le bftiu vsak četrtek. Cona mn io n K na leto. (Za Nomčijo 4 K, ra Amerike m drugo tuje državo b K.) — Ponamezne čtevilke bo proriaiaio ■	po i0 vinarjev- ——
V Ljubljani, dne 20. julija 1916.
Češko zadružništvo.
V nobeni deželi naše države ni kmetijstvo tako visoko razvito, kakor na Češkem; nikjer ni kmečka stranka tako močna kakor tam. Potemtakem je - ■mo po sebi umljivo, da je tudi češko zadružništvo mogočno in polno plodo-i itega življenja. Za tam in za povsod jc pač neizpodbojno potrjeno, da edino .le krepko, zdravo zadružništvo zagotavlja kmečkemu delu uspeli in daje kmečkemu stanu samostojnost in veljavo.
Zgled češkega zadružništva v češki kraljevini (Morava in' Šlesko imata svoje samostojno zadružne zveze) je podučen tudi za nas. Na sv. Petra in Pavla dan je imela v krasnem praškem mestnem domu češka zadružna zveza (t stfedni jednota českych hospoclaf-skych společenstev v kralovstvi češkem) redni občni zbor za devetnajsto leto svojega delovanja. Naše zadružništvo je zastopal posl. dr. Krek, čegar Prisrčni sprejem je pričal, kako globoki' korenine poganja vzajemnost obeli bratskih organizacij. Občni zbor je vodil prvi podpredsednik — (predsednik Fr. Klindera jc v vojski) — župnik F. Kroihor.
Zveza je imela koncem leta 2077 zadrug včlanjenih in sicer 1660 posojilne po Haifajznovih načelih in 417 raznih gospodarskih zadrug, izmed katerih imenujemo: 44 mlekaren, 135 strojni!), 3 stavbne, 7 sadjarskih, 39 elektrarni, 2 pivovarski, 1 tiskarsko, 32 to-Varen za špirit, 2 zeljarni, 23 prodajnih in nakupnih, 57 žitnih skladišč (med njimi 16 z mlini). Skladiščne zadruge se najbolj množe; samo 1. 1915. jih je Pristopilo 11. Izprva so se zidala velika draga poslopja; zdaj pa se posnema ^diio bolj bavarski zgled in se zabije
v poslopje kar najmanj mogoče. Da ravno ta vrsta zadrug napreduje, ni čuda, ker je popolnoma jasno, da se brez njih nepotrebni prekupci za reči, ki jih kmet potrebuje in za to, kar prodaja, ne morejo odstraniti. Samo po ti poti je tudi mogoče, da 3e to, kar vojaštvo potrebuje, naravnost oddaja. Skladišča imajo sicer ime žitna, toda ne rabijo se samo za to, da prevzemajo žito svojih članov in ga sortirajo ter prodajajo, marveč tudi za druge reči. Umetna gnojila, krmila, sempatje tudi nekateri stroji, so v skladiščih v zalogi. Na Slovenskem imamo v skladiščih šele par zgledov; treba bo pa po izkušnjah, ki nam jih je prinesla vojska, tudi v tem oziru kmalu krepko naprej. V zvezi s skladišči so se začele na Češkem zadnji čas sušilnice z,a krompir z znatnimi podporami poljedelskega ministrstva. Da je ta reč vredna vsega premisleka tudi za nas, nam najbolj dokazuje to, da se je z vso vnemo opri-jemljejo na Ogrskem.
Denarni promet je seveda ob tolikem številu članic zelo velik. L. 1915 je znašal 440,914.860 K 88 v. Sorazmerno je bil pa prošlo leto promet Zadružne zveze (krog 160 mili ionov) večji; gledč na denarno moč zadružništva potemtakem Slovenci nc zaostajamo za Čehi Vlog je imela češka zveza 58 milijonov 813 tisoč 368 K 59 vin., izposojil zadrugam pa 12,72.1.305 K 6 vin.; potemtakem nad 46 milijonov prebitka. Ta svota zdaj šc vedno narašča.
Toda obresti! Naj bi to, kar bomo zdaj zapisali, nikomur ne ušlo izpred oči: Češka zadružna zveza je obrestovala vloge uo 15. maja 1915 po 4Vt%; od "takrat do 1. novembra po 3%%; od 1. novembra dalje jih pa obrestuje po 31,4%. Stalne vloge, ki jih pa ni imela mnogo, katere se. namreč sme^ jo dvigniti samo na daljši odpovedni
rok, je obrestovala za %% višje. Posojilnicam pa je nasvetovala, naj zdaj, ko je denarja obilo, obrestujejo vloge po 3 do 31/4,%; za posojila naj ^a zahtevajo 4V-2) oziroma 4%%. V velikih bankah se vloge obrestujejo povprek po 2y->%; posojila pa dajejo na visoke obresti. — Poročilo pravi, da se ogromna večina posojilnic drži zvezinili nasvetov in da je vkljub znižani obrestni meri vlog vedno več. Naše zadružništvo se je držalo v tem oziru drugega stališča — edino v Avstriji —. Obrestno m.ro je ohranilo stalno ob hudih in dobrih časih in s tem po naši sodbi neizmerno koristilo našoiuu gospodarstvu; Zadružna zveza obrestuje slejko-prej vlogo po &/■>% vkljub temu, da ji banko dajejo znatno manj. Mogoče ji je bilo lo, kar .ie brez dvojbe medsebojno zaupanje in s tem tudi redno in mirno gospodarstvo v prvi vrsti podprlo, edinole zavoljo tega, ker je ugodni razvoj Gospodarske zveze omogočil, da so se od nje zahtevale za izposojeni denar precej visoke obresti. Od 1- 1908 do malo pred vojsko je denarja manjkalo in je bil zato drag, obrestna mera pri Zvezi je pa ostala takrat neizpre-menjena; tako tudi zdaj, ko ga jc v izobilju. Zgodovinar, ki bo opisoval naše gospodarstvo v teh letih, bo brez dvojbe moral kot nekaj posebnega in izredno koristnega poudarjati previdno, a težko delo načelstva Zadružne zveze, ki je glede na obrestno mero v varstvo dolžnikov in v splošno korist vzdržalo stalnost ob najrazličnejših razmerah.
Čehi nimajo za nakup in prodajo posebne Zveze kakor pri nas, marveč Zadružna zveza (Jednota) ima za. to delo samo poseben oddelek. Vojaštvu se je prodalo žila, feena in slame za 1,796.967 K; posušene repe, suhe če-kanke (ci.kori.je), krompirja in drugih kmečkih pridelkov se je prodalo za
Leto XXIX.
Štev. 29.
Spi Bi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba* Ljubljana, Kopitariova ulica. Naročnina reklamacijo in in-sorati pa: Upravništvu „l>o'.nol jnlm", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica—
4.007.718 K; nakupilo in članicam oddalo se je gnojil, krmil, semen, cementa, bencina in gospodarskih strojev za 5,207.138 K. Zveza je imela razdeljevanje otrobi in krmil kot podružnica dunajsko krmilne centrale; bila je obenem glavni komisionar za promet z žitom. 131 a gr o vati jo moramo, da si je mogla v 1)0ju zadružništva s prekupci pridobiti in ohraniti tako častno stopnjo.
Če še dodamo, da je imela 204.147 kron rezervnih zakladov in da je leta 1915 napravila 165.480 K čistega dobička, smo povedali vse glavne reči te ogromne, nam po duhu in srcu tako drage organizacije. Čutimo pač, da smo manjši, toda zadružna misel je tam gori ob Labi in tu pri nas ob Soči, Dravi, Savi in ob Jadranskem moriu enako močna in enako zdrava. Držimo se je, gojimo io tod in tam, da bo nam in Čehom rodile leto za letom lepše sadove.
Vincencffeve in ESiza-befine dražbe.
Tu in tam jih imamo. V Ljubljanski škofiji jih je bilo 1. 1915 14. A zdi se nam, da bi morale biti take družbe povsod, v vsaki večji fari, v vsa-J*em večjem kraju.
Kaj pa so in kaj hočejo?
Sv. Vincencija Pavlanskega so dolgo časa mučili strašni verski dvomi. Vse premišljevanje mu ni pomagalo. Tedaj jo vzdihnil: Moj Bog, in vendar te ljubim! In Ja bi dokazal to ljubezen, se je z vso vnemo zavzel «a uboge, saj je vedel, da karkoli storimo kateremu teh malih, Kristusu storimo. Ko je tako ves živel za uboge, so rtiu izginili tudi vsi dvomi irj v dušo se jaju je vselilo veliko veselje. Tako jo postal sv. Vin-cericij poseben apostol krščanske ljubezni. •
O sv. Elizabeti pa tudi vemo vsi, da ji jo bila posebna čednost usmilje-nost, saj smo brali nje življenje »Križana usmiljenost«.
Po zgledu sv. Vincencija se zbirajo v posameznih krajih možje, po zgledu, sv. Elizabeto pa žene, da se posebno posvete skrbi ubogih. Kje ni uboštva? re-vežev, bolnikov, sirot? Dostikrat so taki ubogi popolnoma zapuščeni, zanemarjeni na telesu in tudi na duši. Bolniki leže kje v kakem umazanem kotu, komaj kdo se zanje zmeni.; otroci sirote so prepuščeni sami sebi, brez vzgoje, brez ljubezni se potikajo okrog in navadijo malo dobrega, a veliko slabega, potepanja, kraje in kmalu še hujšega. Tu hočejo pomagati Vincencijevi bratje ali Elizabetine sestre. Zbere sc nekaj mož ali drugod nekaj žen in dogovore se, da se bodo zavzeli za te.uboge. Vsak teden po enkrat se bodo sešli za kake pol ure, pogovorili se, kako je v vasi, v fari, ali je kje posebna pomoč potrebna, kak zapuščen bolnik, kak nadložen in nadležen berač, kak' zanemarjen 2»
otrok. V imenu krščanske ljubezni se pomenijo, kako bi se dalo pomagati, s prijazno besedo, z dejansko podporo, s tem, da oskrbe temu malo postrežbe, onemu kako primerno delo, tisti siroti primerno varstvo. Obrnejo se tudi na druga usmiljena srca.
Taka družba že treh članov se imenuje Vincencijeva konferenca ali žensk Elizabetina družba. Je obenem tudi cerkvena bratovščina z mnogimi odpustki. Pri nas je središče te družbe v Ljubljani. Tu ima družba že deško sirotišnico (v Marijanišču), potem vzdržuje že 4 otroška zavetišča, kjer se zbirajo otroci vsaj po dnevi, ko so starsi na delu in ne morejo zanje skrbeti. Celo vrsto sirot z mest in dežele je pa oddala Vincencijeva družba v razne zavode, a tudi k družinam, kjer se na-uče dela in poštenega življenja.
Ali ni to nekaj lepega? In to se da povsod izvesti. Vsaj nekaj. Sedaj je res večina moških v vojski, vendar je povsod še dobrih fantov in mož, ki bi imeli srce za to lepo delo krščanske ljubezni. Žene so pa tako vse doma. Če bi bilo že v drugih časih tako delo povsod hvaležno, koliko bolj ne le hvaležno. ampak notrebno bo po vojski!
Mi sedaj še ne vemo, koliko gorja bo po vojski povsod. Pokazalo se bo še le potlej. Sedai bolnikov in onemoglih voiakov še ni doma; podpore, ki iih dobivajo družine, zakrivajo še revščino; mrioge sirote še upajo, da se vrne oče. Po vojski bo re3 država sama pomagala, kar bo mogla, a koliko bo vendar še bede, zlasti dušene bede, kjer država ne bo nič zmogla. Tu bo morala vmes po«eči krščanska ljubezen. In tudi ljubezen največ zmore, če ie združena, organizirana. Take družbe, take organizacije krščanske ljubezni so pa ravno Vincencijeve in Elizabetine družbe.
Kakšen pomen imajo tedaj te družbe?
Prvič: Neizrečeno veliko dobrega lehko store ubogim samim. S tem pa tudi vasi, fari, občini. Ali ni celi fari v škodo, če se notikajo po vi»seh zanemarjeni otroci? Zato je dobrotnik cele farei kdor poskrbi za take otroke, da pridejo v dober zavod ali k pošteni družini. Kaj delajo včasih berači s priberačenim dena.-jem? Ali bi ne bilo bolie, ko bi se Vincencijeva družba zavzela za take reveže in iim dajala namesto denarja živil, obleke, preskrbela iim stanovanje, oskrbela kako delo? Ali ie ne bi vsi dobri radi pri tem podpirali? Ali ne bi tudi občina-sama rada podpirala takega dela? Občina sama tega ne zmore lehko. Za tako delo je treba pred vsem žive ljubezni, teko pa ton.k> ljudje, ne pa uradi in paragrafi.
Prav je, da so naši ljudje usmiljeni. A tisto beračenje od hiše do hiše, od vasi do vasi je redko kaj prida, in veliko bolje bi bilo. ko bi krščanska usmiljenost. tako uredila, da bi tudi uboge spravila v red. Po vojski bo pa taka krščansko urejena ljubezen še posebej potrebna, ko bo treba ne le telesno pomagati, ampak tudi tolažiti, svetovati,
krepiti in dvigati, dajati zaupanje v Boga in božjo previdnost, odvajati od razvad in navajati na delo.
Drugič: Vincencijeve in Elizabeti-ne družbe so velika dobrota za ude same. Krščansko usmiljenje človeka samega dviga, očiščuje in posvečuje. Naš čas je dosti sebičen in samopriden. Tega nekrščanskege. duha v sebi in v drugih ne moremo ložje ubiti, kakor s krščansko ljubeznijo, usmiljenjem iti dobrimi deli. Na krščanskem usmiljenju počiva poseben božji blagoslov. Mnogo težav, mnogo dvomov, mnogo duševne teme bo izginilo, če se bomo velikodušno lotili del krščanskega; usmiljenja. Sv. Vincencij je to sam preizkusil in izkusil.
Tretjič: Te družbe bodo velika dobrota tudi za nasprotnike. Krščanska ljubezen ima veliko moč clo src. Če bo ljubezen nas same očistila sebičnosti, bo nam približala obenem tudi tiste, ki so nam bili doslej iz kakih človeških slabosti nasprotni. Če bodo videli našo odkritosrčno ljubezen, bodo tudi spoznali, da so nas v tem in onem napalc sodili. To bo pa tudi dobro za vero in Cerkev. Kristus sam je dejal, da bo ločilno znamenje njegovih učencev ljubezen. Izkažimo tedaj, da je v nas resnično krščanstvo, in naj svet spozna, da je kakor nekdaj, tako tudi sedaj krščanstvo največja moč na svetu, da je moč božje moči, življenje iz božjega življenja!
Ali ne bi bi1 o prav, ko bi to premislili in pogledali, kako in kaj, ali se nc bi dalo tudi v našem kraju kaj narediti? Revešcv ne manjka, dobrih src pa tudi ne. Ali se ne bi dala zasnovati Vincencijeva družba? ali pa Elizabeli-na družba? samostojno ali kot odsek Marijine družbe, tretjega reda ali kakorkoli, samo da?
Nekdo je dejal, da se svet bliža veliki odločitvi. Odločilo se bo, ali bo zavladalo v dušah krščanstvo ali brezver-stvo. Odločila pa da bo to — krščanska ljubezen. Krščanski ljubezni se svet no bo mogel upirati. Krščanska ljubezen bo srca premagala, da se bodo odprla zopet Bogu in božji resnici.
Naš čas je velik čas!
Po zaslugah.
Že prej so imeli govorniki in časniki navado ženstvo: matere in dekleta povzdigovati, to pa iz narodnega in so-ci j al nega stališča; sedaj se je to poviševanje postavilo na širše domoljubno in gospodarsko (agrarno) stališče, pa razširilo tudi na otroke in stare. Gospodinje, matere z nedoraslimi otroki, starci, ki dela že niso več zmožni, so sedaj steber kmetijstva in države. Prav je pohvaliti, kar je res hvale vredno in pohvaljenim bodrilo. A hvala F lahko zapeljiva. Hvalilo se je, kako so polja sedaj dobro ali še boljše obdelana kot prej, kako vrlo ženske sam« gospo-
darijo; vsled take hvale bi se utegnila zapeljati mestna in visoka gospoda, pa bi mogla misliti, da tožbe žena in občin vendarle niso bile povsem resnične, da pomanjkanje delavcev ni bilo tako občutno i. dr.
Hvala je pa tudi kvarljiva. Vojaki so lahko hudo žaljeni, kakor da so se doma samo zabavali, postopali, pa kvar delali. Pohvaljenim hvala kaj radii zleze v srce in možgane, napuhu v dušo vrata odpira, božjemu usmiljenju in blagoslovu pa zapira. »Domoljub« med vsemi časniki najbolj cenim, tudi upam, da bo pravičen na vse strani (kolikor sme in more). V enem članku seveda ne more ubrati vseh strun, ampak zabrenka enkrat na co, drugikrat na. drugo; tudi posamezne številke pojo včasih bolj žalostno, včasih bolj veselo melodijo, ne pa celega koncerta. Povej še, dragi nam prijatelj, koliko 1 j u d-stvo trpi! Lani v maju mi je (na Kor.) pravila gospodinja večje kmetije, ki ima več hlapcev in dekel, vsa bolna in izmučena, s solznimi očmi, kako malo ima spanja, največ 2—3 uro; komaj zaspi, pa se mora šiloma iztrgati iz preporrebncga trdnega spanja. — Otroci, ki so prej le pri lahkih delih pomagali, pasli ali gledali, kako se dela, morajo prijeti za koso, sekiro in vsako delo, vsako orodje, pa zgodaj vstajati in pozno v noč delati. Večji otroci zjutraj jokajo, ko jih s silo trgajo ali podijo iz postelj; zvečer omahnejo in pa-dcio kakor ubiti, ne da bi jedli. Tudi dela vajene ženske stokajo obupno pri težkem nakladanju in nevarni vožnji po grdih kamenitih ali močvirnih, strmih ali drugače nevarnih potih, kadar živina kljubuje, voz obtiči ali se kaj stave. Ivo so lani bili doma še nekateri močni fantje, so vsepovsod morali pomagati pri košnji, vožnji in mlačvi. Hodili so ob dveh zjutraj na delo. Sedaj tudi teh ni. Videl sem gospodinjo, ki je sama vozila mrvo domov; doma vodi gospodinjstvo in oskrbuje 9 otrok: najstarejša deklica ima blizo 10 let, S drugih otrok ie mlajših. Pomagajo si sosedje in sorodniki res na vso moč; le tako še gre z vso silo. Pa Bog jim pomaga, kakor sami trdijo. Katera gospoda bi tako delala? Izpočetka se je pač upalo, da bo vse, kar ima roke in noge, prijelo za produktivno delo; toda ostalo je večinoma vse pri starem. Nekateri še manj marajo delati ali pomagati, ker imajo več denarja. Kmeta seveda Priganja sila. Glad (skrb za kruh in življenje) predre železen grad in sila kola lomi. Veliko jih pa tudi zboli in umrje. Ni mala nesreča, če umrje mati zapustivši male otroke, ali če zboli deček, fant in se za vedno pokvari bodoči kmetovalec', vojak. Delo je gotovo imenitno zdravilo, a dajalo naj bi se tudi tistim, ki ga doslej še niso uživali ali vsa i rte dosti, ni dobro enemu preveč, drugemu premalo zdravila! Imam pred očmi družino; oče, mati, 2 hčeri in 4 ^novi so delali z največjo marljivostjo m skoraj molče cel ljubi dan, pa so ko-®aj zmagovali. Sedaj je 1 sama hči Hotna, druga se je bila na kmetijo orno-
žila (da jo vzdržuje namesto raoža-vo-jaka). l am je so vsi šli na vojsko.
To smo hoteli povedati, ne da bi hoteli komu pogum jemati, ne da bi spravljali koga v nevoljo, saj vemo in priznamo, da vojska zahteva žrtve, da se moramo za dom in domovino žrtvovati tudi tisti, ki smo doma ostali — in to tudi z veseljem storimo —, ampak zapisali smo te vrstice v pojasnilo tistim, ki vidijo našega ratarja samo takrat, ko ima kako malenkost na razpolago, da jo proda in si pridobi potrebnega drobiža za obleko in davke, ter v pouk onim, ki po časopisih (sicer s hvaležnostjo) čitajo, kako je po polju vse obdelano in urejeno, zraven pa premalo pomislijo, koliko potu, nadčloveškega truda in trpljenja je prestanega z obdelovanjem teh žitnih poljan. Naj svet spozna, da se hrabrosti in priznanemu junaštvu naših bojevnikov z enako vrednostjo pridružuje tudi naše vrlo ženstvo, naša pridna mladina. Želimo le, da bi posledice v telesni oslabelosti za poznejši rod ne bile preobčutne.
Zjedšnjenfe čeških sUnnk. Češki listi pišejo, da pogajanja za ustanovitev skupne narodne stranke lc polagoma napredujejo. Ovire prihajajo iz osebnega častihlepja veljakov, ki bi bili radi na vodilnih mestih. Glavna stvar je, da bi se meščanske stranke oprijele skupnosti; agrarne, katoliško in demokratske stranke so za sporazum.
Neka! se kuha. Ruski car je odpotoval v glavni stan, kjer bodo velika vojna posvetovanja. Udeležili se jih bodo vsi armadni poveljniki in cela vrsta visokih ruskih generalov. Posvetovanju bo predsedoval ruski car. Po končanem posvetovanju bo pa konferenca zastopnikov četverosporazumo-vih držav;- Francijo bo zastopal namesto obolelega generala Paua visok častnik iz generalnega štaba, ki je že odpotoval v Rusijo.
Guverner v Srbiji. Dosedanji generalni guverner grof pl. Salis-Seewis je odpoklican s svojega dosedanjega mesta in je do svoje zopetne službene uuo-rabe nastopil dopust.
i
Štrajki na Španskem. Železniškemu štrajku so se pridružili kovinarji v Bilbao (11.000) in tekstilni delavci v Barceloni (20.000). Blagovnega prometa na severni železnici ni moč vzdržati; ponekod je promet popolnoma vistav-ljen. Madrid je brez pošte.
Skušnjave za Romunijo. Zadnji čaa so se vršili zaupni pogovori med romunskimi in ruskimi državniki. V Bukarešt sla prispela ruski knez Uru-sov in državni tajnik v ruskem zunanjem ministrstvu, knez Gargarin. — Nedavno sta bila voditelja romunskih vojnih hujskačev proti Avstriji Filipe-
scu in Jonescu pri kralju ter sta mu razlagala potrebo, da se Romunija sedaj pridruži četverosporazumu. Apelirala sta na kraljevo razsodnost. Kralj jima je hladno odgovoril, da naj ^e obrneta na vlado, ki je edino odgovorna za državno politiko.
Izjava dveh. odličnih politikov o vojski. V tajni seji francoskega senata so je odtegnilo 11 senatorjev glasovanju. Opozicija je bila zelo močna. Zaupnica se je dosegla, ker je B r i a p d izjavil, da se bliža vojska sto-" j e m u k o n c u. — Švicarski brzojavni poročevalni urad javlja, da je v velikem mestnem svetu v Curihu stavil mestni svetnik Hartmann predlog, naj se razprava o vprašanju gospodarskega položaja črta z dnevnega reda, ker je po njegovem mnenju z vso gotovostjo pričakovati, da bo svetovna vojska do meseca oktobra 1916 končana.
Anfjieži in Francozi ne mislijo več na tretjo zimsko vojsko. Švicarski in nizozemski listi pišejo, da je angleško-francoskji ofenziva zadnji poizkus Anglije in.Francije, prodreti nemško fronto in poriniti nemško armado iz Francije. V Angliji, in Franciji nihče ne misli, da bi trajala vojska še čez zimo in no Angliji in tudi ne Franciji ne pride na misel, da bi se že sedaj začeli pripravljati na tretjo zimsko vojsko, ker sta prepričani, da bo pozno v jeseni prišlo do mirni, ali vsaj clo premirja.
Za časa laške ofenzive padlo trideset tisoč Italijanov. — Hudi boji v ozemlju Sedmih občin. — Fo-ra z Lahov pri Mtmte Ku.sta. — Na Obsočju bolj mirno. — Bombe na Padovo in Itavpuo. — Velikanska borba z Kuhi. — Hoj za prelaz pri Jabioniei v Kavp, tih. — Pritisk Rusov ob Stohodu, zahodno od Bučača in severno od Pinskega močvirja. — Nemci pri Verdunu zopet, napredovali.,— V Pikardiji stalni boji z malim uspehom na angleški strani. — Potopljena laška ladja.
VOJSKA Z ITALIJO.
Na Obsočju se je vihar nekoliko polegel; poročila so bolj redka in skromna. Pretečeni petek so vendarle pripeljali v Ljubljano nekoliko »friš-nih« vojnih ujetnikov sem od Soče. Hujši pritisk je bil pa na bojišču južno od Suganske doline na ozemlju »Setto Comrnuni« (sedem občin). Srdite napade številnih laških alpincev jo bilo treba odbijati zlasti pri Monte Zebio, Monte Rasta in Monte Interrcftto — severno od Asiuga. Tudi na zahodni strani od Arsiera v dolini Posine in na gori Pasubio so se hudo spoprijemali.
Poraz Italijanov pri Monte Rasta.
Dne 11. julija so naši zavrnili močan laški napad pri Monte Rasta. Sovražnikova infan torija jc bila prisiljena, da je na odprtimi prostoru polegla na tla in jo bila v našem ognju skorajda uničena. Padlo je do 1000 mož. — Kako so Slovenci in Hrvatje naklestili vero-lomncga Laha južnovZhodno od Monte Dieci (na istem ozemlju), da je obležalo pred njimi do 800 laških trupel, smo omenili že zadnjič. — Od 27. junija do •10. julija, odkar se giblje laška ofenziva, je padlo 30.000 Laliov (mrtvih in ranjenih).
Bombe na Raveno in Padovo. Dne 11. julija so naša pomorska letala metala bombe na mesto Raveno in na baterije Corsini. — Ponoči od 13. do 14. julija je skupina naših morskih letal vrgla več bomb s parv dobrim učinkom na vojaška poslopja in l*okxlvorske naprave v Padovi. Podjetje se je izvršilo brez nezgodo na naši stra*ii.
Med Adižo in Brento se boji nadaljujejo, dasi ne s posebno silo. Ob prelazu Borcola so naši zavrnili velik sovražni napad, kljub temu se nahaja ta postojanka v hudem topniškem ognju.
RUSKO BOJIŠČE.
Borba z Rusi je velikanska. Ako človek zasleduje razsežnost ruske fronte na zemljevidu, dobi šele prave pojme o ogromni bojni črti, kjer morajo naše in z njimi združene nemške čete' odbijati neštevilne napade neizčrpnega ruskega vojaštva. Od Karpatov zahodno od Kuty pa noter do izliva Dvine pri Rigi besne krvavi buji, kakršnih zgodovina šr ne pozna. Najhujše se je razpalil ogenj v Galiciji pri prelazu J a b 1 o n i c a (južnozahodno cd Kolo-meje ob ogrsko-gališki meji), potem na bojišču zahodno od Bučača pri reki Ko ropi ec, dalje v Voliniji ob S t o h o d u (reka, ki toče vzporedno s Strijem proti severu v Pripjet), m slednjič na severu pri železniškem križišču B a -r a n o v i č i (severno od Pinskega močvirja).
Pri Jablonici se ruski oddelki prizadevajo, da bi prodrli na Ogrsko proti Marmaros Sziget. V skalnatih Karpatih so naši žilavo upirajo ruski premoči. Blizu postaje Mikuličin (pred prelazom Jablonica) se razvijajo strastni boji. Prav tako krvavi so naskoki na vzhodno od tam ležeeo vižino Ilordje (1478 m). Sedem ljutih napadov je doslej Rusom že izpodletelo. Naši so ujeli na tem prostoru 316 Rusov.
Ob St obodu, ki toče zahodno od Stira, so hoteli Rusi spraviti naše čete v kotu proti Kowelu v klešče, kar se jim pa ni obneslo, ker je naše armauno vodstvo pravočasno odtegnilo svoje moči iz nevarnosti. Rusko poveljstvo'je nato odredilo odmor na tem odseku očividno zato, da se pokopljejo številni ruski mrliči. Toda bojevanje se je kmalu zopet vnelo. Na obeh straneh se tepejo za življenje in smrt, kajti če bi Rusi tu prodrli, bi bila ogrožena cela vrsta važnih postojank. Na5e čete se hore z breznrimeino lirabi ostjo. — Pri <11
Gulcviču ob Stohodu vzhodno od Ko-wcla so na.še in nemške čete po ljutem boju vrgle sovražnika s silo nazaj ter ujele 2000 Rusov. — llujši boji so bili zopet zadnje dni jugozahodno od Lučka..
Na severni strani Pripjetskega močvirja. Proti arma.di buvar. princa Leopolda so poslali Rusi okrog pol milijona vojaštva. Pri železniškem križišču — Baranoviči -- so imele ruske čete občutne izgube.
Bojišče Dvinsk-Riga. Najsevernejše torišče sedanje ruske črte se tudi nahaja v težkem artiljerijskem ognju.
O ruskem uradnem poročilu je izdal naš namestnik generalnega štaba sledečo izjavo: Poročilo ruskega generalnega štaba se drzne trditi, da je boj-
hodno od Bučača zopet pritiskale na naše postojanke, dasi so bili malo prej pošteno nakrcani. Ko so naši zavrnili dva. v široki vrsti zastavljena napada, sc jo sovražniku posrečilo, da jc vdrl severozahodno od Bučača v naše jarke. Nemške in avstrijske čete so nato v bojih moža z možem sovražnika porazilo in prepodile.
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Boji se nadaljujejo na celi črti. Dne 10. julija sc je francosko armadno poveljstvo, ki je na odseku Belloy-Soye-court (južno od reke Somme) napravilo velikopotezen napad na nemško hrambo, hudo opeklo. Francozi so bili krepko odbiti; nato so pa Nemci s proti-
Iz ujetniškega tabora pobegli ruski častniki.
na sila generala Brusi lova privedla od pričetka ruske ofenzive 266.000 ujetnikov. Dasi je nezanesljivost ruskega poročanja že dovolj znana, se še enkrat opozarja, da se število ujetnikov, o katerem poročajo Rusi, približuje celotni sili tistih čet naše severovzhodne bojne črte, ki je bila v minulih petih tednih zapletena v resne boje.
V Rusiji na stotisoče ranjencev. Ker ruske čete napadajo v masah in gostih kolonah, imajo sila veliko ranjencev, tako da so vsa večja mesta na Ruskem prenapolnjena. Zaloge zdravil so pošle, zdravnikov primanjkuje.
Pri Bučaču v Galiciji. Dne 13. julija so ruske sile zahodno in scveroza-
napadom prizadejali Francozom občuten poi-az. Na stotine sovražnikovih vojakov je pokrivalo bojišče. — Boji na obeh straneh ,Šorhme so se z veliko vnemo nadaljevali vse d Al. Pri gozdu Tro-nes so Angleži imeli nekaj uspeha.
Pred Verdunom so Nemci zopc' napredovali; približali so se notranjim utrdbam Souville in Lauffe (na vzhodni strani ob železniški progi); ujeli so tam 56 častnikov in 2349 mož. — Angleško časopisje občuduje francoske branitelje Verduna, češ, kdor po/.ns moč nemške artiljerije pred Verdunom. mora priznati, da je večmesečno vztrajanje Francozov v takem ognju občudovanja vredno.
NA MOBJU.
Laški rušilci napadli Poreč. Dne
lt. julija zjutraj so pripluli trije italijanski rušilci pred Poreč in so oddali nekaj strelov na mesto. Poškodovani sta bili dve zasebni hiši in stolp poslopja deželne zbornice. Ranjen ni bil nihče. Naše obrambne baterije so sovražne ladje takoj pregnale.
Velikansko presenečenje. Poti morjem v Ameriko. V nedeljo dno 9. julija jo priplul v pristanišče Baltimore v Severni Ameriki nemški trgovski podmorski čoln »Deutschland«. Pripeljal je tovor barvil, ki jih v Ameriki ni dobiti. Dvajset milj od obrežja so ga brezuspešno zasledovale angleške in francoske križarke. Nova trgovska ladja je velika posebnost, ki zbuja po celem svetu veliko zanimanje. Ladja je dolga 315, široka 30 čevljev. Posadka, ki je oblečena v uniforme nemške trgovske mornarice, šteje 30 mož. Ladja je prepotovala 400 milj čez ocean. Kadar so na čolnu slutili, da se nahajajo kje v bližini sovražne bojne ladje, je plul čoln pod vodo. Skupno je prevozil čoln pod vodo 90 morskih milj. Bremen je zapustil sredi meseca junija. Blago, ki ga je vozi', je nepokvarjeno. V Baltimore bo naložil niklja in gumija. V čolnu je prostora za 750 ton. Gotovo bodo naperile angleške in francoske bojne ladje velik lov na predrzno ladjico, ki je predrla angleško blokado. V Ameriki se sedaj bavijo z vprašanjem, ali naj so smatra »Deutschland« kot trgovska ali bojna ladja. Ladjo so natančno preiskali. Ameriška vlada smatra ladjo »Dcutschlanu« za trgovsko ladjo. Ameriški politiki se obenem prepirajo radi 1 vprašanja, ali je sedaj angleška bloka-ila predrta ali ne. Ako sc razglasi angleška blokada kot predrta, ho najbrž Amerika zahtevala, da naj bo promet nevtralnih trgovskih ladij prost. — Drzni čin nemškega trgovskega podmorskega čolna je spravil Amorikance pokoncu. Od vseh strani vozijo vlaki velike množice ljudi v Baltimore. Mesto je natlačeno polno ljudi. -- Te dni Pošljejo Nemci drugo tako ladjo v Ameriko.
Iz Londona se poroča: 'Ameriška vlada je uradno izjavila, da smatra podvodni čoln »Deutschland« za priprosto •trgovsko ladjo, ki lahko vkrca vsakovrstno blago, tudi strelivo. Kapitan ameriške admiralitete Hughes je ladjo temeljito preiskal in izjavil, da bi ladja 'noKla napadati le, če se temeljito predela.
10.000 dolarjev za posadko podmorske ladje »Deutschland«. Ameriški ^ilijonar Heckscher je posadki nemškega čolna-poclmornika daroval deset "soč dolarjev.
Naš podmorski čoln potopil laško ladjo. Neki naš podmornik je 10. julija Popoldne v Otrantskem prelivu potopil laško rušilno ladjo vrste »Indjinito«. v Na Severnem morju je neki nemški
potapljač uničil 11. julija angleško Pomožno križarko ter isti dan napadel 511 tri oborožene angleške stražne ladje.
Tedenske novice.
Ljubljanski občinski svet je s 16.
proti 16. glasovom po županovi odločitvi sprejel 50odstotno občinsko do klado za pokritje primanjkljaja v letnem proračunu, ki znaša 1 milijon 26 tisoč 677 kron 44 v. — Potrebščina je v celoti proračunana z 1,869.402 K 37 v.
Odlikovanje. Vpokojeni župnik, ko-stanjeviški č. g. Damijan Pavlič je prejel od cesarja zlat zaslužni križec s krono.
Novomašnik-Slovenec v Inomostu.
16. julija je opravil prvikrat presv. daritev č. g. Jožef Sečnik iz družbe Jezusove, naš rojak iz Horjulja. Brat njegov je drugi cerkovnik pri ljubljanski stolnici, ki je pa bil poklican v vojno službovanje.
t Dr. Krapac. Nenadoma je umrl 16. julija v svoji zagrebški palači za pljučnico djakovski škof dr. Krapac, star 73 let. — Upravo škofije prevzame pomožni škot dr. Voršak. škof Krapac je bil naslednik Strossmayerjev.
Smrtna kosa. 10. julija je umrl v Radgoni na Štajerskem ondotni župnik in dekan, č. kanonik Franc Pintarič, star 78 let.
Nadomestilo za podplate. Po Ljubljani se čuje sedaj vsevprek poke-tanje coklic. Za šolske otroke so jih naročili na stotine. V Zagrebu je pa črevljar Štefan From izdelal novo vrsto (r&viug z lesenim, a tenkim podplatom, ki je nanj pritrjen še podplat iz linoleja. Zgornji del je narejen iz močnega sivega platna. — Za suho vreme je tako nadomestilo dobro.
Poil ključ so spravili v Ljubljani nevarnega tatu 391etnega Vincenca Zore iz Tržišča pri Mokronogu. Imel je navado vtiliotapljati- se v stanovanja in pobirati denar, v posteljah in drugod. Zaradi tatvine je bil žc večkrat kaznovan.
Bb>ga dosti? »Straža« piše: Na mariborskem kolodvoru je naloženih 60 sodov namiznega olja in 10 sodov svinjske masti. Blago odpošljejo baje veletrgovci v Nemčijo zaradi višjih cen.
Gorica. Ob zadnjem bombardiranju je bilo v Gorici porušenih več stanovanj ter ubitih, oziroma ranjenih precejšnje število Goričanov in Gori-čank.
Utonil je v nedeljo (9. julija) v Lah-nici pri Črnomlju 11 letni deček iz Vojne vasi pri Črnomlju.
Vojaške novice.
Pozdravi. Slovenski fantje in možaki, ki se nahajajo na okrevališču v Aussee, pošiljajo iskrene pozdrave či-tateljem in čitateljicam »Domoljuba«: Josip Vodian iz Kamnika, Ant. Šiinon-čič iz Škocijana, Jos. Brus iz Hotedr-šice, Franc Čopič iz Vrtovina. — Z visokih planin pošiljamo slov, fantje
7. pp. vsem prijateljem »Domoljuba« iskrene pozdrave: Fran Jamšek, Ant. Ferjančič — Št. Jurij pod KumrJm, Ivan Ložar — Beričevo pri Ljubljani, I. Kavčič — Št. J oš t pri Vrhniki, Fr. Kos -- D. M. v Polju, Ivaii Grabnar —> Čcrna na Kor., M. Korelc — Podboršt 30'5 cm granato (naslikano) ovito z lavorjevimi vejicami so poslali s severnega bojišča uredništvu junaki možnarske baterije št. . . . Morda jo prilično priobčimo v »Domoljubu«. Na karti, ki jo je narisal Jožef Novak iz Novega mesta, stoji na ovojnem traku letnica 1. VII. 1914 — 1. VII. 1916, in napis: Pozdrav vsem slovenskim dekletom. Podpisani so vojaki: Jožef Novak — Novomesto; Glavič Anton — Št. Vid na Dol.; Lenarčič Ivan, Mau3er Franc — Ljubljana; Prah Vinko — Slatina; Topar Filip, Janžekovič Mihael, Kljjnčnik Leopold, Košir Anton, Bro-dar Franc, Abram Henrik, Slapnik Franc — Motnik; Smole Ivan — šma-rije; Saks Martin, Zajec Viktor —i Ljubljana; Svetič Peter — Tanča gora; Šturm Jakob — Škofja Loka; Jurak Martin, Krapež Jožef. — Z južnega bojišča pozdravljajo vse domače, znance, prijatelje in bralce »Domoljuba« slov. špodnještajerski fantje: Poddesetnik Florijan Franc, Štebih Franc, Hojnik Fr., Petrovčič Anton, Cigula Jakob. Šalamun Anton, Križan Martin, Visenjak Anton.
Promet z zasebnimi vojno-poštni-mi zavitki je nadalje ustavljen na sledeče vojnopoštne urade: 6, 10, 14, 20, 28, 37, 41, 43, 76, 78, 81, 85, 91, 103, 109, 119, 138, 146, 148, 210, 228, 230, 301, 301/; II, 301/111, 303, 305, 306, 309, 310, 311, 312, 314, 320. 321, 322, 325, 326, 327, 328, 329, jm 331, 609 in 614.
l^etništvo. Minulo pomlad so naše ruske ujetnike prestavili deloma na druge kraje, da obdelujejo polje; zato so so naslovi izpremenili. Tako piše g. J. Volk, Velika Bukovica 30, p. Ilir. Bistrica, naj bodo oni, ki so imeli ujetnike v Čistopolu, potolaženi, ker so jih poslali drugam. Njegov sin Andrej se je po enem letu zopet oglasil iz »Priš-pabe?« — a je naslov nejasen. Ako bi bil kateri bivši čistopolski ujetnik poslal podoben naslov, naj ga blagovoli sporočiti na zgorajšnjo adreso.'— Stroški so povrnejo.
Nadporočnik 1'mmelmann. Nemški zrakoplovec Immelmann, ki je sestrelil 17 sovražnih aeroplanov, je bil v boju z 18. letalom zadet v glavo in je padel na tla. Njegovo spretnost in hrabrost so priznali tudi sovražnikovi letalci. Eden izmed njih je vrgel na nemško plat pločevinasto posodo z lepim vencem, na katerem je bil napis: »Viteškemu in hrabremu sovražniku Immelmannu«.
— Podporni sklad e. kr. domobranskega pešpolka Ljubljana št. 27. Ta sklad, ki je bil ustanovljen v minulem letu pri imenovanem polku in iz katerega je bilo doslej izplačanih podpor v znesku K 8920, je namenjen do izčrpanja — sedanja glavnica znaša K 14.390. v podporo invalidnemu mo-
5»
6tvu polka, dalje onim vdovam, sirotam, očetom in materam padlega pol-koveg,. moštva, ki so posebno potrebni materijalne podpore ali ki nimajo pravice do postavno določene preskrbe. Nameravana je enkratna podelitev podpor v zneskih med 50 in 300 kronami. Osebe, ki se smatrajo v smislu pori navedenih določb upravičenim do te podpore, naj vpošljejo svoje prošnje, potrjene in priporočene od županstva in dušnega pastirja, najkasneje do 15. avgusta t. 1. poveljstvu nadomestnega bataljona c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 (Ersatzbaonskommando Lir 27) v Admontu na, Štajerskem.
Za domovino. Lani so več naših Slov. vojakov pridelili 20. brarrib. poljskemu polku. Med njimi je bil tudi Franc Burja, p. d. Kraguljev iz Prikr-nice v moravški župniji. Poskusil je bojno srečo na raznih bojiščih. Na prvi spomladanski dan je odšel iz Galicije na italijansko fronto v južne Tirolc. Dne 6. junija je bil vroč dan za naše fante tam blizu Asiaga. Popoldne ob dveh je bil zadet tudi Franc Burja in sicer v hrbet. Revež se je od bolečin nekoliko zaobrnil, a v istem hipu ga zadene druga krogla in mu prevrta vat in prsa. V kratkem je preminil. — Daroval jc svoje mlado življenje komaj 20 let star za ljubljeno domovino. Sedaj počiva tam daleč na tuji zemlji v družbi številnih tovarišev-junakov. Počivaj v miru!	A. Stražar.
Skupil jo je . . . V zadnjih bojih rned Brento in Adižo so naše čete ujele bivšega trientskega državnega in deželnega poslanca dr. Cezarja Battisti, ki je prod izbruhom vojske pobegnil v Italijo. Sedaj je poveljeval kot stolnik italijanskim alpincem. Battistija so zaprli v trdnjavi Trient, kjer je prišel pred vojno sodišče, ki se je takoj sestalo. Battisti je bil po določilih naglo sodbe, ustreljen.
Nizkotno. Pred Solunom so le manjši boji in praske. Sovražnik si hoče na ta način pomagati, da prebi-valslvu uničuje z zažigalnimi bombami spravljeno žito.
Pobegniti so hotefi. V Libercah, kjer ia taborišče ruskih ujetnikov, so zasledili v baraki za Častnike globok rov, po katerem je hotelo uiti 25 častnikov, večinoma majorjev in stotnikov in pot slug.
Naglica ni vedno dobra. Neki sa-perski podčastnik s Češkega, ki jc sedaj ujet na otoku Asinara na Laškem, poroča o čudnem slučaju med tamoš-njimi avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki. Tu sta namreč dva, ki sta moža ene in iste žene. Stvar je taka: Prvi mož je odšel v vojsko takoj izpočetka (1. 1914). Na srbskem bojišču je bil t.-žko ranjen in nato ujet. V ujetništvu jc ozdravel. Njegova žena je pa dobila uradno naznanilo o njegovi smrti, nakar se je v drugič poročila. Pa kmalu je bil tudi drugi mož poklican v vojno službo, a bil jo istotako od Srbov ujet. Ko so bili premagani, sta bila oba moža z drugimi ujetniki vred prepeljana na otok Asinara. Tu je dobil drugi mož nekc-tu
ga dne od svoje žene zavoj jestvin in pa skupno fotografijo cele družine. Slika je romala med ujetniki iz roke v roko in tako jo je dobil tudi prvi mož. Seveda je takoj spoznal svojo družino. Z možem št. 2 sta se seveda sporekla, vendar sta se v toliko pobotala, da sta prijateljsko pojedla darove, ki jih je poslala soproga.
Pred Asiagom. Ko so naši vojaki meseca maja prišli za bežečimi Lahi pred Asiago, so našli mai-sikatero zanimivost. Sledeči prizor je povzet iz opisa slovenskega junaka —iča: »Čedno in udobno so bili opremljeni zakloni. Našli smo v njih mehkih blazin, pernic, lepega perila, različnih dišav, likerjev in konzerv, harmonik in celo klavirjev. Vse so ostavili Lahi in zbežali. Ob cesti pa so ležali razbiti avto-vozovi, pokvarjeni topovi, puške, sab-le, strelivo, oblačila, perilo, mrtvi konji, polomljeni vozovi, vojaški klobuki, perjanice vsevprek; ogromen plen. Poleg 20 cm havbic smo našli še 20 krogel. Havbica je bila pokvarjena le malo. Naš mehanik jo je popravil kar naglo, potrebni topničarji so bih' skoro pri rokah in v treh urah smo vrnili Italijanom vseh 20 krogci. Lahi najbrž niso bili malo osupli, ko so jih preganjali njihovi topovi.«
Črnovojnik povožen. Med Postojno in Prcstrankom na nekem ovinku jc vlak povozil črnovojnika Janeza Konig. ki jc stražil na progi. Hotel so jo umakniti vlaku na drugi tir, a mod tem jc pridrčal od nasprotne strani drug vlak, ki ga jc do smrti pobil. — V Lipnici na Štajerskem je vlak povozil vojaka Tomaža Kranjca. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Laški general padel. Te dni je padel laški generalni major Francesco Berardi na čelu svoje brigade.
Eazne novice.
Strahovit vihar. Dne 10. julija proti večeru so se zbirali črni oblaki nad Dunajskim Novim mestom in okolico. Stemnilo se je, kakor v noči, nato je pa nastal tak orkan in vrtinec, kakršnega nihče nc pomni. Pol ure jc vrelo in divjalo; dimniki so padali na ulice, brzojavne drogove je prevračalo, opeko neslo kakor listje. Nobena hiša ni brez poškodbe. Jožefovo predmestje je napol porušeno, hiše razkrite, šipe pobite. Ljudje, ki jih je zalotil vihar na ulici, so vpili, ker se niso mogli rešiti. Kdor je bil doma v sobi, je hitel v klet, kjer je bil najbolj varen. Živali in ljudi je metalo ob stene, da so obležali mrtvi in tako zdelani, da jih ni bilo moč poznati. Ko se je vihar polegel, se je nad mestom utrgal oblak in začelo je liti kakor iz škafa. — Po končani vihri — so se nudili po ulicah grozni prizori: Tu ubiti konji, tam mrtvo govedo, vmes pa napol živi ali mrtvi moški, ženske in otroci. Srce pretresujoči prizori! — Kolikor je znano, je mrtvih 28 osem, 17 nevarno, 192 pa lahko ranje-
nih. Škode je povzročil vihar polčetrti milijon kron.
Boroevič — zagrebškemu nadškofu.
Poveljnik jugozahodne armade dr. Boroevič pl. Bojna je poslal po stotniku Dragotinu Cvitkovič italijansko 28 cm granato in lastnoročno pismo, kot znak spoštovanja do nadškofa in v spomin na sedanji vojni čas. Ta granata je največja, kar jih je doslej izstrelil Italijan proti našim postojankam; visoka je 80 cm in tehta 425 kg. Padla je dne 28. decembra 1915 na Sv. Goro, ni pa eksplodirala. S kolodvora v nadškofijsko palačo jo je preneslo 5 vojakov. Na granati je včrtan ta-le napis: »1915—19 J G. Prijatelju, od poveljnika soške fronte Boroevič a. — Sv. Gora, 28. decembra 1915«.
Nevihta. 12. julija dopoldne jo divjala v Velikem Varadinu strašna nevihta s točo, ki je povzročila v mestu veliko škodo. S streli leteča opeka in zdrobljeno steklo je ranilo po ulicah mnogo oseb. Število ranjenih še ni ugotovljeno. Mnogo telefonskih in brzojavnih napeljav jc razdrtih.
450 uradnikov raznih činov z družinami je došlo s posebnim vlakom te dni iz Bukovine na Dunaj.
Razstrelba v mestu Spezia na Laškem. (Spezia je obmorska trdnjava v Liguriji vzhodno od Genueškega zaliva.) Pretekli teden so je zgodila v mestu Spezia strašna nezgoda. Zletela je v zrak cela tvomica za strelivo. Od 480 delavcev ni ostal živ niti eden. V morskem kopališču je bilo ubitih čez 300 oseh.
Novi belgijski nuncij (poslanik). Te
dni odpotuje msgr. Locatclli, novoime novani papežev zastopnik belgijski v Le Havre, kjer bo izročil svoja poveril-na pisma kralju Albertu; nato sc bo pa naselil v Bruslju. Doslej je bil Locatolli 9 let v Argentiniji kot papežev inter-nuncij. — Sedanji papež se je z njim skupno vzgojeval na duhovski akademiji plcmičev v Rimu; ker pozna osebno vrline njegove, ga je namenoma izbral za tako važno mesto. — Kakor pišejo, je odpoklican tudi msgr. Aversa, nuncij v Braziliji. Tudi ta mož je na glasu kot odličen diplomat ter govori prav dobro tudi nemški jezik, zato se pričakuje, da bo prišel ali na Dunaj, ali pa v Monakovo.
Požar v Tatoi. Te dni je nastal gozdu, kjer se nahaja letno bivališče grškega kralja, imenovano »Tatoi«, ve lik požar in sicer istočasno na več kra-jih. Pogasiti ni bilo mogoče. Kraljeva družina se je komaj rešila. Kralj j? <'a' jal do zadnjega, ukaze, potem pa skočil, obdan od plamena, čez neki most, kje' se je nekoliko pohabil. Vsled požarj* se je ponesrečilo veliko oseb; mrtvili j' 32, med njimi so večinoma kraljevi gardisti in 3 častniki.
IVERI.
Za mirno vost se ima marsikdo zalivali'
svojemu slabemu spominu.
*
Najbolj srečen je tisti, ki sc mu vse b"' srečo — posreči.
Dopisi.
Brezje. Minulo nedeljo ob 5. uri je
vprizorilo tukajšnje izobraževalno društvo resnemu času primerno igro »1 z ti n i skrbi in žalosti«. Prostorna dvorana je bila premajhna in so nekateri, žal, morali oditi z željo, cla se ponovi domovinski čut užigajoča igra. f'x.st. za dobro ter plemenito stvar navdušenemu občinstvu, domačinom ter okoličanom, pa tudi duhovščini in uči-teljstvu. Cisti dohodek 143 K 90 vin. se je izročil posredovalnici za goriške bc-gunce v Ljubljani. Pri igri sodelujočim članom, ki so po splošnem mnenju izborilo rešili svoje vloge, odkritosrčna hvala. Posebno pohvalo zasluži pevski zbor, ki se je odlikoval s sigurnimi, nežnimi in prožnimi glasovi.
Dob. V nedeljo dne 25. junija popoldne se je poročil našega izobraževalnega društva vrli odbornik Mihael Kepec, sedaj vojak — strežnik v rezervni bolnici v Ljubljani — z Ivanko Šorn, sestro prednice tukajšnje Marijine družbe. Novoporočenca sta oba vneta in delavna člana izobraževalnega društva in Marijine družbe; zato jima je pa tudi obojno društvo izkazalo pri poroki izredno čast: Šli so jima naproti skoro vsi društveni člani in članice; po navdušenem nagovoru družbine odborni-ce Urš. Podbevšek, ki jima je izročila krasen šopek in kip sv. An+ona, smo ju spremili v cerkev, kjer so pevke s spremljevanjem orgel ganljivo zapele: ■>0 čuj Marija, tukaj zbrane 1...« Novo-poročencema želimo vso srečo! Bog Vaju živi, preljubljcni par! — V nedeljo 30. julija obhaja naše izobraževalno društvo desetletnico svojega obstoja in delovanja. Ob tej priliki bo v Dobu v društvenih prostorih predstava z obširnim sporedom v prid oslepelim vojakom. Vabimo.
Sv. Trojica (Moravče). Žalostno zemljo je zapustil 2. julija kmet Janez Havniki.., star 63 let, po daljši bolezni. Od počet ka vojske ni bil več vesel, čeravno je prej s svojimi otroki rad pel. Ganljivo je, kako jc za smrt. previden vse voljno trpel, češ, da pokora mora biti. Do žene je bil krotek, vse vkup je lepo podučcval. K pogrebu sta prišla tudi dva gg. novoinašnika, tako da je imel štiri sv. maše kakor za plačilo, ker je, dokler je mogel, hodil vsak dan k sv. maši. Bil je še med mlajšimi od onih gospodarjev, ki so doma. Kmoto-vali bodo za njim 20 let mlajša žena in Sest, otrok.
Iz škocjana pri Mokronogu. V nedeljo 9. t. m. so priredile tukajšnje šole z bučensko romanje otrok na Stopno. Stiristoinšestdeset jih je pristopilo gori k sv. obhajilu, ki so ga darovali za časten mir in srečno vrnitev naših, vojakov. Nekateri, otroci so prišli peš, celo dve uri in pol daleč! So že pridni! Da Pa nc bi kateri opešal na potu domov, ^ jim je po pobožnosti s pomočjo nekaterih darovalcev po prizadevanju tukajšnjega učiteljstva priredil skupni zajutrek in malo razvedrilo.
Gramoz in Otrobek.
Vesela povest z žalostnim koncem.
Spisal —r.
(Dalje.)
Toda vse to je le golo obrekovanje. Kajti, vprašam vas, kako more mesar prodajati slanino, če pa kolje svinje, ki imajo le meso; ali kako naj obloži stojnico z gnjatmi, plečeti, rebrcami, jezila in drugim mesom, ako dobiva ie take prešiče, ki imajo samo slanino? Tega nereda pri prodaji svinjskih izdelkov niso torej zakrivili mesarji, marveč prešičji rod, ki jo začel proizvajati v posameznih svojih zastopnikih ali samo slanino, ali pa samo meso.
Po mojem nemerodajnem mnenju
—	nisem na.mreč izvedenec — bi sc pa dalo odpomoči tej neprililci na ta način, da bi mesarji klali vedno na pare, po eno mastno svinjo in po enega mesenega prešiča; tako bi lahko postavili na trg oboje naenkrat: sianino in meso; obrekljivim ljudem bi pa obesili na usta torbe.
Vem, da je moj svet prišel prepozno za letošnjo svinjsko sezono, toda za prihodnost bi utegnil mesarjem koristiti.
Bilo je v enem tis.tih tednov, ko so prihajali pod nož prešiči brez masti. Gospodinje so popraševale po slanini, a mesarji so jim ponujali le drago meso. Tudi Otrobek se je mudil v Ljubljani in iskal zabele, toda moral se je vrniti praznih rok. Ves utrujen sede za mizo nasproti Gramozu, ki je bil zatopljen v branje »Domoljuba«, in zastoka: »Nič nisem dobil.«
Gramoz odloži časnik in mu odvrne: »Zadnje čase sem mi pa »Domoljub« nič več ne ugaja. Človek Di vendar rad vedel, kaj je s kitajsko politiko, pa se največkrat niti zmeni ne.«
»Kaj me brigajo Kitajci,« odgovori Otrobek nekam nevoljno. »Sedaj sc ne gre za kitajsko politiko, ampak za mast. Nikjer je nisem mogel dobiti. Mesarji koljejo prešiče, meso prodajo, slanino pa skrijejo, ker se jim ne zdi cena dovolj visoka. Da bi se jim vsaj pokvarila, tem neriasitljivim samogollne-žem!«
»Torej je nisi nič dobila,« pravi Gramoz. »To je sitna stvar. Sicer sva z živili še precej dobro založena, in če zmanjka mesa, se lotiva miši in podgan, kar imajo na Kitajskem za čisto navadno mesno jed. Toda brez masti pa tudi Kitajci gotovo težko izhajajo.
—	Čudno, da letos ni nikjer nič masti. Seveda je gotovo krivo to, da hočejo mesarji imeti prevelike dobičke. — Kaj pa, Otrobek, ko bi-letos kar doma klala?«
»Jaz sem že tudi na to mislil,« odgovori ta vsa vesela, da jc tudi mož prišel do tega. »Na ta način prideva na naj-
cenejši način do zabele. Saj pravijo, da ima meso čisto zastonj, kdor doma zakolje. Mulo pomisliva, kje bi se dobi) kak pripraven pujsek.«	*
Nato sta premišljevala in se posvetovala. Konec tega posvetovanja je bil pa ta, da se je zakonska dvojica, Gramoz in Otrobek, čez par dni na ličnem zapravljivčku odpeljala v Moravsko dolino pq svinjski kupčiji. Mož je vozil in mešetaril, žena pa kupovala.
Pri tej kupčiji jc igral veliko vlogo tudi konj, zato ga moram nekoliko opisati. Dobila sta ga na posodo z vozom vred pri Šarcu. Vsi, ki ga niso natančneje poznali — namreč konja —, so sc čudili, da ga niso potrdili k vojakom. Bil je jako lep in močan — sedaj ic že v konjski večnosti — vranec, črn ko noč, toda zelo plašljiv in na eno oko slep.
Ze poprej, ko je šc na oba očesa gledal v svet, se jc zelo rad plašil. Konjski poznavalci so rekli, da izhaja njegova plaši j i vos t od tod, ker preveč dobro vidi. Ko je po nesreči na eno oko oslepel, jc bil gospodar izprva celo vesel, ker jc mislil, da se ho sedaj nehal plašiti. A vranec se je še hitreje 3pla-šiJ, kakor poprej. Izvedenci so pa rekli, da je zato šc bolj plašljiv, ker premalo vidi.
Toda Šareč je bil umen gospodar. Kadar je naprcgel vranca, mu je vselej zavezal zdravo oko in res se konj ni plašil, ker ni nič videl. Škoda le, da mu tudi ušes ni mogel zamašiti. Zakaj, če je zaslišal kak ronot, ki si ga v svoji konjski pameti ni znal razložiti, potem je moral voznik vse moči napeti, da ga je udržal.
Šareč je vranca Gramozu samo zato zaupal, ker so mu bile znane njegove muhe. Žal, da mož ni računal z Otrobkovim ponosom. Morda bi potem živeli šc vsi trije, vranec, Otrobek in Gramoz; tako so pa morali pred časom v večnost. Naj jim bo žemljica lahka!
Gruntarjeva sta se pripeljala brez vsake neprilike do Doba. Todi pa menda Šareč še nikdar ni vozil z vrancem, kajti na glavi obvezani konj jc bil Do-bovccm neznana in sila smešna prikazen. Odrasli sd postajali pred hišami in se smejali, otroci so pa leteli ža vozom in kričali vsi vprek: »Ho, ho, ho, poglejte konja z obvezano glavo! Kaj mu pa je? Ga li boli glava ali zobje?« Najmlajši paglavec jc pa šc pristavil: »Oce, ali vašega kon ja po usesili trga, da ima oci zavezane?«
Gruntarjevima je bilo pri srcu, kakor bi se vozila skozi šibe. Ko so pa onkraj vasi otroča.ji zaostali; pravi Otrobek možu: »Stopi z voza in vzemi konju obvezo, sicer bo v vsaki vasi tak semenj. Raje grem peš, kakor da se še enkrat izpostavim zasmehovanju.«
In Gramoz, ki sc je bil navadil v zakonu ubogati, zleze pokorno z voza in sname vrancu z glave ruto, ki je bila v Dobu napravila tolikanj pohujšanja. Tudi konju jc očividno to ugajalo. Drobil jo jo, da ga je bilo veselje glc-gati, in v dobri uri sta se jim že prikazala od daleč ponosna, moravška cerkvena stolpa.	(Dalje.)
7i
Ob košnji.
Rumeni se scnožet, koplje se v srebrni rosi, glavo klanja ostri kosi zrela trava, pestri cvet.
Z njo pa sključen, glej, in tih sam se sivi starček vpira, truden je, potreben mira, ali ni jih rok mladih.
Petja letos ni, kot pred, ne veselega vriskanja; kje vsa radost je nekdanja, kje veselih koscev cvet?
— Tam v tujini se bori, v roki puško smrtonosno; kjer že dolgo neizprosno bela žena — smrt kosi...
V. Ambrožič.
Slike in črtice z feopše.
V ognju,
Četovodja Maks Osovnikar opisuje, kako je bil ranjen. — Vendar je prišel zopet enkrat zaželjeni čas, da lahko več in večkrat pišem. Hočem torej malo popisati dan 20. maja. Bili smo v barakah; prav lep razgled se nam je nudil v jutranjem solncu na laško ozemije.
Videli smo desno od nas, kako je po-lentar bežal čez hrib; toda nobeden od nas ni slutil, da bomo mi tudi šli v boj. Ob treh popoldne smo dobili povelje, da se pripravimo za odhod, in ob petih popoldne smo odrinili. Tako smo srečno prišli skozi grozni artiljerijski ogenj ob 10, zvečer do sovražnikovih postojank, kjer smo se zakopali- in čakali daljnjih povelj. Noč je bila docela mirna in jasna; da je bilo še bolj svetlo, je sovražnik spuščal svetlobne rakete. Sedaj pride ukaz: Naša artiljerija bo streljala; mi moramo nekoliko nazaj. Šli smo v neko jamo, kjer smo bili do tri četrt na 7. Med tistim časem je delala naša artiljerija, da je bilo joj. Naenkrat se glasi: Naprej! Šli smo čez neki hrib; vsak je hotel bili prvi. Seveda sovražnika še nismo videli in tudi streljali še nismo nič. Prišli smo brez vsake izgube do pivih žičnih zaprek, ki smo jih ✓ naglici razrezali in raztrgali. Nato smo se za enim zidom malo odpočili. Kmalu je pa prišel resen tienutek za ročni napad; sovražnik je bil samo še 150 korakov pred nami. Preskočili smo zid in že je nas pozdravilo pet strojnih pušk. Kakor čebele so letele sovražne krogle; mislil sem, da ne bo nobeden živ ostal. Letel sem kakih petdeset korakov, kar me nekaj vrže. Občutil sem v levi nogi, da me hudo peče. Bog mi je dal pravo misel, da tam ne smem ležati, kajti bil sem ravno na hribu, da me je sovražnik dobro videl. Zvaljal sem se v neko jamo, da ine niso krogle zadevale, in tam sem moral ležati od 7. zjutraj do 4. ure popoldne. Ne morem popisati, kako dolg je bil tisti dan; solnce je pripekalo in žejo sem trpel. Popoldne ob štirih je vendar sovražnik iz-previdel, da mu ne preostaja drugega, kakor vdati se; in tako sem srečno prišel pu-8»
tem vun iz ognja. Zvečer sem bil pri kuhinji ter govoril s prijateljem Pelikom, ko je ravno prinesel eno strojno puško, ki jo je sovražniku vzel. Ločila sva se. Želim mu pač, da bi zdrav prestal vse. Že velikokrat sem bil v »šturmu«, pa kaj takega še nisem doživel in tudi nobenemu ne želim. Zdaj sem najhujše že prestal; krogla je šla nad kolenom skozi meso, a je skoraj žc dobro. Upam, da bom v štirinajstih dneh zopet zdrav. Hvala Bogu! Prav težko čakam, da bi se že skoraj vrnil nazaj in zopet kazal polentarju pot na oni svet. Najsrčnejše pozdrave. Z Bogom!
Smola.
Bilo je v pozni jeseni predlanskega leta, ko smo se pred preveliko rusko močjo morali umakniti iz svojih postojank v vasi Tylava na gališko-ogrski meji. Tukaj smo se prav dobro imeli; za jesti je bilo vsega dovolj. V zapuščenih hišah si našel marsikako dobro stvarico, ki jo ljudje niso mogli v naglici s seboj vzeti. Tako smo napravili v podzemskih brlogih kar cele zaloge. Lahko si mislite, kako nas jc presenetilo povelje, da moramo proč. Kaj z našimi magazini? S seboj nositi ima vojak že tako dosti takih reči, ki jih mora imeti; a vse pustiti — tudi ni bilo prijetno. Jaz sem s težkim srcem zavrgel vse drugo, samo od vrečice lepe bele moke se kar nisem mogel ločiti. Bilo jo je kakih pet kil, torej žc precej peze. Ker je v že tako prenapolnjeno tor-nislro nisem mogel stlačiti, mi ni drur gega kazalo, kot da jo nesern,v rokah. Sklenil sem še z dvema prijateljema kontrakt, da jo bomo vsi trije nosili vsak en čas; kjer se spel,ustavimo, se bomo tudi vsi trije gostili ž njo. Rečeno — storjeno.
Prvi dan marširamo brez počitka kar naprej do 10. ure'zvečer. Da so nas noge, posebno pa še rame pošteno bolele, si vsak lahko misli. Po skromni večerji smo se brž zarili v slamo in sladko pospali. Žgance kuhati iz moke, ki nam je vsem trem bila pri hoji tako odveč, se ni ljubilo nikomur; vsak je gledal, da je brž položil utrujene kosti k počitku.
Ko je bilo drugo jutro spet treba rano naprej marširati in seveda tudi , aklad dalje nosili, se že eden iz naše družbe odpove noši in moki. »Kdo bo vlačil to težo s seboj! Bog ve kako dolgo se ne bomo nikjer ustavili!« Jaz pa se od moke kar nisem mogel ločiti, posebno zdaj, ko sem jo že celi dan za seboj vlačil. Vedno sem sc še tolažil z mislijo, da sc zdaj pa zdaj ustavimo, kjer mi'bodo slastni beli žganci obilno povrnili ves trud. Sicer sem pa imel še zmeraj enega pomagača. — Pa smo jo spet rinili cel ljubi božji dan naprej čez hribe in doline s trdnim upanjem, da se kmalu ustavimo. Srečavali smo vas za vasjo neprestano do noči; ker je koncem novembra že kratek dan, smo še pol noči »doštukali«. To so pekle noge in bolelo pleča, ožuljena od težke tornistre. Zdaj pa še moka! Pa še največ sem jo moral nositi sam, Če mi jo je moj pomagač le za četrt ure odvzel,
se mu je že zdelo, da jo nosi pol večnosti.
Slednjič smo lo prišli v lep trg, če se ne motim v Margonia. Vsi smo bili mnenja: tukaj pa počijemo par dni. —, Pa delali smo račun brez krčmarja. Drugo jutro, ko je bilo še popolnoma temno, smo morali že naprej. Vse tarnanje ni nič pomagalo. Moko pa sem moral sam nesti. Moj zadnji »kompa-njon« je obupal in odstopil. Jaz pa sem si mislil: Že dva dni se mučim ž njo, pa bi jo zdaj stran vrgel? Ne! Mogoče se pa drevi ustavimo, pa se bom pri slastnih žgancih norca delal iz »cagovcev«.
Pa je šlo spet naprej. Mi vsi smo bili mnenja, da nazaj »forikamo«, ker jc bilo oblačno, v vas pa smo prišli v temi ter jo v temi. tudi zapustili. Tako si nihče ni vedel tolmačiti, kam da gremo; častniki pa, ki so vedeli, nam sove niso povedali, ker pri vojakih ni te navade. Tu samo greš naprej; kam, to že potem vidiš, ko na mesto prideš.
Zato nas ni malo presenetilo, ko smo, prišcdši v ozko dolinico do vasi Roboč, začuli pokanje pušk, ki je postalo čedalje bolj glasno, kolikor dalje srno šli. To smo se spogledali! Mcsfo par dni počitka — pa v boj! Pa to, ko se tega ni nihče nadejal! — Toda povelje je povelje. Po vseh štirih smo so plazili do vrha nekega grička, da nas ne bi Moskali zapazili; tu smo dobili ukaz zakopati se. Pa kako? Zemlja je bila zmrznjena in trda kot kamen; četrt ure som kavsal s »špafno«, da sem prebil trdo skorjo in prišel do mehke zemlje, Roke som imel vse žuljave in krvave; pa kaj človek vsega ne stori, da si ohrani to boro življenje! Nekateri pa, videč da »špatna« več škode naredi rokam kot pa zemlji, niso hoteli kopati; vlegli so se na nieslo ter otepajo komis, meni nič tebi nič, čakali, kaj da pride. In ravno ti so imeli prav, kajti komaj smo si »ta pridni« skopali toliko. da smo glavo noter skrili pride naenkrat povelje; Naprej! Torej ves trud zastonj!
Kaj pa moka, moka! bo kdo vprašal. Ž njo sem imel šele smolo še bolj kot z »dekungo«. Do vrh hribčka sem jo še prinesel! Ko je pa prišel ukaz »Naprej!« sem jo moral pustiti. Žalostno sem jo še pogledal pa sem moral naprej. Tri dni sem jo nosil, pa zastonj! To mi je bilo žal truda! Pa se ni dalo nič pomagati, z vrečo moke v roki jaz nc bom »forikal«! Pri prvem oddihu sem še pojei zadnji kos komisa, ki sem ga že dolgo kot rezervo za hude čase nosil s seboj. Če padem, ga bo pojedel drugi, sem si mislil; mar ga jaz, ko ga žc toliko časa nosim s seboj. Če se bo že z mojo moko drugi gostil, se vsai 9 komisom ne bo. Pa sem poručal do zadnje drobtinice.
Pa, ne vem zakaj, z napadom m bilo nič. Šli smo le do bližnjega gozda, počakali tam noči, pa smo šli natiho-ma nazaj v prvo vas. Tu se nam je reklo da naj pojemo in skuhamo kar ima kdo s seboj, ker druge večerje ne bo. To si lahko mislite mojo jezo! Zda) ko bi si lahko iz svoje moke skulial

slastno večerjo, pa nisem nič imel. In lačen, kot Daniel v levnjaku. — Še bolj debelo pa sem gledal, ko sem slučajno prišel k »mašinci« iri videl, da so ravno zadnje žgance strgali iz šalic. Na vprašanje, kje so moko dobili, so mi povedali, da so nesli na hribček, kjer smo se prvič ustavili, municijo in tam našli vrečico bele moke, ž njo so šli nazaj v vas in si tu napravili imenitno večerjo. — Čeprav nimam ravno navade, da bi klel, txi mi je pa kar po sili ušla robata kletvica iz ust, pa mislim, da mi Bog ni zameril. Kdo pa bi se ne jezil, če bi tri dni nosil moko s seboj, nazadnje bi se pa drugi mastiii z njo! — Je pač res, da ima včasih človek smolo. Tistikrat sem jo imel jaz, pa kar me je še bolj jezilo, — imel sem tudi prazen želodec!
Vide z Mirne.
Spoznanje.
Ital. bojišče. Vojak Belec Leopold (Jeienje, žup. Dol pri Litiji) se spominja srečnih let v domači rodni hiši:
Dragi starši! V začetku Vas vse lepo pozdravim. Solze mi silijo v oči, ko nadaljujem to pismo in se obenem spominjam Vas, preljubi moji starši, bratje in sestre. Daleč, daleč sem se preselil od Vas, ki sem z Vami živel v tako lepi edinosti. — Spominjam se tudi onih let, ko ste me, ljubi starši, vzreje-vali, učili in svarili. Žal, da se večkrat nisem zmenil za Vaše opomine. Tukaj človek spozna, koliko je vredna molitev in sv. maša. Ljubi starši! Poučite moje brate in sestre, da bodo doma lepo molili in k sv. maši hodili in da se bodo spomnili v molitvi tudi nas, ki se moramo tukaj boriti za domovino. Dajte tudi za sv. mašo. To bo pomagalo, da nam bo vse bolj po sreči šlo.
Pozdravljam Vas in vse sosede in farane. iz strelskega jarka.
Gospodarske vesti.
Gospodarski in tržni pregled.
Kupčija s prešiči in cesarska odredba. Vlada na Dunaju je izdala za celo cesarstvo enako odredbo zaradi prodaje prešičev, ki je očividno prav dobro premišljena in bo povsod ugodno vplivala. Poznati jo moramo natančno, da ne bomo pri prodaji prešičev na škodi.
Po novi odredbi se vsi prešiči za pleme in prešiči za meso pod 40 kg in debeli pod 60 kg čisto prosto prodajajo. Nevarno je pa vendar pri taki prodaji preveč pritisniti, ker je še vedno lahko vsak zaradi draženja obsojen. — Mladiči čez 40 kg težki se smejo prodajati največ po 4 K 70 h za 1 kg žive teže, za debele od 60--90 kg, ki se
Špeh se sme prodajati najvišje po 7 K 80 vin.,, mast pa po 8 K 75 vin. 1 kg.
Iz te določbe moramo precej izvajati posledice. Vlada očito želi, cla bi kmetje priredili težke živali, ki bi imele dosti zabele. Zato je za težke živali cena toliko višja. Zdaj je očita izguba prodajati nerazvite mladiče. — če že zdaj veš, da ne boš imel zadosti krme za vse živali, da bi jih popolno izpital, prodaj precej prešiče, ki so ti odveč, drugim, ki jih nimajo zadosti. To, kar ti ostane, krmi močno in dobro. Najbrž se cena ne bo več izpremenila, saj je taka, da smo z njo lahko popolnoma zadovoljni. Vlada bo tudi natančno določila cene mesa in vseh drugih delov, da ne bo mogel nobeden previsoko prodajati. Če le mogoče, si preskrbi za pitanje prešičev močne krme. Včasih se
kupijo za pitanje, se sme plačati največ 6 K za 1 kg žive teže.
Za debele prešiče, ki se bodo precej zaklali, je pa določena navada iz Budimpešte. Tam sc odšteje od cele teže 22V2 kg pri vsakem prešiču. Teža se plača po 6.80 K za t kg, toda od cele vsote se odbije še 4%, pri 1 kroni 4 vin. Če ima prešič 100 kg, se odtegne 22% kilograma, da ostane 78J/2 kg. To se plača po 6.80 K, kar znese 525 K. Odtegne se še 4%, to je 11 K. Za prešiča 100 kg težkega dobiš 514 K. 1 kg žive teže vrže 5.14 K.. — Prešič ima 150 kg. Odtegne se 22% kg, ostane 127% kg kar znese 867 K. Odtegne se 4% 34.60 K, za prešiča dobiš 832 K 32 vin., 1 kg žive teže znese 5 K 55 vin. Prešič ima 200 kg. Odtegne se 22V-2 kg, plača se 177V2 kg po 6.80 K. Odtegne se 4%, dobiš za žival 1158 K 72 vin., 1 kg žive teže vrže 5 K 79 vin. Čim težji je prešič, dražji je.
dobi kako pokvarjeno žito. Če dobiš od centrale za krmila turščico tudi po 80 do 100 K za 100 kg, vzemi jo, zdaj se tudi ta cena izplača.
Žetev strni je večinoma končana. Zrnje jo prav dobro, ljulike, grahorja in koklja jc vendar veliko vmes. Vse se mora- natančno izčistiti. Čemu bi kva^ ril njive s tem plevelom. To podrešeti-no boš prav dobro porabil za prešiče. Ni treba dajati v mlin, lahko doma, skuhaš ali pa kar sirovo daš prešičem.
—	Ne pitaj šele nazadnje, ampak že od začetka, da dobi žival močne kosti.
—	Bati se je le, da bodo ljudje težke svinje, ki so še najboljše za pleme, preveč prodali. Tega pa nikar. Kaj pa. je kmetija brez dobre plemene živali? Drevo brez korenin, polje brez vode in solnca.
Bolezen pri prešičih. Našim gospo-* darjem je poginilo letos prav veliko1
82
Nemški admiral Scheer z višjimi častniki vojne mornarice.
mladih pujsov in tudi večjih prešičev kar nenadoma. Nekateri živinozdrav-niki so imeli to bolezen za vrančni prisad, drugi za rdečico; pomagalo pa ni nobeno zdravilo. Nemški živinozdrav-" nik Kerman pravi, da ni to ne bolezen na vranci, ne rdečica, ampak posledica pomanjkljivega in nezadostnega krmljenja. Bolezen popisuje ta zdravnik takole-. Pujsom se začne vrteti, nekateri kar plešejo, pokaže se neki krč, tresejo se in padajo, brcajo okoli sebe, večkrat jim odpovedo zadnje noge. Dihanje je težko, nekateri glasno vpijejo, jedo malo. vročine pa navadno nimajo. it3olczen je prav huda, v par urah jih mnogo pogine. Čc žival bolezen prestane, se pozna na udih neka ohromelost, če se poginjeni prešič narazen dene, se pozna le na hrbtni koži, na ozadju glavo in na trebuhu temnordeča, včasih skoro modro pobarvana koža; iz tega so sklepali, da jč to rdečica, kar je gotovo napačno, ker je pri rdečici vselej požirainikova žleza pordečena in vran-ca otekla. Tudi vrančni prisad to gotovo ni. — Imenovani živinozdravnik misli, da je ta bolezen nastala vsled slabe piče. Opešalo je živčevje in hrbtni mozeg. Tu je glavni vir bolezni. Najbrž primanjkuje krmi fosforja. Krmi torej svoje prešiče precej močno, pokladaj jim redno nekaj žita ter prideni krmi malo klajnega apna. Včasih prideni nekaj zrnov soli. Glavna stvar je seveda hrana, ki ima zadosti beljakovin. — Čc nimaš klajnega apna, pa prideni krmi navadni pepel ali oglje, kar prešičem vselej dobro stori.
Koprive. Nekateri trgovci so obljubili plačevati posušene koprive brez listov po 6 K 100 kg. Najbrž jih ne bodo veliko dobili. Če se koprive s travo po-suše in vsi listi zraven, jih plačajo kakor dobro nu vo po 13 K.
Vzhodna Prnsija. Pred dvema letoma so vpadi lUisi v Vzhodno Prosijo. Kakor se je zdaj izkazalo, so kmetje vsled sovražnega vpada veliko trpeli. Vasi so bile požgane, polja uničena, živina za dofcro polovico zmanjšana. Zadnjikrat so šteli živino 2. decembra 1912 (v miru), ter po končanem vpadu Rusov 1. decembra 1914. Našteli so man j: konjev 186.000, govedi 232.000, prešičev 280.000, ovc 160.000, koz 14.000, skupno 872.000 glav. Zaradi velikega opustošenja so lani čisto malo pridelali. Lotos zopet boljše kaže, ker jc vlada dala lani 191.000 glay živine ih SO,299.000 mark denarja,'da se zopet povzdigne kmetijstvo. Lani je bilo 84.000 ha sveta neobdelanega, na 144 tisoč ha se je pa prepozno začelo; pridelalo se je zelo malo. Samo v tej deželi bo letos 40.000 vagonov žita in 35 tisoč vagonov krompirja več kakor lani. Najbrž se bodo po ravno tej poti povzdignili zopet naši primorski,' zlasti goriški kraji.
Na Angleškem so si že napravili načrt, kako' bodo obrestovali dolgove, ki jih bo vojska pustila. Kadi bi vse na tujce navalili. Zato nameravajo napraviti visoko carino na vse, kar se bo po vojski na Angleško uvozilo. Najnižjo 72
ceno bodo imeli sedanji zavezniki, srednjo nevtralci, najvišjo seveda sovražniki. Od tega davka upajo 2000 milijonov kron na leto dobiti. Seveda bodo morali davek sami plačati, ker bo vse toliko dražje postalo.
To in ono. V Berlinu je določil magistrat, da se bodo jajca dobivala le na krušne karte. Vsak ima na teden le do treh jajc pravico. Mestno županstvo v Rotenmannu. kjer so tudi naši vojaki, je sklenilo, da bo uvedlo kazensko postopanje proti vsem ženam in dekletom, ki bodo po deveti uri še na ulici ali v gostilni. Morajo že biti zrele. — V Pragi se je prepovedalo trafikantom ženskam tobak prodajati. Na Nemškem so že določili, da se sme v gostilnah dati gostom le ena mesna jed. Na Francosko so iz Kanade zanesli konji, ki so jih od tam za vojaštvo dobili, prav sitno in nadležno muho, ki dela ljudem in živini velike težave.
Suša je po deželi zelo občutna. Ajde ni mogoče sejati, krompir je droban, pesa ne raste, fižol se je skoro posušil. Otava bo nrav slaba. V soboto je — hvala Bogu — nekoliko namočilo.
Dnnsfe&t tr«. 10 julija je bilo na Dunaju 1318 glav goveje živine. Cena je nekoliko padla. Najboljše vole so plačali do 560, 0 476 -525, Ia. 440 -475, Ila. 411 445, lila. 395- 410, bike in krave 370 425, telice 385—545 K za 100 kij žive teže.
Pri prešičih se je nova vladna odredila precej poznala, cena je padla za 20 vin. pri 1 kg. Bilo je 11. t. m. 4778 živali na trini. Mesarji so jih že pred nakupili 2132. Plačevali so debele: 0 720, Ia. 690. Ila. 630, lila. 500 K za 100 kilogramov žive teže. Mesnati nekoliko cenejše.
.TajCa se draže; 8—8Vj se jih dobi za 2 K. Blaga je malo.
LETOŠNJA SADNA LETINA IN UPORABA SADJA.
Spomladanski mrazovi (15. in 16, aprila) in pa skrajno neugodno vreme med cvetjem je provzrečilo, da bomo imeii letos precej slabo sadno letino. Jabolka, kot glavni in najvažnejši sad, bodo redka. Le tu in tam po Gorenjskem jih bo nekaj, po Dolenjskem in Notranjskem pa skoro nič. Hrušk, zlasti moštnic, utegne biti nekoliko več, vendar pa ne kaj prida. Tudi črešnje se niso obnesle povsod tako, kakor smo pričakovali. Pač pa nekaj bolje obetajo ponekodi po Dolenjskem in po Belikrajini č e š p 1 j e. Sicer ne bo take splošne in obilne češpljeve letine, kakor predlanskim, vendar pa bo vsaj nekaj. Orehi bodo dali srednje dobro letino povsod, kjer jih ni vzela slana 15. in 16. aprila.
Iz tega pregleda vidimo, da se obeta v splošnem in posebno v glavnih sadnih plemenih že sedaj pičla sadna letina, ki se utegne pa vsled vremenskih neugodnosti in vsled raznih škodljivcev do jeseni še poslabšali. Ne bo iorej napačno, ako z ozi-rom na sedanje povsem izjemne razmere in nenavaden gospodarski položaj nekoliko
razmotrimo vprašanje o uporabi letošnjega sadja.
Ob dobrih letinah opazujemo pri nas vobče trojno sadno uporabo. Velika masa sadja (jabolk) se proda na debelo, in navadno izvozi iz dežele, precejšen del se pretvori v sadne pijače — sadno vino in žganje (hruške in češplje) in le majhen odstotek vsega pridelka se obrne doma za hrano bodisi v svežem stanju ali pa kako predelano (največ posušeno).
S sadnim izvozom letos ne bo skoro nič, ker ni jabolk. Vsa sadna kupčija se bo vršila izvečine v ozkih mejah domače dežele in — kakor vse kaže — niti domačim potrebam ne bo mogoče zadostiti.
Kako bo pa s sadnim vinom in žganjem? Kjer bo kaj jabolk in hrušk, bodo hoteli brez dvoma delati mošt, ker vina vsled pretiranih cen za delavce, nikdo ne bo kupoval ir pa ker bo marsikoga zapeljala sedanja visoka cena sadnega mošta. Nevarnost je tedaj, da se bo mnogo sadja, ki bi bilo velike vrednosti za prehrano, predelalo v pijačo, brez katere bi se ko-nečno lažje prebilo kakor brez hrane. Dasi vobče ne moremo popolnoma obsoditi pre-delavanja sadja v sadno vino, moramo letos, ko bo sadna letina tako pičla, ko se nam gre za to, da se ohranimo in da v trdem boju zmagamo, z vso odločnostjo nastopiti zoper napravo sadne pijače. Vsak prevdaren gospodar in vsaka modra gospodinja mora priznati, da bo več zalegla primerna zaloga svežega in suhega sadja, kakor pijača iz iste množine. Kuor pa več pridela kakor sam potrebuje, mora vedeti, da je na tisoče in tisoče družin, ki nič ne pridelajo, jesti pa vendar morajo ter bodo sadje rade kupile in. dobro plačale.
Kaj naj pa šele rečemo o kuhanju žganja iz sadja? Naj se zdi komu ta sadna potrata ob rednih razmerah in ob bogati letini še tako opravičljiva, v sedanjem položaju in skromni letini menda ne bo nikogar, ki bi zagovarjal pretvarjanje tako dragocenega živila v popolnoma nepotrebno in celo škodljivo pijačo. Ali ni naravnost pregrešno in vne-bovpiioče tako početje? Ali imamo morebiti p.eveč živil? Ali ni sad zemlje tisto orožje, s katerim bomo zmagali? Kako malo patrijotično bi bilo, ko bi dar božji, ki ga ravno sedaj tako nujno potrebujemo, zametali na tak način! In kako nečloveško, nemoralno bi bilo, ko bi iz živil kuhali strup, tisoči in tisoči — recimo samo meščanskih otrok in b o 1 n i k o v —- vojaških ih civilnih — bi pa pogrešali tako potrebno in zdravilno hrano!
Kjer bo kaj češpelj, bodo posamezniki brez dvoma poskušali iz njih kuhati žganje. Domača kuha pa ne bo velikega pomena, že zaraditega ne, ker ni kotlov. Bol) se je pa bati veležganjarjev, ki bodo zopet hoteli pokupiti ogromne množine češpel] za žganje. Ker bodo žganjarne že seoaj skušale zagotoviti si letošnji češpliev pridelek, n u j n o o p o z a r j a m o v s e p r o-da cente, naj v ta namen z a nobeno ceno in pod nobenim pogojem ne dado niti enega sadu svojega pridelka.
Poskrbeli bomo, Sa bo vsakdo lahko in idobro prodal, kar bo imel čez svojo potrebo, Poleg tega, da bo za blago več dobil, kakor bi mu deili žganjarji, bo storil s tem tudi plemenito delo. Za dragocen nameček mu bo prijetna zavest, da je tudi v tem oziru po svojih močeh pripomogel k zmagi nad sovragom, ki si obeta ravno vsled pomanjkanja živil največ uspeha,
Letos ne velja nikak izgovor, češ, da se drugače sad ne da uporabiti, ker ni ljudi itd, Sadja bo malo in kakor so se opravila z božjo pomočjo druga dela, tako se bo spravila in tudi pametno zahranopre-delala ta malenkost češpelj in drugega sadja, Ako bo pa kje slučajno obilnejši pridelek — hvala Bogu zanj! »Za med« se bo lahko prodalo vse — pa ne za žganje, ampak za jed v take kraje, kjer ni sadja.
(Jmevno je samoobsebi, da velja isto, če bi hotel kdo kuhati žganje »za domačo potrebo«. Radi priznamo, da je v vsakem gospodarstvu mnogo potreb, toda potreba žganja bi morala biti najzadnja. Kdor ne more izhajati brez žganja, je pomilovanja vreden. Delavec, ki brez žganja ne more delati, ni nič prida; tak tudi ob žganju ne bo hasnil mnogo. Koliko bolj zdrava, krepčilna in tečna je sadje v k a 1
Dovolj zgodaj kličemo torej iz trideset tisoč grl naenkrat: Proč z žganje-kuho iz sadja, proč z žganjem vsaj ob teh težkih in čez vse resnih časih!
Kam pa s sadjem, kjer ga bo kaj? Kar je stanovitnega, spravite za zimo, kar pa se ne da shraniti sveie, posušite!
Gospodinje! Že sedaj -mislite na sadno shrambo! Pripravite, posnažile, prezračite in presušite prostore, kjer boste shranili labolka! Pripravite lese za sušenje, Jajte popraviti stare sušilnice, naj bodo kakršnekoli! Komur se obeta obilnejša le-lina in liima sušilnice, naj skuša narediti novo, četudi le najpreprostejšo, zasilno. Pripravite začasa drva za sušenje. Suho sadje je diagocen zaklad v vsakem gospodinjstvu. Če bi posušili vse do zadnjega sadu, ga bo še vedno veliko premalo. Kdor ga ne bo porabil doma, ga bo lahko drago prodal; cene so tudi za to blago silno poskočile,
Sedaj pa še nasvet veležganjarjem. Niste reveži in ne more Vam biti toliko na dobičku letošnjega leta ob tej skromni sadni letini. Usmilite se ubogega sadja in ne palite ga v žganje. Ker pa ste vajeni opravka s sadjem, boste, težko brez dela. Zato Vam svetujem sledeče: Omislite si nemudoma kako večjo sadno sušilnico (n. pr. Pro-gresist, Wilmo ali Zimmermannovo eks-presno sušilnico), potem pa le sušite češplje noč in dan! Zagotovim Vas, da ne boste manj zaslužili kakor pri žganju, poleg tega boste imeli pa lepo zadoščenje v zavesti, da ste krepko pomagali pobijati sovražnika — Rusa in Laha — pa tudi sovražnika, ki mu pravimo alkohol.	H.
MESO IN MAST. Nove določbe od 25. julija naprej.
Državni zakonik prinaša ministrsko naredbo o omejitvi uporabe mesa in masti. Naredba zadobi moč 25. julija. Novo je to:
iTudi zanaprej ne bosta več kakor dva dneva brez mesa, toda tudi ta dva dneva je prepovedano nžvati vse užitne dele goved, telet, ovac, prešičev, koz, konj, domačih zajcev, perutnine in divjačine, sveže konserve, prekajeno meso in šunko in z gotovimi izjemami tudi klobase. Tudi po zasebnih gospodinjstvih je v dnevih brez mesa pod kaznijo prepovedano uživanje mesa.
Mast,, surova in raztopljena, tudi nemesnat š p e h in izdelki, ki so radi pokvarijo, dalje mesna kaša in one vrste klobase, ki se izdelujejo samo z uporabo krvi in cenejših notranjih delov, zaklanih živali, n e spadajo pod prepoved.
Po gostilnah in javnih kuhinjah in po zavodih vseh vrst, v katerih so dajejo osebam izven lastnega gospodinjstva jedila, n. pr. v zdraviliščih, penzijali itd., se smeta pri obedu kot mesna jed pripraviti in ponuditi samo dve vrsti mesa. Prepovedano pa je dajati v raztopljeni masti ali v olju pripravljene jedi in vse z oljem pripravljene omake, z mastjo ali surovim maslom pripravljen krompir in končno surovo ali razpuščeno maslo.
Pri obedu se sme ponuditi in dati samo ena vrsta svežih močna t i h jedi. Ob sobotah našteta podjetja ne smejo rabiti masti za pripravo sveži li vsakovrstnih mesnih in močna t i h jedi. Prepovedano je dajati gorka jedila na pladnjih manj kakor dvema osebama; na mizah ne sme biti posodic z oljem in gorčico.
V teh obratih se sme eni osebi pri enem obedu dati samo enkrat meso ali eno mesno jed. Teža mesa ali mesne jedi nc sme preseči gotove meje, ki jo naredba določa pri mesu s približno 11, pri pečenki s 15 d k g.
Gostilničarji morajo jedilni list s cenami razobesiti na takem mestu, da je že od daleč mogoče brati. Splošno je prenovedano izdelovanje konserv v svrho preskrbe civilnega prebivalstva, ravnotako uporaba mastne kreme in podobnepa za obrtno izdelovanje slad-čic in obrtno izdelovanje močnatih jedi iz razpušCene masti.
Deželna politična oblast ima pravico, da z ozirom na potrebe in običaje svojega okoliša izdelovanje klobas omeji na določene vrste.
T	* * *
Konjerejcem v vednost. C. kr. kmetijska družba kranjska bo oddala v s o-boto dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne nad 100 ž r e b e t razno starosti. Oddaja se vrši na družbeni podkovski šoli Poljanska cesta št. 59. Prednost imajo kmetovalci-konjcrejci. Povodce je prinesti s seboj.
* * *'.
r-j- Preskrba plemenske živine. Pri
deželnem mestu za dobavo klavne živine, se je ustanovil oddelek za posredo-
vanje plemenske živine, bodisi za plemenske krave, kakor tudi za bike. Kdor želi prodati ali pa kupiti plemensko živino, naj se obrne pismeno ali pa ustmeno na to posredovalnico. Pri vojaških dobavah, katere se vrše redno po«., celi deželi bo tudi uradnik »Deželnega mesta« nakupoval vsake vrste plemensko živino. Za pleme sposobni biki se bodo dajali potom kmetijske družbe bikorejccm za pleme, za pleme nesposobni pa se bodo dali armadi za zakol. Mladi biki od enega leta naprej se bodo oddajali na deželni pašnik na Robcžu. Plemenska živina se torej brez vsakega prejšnjega naznanila lahko prižene k vojaškim dobavam. Zamenja se tudi plemenska živina za klavno. Kdaj se v kakem kraju vrši vojaška dobava, lahko vsakdo poizve pri najbližjem komi-sijonarju Deželnega mesta, kateremu je pridol,jenih za iobavo ena, dve ali več občin. V kratkem 3e otvori pri Deželnem mestu tudi oddelek za plemenske in pitane prešiče.
Za naše gospodinje.
Smckvina juha. Pest suhih smokev (fig) namoči črez noč in skuhaj drugi dan na isti vodi do mehkega, pretlači skozi sito in okisaj z limono ali z vinskim kisom. Ta juha ne potrebuje masti, pa je prav koristna otrokom in bolnikom. Na pest smokev pride pol litra vode. Zakuha se črn zriban kruh.
Poljska krompirjeva juha. Skuhaj krompirja v gomašnah, olupi ga in zmečkaj; nato ga razredči s slanim kropom in vmešaj dve pesti sesekljane kreše. Pusti, cla prevre, nato pa primešaj na četrt kile krompirja desetinko litra mleka in rmenjak ter zalij z zcle-njadno juho, popopraj in poštupaj in pusti, da prevre. Posebej skuhaj kaše in vli.j juho nanjo.
Mlečna juha. Na žlici masti zarme-ni žlico moke, zalij s kropom, deni na tri četrt litra juhe pol žlice redilnih drož, kuhaj 20 minut, mešaj, vlij četrt litra mleka in posoli.
Zrezki s špinačo. Skuhaj par pesti kaše in posebej šo enkrat toliko špina-če. (Namesto špinačo lahko radič ali olirovt.) Razseka.j špinačo, primešaj ji kašo, dva jajca, žlico drobtin in če je pri hiši, za sled klobase. Ko se je ohladilo, naredi male hlebčke, povaljaj jih v moki in opeci.
Sirova juha. Na žlici masti zarmeni dve žlici črnega starega kruha in zalij z litrom slanega kropa. Ko jc zavrelo, vmešaj poldrugo žlico zribanega sira, pusti malo vreti in zakuhaj tenke raa-karoričke ali rižev zdrob. Dosti boljša jo juha, če ji primešaš par maggijevili kock in dva rumenjaka.
Postne juhe so dosti bolj okusne, če se jim prida nekoliko dišave in ko-reničja, kakor so; majoran, paradižnik, timez, suhe gobo ali prašek od gob, suhi strok sladkega graha, kos korenja, peteršilja, skorja kruha, percsce bosi-ljaka, čebule, lavorja, muškata, zelene. Seveda ne gre vse to k vsaki postni ju-
«2
bi. Krompirjeva juha pridobi jako na okusu, če deneš vanjo majaro-na, peteršilja, zelene, ali gobe in paradižnika. V f i ž o 1 o v o juho spada la-vorjev list in malo češnja in kamine; v ječmenovo precej žajbelja, list lavor-ja in košček korenja, zelenega peteršilja in zelfcne. K riževi juhi gre paradižnik, češenj, čebula, peteršilj, grah, gobe. Kgobovijulii tudi tako. K s a d n i m j u h a m se devlje sladkor, sladka skorja, limonin sok in limonove lupiniee. Za okisanje juh je treba dobrega kisa, sicer se pokvari. Pehtranov .kis je prav okusen. Vsak kis se mora prevreti, predno se vlije v juho, in tudi juha se mora še prevreti. K mlečnim juham se devlje navadno sladkor ali med, surovo maslo, jajca, žajbelj, limonina lupinica. Dobra postna juha jo več vredna, kakor slaba mesna; prav skuhana krompirjeva juha je boljša kakor »ajmoht«; samo potruditi se jo treba, da dene gospodinja vanjo prave dišave in da skuha o pravem času, nc da je juha presiana ali ne dovolj prekuhana.
Mesni vlitki, ponovičniki (Pfann-kuclicn). Meso je zdaj sila drago; marsikdo, ki sicer ni mogel prestati brez mesne juhe, sedaj občutno trpi. Iz koščka mesa se pa lahko naredi več jedi. Prav primerni so žlikrofi, mesni vlitki, mesni cmoki s krompirjem in drugo podobno. Saj ni treba posebno veliko mesa; dovolj ga je za sled. To se sesek-Gja s čebulo in peteršiljem, malo popo-pra, dene sc zraven malo muškata, masti, smetane ali mleka, eno jajce in več ali manj kruhovih drobtin, pa je nadeva gotova bodisi za vlitke ali žlikrofe. !Za žlikrofe se naredi testo kakor za rezance; samo malo bolj debelo mora biti. Hazreže se v krpice in dene,na vsako krpico kupček sekljanja; nato se ogli stisnejo in žlikrofi so gotovi. Kuhajo se 10 do 15 minut na slanem kropu. Za (vlitke se napravi testo kakor za cvrt-njak. Speče so in namaže s sekljanjem; nato se zvije in pusti še malo popeči.
Novi jjrah. Vzemi ščipec masla, opeci na njem košček mastnega svinjskega mesa; vzorni ga vun in deni v kožico. V mast stresi oluščen grah, duši ga, poštupaj z moko in zalij. Posebej skuhaj krompir in deni k mesu v kožico. Tako bo zabcljen grah in krompir. Tako imaš obenem: juho, meso in prikulio.
HižoS stihih gob. Namoči gobe črez noč in jih zjutraj sesekljaj. Razboli jmast, deni vanjo gobe, nekoliko čebule in peteršilja ter pari nekaj minut. Potem stresi riž v gobe, pokrij posodo in pari šc pet minut. Nato zalivaj počasi, da je riž prav kuhan in gost. Malo popra in paradižnika da rižu imeniten okus. — Na kropu za zalivanje je treba prevreti zelenjave, kakor za mesno juho.
Zdravstvo.
Poceni zdravilo. Češenj in čebula sta dve reči, ki marsikje nista nič kaj v »kreditu«, pa zaslužita vseobčno priznanje in spoštovanje kot zdravilni rast-52
lini, zdravilna sadeža. Češenj in čebulo so po zdravilni vrednosti posebno cenili Egipčani; vedeli so, da vleče čebula bolezen nase, da varuje kužnih bolezni. Kraj, kjer je ležal okužen bolnik, so obložili z razrezano čebulo. Tudi češenj velja marsikje kot razkuževalno sredstvo. Marsikdo ga dene v usta, ko gre k bolniku. Nekateri uživajo češenj, ko se pase kaj po želodcu in krvi. Zoper kašelj slovi čebulin sok s sladkor.; češenj jc staro zdravilo zoper gliste, zlatenico, vodenico, zabasane vetrove, pokvarjen želodec, opešano prcbavljanjc, zobobol. Otroku, ki ima pljučnico, dev-ljejo na Angleškem pečenega češnja lia prsi. Zoper oslovski kašelj devljejo na Škotskem v pepelu pečene čebule na prsi. Ako se zapira voda, rabi tople ob-kladko v pepelu pečene čebule. Na kurje oko polagaj v jesihu namočeno čebulo; ozebline maži s čebulo!
Umetnih gnojil ne raztresaj nikdar z rokami, ako imaš na njih kako prasko ali razpoklino, ker se vsled tega rado razgnoji. Takoj po raztrošenju si umij skrbno roke; če ni mogoče na polju, pa takoj, ko prideš domov. Ne jej z roko, ki jo še umazana od gnojila; tudi si ne drgni ž njo oči in nosu. Pri trošenju drži usta zaprta; najbolje jc, da si zavežeš nos in usta z robcem. Kakor hitro je mogoče, si umij obraz in roke in izkrtači obleko. Ze večkrat so se vnele oči od prahu umetnega gnojila, in so obolele nosne sluznice, sapnik in pljuča. Najboljša pomoč je previdnost in voda. Ako je zašel prah v nos in grlo, izperi nos z vdihavanjem mlačne vode in grlo z grgranjem.
Najboljša in najsigtirnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 lh°lo brez kakega odbitka.
Mi uro od Miilraj iio [topole.
Glej inseraf!
Tedenska pratika.
1» c t c k, 21. j u 1 i j a : Sv. Danici, prerok. — Sv. Prrtkseda, dev. — Sv. Viktor, muč. (f 290.) — Sv. Sitn-foroza in sinovi. Sobot a, 22. julija: Sv. Marija Magdalena, spokor. (t 66.) — Sv. Tcofil, muč.
Nedelja, 23. julija (G. pobinkoštna): Ev.: Jezus čudežno pomnoži kruh in nasiti 4000 mož. — Sv. Apolinar, škof. (t 75.) Ponedeljek, 24. julija: Sv. Kristina, dev. in muč. (f 300.) — Sv. Koman, muč. T o r e k, 25. j u 1 i j a : Sv. Jakob, ap. (f 44.) — Sv. Krištof, muč. (t okoli 250.)
Sreda, 26. julija: Sv. Ana, mati Marije Device. — Sv. Valeus, muč. Četrtek, 27. julija; Sv. Pantale-on, muč. (t 305.) — Sv. Natalija, muč.
* * *
Solnce vzhaja ob 4. uri 19 minut, zahaja ob 7. uri 56 minut.
Luna: zadnji krajec dne 22. julija ob 12. uri 33 minut ponoči.
Sv. Krištof.
Ime Krištof, pravilno Kristofor, pomeni: nosilec Kristusa. — O njem se pripoveduje to-le: Krištof je bil velikan, zato ie hotel stopiti v službo k takemu gospodarju, ki sc nikogar ne boji. Takrat je bil še pogan. Ko je videl, da se tudi največji mogočneži vsaj satana boje, je hotel, da bi služil peklenskemu knezu. A nekoč je opazil, da se je celo ta »knez« stresel pred nekim križem na polju.; zato se je odločil, da ponudi službo onemu vladarju, ki je njega znak: križ.
Pobožen menih ara pouči o resnično mogočnem Gospodu Jezusu Kristusu in tudi o načinu, kako naj mu služi. Iver je Krištof mislil, da so njegova krepka narava ne bi mogla pMvaditi stalnemu postu in premišljcvalni molitvi, ga menih pregovori, naj gre do bližnje reke, kjer manjka mostu, ter naj Bogu na ljubo prenaša potnike na drugo stran. Krištof uboga. Nekega večera ga naprosi ljubezniv deček, ('a bi ^a prenesel na breg onstran reke. Krištof sprejme radevolje fantiča na rame; toda kar naenkrat čuti nenavadno težo, da se je komaj pokonci držal. Začuden vpraša Krištof: »Kaj neki imaš pri sebi, da si tako težak? Saj se mi zdi, kakor bi nosil cel svet!« — Smeje odgovori fantiček: »Nisi nosil le sveta, marveč Stvarnika sveta!« Krištof je nosil božje Dete Jezusa, ki je nato stopil v vodo ter krstil velikana na ime Kristofor — nosilec Kristusa.
Svetnik je šel nato kot misijonar v Licijo ter izpreobrnil ondi v meslu Samo do 18 000 poganov. Vsled povelja kralja Dagna (cesarja Decija) je bil silovito mučen: Na glavo so mu dali razbeljeno železno čelado, nato so ga položili na razpaljeno železno ploščo; toda Krištof je zaklical: »V imenu Jezusovem ne čutim nič teh bolečin; le en pravi Bog je — Jezus Kristus!« K<r ga tudi s puščicami, ki so jih vanj prožili, niso mogli usmrtiti, je bil slednjič obglavljen.
Sv. Krištofa kličemo na pomoč v stiskah kužnih bolezni; tudi ranjen c i sc mu toplo priporočajo.
Nauk: Bodi tudi ti Krištof — Kri-stonosec! Pristopi čimnajvečkrat k sv. obhajilu, da boš nosil Jezusa v svojem srcu! Nosi Jezusa na rokah z deli ljubezni, ki jih izvršuješ Njemu na čast in na korist bližnjemu!
Proščenje.
Praznik veseli obhajamo danes, praznik proščenja naša župnija. Ljubljenec božji, Krstnik sveti Janez, največji svetnik, krstitelj Mesija; on, ki Gospodu pripravljal je pot, danes veseli obhaja svoj god. V cerkvi okrašeni danes so zbrani v praznični noši njegovi župljani. S trona visokega gleda 011 zbrane, pogled na moški mu strani obstane: Prazna je skoraj moška stran. Žene na ta slovesni dan nosijo mnoge rute črne, mnoga si skrivaj solzo otrne. Kje so sinovi, kje so možje V!
Saj smo s teboj v zvezi vsi tesni, tvoji možje, mladeniči mladi; danes, na praznik, na god tvoj slovesni,
k tebi i mi pohiteli bi radi! — Pa smo tak daleč od tebe proč, ni nam pred tvoj tron poklekniti moč! Ker je v nevarnosti draga očina, rabi nas ljubljena domovina! Vojna je letos na vse vetrove nas razkropila, tvoje sinove. Ti nas čuvaj, zavetnik mogočni, v vojni tej grozni in krvoločni! Čuvaj ovčice svoje in brani, zdravo in čvrste nas dragim ohrani! Skorajšnjo nam vrnitev podeli, srečno pod svoje okrilje pripelji!
Vide z Mirne, 25. junija 1916.
Prošnja do obiskovalcev gora.
Kranjska ima več lepih in precej obiskanih gora, na katerih pa še ni nika-ke pravenske planinske koče. Udomačila se je zato navada, da so turisti na takih krajih ostajali v gotovih kmečkih hišah, tu prenočevali in kupovali živila. Če vpoštevamo dejstvo, da hodijo na gore le poleti in ob lepem vreme- ' nu, torej tedaj, ko ima kmet dela čez Plavo, je umljivo, da je bil tak obisk žc v mirnih časih kmetu dostikrat neljub, zlasti ker je gotovo v gorah neprimerno več hujšega dela kot v ravnini. Gorjanec mora res izrabiti vsak četrt ure lepega vremena, da more spraviti na varno v malih porcijah s težavo nakošeno mrvo. In če se mu to do mraka posreči, ima še vedno rad 'nit- pred tujci, ker preostaja še delo 1 hlevu in drugod. Vojska je pobrala ,>m ljudem poleg tega glavne stebre, na katerih je slonelo delo. Nič ne pre-
tiravamo, ako trdimo, Ja večina kmečkega ljudstva zlasti po gorah trpi v tem času telesno' in duševno vsled trajnega prenapora. Ob takih razmerah seveda ni ne časa, ne veselja, da bi sc motili še z izletniki, ki mnogokrat nimajo zmisla za kmetov položaj in se vedejo kot v gostilni, češ, saj plačamo. Prosimo torej, naj izletniki zahajajo samo v hiše, kjer se domači njih prihoda ne bodo ustrašili. V sobi, kjer ima domača družina vse najpotrebnejše, naj sc zvečer nikdar dolgo nc mude. Kako silno mora kmet sedaj varčevati s časom, ve samo tisti, kdor izkuša.
To in ono.
Tudi vojmi dogodek. Gospa Terezija Lang, stanujoča v Chicago, 1428 Mohatvkstr., poštena Avstrijanka, je poslala dunajskemu županu pred nekaj meseci zavoj moke s prošnjo, naj jo izroči cesarju Francu Jožefu. Nato je dobila z dunajskega dvora pismo naslednje vsebine: Zelo spoštovana, milo-stiva gospa! Prav posebna čast rni je, da Vam morem, spoštovana, milostiva gospa, po najvišjem naročilu Njegovega c. in kr. veličanstva cesarja Franca Jožefa I., za v resnici patriotično in ljubeznivo pošiljatev moke, naznaniti najvišjo zahvalo. Obenem blagovolite sprejeti poročilo, da sc je iz te molče v dvorni kuhinji spečeni kruh premilost-nomu cesarju večkrat ponudil in da mu je izborno teknil.
Z izrazom odličnega spoštovanja prevdani
Kirk pl. Priletzky,"
c. in kr. svetnik in ravnatelj.
Razkošnost ob vojni. V Kopen-hagnu je neki vojni dobavitelj povabil več prijateljev na papco in pupco. Privoščili so si šampanjca v iaobilju. Slednjič so si izmislili še tole: Neki tam v bližini stanujoči brivec jc bil po telefonu poklican, naj se poda takoj v hišo omenjenega »gul jaš-barona«. Brivec mahoma ustreže in najde veselo gospodo sredi košar, obloženih s šampanjskimi steklenicami. Brivec je- dobil iika.z, naj vsem trgovcem obrije brado s pomočjo žlahtne kaplje in obenem s šampanjcem umije, kar se je seveda točno izvršilo. Brivec jc bil še bogato obdarovan.
Mož, ki je s šampanjcem tako šaril, si je tekom sedanje svetovne vojske nagromadil veliko premoženje. S čem se neki umivajo bogati ameriški vojni liferanti?! — Pač slabo utnevnjo laki ljudje resnost sedanjih časov, da se na tak način varni pred kroglami vendarle kopljejo v — krvi.'!
Za kaj se bojujejo ... Nekega dne potrka vojak na nebeška vrata. Bil je Slovenec — poštena korenina. Sv. Peter ga prijazno sprejme in nagovori: »No, za koga si se pa ti vojskoval?« — »Za vero, cesarja in domovino.« odgovori vojak v nadi, da mu bo t® zdaj prav prišlo. — »To je le-
po; dobro si delal,« pravi sv. Peter. »Le pojdi v večno veselje!« — Čez eno uro potrka na nebeška vrata Nemec. »Za koga si se vojskoval,« vpraša sv. Peter tudi tega vojaka. »Za Boga in domovino,« s^ odreže Nemec. »Že dobro. Le pordi po nebeško plačilo.« — Komaj odpravi tega, že pride trelji vojak; bil jc Francoz. — »No, za koga si se pa ti boril?« — »Za Francijo in za čast« — de ponosni Francoz. Peter malo pomisli, pa reče: »No, naj bo! Pa pojdi še ti v nebesa.« — Takoj nato pride ruski vojak. »Povej, zakaj si se vojskoval na zemlji?« — »Tega pa ne vem« — odgovori presenečeno in boječe dobra ruska duša.« — »Ti že verjamem,« mu pritrdi sv. Peter. »Pa pojdi še ti, da dobiš plačilo pri dobrem nebeškem Očeiu.« — Slednjič prikoraca ponosno neki angleški vojsk. Na vprašanje: Za koga se ie vojskoval? •— odgovori gladko in kratko: »Za tri šilinge na dan.«
Če nastane prepir... V neki družbi so se pričkali o vprašanju: Kdo — mož ali žena — naj prvi ponudi roko za militi spravo, ako se zakonska kaj zhese-dita, ako pride med njima do razpora?
—	Mnenja niso soglašala. Žene so trdile, da se morajo možje udati in ponuditi prijazno besedo. Možje so bili uprav nasprotnega mnenja. Slednjič se oglasi stara mati (v družbi so bi i i samo sorodniki), ki je doslej tiho poslušala: »Otroci, ali naj vam jaz povem?
—	Zmerom sem mislila in še mislim, da je tisti najprej zopet prijazen, ki jc med zakonskima bolj pameten.«
Izredno posteežeu. V Berlinu cenijo junake, ki pridejo s fron tako kakor se spodobi. Neckrvno je prišel z bojišča v Berlin črnovojnik, ki se mu je videlo, da jo vojsko od blizu gledal. Ne vedoč, kam bi se obrnili vpraša nekega gospoda, kako bi prišel na kolodvor, imenovan »Lehrnter-ski kolodvor«. — »Vi vojak morate poprej dobiti pošten zajtrk. Pojdite z menoj v bližnjo goetil-nico.« Ko se je mož dobro podprl, jo vseka proli kolodvoru. Na poti zopet poizveduje, če je blizu kolodvor. Vprašaji ga nagovori: »Ali sle kadilec?« Ko ta pritrdi, mu neznanec nabaše žepe s smotkami in tobakom. Nato gre vojak dalje. Toda šc enkrat jc moral vprašati mimoidočega civilista, če je to prava pot do kolodvora. Civilist pokliče iz-vošSka ter mu veli, naj pelje vojaka na bližnji kolodvor, vojaku pa potisne v roko velik tolar. Pred kolodvorom hoče vojak plačati, toda voznik se odreže: »Nimam drobiža, da bi vun dal.« — Nato udari no konju in odhiti.
Ni prav zanesljivo. Strcžaj: »Gospod baron, v sprednji sobi čaka šest inntcev, ki žele z vami govoriti.« — Baron: »Ali so pa tudi res mutasti?« — Strežaj: »Vsaj pravijo, da so!«
Radovednež. »Gospod doktor, koliko pa stane, če jaz vas vprašam, kako vam je?« — »No, potlej računiin samo polovico takse.«
Prava beseda o pravem času. Gospodinja dekli: »Jaz ne vem, ali si ti nora ali jaz?« — Dekla: »Kaj pa mislile, gospa, nore dekle vendar ne boste jemali v službo!«
Živahni topovski boji so bili te dni v Dolomitih, na koroški črti, na odseku Jczcrnica in Rajblu. — Na kolodvorske naprave in vojaška poslopja v Trevizu so naši letalci v noči od nedelje na ponedeljek vrgli 90 bomb.
Pri Lucku so zavezniške čete skrajšale bojno črto in se umaknile za spodnjo Lino, nc da bi jih nadlegoval sovražnik.
Meti Italijo in Nemčijo. Listi trdijo, da se nahajamo neposredno prod vojnim stanjem med Nemčijo in Italijo.	____
I. T. — Mtirbek: Seveda dobivate premajhno podporo. Zvišanje bi Vam preskrbel najbližji avstrijski konzularni zastopnik, ki mu predložite izkaz rodbinskih članov, potrjen od ondotne krajevne oblasti.
J. C". — Simlenčiee: Obrnite se na polkovno poveljstvo (pp. 7) v Celovcu.
J. 3.VL — Doforunje: Bo treba šc malo potrpeti. Delo za dom je tudi vojno delo; tisti, ki doma pridno dela, bo imel tudi častno mesto med junaki domovino.
O. S. — Jesenice na Gorenjskem:
šc najkrajša pot — če naročite omenjeno knjigo potom »Katol. bukVarne«.
K, K. — Idrija: Na vprašanje, kje se done golobi ali kuretina — ne moremo odgovoriti, ker točasno ni bilo v naših = listih nobenega • tozadevnega in-serala. Morda sc vsled Vašega vprašanja kdo oglasi.
0'pre k'»{!no to povrnejo zopet, kakor hitro poslane vreme vlažnejSo in hladnejše. Nate iniico ia živci so zelo občutni za mraz in vlago, i adi tega moramo imeti zr. nnglo od-stranien.io teh ponavljajočih so bolečin vedno v.hlSj Vfijlerjc v blagodejni rasti, esenčni fluid z";žn. v l-lza-iin i d". Isti učinkujo hitro !;olečinc laišaj.oj"cj .odpravi povzročitelje bolečin in raz-krpji-uraiiveo bolečin vsled svojega učinluijo-čejja dovajanja krvi. Te blagodejne lastnosti ,.'Bfzn';flnrda" potrjiiio če/.' 100.00» sahvelnic, ko-kir (uiti mnogoštevilni zdravniki. Nobeno ilnigo bglo.fijuo/lujšaJoPo sredstvo nemoro enakih uspehov zaznamovati. Zato so naroči pristen ..fcC&lItiUl?' jiri lekarnarju i''...V. Feller, Stu-b*ca,' ElžjUrp 10. (Hrvatska). 12 steklenic stane na'\so s>rahi franko-lo (Kkron, 24 steklenic trojko siiijio 10 K 00 v. Obenem so lahko na-reče lei je ve. lagodno odvajajoče rabarbarske kEpijljicaz zn „Elza krogl-j-ico", 0 Skoti,jic franko za K 4-4(1. 'Jo krogljice ilpAj.0 Io prednost, da ■io popolnoma neškodljive in zelo priljubljeno prt (h'.ngii.< oi.zcU) ohčutliivih. ■ osel.ah, vzbujajo Seli, o;ačiri6ib želndčc in no . učinkujejo dra-sJIčimi. ('Jaj.Mivalec bolečin je Kellorjev -Klzn-■llco.iolov', gitnik" Koper nrgj-eno v knrlonih
i 1' krono Velikega pomena pri glavo-in zobo-bolu Ud.	(ss)
Kreni taT-HM, tudi cveki, rožič, žilni roži,'1, vranji parkelj, plen in smotnja-vo žito imenovano, je nekak plevel, (glivah,.kateri se rodi na rženem klasju, je kake i! cih dolg in inoli-kakoi- nodolgast, črn, rogu. ]K)Uoben .izrastek iz ržehegtt klasu. Ker vsebujejo ti rožički zelo hud strup, se morajo iz rži, prodno se da ta nilei.i, o.&isliUs. Zav/ila i-žena moka, v kateri so li rožicki zmleti, je zdravju zelo škodljiva, ker nastanejo lnido bo-
lečino okoli srca, v črevesih in želodcu, kakor tudi nastane takozvana žitna bož-jast,. — Zato se kmetovalcem, kakor tudi mlinarjem priporoča te rožičke pred mletvijo iz rži izbrati, jih posušiti in ker se letos dobro prodajo, prodati. — Kupi jih tvrdka R. Luckmann prej Jos. Leuz nasi. Ljubljana, Aliacljeva cesta št. 10, katera tudi kupuje druga raznovrstna zelišča itd.
Hitfijena na kmetih. Po dr. Felt-gena knjigi »Landliygiene« priredil M. Č. Cena 1 K 20 v., po pošti 1 K 30 v. — Ta knjiga je posebno v današnjih dneh kričeča potreba. Kolikim boleznim in nadlogam bi se izognili in koliko prezgodnih smrtnih slučajev bi preprečili, če bi Slovenci sploh, posebno pa naše kmečko ljudstvo kaj vedelo o higijeni. Če ne bomo gojili higijeničnih predpisov, bomo sami krivi, če podleže ta ali drugi.kužni ali nekužni bolezni, od katerih nam preti vedno večja nevarnost. To knjigo, ki se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani, naj torej vsakdo pazno prečita.
Družine vpoklicanih v vojno ali pomožno službovanje naj si omislijo novo knjižico pod naslovom: Pravice vpckHofmc-ev v vojno službovanje in njih družin do vzdržcvalnin (preživnin, državnih prispevkov k preživljanju), podpor in preskrbnin. — Iz te knjižice zvedo natančno, do kakih preskrbnin imajo pravice in kaj jim je storiti, da jih dobe, če se jim je prošnja neopravičeno odbila. S . to(;lyijlžioo si lahko vsakdo sam pomaga,-ker je pisana poljudno, da jo razume vsak, ki zna citati, in obsega vse ^potrebne,vzorce r.a tozadevne prošnje,: Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani za nizko ceno 50 v., po pošli 00 v. Knjižici so brezplačno priložene tudi nove poštne določbe za časa vojske v prometu z vojno pošto, vojnimi ujetniki itd.
V a v "na kuharic?. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 M. 11. Cena 1 K 40 v., vezano 2 K s pošto vred. — Dasi imamo Slovenci že par dobrih kuharskih knjig, je vendar potrebno, da je izšla ta za današnje razmere prirejena knjiga, v kateri so zbrane jedi, no katerih moramo danes spričo omejene izbere živil pogosteje segati. Knjiga je dokaz/, da se tudi v teh razmerah, če se živija pravilno uporabljajo, dajo prirediti vsaj tako okusna, pa še bolj tečna in redilna jedila, kakor smo jih bili vajeni v rednih razmerah pri razkošni izberi živil. Knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
KSSSJ
dr ben za krmVenje kupuje
(Piiiijia sv'iiWia ilražfta ^Ljilil,
Dunajska cesta 29.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 12. julija: 58. 20. 2. 30. 69. Dunaj, 15. julija: 24. 28. 42. 89. 75.
SKRIVALNICA.
Proti okuženju
se moramo sedaj tembolj varovati, ker nastopajo razne nalezljive bolezni, kot: škrlatica. ošpice, koze, kolera, legar z večjo močjo Kadi tega pa
vp © r a, p 1 fsif l e
povsod, kjer nastopajo take bolezni, dobro razkuževalna sredstvo, ki bi moralo bili pri roki v vsaki hiši. Najbolj priljubijo,io razkuževalno sredstvo sedanjosti jo glasom raziskava nj na zavodih jirof. Lofflerja, I.iebreiclia, "Prosl-ouerja, di Vestoa, Vasa, Pfoifferja. Verluiia,Pc-rtii ai. dr.
H	f'a
%
ki je 1 rez duha, nestruiicii in cenen in naprodaj v vsaki lekarni in dro-zerji v izvirnih stnisl-oiiicali- (zeleno barve) 7.0 1 krono. Ui jjick.l.j-.-oforina . je točen in zanesljiv, vsled česar ga mnogi zdravniki priporočajo za razkuževanj bolniških postelj, za uini-vanjo ran, oteklin, za antisoptlčno obveze in za izpiranja.
iS
je lino, pri etno. čisto toaletno milo, ki vsebuje l.ysofoim in učinkuje an-liscptifno. Prenese jo najobčutljivejša koža, tudi pri otrocih in dojenčkih. To milo stori kožo mehko in prožno in lako prijetno diši. Knkraien poskus Vas bo prepričol in bodote naprej rabili vedno samo to nnlo, ki jo draga samo na videz, v rabi je pa jako cena, ko~ jo dolgo v rabi.
Kos slano K 2-—.
SsjFSSiSenn % poprovo snele
je močna, antiseptična ustna voda, ki odstrani hitro in zanesljivo slab duh ust, boli zobe in jih ohranja. Jtabi so lahko po zdravniškem navodilu tudi liri katarih vratu, kašljuin nahodu za grgranje. Zadošča nekaj kapljic na kozarec vode. Izvirna sle-kicnicn stane. K '?.■— in je na prodaj v vsaki lekarni in droženji. -- Zanimivo knjigo pošlje zastonj in prosto poSth.ino vsakomu ,,Gssundhoit ur,ti Desittieiiiion' kemik IlUiUlANN, referent' I.vsoformovih tovoren.
615 DUNAJ, X3.C, Potraschgasse 4.
4vtomalična past
za podgane K S, za miši K 4, SSEft* 'ov' brez nadzorstva do 40 ži-"" ' vali v eni noči, r.e znpuste ni-kako sledi in se same zopet nastavijo Past za ščurke „Rapid', vjume na ti-aofo Ščurkov v eni noči, po K 3-50. Povsod najboljši vspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju. 1'oštnina 00 v. Izvorna tvrdka Tintner, Dunaj IIL, Neulinggasse 268.	1605
Jesen, brest, bukev
okrogel les ali v deblih kupi v vsaki množini tvrdka
Peter Klubal* o.
Vaclavski trg 60 n.
Kuverte s firmo,
Izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Vam plačam
.	ako Va-
ših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni b korenino brez bolečin no odpravi RIA - BALSAM, Cona lončku z lainstve* mm pismom K 1'6G, 3 lončki K 4* —, 0 lončkov K 6*60. Potenja nof? ln rok od-pra.i lta prašek. Cono K 1-60, 3 škatlic K 3-60,
Komen? Kasohau (Kassa) Z., poštni predal 1 810 Ogrsko. 100.C00 zahvalne. ■■
Sprejme se v službo pošten in irezen, oženjen kmet za
Ustanovljeno leta 1883.
Ustanovljeno leta 1893.
IJanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hrnnilmce.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentnl davek plačuje Iz svojega. Wj 31 01 Zunanjim vlagateljem so za poši- *Ju	Iq
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/z, 15 ali 22 V2 let, pa tndi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. —- Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo ln zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6CO.OOO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezenluje;o jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo :
Prod sod ni lt! Andrej Kalen, prclat in slotni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	u. podpredsedniki
Ivan StiSnlli, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol P jUnk ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani Ivan Dolenc o kr piotesor v Ljubljani; dr.-J>ief Gruden, »Mini kanonik v Ljubljani Anton Koblnr dekan v Kranju Dr. Merbar Alojz«, gimn proiesor v l.iubljani.- dr. Jakob Mjhorlč, odvetniški kandidat v Linblianl. dr.ITar »apez, odvelnik » Ijubfciint. B.Bemoo, ravnatelj trB sulo v liubjjani Anton Suinlk. o. kr Kim i proiesor v l.mMiani: dr. Viljem Sohweltzer, odvetnik v l.inbtjnni dr Ales Uoenlčnlk. prol. bo-goslovin v Ljubljani; Fran Verblo, c. kr gimn prert., Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, kateLol v Ljubljani.
Nadzorstvo:
kr. proiesor in k a nori »k v i i»hVm>i. _ flan:, Aaton Čudež, k«trbet v Lju--	- l-mbiism: Ivun Mlakar, piofesor v Ljubljani: Avguštin Zalo. o kr.
ovnl"tu ia |.4Mesmife v Vinb^Hlll
Predsednik: Jlnton Kržid, bljani: K.Gruber, c kr Un rač ollciiaJ
rač revni»•».
Vešč mora biti v pisanju ln vseh kmetijskih ilelih zlasti v sviniereji. Plača po dogovoru. 1'onudbo na naslov: Živinorejska zveza, Homcc, pošta Radomlje.
Dva hlapca n
močna, trezna in poštena (eden vajen konjem) se iščeta.
Ponudbe na	1678
F. Oolenz, vnetno vina, Kranj.
Kovače
dot>re delavce, za okovanje voz in razr.a popravila orodja se tako) sprejmo. Po-nudi>e na DRAGOTIN HRIBAR, Deutsch-landsberg, Štajersko ali pa v LJubljano.

; .V; vV 'V,' •
Dobro „IK0" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti oaa jc
mojstrsko delo urarsfee umetnosti!
Razpošilja "nMjSiT zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstunnv, lepotičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto.
fafo aro zastonj!
Natančneje v krasnem ce-| Mu, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
<6ako sodijo vse stranke t 'Gisot takih pisem 'Vam lafjko pokajemi
9o letifj še m popravila potrebna t
Aio/; znanci so zelo iznenadeni, da ona ko-vinasta ura, kolero sem on Vos kupil K 4-tO. ie ni bila Dooravhena in gre vedno aobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4-10 pošljem istočasno po poštni nakaznici no Vas.
Vas najlepše pozdravljam Skaričevo on Krapini. Franc Mlinrjrlč. pos.
Vse ure so natančno preizkuSene!
hisirin znamka „IKO" svetovnoznana.
Lastna protokolirana tovarna tir v Švici,
Svetovna razpošiljalnica
H. SUTTNER samo u LJUBLJANI št. L
Nohcne podružnice.
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti	liotela „Union" za frančiškansko
cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od	8. do 1. ure in jih obrestuje po
u~Madshš posojilnici" so po-	W. || nI	Kezerunl zakladi znašajo okroglo
ia varno naložene, ker pašo-	WA ■	kron SOO.GOO-. Stanje hranilnih
daje toar na varna posestva	ftflj P* n	u5d9 >e bilD koncem leta 1915
ns deželi in n mestih.	ffl	23 mf3i;Q(IOO feron.
M waqj:i;«iCA1

p. a. dež. živil In reflno, M. In famst. zavarovatnlcr
sprejema zavarovanja na (ioziveijo in smr> otroških dot, rentna in Ljudska, nezgodna ln jamsvvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri živlienski zavarov že po prvem letu.
Stanje zavarovanj koncem 1014 K 173,480.838-— Ma nje gar. fondov koncem 11)14 K 48,732X22-76 V letu 1914 se ie izplačalo zavarovancem na dividendah čistega dobička . . . . K 432.232-ti( > Kdor namera™ skleniti življenskc znvsrovpnic veljavno hkrati za vojno zavarovan ie. naj se v lastno korist obrne tiogori imenovane podružniLT. t Prospekti zastonj In poštnine prosio.
ILS
Sposobni zastopnik se sprejmejo po najugodnejšim pogoji.
Marije Tere:;ije cesta 12.
izborno tie 10 oOneslo zu vojattfl v vojski la •9l«h c« vsakega Uot D&jbolUe-
bol oblažajočo mazanje
pvfl j»roiilaj<'nju, reuuiatizinn, gitotu, prsni, vratni iu bolesti v *
Dr Rlcbtar-ja
Sidro-Liniment
lo!
s oompo*.
JSadoiiiuftUfto
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenic a kron —U®, 1*40. a-
Dobiva se v Jekarnab ali direktuo v Dr. itic.bter-ia lekarni „Pri zlatem le?«*, Prag*. I., Elizabet ua cesta 6.
Dnevno rampoHllJanJ®«
JazHnaCsi
s svoiimi 18o cm dolgimi oriašklml Lorelejsklmi lnsmi, ki sem :ili dobila po mesečni rabi pomade, ki sem 10 iznašla sama. To ;e edino sredstvo proti zpadauju las, za mih rast in negovanje, za ojačitev las?šča.
Er n? os It h krepko pospeSine rast rade, in *e po kratki dobi daie lasem in bradi naravni blesk in polnost, ;n jili varuje r»red prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti
Lonček po 4, 6 in 10 kron.
Po poŠti se poSilja vsak dan po vsem svetu s postnim pov7<Mem nli denar naprej iz tvornice, kamor ie naslavljati vsa naroČila
Ana Csillog, Bunai i, Kohimerkl ll.
taMa Zvezi v Liliji
ima v za'ogi sledeča firaiSla:
Orehove tropine icele) v pluščnh po K 84— in zmleto A K 87 — za 100 kg tire/ vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 7li K brez vreč A. 100 k (r.
Oirpke sledkorne pese v balah in vrečah po bo kg A Iv 53 — 7.a 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klajo po 51-— K zn 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci ! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jcČT*n, domačo m nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! 1'resluliiie si od Gospodarske '.veze kajnits, kalijevo sol, 8% kalijev. 18—20% mineralni in kostni superlosiat, mešana gnojila, zlasti 14°/,, žlindro, ki se (iolii v papirnatih vrečah po 5G ku za K 10 — A 100 kg z vrečo vred Naročniki na dostavljajo lastne vreče Iranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršili, ker železnica v papirnatih vrečah blaga iib sprejema Dobi so tudi v platnenih viečah po 13-20 K A 100 kg z vrečo vred.
Odslejj prodaja knjižico ..Živinorejci In voina" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje ludi po nai-
ngodne šili cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in druge pleve.
Poljedelske stroje, moSoiie, mlaillnice itd, naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečko avstr. rdečega križa, 1 srečko ogrskega rdečega križa, 1 srečko buillmpeštanske bazilike, 1 dobitni list 3°,„ zemlj, srečk Iz leta 1880, 1 do-bitni list i % ogrskih hip. srečk iz leta 1884, (f.cSeCm obrok za vseli put sreCk uifr-dobitnih listov samo t kron 12 žrebam vsako leto, glavni dobitki 630.000 K)
rlnhaf-C* igralno pravico do dobitkov [iuUliC ene turške srečke v znesku do
4.000 frankov popolnoma zastonj l
Pojasnila iu igralni načrt pošilja brezplačno: 1 Sreekovno zastopstvo 12, Ljubljana.
Ilfoge v »Ljudski posojilnici" so po-polncma varno naložene, ker posojilnica daje tgessar na varna posestva na deželi in v mestih.
brez odbitka reutnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
»Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti iri daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskoniptujejo najboljše.