! "#$  % &' ( ) Janezova simbolièna lestev na poti k popolnosti je prispodoba ravno tako kot bolj poznane stopnice popolnosti. Vzpe- njanje po stopnicah ali lestvi je tudi za èloveka, ki ga je prevzelo hrepenenje po Bogu, vseeno sad èloveškega napora, po- sebno v dejavni noèi. Na lestvi se vzpenjaš in padaš, saj imajo milosti, ki prihajajo od Boga, lastnost, da du- šo obenem poni`ujejo in dvigajo. Ob izka- zovanju milosti se duša dvigne k Bogu in se poni`uje v sami sebi. Stanje popolnosti, h ka- teremu duša te`i, namreè vsebuje dve prvini: spoznanje Boga, kar duši daje velièino, in spoznanje samega sebe, kar jo poni`uje. Na tej poti torej poni`anje postane povišanje in povišanje se spremeni v poni`anje. “Kajti vsak, kdor se povišuje, bo poni`an in kdor se poni`uje, bo povišan.” (Lk 14,11) Duša, ki hoèe stvar premisliti, zlahka opa- zi, kako za trenutkom sreèe prideta vihar in bridkost. Zdi se, da ji je bilo obilje dano le z razlogom, da jo pripravi in okrepi za po- manjkanje, ki bo sledilo. Duša ni nikdar tr- pinèena, ne da bi bila potem o`ivljena, zato za revšèino spet pride zatišje in obilje. To je obièajno dogajanje v stanju kontem- placije, dokler duša ne dose`e stanja miru. Nikdar nima obstanka, neprestano se vzpenja in pada. Šele ko si je pridobila popolne na- vade, je konec dviganja in padanja. Duša je prispela na vrh lestve in dosegla svoj cilj — zdru`itev z Bogom. Lestev bogozrenja izhaja iz Boga. Ponazarja jo lestev, ki jo je v spanju videl Jakob (prim. 1 Mz 28,12). Pismo pravi, da se je vse to do- gajalo ponoèi, ko je Jakob spal, kar pomeni, da je pot k Bogu zelo skrivna, drugaèna od èloveške modrosti. To je prav oèitno, saj ima èlovek obièajno za najveèje zlo, kar mu je naj- bolj v dobro, namreè, da samega sebe izgubi in iznièi. Velja tudi obratno, kar najmanj ve- lja, — tola`bo in veselje — pa ima za najboljše,1 oziroma kot pravi sveti Pavel: “Modrost sveta je nespamet pri Bogu.” (1Kor 1,20) Zgoraj navedena razmišljanja je dobro razu- mela sveta Terezija, ko pravi, da ne išèe tola`be in veselja, saj se ni darovala, da bi sama do`ivljala uteho, ampak da bo v veselje temu, ki se mu da. Istoèasno ne dela zato, da bi si nabrala zaslu`enj, ampak da bi Bogu naredila veselje.  !  Kljub globokemu razumevanju nauka svo- jega uèitelja je Terezija “premajhna”, da bi se vzpenjala po Janezovih stopnicah popol- nosti. Zaveda se svoje èloveške omejenosti, kot pravi sveti Janez: “Najveèja muka, ki jo trpi duša, je spoznanje lastne revšèine. Zazdi se ji, da je polna zla in grehov, kajti Bog ji daje luè samospoznanja v noèi zrenja.” Te`ko bi rekli, da se je Terezija imela “za polno zla in grehov,” vendar je do`ivljala napetost iz nasprotja med najvišjimi stremljenji duše in istoèasnim èloveškim uboštvom. “Njene napake se zdijo vèasih mikroskop- ske in zaskrbljenost ob njih prav nerazumlji-   # va. Vendar Tereziji pri tem ne gre toliko za posamezne grehe kot za temeljno obèutje svo- je omejenosti, ki je z govorico tistega èasa prej slabo kot dobro izra`eno. Leta in leta so jo porivali na to mejo, èeš da ji vrtenje okoli sebe v iskanju lastne popolnosti v resnici ni pu- stilo, da bi prišla k Jezusu.”2 Terezija se na kratko opiše: “Moja narava je paè taka, da mi strah vzame pogum, med- tem ko ljubezen stori ne samo da hodim, am- pak letam!” Ali je kdo od nas sploh kaj dru- gaèen? Terezija si je po neki spovedi leta 1891, ko ji je spovednik zagotovil, da njene slabosti ne `alijo Boga, upala s polnimi jadri odpluti na morje zaupanja in ljubezni. Nikoli prej ni slišala kaj takega. Napolnjena je bila z vese- ljem in tola`bo, dobila je moè za potrpljenje sama s sabo. Ljubezen je storila, da je lahko poletela.3 Leta 1893 piše sestri Celini: “Kako lahko je ugajati Jezusu in razveseliti njegovo srce! Ni treba drugega, kot da ga ljubimo, ne da bi gledali sami sebe, ne da bi opazovali svo- je napake.”4 Jezusa njene napake torej ne `alijo. Zaradi njih pa se vseeno èuti majhna pred Bogom. Potem najde besedo: “Èe je kdo prav majhen, naj pride k meni.” (Prg 9,4) Jezus torej ljubi majhne in jih vabi k sebi. Kakšna pot je pri- merna za male? Kako naj otrok pride do oèe- tovega obraza? Da, oèe ga dvigne k sebi! To je torej mala, kratka pot, tako primerna za otro- ke. Ko Terezija poni`no sprejme vso svojo èlo- veško majhnost, in ko odkrije, da Jezus ljubi prav ta njen niè, lahko z zaupanjem prièakuje Jezusove roke, da jo dvignejo v bo`je naroèje. Èeprav Terezija `e od malega èuti veliko `eljo po svetosti, `al ob primerjavi s svetniki vedno znova ugotavlja, da so svetniki kot gora, ona pa zrno peska ob njih. Za ohrani- tev poguma si reèe, da dobri Bog ne navdi- huje neuresnièljivih `elja in zato sme, kljub majhnosti, te`iti k svetosti. Nemogoèe je, da bi zrasla, zato se mora prenašati takšno, kot je, z vsemi nepopolnostmi. “Toda poiskala bom naèin, po katerem bi šla v nebesa po mali poti, èisto ravni in kratki poti. Moram najti kako popolnoma novo pot, saj smo v dobi iznajdb. Tudi jaz bi rada kako dvigalo, ki bi me dvignilo k Je- zusu, zakaj premajhna sem, da bi mogla so- pihati po utrudljivih stopnicah do popol- nosti. In glej, našla sem tele besede: ‘V svo- jem naroèju vas bom nosil in na kolenih vas bom ljubkoval’ (prim. Iz 66,13) Nikdar prej niso tako mile besede vzradostile moje duše! Dvigalo, ki naj me dvigne do nebes, so tedaj tvoje roke, Jezus. Zato ni treba, da zrastem; nasprotno, majhna moram ostati. Da, celo vedno manjša moram biti! Moj Bog! Prese- gel si vsako moje upanje! Naj vedno opevam tvoje usmiljenje!”5 Terezijino dvigalo je ob tem genialno od- kritje. Razume, da Boga mnogo bolj zanima njena revšèina, kakor velike kreposti, ki bi mu jih mogla darovati. Svojo revšèino odkrije kot dragocen biser, vreden iskanja: “Potrpe`- ljivo moraš ljubiti svojo bedo.” Njena revš- èina tako postane pot do Boga. In ne samo to, ker se ljubezen le z ljubez- nijo plaèa, se ob tem zaveda svoje èloveške omejenosti, `eli, da ji Jezus posodi še svojo ljubezen, da bo z njo ljubila, saj se ji zdi nje- na premajhna. Vse prièakuje od Boga. Njeno zaupanje je brezmejno. Stopnice popolnosti so kljub vsemu sad èloveškega napora, neprestano bolj ali manj te`avno vzpenjanje, èeprav sveti Janez pou- darja, da je stopiti na to pot in hoditi po njej le dar. Vsa Terezijina askeza temelji na veli- kodušnosti in zaupanju, opre se le na bo`je usmiljenje, ki ga ponazori z dvigalom. Prav tukaj je razumela, v èem pot strmih stopnic popolnosti popolnoma nasprotuje evangeljski svetosti, saj Jezus pravi: “Kdor se povišuje, bo poni`an” (Mt 23,12). Sveti Janez to razume, kot je `e bilo opi- sano, da poni`anje na lestvi (Terezijin pa- dec, poni`evanje sester ob oèetovi bolezni,    kar jo utrjuje v poni`nosti), pomeni povi- šanje na lestvi. Obratno pa povišanje, ki sledi zaradi veèje poni`nosti, pomeni jasnejše spoznanje Boga, kar privede do obèutka še veèje nevrednosti, po njeno majhnosti, pred Vsemogoènim. Terezija to svojo majhnost sprejema, celo ljubi, in to iz veè vzrokov; tako jo je namreè ustvaril Bog, vsako ustvarjeno bitje pa je nje- gova edinstvena umetnina. Poleg tega pa se le k majhnim Bog sklanja, jih nosi na rokah in jih ljubkuje. “Veliki” pa se morajo sami vzpenjati. Lafrance ponazarja ta dva naèina duhovne hoje s priliko o farizeju in cestninarju. Tere- zija se postavi v vlogo cestninarja. Prvi pred- stavlja “strme stopnice popolnosti”, ki je na- ravna, humanistièna in svetna popolnost. Drugi, ponazorjen z dvigalom, pa predstavlja globoko kršèansko dr`o, ki je kesanje.6 Tako Terezija najde svoj naèin, da s svojim otroš- kim, popolnim zaupanjem v bo`je usmiljenje Boga “prisili”, da jo dvigne. S tem tudi nas pouèi, da bolj ko smo slabotni in bedni, bolj smo primerni za delovanje Ljubezni. Otrok je odprt, steguje roke k oèetu, mu brezmejno zaupa in ga ljubi nad vse, ob tem je popolnoma predan oèetovi volji, da ga bo vzel k sebi, ko bo hotel. Najprej ga Oèe raz- vaja s èude`i, dokler ima vero kot gorèièno zrno, da mu slabotno vero okrepi (Terezijin prvi grešnik Pranzini), potem pa ga pusti, da preizkusi njegovo vero, saj za svoje najbli`je ne prestavlja veè gora, dokler ni njihova vera zares preizkušena.7 Terezija ni izgubljeni otrok, torej ni treba, da bi ji Jezus pripravil pojedino, ker je vselej pri Njem. (Lk 15,31) Naš Gospod `eli pustiti zveste ovce v pušèavi. Zaupa jim, ne morejo veè zabloditi.8 Tako tudi v vlogi otroka Terezija ne do- `ivlja samo tola`be, ki jo Bog daje svojemu najmanjšemu. Èe naj le-ta po svetem Janezu kdaj zraste, mu odvzame mleko in mu da je- sti trd kruh s skorjo. Terezija sicer ne sme zra- sti, a vseeno spozna trpeèe bo`je oblièje. Tudi otrok soèustvuje, èe oèe trpi zaradi svojih os- talih otrok in skuša storiti vse za svoje brate, samo da bi oèetu vsi delali veselje in ga osre- èevali. Veèkrat tudi ugotavlja, da Jezus spi, kadar ona trpi, vendar mu ob tem zatrjuje, naj se ne boji, da bi ga zbudila.    "   ## Sveti Janez je globoko do`ivljal Kristusovo trpljenje. O tem govori tudi njegovo redovno ime Janez od Kri`a. Enako naravnanost naj- demo pri sveti Tereziji. Tudi ona je gojila po- sebno pobo`nost do Kri`anega in nosila nje- govo ime “svetega Oblièja”. Trpljenje, potop- ljeno v ljubezen, je osnovna in stalna poteza njunega `ivljenja. Ob tem je zanimivo razmišljanje, kako so ju do`ivljali sodobniki oziroma kako se njuno trpljenje ka`e navzven. Naj na kratko povza- mem, da je pri svetem Janezu trpljenje ne- kako zunaj (njegova akcija) in ljubezen zno- traj, kar je konèno znaèilnost moške narave. Sveta Terezija pa ima, èisto v skladu s svojo `ensko naravo, ljubezen zunaj in trpljenje (dosti èasa tudi telesno) tako dobro skrito, da so vsi mislili, da vedno plava v tola`bah. Celo na bolniški postelji, ko umira zaradi je- tike, ji to skoraj “oèitajo”. Sama pa pravi, da ji niti en sam dan ni minil brez trpljenja. Bogu se èloveško trpljenje upira, in to je spoznala tudi Terezija. “Ljubi Bog, ki nas tako ljubi, trpi, ker nas mora pustiti na zem- lji, da izpolnimo èas preizkušnje. Trpljenje ni delo dobrega Boga, Oèeta, od katerega iz- vira vsako dobro. Je delo greha, sad izvirne nesreèe. Ta grenki sad èudovito usmiljenje preoblikuje v plemenito zdravilo.”9 Nenavadne so te besede svete Terezije o vzroku trpljenja, èe jih primerjamo s takratno, pa tudi z današnjo, splošno razširjeno pred- stavo v zahodni teologiji, kjer se zdi, da Bog ob èlovekovem trpljenju sicer ne u`iva, da pa   # si ga vseeno “`eli”.10 Gre za novo obèutljivost za trpljenje. Terezija si ne `eli lahkotnosti. Njeno kratko `ivljenje je bilo vrsta preizku- šenj, med katerimi je bila najbolj boleèa oèe- tova norost. Ne pozabimo tudi, da je štirikrat “izgubila” mamo! Toda temu trpljenju ne pripisuje vrednosti odrešenja, k èemur se po- gosto nagibajo kristjani in kar oèitajo nasprot- niki kršèanstva. Trpljenje je za Terezijo sredstvo za do- sego cilja. S tem se pridru`uje globoki misli iz pisma Filipljanom in Hebrejcem: Kristu- sovo trpljenje je posledica njegove poslu- šnosti Oèetu. Ni mu vsiljeno, ker bi trp- ljenje imelo vrednost samo na sebi. Toda po padcu je trpljenje hitro sredstvo za do- sego cilja. Po njem lahko Boga nesebièno sprejmemo in odkupimo nepravilno upo- rabo svobode. Trpljenje je plemenito zdra- vilo, je ugotovila Terezija. “Kako dobro dene ta beseda moji duši! Zdaj razumem, zakaj nas pusti trpeti!” Ko pomislimo na ugovor racionalizma, humanizma in komu- nizma proti kršèanskemu nauku kot sovra`- niku sreèe, lahko ocenimo, kako prava je ta smer Terezijine mistike.11 Povrnimo se k opisu trpljenja po nauku svetega Janeza, ki ga do`ivlja duša v noèi èu- tov in še posebno v noèi duha. Duša trpi za- radi svoje bednosti pred bo`jo velièino. Misli, da jo je Bog zavrgel, ker je tako nièvredna. Zdi se ji, da jo zanièujejo tudi prijatelji. Nih- èe ji ne more dati tola`be. Ne more moliti, èeprav silovito ljubi Boga. Pada v brezno bre- zupa, peklenske boleèine jo objamejo, raztap- lja se prav v svoji biti, `iva se pogreza v kra- ljestvo mrtvih in dozdeva se ji, da bo vedno tako tudi ostalo.  Sv. Terezija iz Lisieuxa na samostanskem vrtu malo pred svojo smrtjo.   Terezija ne opisuje podrobno svojega no- tranjega trpljenja. Govori sicer o suhoti, še posebno med molitvijo, ki je trajala sedem let. Veèkrat poudari, da nima nobene tola`be, vendar je tudi ne prièakuje. Govori o skuš- njavah proti veri zadnjih osemnajst mesecev `ivljenja, ki jih do`ivlja skupaj z neverujoèi- mi, a je sama to `elela. Ali je bila res oropana prave temne noèi, kot se sprašuje von Balt- hasar?12 Saj pravi, da ji ni te`ko... (primerjaj s sledeèimi poglavji). Terezija je namreè tudi otrok, kateremu je Bog odmaknil vse velike kamne, da se ne spotakne. Kako lahko to ra- zumemo? Krize temne noèi so namenjene oèišèevanju duše, rasti v poni`nosti. Èe je Terezija otrok, je majhna, poni`na, torej se v tem smislu nima èesa bati. In res, ni ji te`- ko. Zato se razlagalci sprašujejo o resniènosti njene temne noèi. Kljub vsemu lahko zaslutimo njeno muko. “Slabo molim,” je veèkrat poto`ila. Na smrtni postelji veèkrat prosi, naj molijo za- njo, saj “zase si èlovek ne upa prositi”.13 Na veliki petek, leto in pol pred svojo smrtjo, sede “za mizo z grešniki” in zaène okušati svojo najtemnejšo noè, ki traja do konca. Ob- laki so zakrili njeno sonce in vse nebo. Njena deviškost okuša greh sveta. “Dopustil je, da je mojo dušo zajela najgostejša tema, da mi je bila misel na nebesa, prej tako sladka, zdaj le še vir boja in trpljenja. Povedati bi hotela, kaj do`ivljam, pa ugibam, èe je to sploh mo- goèe. Vse je izginilo.”14 Ali ne opisuje sveti Janez, mojster izra`a- nja, ravno to dogajanje? Res je, da trpljenje, ki ga lahko opišemo, ni veè trpljenje. Terezija sama ugotavlja, da ga ni moè opisati. Ob vsem tem le z voljo, brez vzhièenosti, ohranja `ivo vero, neskonèno zaupanje in brezpogojno ljubezen (primerjaj z naslednjimi poglavji). “Ohranila je vero, ker je ohranila ljubezen.”15 “Ljubezen se docela poteši šele, ko se po- ni`a prav do nièa, in ko ta niè spremeni v pla- men. Vedno obèudujemo, do kakšnih vrhov ljubezni se je povzpela, toda te`ko si pred- stavljamo, do kakšnih globin bede se je spu- stila, da se je lahko dvignila do tiste višine ljubezni, ko je mogla uresnièiti besede sve- tega Janeza: ‘Tako sem se poni`al, da sem letel više in više in konèno cilj sem dosegel’.”16 *    Misel svetega Janeza o smrti se je v njego- vi smrti tudi popolnoma uresnièila. Takole je o njej zapisal: “Popolna ljubezen do Boga naredi smrt prijetno in daje okušati najveèje radosti. Tisti, ki tako ljubijo, umrejo s toplim srcem in zapustijo svet v naglem poletu, ker jih navdaja veliko in moèno hrepenenje, da bi bili zdru`eni z Bogom.” Na smrtni postelji je še enkrat objel in poljubil kri` in v roki z njim umrl, izèrpan od trpljenja, umrl kot `r- tev svoje velike ljubezni in “odšel prepevat ju- tranjice v nebesa”.17 V Tereziji je zelo dolgo tlela `elja po ne- besih. Tam bo mogla ljubiti z brezmejno lju- beznijo. Prav tako kot je veliko njeno hrepe- nenje po nebesih, si `eli tudi smrti iz ljubez- ni. To so bile njene stare sanje. Spoznavala je nemoè èloveške ljubezni in smrt se ji je dozdevala kot trenutek, ko se vsa ljubezen zlije v predanost same sebe bo`ji volji. V svo- jem darovanju je prosila za to muèeništvo lju- bezni, od katerega naj bi naposled umrla. Ra- zumevanje smrti se je polagoma razvijalo. V zaèetku je Terezija prièakovala smrt v èude`nem zanosu, kot je brala pri svetem Ja- nezu. Vendar so bili v noèi telesnega, moral- nega in duhovnega trpljenja obèutki ljubezen- ske prevzetosti zelo daleè od nje. V temelju je še vedno ostala smrt iz ljubezni, spremenil pa se je njen naèin. Svoj polo`aj je razumevala v luèi, ki prihaja od razpetega Kristusa na kri`u. “Naš Gospod je umrl v tesnobi, na kri- `u, in to je najlepša smrt iz ljubezni.” Na koncu je tudi sama sprejela tako smrt: “Še nikoli nisem tako globoko do`ivljala, kako dober in usmiljen je Gospod. Obiskal me   # je namreè s to preizkušnjo šele sedaj, ko je v meni dovolj moèi, da jo prenašam. Èe bi se to zgodilo prej, bi mi kri` verjetno za- moril vsak pogum. Zdi se mi, da me sedaj nobena stvar veè ne zadr`uje tu na zemlji, kajti nobenih velikih `elja nimam veè, razen ljubiti in slednjiè iz ljubezni umreti. Vse moje `elje so uresnièene.... Zato se more ure- snièiti tudi ta najveèja.”18 30. septembra 1897 vsa samostanska dru- `ina `e od prejšnjega veèera èaka na zadnji vzdihljaj svoje Terezije.19 Prosijo jo za besedo slovesa. “Vse sem povedala,” šepeta Terezija. “Vse je dokonèano — samo ljubezen šteje!” Po jutranji molitvi sklene roke in šepeta z milim in oto`nim glasom: “Da, moj Bog, da, hoèem vse!” Mati Marija Gonzaga je pretresena: “Ali tako strašansko trpite?” “Ne, mati, ne tako strašno, pa vendar zelo, zelo... ravno toliko, kolikor morem prenesti...” Terezija z nepremagljivim pogumom bo- juje tudi zadnje, najstrašnejše, predsmrtne boje. Brez trenutka premora je bila ves dolgi dan izroèena mukam. Njene roke so bile èi- sto vijoliène, tesnobno jih je sklepala in kli- cala z glasom, ki je bil zaradi prerazdra`enosti silnega trpljenja jasen in moèan: “Oh, to je res èisto trpljenje, ker ni nobe- nih tola`b... Ne, niti ene! Èe je to smrtni boj, kaj je potem smrt?... O, uboga mamica, zagotavljam vam, da je posoda polna do vrha! A ljubi Bog me ne bo zapustil... Nikoli me ni zapustil... Da, moj Bog, vse, kar boš ho- tel!... Vendar se me usmili! Sestrice... sestrice moje... Moj Bog... Moj Bog, usmili se me! Ne morem veè... ne morem veè! In vendar moram vzdr`ati... Jaz sem... jaz sem na kon- cu... Ne, nikoli ne bi mislila, da je mogoèe toliko trpeti.... nikoli, nikoli! To si morem razlo`iti... samo z goreèo `eljo..., da bi reše- vala duše... Ne morem dihati, ne morem umreti... Rada bi še dalje trpela... Ne kesam se, da sem se izroèila ljubezni. O, mati, ne mislim veè na svojo smrt... Mislim pa na trp- ljenje! Jutri bo še huje! Nikoli ne bom znala umreti! Konèno pa, tem bolje!” Na koncu ji veè kot dve uri strašno hropenje trga prsi. Vèasih slabotno krikne. Dr`i svojega Kri`a- nega in ga neprestano gleda. “Mati, ali ne bom umrla?” vpraša tik pred koncem. “Tudi dobro... Da! Da!” Pogledala je na Kri`anega: “O, ljubim ga... Moj Bog, ljubim te!”20 Po teh besedah z nagnjeno glavo na desno lahno omahne. Sestre pokleknejo okrog po- stelje. Terezijin obraz spet dobi naravno bar- vo. Spet odpre oèi. Sijoèe ostanejo odprte in ka`ejo bla`enost, ki presega vse njeno upanje. Zamaknjenje traja tako dolgo kakor molitev veroizpovedi. Takoj nato Terezija zatisne oèi in izdihne.21 +           #       ! “Neverjetno je, kako so se vsi moji upi uresnièili, vse, kar sem brala v svetem Janezu od Kri`a! Milo sem prosila ljubega Boga, naj izvrši v meni, kar pravi on... Naj me hitro pou- `ije v Ljubezni. In sem uslišana!”22 Svetost Terezije je mojstrovina bo`jega de- lovanja v otroški duši. V njej se je èudovito razvila krstna milost. Na vprašanje, ali je kaj odrekla Bogu, zatrdi, da se ne spominja. “Celo, ko sem bila še èisto majhna, ko mi je bilo tri leta, nisem nièesar veè odrekla Bogu, kar je zahteval od mene.” Ko je dopolnila pet let in pol, je razume- la vse pridige. To nam daje slutiti, da je bila obdarjena z izrednimi milostmi. Vèasih smo v skušnjavi, da bi rekli: “Saj nimamo Tere- zijinih darov, ne volje.” Vendar, v njej se je razvila “le” krstna milost, ki smo je dele`ni vsi! Massol pravi: “Tisti, ki svete Terezije ne gledajo od blizu in mislijo, da je bila napol- njena z izrednimi milostmi ali da se je ukvar- jala le z ro`ami, se zelo motijo.” Èeprav so ji spovedniki zatrjevali, da nikoli ni storila ve-    likega greha, se je neskonèno zavedala svojih èloveških omejenosti pred Bogom, zato pravi zase, da je majhna. Ta njena tako poudarjena “majhnost” pa nas lahko celo zavede, da je ne razumemo. Edina skrivnost je le, da je bila vedno poslušna Svetemu Duhu. Dvigalo, ki jo dviga v nebesa, v Jezusove roke, je sam sveti Duh s svojimi darovi!23 Marija je srednica vseh milosti. Oba svet- nika sta jo prisrèno ljubila in za oba lahko re- èemo, da sta po njej postala to, kar sta. Janez je vstopil v karmel, ker je prisrèno ljubil Ma- rijo. Terezija pa je bila po Marijinem smeh- ljaju ozdravljena, ko je `alovala za sestro Pa- vlino. Tako stoji Marija nekako na zaèetku njene poti, kasneje pa je Marija zanjo “vzor duše, ki išèe Jezusa v noèi vere in stopa po skupni poti, po mali poti, brez zanosa, èu- de`ev in zamaknjenj”.24 Poglejmo, ali je imela sveta Terezija v `iv- ljenju res tako sreèo, kot si sprva predstavlja- mo. Ali ji je Bog res odmaknil vse velike kamne? Ni bilo namreè èisto tako. Morda se nam bo la`e primerjati z njo, ko jo bomo spoznali tudi v zunanjem trpljenju, kar je bila konèno tudi pot svetega Janeza. Splošno sprejeto mnenje je, da je imela idealno dru`ino. Ali je imela tudi sreèno otroštvo? Zgodnja loèitev od mame, potem od dojilje, nato smrt mame, èez nekaj let pa še loèitev od Pavline, ki jo je imela za drugo mamo... Vse to je bilo preveè za obèutljivo punèko. Pavlinin odhod je odprl in poglobil stare rane, dva meseca je prestajala te`ke psi- hiène motnje in velik strah. Te svoje najte`je krize je bila ozdravljena hipoma, po “rajskem smehljaju Presvete Device”. Dihala je sicer malo la`je, toda te`ko podzavestno breme jo je še te`ilo in se kazalo v dveh simptomih; tr- pela je zaradi prevelike obèutljivosti, nepre- stanih solz, kar lahko imamo za znak `alova- nja in potrebe po ne`nosti. Sestre so jo zato razvajale. Malo kasneje pa jo janzenistièna pridiga vr`e v strahotno bolezen skrupuloz- nosti. Le kdor iz lastne izkušnje pozna to mu- èeništvo, more razumeti, kako je to hudo.25 “Zelo sem se `elela vaditi v krepostih, toda to sem poèela tako neumno,” je kasneje veselo dejala in se spominjala, kako neznosna je bila na pragu svojega štirinajstega leta. Te- rezija se je `e v èasu te svoje bolezni vdajala sladkim sanjam o vstopu v karmel. Sama pra- vi kasneje, da ne ve, kako je mogla o tem sploh razmišljati, ko pa je še vsa “tièala v ple- nicah” (prispodoba svetega Janeza).26 “Terezija bi iz teh otroških problemov lahko dokonèno zapadla v depresijo in dušev- no bedo. Toda njena silna ljubezen do Jezusa jo je konèno ozdravila. Kjer sta nemoè in trp- ljenje za mnoge od nas vzrok obupa in samo- te, morda celo odvisnosti od mamil, se je pri Tereziji ob bo`ji luèi in ne`nosti nemoè spre- menila v vir upanja in celo veselja. Terezija pozna globoko slabost. Zato je kljub deviš- kosti lahko najveèja prièevalka kršèanskega upanja.”27 Poèasi in neprièakovano pa more molitev v nas razrešiti vozle in vezi. Po milosti v bo- `ièni noèi leta 1886 je Terezija prenehala biti otrok, prejela je milost dokonènega spreobr- njenja. Èesar sama ni zmogla v desetih letih, je Jezus napravil v enem trenutku. Zadovoljil se je le z njeno dobro voljo. Našla je moè srca, ki jo je izgubila kot štirileten otrok. Osvobo- jena je bila zapiranja vase, na nov naèin se je odprla drugim in Gospodu. Zaèelo se je tret- je, zadnje obdobje njenega `ivljenja, ki je bilo polno nebeških milosti. Ljubezen se je selila v njeno srce. Bila je v letih, ki so mladim dekletom najbolj nevar- na. “Tedaj je šel Jezus mimo mene in videl, da je prišel zame èas ljubezni. Sklenil je z me- noj zavezo in postala sem njegova.”28 Prevzela jo je `elja po spreobrnjenju vseh duš. Sklenila je, da bo v duhu neprestano stala ob vzno`ju kri`a, stregla kaplje krvi, jih rosila v duše in tako odgovarjala na pretresljiv Jezusov klic “`ejen sem”. V zavesti, da sama od sebe ne   # more niè, je Bogu darovala vsa neskonèna Je- zusova zaslu`enja, vse duhovne zaklade Cerk- ve. Tako si je izmolila svojega prvega grešni- ka. Njeno zaupanje je od tedaj brezmejno. Po milosti v bo`ièni noèi “v trenutku” tako duhovno zraste, da sta s starejšo sestro Celino kmalu postali nerazdru`ljivi sestri po duši. Zaène se njeno veliko prizadevanje za vstop v karmel. Komaj se je zares zaèela od- zivati Jezusovemu klicu, so `e bile na njeni poti same ovire.29 Njeno zaupanje kljub temu ostane nespremenjeno. V srcu èuti vedno veè- ji, nepoznani ogenj. Prviè izroèi Jezusu `eljo, da bi bil povsod ljubljen. Njemu na ljubo bi šla tudi v pekel, samo da bi bil veèno ljubljen tudi v kraju kletve.30 V tem èasu pa jo je obšla tudi tako velika uka`eljnost, da jo je skušala celo zatajevati. Te`ko bi rekli, katera stopnja duhovne poti svetega Janeza je to bila, saj omenja silno `eljo po rešitvi vseh duš šele na stopnji zaroke. Terezija zavezo omeni. Vsekakor pa je èas de- javne noèi za njo (ko pravi, èesar sama ni zmogla..., je Jezus storil v trenutku), èas po bo`ièni noèi pa bi najla`je uvrstili v obdobje prehoda, ko duša u`iva mir in zatišje v sebi, èeprav prihajajo obdobja teme — ovire v zvezi z vstopom v karmel. Nedejavna noè se nekako zaène z vstopom v karmel. Duša misli, da ne izpolnjuje bo`je volje — Terezije se namreè na predveèer zaob- ljub loti dvom o poklicu, silen vihar nastane v njeni duši in skuša zbe`ati, saj v tej temi ve le, da nima poklica in da je vse samo plod njenih `elja. V veliki zadregi se razkrije uèi- teljici novink. “Ta moja poni`nost je pognala v beg hudega duha, ker je mislil, da se skuš- njave ne bom upala priznati. Samo izgovorila sem se, pa so `e minili vsi dvomi.”31 Nedejavna noè duha je potrebna, da se du- ša oèisti navezanosti samo nase. Ali je v tej funkciji njeno zatajevanje samoljubja, saj Te- reziji niso dovolili telesnih spokornih dejanj? Ob tem pa sama ugotavlja, da njena goreènost prav gotovo ne bi trajala dolgo, èe bi ji dovolili kaj veè. Razlagalci njenega `ivljenja se namreè èudijo njeni stalni potrebi po samovrednote- nju. Ali to izvira iz samoljubja? Prepoved po- koril jo je torej še bolj usmerila v samozataje- vanje. Ali je to samoljubje glavni vzrok obèutka majhnosti in ne samo bo`ja velièina sama, ki jo duša na tej stopnji spoznava? Duša v temni noèi duha misli, da je po- stala nasprotje Boga, èeprav ga silovito ljubi. Tega pri Tereziji ni zaslediti niti v grobi ob- liki. Ko spoznava svojo majhnost pred Bo- gom, jo sprejema in celo ljubi. Sprejema jo, da se v njeni majhnosti poka`e bo`ja velièina in predvsem neskonèno usmiljenje. Zato ga lahko le še bolj ljubi. Duša dalje misliti, da jo je Bog zaradi tega zavrgel, in to za vedno. Terezija pa se `e ob skoraj nepremagljivih ovi- rah za vstop v karmel poèuti kot predrta igraèka v rokah deteta Jezusa, ki jo zavr`e, ko se je navelièa. Ona, zavr`ena, pa le èaka v kotu in kljubovalno ljubi. Upa proti upanju in ljubi, vera pa je na tej njeni stopnji še “ne- dotaknjena”. Zakaj Terezija tako moèno ljubi Jezusa še preden sploh odraste, preden (predpostavlja- mo) vstopi v temno noè? Z Jezusom se na- mreè globoko razumeta `e od prvega obhajila. Lahko bi preprosto našli vzrok v vzgoji, v mo- litvi sester karmelièank in njene pokojne ma- tere, seveda pa najbolj v bo`ji milosti, ki iz- vira iz krsta. Èloveško spoznanje neskonène bo`je ljubezni pa morda izvira le iz osebne boleèine, iz neizpolnjenega hrepenenja, ki je posledica izgube. Zakaj sicer zares globinsko ne dojamemo bo`je ljubezni iz najlepšega, kar je Bog ustvaril na zemlji, iz zakonske lju- bezni, na kar se nanaša tudi Janezova alego- rija? Razlog je v tem, ker oseba tako do`ivlja vsaj neko potešenost. Morda se to zgodi šele po izgubi, smrti, èe je `alovanje prav usmer- jeno. Gre za boleèino Boga, ki se mu je ljub- ljeni otrok izgubil, ker je svoboden, gre za ob- navljanje Jezusove boleèine, noro, kri`ano    ljubezen, ki je tolikokrat zavrnjena in potep- tana. Ali je res, da vse to èlovek povsem do- jame šele iz lastnega izkustva, iz nepotešene ljubezni? Ljudski pregovori in znanost to po- trjujejo, mo`na pa je kljub vsemu tudi mi- lost, ki lahko ves tak razvoj preskoèi. Ali je bila Terezijina temna noè, katere vzrok in po- sledica je velika in potem vedno veèja ljube- zen do Boga, `e nepotešena ljubezen ob iz- gubi mame Pavline ali celo prave matere? Ali je Terezija do`ivljala pravo temno noè duha? “Èe poudarimo resniènost Tere- zijinih muk, je treba dodati, da to stanje ni bilo nevera. Ohranila je vero, ker je ohranila ljubezen. Von Balthasar je pravilno zapisal: ‘Tereziji je bilo odvzeto vsako veselje, vsa èutna gotovost, ne pa vera sama. Èe ljube- zen ostane in èe Terezija ve, da ostane, to ni temna noè duše.’“32 Von Balthasar to tr- ditev omenja tudi v povezavi z njeno stalno potrebo po samovrednotenju.33 Sveti Janez trdi, da duša kljub noèi silovito ljubi Boga, o veri pa niti ne govori. Ali lahko obstane ljubezen brez vere, èeprav je vera njen te- melj? Tereziji uspe ohraniti ljubezen, kljub noèi vere, zaradi upanja v predanosti. Ali lahko slutimo, da je noè duha pre`ivljala `e davno pred tem in da ji je Bog naklonil stra- šno preizkušnjo vere, kot jo upa dati le svo- jim najbli`jim, `e v stanju poroke ali zdru- `enja, kar so konèno `e njene zaobljube ozi- roma na osmi stopnji skrivne lestve, ki duši pravi “stoj na mestu”? To besedo namreè najdemo tudi v njenih spisih.  Bula pape`a Pija XI., s katero je razglasil Terezijo za svetnico 17. maja 1925. # In ali je konèno pomembno, èe je do`iv- ljala res pravo, “Janezovo” temno noè? Poti na goro Karmel so lahko tudi razliène. On se vzpenja po najhujši strmini, in ko si blizu vrha, ga ni videti (noè), Terezija pa potuje z dvigalom, navpièno, a je pod zemljo. Ali ni to še bolj èrna noè? Vendar je iz nje nare- dila najveè. Znala je celo noè vere, ki je te- melj ljubezni, preobraziti v ljubezen, kot je to znala storiti vse trenutke `ivljenja. Hoèe ga ljubiti, tudi èe je vse zaman! To je brez- pogojnost ljubezni! Ni ji te`ko, pravi sama na smrtni postelji, ker trpi samo sedanji tre- nutek! Ljudje pa omagujejo, ker trpijo obe- nem še zaradi spomina na preteklost in iz bo- jazni pred prihodnostjo. Trpljenje po svetem Janezu je namenjeno èutno-duhovnemu oèišèevanju duše, da po- stane èista za sprejem Boga. “Duši ne bi bilo mar muk, še vesela bi bila, ko bi vedela, da se vse dogaja v njeno dobro...” In Tereziji ni mar muk. Terezija je vesela. V svoje dobro? Saj noèe niè zase! Ona `e ima najveè, saj je vedno pri njem! @e davno je hotela biti niè, prazna, èista posoda, ki èaka na napolnitev z ljubeznijo, kar je tudi doèakala; bila je na- polnjena. Hoèe ga ljubiti celo v peklu, samo da bi tudi od tam prejemal ljubezen. Ali gre pri tem za novo, še višjo stopnjo noèi, ki je pri svetem Janezu ne najdemo? Njeno poslednje trpljenje torej ni name- njeno njenemu lastnemu oèišèevanju, ampak reševanju duš — kot Jezusovo. Gre ji le za do- bro drugih in s tem hoèe vršiti svojo vdanost v bo`jo voljo. Pekel? Ali se ji je res uresnièila tudi njena najstniška `elja, da bi bil ljubljen tudi v tem strašnem kraju kletve? Moj Bog, zakaj si me zapustil? Njeno trpljenje na kon- cu je èisto, brez vsake tola`be. A ne prito`uje se, ona ga ljubi, èetudi ga ne èuti... saj èe je v peklu... Sum na mazohizem? Kakor hoèete, a tudi Jezus je šel prostovoljno na svoj kri`, po Oèetovi volji. Ali mu zato kdaj oèitamo mazohizem? Ne, ker je bil Bog, a ravno zato bi se lahko rešil, èe bi hotel. Kljuè za razu- mevanje je spet samo ljubezen. Terezija ni “zahtevala” od Boga trpljenja, le `elela je, èe On tako hoèe, da mu s tem doka`e svojo lju- bezen in mu gasi `ejo tudi v peklu. In ji je dal... Èe je noè duha stanje vic na zemlji, je noè vere stanje pekla. Mala velikanka! Terezijina pot je glede na Janezove stop- nje videti res zelo prepletena. Skoraj na vseh stopnjah skrivne lestve — stopnicah se nahaja, a istoèasno napreduje s koraki velikana. Najdemo jo drzno in upanja polno `e od majhnega, vedno moli, saj odkar se zaveda, nikoli ne minejo tri minute, ne da bi mislila na Boga. Njena drznost prošenj narašèa skladno z rastjo zaupanja, smelo upa za vse grešnike, obenem pa prosi, naj njene `elje, èe so smele, vzame, saj so ji v najhujše mu- èeništvo. Vsakovrstna poni`anja, morda še najbolj oèetova bolezen, jo povišujejo, saj se leto po oèetovi smrti daruje Usmiljeni Lju- bezni v spravno `rtev34. V èasu najhujše teme pa spozna svoje poslanstvo, biti ljube- zen v srcu Cerkve. Med molitvijo kri`evega pota jo zadane pušèica ljubezni, od katere bi skoraj umrla, kasneje pa, ko pade v noè vere, ne izgubi ljubezni. Njena vera je temna, okuša èrnino in bre- zup grešnikov. Bog jo pusti brez vsake tola`- be. Vidi, kaj pomeni biti brez Boga. Popoln niè. To ni veè zavesa, zid sega do neba. Èe ne bi imela ljubezni, pravi, bi se hotela ubi- ti... Dano ji je spoznati obup samomorilcev. Trpljenje, pravo muèeništvo; telesno in du- hovno, je bilo nevzdr`no. V telesni bolezni ne prejme niti ene injekcije morfija, njen duh pa u`iva trdo temo. Poslednje maziljenje prej- me dva meseca pred smrtjo, obhajila pa ni dobila veè kot en mesec. Njene sestre prièa- kujejo smrt od ljubezni v zamaknjenju, kot je uèil sveti Janez, ona pa takole... Po svetem Janezu bi duša v nekaj dneh umrla, èe ne bi Bog tega stanja pospešil in ji vmes naklonil vsaj malo oddiha, tola`be.    Njena tola`ba? Saj trpi za svojo ljubezen, ki je tako `ejna naše ljubezni. Ona hoèe lju- biti za vse, ki Njega ne ljubijo. Teh pa je ve- liko. Konèno, saj si je sama `e davno izbrala VSE; muèeništvo srca in telesa. Darovala se je popolnoma. Veèje kot je trpljenje, veèje je njeno darilo. Ne `eli si smrti, èe On noèe, èe- prav... In ni ji mar, èetudi je vse zaman, vsee- no ga hoèe ljubiti, saj Ga ljubi noro. Upa proti svojemu upanju. Veruje samo, ker ho- èe verovati. Tu odkrijemo pomen volje, ki je oèišèena z ljubeznijo po nauku svetega Janeza. Ljubi vedno, ko hoèe ljubiti, èetudi je brez vsake to- la`be, zato svoje zaupanje in ljubezen oznaèuje z norostjo. Veè mesecev umira v tem stanju. Ona sama in vsi okrog nje se èudijo dol`ini njene smrtne agonije ter nespremenjenemu obrazu, saj je bilo njeno telo `e zdavnaj pravi okostnjak. Gospod ji je uresnièil vse njene ̀ elje. Zedinjenje s Kri`anim je mo`no le na kri`u. To je prava smrt iz ljubezni. Njene zadnje be- sede so zato: “Moj Bog, ljubim te!” Nato v na- slednjem trenutku umre v zamaknjenju, njen obraz je postal nadèloveško lep. Torej kljub vsemu umre, kot je uèil sveti Janez. To je v stanju zdru`itve in ne teme. “Najlepša smrt, ki smo jo kdajkoli videle v karmelu v Lisieuxu,” so izjavile prièe. Velikoduhovniška molitev svete Terezije: “Povelièala sem te na zemlji, dovršila sem delo, ki si mi ga naroèil. Razodela sem tvoje ime tistim, ki si mi jih dal. Bili so tvoji in si mi jih dal. Zdaj vedo, da vse, kar si mi dal, prihaja od tebe, zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dala njim. Prosim za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji. Jaz `e nisem veè na svetu. Oni so še tu, medtem ko se jaz vraèam k tebi. Sveti Oèe, zaradi svojega imena varuj te, ki si mi jih dal. Ne prosim te, da jih vzameš s sveta, marveè da jih obvaruješ pred zlom. Kakor jaz nisem od sveta, tako tudi oni niso. A ne prosim samo zanje, temveè tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali vate. Moj Oèe! @elim, da bi ti, katere si mi dal, bili z menoj tam, kjer bom jaz. In da svet spozna, da si jih ljubil, kot si ljubil mene.”35 ,  Bog je ljubezen. Ali to res verjamemo? Ali razumemo, da je ljubezen lahko le zastonj? Naše izkustvo je najveèkrat mišljenje, da si moramo ljubezen zaslu`iti. Morda je pri ver- nikih zaradi vplivov janzenizma to obèutje še izrazitejše. Bo`jo ljubezen, ki je grešniki ne poznajo, je danes pozabila veèina kristjanov, tudi duhovnikov in redovnikov36, saj “tudi med lastnimi uèenci najde na `alost le malo src, ki se mu izroèijo brez pridr`ka in ki dou- mejo vso ne`nost njegove neskonène ljubez- ni.”37 Ljubezen pa se plaèa le z ljubeznijo. Èloveško srce je ustvarjeno po bo`ji po- dobi, ta podoba pa je ena sama ljubezen. Kdo si upa trditi, da je njegovo hrepenenje po ljubezni potešeno? Išèemo povsod, a naj- veèkrat zaman. Kaj najprej ponuditi nekomu, ki sprašuje za pravi Kristusov obraz? Najbolje zgodbo iz `ivljenja, ki je zaslutilo njegovo ne- skonèno ljubezen in se ji predalo. To je `iv- ljenje svetnika. Pred nami sta podobi dveh svetnikov, ki stremita za istim ciljem kot vsa èloveška srca, za ljubeznijo. Sveti Janez od Kri`a in sveta Terezija De- teta Jezusa nam vsak po svoje odkrivata èudo- vito “znanost ljubezni”. Ali je katera od teh dveh poti prava za nas? Naèelna, stara ugoto- vitev, ki jo tudi vsak zase ugotavljata, je: pot svetega Janeza je za malokatere, pot svete Te- rezije pa je za vse. K svetosti, k potešenju naših `elja po ljubezni pa smo poklicani prav vsi. Za- kaj bi sicer imeli to hrepenenje? Hans Urs von Balthasar pravi, da si je Te- rezija upala malo drugaèe zastaviti pot na goro Karmel in obenem dodaja, kaj lahko po- menita oba velikana karmelske reforme, sveta Terezija Avilska in sveti Janez od Kri`a: “To sta dva orla, ki sta se v mistiènem letu pog-  # nala nad oblake vsakodnevnega `ivljenja. Morda lahko opis njunih do`ivetij zapelje duše, ki sploh niso poklicane k takšnemu le- tenju, k napaènemu hrepenenju in celo k obupni vadbi na podroèju mistike.”38 Obe- nem pa Rahner trdi, da bo kristjan 21. sto- letja mistik ali pa ga sploh ne bo. Kaj sedaj? Osnovna misel evangelija je, da je Bog naš Oèe in da smo mi njegovi otroci. Otroku ni treba zaslu`iti oèetove ljubezni. Manjši kot je, veèjo ljubezen mu izkazuje, obenem pa oèe lju- bi tudi padlega otroka. Odgovor otroka na oèetovo ljubezen je le predanost, majhnost sama, to je poni`no, zaupljivo in ljubeèe pri- èakovanje. Tega odnosa nas uèita oba svetnika. Zato J. Lafrance ugotavlja, da se Terezijin nauk povsem sklada z naukom svetega Janeza.39 Se- veda, saj ju navdihuje isti Duh, a Terezija je uspešnica, Janez pa glede na Balthasarjevo mi- sel to ni, kar je tudi sam predvideval. Sveti Janez na teološki, globinski in racio- nalen oziroma moški naèin razlaga pot do Boga, sveta Terezija pa to njegovo pot `ivi na bolj intuitiven, otroško-`enski, pa zato niè manj vreden naèin, saj smo pred Bogom lahko samo otroci. Sveti Janez je za “velike, moène” duše, Terezija pa je `e na zaèetku majhna, saj kot ̀ enska la`je sprejme svojo šibkost in potem odkrije moè, ki je v tej šibkosti skrita. Tudi velikim dušam je na poti dano spoznati lastno majhnost. To je celo najveèji vir njihovega trp- ljenja, ki je podobno vicam, še posebno zato, ker mislijo, da jih je Bog za vedno zapustil za- radi njihove nevrednosti. Vse to je potrebno, ker se Bog sklanja le k malim. Kdor daruje Bogu svojo majhnost in gre- šnost, prejema bo`jo velièino, svetost. Terezija sprejema svojo majhnost, celo ljubi jo in zato se ne boji, da jo je Bog zapustil. Tako lahko razumemo, zakaj je njej “la`je” in zakaj je njena pot dostopnejša vsem. Naj ob tem omenimo še misel svetega Janeza, ki ka`e na njegovo globoko predanost resnici; vsako- mur, kdor bi umneje in pravilneje od njega sodil40 o tej tako strmi, ozki, a zato “veliki” poti, se namreè podredi. To velja tudi za Terezijino “malo” pot. Ali pa jo je umneje in pravilneje zastavila, naj vsak presodi zase. Morda je le pribli`ala “moèno” Janezovo pot, ustrezno takratni mistièni dobi, tudi “preprostosti” sodobne- ga èloveka. Morda pa z veseljem ugotovimo, da Terezija osvetljuje Janezov nauk in da ga je na èudovit naèin dopolnila, tako da je tudi on vsakomur dostopen. Lahko ju razu- memo celo tako, da nam oba osvetljujeta drug drugega; svetniki so namreè raznobarv- ni `arki iste bo`je popolnosti. Na goro ljubezni vodi nešteto poti; lah- ko se vzpenjamo po samotnih strmih ste- zicah, lahko gremo skupaj in se dr`imo za roke, a še vedno ne moreta biti dva istoèa- sno na istem mestu. Lahko tudi nosimo drug drugega, èe je kdo slaboten. Ni toliko va`na hitrost; lahko namreè gremo naokrog ali pa po bli`njici, va`en je le obrat proti vrhu. Èe pa smo res zelo majhni, bomo lahko stopili tudi v dvigalo, ki gre navpiè- no, a je pod zemljo, v temi. Ni torej va`na konkretna pot, ki jo je `e nekdo odkril, njegov opis nam lahko le poka`e smer, saj je va`en le obrat proti vrhu, proti ljubezni. Obrat sam pa je stvar naše svobode. Bog spoštuje svobodo, zato je obrat — spreobr- njenje, vedno sprejeto. Svetniki nas ljubijo. Hoèejo nam poma- gati na naši lastni poti k Bogu. Daj mi roko, moj sveti brat, daj obe roki, ljuba mala sestra Terezija! Daj roke, posodi nam svoje dvigalo in tvoj bo ves svet, vse duše boš privedla k svo- jemu Jezusu, da ne bo veè `ejen naše ljubez- ni, da ne bo veè `alosten. Saj si ena njegovih najljubših posrednic za Marijo. V `ivljenju mu nisi nièesar odrekla, zato tudi On tebi ni- koli nièesar ne odreèe! “Toda èemu naj `elim drugim odkrivati skrivnosti tvoje ljubezni, Jezus? Mar jih nisi tudi meni sam razkril? Jih ne moreš razkriti    tudi drugim? Da, preprièana sem o tem, zato te rotim, da to storiš. Vroèe te prosim...”41 1. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Temna noè in krajši spisi, Dru`ina, Ljubljana, 1987, 136-138. 2. Prim. Andreas Wollbold, Vse je izginilo, v: Kristjanova obzorja 49, 1997/3, 235. 3. Prim. Sveta Terezija D.J., Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 153. 4. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Pisma, v: Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 30. 5. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 185. 6. Prim. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana, 1993, 49. 7. Prim. Sveta Terezija D.J., Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 129. 8. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Pisma, v: Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 30. 9. Jean Guitton, Obèutek za resniènost, v: Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 63. 10. Prim. prav tam, 63 11. Prim. prav tam, 64. 12. Prim. Paul Poupard, kardinal, Moè ljubezni v noèi vere, v: Tretji dan, 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 68. 13. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori, Karmel, Sora, 1997, 167. 14. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 189. 15. Paul Poupard, kardinal, Moè ljubezni v noèi vere, v: Tretji dan, 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 68. 16. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana 1993, 13. 17. Prim. Leto svetnikov IV, Ljubljana, 1973, 17. 18. Prim. s. Elizabeta Hermina Brelih, Sveta Terezija Deteta Jezusa — èlovek upanja, Prispevek svete Terezije Deteta Jezusa k izvirnosti kršèanskega upanja, izdal Karmelièanski samostan v Sori, Ljubljana, 1997, 78.  19. Prim. Leto svetnikov IV, Ljubljana, 1973, 17. 20. Prim. prav tam, 17 in Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori, Karmel, Sora 1997, 177. 21. Prim. Leto svetnikov IV, Ljubljana, 1973, 17. 22. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Zadnji pogovori, Karmel, Sora, 1997, 125. 23. P. Romain Massol, Poslušnost Svetemu Duhu, Kartuzija Pleterje, 1976, 19. 24. Conrad De Meester, Na poti s Terezijo, Salve, Nova Gorica, 1997, 148. 25. Prim. prav tam, 13-16. 26. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 87. 27. Conrad De Meester, Na poti s Terezijo, Salve, Nova Gorica, 1997, 17. 28. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 91. 29. Prim. prav tam, 95. 30. Prim. prav tam, 101. 31. Prim. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 144-145. 32. Paul Poupard, kardinal, Moè ljubezni v noèi vere, v: Tretji dan, 1997/10-11, Ljubljana, 1997, 68. 33. Hans Urs von Balthasar, Aktualnost Lisieuxa, v: Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 56. 34. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 235. 35. Prav tam, 228. 36. Hans Urs von Balthasar, Aktualnost Lisieuxa, v: Tretji dan 1997/10-11, Ljubljana, 57. 37. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 167. 38. Hans Urs von Balthasar, Terezija iz Lisieuxa, v: Kristjanova obzorja 49, 1997/3, Ljubljana, 1997, 208. 39. Jean Lafrance, Moj poklic je ljubezen, Zbirka Prenove v Duhu, Ljubljana, 1993, 106. 40. Prim. Sveti Janez od Kri`a, Vzpon na goro Karmel, Dru`ina, Ljubljana, 1983, 33. 41. Sveta Terezija Deteta Jezusa, Avtobiografski spisi, Karmel Sora, Ljubljana, 1997, 179.