi in Alenki za nenadomestljivo pomoč pri domači oskrbi našega dragega Rudija. V 82. letu se je 11. junija 2023 od nas poslovila upokojena vzgojiteljica ZUIM-a, naša draga Žalujoči: žena Zinka, sin Dušan z družino in hči Katarina Savka Cvijanović Blagor mrtvim, ki umirajo v Gospodu. Odpočijejo naj se od svojih naporov, kajti njihova dela gredo z njimi. (Raz. 14,13) iz Kamnika Ob boleči izgubi izrekam iskreno zahvalo svojima sestrama Milki in Olgi za podporo in pomoč, sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gre tudi pa­ tronažni sestri Katarini, Ani in negovalki Petri ter osebni zdravnici dr. Plavčevi, osebju Bolnišnice Golnik in paliativni zdravnici dr. Lopuhovi za zdravstveno oskrbo v zadnjih mesecih življenja. Zahvaljujem se tudi g. patru Franciju Seničarju za bolniško maziljenje in g. župniku Luki Demšarju za opravljen pogreb, pevcem zbora Grm, trobentaču in pogrebni službi KPK. Pogrešal jo bom. Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si V 93. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica Njen Jani Junij 2023 24 petek, 21. julija 2023 Zadnja Kul petki spet v Parku Evropa Letos so se Kul petki začeli že maja, in sicer pod budnim očesom ekipe Slovenia Eco Resorta. Zadnji petek v juniju je Glavni trg gostil prireditev za ljubitelje piva Kam na pir, julija pa so se Kul petki vrnili v Park Evropa. Alenka Brun Kamnik – V sedmih letih, kar Kamnik gosti kulinarični festival z živo glasbo Kul petek, se je ta dobro prijel. Ljudje Kul petke radi obiščejo, od julija dalje pa jih ponovno gosti Park Evropa. Zadnji junijski Kul petek je bil rahlo drugačen, saj je kamniški Glavni trg gostil že drugi festival domačih piv Kam na pir. Tako lani kot letos je bil obisk festivala odličen. Tokrat so sodelovali pivovarji Maister Brewery, Barut Brewing and Blending, pivovarna Mali grad, Thirsty River Brewing, Domača pivovarna pod Menino ter pivovarni Tektonik in Naboj. Za lačne so z odličnimi uličnimi grižljaji poskr- Že lani je bil pivovarski festival izjemno dobro obiskan in tudi letos ni bilo prav nič drugače. / Foto: Alenka Brun Poleg piva se vedno prileže tudi kakšen dober ulični grižljaj. Mimo hamburgerja pri tem seveda ne moremo. Gregor Torkar iz mestne ploščarne Črna pizza se dobro znajde tudi za mešalno mizo in v vlogi didžeja. / Foto: Alenka Brun / Foto: Alenka Brun Kul petki tudi v avgustu beli Gostilnica pri podkvi, 7 Burger Kamnik in Mangoop Burgers. Glasbeni del so zaupali Gregorju Torkarju oziroma didžeju Šuji, ki ga sicer lahko srečate tudi na Šutni, v nostalgični prodajalnici plošč Črna pizza. Po mladih Pižonih prihaja na glasbeni oder tokratnega Kul petka zasedba iz okolice Žalca Pamži, zadnji petek v juliju pa bodo za glasbeno vzdušje skrbeli Smetnaki, mlada zasedba, katere člani prihajajo iz Kranja in okolice Tržiča. Omeniti pa moramo še 4. avgust, ko bo nastopil Trio Sepki, in 11. avgust, ko v park prihaja trio Pato. V tem času se bo namreč s Kul petki prepletel tudi festival Kamfest, ki letos praznuje že dvajseti rojstni dan. SONČNE OPEKLINE Čas poletja je za večino čas oddiha, ko si lahko privoščimo poležavanje na morski obali, na gozdni jasi v hribih ali pa kar na domačem vrtu. Vsi vemo, kako sončna svetloba blagodejno vpliva na naše počutje, poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo pri nastajanju vitamina D v koži. Najpomembnejša sta zmernost pri izpostavljanju soncu in upoštevanje že dolgo znanih priporočil, sicer se nam hitro lahko zgodi, da si pridelamo škodo – sončne opekline ali celo sončarico, ki je lahko precej nevarno stanje in zahteva obisk zdravnika. Načrtujte vašo odlično kariero! Helios je uspešna mednarodna družba, ki se ukvarja s proizvodnjo ter prodajo barv, premazov in umetnih smol. Skupino sestavlja 35 podjetij iz 20-ih držav, ki skupaj ustvarijo 700 mio EUR letne prodaje Da ne bo prišlo do sončnih opeklin Soncu se ne izpostavljamo med 11. in 15. uro. Oblečemo se v lahka, svetla oblačila ter nosimo pokrivalo in sončna očala. Izpostavljene dele kože zaščitimo s pripravki z zaščito proti UVA- in UVB-žarkom. Še posebno moramo paziti na dojenčke in majhne otroke. Pri uporabi zaščitnih krem moramo paziti, da uporabljamo kakovostne preparate, da jih nanašamo v zadostni meri ter nanose obnavljamo po obilnejšem kopanju ali znojenju. V podjetju Helios TBLUS d.o.o. vabimo v svoj kolektiv več sodelavcev na različnih delovnih mestih na lokacijah Količevo in Medvode: Prva pomoč pri sončnih opeklinah Če kljub vsemu dobimo sončne opekline, se čim prej umaknemo v senco ter si pripravimo hladne obkladke. Uporabimo lahko tudi hladilne gele ali pa si pripravimo hladno kopel. Od naravnih izdelkov je pri opeklinah zelo blagodejen gel z izvlečkom aloje. Za hitrejšo PROIZVODNJA – Izdelovalec (m/ž) LOGISTIKA – Skladiščnik (m/ž) KONTROLA KAKOVOSTI – Kontrolor (m/ž) ELEKTRO VZDRŽEVANJE – Vzdrževalec (m/ž) PODROČJE RAZVOJA – Analitik, Raziskovalec (m/ž) Ste pripravljeni na nove delovne izzive? Vas veseli in motivira delo v proizvodnji, logistiki, kontroli kakovosti, vzdrževanju ali razvoju? Ste vestni, zanesljivi in samoiniciativni? Ponujamo:  božičnica  dobro ravnovesje med delom in zasebnim življenjem  možnost strokovnega in osebnega razvoja v okviru Helios Akademije  spodbudno, razvojno in dinamično delovno okolje  popust pri nakupu v naših trgovinah  strukturirano uvajanje (onboarding)  zagotovljena malica v kantini  letna nagrada za uspešnost  stimulativen regres  športno društvo Helios s številno in raznoliko ponudbo športnih aktivnosti  neformalna druženja z namenom krepitve pozitivnih medosebnih odnosov Zainteresirane kandidate vabimo, da nam svojo prijavo z življenjepisom pošljete: kontakt za delo na lokaciji Količevo, Domžale: petra.klemen@helios.si ali 031 711 379 kontakt za delo na lokaciji Preska, Medvode: marjana.plesec@helios.si ali 031 711 376 Javni zavod Mestne lekarne, Šutna 7, 1240 Kamnik  dodatno pokojninsko zavarovanje  dogodki za otroke naših zaposlenih HELIOS TBLUS, d.o.o. Količevo 65, 1230 Domžale  kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje  brezplačno parkirišče regeneracijo kože so nam lahko v pomoč pripravki, ki vsebujejo dekspantenol. Če je prisotna srbečica, so v lekarnah brez recepta na voljo zdravila, ki zavirajo srbenje in zmanjšajo alergijski odziv. Samopomoč in kdaj k zdravniku Sami lahko zdravimo sončne opekline blage do srednje stopnje, kjer ni prizadeta več kot tretjina kože telesa. Te opekline so izražene kot rdečina, blaga oteklina, prisotnost manjših mehurjev. Opečeni deli so vroči, lahko srbijo, niso pa preveč boleči. Hkrati je pomembno, da je splošno počutje brez posebnosti. Če gre za opekline hujše stopnje ali pa je prisotna splošna vročinska izčrpanost, ki jo spremljajo utrujenost, bruhanje, bleda koža, mišični krči in obilno znojenje, gre lahko za resnejše stanje pojava sončarice. V tem primeru je obisk zdravnika nujen. Če povzamemo, je pri izpostavljanju soncu ključno naše odgovorno preventivno ravnanje. Nobene potrebe ni, da bi nam sončne dopustniške dni pokvarile nevšečnosti, ki se pojavijo po pretiranem izpostavljanju sončnim žarkom. Zato naj ne bo naš motiv zagorela polt, temveč zmernost in odgovorno obnašanje. Pred odhodom na dopust poskrbite za domačo lekarno. V Javnem zavodu Mestne lekarne vam bomo pri tem z veseljem pomagali. Rebeka Koželj, mag. farm.