SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., la pol leta S gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a B gld., za četrt leta 8 gld., tu jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravniStvo ln ekspedlclja v „Ratol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Seiuenlšklh ulicah St. 2, 1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. Štev. 131. V Ljubljani, v ponedeljek 13. junija 1898. Leti tile XXVI Pritožbe proti odmerjenju osebne dohodarine. Poslanci Pfeifer, Vencajz, dr. Krek in tovariši so stavili v zadnji drž. zborski seji na finančnega ministra to le interpelacijo : Tekom teh dnij dobivajo davkoplačevalci plačilne naloge za osebno dohodarino, v katerih jo zraven davčne stopinje in svote določenega davka le z eno številko naznanjen skupen dohodek. Davkoplačevalci pa, ki so vložili izkaze o svojih dohodkih, izpolnili so svoje izpovedbe na podlagi predpisanih obrazcev, so torej napovedali svoje dohodke iz zemljišča, iz poslopja in obrti, iz glavnic, iz službe in drugih dohodkov vsako posebe in od skupne svote so odšteli svoje troške. Onim pa, kateri niso v smislu zakona dolžni izpovedati svojih dohodkov, ker davku podvržena svota ne presega 1000 gld., je cenilna komisija uradno cenila njih imetje na podlagi izpovedb zaupnih mož po posameznih vrstah dohodkov ter po odbitih troških določila čisti dohodek. Denilne komisije so mnogim davkoplačevalcem, ki so vložili izpovedbe o svojih dohodkih, priznane dohodke zdatno povišale ter jih zračunale s številko, ki je popolno druga nego ona, katero je izračunal davkoplačevalec. Zaradi te previsoke cenitve so mnogi davkoplačevalci napovedali pritožbo proti previsoko določeni osebni dohodarini. Da bi pa mogli napraviti tako pritožbo, izročili so finančnim oblastvom prošnje, v katerih izražajo željo, naj se jim naznani, v katerih točkah je cenilna komisija zvišala njih dohodek, ali zmanjšala njih trošek, da potem zamorejo ugovarjati ter svoje ugovore podpreti z dokazi. Toda te podatke naznaniti se je branilo okr. glavarstvo v Črnomlju z opombo, da okrajno gla varstvo ni opravičeno na drug način naznaniti dohodkov, kakor je to storilo na doposlanem plačilnem nalogu. V smislu § 283. zakona o osebni dohodarini so tudi pri zakonu za osebno dohodarino dovoljena vsa pravna sredstva določena v zakonu z dne 19. marca 1876 drž. z. št. 28. Zato imajo oni, kateri se poslužijo pravnega sredstva ugovora., proti plačilnemu nalogu določujočemu osebno dohodarino, na podlagi $ 2., alinea 4. omenjenega zakona pravico zahtevati, da se jim naznanijo razlogi za odlok izdan od oblasti. , Ker pa na plačilnih nalogih ti razlogi niso navedeni, zato stranke brez tega pojasnila ne morejo podpreti svojega ugovora. Vsled tega stavijo podpisani vprašanje : Ali je ekscelenca gospod minister voljan dobrohotno izvršujoč določila o davku za osebno dohodarino naročiti svojim davčnim organom, da ugovarjajočim strankam na njih prošnjo v smislu zakona z dne 19. marca 1876 § 2., alinea 4. naznanijo vzroke in podatke, po katerih so posamezne točke dohodkov zvišali, oziroma posamezne točke o stroških znižali ? Politični pregled. V Ljubljani, 13. junija. Državni zbor se jutri vsekako (?) snide k napovedani seji, kajti ministerski predsednik grof Thun hoče na vsak način odgovoriti na interpelacijo glede graških razmer. Izvrševalni odbor desnice se snide pred sejo k posvetovanju, pri katerem se odobri načrt desničine izjave, kakor ga je izdelal v to svrho izvoljeni odsek. Omenjena izjava se priobči potem, ko se odloči usoda našega parlamenta. Splošno se sodi, da bo jutrišnja seja zadnja v tem zasedanju in da se zasedanje takoj odgodi do jeseni, vendar se danes trdi, da usodni dan še ni določen, pač pa je pričakovati v najkrajšem času. Tudi voditelji nemških opozicijskih strank so povabljeni k posebnemu posvetovanju pred sejo poslanske zbornice. Na Dunaj so za jutrišnji dan pozvani vsi poslanci. Izvrševalni odbor desnice je naročil klubom, naj povabijo k tej seji vse člane, pa tudi levičarji so zapretili vsem svo jim tovarišem, da morajo gotovo priti v parlament. Seja bo toraj zelo zanimiva. Gotovo le šo ni, kako izjavo bo oddal grof Thun v svojem odgovoru. Tekom včerajšnjega dne se je vršil zopet ministerski svet, ki se je z nova pečal s to zadevo. Vsekako smemo pričakovati, da grof Thun ne bode odgovoril v tem smislu, kakor se je pr votno trdilo, ako se mu je količkaj posrečilo omehčati trdovratna srca levičarjev. Pogajati je glede določitve kvote so je pričelo, kot 3mo omenili, minuli petek s tem, da sta obe kvotni deputaciji izvolili odseka sedmerih članov, ki v dveh, treh sejah skušata odstraniti največje težkoče posebno glede načina, po katerem naj se izračuna obestranski prinos. V odsek avstrijske kvotne deputacije so bili izvoljeni grof Schonborn kot predsednik, dvorni svetnik Becr kot poročevalec ter člani Dumba, Jau orski, Forscht, Schvvegel in Menger. Odseka sta se sošla k seji v soboto ob 11. uri. Avstrijska kvotna deputacija je določila, kakor znano, število prebivalstva za podlago izračunanja skupnega prinosa in po tem ključu določila kvoto 58:42. Mažari pa so kot dosedaj izračunali kvotno razmerje na podlagi brutto-dohodkov iz direktnih in indirektnih davkov ter določili razmerje 68-6:31'4. — Dri prvem od-sekovem pogajanju so se pa avstrijski zastopniki LISTEK. Socijalne slike. i. Strup. Marjeta je stala pri oknu in gledala na cesto, po kateri bi imel prihajati vsak hip iz mesta voz, katerega je nestrpno pričakovala. Solnce je že zahajalo po malem za bližnjimi smrekovimi gozdi in dolg zlat žarek je legel na prašno cesto, vodečo uprav mimo hiše. Iz bližnje krčme pa je odmeval glasen krik pijancev, ki so zalivali svoja nikdar sita grla z opojno pijačo. In kadar je zadonel od todi hripav glas ali ojstra kletev, vsikdar se je stresla po vsem životu in grenek spomin na moža jo je obšel. Baš je minulo šest tednov, odkar so ga spro-veli v bolnišnico in misel na isto uro jo je napolnjevala z nepopisno tugo. »Oh, kaj je bilo tega treba!« je plakala reva, »ni dovolj, da je že zapravil vse svoje in moje imetje v tej grozni krčmi, mej temi od Boga pozabljenimi ljudmi, naposled jo je še staknil, da bode pomnil vse svoje žive dni. In jaz mej tem časom, odkar ga imajo zdravniki in doktorji tam v bolnišnici, koliko sem prestala ! Vsaj sem trpela zaradi Boga in za njegovo dušo, da bi jo Bog otel iz rok zapeljivcev, ako mi ozdravi in se povrne zopet, toda ne želim nikomur takih muk. Po dnevi skrbi in trdo delo, sama za vse, poleg tega pa dolgovi, sodnija grozi z rubežnijo radi davkov, otroci, — po noči pa nepretrgoma hude, strašne sanje! O, že zaradi teh groznih sanj se nisem upala nobeno noč leči k počitku, dokler me ni utrujeno posilil spanec. Ali je čudo in greh, ako prosim Boga, da bi me skoro otel takega življenja? No, uslišal me je in zopet imam veselo nado, da bode še vse dobro. Včeraj mi je pisal Matevž in kako lepo mi je pisal! 0, saj je dober človek, blag, samo da bi ne hodil v slabo družbo ! Piše : Ljuba Marjeta! Doktorji so rekli, da sem že dober in da smem zopet domu. Hvala Bogu ! Ti ne veš, Marjeta, kako pusto je na tem kraju, med temi sivimi stenami bolnišnice, kjer moraš noč in dan poslušati zdihovanje, jok in stok nesrečnih bolnikov, in kako že hrepenim proč od tod, domov v čisti zrak, že zaradi tebe, reva, in zaradi najinih malih, ki me mogoče pogrešate, mene, nevrednega. Kako zelo sem se pregrešil proti vam in pri živem Bogu ti obetam, Marjeta . nikoli več! Dovolj sem prestal in ti tudi. Samo Udikovega Janeza se bojim, ta hudobni duh mi je vsega kriv, pa ga že bode kaznoval Bog. Jutri pošlji Marti-njakovega po-me, z vozom. Veš, zdaj pričnem z nova delati in vse poravnamo, saj smo še mladi.« Kako je res dober človek, ta moj Matevž !« Solze so jej zalile oči in tako se je zatopila v misli, da niti ni čutila, kako je legla neka roka na njeno ramo, in šele glas jo je zbudil iz za-mišljenja, glas Ostrožnove Jere, njene stalne to-lažnice. »Pa že zopet jokaš, Marjeta !« jo je ogovorila mehko, »ti si še oči izjokaš !« »Saj ne, mati, saj zdaj zopet ne jokam, vidite !« pri tem si je obrisala oči in poskusila se smejati, »toda, ne morem pomagati, srce mi je vender tako težko danes, da ne vem, kaj to pomeni !« »No, to jaz poznam, revica, kaj je težko srce. Pri mojem možu . . . Toda, kaj bi se človek v jednomer menil za srce! To ga dostikrat vara, ker tudi včasih ne ve, kaj hoče. No, tu sem prinesla nekaj za male, pa še ti malo prigrizni, revica si, pa bode že Bog bolje dal, on se ti povrne, lotita se dela in vse se zopet pozabi! Saj J udali mažarski zahtevi in opustili svoj dosedanji način izračunanja in naznanili ogerskemu odseku, da hočejo staviti v tem oziru nove predloge. Načelno se hočejo ravnati po navodilu oger. kvotne deputaeije, vpoštevati hočejo le še nekatere vrste konsumnih davkov, na katere se Mažari dosedaj niso ozirali. Pričakuje se pa ob jednem, da bodo tudi Mažari nekoliko spremenili svoj prvotni načrt in skušali odvrniti nevarnost, ki jim baje preti po istem kvotnem ključu. Odsek avstrijske kvotne deputaeije je izjavil, da stavi prvi tozadevni predlog, na kateri hočejo Mažari odgovoriti z nasprotnim predlogom. Oba odseka sta imela tekom včerajšnjega dne potrebna predposvetovanja, v katerih so se določili novi načrti. Po novem ključu avstrijskega odseka se določi kvotno razmerje približno na 62-5 : 37*5, toraj precej drugače, kakor prvotno. Plenarne seje obeh kvotnih deputacij se vrše danes in jutri. Gotovi krogi so nadjajo, da se doseže sporazumljenje. Spravni odsek »a Moravsko, kakoršni se je izvolil v zadnjem zasedanju moravskega deželnega zbora, je imel minulo soboto svojo prvo sejo po zaključku zadnjega zasedanja. Razgovor se je vršil le o formalnih vprašanjih, kajti svoje-dobno izvoljena poročevalca še nista izdelala svojih načrtov in poročil. Iz izjave dr. Fuxa in pa besedij barona d' Elverta in Chlumeckega pa je razvidno, da se Nemci z ozirom na spravno akcijo ne nahajajo več na istem stališču kakor poprej. Pokazalo se je tudi, da Nemci ne marajo čuti o nikaki spravi, dokler se ne razveljavijo jezikovne naredbe. ki so glavna ovira vsakemu pogajanju. Zastopniki češkega naroda so vzeli na znanje to izjavo s primernimi opazkami ter se je določilo, naj se vrši prihodnja seja tekom meseca avgusta. Do tedaj morata dogotoviti poročevalca svoji poročili najpreje o volilni preosnovi in narodnih ku-rijah. Kakor vse kaže, je že precej manj nade na kako sporazumljenje mej obema narodnostima. Položaj v Španiji je vedno bolj neugoden za vladne kroge, posebno pa seveda za one, katerim vest kaj očita, da so vzrok tega ali onega poraza v sedanji vojski. Velika večina naroda sicer sedaj še potrpežljivo prenaša vsa bremena in neugodna poročila z bojišča, toda precejšnji del prebivalstva se je pa že naveličal čakati in je jel kazati svojo nezadovoljnost. Posebno delavni so v tem oziru karlisti, ki splošno trdijo, da je sedaj prišla njih ura, ko bodo strmoglavili dosedanjo dinastijo in don Carlosa postavili na čelo novi republiki. Posebno neugodno pa vpliva na javno mnenje izjava bivšega guvernerja na Filipinih, maršala Primo de Rivera, v sobotni seji senatske zbornice o zadnjih dogodkih na Filipinih. Primo de Rivera naravnost dolži vlado, da je ona kriva vseh neprilik, ki so se v zadnjih dneh pojavile na Filipinih. Opetovano je zahteval od vlade, naj pošlje na Filipine novih vojnih močij, da se pravočasno zatre upor in se Španjci morejo pripraviti na vse eventuvalnosti. Vlada se ni hotela ozirati na njegove opomine ter ni poslušala njegovih nasvetov, zato pa je prišla v položaj, iz vem, kako je bilo pri nas — no, pa kaj bi ti pravila; zdaj, hvala Bogu, se nama še dosti dobro godi. A to je treba vse drugače pričeti. Možje so že taki, da brez pijače ne morejo biti, samo da je družba. A tu mora pokazati žena, da ima tudi svoje pravice pri hiši in to mora pokazati koj s p o č e t k a , da se zlo ne privadi. Ako bi jaz mojega ne bila zadrževala, — kje bi že bili, kdaj bi bilo že prišlo vse na boben, — tisto žganje, tisto nesrečno žganje 1 Pa, ko bi še žganje bilo, pa je pravi pravcati strup, kakoršnega ponujajo tisti brezvestni postopači iz mesta tu le okolu, to je pravi peklenski ogenj, ki pokonča dušo in telo, celega človeka! Jaz bi te ljudi že kaznovala in bi jih, ki nam uničujejo naše dobre ljudi. In kako je prišlo s tvojim ? Pil je in pil, vlačili so ga ti potepuhi od jedne žga-njarije v drugo — o tvoje solze, tvoje prošnje so bile bob v steno ! — in naposled ? Naposled se mu je vnelo, našli so ga nezavestnega doli v jarku in drugi dan je moral v bolnišnico. Zdaj bo zopet vse dobro, a varovati se bode moral, ne kapljice več, Marjeta, ali pa je po njem, jaz to poznam !« »O saj bode ves drugačen, to tudi jaz vem, mati!« (Dalje sledi.) katerega se ni mogla drugače rešiti, kakor s porazom. Navzlic vsemu temu bode Sagasta kaj težko vztrajal na sedanjem mestu. Prebivalstvo nima več zaupanja v njega in njegovo stranko in ai želi nazaj zopet konservativne vlade. Imenujeta se sedaj Silvela in Martinez Campos. Mirovnih idej seveda sedaj še ne bodeta mogla razvijati, kajti za to javno mnenje še ni godno. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. junija. (Državni zbor — preložen.) Danes opoludne prejeli smo z Dunaja brzojavno vest, da j e d r-žavni zbor — preložen. Ministerstvo toraj niti napovedane zadnje seje ni počakalo. Razlogov za to nenadno preložitev seveda ne poznamo, vender menimo, da sta poglavitna dva, namreč prepričanje, da sedanji državni zbor ni več zmožen za druzega, nego k večjemu za — škandale, drug razlog pa je ta, ker se ministerstvo samo ni moglo zjediniti za odgovor na interpelacijo glede graških razmer. Cesar letos ni prijazen kaki preosnovi ministerstva in zato se je našla ta oblika, da dosedanje ministerstvo ostane na krmilu. Sedaj kmalu zvemo, kako da se bo zanaprej vladalo v Avstriji brez parlamenta. (Osebne vesti.) Okrajni komisar baron R e c h-b a c h je iz Ljubljane prestavljen in prideljen okr. glavarstvu v Krškem, odkoder pride v Ljubljano k deželni vladi okr. komisar Alfonz Pire. Iz Logatca pride v Ljubljano k deželni vladi okr. komisar baron Schonberger, iz Ljubljane pa je prestavljen v Logatec deželne vlade koncipist Viktor grof C h o r i n s k v. — Za načelnika cestnemu odboru logaškemu je izvoljen gosp. Jož. Smole, za njegovega namestnika pa g. Adolf Mulley. — G. Vaclav Vondrašek, kaplan v Do-brnicah, je imenovan za župnega upravitelja v Ambrusu. (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil sklenjeni zakon deželnega zbora kranjskega za preložitev in razširjenje ceste Radna-Mokronog-Velika Loka. (Javen shod; je napravilo »Slovensko katoliško delavsko društvo« včeraj 12. t. m. pri Devici Mariji v Polju. Vkljub slabemu vremenu je prišlo mnogo ljudstva na shod in je pazljivo sledilo obravnavi. »Gospodarsko organizacijo« so obravnavah razni govorniki. Dr. Janežič je dokazoval, da morata oba faktorja, država in posamezniki, se lotiti tega dela skupno, da se doseže po-voljen vspeh. Država je dosedaj premalo storila za kmetski stan ; ko bi se n. pr. le toliko brigala zanj, kot za šolstvo, bi vse drugače cvelo naše narodno blagostanje. G. Gostinčar je našteval podrobno sredstva, katera so tukaj mogoča in potrebna v razvoj gospodarske organizacijo. Priporočal je zadruge in posojilnice. Gospod Karlič je svaril pred soeijalno demokracijo in naudušeno priporočal jedinost in slogo za naša načela. Ta govornik je napravil mogočen vtis na poslušalce. Konečno sta se vsprejeli dve resoluciji. Prva za slovensko vseučilišče v Ljubljani, druga za »Gospodarsko zvezo« v Ljubljani, naj v prvi vrsti podpira gospodarstvo s tem, da prej ko mogoče napravi skupno skladišče v Ljubljani. Predsednik gospod Ziller zaključi shod s slava-klici na papeža, cesarja in narod. (Izredna seja občinskega sveta) bo v sredo dne 15. junija 1898 ob 6. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: I. Predsedstvena naznanila. — II. Finančnega odseka poročili: 1. o županovem dopisu glede začasnega pokritja troškov za »Gasilni dom« ; 2. o nakupu za stavbišče »Gasilnega doma potrebnih 387i2m* sveta od posestnice Sidonije Schreyeve. — 111. Stavbenega odseka poročilo o razpisu zidarskih del za »Gasilni dom«. (Občinski odbor starološki) je sklenil v trajni spomin petdesetletnega vladanja našega presvit-lega cesarja napraviti ustanovo za uboge te občine. Prispevke za to ustanovo nabira županstvo. Obresti te ustanove se bodo delile dne 2. decembra vsako leto domačini možem. P. n. gospod graščak in c. kr. deželne sodnije svetnik Karol vitez Strahl je podaril v ta namen 100 gld., za kateri velikodušni dar mu županstvo izreka naj-globokeji zahvalo. (Nova brzojavna postaja.) Dne 10. rožnika odprla se je v Mediji-Izlakih, političnem okraju litijskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. (Zdravje v Ljubljani) od 29. maja do 4. junija: Število novorojencev 27, mrtvorojencev 1, umrlih 24; mej njimi za jetiko 5, za vnetjem ao-pilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je 1 tujec in 6 iz zavodov. Za infekeijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za vratico 2, za trachom 2. (Društveui shod) delavskega podpornega društva v Celju se je včeraj zelo lepo izvršil. V »Narodnem domu« se je zbralo veliko število delavskega ljudstva. Govorila sta dr. Krek in kapelan K r ž i š n i k. Shod je vodil društveni predsednik, vrli nekedanji ud ljublj. kat. rokodelskega društva g. Rebek. Društvo, potrjeno dne 20. dec. lanskega leta, ima že krog 300 udov. Pravico ima vstanavljati podružnice. Dve se že pripravljata. Upati je, da po tem društvo prične po slovenskem Štajarju krepko krščansko delavsko gibanje. Bog živi! (Iz Celja) 11. junija. [Soeijalno - demokratiška materna vzgoja j Danes se je pred tukajšnjim sodiščem izvršila zanimiva razprava. Teharskega ka-pelana Jos. Kržišnika je tožila neka socijalna de-mokratinja, katero je zastopal sloveči tast K. H. \Volfa, nečak rajnega labodskega škofa, dr. Stepischnegg. Vzrok tožbi je bil ta-le: Kapelan je med božjo službo spravljal otroke v cerkev. Med njimi je bil tudi nadobuden sinček omenjene tožnice. Ko ga je kapelan — njegov katehet — silil v cerkev, se mu surovo vstavi mati. On jo trdo zavrne. In zato ga je tožila. — Njena predrznost je dobila dostojen odgovor. Propadla je; kapelan je bil oproščen in socijalno-demokraška tožnica je bila obsojena na povrnitev sodnih stroškov. (0 škofu dr. Mabniču.) Kakor se poroča iz Malega Lošinja v Istri, je imel svoj prvi pastirski obisk v onem kraju dr. Mahnič, škof krški o Bin-koštih. Pri tej priliki je veleučeni cerkveni voditelj govoril ondotnim vernim na temelju sv. evangelija o jezikih in narodnostih tako vzvišeno in tako duhovito, da je ljudstvo menilo slišati pravega svetega evangelista. Priporočal je vernikom, da se drže v veri in narodnosti sveže in svete prvotnostiin v tem tiru vztrajajo v veri in svoji narodnosti. Ta govor škofov je bila pravcata oživljajoča rosa na Lošinjce, ki si žele a tudi potrebujejo tacih besed. Bog jim ohrani blagega škofa še dolgo let! (Hinavstvo in laž) sta poglavitni čednosti tržaških bratcev »Amica« in »Piccola«. V teh čednostih pa si pošteno delita delo. V jedni notici od zadnje sobote se »Amico« huduje nad »Picso-lom«, ker le ta vtika svoj judovski nos v cerkvene stvari in se ne da več pregnati od cerkvenega praga, kjer je zavohal prijateljstvo »Amicovih« privržencev. Zakaj to dela, to žid že dobro ve, in gorje še »Amicovim«, da so šli predaleč v tem prijateljstvu. Vendar pa postaje »Amicovim« od časa do časa neljubo, da žid preveč izkorišča to prijateljstvo, in tu in tam se vidi, kakor bi se ga radi otresli, ako bi mogli in — smeli. V omenjeni notici »Amico« — »svečano« protestira proti predrznosti Faustovega pudlna, pardon — »Picco-lovega« žida, ker se poslednji še vedno peča s tisto spomenico 80 laških duhovnikov proti »po-slovenjevanju« tržaške cerkve od strani sktJfa Šterka. Protestujoči »Amico« meni, da je ta stvar popolnoma tajna cerkvena zadeva in kar nič namenjena za široko javnost, zadeva, ki se ima rešiti samo mej škofom in njegovimi duhovniki. Kakor se vidi, je gospodom okrog »Amica« postalo hkrati vroče zaradi tiste, po našem mnenju zelo prenagljene in toraj — nepotrebne spomenice, in bi radi, da se javnost ne peča več ž njo. Toda, je že šment, kar se ne stori, se ne izve, in kar piccolo pinč dobi v svoj gobček, prav gotovo raznese na vse vetrove sveta. Sicer pa stvar ni taka, kakor jo opisuje »Amico« danes. Tista spomenica je bila tako rekoč navlašč za javnost prirejena zato, da izvestni krogi na magistratu izvedo, kako vrlo delujejo »Amicovci« za poitali-jančenje Primorja, ter da jim zato morejo odmeriti primerno plačilo, — kakošno, to že oni sami najbolje vedo. »Piccolo« bi te mastne pečenke tudi prav gotovo ne bil pobral, da mu je niso prinesli prav pred zobe — oni, ki so želeli, da »svet« izve o njihovi »marljivosti« za italijansko stvar. »Amico« naj se torej kar nič ne »sramuje« svojega tovariša »Piccola«, saj sta tako vredna drug drugega, kakor — hinavstvo in laž! (100.000 kron in štirikrat 25.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se izplačajo v gotovini z odbitkom le 20 odstotkov. Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prvo žrebanje nepreklicno dne 2 5. junija 1 89 8. Društva. (O slovenskem posojilništvu) se je že veliko govorilo. Ne, govorilo se še ni dovolj, le p i s a 1 o se je veliko o njem ; z besedo, z ž i v o b e s e d o so se pa slovenski po-sojilničarji še vse premalo pred slovenskim svetom oglašali. Res sklicujejo posamezne slovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic« v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih poaojilničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno šele po zimi. Širše važnosti bi bili lahko sčasoma tudi občni zbori »Zveze kranjskih posojilnic« in »Gospodarske zveze«. Tudi občni zbori »Centralne posojilnice slovenske« niso bili do zdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine in to, da bi se vzbudilo pri slovenskih posojilničarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotilo je na letošnjem občnem zboru »Centralno posojilnico slovensko«, da skliče v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil ne-kakošen splošen shod slovenskih po-sojilničarjev.ali »prvi veliki zbor slovenskega posojilništva«. Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva; kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva. V pretres kaže z nova vzeti RailTeisenova in Schulze-Dellitseheva načela in odobriti kaže naš posojil niški zistem. Prerešetati kaže na javnem shodu z jedne strani prednosti, z druge strani pa neugod^ nosti zakona z dne 1. junija 1889. Posebno teme ljito bi bilo potreba pretresli načrt novega za družnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi utegnili znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilnic, Glede organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do Bosednjih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer jo več posojilnic skupno v jednem kraju, ali blizu skupaj v jednem okraju, bi se nasvetovati utegnilo, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spodtikala niti jedna ne nad delovanjem druge. — Največje važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice. Ta dru-oziroma zadruge so: 1. »Zveza slovenskih štva, oziroma zadruge so posojilnic« (v Celji), 2. »Zveza kranjskih posojilnic«. 3. »Gospodarska zveza« (obe v Ljubljani) in I predsednikoma obeh zbornic, 4. »Centralna posojilnica slovenska« (v Krškem). ?j)0r z najvjšjira "" " Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko 1 ' sega jedno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti jednemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se za-jamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva s »Centralno posojilnico« vred med seboj se podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam, n. pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik, prirejala učne tečaje itd. Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikogar ne sumničilo, nič ne politiko-valo. Shod naj bi namreč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah. Celi shod naj bi imel v resnici slovesenobraz. Na tem shodu bi se namrečtudio tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50 letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč do zdaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle; nekatere so še preslabotne, druge so pa v narodne namene že veliko žrtvovale. Podpisana »Centralna posojilnica slovenska« torej namerava resno sklicati: prvi shod slovenskih posojilničarjev, in to v belo Ljubljano prve dni meseca avgusta. Predno pa stori potrebne korake v to svrho, mora vender v smislu sklepa občnega zbora za mnenje povprašati prvič svoje zadružnice, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam one poročati blagovole: Ali žele takov shod? Ali naj se skliče v Ljubljano? Kdaj? S kakošnim dnevnim redom? Koliko zastopnikov utegnejo odposlati? itd. V Krškem meseca junija 1898. Načelstvo »Centralne posojilnice slovenske.« (Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju.) Odbor »Slovenskega pev- skega društva s sedežem v Ptuju« sklenil je prirediti letošnjo pevsko slavnost v Celju v nedeljo, dne 14. avgusta, in določil sledeče skladbe: 1. Hajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. 2. Foerster: »Pozdrav«, mešan zbor. 3. Bendl : »Križaei na morju«, mešan zbor. 4. Foerster: »Avo Marija«, šesteroglasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra, b. F. S. Vilhar : »Domovini«, moški zbor, novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. 6. L. Pahor: »Domovini«, mešan zbor, novost, od društva s častnim darilom nagrajena skladba. — Odbor si je svest, da je storil 8»ojo dolžnost; priskrbel je za koncert dve novi skladbi s svoječasnim razpisom dveh častnih daril, izbral za veliki koncert v vsakem obziru ugoden kraj, in odredil koncert v olajšanje oddaljenim gostom na jako priličen dan. Povoljna izvršitev in končni srečni uspeh 14. avgusta pa zavisi od požrtoval-nosti in uneme čč. gg. poverjenikov, raznih slovenskih pevskih društev, pojedinih pevk in pevcev. Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju, osnovano na najširšej podlagi, ne razpolaga na svojem sedežu v Ptuju s številnim in znamenitim pevskim zborom, ker so se razmere od njegove ustanovitve do danes korenito društvu na škodo predrugačile, njegova moč temelji v njegovih pravilih, sloni na njegovi širni organizaciji. Tužne narodne razmere po ponemčenih spodnještajerskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno ob-Btanek društva z lahko gibljivim aparatom, ki prireja koncert zdaj tu, zdaj tam, in če bi takšno šo ne bilo, moralo bi se z ozirom na narodne koristi takoj ustanoviti. S tega stališča in z ozirom na sijajne in vidne dosedanjo uspehe našega društva prosimo vse, da vršijo svojo narodno dolžnost s krepkim sodelovanjem in podpiranjem društvenega namena. Gospodo poverjenike in iste gospode, kojim smo poslali nabiralne pole, prosimo uljudno, da blagovole pole z nabranimi doneski vrniti najdalje do 8. avgusta, da nam je mogoče napraviti račun. — Za odbor dr. Bela Stuhec, t. č. predsednik. (Vabilo k b 1 a go s 1 o v 1 j en j u) »Gasilnega doma« v proslavo petdesetletnega vladanja presvetlega cesarja Franc Jožefa 1., katero priredita gasilno društvo in občina v Gorjah v nedeljo dne 19. junija 1898. Vspored: 1. Ob 9. uri sprejem gostov. 2. Ob 10. uri slovesna sveta maša. 3. Ob 11. uri blagoslovljenje gasilnega doma. 4. Ob 12. uri skupno kosilo pri J. činetu. 5. Ob 3. uri tombola. — Prosta zabava. Vstopnina na vrt 10 kr. — Pri slavnosti sodeluje oddelek vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. Pri neugodnem vremenu se slavnost preloži na dan 26. junija. — K obilni vdeležbi vabita uljudno odbora. Telefonična in brzojavna poročila. Dnnaj, 13. junija. Državni zbor je po najvišjem povelju preložen. Dunaj, 13. junija. Danes dopoldne je ministerski predsednik grof Thun naznanil da je državni odlokom z dne 12. junija preložen. — Ta novica je prišla nenadno ter je vzbudila mej poslanci, ki so večinoma že došli na Dunaj, veliko iznenadenja. Dunaj, 13. junija. Izvrševalni odbor desnice ima jutri še svojo sejo, v kateri sklene izjavo, katera se še jutri objavi po časnikih. — Tudi slovanska krščansko narodna zveza ima jutri še sejo. Dunaj, 13. junija. Glede preložitve državnega zbora menijo nekateri, da je čisto naravno in da drugega viada ni mogla storiti, drugi pa pravijo, da je s tem pokazala vlada veliko svojo neodločnost. — Zmernejši nemški poslanci sami niso želeli odgovora na interpelacijo zaradi graških razmer, ker so se bali mej Nemci še večje razburjenosti. Dunaj, 13. junija. „Fremdenblatt" piše: Predsednik državnega zbora je že v zadnji seji naznanil, da ne more zbornici predložiti kakega načrta za zbornično delo in sicer zaradi lega ne, ker se opozicija neče udeleževati nobenega parlamentarnega dela, da je torej nadaljno zborovanje popolno brez pomena. Za vlado torej ni bilo druzega sredstva, kakor zasedanje državnega zbora preložiti. Zato se je vlada odločila včeraj. — Največ so na to vplivali včerajšnji dogodki v Brnu. kjer so Nemci zbrane Cehe in druge slovanske odposlance pri slavnosti, prirejeni v spomin stoletnice P a 1 a c k e g a. žalili in izzivali na n e č u v e n način, tako da bi bili primorani češki po- slanci jutri v zbornici staviti glede teli dogodkov nujen predlog, pri katerem hi bilo prišlo gotovo do hudih prepirov mej Cehi in Nemci. Dunaj, 13. junija. Cesarica Elizabeta se je povrnila danes na Dunaj. Na kolodvoru jo je pričakoval cesar. Oba sta se odpeljala v Lainz, kjer ostaneta do začetka julija. Dunaj, 13. junija. V soboto zvečer na-palo je v javnem lokalu brez povoda sedemnajst karnijoloev tri slučajno v sosedni sobi sedeče Slovence ter jednega visokošolca težko ranilo in s krvjo oblitega pahnilo na ulico. Razburjenost med slovanskim dijaštvoni je velikanska. Dunaj, 13. juuija. Oba pododseka kvotne deputacije sta se včeraj popoludne po 3. uri zopet sošla h kratki skupni seji. Zvečer je bila seja ogerske, danes dopolu-dne pa avstrijske kvotne deputacije. Ob polu dvanajstih je bila zopet seja obeh odsekov. Dunaj, 13. junija. Kvotni deputaoiji sta se nekoliko približali v mejsebojnih zahtevah. Ogerska je tudi zato. da naj bo dohodek konsumnih davkov podlaga za določitev kvote, ki naj znaša za Ogersko 38o. — Kvotni deputaciji nadaljujeta seje v Budimpešti. Vojska mej Španijo in Ameriko. Minuli petek so Amerikanci po svoji stari navadi zopet bombardovali španjske utrdbo na kubanskem obrežju, in sicer tokrat pri Punti Ba-ticjueri (Baiquiri), na vzhodu od zaliva Santiago. Dosegli so seveda ravno tako »velikansk« vspeh, kakor pri prejšnjih bombardovanjih, ki Španjcem niso provzročila nobene posebne škode, napado-valcem pa vidno zmanjšujejo zalogo streliva. O posebnih vspehih torej niti Sampson, niti Schlev ne moreta govoriti, nasprotno jima pa preti sovražnik, ki je mnogo jačji, kakor španjske baterije. Konstatuje se namreč, da v okolici Santiago z vso silo žo razsaja ondotna vsakoletna bolezen rumena mrzlica, ki prizanaša le ondotnim domorodcem in kubanskega podnebja do cela vajenim prebivalcem. Mej pehotno ameriško armado in tudi na brodovju so je ta huda morilka že pojavila in Sampson zaman stika po »strelivu«, s katerim bi pregnal krutega sovražnika. Zažgati je dal baje nekaj hiš ob obrežju, meneč, da bo gosti dim zaprl pot mrzlici. O sklepanju miru Spanjci ne marajo ničesar slišati in najodločneje zavračajo vsa tozadevna poročila. Najvplivneji krogi trdijo, da Španija nima niti za pičico več vzroka želeti si miru, kakor ga je imela pred pričetkom vojske, in odlični generali menijo, da se tudi v najneugodnejem položaju lahko nadaljuje vojska za Kubo še celo leto ali pa še dalj. Nepotrebno je toraj, pravijo na dalje, govoriti sedaj o miru, ako se s tem ne doseže status quo ante bellum. To se vidi tudi pri nasprotniku vkljub »naj-sijajnejim« vspehom. Vse je nekam potrto, nikogar ni, ki bi imel resno voljo, nastaviti se mu na odprtem morju in se obsoditi v gotovo pogubo. Nikogar ni, namreč tam, kjer si ga želi ameriški admiral Sampson, in negotovost radi španj-skega brodovja mu najbrže bolj roji po glavi, kot pa rumena mrzlica. Kaj, ko bi slutil, da se Spanjci približujejo nevvjorškemu obrežju, kar namigava neko tajno poročilo iz Nevvport - Ne\vs v državi Viržinija ! Madrid, 13. junija. Pri zadnjem bom-bardovanju na Santiago de Cuba Amerikanci niso provzročili nikake škode radi prevelike razdalje. Newjork, 13. junija. „Herald" poroča: Mesto Manila se je u d a 1 o ; ne ve se le, ali admiralu Deweyu, ali pa vstašem. Isti list poroča o dosedaj 15 urnem boju mej ameriškimi četami in španjsko stalno armado ter domorodnimi Puerillas pri Pu-antanermo (?). Ameriška križarka „Marble-head" je dospela z novimi četami. Newport-News, 13. junija. Tukajšnje prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker je v soboto došlo poročilo s predgorja Henry, da so tam opazili štiri španjske ladije, ki so plule proti jugu. Umrli so: 11. junija. Anton Dernovšek, delavca sin, 5 mesecev, Vodmat 85, božjast. V otroški bolnišnici: 11. junija. Štefanija Gostinčar, čevljarja hči, 5 mesecev, kronični črevesni katar. V bolnišnici: 9. junija. Jakob Košak, delavec, 58 let, pleuritis exu-dativa. 10. junija. Mihael Zupančič, delavec, 62 let, jetika. Tržne cene v Ljubljani dno 11. junija. gl.|kr. gl. kr. Pšenica, m. st. . . 13 _ Špeh povojen, kgr. . — 70 Rež, „ . . . Surovo maslo, , . — 80 Ječmen, „ . . . 8 _ Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ , . . 8 50 Mleko, liter . . , — 101 Ajda..... 10 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, , . . . 8 50 Telečje „ „ . — 56 I Koruza, „ . . . 7 — Svinjsko „ „ . — 68 Krompir, „ . . | Leča, hktl. . . 4 50 Koštrunovo „ „ . — 40 13 _ Piščanec .... — 40 Grah, „ . . . 13 _ Golob..... — 18 ; Fižol, .... 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Maslo, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 60 Mast, „ , . Špeh svež, „ , . — 76 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 — 64 „ mehka. 4 „ „ 4 50 Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. a Č&s opa-c lov&nj* Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi I«* H * B £ a f iN^be ' x .a T3 4P S 5f » 11! 9 zvečer 733 7 15-8— si. svzb. del. oblač. 19| 7. zjutraj ic\ 2. poool. 734 0 733 0 14 6 24 3 si. svzh. »r. jug jasno del. oblač 29 12 9. zveder 73 VO 14 6 si. jug del. obla«. v, 7. zjutraj 2. popol. 736 7 736-3 120 23 6 si. jug si. jjvzh. oblačno del. obla«. 60 Srednja temperatura sobote 15 6°, za 1-7° pod normalom. Srednja temperatura nedelje 17-8°, za 0'4° nad normalom. Zahvala. 412 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bridki izgubi našega nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strica Jožeta Omerse izrazili brzojavnim ali pismenim potom svoje sočutje, prefastiti duhovščini, p. n. c. kr. uiadniStvu, c. kr. gimn. ravnatelju in profesorskemu kolegiju, slav. društvom, osobito »Slov. bralnemu društvu«, sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, slav. pevskemu zboru za ganljivo petje pred hišo žalosti in na pokopališču ter p. n. gospodoma zdravniku dr. Šavniku in kapelanu Renier-u za požrtvovalno skrb v bolezni, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. V K r a n j i , dne 11. junija 1898. Žalujoči ostali. um iMiii^i i ijiii i^i ipin |j||j|iiiiij| m ij|| Razglas. 0 početku žetve opozarja o. kr. priv. vzajemna zavarovalnica zoper požar v Gradci vljudno vse p. n. gospode kmetovalce, da zavaruje zraven hiš in vsakterega pohištva, strojev, živine itd. tudi s kolikor mogoče ugodnimi pogoji. Dotična pojasnila se vselej radovoljno dajo pri glavnem zastopu v Ljubljani v lastni hiši, Marije Terezije oesta št. 2 in pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi sprejemajo zavarovalne ponudbe. Gradec, meseca majnika 1898. Ravnateljstvo c.kr. priv. vzajemne zavarovalnice zoper požarno škodo v Gradci. (Ponatis se ne plača.) 411 1-1 cnTRip] Icn/RirallPnTRngl tniTKrfg ai^ie BiTlvng 1 m S S 11 J 11 II M m si /Tvrgj gi.^Kfg siTKtia gi/frfg 35a spomlad in stav Seno do Bo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke. krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaika, ključa-nlčarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peil. kovano in valano železo, vsako vrstnokuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln oele hiše. Železniške šine za oboke, oement, itorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zcleznine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 44 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ščevlna vsakovrstna, kakor: meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in pocinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce. me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. Vsakega dela, posebno vlaganja in odpravljanja blaga popolno veščega, vestnega in zanesljivega stacunsRcga Hlapca v sprejmem takoj. 400 3_3 Jldolf cKauptmann v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 41. Predzadnji teden. 315 1 887 7 Le 50 kr. za 4: Žrebanja. Glavni dobitek im 1B0.DDD t™ m 4m 2510 v denarjih po odbitku 20°/o. Mik razstavne srečke i a 5(> kr. I. žrebanje: 25. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. priporoča mW. C]!!WE»y menjalnica v Ljubljani. I > u n a ] 8 k a borz Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 171 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ Salmove srečke, 40 gld........85 „ St. Genčis srečke, 40 gld.......79 „ VValdsteinove srečke, 20 gld......60 „ Ljubljanske srečke.........22 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 157 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3515 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 432 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 78 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 „ Montanska družba avstr. plan.....161 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 175 „ Papirnih rubljev 100 ................127 „ Dne 13. junija. 101 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru..... 101 70 n Avstrijska zlata renta 4°/0...... 121 20 Avstrijska kronska renta 4*/0> 200 kron . 101 45 Ogerska zlata renta 4°/0....... 121 15 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 05 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 912 — Kreditne delnice, 160 gld....... 358 85 London vista........... 120 — Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 85 20 mark............ 11 75 9 n 521 S« Italijanski bankovci........ 44 40 5 63 n Dn6 11. junija. 4°/0 državne sreike 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 40/0 163 gld. 50 160 75 193 — 99 20 139 50 129 — 110 — 112 50 99 — 98 70 221 — 180 75 126 85 99 n 50 25 kr. 30 l f* 50 " 50 75 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „H E K C U R" 1., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2. ST PoJasnlla~%££ v vseh gospodarskih in finančnih stvar«* potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic. ^JS