ozdarski vestnik Letnik 60, številka 4 Sprem.emba proizvocJne sposobnosti kovih rastišč Ljubljana, julij 2002 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo . V slovenskem ali angleškem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi uredništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo po presoji uredništva . Uredništvo si pridržuje pravico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom ter točnim naslovom ustanove, v kateri so zaposleni, oziroma njihovega bivališča (če niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij nosi uredništvo. Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporočeno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred želeno objavo. Prispevke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vračamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z računalnikom (Word for WINDOWS, ASCII-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvlečkom (do 250 znakov), z zgoščenim povzetkom, ključnimi besedami ter dvojezičnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilčena z arabskimi številkami dekadnega sistema do četrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba označiti zaporedno in jih dodati na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležeče (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem načinu (BROOKS et al. 1992, GILMER 1 MOORE 1968a). Neavtorizirane vire med besedilom je treba vključiti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedilom citirane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu priimkov prvih avtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, če delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano črko, če gre za več del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V, 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vlado .mat.uni-lj .si/vlado/sgml/sgmluvod .htm. BROOKS, O. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. 1 TURNER, P., 1992. Forest Management .-Journal of Forestry, 43, 2, s. 21-24. GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.- Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. IGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest- v Ljubljana, Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 63 s. ZGAJNAR, L., 1995. Sekanci- sodobna in gospodama oblika lesnega kuriva tudi za zasebna kurišča­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja : Bio masa-potencialni energetski vir za Slovenijo, Jarenina, 1. 12. 1994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana , s. 40-54. ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.- 10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 43-2300/90 . Preglednice, grafikoni, slike in fotografije morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v besedilu označiti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s pripadajočo številko, imenom avto~a in oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri ostalem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuje s presledki. Ročno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvirjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Računalniški izpisi morajo biti tiskani na laserskem tiskalniku v merilu objave (višina male črke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloča urednik. ' Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 60 • številka 41 Vol. 60 • No. 4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 178 Zavarovana območja ZNANSTVENE RAZPRAVE 179 Marijan KOTAR Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih Changes in forest site productivity in the beech forests of Slovenia during the last decades 192 Marko ACCETTO Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev New Recognitions about the Flora and the Vegetation of the Gorjanci Mountain (SE Slovenia) STROKOVNE RAZPRAVE 206 Živko KOŠIR Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu 216 Andrej BREZNIKAR Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije KADRI IN IZOBRAžEVANJE 224 Jože JEROMEL Izobraževanje na področju gozdarstva pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije 225 Teja KOLER·POVH in Polona PERŠUH Pregled diplomskih naiog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2001 226 Teja KOLER..POVH in Polona PERŠUH Pregled diplomskih nalog diplomantov višješolskega strokovnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške faku~ete, zagova~anih v letu 2001 GOZDARSTVO V ČASU 230 Darij KRAJČIČ Delegacija Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski IN PROSTORU zbornici Slovenije na obisku v Srbiji DRUŠTVENE VESTI 231 Franc PERKO Poročilo o delu Zveze gozdarskih društev Slovenije v zadnjem letu dni GozdV 60 (2002) 4 177 178 Uvodnik Zavarovana območja Snovanje širših zavarovanih območij in regijskih parkov v Sloveniji -kot enega od pomembnih načinov zagotavljanja višjega standarda ohranjanja ln varstva naravnih vrednot- gozdarji načelno podpiramo. Pretežni del načrtovanih novih zavarovanj (Snežnik, Pohorje, Kočevska, če naštejemo le nekatere) bo zavzemal gozd in gozdni prostor, ki je pod pravnim varstvom Zakona o gozdovih. Že Zakon o gozdovih (1993) ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovi sonaravne ter večnamensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Gozdovi kot ekosistem so ne glede na različne lastninske razmere nedeljiva celota. Zato se za zagotavljanje sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z vsemi gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajnega in optimalnega delovanja gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij, s tem zakonom ustanavlja javna gozdarska služba. Z Zakonom o gozdovih je bil ustanovljen Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki opravlja v vseh gozdovih javno gozdarsko službo. Politika ohranjanja in varovanja na sravnih vrednot je zapisana tudi v Programu razvoja gozdov (PRG), ki ga je še pred sprejemom Zakona o ohranjanju narave (ZON, 1999) in Vladine Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti (SOBR, 2002), sprejel Državni zbor 1996. leta. PRG med drugim posebej določa, »da bi bilo treba naloge Zavoda za gozdove Slovenije tudi formalno razširiti na področje operativnega varstva narave, posebej na upravljanje zavarovanih območij«. PRG hkrati nalaga celo pripravo posebnega »programa vključevanja ZGS" v izvajanje operativnih naravovarstvenih nalog ter v upravljanje zavarovanih območij. Te usmeritve vsekakor zavezujejo vse tiste, ki pripravljajo zakonske in podzakonske akte s področja ohranjanja narave ter usmerjajo razvoj širitve zavarovanih območij v Sloveniji. Žal zadnja dogajanja kažejo, da ni tako! Če pričnemo pri spremembah ZON, bi moral biti njegov namen, da skladno z drugimi zakoni določa ukrepe za ohranjanje narave. Prav gotovo tega ne more reševati le ZON, kot to žele predlagatelji sprememb, saj za področje gozda in gozdnega prostora to v veliki meri rešuje že Zakon o gozdovih, pa še kaj bi se našlo. Drugi ali osnovni problem pa je, da v Sloveniji nimamo medresorsko usklajene strategije širših zavarovanih območij, kjer bi bila načelno dogovorjena vsa ključna izhodišča, zlasti pa koncept vzpostavljanja, pristojnosti in upravljanja zavarovanih območij. Lahko bi rekli, da pravzaprav »ne vemocc, kaj z zavarovanimi območji početi. Pavšalni odgovori, da zavarovanja pomenijo pridobitev za ljudi v zavarovanih območjih, pa lokalnih skupnosti, še bolj pa prebivalstva v njih, nikakor ne prepričajo. Že leta se v zvezi s predvidenimi zavarovanimi območji vrtimo v začaranem krogu konfliktov različnih interesov in pričakovanj, medresorskih sporov, čas pa teče in država nikakor ne more priti do deleža zavarovanih površin Slovenije, ki jih pričakuje Evropa. Dejansko pa imamd že s samim Zakonom o gozdovih in njegovimi predpisi, vključno z načrti za gospodarjenje in seveda javno gozdarsko službo, zavarovano že dobro polovico države. Mag. Franc Perko GozdV 60 {2002) 4 Znanstvene razprave GDK: 541 : 546: (497.12) Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih Changes in forest site productivity in the beech forests of Slovenia du ring the last decades Marijan KOTAR* Izvleček: V članku so prikazani rezultati analize, ki je bila izvedena na 18 rastiščnih enotah v Sloveniji, ki jih poraščajo bukovi gozdovi. Cilj raziskave je ugotoviti, ali se je proizvodna sposobnost v zadnjih desetletjih spremenila. Kot kazalec spremembe proizvodne sposobnosti rastišč je bila uporabljena zgornja višina ter višinski prirastek dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Velik del analizi ranih rastišč nakazuje negativno korelacijsko odvisnost med zgornjo višino pri isti referenčni starosti ter starostjo sestojev, kar pomeni, da imajo mlajši sestoji večjo zgornjo višino pri isti starosti. Iz tega sklepamo, da se je proizvodna sposobnost rastišč dvignila. To trditev deloma potrjuje tudi sprememba v vzorcu priraščanja v višino pri drevesih, ki tvorijo zgornjo višino. Trend priraščanja v višino ni vedno negativen, čeprav so analizirana drevesa stara več kot 1 OO let. Ključne besede: proizvodna sposobnost rastišč, zgornja višina, višinski prirastek, ras1iščni dejavniki, bukov gozd. Abstract: The arlicle presents the results of the analysis which was carried out on 18 site units in Slovenia overgrown by beech forest. The main goal of the investigation was to detect changes in site productivity during the last decades. As pointers for 1he change in site productivity the 1op height and height increment of trees which build the top height were used. On many of the analysed site units a negative correlation was established between top height at the reference age and the average age of analysed stands. This means that the younger stands (stands of later germination) have a higher top height at the same reference age inside the same site unit. From this we drew the conclusion that the site productivity of analysed sites has increased during the last decades. This statement is partially supported by changes in 1he height growth pattern of trees which form 1he top height. The growth trend was not negative on all analysed sample plats, even though the analysed trees were older than 100 years. Key words: site productivity, top height, height incremen1, site factors, beech forests 1 UVOD INTRODUCTION Rast in razvoj gozda, še posebej pa naravna zgradba fitocenoz, so v tesni povezavi z rastiščem. Po Denglerju (1972) je rastišče skupnost fizikalnih in kemičnih dejavnikov pomembnih za rast drevja, ki ostajajo konstanti za čas ene generacije gozda oziroma so podvrženi enakomernemu spreminjanju. Rastišče razumemo kot relativno stabilno kombinacijo ekoloških dejavnikov, v kateri imajo le-ti v posameznih letih sicer različne vrednosti, v daljšem časovnem obdobju pa ne kažejo posebne smeri razvoja -posebnega trenda. Nihanja vrednosti okoljskih dejavnikov smo dosedaj smatrali kot slučajnostna in ne usmerjena (BECK 2001 ). Tako naj bi bila količina padavin, povprečna temperatura, relativna vlažnost, porazdelitev padavin znotraj leta, vetrovnost itd. v daljših časovnih razdobjih (stoletja) približno enaka in posledično tudi produkcija biomase in iz nje izvedena lesno proizvodna sposobnost rastišč razmeroma konstantna. Ugotovitve nekaterih raziskovalcev, da smo imeli v zadnjih stoletjih več hladnih in toplih obdobij smo obravnavali kot da niso bistveno spreminjale rastnih zakonitosti in procesov v evropskem gozdu. V velikem delu gospodarskih gozdov je človek že pred stoletji ali pa desetletji spremenil rastišča in njihovo proizvodno sposobnost in sicer s steljarjenjem, zamenjavo drevesnih vrst, pašo ter raznimi posegi, ki so spremenili gladino GozdV 60 {2002) 4 *prof. dr. M. K. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, UL, Večna pot 83, 1 000 Ljubljana 179 160 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih vode ali pa njen naravni režim nihanja podtalnice . Tako spremenjena rastišča smo pogosto uvrstili v degradirana. V zadnjem stoletju, še posebej pa v zadnjih desetletjih pa smo ugotovili, da so pri številnih okoljskih dejavnikih spremembe tolikšne, da jih ne moremo več uvrstiti med slučajnostne odklene in da v vrednostih nekaterih rastiščnih dejavnikov lahko zaznamo naraščanje njihovih vrednosti. Navedimo samo nekatere: - v zadnjih 150 letih je evidentno povečanje koncentracije co2 v zraku. Leta 1850 je le-ta znašala 0,028%, sedaj pa 0,0335, torej dvig za okrog 25%. N Sloveniji je emisija C02 kar 8200 kg/1 prebivalca, to je tudi približna emisija na 1 ha površine). -Ugotovljen je dvig povprečne letne temperature , ki lahko pomeni podaljšanje vegetacijske dobe. V Sloveniji se je v zadnjih 50 letih povečala povprečna temperatura zraka za okrog 1 °C, od tega najbolj v urbaniziranih okoljih (KAJFEŽ-BOGATAJ 2001). Analiza meteoroloških podatkov za severnonemško nižavje je pokazala, da se je povprečna temperatura v mesecih maj, junij, julij in avgust dvignila od 14,3°C v letu 1900 na 17,8°C leta 2000 (BECK 2001 ). -V zadnjem stoletju imamo povečan vnos dušika v obliki amoniaka (živalske farme) in dušikovih oksidov (promet). -V zadnjih 50 letih so narasle polucije klora in freonov (CHl2) ter S02 (v Sloveniji znaša polucija približno 60 kg/leto na prebivalca). -Povečana koncentracija ozona in povečana polucija ogljikovodikov (metan). Vse navedene spremembe povzročajo spremembe v delovanju gozdnih ekosistemov in to predvsem v njihovi sestavi (spremembe v fitocenozah in zoocenozah) ter spremembe v njihovi produkciji. Nekatere od navedenih sprememb vplivajo na povečanje, druge pa na zmanjšanje organske produkcije. Produkcija lesa pa je sestavni del organske produkcije rastlin. Ker vsi ti dejavniki delujejo v kompleksu , je za veliko dejavnikov nemogoče ugotoviti, kako vpliva posamezen okoljski dejavnik na spremembe v gozdu. Jasno je, da povečana koncentracija S02, freonov, klora, ozona vpliva negativno na zdravstveno stanje posameznih članov biocenoze in da je posledica povečanih koncentracij teh snovi t.im. propadanje gozdov. Manj jasno pa je, kako vpliva na zdravstveno stanje in na produkcijo gozdnih ekosistemov večja polucija C02, amoniaka, dušikovih oksidov in NH3 ter povečane povprečne letne in poletne temperature. Koncentracija C02 naj bi bila glede fotosinteze optimalna pri 0,04%, zato naj bi povečana koncentracija povečala primarno produkcijo ekosistemov. Vendar pa večja koncentracija co2 poveča učinek tople grede, ta pa lahko povzroči večjo sušnost -tam kjer so padavine v času vegetacijske dobe na kritični meji -lahko pa povzroči podaljšanje vegetacijske dobe in večjo produkcijo -seveda, če je padavin zadosti. -Podobno je s polucijo amoniaka in dušikovih oksidov. če je vnos N (emitenti so predvsem razne farme) izpod 20 kg/leto na ha potem ni zaznavnih sprememb v strukturi gozdov in njihovi primarni produkciji . Pri vnosu (deposit) dušika v zmernih količinah, to je nad 20 kg, je povečanje prirastka zaznavne ; na revnih rastiščih bora se je primarna produkcija celo podvojila. Pri velikih vnosih dušika v neposredni bližini velikih emitentov se je produkcija v samem začetku povečala , potem pa naglo zmanjšala (BECK 2001 ). Vprašanje je, če se ne bo produkcija zmanjšala ob stalnem povečanem vnosu dušika, čeprav sedanji rezultati kažejo, da vnos teh količin deluje nanjo stimulativno . Ne smemo pozabiti, da imamo v gozdu še sim biotsko in nesimbiotsko fiksacij o dušika, ki zagotavljata, da se v gozdnih GozdV 60 (2002} 4 Kotar. M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih ekosistemih nemoteno odvija ciklus dušika (KIMMINS 1997). Sedaj pa se s polucijo v ta ciklus vrine razmeroma velika količina dušika, ki je rastlini dostopna delno že preko iglic in listja, v glavnem pa iz depozicij v tleh. Govorimo lahko o t. im. eutrofikaciji gozdnega rastišča (angl. :eutrophication of forest site) zaradi depozicije hranilnih elementov (BECK 2001 ). Na drugi strani pa povečana polucija NOx lahko zmanjša produkcijo zaradi nastanka kislega dežja, ki zniža v tleh pH vrednost. Znano je, da drevesa preko svojih korenin optimalno sprejemajo hranilne makroelemente pri pH vrednosti 6,5 do 7,5 (KIMMINS 1996). Iz zgoraj naštetih sprememb rastiščnih dejavnikov ter v pojavljanju nekaterih snovi v ozračju in v tleh, ki pomembno vplivajo na zdravstveno stanje rastlin in živali v gozdu, lahko sklepamo , da se je poleg zdravstvenega stanja drevja (ki ga prikazujemo predvsem z osutostjo oziroma zmanjšanjem asimilacijskega aparata) spremenila tudi rodovitnost tal oziroma proizvodna sposobnost rastišč (SP), kakor tudi rastnost sestoj ev, ki jo podajamo s tekočim volumenskim prirastkom (CAl). Pri SP, ki jo običajno izražamo s količino m3/ha/leto, to je količina lesa, ki jo trajno daje polnoporasel sestoj obravnavane drevesne vrste, obravnavamo le lesno produkcijo, ki pa je v tesni povezavi s celotno primarno produkcijo gozdnega ekosistema. Eventualna eutrofikacija gozdnih rastišč se odraža ne samo v SP ampak v celotni primarni produkciji gozdnega ekosistema, vendar bomo v tem prispevku obravnavali le prvo. Vzpodbudo za ta prispevek je dal projekt: Rastni trendi evropskih gozdov, ki ga je financiral EFI (European Forest Institute), vodil pa prof. dr. H. Spiecker (Institut tur Waldwachstum, Universitat Freiburg). V tem sestavku podajamo nadaljevanje oziroma končno izvrednotenje podatkov, ki smo jih dobili z raziskavo, s katero smo se vključili v ta vseevropski projekt. 2 NAMEN ANALIZE IN METODE DELA 2 THE GOAL OF ANALYSIS AND WORKING METHOD Namen analize je ugotoviti, ali se je SP v Sloveniji zadnjih 30 letih spremenila in sicer na rastiščih, ki jih poraščajo bukovi sestoji. V prispevku ne obravnavamo, kateri vzroki so ~sti, ki bi lahko povzročili te spremembe . Da bomo lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, moramo ugotoviti sedanji SP ter SP na istih rastiščih pred 30 do 40 leti. Pri ugotavljanju SP poznamo več metod, od številnih, so se v svetu uveljavile predvsem dve in sicer (KOTAR 1991 ): 1. Določevanje SP na osnovi celotne lesne produkcije (TVP) sestojev, ki so imeli v svojem razvoju in rasti naravno zarast (maksimalno temeljnico). 2. Ocenjevanje SP na osnovi rastiščnega indeksa (site index), to je zgornje višine sestaja določene drevesne vrste na danem rastišču pri starosti sestoja 100 let. Pri prvem načinu moramo imeti na razpolago podatke o priraščanju sestaja določene drevesne vrste na obravnavanem rastišču za celotno življenjsko dobo, to je od časa, ko je bil sestoj osnovan pa vse do trenutka, ko je nastopila kulminacija povprečnega volumenskega prirastka (MAIMAX). To pa je različno glede na drevesne vrsto in rastišče; v povprečju -če izvzamemo č. jelšo, jesen in divjo češnjo -je to med 70 -140 leti. V Sloveniji ~a metoda ni uporabna, ali pa le izjemoma, ker nimamo stalnih raziskovalnih ploskev, kjer bi spremljali rast posameznih drevesnih vrst. Še tisto majhno število ploskev, ki so jih postavili raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije v letih 1947- 1949, smo leta 1993 opustili. GozdV 60 (2002} 4 181 182 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih Pri drugem načinu ocenjevanja SP izkoriščamo t. im. Eichhornov oziroma razširjeni Eichhornov zakon, ki pravi, da je celotna lesna produkcija funkcija višine sestaja (ASSMANN 1961 ). Na osnovi tega zakona so oblikovali donosne tablice, ki imajo kot kriterij oblikovanja bonitetnih razredov zgornje višine sestaja pri starosti 1 OO let. Ta zgornja višina pri starosti 1 OO let za dano dreves no vrsto in dano rastišče se imenuje rastišč ni indeks (site index oz. Sl100). Ugotovljeno je, daje zgornja višina odvisna predvsem od bonitete t.j. proizvodne sposobnosti rastišča. Če izhajamo iz podmene, da današnje donosne tablice predstavljajo model gospodarskega gozda, kjer se izvajajo izbiralna redčenja in kjer se jakost redčenj giblje iznad kritične temelj nice (ASSMANN 1961) potem lahko ocenimo SP tako, da na danem rastišču za dano drevesne vrsto ugotovimo zgornjo višino in povprečno starost teh dreves. Na osnovi teh dveh podatkov lahko -iz razvojnih krivulj -zgornjih višin, ki so priložene donosnim tablicam, ali pa iz razvojne krivulje zgornje višine, ki smo jo izračunali za dano drevesne vrsto na analiziranem rastišču -ugotovimo kolikšna je bila ali pa bo zgornja višina tega sestaja v starosti 1 OO let in to je rastiščni indeks. Za dani rastiščni indeks odčitamo vrednost povprečnega starostnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije (MAIMAX) in ta vrednost predstavlja 95% SP. Zato odčitano vrednost delimo z 0,95 in dobimo SP v takšnih enotah kot je MAl. (V donosnih tablicah Halaj et al. ( 1987) oziroma v Sloveniji prirejenih donosnih tablicah je MAl v neto m3/ha/leto) .Tablični MAIMAX predstavlja 95% od SP zato, ker imajo redčeni sestoji manjšo celotno lesno produkcijo (TVP) kot sestoji, ki so prepuščeni naravnemu razvoju; vendar pa je to zmanjšanje le do 5%, če je jakost redčenj iznad kritične temelj nice (KOTAR 1994, 1996b). V Sloveniji pa se uporablja za ocenitev SP še metoda rastiščnih koeficientov (Rk), ki jo je razvil Ž. Košir (1975, 1992}.Povezava med indikatorskim pomenom rastlinskih vrst in kvaliteto rastišč, ki jih naseljujejo, je narejena s pomočjo valorizacijskih koeficientov za posamezne kvalitetne stopnje ekoloških dejavnikov (substrat, solum, skeletnost, kislost, vlažnost in lokalne klimatske razmere). Valorizacijski koeficienti so povezani v relativne odnose od optimalnih k ekstremnim rastiščem . Na tem izhodišču je ocenjeno rastišče vsaki rastlinski vrsti posebej tako, da so za kvalitetne stopnje ekoloških dejavnikov uporabljeni valorizacijski koeficienti (Vk). Seštevek vseh valorizacijskih koeficientov določa relativno kvaliteto rastišča rastlinske vrste. Te relativne kvalitete rastlinskih vrst so predstavljene z rastiščnimi koeficient[ (Rk) (KOŠIR 1992). V svoji najnovejši študiji je Košir (KOŠIR 2002) dokazal tesno odvisnost med SP 51, in Rk, kakor tudi med SPrvP in Rk za 11 rastiščnih enot, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, in so predmet obravnave v tej analizi. Ostalih 7, od skupno 18 analiziran ih v tej študiji pa bo predmet analize v enem izmed naslednjih prispevkov (ko bodo analizirane povezave med Rk in SP 51 oz. SITVP še za preostalih 7 rastiščnih enot). SPrvr je proizvodna sposobnost rastišča, ocenjena s pomočjo celotne lesne produkcije; SP 51 pa je proizvodna sposobnost rastišča, ocenjena s pomočjo rastiščnega indeksa. Spremembe SP v zadnjih 30-40 letih smo ugotavljali s spremembo zgornje višine sestojev pri isti referenčni starosti različno starih bukovih sestojev. V vsaki rastiščni enoti, ki je podana s sintaksonomsko enoto, sm9 analizirali 5 ploskev velikosti 30 x 30m in sicer tako, da smo drevesa posekali, jih razžagati na sekcije ter v vsaki sekciji odvzeli kolobar. Tako smo pri vsakem deblu odvzeli 6 - 9 kolobarjev, ki so nam služili za debelno analizo. Tako smo za vsako drevo na ploskvi ugotovili, kako je potekalo višinsko, debelinsko, temeljnično in volumensko priraščanje. Skupaj smo analizirali več kot 4.200 GozdV 60 (2002) 4 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih dreves in več kot 32.000 kolobarjev. Analizo smo izvedli na 18 rastiščnih enotah s petimi ponovitvami, kar pomeni, da smo skupaj analizirali 90 ploskev. Ker so bili sestoji na ploskvi razmeroma homogeni, smo ugotovili povprečno starost in zgornjo višino sestoja po desetletjih . Prevrščanje med osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestaja (devet najdebelejših dreves na ploskvi velikosti 30 x 30) je pri bukvi razmeroma redko, koeficient prevrščanja za drevesa zgornje višine hk za zadnjih 30 let pa je višji kot O, 92 in za zadnjih 40 let višji kot 0,84 (v enem primeru 0,79), kar pomeni, da je zgornjo višino analiziranega sestoja pred 40 leti tvorile najmanj 6 istih dreves, ki tvorijo zgornjo višino tudi danes (v dveh primerih od 90 ploskev pa samo 5 dreves) (KOTAR 1996a). To pomeni, da lahko višinsko razvojno krivuljo tistih dreves, ki so tvorila zgornjo višino v času analize, brez nevarnosti, da bi naredili napako, prevzamemo kot razvojno krivuljo zgornje višine sestaja v zadnjih 40 letih. Razlike med pravo zgornjo višino pred 40 leti in ocenjeno zgornjo višino na osnovi razvojne višinske krivulje tistih dreves, ki so tvorila zgornjo višino v času analize, znašajo manj kot 1 m, v povprečju pa 20-30 cm (KOTAR 1996a). Ta napaka je izredno majhna, saj isti rastiščni indeks obsega interval 2 m (v donosnih tablicah). Na osnovi dendrometrijskih analiz smo v vsaki ploskvi za drevesa, ki tvorijo zgornjo višino, izračunali funkcijo, ki podaja razvoj zgornjih višin analiziranih sestojev na ploskvah. Izračunali smo zgornje višine (H,op), pri t. im. referenčnih starostih. Referenčna starost je tista starost sestoja pri kateri ugotavljamo zgornjo višino. Običajno je to pri 1 OO letih; ugotovljena zgornja višina pri tej starosti (100 let) predstavlja rastiščni indeks. V našem primeru pa so referenčne starosti različne od 100, saj se gibljejo od 100 pa celo do 180 let. Določili pa smo jo tako, da smo izbrali tisto starost, ko se višinska krivulja izravna in je znotraj intervala, kjer se prekrivajo razvojne krivulje zgornje višine vseh ploskev iste rastiščne enote. To pomeni, da so vsi analizirani sestoji znotraj iste rastiščne enote najmanj toliko stari kot znaša referenčna starost (ali pa vsaj večina teh sestojev).Višino dreves, ki tvorijo zgornjo višino sestojav referenčni starosti, smo izračunali s pomočjo funkcije Y = a.(1-e-Px)Y.Y =zgornja višina sestaja pri referenčni starosti; x= starost sestoja, cx., p, y =parametri funkcije, ki smo jih izračunali iz podatkov dendrometrijske analize dreves, ki tvorijo zgornjo višino sestaja v analizirani ploskvi. (Izračune smo izvedli s pomočjo statističnega paketa SPSS -Nonlinear regression). 3 REZULTATI RAZISKAVE IN RAZPRAVA 3 RESULTS OF INVESTIGATION AND DISCUSSION Na preglednici 1 so podane vrednosti zgornje višine po posameznih ploskvah ter povprečna starost dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Ker imajo analizirani sestoji različne starosti po ploskvah znotraj iste rastiščne enote (še večje pa so razlike v starosti med rastiščnimi enotami), morajo biti zgornje višine mlajših sestojev znotraj iste rastiščne enote pri isti referenčni starosti višje, če velja hipoteza, da se je SP v zadnjih desetletjih (30-40 letih) povečala. Če so zgornje višine mlajših sestojev pri isti referenčni starosti višje, potem je tudi proizvodna sposobnost njihovih rastišč višja. Ker predpostavljamo, da so rastišča znotraj iste rastiščne enote zelo podobna, lahko sklepamo, če imajo mlajši sestoji večjo višino pri isti referenčni starosti, da se je SP povečala v zadnjih letih. V tem primeru morajo biti korelacijski koeficienti med starostjo sestoja (a) v času analize in njegovo višino pri referenčni starosti -znotraj iste rastiščne enote -negativni. GozdV 60 (2002) 4 183 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih Preglednica 1: Povprečne starosti dreves, ki tvorijo zgornjo višino (a) in zgornje višine pri referenčnih starostih (H10P(b)), glede na nahajališče analiziranih ploskev. Table 1: The average age of top-height trees (a) and top heights at the reference age (H10P(b)) by tocation of the analyzed sample plats. 1 Dletvo 2 Sviščaki 3 Polamanek 4 Velika Kopa 5 Ju~eva dolina -~ a Hq:,(120) a Hlq)("l30) a Htcp(140) a Hq,(100) a Htcp("l30) 1 136,9 29,4 1 152,8 21,5 1 173,9 29,2 1 "116,2 33,0 1 137,7 26,3 2 135,6 31,3 2 159,1 19,5 2 "167,0 31 '1 2 1 "13,8 34,0 2 138,3 28,5 3 "134,0 28,1 3 155,8 2"1,0 13 "162,7 33,1 3 106,0 36,5 3 145,9 24,7 4 "139, 1 25,5 4 160,0 20,2 14 "152,3 33,0 4 "109,7 29,0 4 149,0 23,4 5 "134,4 24,4 5 156,6 19,0 5 "170,7 29,4 5 107,0 28,8 5 149,9 22,5 ?Peščenik 8 Log-Tisovec 9 Draga 10Mamolj 1"1 Ogence a H10p(140) a Hlql(100) a ~(180) a Ht.p("160) a HIC:l>(130) 1 161,9 27,4 1 144,4 27,2 1 189,8 32,5 "1 188,8 34,1 "1 149,0 34,8 2 "196,0 24,8 2 141,3 28,6 2 179,8 35,2 2 191 '1 31,2 2 157,4 32,8 3 "157,8 25,7 3 106,1 29,8 3 207,0 25,4 3 "187,3 35,9 3 160,2 30,3 4 169,4 25,6 4 132,9 29,0 4 224,6 23,3 4 199,6 31,7 4 130,6 34,0 5 151,4 31,2 5 1 "17,2 29,1 5 215,0 25,4 5 196,0 25,7 5 149,7 30,9 --'------~-'--· -· 13 Krma 14 Starod 15 Šoštanj 16Gače "17Go~anci a Htcp(130) a Htq:~(120) a H~op(100} a Hlql(140} a H~op(120) -· 1 160,6 27,8 1 136,1 19,4 1 111,8 35,2 1 177,8 21,4 1 133,6 37,1 2 151,8 31,8 2 129,9 24,0 2 112,7 35,8 2 157,2 28,3 2 133,3 35,0 3 152,8 33,2 3 142,7 19,4 13 110,4 36,7 3 153,6 26,3 3 133,2 35,0 4 "146,8 28,2 4 "132,8 25,7 4 111,9 36,7 4 160,0 24,4 4 134,"1 35,0 5 157,4 28,0 5 "138,3 22,3 5 112,0 31,2 5 168,2 24,4 5 131,8 36,3 Rastiščne enote od 1 do 18 so opredeljene z naslednjimi sintaksonomskimi enotami: 1. Dletvo: Castaneo -Fagetum sylvaticae var. geogr. Calamintha grandiflora 2. Sviščaki: Ran uncu/o p/atanifofii -Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora 3. Po!amanek : Luzu/o -Fagetum abietetosum 4. Velika kopa: Hedero- Fagetum var. geogr. Polystichum setiferum S. Jurjeva dolina; Ompha/odo- Fagetum maianthemetosum 6. Bukov vrh: Hedero -Fagetum var. geogr. Epimedium alpinum 7. Peščenik: Hacquetio- Fagetum var.geogr. Ruscus hypogfosum 8. Log -Tisovec : Vicio oroboidii- Fagetum 9. Draga: Omphalodo -Fagetum efymetosum 10. Mamolj: Bfechno -Fagetum thefypteretosum limbospermae 11. Ogence: Lamio orvalae -Fagetum var.geogr. Dentaria penthaphyllos 12. Gozdec: Anemone trifofiae- Fagetum var.geogr. Luzula nivea piceetosum 13. Krma: Anemone trifofiae- Fagetum var.geogr. Helfeborus niger 14. Starod: Seslerio autumnalis -Fagetum 15. Šoštanj: Lamio orvafae- Fagetum 16. Gače: Ompha/odo- Fagetum gafietosum odoratae i 7. Gorjanci: La mio orvalae -Fagetum var. geogr. Dentaria pofyphylfos 18. Ž.drocle: Polysticho lonchitis -Fagetum var.geogr. Affium victoria/is 184 6 Bukov vrh a Hq,("140) 1 "169,0 26,5 2 161,4 30,1 3 155,8 34,4 4 "169,8 28,8 5 "170,8 27,7 "12Gozdec a HIC:l>(140) "1 "152,6 23,7 2 172,3 19,8 3 "175,3 "15,0 4 171,3 16,7 5 176,3 17,0 "18Ždrode a H.:;p(150} 1 168,0 17,7 2 217,0 14,0 3 140,0 22,4 4 192,0 16,0 5 172,0 16,0 Goz.dV 60 {2002) 4 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnost i bukovrh gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih Izračunani korelacijski koeficienti po rastiščnih enotah so podani v preglednici št. 2. Preglednica 2: Vrednosti korelacijskih koeficientov (r) med zgornjo višino pri referenčni starosti (b) ter povprečno starostjo drevesa, ki tvorijo zgornjo višino. Table 2: Values of the correlation coefficient (r) between top height at the reference age and average age of top-height trees. --Razlika v starosti sestojev znotraj enote Nahajališče Ref.starost b Karel. ko ef. r Differences between Location place Ret. age b Correl. average ages of sample plats coefficient r of analyzed stands within sample unit 1 Ole tvo 120 -0,10 5,1 2 Sviščaki 130 ·-0,63 7,2 3 Polamank 140 -0,88. 21,6 4 Velika Kopa 100 +0,10 10,2 5 Jurjeva dolina 120 ~0,93* 12,2 1 6 Bukov vrh 140 -0,92* 15,0 7 Peščenik 140 -0,69 44,6 8 Log-Tisovec 100 -0,84° 38,3 9 Draga 180 -0,98* 44,8 10 Mamolj 160 -0,63 12,3 11 Og ence 130 -0,57 29,6 12 Gozdec 140 -0,89* 23,7 13 Krma 130 -0,30 13,8 14 Starod 120 -0,74 12,8 15 Šoštanj 100 -0,29 2,3 -16 Ga če 140 -0,86° 24,2 17 Gorjanci 120 -0,29 2,3 18 Ždroele 150 -0,92* 77,0 - Kot je razvidno s preglednice 2 ima korelacijski koeficient negativno vrednost v 17 enotah od skupno analiziranih 18 rastiščnih enot, od tega dosega v 6 enotah tisto vrednost, ki zagotavlja, daje vrednost tega koeficienta v populaciji (r) značilno različna od nič s tveganjem a < 0,05 (*), v 8 enotah pa je as 0,10 (0). Na osmih rastišč nih enotah se je SP v zadnjih desetletjih dvignila, na petih to je tistih, ki imajo 0,5 sr s 0,8 pa bi morali povečati vzorec, to je povečati število ploskev (ponovitev), da bi lahko sklepali z večjo verjetnostjo. V rastiščni enoti Velika Kopa pa je vrednost r = + 0,10, kar pomeni, da ni prišlo do nikakršnih sprememb v SP v zadnjih desetletjih. V tej enoti so tudi povprečne starosti analiziran ih se sto jev v premajhnem intervalu (od 106 do 116,2 let}, da bi lahko zaznali spremembe v SP, če je do njih prišlo. Metoda s katero ugotavljamo spremembe v SP, zahteva tolikšne razlike v povprečni starosti dreves, ki tvorijo zgornjo višino, kolikršno je razdobje, za katero želimo ugotoviti, ali so nastopile spremembe v SP ali ne. Če ugotavljamo spremembe v zadnjih treh ali štirih desetletjih potem morajo biti razlike v starosti med najstarejšim in najmlajšim analiziranim sestojem znotraj iste rastiščne enote vsaj 30 let. Na preglednici 2 so v zadnji koloni podane te razlike in kot vidimo, so vrednosti korelacijskih koeficientov največje tam, kjer so razlike v starosti analiziranih sestojev velike. Izjemi sta enoti št. 5 in št. 6, kjer znaša ta razlika samo 12,2 oziroma 15,0 let. Nasprotno pa imajo korelacijski koeficienti majhne vrednosti v tistih enotah, kjer so razlike v starosti analiziranih sestojev GozdV 60 (2002) 4 185 188 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih {ploskev) zelo majhne; n. pr. rastiščni enoti št. 15 in 17, kjer znaša razlika samo 2,3 leta. Razumljivo, da je v teh primerih ugotavljanje sprememb v SP s to metodo neučinkovito. Ta starostna homogenost, ki je za potrebe tovrstne raziskave moteča , je posledica tega, ker smo vse te analize izvajali z namenom ugotavljanja SP in ne sprememb v SP v zadnjih desetletjih. Ker pa so v precejšnjem številu raziskovanih rastiščnih enot razlike v starosti analiziranih sestojev precejšnje, smo podatke uporabili tudi v raziskavi sprememb v SP. Z dendrometrijsko analizo smo tudi dobili vpogled v višinsko priraščanje vseh dreves na ploskvi. Za analizo so zanimiva le tista drevesa, ki tvorijo zgornjo višino. Višinski prirastek teh dreves je v enomernih sestojih običajno v starosti 1 OO in več let (vsa drevesa, ki tvorijo zgornjo višino so bila v času analize stara več kot 1 OO let) močno zmanjšan, zagotovo pa je kulminacija tekočega višinskega prirastka že nastopila; zato je višinsko priraščanje vse bolj pojemajoče- trend je negativen. Izjemoma bi se lahko pojavili povečani prirastki in sicer, če se izboljša proizvodna sposobnost rastišč. Odstranitev konkurentov, to je povečanje rastnega prostora pri drevesih, ki tvorijo zgornjo višino, ne vpliva na višinsko priraščanje (še najmanj pa pri bukvi). Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino, imajo praviloma sproščeno krošnjo, zato so tudi najdebelejša. Za vsako rastiščno enoto (5 vzorčnih ploskev) smo preskus ili značilnost razlik med 10-letnimi povprečnimi višinskimi prirastki po metodi parov. V preskusu obravnavamo kot par isto ploskev. Tako nam ista ploskev predstavlja dva para in sicer: prvi par ima vrednosti višinskega prirastka v zadnjem (ih_1_10) in predzadnjem desetletju {ih_11_20), drugi par pa vrednosti v predzadnjem {ih_11_20) in predpredzadnjem desetletju (ih_2,_30). V preglednici 3 so prikazane vrednosti 1 O-letnih višinskih pri rastkov po rastiščnih enotah oziroma nahajališčih ploskev ter izračunane t-vrednosti (Studentova porazdelitev) . Če je izračunana t, -vrednost pozitivna, pomeni, da so prirastki v zadnjem desetletju večji kot v predzadnjem oziroma analogno, če je izračunana vrednost t2 pozitivna potem so višinski prirastki v predzadnjem desetletju večji kot v predpredzadnjem Iz preglednice je razvidno, da je t, pozitiven v dveh rastiščnih enotah, v ostalih je negativen, vendar dosega kritično vrednost samo v 6 rastiščnih enotah, kar pomeni, da so razlike med višinskimi prirast ki zna či Ino razi ič ne le v teh enotah. Ugotavljamo, da je v teh šestih enotah trend upadanja prirastka negativen. Pri analizi višinskih pri rastkov v predzadnjem in predpredzadnjem desetletju pa ugotavljamo, da je trend negativen na 14 rastiščnih enotah, vrednost t2 pa prekorači kritično mejo (tabli čna vrednost za 5% tveganje je: t1abr = 2, 776 pri 4 stopinjah prostosti) na 7 rastiščnih enotah, vendar je od tega na eni (Peščenik) pozitiven, kar pomeni, da je na tej enoti višinski prirastek v predzadnjem desetletju večji kot pa v predpredzad njem. Iz analize višinskih prirastkov je razvidno, da v velikem delu analiziranih ploskev negativni trend pri višinskem prirastku, ki je pri sestojih, ki so stari nad 1 OO let pravilo, ni potrjen. Zmanjševanje višinskih pri rastkov s starostjo je veliko manjše od pričakovanega, zato domnevamo, da je vzorec višinskega priraščanja spremenjen, kar pa je lahko tudi posledica spremembe proizvodne sposobnosti rastišč. Da so nastopile spremembe v višinskih bonitetnih razredih, potrjujejo tudi raziskave v državnih gozdovih Bavarske. Ugotavljajo, da so se v letih 1971-1987 izboljšale rastne razmere za cel bonitetni razred in sicer pri smreki, boru, bukvi in hrastu in to predvsem v mlajših sestojih (PRETZSCH 1996). Kot vzroke navajajo naslednje: mlajši sestoji rastejo na boljših rastiščih, večji vnos dušika in opustitev steljarjenja -vse to izboljšuje GozdV 60 (2002) 4 Kotar. M.: Spremembe proizvodne sposobnosti buk.ovih gozdov v Sloveniji v zadnJih desetletjih Q) c .... >(.) 'C..Q Nahajališče C5Q),_o. ~~~~ jh-HO ih,1 t-20 ih-21-30 t1 12 Nahajališče Location >wE:E: ~%~~ L.ocation 1 1 2,05 2,10 1,83 10 Ole tvo 2 1,82 1,68 1,33 Mamolj 3 2,35 2,26 2,03 4 2,17 2,13 1,40 5 2,50 2,34 2,38 2,0126 2,4800 2 1 1,27 1,26 0,98 11 Sviščaki 2 1,23 1,23 1,23 , Ogence 3 1,20 1,20 1,27 4 1,14 1,16 1,31 5 1,03 1,03 1,09 -0,4082 0,0000 3 1 1,16 1,16 1,30 12 Polamank 2 1,38 1,37 1,72 Gozdec 3 1,62 1,62 1,85 4 1,36 1,39 1,80 .. 5 1,54 1,56 1,71 -1,0887 4,7571 4 1 2,37 2,50 2,11 13 Velika Kopa 2 2,30 2,49 3,16 Krma 3 2,26 2,62 3,87 4 2,16 2,42 2,97 5 2,05 2,55 3,23 4,4053--2,0827 5 1 1,72 1,79 2,24 14 Ju~eva 2 1,58 1,58 1,78 ·Starod dolina 3 1,73 1,80 1,84 4 1,75 1,86 1,89 5 1,81 1,87 1,84 3,4989. -1,5899 6 1 1,71 1,93 2,10 Bukov vrh 2 1,84 1,91 2,06 15 Šoštanj 3 1,69 2,01 2,35 4 1,66 1,70 2,33 5 1,85 2,41 2,46 ·2,5646 -2,6325 7 1 2,01 2,10 1,74 16 Peščenik 2 1,65 2,06 1,38 Ga če 3 2,11 2,34 2,15 4 2,17 2,26 1,71 5 1,85 2,60 1,72 -2,5356 4,4189 8 1 1,76 2,23 2,86 17 Log-Tisovec 2 1,85 1,89 2,97 Gorjanci 9 Draga (ih-1-10) (il>-11·20) (ih-21·30) ti 3 1,91 2,26 2,61 4 1,80 2,51 2,74 . 5 1,94 2,55 2,93 3,7475. 3,5314 1 0,85 0,89 1,51 2 1,29 1,30 1,16 3 1,78 1,55 1,70 4 1,31 1,54 1,71 5 1,51 1,58 1,92 -0,3243 -1,8282 10-letni višinski prirastek v zadnjem desetletju v m 10--letni višinski prirastek v predzadnjem desetletju v m 18 Ždrocle 1 Q-.letni višinski prirastek v pred predzadnjem desetletju v m izračunana t vrednost pri testiranju razlik v parih (il.,.,.,a) -(it~-11 ·2o) izračunana t vrednost pri testiranju razlik v parih (it~-n-2o)- On-21-Jo) 10-year height increment in the last decade in m 10-year height increment in the preceding decade in m Q) c .... ·~ 'O-§. 2a>~Q) ::O:,~.Q'§_ >(/)E:e: $%~~ 1 2 3 4 s 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 t2 (ih-1·10) (ih-11-20) (ih-21-30) ti b 10-year height increment in the second preceding decade in m calculated t-va/ue obtained by testing the differences in pairs (ih-1-10)-0~>-11-20) calculated t-va/ue obtained by testing the dffferences in pairs (it~-11-2o)- (ih-2h3o) GozdV 60 (2002) 4 ih·1·10 ih-11-20 ih-21-30 ,, 12 1,73 1,66 1,77 2,09 2,17 1,87 1,43 1,42 1,55 1,64 1,64 2,01 2,37 2,38 2,27 -0,0835 0,3508 2,61 2,64 2,61 1,96 2,04 1,99 1,48 1,55 1,97 1,60 1,70 2,08 1,33 1,33 1,82 3,1016. ·2,0771 1,13 1,23 1,72 1,49 1,41 1,53 1,15 1,32 1,46 1,17 1,14 1,19 1,22 1,32 1,31 -1,1257 -1,8131 1,52 1,49 1,60 1,58 1,62 1,60 1,56 1,52 1,70 1,60 1,65 1,81 1,30 1,44 2,16 -0,9857 -1,8059 1,96 1,90 1,49 1,97 2,14 2,42 1,93 2,14 1,80 1,71 1,74 1,59 1,68 1,93 2,17 -2,0580 0,5287 2,35 2,79 3,28 2,12 2,41 3,16 2,23 2,46 3,63 2,59 2,84 3,37 2,78 3,85 3,86 2,8889. 3,1270 2,27 2,16 2,78 2,10 1,88 3,08 1,87 2,03 2,70 1,82 2,14 2,49 .. 1,79 2,00 2,93 -0,7083 5,2148 1,74 2,26 2,61 1,61 2,09 3,02 1,65 2,65 2,80 2,11 2,63 2,92 1,91 2,34 3,46 5,6825 .. 2,9624 1 > 11 1,13 1,23 0,80 0,77 0,84 1,44 1,33 1,55 1,08 1,13 1,18 1,28 1,23 1,32 0,8615 3,5611 Preglednica 3: Aritmetične sredine 1 0-letn ih višinskih prirastkov dreves, ki tvorijo zgornjo višino ter t-vrednosti izračunane na osnovi testiranja parov. Table 3: Arithmetical means of 10- year height increment of the top height trees and t-va/ue s calculated on the basis of comparisons of pa ir s. 187 188 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih rastišč ne pogoje v katerih uspevajo ti sestoji. Rezultati raziskave pri smreki in bukvi v Schwabischem Albu so pokazali, da je višina dreves mlajših sestoj ev pri isti starosti višja kot pa višina dreves starejših sestojev. Analizirali so sestoje, ki so bili osnovani leta 1880 in sestoje osnovane leta 1920 (UNTHEIM 1996). Analizo priraščanja dreves, ki tvorijo zgornjo višino so izvedli tudi v Avstriji (SCHADAUER 1996) in sicer pri smreki v času 1971- 1990. Primerjali so višinske prirastke pri isti starosti sestojev ter ugotovili, da so imeli enako stari sestoji višinske prirastke v času 1986/90 višje kot pa v času 1971/80. V skupnem poročilu projekta: Rastni trendi v evropskih gozdovih (SPIECKER et al. 1996) je navedeno, da v raziskavah, ki so bile izvedene v Severni Evropi, niso ugotovili porast SP, celo nasprotno, v bližini velikih emisij (emitentov) so opazili celo zmanjšanje SP in to pri rdečem boru in smreki. V centralni Finski niso odkrili nikakršnih sprememb. V Centralni in Zapadni Evropi pa je vrsta raziskav pokazala, da se je SP v zadnjih desetletjih povečala. Nasprotno pa v Južni Evropi (Španija) ni evidentnih dokazov za dvig SP, ugotavljajo pa zmanjšano priraščanje v debeline in sicer zaradi manjših padavin v zadnjih desetletjih . 4 ZAKLJUČEK 4 CONCLUSION Na osnovi analiz, ki smo jih izvedli na 18 rastiščnih enotah, ki jih poraščajo bukovi in jelovo-bukovi gozdovi v Sloveniji, ugotavljamo, da je zgornja višina pri isti starosti različno starih sestojev tem večja, čim kasneje je bil sestoj osnovan. Analiza višinske rasti dreves, ki tvorijo zgornjo višino pa je pokazala, da so drevesa v zadnjih desetletjih spremenila vzorec priraščanja v višino. Kulminacija višinskega priraščanja pri bukvi je običajno že pri 30- 40 letih (LEIBUNDGUT 1967), v našem primeru pa smo na dveh rastiščnih enotah ugotovili naraščanje višinskega prirastka v zadnjem oziroma na štirih enotah v predzadnjem desetletju, čeprav so vsa analizi rana drevesa starejša kot 1 OO let. Na vseh rastiščnih enotah bi v primeru, da ni nastopila sprememba v SP, moralo višinsko priraščanje upadati (to je zakonitost), vendar smo statistično značilne razlike (upadanje) v zadnjih dveh desetletjih ugotovili le na 6 rastiščnih enotah. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo,da se je SP na rastiščnih enotah, ki jih uvrščamo v bukovja, v zadnjih desetletjih spremenila in sicer izboljšala . To izboljšavo SP pa ne smemo zamenjevati z rastnostjo sestojev. V gozdovih potekata dva procesa in sicer izboljšava SP (ne v vseh) ter zmanjševanje prirastka to je rastnosti zaradi osutosti iglic in listja. Ta dva procesa lahko potekata v istem gozdu, rezultat obeh pa je odvisen od tega, kateri od obeh učinkov prevlada. V krajih, kjer je velika polucija snovi, ki povzročajo propad iglic in listov, se zmanjšuje volumenski prirastek (KOTAR/KOLAR 1996); takšen primer je okolica Šoštanja. Tudi ista snov lahko deluje glede SP zelo različno, tako in v manjših vnosih v gozdna tla povečata SP, v večjih količinah pa jo zmanjšata. Glede možnih vzrokov, ki so povečali SP v bukovih gozdovih Slovenije pa naša raziskava ne daje odgovora GozdV 60 (2002) 4 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih POVZETEK čeprav smatramo rastišče kot konstantno kategorijo, ki se lahko le počasi spreminja, so v zadnjih desetletjih pri posameznih rastiščnih dejavnikih nastopile velike spremembe, ki se zrcalijo ne samo v spremembah zdravstvenega stanja članov biocenoze, ampak tudi v produkciji gozdnih ekosistem o v. S primarno produkcijo gozdnega ekosistema je v tesni povezavi tudi lesna proizvodna sposobnost gozdnih rastišč . Z namenom, da bi ugotovili ali so v zadnjih desetletjih nastopile spremembe v proizvodni sposobnosti rastišč, smo na gozdnih rastišč ih, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, izvedli analizo na 18 rastiščnih enotah, katerih fitocenoze so uvrščene v sintaksonomske enote bukovij. Analiza je bila izvedena kot statistični poskus s petimi ponovitvami. Tako smo na 90 ploskvah velikosti 30 x 30 m izvedli dendrometrijsko in dendrokronološko analizo tistih dreves, ki tvorijo zgornjo višino. Zgornja višina je v tesni povezavi s celotno lesno produkcijo, ta pa s proizvodno sposobnostjo rastišča. Na osnovi dendrometrijske analize smo konstruirali razvojne krivulje zgornje višine. Tako smo ugotovili zgornje višine sestoj ev v času ana!ize, kakor tudi pred 1 O, 20 in 30 leti. Ker je bila povprečna starost analiziran ih sestoj ev znotraj iste rastiščne enote različna, smo lahko ugotavljali kolikšne so bile razlike v zgornji višini pri isti (referenčni) starosti različno starih sestojev. Ugotovili smo, da imajo mlajši sestoji, to je sestoji, ki so bili osnovani kasneje v splošnem večjo zgornjo višino pri isti referenčni starosti kot sestoji, ki so starejši. To potrjuje negativna korelacija (na 17 rastiščnih enotah od 18 analiziranih) med zgornjo višino pri referenčni starosti ter starostjo (kronološko) sestaja. V šestih rastiščnih enotah je vrednost korelacijskega koeficienta r značilno različna od nič s tveganjem, ki je manjše od 5%, v 8 enotah pa s tveganjem, ki je manjše od 10%. Pri analizi višinske rasti dreves, ki tvorijo zgornjo višino pa smo ugotovili, da se je vzorec višinske rasti spremenil. Na 5 rastiščnih enotah smo ugotovili, da se je višinska rast v zadnjem ali pa predzadnjem desetletju povečala ali ostala enaka, čeprav so bili vsi analizirani sestoji starejši kot 100 let. Pri tej starosti bi moralo biti višinsko priraščanje pojemajoče. Iz tega sklepamo, da se je proizvodna sposobnost gozdnih rastišč povečala. Povečanje proizvodne sposobnosti rastišča pa ni nujno, da pomeni tudi večjo rastnost sestaja, ki jo odraža tekoči volumenski prirastek. Na rastnost vpliva poleg proizvodne sposobnosti rastišča še lesna zaloga sestaja, starost sestaja in pa zdravstveno stanje oz. vitalnost dreves. Iste snovi, ki lahko povzročijo povečanje proizvodne sposobnosti, lahko povzročijo -če so v velikih količinah -tudi poslabšanje zdravstvenega stanja, to pa je zmanjšanje rastnosti sestaja. Kaj je vzrok povečane proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč, ki jih poraščajo bukovi gozdovi, ostaja zaenkrat še nepojasnjeno. GozdV 60 (2002) 4 189 190 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v SloveniJI v zadnJih desetletjih SUMMARY Although the forest site is considered asa constant category, which is subject only to long term changes, significant changes have occurred on some of the sites in the last decades, which have been reflected in alterations in the health status of members of the biocenosis as well as in site productivity. The primary production in the forest ecosystem is strongly related to wood production, which in this article will be considered as site production. As our intention was to establish whether site productivity has changed du ring the last decades, an investigation was carried out on sites overgrown by beech forests in which natural plant communities are classified in the beech syntaxon units. The analysis was laid out as a statistical sampling design on 18 site units (syntaxon units) involving 18 treatments with 5 replications. ln total 90 sample plots sized 30 x 30 m were analysed. On the plots, the trees which form the top height were cut down and dendrometric and dendrochronological analysis was carried out. The top height is strongly related to total volume production, and the latter to site productivity. On the basis of dendrometric analysis, the developmental top height curves were constructed . From these curves the top heights for stands in the last three decades were derived. Since the average age of analysed stands on the sample plots inside the site units differed, we were able to establish the differences in the top height at the same reference age among stands of different ages inside the same site unit. The results show that more often than not the younger stands inside the same site unit (stands established later) have a higher top height at the same reference age than stands which germinated earlier. This is confirmed by correlation between the top height at the reference age and the chronological age of top height trees. The correlation coefficients are negative on 17 site units. ln 6 site units the values of the correlation coefficient "r" are statistically significant ata significance level of 5% and in 8 site units ata significance level of 1 0%. The analysis of height growth of top height trees shows that the height growth pattern has changed in the last three decades. On 5 site units the height increment has increased in the last or in the preceding decade, despite the fact that the average age of analysed stands was over 100 years. At this age the height increment should have diminished . On the basis of increased top height at the same reference age and on the basis of changed height growth pattern we inferred that the site productivity of the analysed site units has increased in the last three decades. lncreased site productivity does not necessarily cause higher volu me growth. The volu me growth is influenced by site productivity, growing stock, the age of the stand and vitality or health status of the trees. The same substances or conditions which can lead to an increase of site productivity can cause deterioration in the health status of trees, when such substances are prese nt in large quantities . ln that case the volume growth of trees diminishes. The reason for the increase of site productivity on the analysed for-est sites has not yet been explained. GozdV 60 (2002} 4 Kotar, M.: Spremembe proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji v zadnjih desetletjih LITERATURA BIBLIOGRAPHY AS S MANN, E., 1961. Waldertragskunde, BLV Verlagsgesellschaft, Munchen, Bonn, Wien 492 s. BECK, W., 2001. Waldwachstum unter anhaltendem Fremdstoffeintrag -Ergebnisse aus waldwachstumskundlichen und dendrookologischen Untersuchungen . Beitrage fi.ir Forstwirtschaft und Landschaftsokologie 4/200'1, s. 192-201. DENGLER, A., 1972. Waldbau auf okologischer Grundlage l. Band. Verlag Paul Parey Hamburg und Berlin, 229 s. HALAJ, J. et al., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR . Priroda, 361 s. KAJFEŽ-BOGATAJ, L., 2001. Klimatske spremembe in njihove posledice- dejstva in predvidevanja. GozdV 59-4, s. 203-208. KIMMINS, J.P., 1997. Forest Ecology, Prentice-Hall, Inc. 596 p. KOŠIR, z., 1975. Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer. Zasnova uporabe prostora -Gozdarstvo. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in IGLG pri BF, Ljubljana 145 s. KOŠIR, Z., i 992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti rastišč in ekološkega značaja fitocenoz, MKGP, Ljubljana 58 s. KOŠIR, Z., 2002. Primerjava relativne bonitete gozdnih rastišč ugotovljene z rastiščnim koeficientom z njihovo izračunana oz. ocenjeno proizvodno sposobnostjo. GozdV 60-1' s. 3-23. KOTAR, M., 1 99'1. Bestimmung der Ertragsfahigkeit der Waldstandorte in Slowenien . Biometrische Beitrage zu statistischen und dynamischen Modellansatzen. Gri.ine Serie des Deutschen Verbandes forstlicher Forschungsanstalten No5, s. 154- '160. KOTAR, M., 1994. Proizvodna sposobnost gozdnih rastišč, ki jih poraščajo smrekovi in bukovi gozdovi ter njihova proizvodna zmogljivost v optimalni razvojni fazi. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44, 1994, s. 125-148. KOTAR, M., 1996a. Differentiation Process in Mature Beech Stands, Conference on Effects of Environmental Factors on Tree and Stand Growth. IUFRO Conference, BerggieBhi.ibel bei Dresden . Proceedings p. 145-152. KOTAR, M., l996b. Volume and Height Growth of Fully Stocked Mature Beech Stands in Slovenia During the PastThree Decades.ln : Growth Trends in European Forests, Springer Berlin-Tokyo, p. 291-312 . KOTAR, M., KOLAR, 1., 1996. Vplivi emisij iz termoelektrarne Soštanj na smrekove gozdove v Šaleški dolini. Zb. gozd in lesar. št. 48, s. 77-134. LEIBUNDGUT, H., 1965.Die Waldpflege. Bern, Verlag Paul Haupt, 192 s. PRETZSCH, H., 1996.Growth Trends in Forest in Southern Germany . ln: Growth Trends in European Forests, Springer Berlin -Tokyo, p. 107-131. SCHADAUER, K., 1996. Growth Trends in Austria. ln Growth Trends in European Forests, Springer Berlin -Tokyo, p. 275 -289. SPIECKER et al., 1996. Growth Trends in European Forest, Springer Berlin-Tokyo, 372 p. UNTHEIM, H., 1996. Has Site Productivity Changed? A Case Study in the Eastern Swabian Alb, Germany, Springer Berlin -Tokyo p. 133-'147. GozdV 60 (2002} 4 191 Znanstvene razprave GDK: 187 : 182: (497.12 Kočevsko) Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev New Recognitions about the Flora and the Vegetation of the Gorjanci Mountain (SE Slovenia) Marko ACCF.TTO Izvleček: Avtor opisuje nova nahajališča vrst Saxifraga paniculata, Clematis alpina, Potentilla arenaria, G!adiolus palustris, Campanula rotundifolia in Arabis alpina, ki so prvič opažene na Gorjancih, prvi dve hkrati tudi prvič v preddinarskem fitogeografskem območju, potrjuje uspevanje tod redkih in ogroženih vrst Cypripedium calceolus in Rhododendron hirsutum, navaja podrobnejši opis nahajališč že poznanih, v preteklosti redkih, danes bolj razširjenih rastlinskih taksonov ter prvič opažene in poznane sintaksone. Ključne besede: flora, vegetacija, Gorjanci, Slovenija Abstract: The author describes new localities of Saxifraga paniculata, C/ematis alpina, Patenti/la arenaria, Gladiolus palustris, Campanula rotundifolia and Arabis alpina species, which have been found on the Gorjanci mountain for the first time and the first two ones in the same time in the praedinaric phytogeografic region, confirm a thriving of olready known rare and threaten species as Cypripedium calceolus and Rhododendron hirsutum, add detailed description of localities of some olready known, in the past rare and more widespread plant taxa today and mention some new and known synta.xa. Key words; flora, vegetation, Gorjanci mountain, Slovenia *prof. dr. M. A., zn. svet., univ. dipl. ing. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljlve gozdne vire, Večna pot 83, 1001 Ljubljana, SI 192 1 UVOD IN METODA DELA INTRODUCTION AND INVESTIGATION METHOD Gorjanci (slika 1) sodijo med tista območja v Sloveniji, ki smo jih floristično (FREYER 1838, v. Seidl1920, SEIDEL 1923, FLEISCHMANN 1843, PAULIN 1901, PETKOVŠEK 1938, BARLE 1947, OGOREVC 1954, MAYER 1958, STRGAR 1960, 1963, 1967, TRPIN 1971 ( LJU 33869), HOČEVAR et al. 1985, T. WRABER 1988, 1990, 1992, HUDOKLIN 1990 in drugi) in še posebej vegetacijsko (Ž. KOŠIR 1962, 1979) dobro preučili. Simfenološka preučevanja v pragozdnem rezervatu Trdinov vrh zgodaj spomladi leta 2001 in vedoželjnost, ali na Go~ancih še raseta pred 38 leti zadnjič omenjeni lepi čeveljc Cypripedium ca/ceo/us (STRGAR 1963) in pred okoli 60 leti zadnjikrat omenjeni dlakavi sleč Rhododendron hirsutum (BARLE 1942), sta me ponovno zvabila v to pogorje. Spričo izredno številnih planincev, pohodnikov in drugih ljubiteljev narave, ki leto za letom posamič ali v skupinah obiskujejo Gorjance, sem domneval, da jih bom morda našel le še v najbolj odročnih in težko dostopnih krajih. Zato sem se pri florističnem opazovanju osredotočil na ostenja v dolinah potokov Pendirjevke in Kobilščice ter na druga, na pobočjih Gorjancev raztresena ostenja. Nisem se zmotil. Pri obisku le-teh pa sem naletel na doslej tu še neopažene, v najširšem pomenu alpske vrste in nepreučene sintaksone ter potrdil in podrobneje opisal nahajališča že poznanih redkih, v preteklosti redkih, danes pa bolj razširjenih taksonov. Floro sem popisal po ustaljeni metodi z navedbo: kraja, kvadranta srednjeevropskega kartiranja flore, nadmorske višine, lege ter datuma najdbe in določitve vrst. Posušene primerke prvič opaženih rastlin sem oddal v herbarij LJU. Rastlinske skupnosti sem preučeval po metodi BRAUN­ BLANQUET (1964), zastrtost rastlin pa v nekaterih naskalnih fitocenozah ocenjeval po priporočilu SCHUWERK-a (1986). GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu ln rastju Gorjancev Pri poimenovanju praprotnic in cvetnic sem se oprl na delo MARTINČIČ et al. (1999), pri mahovih oziroma lišajih pa na deli DULL (1991) in WIRTH (1991 ). Krajevna imena sem povzel po specialni karti 1 : 1 O 000 {Geodetska uprava SRS Ljubljana, 1977). 2 KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA 2 BRIEF ECOLOGICAL DESCRIPTION Obsežno, orografsko močno razgibano pogorje Gorjancev z najvišjim vrhom Trdinov vrh (1178 m), se nahaja v preddinarskem frtogeografskem (WRABER 1969) oziroma preddinarskem fitoklimatskem (Ž. KOŠIR 1979) območju. V pestri kamninski zgradbi pogorja prevladujejo jurski in kredni apnenci ter triadni dolomiti (PLENIČAR et al. 1977). Vegetacijska odeja je pisana in bogata, najbolj razširjena pa so gorska Lamio orva/ae-Fagetum s. lat., visokogorska Cardamini savensi-Fagetum ž. Košir 1962, lsopyro-Fagetum Z. Košir 1962, azonalna Arunco-Fagetum ž. Košir 1962 ter v nižjem svetu podgorska Hacquetio-Fagetum Z. Košir 1962 bukovja. 3 IZSLEDKI Z RAZPRAVO 3 RESULTS WITH DlSCUSSION 3.1 Nova nahajališča 3.1 New localities 3.1.1 Grozdasti kamnokreč Saxifraga paniculata 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1 001 m), gozdni rezervat Kobile, odd. 126 b, k. e. Šentjernej 900 m n. v., N. Leg. & det. M. ACCETIO, 6. 7. 2001. Prvo nahajališče na Gorjanc ih in v preddinarskem svetu (primerek oddan v herbarij l..JU). Nahajališče te, na splošno raztreseno razširjene kamnokrečevke (slika 2), poznane s treh ločenih območij v Evropi in s severovzhodne Amerike (HEGI 1961, s. 167), je prvo v preddinarskem svetu in hkrati najjugovzhodnejše v Sloveniji. Doslej so jo našli v alpskem, dinarskem (Snežnik, Kočevska), predalpskem in subpanonskem (Donačka gora) svetu (T. WRABER 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 207). V horološkem oziru jo v grobem uvrščajo med alpsko-arktične (WALTER / STRAKA 1970, s. 346, OBERDORFER 1979, s. 475, POLDINI 1991, 673), v fitosociološko-ekološkem pa med vrste reda skalnih razpok Potentilletalia caulesce·ntis 8r.-81. in Br.-81. et Jenny 1926 (HEGI 1961, s. 167, OBERDORFER 1979, s. 475, oziroma zveze Potentiflion cau/escentis 8r.-BI. in 8r.-81. et Jenny 1926 (ELLENBERG 1991). Tudi na novem nahajališču na Gorjancih, precej odmaknjenem od najbližjih nahajališč na Kočevskem (STRGAR 1963, ŠTIMEC 1982), raste v podobnih ekoloških razmerah, na kar kaže tudi navzočnost njenih družabnic v spodnjem fitocenološkem popisu: ostenje v zgornjem delu add. 126 b, k. e. Šentjernej, gozdni rezervat Kobile, nadmorska višina 880, lega NW, nagib 80 °, površina 2 m2, zastrtost 80 %, 12. 7. 2001; E1: Saxifraga paniculata 8, Ses/eria juncifolia ssp. ka/nikensis 5, Geranium robertianum 5, Asplenium GozdV 60 (2002) 4 193 194 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev trichomanes 3, Saxifraga cuneifolia 2, Cyclamen purpurascens 1; EO: Neckera crispa 6, Rhytidiadelphus triquetrus 5 (ocene zastrtosti rastlin po SCHUWERK 1986). 3.1.2 Alpski srobot Clematis alpina 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenje v najožjem delu soteske Kobilščice, gozdni rezervat Kobile, 560 m n. v., NNE. Leg. & det. M. ACCETIO, 30. 6. 2001. Prvo nahajališče na Gorjancih in v preddinarskem svetu (LJU 133901 ). -Slovenija, Dolenjska, Go~anci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m), gozdni rezervat Kobile, 900 m n. v., N. Leg. & det. M. ACCETIO, 6. 7. 2001. Alpski srobot horološko opredeljujejo kot nordijsko kontinentalno-montansko­ subalpinsko, (OBERDORFER 1979), oziroma arktično-alpsko (POLOINI 1991 ) vrsto in fitosociološko kot vrsto podzveze Rhododendro-Vaccinienion (ELLENBERG 1991 ). V Sloveniji je bil doslej poznan z alpskega, predalpskega, dinarskega in subpanonskega fitogeografskega območja (PODOBNIK 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 116). Na Gorjancih in s tem v preddinarskem svetu smo ga opazili prvič . V vlažnem osojnem ostenju na najožjem delu soteske Kobilščice je redek, pogosteje in količinsko obilneje pa ga najdemo v ostenjih in na grebenih zgornjega dela gozdnega rezervata Kobile v fitocenozah, ki jih uvrščam v asociacije Tanaceto clusii-Fagetum ass. nova hoc loco. Podobne trrocenoze smo fitocenološko že popisali na Kočevskem, na robovih kolpskih ostenij pod Možem. Floristična sestava tega bukovja je razvidna iz spodnjega fitocenološkega popisa, ki je holotip omenjene asociacije : greben v ostenju gozdnega rezervata Kobila, n. v. 920 m, NNE, nagib 0-25 o, skalnatost 10 %, površina 100m2, največji premer 40 cm, največja višina 18 m, 12. 7. 2001; E3 (90 %): Fagus sylvatica 5, Ostrya carpinifolia +, Sorbus aria +; E2 (20 %): Spiraea chamaedryfolia 3, Rosa pendulina 1, Sorbus aria 1, Daphne mezereum +, Sorbus aucuparia +; E1 (80 %): Erica carnea 4, Calamagrostis varia 2, Luzu la sylvatica ssp. sylvatica 2, Clematis alpina 1 , Gentiana asclepiadea 1 , Laserpitium crapfii 1, Luzu la Juzuloides 1, Polypodium interjectum 1, Prenanthes purpurea 1, Tanacetum corymbosum ssp. clusii 1, Asplenium trichomanes +, Campanula rotundifolia +, C. persicifolia +, Cirsium erisithales +, Convallaria maja/is +, Dryopteris dilatata +,D. fi/ix-mas+ , Gali um sylvaticum agg. +, Hepatica nobilis +, Hieracium sylvaticum +, Homogyne sylvestris +, Huperzia sel ago +, Melampyrum velebiticum +, Mycelis mura/is +, Poa nemoralis +, Saxifraga cuneifolia +, S es/eria juncifolia ssp. kalnikensis +, Si/ene vulgaris +, Solidago virgaurea +, Valeriana tripteris +; EO (3 %): Polytrichum formosum 1, Anomodon viticulosus +, Dicranum se opari um +, Hypnum cupressiforme ssp. cupressiforme +, Neckera crispa +, Torte/la tortuosa +. Trdno sem prepričan, da bomo alpski srobot na Gorjancih opazili še v katerem osojnem ostenju. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev 3.1.3 Peščeni petprstnik Potentilla arenaria 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Griče, odd. 129A, k. e. Šentjernej, skalnat greben, 850 m n. v., SW. Leg. et det. M. ACCETIO, 18. 7. 2001 (LJU 133906). Po sedanji vednosti o razširjenosti te rožnice v Sloveniji vemo, da je navzoča v alpskem, predalpskem, submediteranskem in negotovo v subpanonskem titogeografskem območju (MARTINČIČ 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 219). že poznanih nahajališč s preddinarskega sveta (PEČJAK 1989, LJU 121320, HORVAT 1989, LJU 121282) pa za zdaj še niso upoštevali (ibid.). Nahajališče te, po splošni razširjenosti pontske (POLDINI 1991, s. 608) oziroma v stepskem območju Evrope razširjene vrste (OBERDORFER 1979, s. 17-18) in značilnice reda Festucetalia valesiacae Br.-81. et Tx. 1943 (ELLENBERG 1991, s. 910) v Gorjancih je prvo in hkrati tretje v preddinarskem svetu. Na novem nahajališču je redka, raste pa v skrajnih rastiščnih razmerah v mikrofitocenozah asociacije Seslerio kalnikensis Jovibarbetum hirtae Accetto 2002. 3.1.4 Močvirski meček Gladiolus pa/ustris 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Go~anci , Griče, odd. 129 A, k. e. Šentjernej, 800 do 900 m n. v., SW, puhasto hrastovje. Leg. et det. M. ACCETTO , 15. 7. 2001 (LJU 133909). -Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, travišča nad rezervatom Kobile, severno od Barokove košenice, 900 m n.v. Leg. et det. M. ACCETIO, 15. 7. 2001. Tudi nahajališče močvirskega mečka v preddinarskem svetu (PODOBNIK 1980, LJU 99146) v Mali flori Slovenije (T. WRABER 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999, s. 660-AL, PA, ON, SM) še niso upoštevali . Na Gorjancih smo ta geofit opazili prvič, v preddinarskem svetu pa je to drugo nahajališče . Tu raste na suhih in polsuhih traviščih reda Brometafia erecti Br.-81. 1936, katerih fitocenoze lahko uvrstimo v asociacija Carici humilis-Scabiosetum hladnikianae Tomažič 1941 in ne Bromo­ Piantaginetum mediae Horvat ( 1931) 1949, kamor je fitocenološki popis iz bljižnje Javorovice uvrstila S. ŠKORNIKOVA (2000, fit. preglednica 6, popis št. 27). Poleg tega se v soseščini ta peru ni kovka pojavlja tudi v svetlih puhastih hrastovjih na strmih zahodnih do jugozahodnih legah, kjer gre zaradi dolgotrajnega negativnega človekovega vpliva za sukcesijske razvojne stopnje na rastiščih toploljubnih bukovij. Splošna razši~enost močvirskega mečka je dokaj podobna razširjenosti prej obravnavane vrste s to razliko, da se pojavlja še v vzhodnoevropskih listnatih gozdovih in submediteranskem svetu (OBERDORFER 1979, s. 137), fitosociološko-ekološko pa ga smatrajo za značilnico ~eze Molin ion W. Koch 1926 (ibid.). Vrstni pridevek "močvirski" tej ekološki rastlinski "dvoživk\" na tokratnih gorjanskih nahajališčih ne pristaja najbolje. Uspevanje te lepe gladi ole v Gorjancih je močno ogroženo. Najpogubnejša zanjo so ogozdovanja njenih rastišč (travišč v gorskem in visokogorskem svetu). GozdV 60 (2002) 4 195 il 198 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev 3.1.5 Alpski repnjak Arabis alpina 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, dolina potoka Pendirjevke, okoli 700 m n. v., ostenja nad začetkom ceste Pendirjevka -Krvavi kamen, Neckero complanatae-Anomodontetum attenuati. Leg. et det. M. ACCETTO, 10. 4. 1998 (LJU 133908). -Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m}, gozdni rezervat Kobile, 850 do 900 m n. v., N, Neckeretum crispae. Leg. & det. M. ACCETIO, 6. 7. 2001, avtorjevi popisi. 0257/2: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Jelenov skok (južno od Gos­ podične), okoli 800 m n. v., NE, v ostenjih nad cesto, Neckero complanatae -Anomodontetum viticulosi. Leg. et det. M. ACCETTO, 27. 4. 2001, avtorjev herbarij. Še ne davno so to morfološke zelo spremenljivo križnico izven alpskega prostora in v nižjih legah obravnavali kot vrsto Arabis crispata Wi!ld. ali kot podvrsto A. alpina subsp. crispata (Willd.) Wettst. Le večji cvetovi in sivo zeleni listi v mladosti so bili razlikovalni znak te vrste, oziroma podvrste. Po mnenju T. WRABER-ja (2001, s. 39} pa ločevanje tega taksona od tipske vrste po omenjenih znakih ni zanesljivo . Zato obravnavam vrsto kot Arabis alpina L., ki je po razširjenosti arktično­ alpska (POLDINI 1991 s. 151 }, oziroma arktično-alpska-prealpinska vrsta (OBERDORFER 1979, s. 454} in fitosociološko uvrščena med vrste skalnih razpok na apnencu v montanskem in subalpinskem pasu (Potentillion caulescentis Br.-BI. in Br.-81. et Jenny 1926} (ibid.). Združbene razmere v katerih raste Arabis alpina v ostenjih vzhodnega dela Gorjancev so razvidne iz vegetacijske preglednice 1. Iz nje je razvidno, da vrsta Arabis alpina domuje v mikrofitocenozah asociacije Neckero complanatae-Anomodontetum viticulosi (Wisnievski 1929} Philippi 1965 (HUBSCHMANN 1984}, ki so na Go~ancih razši~ene na strmih, razgibanih, povečini proti vzhodu in severovzhodu odprtih ostenjih. Zastira jih vrzelasta plast drevja črnega gabra, lipe in posamične bukve Tilia-Ostryetum s. lat., ki rastejo iz skalnih razpok in zajed. Ostenja preraščajo blazine mahov, med katerimi dosežeta večjo stopnjo stalnosti in srednjo zastrtost le vrsti Anomodon viticulosus ( 1 OO %) in Ne ck era complanata (80 %), kazalki zmerno vlažnih razmer, medtem ko je stalnost in zastrtost drugih mahovnih taksonov precej manjša. Alpski repnjak je zakoreninjen v blazinah mahov in doseže tu visoko stopnjo stalnosti (90 %). Iz blazin mahov poganjajo tudi posamične praprotnice in semenke (različnih sintaksonomskih skupin), ki so splošno razširjene v okoliških gozdovih. Povečini so tu slabo vitalne. Večjo stalnost in zastrtost dosežeta med praprotmi le srednja sladka koreninica Polypodium interjectum in rjavi sršaj Asplenium trichomanes. Med semenkami se količinsko najobilneje ( 1511 ) in z dokajšno stopnjo stalnosti (80 %) pojavlja le vrsta Saxifraga cuneifolia. Ob izjemno pičli zastrtosti so pogostejše le še vrste Geranium robertianum, Mycelis mura/is in Moehringia muscosa, prva kazalka vlažnih hranilno bogatih, drugi dve skalnatih, vse tri pa zračno vlažnih rastišč. Vrsti Cyclamen purpurascens in Dentaria enneaphylos sta redki in kažeta skupaj z vrsto Moehringia muscosa predvsem na geografski položaj obravnavane mikroasociacije, to je jugovzhodnoevropski prostor. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Slika 1 : Pogled na najvišji del Gorjancev s Trdinovim vrhom ( 1178 m} v ozadju Figure 1: A view on the highest part of the Gorjanci mountain with Trdinov peak {1178 m) in the background Slika 2: Rozete grozdastega kamnokreča Saxifraga panicu/ata Figure : Rosetes of Saxifraga paniculata species GozdV 60 (2002) 4 Slika 3: Srhkodlakavi netreskovec Jovibarba hi rta v cvetu (Vse foto: M. Accetto} Figure 3: Jovibarba hirta in flower stage {Aff photo: M. Accetto) 197 198 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Gledano v celoti gre očitno za vegetacijski kompleks, ki ga po kodeksu fitocenološke nomenklature (WEBER, H. E. 1 MORAVEC, J. 1 THEURILLAT, J. P. 2000) ne moremo šteti kot sintakson v celoti in tudi ne členiti na nižje sintaksonomske enote v okviru navedene mahovne asociacije. V višjih krajih Gorjancev uspeva alpski repnjak v mikrofitocenozah asociacije Neckeretum crispae (Kaiser 1926) Herzog, Hofler 1944 (HUBSCHMANN 1984). Zaradi manjšega števila fitocenoloških popisov jo predstavljam samo v spodnjem fitocenološkem popisu: Gorjanci, gozdni rezervat Kobile, ostenja severno od Ravne gore (1.001 m). odd. 126 b, k. e. Šentjernej, bukovje, strmo ostenje, površina 2 m2, n. v. 880 m, N, nagib 80 0, 12. 7. 2001; E2 ( 30 %): Saxifraga cuneifolia 6, Arabis alpina 5, Asplenium trichomanes 5, Geranium robertianum 5, Aster bellidiastrum 2, Cystopteris fragilis 2, Mycelis mura/is 2, Poa nemara/is 2, Va/eriana tripteris 1; EO (80 %): Neckera crispa 7, Ctenidium molluscum 5, Mnium undulatum 3, Rhytidiadelphus triquetrus 2, Ditrichum flexicaule 2, Orthothecium rufescens 2 in druge. 3.1.6 Okroglolistna zvončica Campanula rotundifolia agg. 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, ostenja severno od Ravne gore (1001 m), gozdni rezervat Kobile, odd. 126 B, k. e. Šentjernej, 850 do 900 m n. v., N. Leg. &det. M. ACCETTO, 6. 7. 2001 (UU 133366). -Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, razpoke in vznožja skalnih balvanov ob Vlaški poti, gozdni rezervat Kobile, odd. 97, k. e. šentjernej, 700 do 750 m n. v. Leg. & det. M. ACCETTO, 12. 7. 2001. -Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, manjša ostenja nad Velikim Tisovcem, jugozahodno od lovske koče nad Pragom, gozdni rezervat Kobile, odd. 128 B, k. e. Šentjernej, 650 m n.v., NE. Leg. & det. M. ACCETIO, 15. 7. 2001. Pri tej vrsti (agregatu) lahko z gotovostjo zapišemo le to, da je morfološke izredno variabilna. O tem govore podatki PODLECH-a (1965, s. 166-117), ki je k tej vrsti priključil 58 opisanih taksonov na rangu variant in podvrst V horološkem o zi ru jo štejejo za evropsko vrsto (POLDI NI 1991, s. 213) z zelo široko fitosociološko opredelitvijo (OBERDORFER 1979, s. 860-861 ). V istem viru (ibid.) to zvončičevko členijo v več podvrst (C. rotundifolia ssp. polymorpha Wit. (acidofilni taksen), ssp. genti/is Kov. (srednjeevropski endemit), ssp. rotundifolia L. (najbolj razširjen taksen) in ssp. rotundifolia var. linearifolia (Dum.) Hayek (z nejasno taksonomsko in horološko opredelitvijo), medtem ko o njeni podrobnejši taksonomski členitvi pri nas v Sloveniji ni pisal še nihče. O njeni navzočnosti na Gorjancih za zdaj nisem našel podatkov, raste pa iz skalnih razpok v ostenjih ter ponekod ob poteh (Vjaška pot). 3.2 POTRDITEV USPEVANJA REDKIH OGROŽENIH VRST 3.2 CONFIRMATION OF THRIVING OF RARE AND THREATEN SPECIES 3.2.1 Lepi čeveljc Cypripedium calceo/us 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Huda peč, 720 m n.v., NE, bukovje. Det. 6. 7. 2001. Potrditev uspevanja. Lepi čeveljc smo na Gorjancih že opazili. O tem govore pisni viri (PETKOVŠEK (1938), BARLE (1942) ter herbarijski primerki (MAYER 1939 (leg. KUŠČER 1939), LJU 57495, STRGAR 1958, LJU 46190). Razen točne navedbe GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev nahajališča, ki ga omenja STRGAR (ibid.), pa vsi drugi zaradi zaščite te, na jugu in jugovzhodu Slovenije zelo redke in zato ogrožene rastline, navajajo kot najdišče zgolj Gorjance . Na Kočevskem, kjer jo je opazil že PLEMEL 1862 (PLEMEL 1848, LJU 80346, PLE MEL 1850, LJU 80348), je danes ni več . Najverjetneje je izginila zaradi pretiranega nabiranja v razmeroma lahko dostopnem kraju pri Koprivniku (ibid.). Na to napeljuje podatek BARLE-ta (1942), ki piše, kako so lepi čeveljc iz Gorjancev kmetice v košarah nosile na trg brez in celo s korenikami. Na naše veliko zadovoljstvo sem 43 let po zadnji najdbi te kukavičevke, na splošno evrazijsko-kontinentalne (OBERDORFER 1979, s. 260) oziroma evrosibirsko (POLDINI1991, s. 299) razširjene vrste, potrdil njeno uspevanje v bukovju s kresničevjem , to je v istem območju, ki ga omenja STRGAR {1958). Na Gorjancih je preživela, ker raste v težko prehodnih krajih, odmaknjenih od znanih planinskih poti. Najverjetneje pa to ni edino njeno nahajališče na Gorjancih. 3.2.2 Dlakavi sleč Rhododendron hirsutum 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, Huda peč, 700 m n.v., NNE. Det.6. 7. 2001. Potrditev uspevanja. Dlakavi sleč je na Gorjancih v primerjavi z lepim čeveljcem še bolj redek in zato zagotovo ogrožen. O navzočnosti te alpske vrste piše le BARLE { 1942). Točnega nahajališča ne navaja, omenja pa, da raste v težko dostopnih ostenjih. Resnično sem ga opazil le v enem ostenju v času, ko je že skoraj odcvetel. Upam, da tokratna navedba kraja ob današnji naravovarstveni osveščenosti večine ljubiteljev gora ne bi smela biti usodna za to floristično redkost na Gorjancih . 3.3 Podrobnejši opis nahajališč in potrditev uspevanja redkih vrst 3.3 Detailed Description of localities and confirmation of thriving of rare species Podrobnejši opis nahajališč in potrditev uspevanja na Gorjancih že opaženih redkih vrst, katerih nahajališča STRGAR {1963) ni natančneje opisal {kot lokacijo je navedel zgolj osrednji del Gorjancev), rastejo pa le v posebnih ekoloških razmerah, navajam v spodnjem pregledu. 0258/1: Aster bellidiastrum, Huda peč, 650 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, -stene severno od Ravne gore (1001 m). 920 do 880 m n. v., N. Det. 6. 7. 2001, -ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, -stene nad Velikim Tisovcem, 670 m n. v., N. Det. 15. 7. 2001. Cotoneaster tomentosus, ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, -ostenja v Gričah, 830 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001, -ostenja severno od Praga, 650 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001, -ostenja pod Japetovo košenice, 850 m n. v. Det 24. 7. 2001. Fumana procumbens , ostenja v Gričah, 700 do 800 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001' -ostenja severno od Praga, 650 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001. GozdV 60 (2002) 4 199 200 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Iris graminea, ob evropski peš poti proti Pragu, 650 m n. v., S, SW, W. Det. 24. 7. 2001' -Kozji hrbet, 530 do 560 m n. v., SW. Det. 5. 8. 2001, -travišča med Pirčevim hribom in Japetovo košenice, 900 do 950 m n.v., S, SW, W. Det. 5. 8. 2001. Jovibarba hirta (slika 3}, ostenja v Gričah, 790 do 890 m n. v., Edo W. Det. 15. 7. do 18. 7. 2001; -ostenja ob evropski peš poti v odd. 107, k. e. Šentjernej, 650 m n. v., W. Det. 24. 7. 2001: -ostenja v odd. 128 a, g. e. Šentjernej, 800 do 820 m n.v., W, N. Det. -24. 7. 2001; ostenja v odd. 129 a, k. e. Šentjernej, 690 do 700 m. N. v., E, W, N. Det 25. 7. 2001. Libanotis pyrenaica, travišča in puhasta hrastovja v Gričah, 700 do 800 m n. v., SW. Det. 15. 7. 2001, -travišča med Pirčevim hribom in Japetovo košenice, 900 do 950 m n.v., S, SW, W. Det. 5. 8. 2001. Si/ene hayekiana, ostenja nad Malim Tisovcem, 820 m n. v., NW. Det. 24. 7. 2001, -ostenja pod Japetovo košenice, 850 m n. v., W. Det 24. 7. 2001. 3.4 V preteklosti redke, danes bolj razširjene vrste 3.4 ln the past rare, today more widespread species 3.4.1 Gozdna bekica Luzula sylvatica ssp. sylvatica Gozdne bekice spričo njene pogostosti v Sloveniji, manjka le v submedi­ teranskem in subpanonskem svetu (MARTINČIČ 1999, v: MARTINČIČ et al. 1999), ne bi bilo vredno omenjati, če ne bi opazil razlik med njeno preteklo skromno in sedanjo večjo pogostostjo in količinsko obilnostjo na Gorjancih. O njeni navzočnosti na Gorjanc ih pričata botanična podatka (PAULIN 1901, STRGAR 1960, LJU 46246), še več o njej pa izvemo iz vegetacijskih preglednic (Ž. KOŠIR 1979, analitične preglednice 1, 2, 3, 6, 8, sintezni preglednici 1, 3 in iz strani 163). V preteklosti je bila bolj redka. Na to nas opozarjajo podatki, da je od približno 46 popisanih fitocenoz v gorskem in visokogorskem svetu Gorjanc ev (Ž. KOŠIR 1979), uvrščenih v 4 asociacije, gozdno bekico ž. KOŠIR (ibid.) zabeležil le v 4 popisih z oceno zastrtosti od + do 1 in le v enem primeru z oceno 2. V fitocenoloških popisih na izbranih ploskvah v pragozdnih rezervatih Trdinov vrh in Ravna gora (HOČEVAR et al. 1985) gozdne bekice niso zabeležili, nahaja pa se zunaj njih na jugozahodnem robu pragozdnega rezervata Trdinov vrh. Iz zgolj slučajnih, nesistematičnih florističnih opažanj, prikazanih v preglednici 1 pa je razvidno, da je danes gozdna bekica pogostejša, ocena njene količinske obilnosti pa precej večja . Razlogov za njeno današnjo večjo pogostost in količinsko obilnost je zagotovo več. Najverjetneje so k temu precej prispevale v gospodarskih gozdovih sečnje in v gozdnih rezervatih naravne ujme ter z njimi povezan povečan dotok svetlobe, na katerega se je gozdna bekica kot senčna (OBERDORFER 1979) oziroma polsen čna vrsta (ELLENBERG 1991 ), odzvala dokaj hitro. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev Preglednica 1: Nahajališča vrste Luzula sylvatica ssp. sy/vatica KVADRANT KRAJ Odd., k.e. Nadm. viš. šentjernej 0257/2 Špehovka 93 600 do 850 Logarjev kogel · - 1100 Ob cesti Pendirjevka -- 650 Krvav kamen 0258/1 Nad najožjim delom soteske Kobilščice 127 a 500 Nad ostenji 127 a 580 Huda peč 123 a 700 Huda peč (greben nad ostenji) 123 a 680 Huda peč 123 a 800 Bukovja nad ostenji 126 a 920 Nad ostenji in grebenih 126 b 600 do 920 Prag 129 a 600 Bukovje pod Japetovo košenice in na njej 128 a 700 do 900 3.4.2 Kranjski prstnik Potentilla carnio/ica 0258/1: Slovenija, Dolenjska, Gorjanci, odd. 131 b, k. e. Šentjernej, 750 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, -od d. 126 a, k. e. Šentjernej, 600 do 800 m n. v., NVV. Det. 6. 7. 2001, -odd. 129 b, k. e. Šentjernej, 870 m n. v., NW. Det. 18. 7. 2001, -odd. 127 a, k. e. Šentjernej, 580 m n. v., NE. Det. 30. 6. 2001, -odd. 122 k. e. Šentjernej, 680 m n. v., NE. Det. 6. 7. 2001, -odd. 128a, k. e. šenljemej, 550do800 m n. v., E. Det. 24. 7. 2001, -odd. 128 b, k. e. Šentjernej, 820 m n. v., NE. Det. 24. 7. 2001, -odd. 123 a, k. e. Šentjernej, 600 m n. v., NW. Det. 6. 7. 2001, -od d. 107, k. e. Šentjernej, 670 m n. v., W. Det. 18. 7. 2001. -ob spodnjem delu gozdne ceste Pendirjevka- Krvavi kamen, 650 m n. v., N. Det. 6. 7. 2001. Zaradi klasičnega najdišča na Kranjskem (A. KERNER 1870, s. 44) med znamenite rastline uvrščeni kranjski prstnik {T. WRABER 1990, s. 162) je doslej na Go~ancih omenil samo STRGAR (1963, s. 25). Natančnejšega nahajališča ni navedel (ibid.). Tudi v sicer obsežnem fitocenološkem gradivu (Ž. KOŠIR 1979, HOČEVAR et al. 1985) ga ne omenjajo. Zato smo to rožnico na Gorjancih za zdaj lahko prištevali med redke vrste. Nova floristična opazovanja kažejo, daje ob sicer pičlem količinskem obilju kranjski prstnik dokaj pogost. Največkrat ga najdemo na zelo strmih z drobnim dolomitnim gruščem presutih pobočjih, ki jih zaraščajo bukovja s kresničevjem Arunco-Fagetum , tako kot v podobnih gozdovih v dolini zgornje Kolpe. V resnici je še bolj pogost kot kažejo gornji podatki, saj njegovih nahajališč kasneje prav zaradi njegove pogostosti nisem več beležil. Njegova tokrat ugotovljena večja pogostost je najverjetneje posledica nadrobnejšega floristična opazovanja težje prehodnih območij, kjer prevladuje dolomitna podlaga. GozdV 60 (2002} 4 DATUM 10. 4. 1998 7. 4. 2001 10.4.1998 30. 6. 2001 30. 6. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 6. 7. 2001 15. 7. 2001 24. 7. 2001 OCENA ZASTRTO STI 1 1 1 + 2 2 3 4 3 2 + 1 201 Vegetacijsl<.a pregledmca 1 1 Vegetation table 1: Neckero conplanatae­ Anomodontetum viticulosi (Wisn/ewski 1929) Ph/lipi 1965 Lokacije popisov (Localities of re/eves): 0257/2, Go~anci: 1 do 9-Jelenov skok; 1 O -Špehovka. 202 Accetto. M · Nova spoznanja o rastlmstvu in rastJu Goqancev številka popisa (_Nmb. of re/eve) 1 2 8 3 4 6 5 7 9 10 Nadmorska višina v 10m (Aititude in 10m) 81 80 80 80 80 80 80 80 80 65 Lega (Aspect) E s E ESE NE SE NE N NE Nagib v stopinjah (Slope in deqrees) 70 80 80 80 70 80 BO 80 80 15 Zastrtost v % (Cover in %) 70 90 90 80 80 90 90 90 50 80 Površina_ploskve v m2 (Re/eve area in m2) 4 3 2 2 3 3 3 2 3 1 _ Datum popisa (Date of ta king re/eve) 11 11 11 1111 11 11 11 11 17 Leto (Year) 2001 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 _ število vrst v popisu 14 12 1413 15 12 13 10 15 12 [LNumber of species in re/eve) ZNAČILNE VRSTE ASOCIACIJE, ZVEZE Pr. Fr. -NECKERION COMPLANATAE s. lat. ln -REDA NECKERETALIA COMPLANATAE s. lat. -I(Charact . sp. of ass., aliance and order) Anomodon viticu/osus EO 4 3 3 3 3 4 4 4 3 3 10 100 Neckera comp/anata 2 3 3 2 + 2 + 1 8 80 Neckera crispa 2 1 10 Thamnobry_ym aiOQ!Jcurum + 1 10 TORTULO-HOMALOTHECIETEA Hertel 1974 Ctenid/um molluscum + + + + + 5 50 Homalothecium sericeum + + 2 20 Enca/ypta streptocarpa + 1 10 Schistidium appocarpum + 1 10 OSTALE (Other sp.) Brachythecium velutinum + + + + 4 40 /sothecium mywum 1 1 10 Dicranum scoparium + 1 10 Plagiomnium undulatum + 1 10 Mnium stel/are + 1 10 Trichocolea tomentella + 1 10 in drugi (and others) -SPREMLJEVALKE (Comp. sp.): A$PLENIETEA TRICHOMANIS -et THLASPIETEA ROTtllJNOIFOLff s. lat. Polypodium interjectum E1 3 2 3 3 3 2 2 2 + 9 90 Arabls alpina 1 + 1 + 1 1 2 1 2 9 90 Asplenium trlchomanes + + + + + 1 1 + 8 80 Moehringla muscosa r r r r r 5 50 ICystopteris fragi/is r r 2 20 Va/eriana tripteris r r 2 20 Sedum maximum r r 2 20 Asplenium ruta-muraria r 1 10 -AREMONIO-FAGION (Ht.1938) Borhldl ln Tarok, Podani, Bothldl 1989 Cyc/amen purpurascens E1 r r r r 4 40 Dentaria enneaphyllos r 1 10 ACERION s. lat. Geranium robertianum E1 r r 1 1 r 1 r r r 9 90 Phyllitis sco/opendrium r r 1 r r r r 7 70 Milium effusum r r 2 20 Urtica dioica r 1 10 FAGETALIA SYLVATICAE Pawl. 1928 Mycelis mura/is E1 r r r r r r 6 60 Galeobdolon montanum + + + + 3 30 Mercurialis perennis r r r 3 30 Galium schultesii r r 2 20 Sambucus nigra r r 2 20 Adoxa moschatellina r 1 10 U/mus scabra r 1 10 QUERCO-FAGETEA Br.-BI. et Vlieg. 1937 Hedera he/ix E1 2 1 2 20 AOENOSTYLETALIA s. lat. Phyteuma ovatum El r 1 10 VACCINIO-PICEETEA s. lat. Saxifraga cuneifolia IE1 1 2 1 211 121 2 1 4 1 1 1 + l2l lal 1 80 1 GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastJu Gonancev 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Ponovna botanična opazovanja v Gorjancih so nas prijetno presenetila. Z njimi nismo samo potrdili uspevanje tod redkih in ogroženih , pred več desetletji v botanični literaturi zadnjič omenjenih vrst kot sta Cypripedium calceolus in Rhododendron hirsutum, temveč odkrili tudi za Gorjance nove predstavnike alpske, pontske, evropske in druge flore. K enajstim doslej poznanim alpskim vrstam na Gorjancih smo prišteli še tri, Saxifraga paniculata, Clematis alpina in Arabis alpina. O njihovi redkosti govori podatek, da imajo v analizi flornih elementov le 1 % delež (ACCETTO 2002 a). Nova vrsta med predstavniki pontske flore je Patenti/la arenaria ter med evropskimi vrstami Gladiolus palustris in Campanula rotundifolia. Za večje število drugih že poznanih redkih vrst pa smo ugotovili, da so bolj pogoste. Vzrok temu so najverjetneje podrobnejša botanična opazovanja ter deloma naravne in po človeku povzročene strukturne sestojne spremembe. Med vegetacijskimi posebnostmi so najzanimivejše fitocenoze asociacije Tanaceto clusii-Fagetum, razširjene na ozkih strmih grebenih, ki jih največkrat s treh strani omejujejo ostenja ter v najbolj skrajnih sušnih in toplih razmerah, na vrhovih pečin, ozkih grebenih in policah astenij fitocenoze asociacije Seslerio kalnikensis-Jovibarbetum hirtae. V ostenjih hladnih leg pa so splošno razširjene mikrofitocenoze asociacij Neckero complanatae­ Anomodontetum viticulosi in Neckeretum crispae. Nahajališča skoraj vseh obravnavanih novo opaženih in redkih vrst ter fitocenoz so v težko prehodnih območjih v sedanjih gozdnih rezervatih. Zato so za zdaj pred neposrednimi vplivi človeka zadovoljivo zaščitene, kar pa ne velja za gorjanske floristične redkosti, vrste Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum in Gladiolus patustris. Sečnje v gozdnih rezervatih, vse glasnejše želje lastnikov gozdov, pa bi ogroženost obravnavanih florističnih in vegetacijskih redkosti zagotovo povečalo. Summary Gorjanci, the highest and longest mountain range in Southeast Slovenia, mostly made up of Jurassic and Cretaceous limestone and dolomite (PLENIČAR et al. 1977), is overgrown by montane, sublapine, azonic and in a smaller degree by submontane beech forests. The region has been subject to detailed floristic and vegetational investigation. Our earlier findings in this rich and diverse flora include some very rare species (Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum and others), whose thriving had not been confirmed for a long time. Such species have been noticed anew during our recent floristic investigation, which has also enabled findings of new species and syntaxa and made it possible to confirm and describe more comprehensively the localities of a number of already known rare species, of rare and endangered species and of some plant taxa which were rare in the past, but are more widespread today. The new localities of such species are presented by stating the location, the quadrant according to the Central European Flora Mapping Scheme, elevation (above sea level), aspect, date of finding and determination of species. Dried items of plants first noticed in the region were submitted to the Herbarium Ljubljana. Plant associations were investigated according to GozdV 60 (2002) 4 203 204 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev the BRAUN-BLANQUET method (1964), the covervalue in rock phytocenoses was assessed according to the SCHUWERK recommendation (1986). The most interesting among the newly noticed species are the alpine species Saxifraga paniculata, Clematis alpina and Arabis alpina, which together with other known species of this horological group respresent only 1 %in the flora of Gorjanci (ACCETTO 2002 a). This is an indicator of their true rarity. A new species belonging to the pontic flora is Patenti/la arenaria, while Gladio/us palustris and Campanula rotundifolia agg. are new among European species. ln the Go~anci region, the thriving ofvery ra re and consequently endangered species such as Cypripedium ca/ceolus and Rhododendron hirsutum has been confirmed. The localities of the already known rare species, such as Aster be/lidiastrum, Cotoneaster tomentosus, Fumana procumbens, Iris graminea, Jovibarba hi rta, Libamotis pyrenaica and Si/ene hayekiana have been described in more detail. With regard to the species Luzula sylvatica ssp. sylvatica and Patenti/la carniolica it has been established that they are more common today than has been shown in older botanic and phytocenological sources. This is probably due to more intense botanical observations and partly to structural changes of the stands, some natural and some brought about by man. Among vegetation speclalities the most interesting are phytocenoses of the association Tanaceto c/usii-Fagetum, which are widely distributed on narrow, steep ridges, which are usually the pinnacles of three rock walls. On extreme sites, such as cliffs, narrow ridges and shelves of rock walls, are found associations of Seslerio ka/nikensis.Jovibarbetum hirtae. ln the walls of cold sites the gene rally frequent association s are the microcenoses Neckero complanatae-Anomodontetum viticulosi and Neckeretum crispae. Almost all the newly found and rare species mentioned above were found in areas which are difficult to access and pass, in existing forest reserves. For the time being, they are stili satisfactorily protected from the influence of man, which is not the case for the following floristic rarities of the Go~anci region: the species Cypripedium calceolus, Rhododendron hirsutum and Glad/o/us palustris. VI Rl 1 REFERENCES ACCETTO, M., 2002. Asociaciji Seslerio ka/nikensis.Vovibarbetum hirtae ass. nova in Seslerio ca/cariae-Jovibarbetum hirtae ass. nova v Sloveniji.- Zb. gozdarstva in lesarstva {v tisku). ACCffiO, M., 2002 a. Zanimivosti rastlinstva in rastja Gorjancev ter Krakovskega gozda. Zbornik ob 750 letnici mesta Kostanjevice na Krki (v tisku). BARLE, V., 1942. Go~anski cvetnik.-Planinski vestnik, 20, s. 75-86, Ljubljana BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie. GrundzUge der Vegetationskunde .­ Wien, New York, Springer Verlag, 865 s. DOLL, R., 1991. Zeigerwerte von Laub-und Lebermoosen.- Scripta Geobotanica, 18, s.175-214. ELLENBERG, H., 1991. Zeigerwerte der Gefasspflanzen Mitteleuropas .-Scripta geobotanica 18, s. 9-166. FLEISCHMANN, A., 1844: Ubersicht der Flora Krain's, 246 s. HOČEVAR, S. 1 BATIČ, F. 1 MARTINČIČ, A. 1 PISKERNIK, M., 1985: Preddinarski gorski pragozdovi .-Strokovna in znanstvena dela, VTOZD za Gozdarstvo, IGLG, 76: 1-67. HEGI, G., 1961. lllustrierte Flora von Mittei-Europa, 2. Ed., 4, 2, s. 167. HORVAT, l., 1962. Vegetacija planina zapadne Hrvatske.- Pri rodoslovna istraživanja JAZU, 30, s. 179. GozdV 60 (2002) 4 Accetto, M.: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev HUDOKLIN, A., 1990. Rumeni sleč tudi petič na Dolenjskem? Proteus, 53, s. 155-156. HUBSCHMAN, A., 1984. Uberblick uber die epilithischen Moosgesellschatten Zentraleuropas .-Phylocoenologia, 12, 4, s. 495-538. KERNER, A., 1870. Potentilla carniolica .-bsterr. Bot. Zeitschr., 20, s. 44. KOŠIR, Ž., 1962. Obersicht der Buchenwi:ilder im Ubergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden .-Mitt.-Ostalp.-Dinar. Pflanzensoziol. Arbeitsgem ., Padova, 2, s. 54-66. KOŠIR, Ž., 1979: Ekološke, trtocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji.- Zb. gozdarstva in lesarstva 17, 1, 1-242. MARTINČIČ , A. 1 SUŠNIK, F. 1 RAVNIK, V. 1 STRGAR, V. 1 VREŠ, B. 1 WRABER, T.,1999. Mala flora Slovenije.- Tehniška Založba Slovenije, 3 ed., 845 s. MAYER, E:, 1958. Rhododendron /uteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp.­ Razprave SAZU, Razr. prir. vede, 4, s. 39-83. OBERDORFER, E., 1979. Ptlanzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart, EU Verlag, 997 s. OGOREVC, M., 1954. Pontska azaleja pod Go~anci .. -Proteus, 16, 274-277. PAULIN, A., 1901. Shedae ad floram exiccatam carniolicam, 38, s. 21. PETERUN , S., 1967. Ogroženost in varovanje rumenega sleča .-Varstvo narave, 5, s. 188. PETKOVŠEK , V., 1938. Dolenjski cvetnik.- Dolenjska, s. 27-36, Ljubljana. PLEME L. V., 1862. Beitrage zur Flora Krain's.-Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, Laibach, s. 120-164. PLENIČAR, M. 1 PREMRU , U. 1 1977. Osnovna geološka karta 1:100 000.-Tolmač za list Novo mesto L 33-79, 61 s. PODLECH , D., 1965: Revision der europaeischen und nordatrikanischen Vertreter der Subsect. Hetrophylla (Wit.) Fedor. der Gattung Campanula L.-Feddes. Repert. 71, S. 50-187. POLDINI, L., 1991. Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. lnventario floristico regionale .-Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitaa di Trieste, 898 s. SCHUWERK, F., 1986. Kryptogamengemeinschatten in Waldassoziationen- ein methodischer Vorschlag zur Syntese.- Phylocenologia , 14,1, s. 79-108, Stuttgart. SEIDL, F. ,1920. Panonska detelja (Trifollum pannonicum) na Go~ancih .-Glas. Muz. Dr. Slov., B 1, (1919-1920), s. 67-69. SEIDL, F., 1923. Tisa (Taxus baccata) v Gorjancih.-Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 2-3, s. 63-64. STRGAR, V., 1963. Prispevek k pomavanju flore Slovenije. -Biološki vestnik, 11, s. 21-26. ŠKORNIK, S., 2000. Suha in polsuha travišča reda Brometafia erecti Koch 1926 v Sloveniji. -Dokt. dis., Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 163 s. ŠTIMEC, 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk.-Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza Ljubljana, Diplomska naloga, 33 s. TOMAŽIČ, G., 1941. Senožeti in pašniki na plitvih, pustih in suhih tleh Slovenije.- Zbornik prir. društva, 2, s. 76-82, Prirodoslovno društvo. ZUPANČIČ, M. 1 MARINČEK, A·/ SELIŠKAR , A. 1 PUNCER, l., 1987: Consideration on the phylogeographic division of Slovenia.- Biogeograpfia,13 : 89-98. WALTER, H. 1 STRAKA, H., 1970. Arealkunde. Floristisch-historische Geobotanik .­ Einfi.lhrung in die Phytologie, 3, 2, Verlag Eugen Ulmer, 478 s. WEBER, H. E. 1 MORAVEC, J. 1 THEURILLAT, J. P., 2000. International Gode of Phytosociological Nomenclature . 3. ed.-JoumaJ of Vegetation Science, 11, s. 739-768, Uppsala. WIRTH, V., 1991. Zeigerwerte von Flechten.- Scripta Geobotanica, 18, s.175-214. WRABER, M., 1969. Pflanzengeograph ische Stellung und Gliederung S\oweniens.- The Hague, 17, 1-6, s. 176-199. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem.- Prešernova družba. Ljubljana. WRABER, T., 1988 a. Rumeni sleč -tudi četrtič na Dolenjskem.- Proteus, 50, s. 327-329. WRABER, T., 1990. Sto znamenitih rastlin na Slovenskem .-Prešernova družba. Ljubljana. WRABER, T., 1992. Rumeni sleč-rastlinska dragocenost Dolenjske.- Dolenjski zbornik1992, s. 102-107. WRABER , T., 2001. Arabis alpina L. Notulae ad floram Sloveniae.- Hladnikia, 11, s. 38--39. WRABER, T. 1 SKOBERNE, P. 1998. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.- Varstvo narave 14-15, s. 1-429. GozdV 60 (2002} 4 20!5 li.______ __ Strokovne razprave GDK: 182.2/3--090.2+188: 2/6 Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu Živko KOŠIR* Izvleček: Nejasne opredelitve problemov in nalog fitocenologije, kate1ih končni cilj je uporabna (aplikativna) fitocenologija za usmerjanje gospodrujenja, v našem primeru, z gozdom, ter nejasna uporaba strokovnih fitocenoloških terminov. zahtevajo razširitev razprave tudi na to področje. V razpravi je podrobneje predstavljen pojem fitocenoze s kritičnim pogledom na uporabo tega pojma po Horvatu (1949) ter Zupančiču (2002). Pri tem je tokrat upoštevana tudi zadnja edicija kodeksa. Poudarjen je pomen poznavanja naravnega razvoja združbe za usmerjanje gospodarjenja z gozdom (klimaks, razvojno samosvoje združbe). Prejšnja razprava. o pojmovanju sekundarnih (antropogenih) sukcesij po Braun-Blanquetu, je razširjena še s stališči ruskih fitocenologov in prikazana razlika med demutativnimi in antropogenimi sukcesijami. Prikazanje položaj gozdarske fitocenologije v okviru splošne fitocenologije in odnos med gozdarsko fitocenologijo in gozdno tipologijo. Ključne besede: fitocenolog~a-problemi in naloge, fitocenoza, asociacija, sindinamika, k1imaks, demutativne in antropogene sukcesije, gozdarska fitocenologija. gozdna ripologija. 1 UVOD Po več ko petdesetih letih smo se znašli v položaju, ko ponovno iščemo vlogo fitocenologije v goz­ darstvu, njen pomen in smiseL Po vsem vloženem trudu dveh generacij gozdarjev in fitocenologov, katere sem v dobri meri sam zapeljal na »kriva pota« gozdarske fitocenologije, sem dolžan ponovno pojasnjevati položaj te vede in vzpod­ buditi sedanje in naslednje generacije, da bodo nadaljevale in poglabljale začeto delo. S tem se odpira daleč bolj obsežna problematika, kot je sintaksonomsko vprašanje gozdnih združb (Zupan­ čič . 2002). Uvrstitev združbe v fitocenološki sistem je pomembno šele, če so gozdne združbe opre­ deljene po vseh kriterijih, ki jih postavlja fitocenološka metodologija. Braun-Blanquet pravi (citat): »dokler niso rastlinske združbe pratčene (lastnosti združbe) in florisrično opisane (raz­ poznavnost združbe). ni misliti na neoporečno obravnavo ostalih obrobnih problemov. V tem je bistvena razlika med čisto ekološko in čisto floristično obravnavo združbe. Že narava stvari utemeljuje, da se sistematiko združb nalu~ja še v stad~ju izgradnje, čeprav se že nakazujejo jasni obrisi splošno veljavnega sistema rastlinskih združb<( (konec citata). To, zapisano pred pol stoletja, še vedno velja. Še vedno se nenehno dograjuje fitocenološki sistem z vključevanjem novih in opuščanjem prejšnjih hierarhičnih kategorij, z razvijanjem regionalnih hierarhičnih sistemskih kategorij, odklanjanjem takih členitev itd. * dr. ž. K.. Turjak 34. 1311 Turjak, SLO 206 2 POLOŽAJ FITOCENOLOGIJE MED BIOLOŠKIMI DISCIPLINAMI Menim, da ni mogoče povzemati vseh dosedanjih razprav o položaju fitocenologije kot vede, vendar nekaj osnovnih stališč naj le povzamem. Kot »botanično disciplino« jo je obravnaval še leta 1949 Horvat in tudi nekateri naši avtorji. Toda že leta 1951 obravnava Braun-Blanquet položaj fitocenologije v sistemu biologije. Pri tem izhaja iz filozofskega stališča, da ima združba, v primerjavi s posameznim bitjem povsem samostojno eksistenco s posebnimi življenjskimi zahtevami. Na tem izhodišču razdeli celotno hiolog~jo na vedo o posameznih bitjih (idiobiologija) in vedo o življenjskih združbah (biocenologija, po drugih avtorjih tudi bio­ sociologija, bio-ekologija). Prenešena na botaniko, poudarja, je potrebno različno obravnavati: znanost o posameznih rastlinah (fitologija, Alehin 1935) in vedo o rastlinskih združbah (fitocenologija) katere » ... naloga ni preučevanje flore in posameznih rastlin. temveč vegetacije, tj. različnega združevanja rastlin v skupnem oblikovanju rastlinskega pokrova Zemlje«. Položaj fitocenologije med biološkimi disci­ plinami v dobri meri pojasnjuje poznana shema bioloških znanosti (Vouk 1951), ki postavlja »ekološko geobotaniko« kot samostqjno vedo. Tako nam je predstavil položaj fitocenologije tudi prof. Tomažič ( 1950). Podobno tudi Bikov ( 1957) obsežno utemeljuje nujnost ločene obravnave fitocenologije od botanike in zoologije ter jo postavlja v zgodovinskem razvoju biologije kot samostojno disciplino. Fitocenologija tako ni kot GozdV 60 (2002) 4 /, Košir, ž.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu . botanična veda uvrščena v sklop bioloških ved. Po mnenju Šennikova ( 1964) ima fitocenologija mejni položaj med vedami, ki proučujejo biološke objekte in neživo naravo (substrat, klima, tla itd.): »ker je vse Lastnosti združb mogoče razumeti Je z medsebojnim vplivom rastlinske združbe in rastiščnih razmer v katerem so se oblikovale«. Pri tem vsi poudarjajo, da je med botaniko in fito­ cenologijo tesna povratna povezava: kot vegetacije ni mogoče spoznavati brez poznavanja vrst, ki jo sestavljajo, tako tudi rastlin ni možno razumeti v vseh njihovih oblikah in posebnostih, dokler se jih preučuje ločeno od ostale vegetacije in rastišč, ki jih naseljujejo. Toda naloga fitocenologije ni podrobnejše spoznavanje posebnosti in oblik posameznih rastlinskih vrst, to so le vzporedne ugotovitve, temveč je osnovna naloga spoznavanje rastiščnih razmer, s katerimi se zakonito povezuje rastlinska sestava. ln obratno: usmerjena je v spoznavanje rastlinske sestave, ki se je oblikovala v skupni singenezi z razvojem ekoloških dejavnikov na določenem ral)tišču. S tem nakazuje na tesno povezavo med rastiščnimi razmerami in vegetacijsko sestavo. Slabo preuč ·ene rastlinske vrste, njihove ekologije in razširjenosti , je prisilila gozdarske specialiste fitocenologije (tudi pri nas), da so posegli tudi na področje botanike in se začeli ukvarjati tudi s preučevanjem rastlinskih vrst (ali kar s fitologijo). Zato ni slučaj, da posvečajo avt01ji fitocenoloških razprav ali učbenikov večjo pozornost (poleg sindinamike) predvsem sinekologiji tj. ekologiji fitocenoz in medsebojnim odnosom med rastlinstvom in ekološkimi dejavniki na rastišču. Pri tem je treba ugotoviti, da so metode fitocenologije predstavljene v literaturi ali učbenikih pri večini teh avtorjev (Braun-Blanquet, Horvat, Scasmoni, Šennikov itd), na primerih gozdnih združb in ne združb njivskih plevelov. 3 NALOGE FITOCENOLOGUE 3. 1 Delokrog fitocenologije Ker se v zadnjem času do skrajnosti poenostavlja opredelitev fitocenologije kot vede, se moramo pri opredelitvi, kaj je fitocenologija, povrniti k Braun­ Blanquetu in od njega postavljenim osnovam fitocenologije. Braun-Blanquet opisuje šest glavnih raziskovalnih problemov fitocenologije: 1. sestava združbe, 2. sinekologija, 3. vzajemni odnosi med združbo, njenimi sestavnimi deli in okoljem, 4. nastanek in razvoj združbe ter sedanje sukcesije na rastišču (sindinamika v ožjem smislu), 5. raz­ širjenost združbe (areal združbe z njeno kartografsko GozdV 60 {2002) 4 predstavitvijo) in 6. sistematiko združb. Na tem mestu je podčrtal: »Und diese sechs Forschungs­ probleme umschreiben den Umfang derpjlanzlichen Gesellschaftslehre«. Nam je vsekakor bolj dostopna Horvatova knjiga »Nauka o biljnim zajednicama« (1949), in tu so označene bistvene osnove Braun-Bianquetove šole: J>jasna ontejitev združb, izčrpno preučevanje njihovih življenjskih oblik in končno uvr.fčanje v firocenološki sistem na osnovi medsebojne sorod­ nosti«. Vsako fitocenološko raziskovanje mora imeti v ospredju takšno kompleksno preučevanje fito­ cenoz. Fitocenologija je torej daleč bolj kom­ pleksna veda kot zasledimo v stališčih posameznih fitocenologov, npr. po Zupančiču (2002): » .. .je veda, ki govori o rastlinskih združbah (fito­ cenozah), ki so razvrščene v fitocenološki sistem na osnovi fitocenološke nomenklature, ki jo predpisuje kodeks, «(konec ci tata). To poslednje pojmovanje fitocenologije je blizu nekdanjemu pojmovanju Du Rietza (Uppsala 1921 ), ki daje predvsem pozornost floristični sestavi, prisotnosti in stalnosti vrst in poudarja samostojnost vegeracije in njeno neodvisnost ali manjšo odvisnos( od življenjskih razmer na rastišču. 3. 2 Uporabna fitocenologija Fitocenologija ni sama sebi namen, zato je potrebno opredeliti tudi cilje in naloge fito­ cenologije. V kratkem naj povzamemo osnovne cilje: l. spoznavanje zakonitosti združevanja rastlinskih vrst v povezavi z rastiščnimi dejavniki, 2. spoznavanje lastnosti in posebnosti rastlinskih združb in 3. spoznavanje poti, ki vod ijo k gospodarjenju z združbami in njihovem racio­ nalnem izkoriščanju. S temi cilji je tudi definirana uporabnost fitocenologije v gospodarstvu. Šennikov opredeljuje te naloge kot naloge uporabne fitocenologije (npHKJia.AHa51 reo6o­ TaHMKa ( qnnoueJ-JOJJOni51 ). Tudi Horvat pri opredelitvi osnov Braun­ Blanquetove šole navede praktičen pomen fito­ cenologije (citat): »Bistvo šole je poudarjanje tesne povezave združb z rasti§čem in poudarjanje praktičnega pomena te nove vede. Raziskovanja so tesno povezana s prakso. posebno s poljedelstvom. in gozdarstvom, in so dosegla splošno priznanje« (konec citata). Zato ni slučaj, da so številne fitocenološke študije objavljene v publikacijah »Angewandte Phyto­ sociologie« (R.Tlixen , Stolzenau, že od leta 1950 dalje, Aichinger, 1951 Wien). 207 Košir, Z.: Mesto in vloga titocenologije v gozdarstvu. Uporabnost fitocenologije je njena osnovna od pojma »asociacija«, za katero je tedaj uporabljal naloga in ji s tem daje sploh smisel široke aplikacije izraz »družba«. pri racionalnem gospodarjenju z naravnimi da- Naziv »rastlinska združba« je enako kot nemško nostmi, ne glede na to, da se posamezniki (Zupančič >>Pflanzengesellschaft«, splošen izraz za vege- 2002) uporabni fitocenologiji odrekajo. Pomen tacijsko enoto, ki je kot sintakson (abstraktne fitocenologije za prakso je celo prvobiten, saj se je združenje fitocenoz) uvrščena v fitocenološki sistem fitocenologija posledično razvila iz pradavnih ne glede na rang uvrščenosti (asociacija, suh- opazovanj ljudi, ki so različno poimenovali različne asociacija ipd). vrste gozdov, logov, harij itd. in z njimi povezovali Horvat v svoji knjigi (1949) navaja ob pojmu kritje svojih potreb. Taka poimenovanja so se kot »biljna zajednica« še izraz »fitocenoza«, vendar krajevna imena marsikje ohranila tudi pri nas, ločeno s pomišljajem ali v oklepaju. Za konkretno pogosto tudi tam, kjer že dolgo ni več gozdov ali vegetacijsko enoto uporablja pojem »prirodna travnikov. sastojina zajednice (individuum)«, ali pa kar 4 FITOCENOZA -ELEMENTARNA KONKRETNA ENOTA VEGETACIJE Še enkrat se moramo povrniti k osnovam fito­ cenološke vede. Nekateri fitocenologi (Zupančič 1999, 2002) še vedno istovetijo pojem »fitocenoza« s pojmom »asociacija<<. Tako široka uporaba pojma »fitocenoza« je bilo v Evropi pred letom 1950 splošen pojav in šele na intervencijo Alehina in Sukačeva ( 1950) so prevzeli definicijo v današnjem pomenu: »fitocenoza je elementarna konkretna vegetacijska enota:<. Kot se flora sestoji iz osebkov različnih vrst rastlin, tako se vegetacija (rastlinski pokrov) sestoji iz fitocenoz. Pii opredelitvi vegetacijskih enot, ki oblikujejo rastlinsko združbo (Gesellschaftseinheiten) obravnava Braun-Blanquet ( !951) asocžacijo kot osnovno vegetacijsko enoto, ki se sestoji iz posameznih poselitev (posameznih sestojev, individuumov asociacije). S temi pojmi pa povezuj~ _ pojem »fitocenoza« kot ga je definiral Sukačev (1934), in sicer tako (citat): »Auch Sukatscheffund die meisten Leningrader Botaniker sehen in der >>Phytozonoze<< der >>konkreten Pflanzenbestand«. Izraz »individuum asociacije« je označil Braun­ Blanquet (1951) za »nelepega« ker se p1;idevek »asociacija« uporablja v abstraktnem pomenu. Ruski fitocenologi t!'l abstraktni pomen asociacije bolj določeno opredeljujejo, in sicer jo imenujejo »posplošena konkretnost«, kar morda vsebinsko bolje pojasnjuje pojem rastlinske združbe. Aso­ ciacija je tudi osnovna stopnja fitocenološkega hierarhičnega sistema. Ne nazadnje, tudi v zadnji ediciji Kodeksa je že v prvi definiciji določeno: » ... the term syntaxon indicates in this Code an abstract unit -of phytocoenoses of any rank ... «. Tomažič je prvotno uporabljal (1940) pojem »individuum asociacije«, vendar je tega jasno ločil 208 »snimka«. Iz tega bi lahko povzeli, da je morda obravnaval pod terminom »biljna zajednica - fitocenoza« ali »biljna zajednica (fitocenoza)« istočasno tako asociacije kot individuum asociacije? Povsem določeno enači izraz fitocenoza z »biljno zajednico«, le v opombi pod črto. Prepletanje obeh pojmov in definicij vnaša določeno nejasnost v oba pojma. Podobno uporablja ta termina tudi Zupančič (2002). V nekaterih prejšnjih publikacijah (npr. Zupančič 1999, strani: 24, 50, 56, 58, itd) pa kar določeno istoveti (str.50):»asociacija .... je antro­ pozoogena fitocenoza«. Da nastaja nejasnost s takšno uporabo terminov potrjuje tudi to, da Zupančič (2002) v originalu citira Horvatovo opredelitev »Bitne osobine biljne zajednice<< in jih prime1ja z navedenim odnosom med fitocenozo in asociacija (Košir 2001) povzeto po Braun-Blanquetu (1951). To je seveda nep1imerljivo. Primerljivo z navedeno interpretacijo fitocenoze je poglavje, kjer Horvat obravnava »konkretnu jedinicu« v poglavju »Prirodne sostojine (individuumi) zajednice«. Na nejasnost uporabe pojmov nakazuje tudi Horvatove navedbe v drugem odstavku istega poglavja, ki naj ga navedem v originalu: »biljna zajednica (fito­ cenoza) ima prenw tome cijeli niz važnih osobina i ukazuje nam se kao omedena, tijesno pm'ezana cjelina. U njezinoj izgradnji imali su odlučno značenje medusobni odnosi biljaka izraženi s jedne strane u borbi za obstanak, a s druge strane u medusobnom prilagodivanju, : ... itd.« (konec citata). Že iz vsebine tega citata sledi, da gre v tem primeru za fitocenozo in ne za »biljno zajednico«, saj ni borbe za obstanek v okviru abstraktne rastlinske združbe, temveč v okviru konkretnih sestojev, fitocenoz, ki oblikujejo abstraktne opredeljeno »biljno zajednico«, le ti pa so lahko prostorsko zelo oddaljeni . V nadaljevanju Horvat dodaja cjtata (Alehin 1926, Sukačev 1938), ki se nanašata na fitocenozo in zato nimata s Horvatovo navedbo »bitne osobine biljne zajednice«, pri- GozdV 60 (2002} 4 Košir, Z.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu . merljive povezave, (razen če se citata nanašata na v ok.lepaju navedeno fitocenozo?). Toda Horvat je pisal knjigo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko pojem fitocenoze v evropskem prostoru še ni bil jasno opredeljen, v današnjem času takih zamenjav pojmov naj ne bi bilo več. 5 POMEN POZNAVANJA NARAVNEGA RAZVOJA ZDRUŽBE ZA USMERJANJE GOSPODARJENJA Z GOZDOM Verjetno ni fitocenološkega pojma, ki bi ne bil tako pogosto in tako različno obravnavan, kot je tako imenovani klimaks. Omejili bi se le na nekaj osnovnih interpretacij tega pojma, in na pomen klirnaksa za gozdarstvo. Braun-Blanquet poudarja, da za opredelitev klimaksa sama vegetacija ne zadostuje. Opredelitev klimaksa je možna le z vzporednim fitocenološkim in pedološkim preučevanjem. Obravnava ga kot »končno ravnovesje v naravni izmenjavi vegetacije na določenem teritoriju tj. klimaksna združba združuje dinamično (=spremenljivo) ravnovesje med klimo, geomorfološkimi razmerami, tlemi in vegetacijo«. Sukačev (1964) ocenjuje, da pojmuje Braun-Blanquet s takšno definicijo klimaks v biogeocenološkem pomenu. Braun-Blanquet še dodaja: »Pojem klimaksa, ki je zasidran na pedoloških ugotovitvah, ima velik praktičen pomen, zato ga kljub njegovemu hipotetičnemu pojmovanju nočemo opustiti. Pri tem pa moramo opozoriti pred razvodenelimi pojmovanji«. Podobno stališče ima tudi Horvat:» ... poznavanje klimatogene združbe nima samo velik teoretični, temveč tudi praktičen pomen. Gozdarja zanima predvsem, kako se bo razvijala vegetacija po prenehanju vpliva dejavnikov, ki ovirajo naravni razvoj vegetacije, npr. kakšen bo v tem primeru nadaljnji razvoj primorskih kamenišč ... <<. Tudi Šennikov (1964) obravnava klimaks kot relativen in ne kot absoluten pojem: »klimaks lahko uporabljamo toda ne v smislu zaključnega stadija izmenjav, temveč v smislu najbolj obstoj ne združbe«, in obsežno definira kdaj je združba najbolj ob stojna. Tudi drugi ruski avtorji obravnavajo klimaks podobno kot Braun-Blanquet. Aleksandrova (1964) ga opredeljuje kot rezultat sukcesij, ki oblikujejo »zrelo« rastlinsko združbo na določenem rastišču v procesih singeneze in endoekogeneze: »klimaks se nujno spreminja saj se spreminjajo že vrste same v mikroevoluciji in v neprestanem spreminjanju zunanjih vplivov. V klimaksu dosežejo svoj vrh le GozdV 60 (2002) 4 sukcesije, ki so rezultat singeneze in endoekogeneze, če le te potekajo pri relativni stabilnosti okolja«. Ta poslednja definicija ni daleč od navedbe Zupančiča (2002), ki povzema po Šercelju (1996): » .. .jito­ cenoza dosega v določenem obdobju razvojni vrh ... « Kot klimaks nihče več ne razume nekaj končnega, celo Horvat, ki rad poenostavlja izraze, govod o »relativno ustaljenem zaključku v prirodnem razvoju, ki se menja le s spremembo klimatskih prilik«. Te spremembe pa so vedno prisotne, saj to zaznamujejo že povprečna opazovanja klimatskih razmer, recentne erozije, neprestanega razvoja tal z vedno novim nastajanjem preperine substrata in mineralizacijo humusa, ki se translocira in nekje nujno akumulira, itd. Klimaks razumemo v najširšem dinamičnem smislu nenehnega spreminjanja relativno uravno­ teženga bioekološkega kompleksa dejavnikov, opazovanega v določenem času in prostoru (Košir 1966, 1979). Ker se poleg klimaksnih združb srečujemo s še številnejšimi drugimi združbami. ki so v razvoju zastaJe ali so klimaksno stopnjo prešle, uporabljamo splošen izraz »prvotna združba« (in tudi druge izraze: primarna, osnovna, nekdanja, izhodiščna, ipd.). Podoben izraz uporablja tudi Braun-Blanquet (ursprlingliche Vegetation), v ruski literaturi uporabljajo izraza »KopeHHOH >cp11TOUeH03 npe)I{HOra COCTaBa«. Združbe, ki klimaksne razvojne stopnje niso dosegle zaradi ekstremnih rastiščnih razmer (edafskih, topografskih, lokalno klimatskih ipd.) obravnavamo kot razvojno samosvoje združbe z zadržanim razvojem (po Braun-Blanquetu: "Dauergesellschaften" -trajnejše združbe). Združbe, ki so zaradi nadpovprečno ugodnih razmer pri nastajanju tal (substrati hitrega preperevanja, preperine ali zemlja iz starejših geoloških obdobij, aluvialni nanosi ipd.) razvojno stopnjo klimaksnih združb celo prešle (po Tlixenu: »paraklimaks«), označujemo kot razvojno samosvoje združbe v pospešenem razvoju. S pojmom »prvotna združba«, ki lahko zajema tako klimaksne kot tudi razvojno samosvoje združbe, v gozdarski terminologiji zaznamujemo cilj h kateremu usmerjamo gospodarjenje, ko so od­ stranjeni vzroki, ki so porušili naravni ciklični razvoj gozdnih fitocenoz. Brez poznavanja prvotnih gozdnih združb, njihove sestave in strukture, kompleksov ekoloških dejavnikov ter njihovih sin dinamičnih lastnosti, ne bi mogli presojati niti o sedanji vegetaciji niti o usmerjanju nadaljnjega gospodarjenja. Zato pojem klimaksa, kot tudi druge pojme, ki opredeljujejo združbe npr. v njihovem zadržanem razvoju (trajnejše združbe), ali v 209 Il Košir, ž.: Mesto in vloga fitocenolog ije v gozdarstvu. pospešen razvoju (paraklimaks), potrebu~emo _in jih fito~enoze, ki se razvi}ajo brez vpl.iva člo~.e~a. in pojmujemo v najširšem dinamičnem smislu, m ne prmzvodne_ gozdne_ f1!ocenoze, ~~ »nastaJaJ? ~1a v raznih razvodenelih oblikah (Br.-Bl. 1951). silo«, zaradi vpletanJa cloveka: n~Ihov ~azvoJ . Ze same različne sečnje različno vplivaJO na fltocenoze. 6 POJMOVANJE SEKUNDARNIH SUKCESU IN »SEKUNDARNIH ASOCIACU« Vse fitocenoze so podvržene vplivu človeka, toda njegov vpliv na fitocenološke procese v gozdu, gozdne fitocenoze, je lahko zeJo različen tako_.po obliki kot po intenziteti. Ceprav sukceSIJe, povzročene z vplivom človeka, formalno uvrščamo v kategorijo eksodinamičnih sukcesij. jih zaradi specifičnosti obravnavamo v posebni kategoriji. Sedanji način obravnave sekundarnih (antropogenih) sukcesij v srednji Evropi smo nakazali v zadnji razpravi in zaključil z stališčem Oberdorferja, da nadomestne združbe: »Kunstbestiinde aus Kiefer und Fichte, označenih po Tiixenu kot Forst­ gesellschaften, niso bile vključene v fitocenološki sistem in zato niso predstavljene v pregledu gozdnih združb južne Nemčije«. Tako stališče je tudi s stališča kodeksa fito­ cenološke nomenklature razumljivo. V kodeksu (Definicija 1) se nanaša izraz sintakson na neko abstraktna, po florističnih -cenoloških kriterijih definirana vegetacijsko enoto (v 3. ediciji je pojem ))vegetacijska enota« nadomeščen z: ))abstraktna združenje fitocenoz«), na katerem koli rangu, ki jo/ ga je v principu možno uvrstiti v nek hierarhičem sistem. Kateri so floristično-cenološki kriteriji smo navedli zgoraj pri navedbi osnovnih raziskovalnih nalog fitocenologije. Kodeks, četudi opredeljuje številne pojme Uppsalske šole, sintaksona ))sekun­ darna asociacija« ne pozna. V tem lahko iščemo tudi vzrok, da so iskani različni vzporedni sistemi, omenjeni v prejšnji razpravi, za razvrščanje antropogenih gozdnih fitocenoz. 6.1 Demutativne ali obnovitvene sukcesije Zaradi jasnosti osvetlimo predhodno razpravo o sekundarnih (antropogenih) fitocenozah (Košir 2001) še s stališči ruskih fitocenologov, ki dajejo sindinamiki poseben pomen, saj je v njihovih prostranstvih najlaže dojemUiva in izrednega praktičnega pomena. Vpliv človeka na gozd je zelo raznoter in specifičen. Stadiji naravne obnove prirodne vegetacije se pojavljajo povsod, kjer je bilo porušeno ali uničeno· naravno ravnovesje po človeku ali s prirodnimi dejavniki, čim prenehajo takšni vplivi. Sukačev posebej obravnava prvotne gozdne 210 Vsaka sečnja prinaša takšno ali drugačno izmenjavo fitocenoz na rastišču prejšnje fitocenoze. Goloseki povzročijo njihovo katastrofalno spremembo, med temi predvsem veliki površinski goloseki. Manjše spremembe povzročijo prebiralne sečnje, postopne in drugi sistemi sečenj, tako da so lahko v določenem primeru te izmenjave fitocenoz tako malenkostne (intenziteta sečnje se približuje naravnemu izločanju drevja v konkurenci), da ne moremo govoriti o njihovem vplivu na potek naravne sukcesije gozdne fitocenoze. Če se človek ne vmešava v proces obnove gozda na poseki, dobiva nova fitocenoza značaj zeliščne (posečne) fitocenoze, kjer se postopno ponovno formira prvotna gozdna fitocenoza, v specifični obliki zaradi delno novih lastnosti tal in klime. To so de~utativne ali obnovitvene sukcesije. Šennikov (1964) jih uvršča med singenetsko-endogene sukcesije, Sukačev pa obravnava tak razvoj fitocenoze v okviru njene ciklične dinamike tj. naravne obnove fitocenoze, kjer pride do menjave njene strukture v ontogenetskem razvoju sestaja. Aleksandrova (1964) obravnava tak razvoj fitocenoz v okviru sino-enetske sukcesije vse dokler se ohra-c v njajo osnovni edifikatorji prejšnje zdruzbe. Singenetske sukcesije tudi ne vplivajo na obsežne in temeljite izmene drugih komponent fitocenoz, kar je značilnost endoeksogenih sukcesij. . Tak pristop ruskih fitocenologov lahko presoJamo s primerjavo podobnosti med vege~a~ijski~ ~o~isi narejenimi v pragozdovih, s popiSI nareJenimi v gospodarskih gozdovih. Pri nas imamo take fitocenološke tabele objavljene za združbo Abieti­ Fagetwn , in sicer iz leta 1957 (Tregubov) in iz let 1957 in 1980 (Puncer). Ugotovljena podobnost (po Wishartu) med vegetacijskimi popisi iz pragozdov in popisi narejenimi v gospodarskih goz_~ovih, m.~d katerimi so tudi gozdovi nastali v zadnjih stoletjih po opustitvi kmetijske rabe (paša drobnice- Ovčare, Kozare ipd.) pokaže, da ostaja vegetacijska sestava fitocenoz v vseh teh primerih v istem intervalu veo-etacijske sestave gozdne združbe Abieti­ Fa;etwn. To potrjuje, da ne moremo uvrščati med sekundarne fitocenoze gospodarske gozdove kar povprek. 6.2 Antropogene sukcesije Če imenujemo sukcesije, ki jih je povzročil človek -antropogene, potem smemo ta termin uporabljati le v primeru, kadar se vpliv človeka neposredno GozdV 60 (2002) 4 Košir, Z.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu . odrazi na fitocenotskih procesih, ki opredelijo njihovo razvojno pot. Sem se uvrščajo sukcesije povzročene z uničenjem gozda (krčenjem), raznimi sečnjami na golo in osnovanje gozdnih nasadov s setvijo ali saditvijo ter drugimi akutnimi posegi v njihovo rastlinsko sestavo, tla ipd. V tem primeru človek tudi ustvari novo okolje. Antropogene sukcesije se obravnava kot eksodinamične sukcesije: človek je uničil staro in naredil novo kulturno fitocenozo. Aleksandrova (1964) po­ udarja, da so te sukcesije v primetjavi z drugimi sukcesijami podvržene posebnim zakonitostim, ki se prepletajo s socialno ekonomskim razvojem človeške družbe. Obnova poteka preko stadijev, ki se zamenjujejo eden za drugim. Stadiji so samostojne (gozdne ali negozdne) fitocenoze, ki imajo svojo vegetacijsko sestavo in svojo strukturo, fiziognomijo in svojstveno okolje - torej so realnost. Imajo tudi svojo sindinamiko , v kateri zavzemajo povsem določen položaj v razvoju proti prvotnim fitocenozam, iz katerih so se v procesu regresije (progresije) oblikovale. Zato jih lahko obravnavamo le v okviru vegetacijskih enot s katerimi se povezujejo po podobnosti svojih specifičnih značilnosti. Poznano je, da recentne sukcesije potekajo v smeri nekdanjih sekularnih sukcesij. Za doseganje razvojne stopnje najbolj obstoj nega ravnovesja ubirajo fitocenoze v novem okolju individualno nova pota. Skladno z nastalimi spremembami (»staranje« tal, aktualno klimo, individualnimi vplivi okolja žive in mrtve narave, ipd) je tudi prvotna razvojna stopnja, posebno gozdnih fitocenoz v stoletni ciklični sukcesiji, v neki meri modificirana. Že Clements (1936) je zapisal: »vsaka rastlinska združba se rodi, razvija, dozoreva in odmira po zakonitostih njene narave t.j. njene singeneze in endoekogeneze«. Tudi to je povsem skladno s sedanjimi ugotovitvami palinologov. Šennikov (1964) je posegel pri proučevanju dinamike rastlinskih združb še dlje. S tem, da se na novo nastajajoče fitocenoze nekoliko razlikujejo od prvotne, moramo govoriti o nepovratnosti bio­ geocenoz. Mnenja je, da je zato nepravilno nakazovati sukcesijska zaporedja fitocenoz, ki se v progresiji na novo vzpostavljajo, s puščico med posameznimi razvojnimi stadiji. Potrebno jih je prikazati ali v spirali ali pa v zaporedju: A-?B-?C-?D-?Cl-?B 1-?Al itd., kjer je nakazana določena svojstvenost na novo oblikovanih fito­ cenoz. Vprašanje »sekundarnih asociacij« ali se­ kundarnih sukcesij se v ruski literaturi ne pojavlja in se ne more pojaviti, ker obravnavajo vse GozdV 60 (2002) 4 fitocenoze po vseh svojih specifičnih značilnostih, kjer med analitične oznake vsake fitocenoze (rastlinska sestava, stalnost. pok.rovnost vrst) sodi tudi njena dinamika. Sicer pa tudi Braun-Blanquet (1951) navaja, da je: »ločevanje primarne ali sekundarne sukcesije v mnogih primerih le manjšega pomena, če so posledice za nadaljnji razvoj vegetacije enake«. Ponujena primerjava obravnave križancev, vrtnarskih varietet, form ipd. v botanični sistematiki (Zupančič 2002), z obravnavo gozdnih združb v fitocenološkem sistemu, je zelo ilustrativna . Te rastlinske vrste so uvrščene v botanične sisteme (ali so v njih vsaj omenjene), vendar vedno v okviru svoje vrste, svoje družine, reda in razreda, in ne ob kakšni drugi vrsti iz druge družine. Tudi iz tega primera lahko povzamemo analogij o, da je potrebno obravnavati stadije (naravno ali antropogeno povzročene) določene združbe v okviru združbe v kateri so nastali, ne pa v okvirih drugih združb, in drugih zvez, redov in razredov. ki združujejo fitocenoze povsem drugačnih specifičnih zna­ čilnosti. Npr. če gre za sekundarne antropogene stadije oziroma za kulturne fitocenoze (smrekovi nasadi ipd.) na rastišču bukove združbe, jih je treba obravnavati v okviru te združbe in ne kot »se­ kundarno asociacija« smreke v okviru razreda smrekovih gozdov. (Seveda pa jih tudi ne gre obravnavati kot križance med bukovimi in smre­ kovimi združbami) . 7 GOZDARSKA FITOCENOLOGIJA Razvoj fitocenologije je tesno povezan z zado­ voljevanjem potreb gospodarstva in z njegovim sodelovanjem, kar tudi za Slovenijo ni potrebno posebej dokazovati. Na Gozdarski fakulteti v Ljubljani smo (po vzoru Zagrebške: Horvat, Anic) poslušali in polagali izpite pri profesorju Tomažiču iz predmeta »gozdarska fitocenologija in eko­ logija« že od leta 1950 dalje. Sicer pa gozdarska fitocenologija ni edina biološka veda, ki je specifično povezana z gozdarskimi vegetacij s kimi vedami. Med biološke vede sodijo poleg den­ drologije, tudi aplikativne biološke vede kot so gozdarska entomologija, gozdarska fitopatologija in posebej še gojenje gozdov (Tschermak 1950, Kostler 1955). H. Mayer (1977) je še bolj določen in obravnava >wedo o gozdu« (Waldkunde) kot sintezo: gozdarske botanike, gozdarske zoologije, gozdarske pedologije, gozdarske klimatologije, gozdarske fitoceno!ogije in gozdarske rastiščne tipologije, in pri tem zaključuje, da postavljene naloge ne rešujejo posamezni specialisti, temveč gozdar. V tako 211 il Košir, ž.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu . širokem območju aplikativnih bioloških ved je dana cifičnem nastanku in recentni singenezi (ciklične gozdarju možnost za usmeritev k eni ali drugi sukcesije, fazni razvoj) gozdnih združb ter posebej specialnosti. še praktični uporabi pri posegih v gozdni prostor. Za kompleksno reševanje problemov gospo- Zaradi prime1jave naj navedemo, da se je podobno darjenja z gozdom je pomembno, da vzgaja in kot specialna disciplina splošne fitocenološke vede seznanja bodoče gozdarje z gozdarsko fito- razvila tudi poljedelska fitocenologija. Že iz same cenologijo, kot kompleksno biološko in ekološko primerjave fiziognomije in lastnosti rastlinskih vedo, gozdar specialist, kiima obširno znanje tudi združb, ki jih obravnavata našteti disciplini iz drugih aplikativnih bioloških in ekoloških ved. fitocenologije, je razvidno, da zahtevata dokaj V primerjavi z zahtevnostjo poznavanja drugih specifičen pristop k njihovem preučevanju in dejavnikov ekološkega kompleksa: lastnosti praktični uporabnosti. substrata, kamnine, vpliva orografskih razmer, Gozdarska fitocenologija je dobila vsestransko recentne erozije, klimatskih razmer in posebej teoretično osnovo s knjigo v redakciji Sukačeva, V. pretekle in sedanje dejavnosti človeka, ki je in Dilisa, N., »OcHoBM necHoii 6Horeou,eHOJJOrMH«, globoko zapisana v sedanjem stanju tal in vege- oziroma »Fundamentals of forest biogeoco- tacijski zgradbi združbe, je poznavanje rastllnskih enology«, Moskva -Edinburg and London 1964. vrst razmeroma nezahtevno . Gozd je poznano reven Sukačev postavlja za začetnika »gozdarske na rastlinskih vrstah, na primer, za listnate gozdove biogeocenologije« Morozova, ki obravnava v svoji srednje Evrope navaja Ellenberg nekaj čez 300 vrst. poznani knjigi » YqeHHe o JJece« (Učenje o lese) Toda, če želimo preko rastlinske kombinacije (1912) teoretične osnove gojenja gozdov v tesni vegetacijske odeje na določenem rastišču sklepati povezavi s tlemi in rastlinskimi združbami in na ostale dejavnike ekološkega kompleksa, ki so imenuje gozdni sestoj »gozdna biocenoza«. V sicer težje ugotovljivi ker zahtevajo posebne metode, redakciji Korčagina, Lavrenka in Ponjatovskaje so brez temeljitega poznavanja rastlinskih vrst ne pričeli že od leta 1959 dalje obravnavati specifične moremo fitocenološko določiti gozdne združbe, niti metode preučevanja rastlinskih združb v knjigah: je omejiti na različnih predelih njene razširjenosti. »Donenan reo6oTaHHKa«, oziroma »Field gea- Poznavanje rastlinskih vrst nas povezuje tudi z botany«, Moskva -Leningrad. Šennikov (1964) singenezo gozdne združbe in nakazuje sedanji razvoj nakazuje še na druge posebne geobotanične v recentni ali ciklični sukcesiji združbe. S (=fitocenološke, Šennikov 1964) discipline, povezane poznavanjem dosedanjega gospodarjenja z gozdno z njihovimi vegetacijskinti in ekološkimi razmerami. združbo, sedanjega stanja sestojev in ciljev V Zagrebu je leta 1976 profesor D.Rauš objavil gospodarjenja, paje šele mogoče v celoti izkoristiti »Šumarsko fitocenologijo«. Leto zatem je V. poznavanje lastnosti gozdne združbe za racionalno Stefanovič kot avtor predstavil »Fitocenologijo sa usmerjanje gospodarjenja . V kombinaciji z eko-pregledom šumskih zajednica Jugoslavije« (Sara- loškimi dejavniki pa tem rastlinskim vrstam jevo 1977), kjer obravnava fitocenologijo kot določamo tudi njihov relativen indikatorski pomen fundamentalno disciplino bioloških ved. Gozdarsko na katerega se opiramo pri ugotavljanju razvoja in fitocenologijo pa kot »fitocenologijo prilagodenu lastnosti gozdnih združb. šumarstvu«. Medtem je tudi kar nekaj kolegov pri Pri vedno večjem uveljavljanju gospodarjenja z nas in v inozemstvu pridobilo akademski naziv iz gozdovi na naravnih osnovah, prinaša gozdarska »Šumarske fitocenologije«, oziroma iz »forstliche fitocenologija nove poglede na življenje gozda in Vegetationskunde<<. nakazuje nove praktične pristope. Zato se ni čuditi Sukačev je gozdarsko biogeocenologijo in v »neverjetnemu razcvetu« fitocenologije v gozdar- njenem okviru gozdarsko fitocenologijo podrobno stvu, ki je uspelo organizirati in financirati že v opredelil in utemeljil predvsem njeno pomembnost sredini prejšnjega stoletja, ko botaniki še niso za racionalno gospodarjenje z gozdovi. Pri nas temu poslušali fitocenologije, podrobno kartiranje nekateri oporekajo in te vede ne priznajo (Zupančič velikega dela Slovenije in celo pridobiti pregled nad 2002). Naj spomnimo, da tudi pedologija kot gozdnimi združbami za vso Slovenijo v merilu samostojna veda dolgo ni bila od nekaterih priznana, 1:50.000, predstavljeno na fitocenološki karti toda, kot je že opozoril Heraklit, tudi to se je 1:100.000. spremenilo in danes si ne morem~ zamisliti Gozdarska fitocenologija je znanost o gozdnih fitocenološkega preučevanja brez pedološkega. združbah. Ohaje del splošne fitocenologije, vendar Gozdarska fitocenologija je že sedaj dobro s specifično vsebino in metodologijo, ki je utemeljena, potrebno pa je poglabljanje njenega prilagojena sestavi, strukturi, sinekologiji, spe-aplikativnega pomena za racionalno gospodarjenje 212 GozdV 60 (2002) 4 Košir, .Ž:.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu. z gozdnimi fitocenozami. To je zahtevna naloga, ker je marsikatera gozdna združba predvsem le floristično predstavljena, pogosto s popisi fitocenoz neenotne sinekologije in singeneze ter kartografsko nedefinirana, vendar uvrščena v (včasih tudi prirejen) fitocenološki sistem. V povezavi z gozdarsko fitocenologijo je pomembno poudariti, da je Sukačev ravno ob predstavitvi knjige »Osnove gozdarske fitoceno­ logije« v Moskvi (december 1964) naredil po­ memben korak tudi k povezavi ruske in srednje­ evropske šole Braun-Blanquet. Tako smo na simpoziju Mednarodnega združenja za vegetacijske vede v Rintelnu (Ttixen) že naslednje leto lahko pozdravili tudi Korčagina . Kako prebroditi meto­ dološke razlike v načinu popisovanja fitocenoz (primetjava fitocenoz) paje tudi že pred tem nakazal Šennikov. Ostajajo razlike v obravnavi značilnih vrst in v poimenovanju združb. Tudi v okviru Braun­ Blanquetove šole je vedno večje odstopanje od pojma značilnih vrst, nadomeščajo jih lahko diferencialne vrste, ki pa imajo le relativen razlikovaJni pomen med podobnimi združbami in niso navezane na določeno združbo. Tudi to vpliva na vedno večje drobljenje in preimenovanje vegetacijskih enot. Preveliko razdrobljenost vegetacijskih enot je kritično obravnaval tudi Braun-Blanquet (1966). Z uveljavitvijo Kodeksa fitocenološke nomen­ klature (1976, 1979) pa se razlike med šolama ponovno povečujejo. S kodeksom je bila dopuščena ohlapna obravnava asociacije, ker je z določbo člena 7: »en vegetacijski popis je lahko sintaksonska enota«, (torej tudi asociacija ?) ostal nedefiniran floristični in ekološki interval med fitocenozami, ki oblikujejo take sintaksa itd. Ta velika napaka je bila delno odstranjena v naslednjih edicijah (zadnja, 3. edicija, 2000), tako da je za originalno diagnozo asociacije in subasociacije ponovno priporočeno lO popi sov iz različnih lokacij. Po drugi strani paje v tej ediciji ponovno vnesena definicija asociacije iz leta 1910 (Bruxelles), ki je s svojo nedorečenostjo vnesla številne nejasnosti v pojmovanje asociacije, in ne definicija asociacije po Braun-Blanquetu, ki je to nedorečenost v marsičem odpravila . Če pri tem upoštevamo še, da sintaksa po zadnji redakciji kodeksa zajema tudi pojme Uppsalske fitocenološke šole (čeprav v drobnem tisku), k1 posveča vso pozornost le florističnem sestavu združbe, potem ostaja še bolj sporno, kaj pomeni v tedanji (Bruxelles) definiciji asociacije: » ... enakih rastiščnih razmer in enakefiziognmnije« ter v nadaljevanju »Ona je osnovna enota sine­ kologije«. Taka definicija že tedaj ni zadovoljila vseh GozdV 60 (2002) 4 raziskovalcev. Rastiščne razmere so pogosto opredeljene le z nekaj dejavniki ekotopa, ne pa tudi z vzajemnimi odnosi med ekotopom in biotopom (sindinamika). V stoletnem razvoju gozdnih fitocenoz pa se njihov izgled (fiziognomija) menja v okviru istega ekotopa, tako da bi morali po teh kriterijih gozdne fitocenoze tudi v njihovem naravnem cikličnem (obnovitvenem) razvoju, ko ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev, razčleniti po njihovem stadijalnem (fiziognomskem in vege­ tacijskem) razvoju. S tako ohlapno povezavo z Uppsalsko šolo pa se srednjeevropska šola Ztirich-Monpellier oddaljuje od kompleksnega florističnega, sinekološkega in sindinamičnega pristopa Braun-Blanquet in ponovno tudi od ruske šole. Ali smo v spirali razvoja v drugem času in prostoru zopet tam, kjer smo nekoč že bili? Osnovna načela oblikovanja fitocenološkega sistema so tudi v ruski šoli enaka kot v šoli Braun­ Blanqueta. Šennikov ugotavlja: »klasifikacija mora biti klasifikacija vegetacijskih enot, asociacij in drugih taksonomskih enot, in ne po rastiščnih razmerah, kijih te naseljujejo«. Sukačev pa postavlja v ospredje biogeocenološko klasifikacijo, ker: »klasifikacija biogeocenoz in fitocenoz ni isto, fitocenoza je le komponenta biogeocenoze, biogeocenologija pa se nahaja šele v prvih stadijih svojega razvoja«. 8 GOZDNA TIPOLOGUA Pri obravnavi praktičnega pomena gozdarske fitocenologije za gospodarjenje z gozdom, se srečamo s pojmom »gozdna tipologija«. Sam pojem pove le malo, ker ga uporabljajo od Cajandra dalje (1909) z različno definicijo in v različnem pomenu. Od prvotne fiziognomsko-floristične opredelitve gozdnega tipa, segajo razlike v pojmovanju gozdne tipologije od aplikacije gozdarske fitocenologije v prakso, do samostojne obravnave gozdnih tipov (tudi »gozdnih rastiščnih tipov«) po izvirnih meto­ dologijah, ki so prilagojene lokalnemu stanju vegetacijske odeje (antropogene fitocenoze). Gozdni tip, ki se obravnava kot tip gozdnih fitocenoz združenih v asociacijo, subasociacijo ipd., torej kot gozdna združba, ima danes v srednjeevropskem prostoru največji praktični pomen. Pri nas smo vpeljali pojem »gozdno gojitveni tip« (1962). V gozdno gojitveni tip se povezujejo gozdne združbe katerega koli ranga (ne fitocenoze), podobne drevesne sestave, podobnih rastiščnih razmer in podobnega recentnega cikličnega razvoja (regeneracije, fazni razvoj, proizvodna doba). Ta 213 Košir, ž.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu. podobnost v gozdno gojitveni tip združenih gozdnih združb mora biti tolikšna, da je ob enakih eko­ nomskih pogojih možna uporaba podobnih gozdno­ gojitvenih ukrepov (npr. sistem gospodarjenja, stopnja spremenjenosti naravne vegetacijske sestave, proizvodna doba ipd.), ki zagotavljajo trajno racionalno rabo gozdnih rastišč. Gozdarska fitoceno\ogija omogoča oblikovanje gozdno gojitvenih tipov, ki pomenijo sintezo naravnih lastnosti združbe in gozdno gojitvenih načel. Gozdno gojitveni tipi so v taki sintezi lahko zelo različni , ker se prepletajo različne potrebe človeka (socialno-ekonomske razmere) z različnimi naravnimi razmerami in lastnostmi zdr:užbe. Gledano s stališča gospodarjenja z gozdovi, se uporabUa »gozdne tipe«. ki so enotni po vseh dejavnikih gozdne združbe (drevesne vrste, drugo rastlinstvo, klimat, tla, hidrološke razmere) in gozd nog oj i tvenih cilj ih tudi kot klasifikacijske enote. V našem primeru so gozdno gojitveni tipi dobra osnova za oblikovanje gospodarskih razredov. V literaturi zasledimo tudi obravnave pojmov »Stadij« in »faza« v povezavi z gozdno tipologijo (Zupančič, 2002). Ti pojmi so splošna fitocenološka oznaka in definicija, ki se uporablja za določeno fiziognomsko in cenološko razvojno stopnjo gozdne fitocenoze v njeni sindinamiki , skladno z opre­ delitvijo Braun-Blanqueta, in se lahko le preko tega pomena uporabljajo v gozdni tipologiji. 9 ZAKLJUČEK Gozdarska fitocenologija je povezala znanje gozda1ja o bioloških in ekoloških dejavnikih v gozdu v novo kvaliteto. V tej se predstavlja gozd kot skupek fitocenoz individualnega razvoja, katere se razvijajo v odvisnosti od svojih specifičnih sinekoloških in sindinamičnih lastnosti k najbolj obstojnim gozdnim združbam in za njih značilnim sestoj nim strukturam. Razvojne faze drevesnega sestaja se tukaj povezujejo s ciklična sukcesijo posameznih gozdnih združb. Včasih nedojemljiva drevesna in ostala rastlinska sestava gozdov, nastala zaradi močnih regresijskih vplivov človeka, živali, požarov ali kombinacije teh vplivov, je danes pojasnjena z antropogenimi sukcesijami fitocenoz, preko katerih so povezujejo s prvotnimi fitocenozami in prvotnimi gozdnimi združbami . S tako opredelitvijo teh sekundarnih fitocenoz je tudi že nakazan cilj usmerjanja gospodatjenja, kateremu je potrebno le prilagoditi gojitvene tehniko v dolgih obdobjih njihove ponovne progres ije. Dinamično pojmovanje gozda kot skupka fitocenoz je danes samo po sebi umljive. Uveljav- 214 ljeno je tudi uravnavanje deleža drevesnih vrst, ki temelji na poznavanju lastnosti združbe in do­ pustnosti posega v združbo. Do neke mere je tudi upoštevana erodibilnost rastišč posameznih združb. Toda tu je še vrsta lastnosti gozdnih združb, ki jih premalo poznamo , tako da delo gozdarja še prepogosto temelji na izkustvu, in ima zato zelo spremenljiv uspeh. Med temi je za usmerjanje gospodarjenja po meJi narave odločilno poznavanje regeneracijskih lastnosti združbe, ki so odvisne od ritma oblikovanja mikrorastiščnih razmer (mine­ ralizacija humusa, talni vodni režim, mikroklima pritalnega sloja), ki ustvarja ustrezne razmere za klitje in rast nove generacije drevja. Naloga gozdarstva je, da nadaljuje s podrobnim fitocenološkirn preučevanjem in kartiranjem gozdnih združb. Ob obilici kadra, izgleda, ni prave volje za naporno in zahtevno delo. Fitocenološko kartiranje in preučevanje bi moralo biti vključeno v pripravniško delo gozdarskega inženirja, in od uspešnosti posameznikov na tem delu, naj bo odvisno tudi njihovo kasnejše napredovanje. Da so to mladi kad1i brez izkušenj? Da, toda še polni kompleksnega biološkega in ekološkega znanja, ki ga lahko s pridom uporabijo pri spoznavanju fitocenološkega dela, medtem ko ga našim, strokovno že usmerjenim gozdarjem, pričenja primanjkovati. V sedanji organizaciji gozdarstva se mora za to usposobiti Gozdarski institut, kot je to (bilo) drugod po svetu, npr. Čehi so leta 1976 pričeli že s tretjo obnovo fitocenoloških kart gozdnih združb. Ne moremo pa se vračati nazaj k rastiščnim metodam, ker so preveč statične ob našem sedanjem vedenju o gozdu. Z »botanično« fitocenologijo, ki je predstavljena kot veda: » ... ki govori o rastlinskih združbah, ki so razvrščene v fi tocenološki sistem ... << si gozdar ne ve pomagati. Posebno še, če temelji razvrščanje gozdnih združb v fitocenološki sistem le na florističnih (vegetacijskih) kriterijih in ne tudi na cenoloških (sinekoloških, sindinamičnih), če ni analizirano stanje gozdnih fitocenoz kot posledica dosedanjega gospodarjenja, če ni upoštevano ciklični razvoj v sedanjem gospodarjenju in če niso gozdne združbe vzporedno tudi ustrezno karto­ grafsko predstavljene. Gozdne združbe, ki so predstavljene z gozdnimi fitocenozami različne sinekologije in sindinamike ter arealno niso opredeljene, tudi ne dajejo ustrezne osnove za sonaravne gospodarjenje z gozdom. ' Dodam naj še misel, ki mi jo je ob prihodu in odhodu posredoval Kabanov (1965): »Če neka znanost ne da zadovoljivi/z praktični/z odgovorov in rešitev, zanjo slej ko prej vnanjka de11arja«. GozdV 60 (2002) 4 Košir, ž.: Mesto in vloga fitocenologije v gozdarstvu . VIRI: ALEKSANDROVA, V., 1964: )J,Ht!aM!!Ka pacmTeJibHoro f10KpOBa, non. reo60T. III, Moskva- Leningrad ( 130 str.) BIKOV, (DbiKOB, 6.) ,1957: rco60TaHHKa (Geobotanika), Am-m-An (350 str.) BRAUN-BLANQUET.J ,1951: Pflanzensoziologie 2.Auf., Wien ELLENBERG. H., 1996: Vegetation Mitleleuropas mit den Alpen, 5.Aufl., Stuttgart. HORVAT , 1., 1949: Nauka o biljnim zajednicama. Zagreb (382 str.) KORČAGIN, A., LAVRENKO , E.,(Kop4arHH, A., naapCHKO E.) 1964: Field geobotany -(ll,III), DoneDaSI reo6oTaHHKa, Moskva -Leningrad (360 in 530 str.) KOSTLER, J. 1955: Waldbau, Hamburg -Berlin KOŠIR, ž. 1975: Recente Sukzessionen in acidophilen Buchenwaldern Sloweniens und verwendbare Methoden bei der Sukzessionsforschung. Berichte d.Internat. Sympos d.Int. Veren ig. F. Vegetatioskunde. Rinteln 1973, J.Cramer, Vaduz KOŠIR, ž. 2001: Obravnavanje sekundarnih (antropogenih) gozdnih fitocenoz in gozdnogospodarsko načrtovanje. Gozd. vest. 59 :9, Ljubljana KOŠIR, Ž., (1966, 1972)1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani, Zbornik 17, ~jubljana, (242 str.) KRAUSS, G.A.,V.HORNSTEIN , F .. SOILENKER. G. 1949: Standortserkundung und Standortskartierung im Rahman der Forsteinrichtung. Allgemeine Forstzeitschrift, 1949 (157-160 str.) LAVRENKO, E., et all. (DaapCHKO , E.) ,1950-1972; Tipo6neMH 6oTaHHKH -Bonpocbr BOTaHHCCKol1 reorparjuw, reo6oTaHHKH H .'ICCHoii 6HoreouenoJrOrHH. Koj I-Vl, (za botanike, geobotanike in specialiste gozdarstva in kmetijstva), Moskva -Leningrad MAYER, H., 1977: Waldbau auf sociologisch-okologischer Grundlage, Stuttgart -New York Novi CD -Gozdne ptice Slovenije MUCINA . L. et all.,1993: Die Pflantengesellschaften bsterreichs, Teil liL, lena-Stuttgart-New York. OBERDORFER , E., 1992: Si.iddeutsche Pflanzengesellschaften , Tei! IV., ]ena-Stuttgart-New York. RAUŠ, D. 1976: Šumarska fitocenologija, Zagreb (291 str.) SCHLENKER, G.: Die okologische Artengruppen. (in HAUFF, R., ScHLENKER. G., KRAuss, G.A. 1950: Zur Standortsgliederund im nordlichen Oberschwaben,Mitt. d. Ver. F. Forst. Standortskartierung, Stuttgart) STEFANOVIČ, V. 1977: Fitocenologija sa pregledom šumskih zajednica Jugoslavije, Sarajevo (280 str.) SUKAČEV, V., DILIS, N. (CyKa'-leB, B.H., .ll_brJIHC, H.B., Ka6auoa H.E., Mon4aHOB, A.A., 3oHH, C.B., AJJeK­ caH.npona, B.,L{. idr.) 1964: OcHOBbl necHOH 6no­ reoueHononrw- Fundamentals of forest biogeocoenology, Moskva- Edinburg and London (565 str.). ŠENN1KOV, A., (illcHHHKOD A. TI.) 1964: BaeJJ.CHHC a reo6oTatiHKY (Vvedenje v geobotaniku) -Učbenik za biološke fakultete- Leningrajska univerza (412 str.) TSCHERMAK , L.. 1950: Waldbau, Wien TUXEN. R. 1950: Neue Methoden der Wald und Forst­ kartirung. Mitt. flor.-soz. Arb.gem. N.F. Stolzenau/Weser WEBER, H.E .. MORAVEC, J. & THEURILLAT, J.-P., 2000: International Code of Phytosociological Nomcnclature. 3m edition. Jour. of Veget. Science, Uppsala ZERBE, S., 1992: Fichteoforste als Ersatzgesellschaften von Hainsimsen- Buchenwaldem. Vegetationsveranderungen eines Forstokosystems. Berl.Forshung-zentr. Waldo­ kosystem. (Gottingen) , R.A.IOO ZUPANČIČ, M. 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije. Razprave IV. Razreda SAZU. Dela 36 Ljubljana ZUPANČIČ. M. 2000: Some syntaxonomic problems of the class Vacc1nio-Piceetea Br.-Bl. in Br.-81. et all. 1939. Acta Bot. Croat. 59(1 ), 83-100, ZUPANČIČ. M. 2002: Sintaksonomsko vprašanje gozdnih združb, Gozd. vest 60 -l Slovenija ima veliko pestrost gozdnih združb. Le te spremljajo ubrani glasovi predvsem pernatih pevcev v različni vrstni sestavi in številu. Ma.rsikateremu gozdarju, lastniku gozda ali naključnemu obiskovalcu se ob poslušanju ptičjega petja zbudi radovednost. da bi razvozlal izvor te melodije. Zeleni zastor je pregost, zato so pogosto ptice našim očem nevidne. V veliko pomoč pri tem nam bo dvojni cede z zvoki 93 vrst gozdnih ptic avtorja dr. Tomija Trilalja. Cede je izdal Pri rodoslovni muzej Slovenije. Skupna dolžina posnetkov na obeh cedejih je 145' 94". Priložena je knjižica s komentarjem, kjer je opis zvokov. Največji del je posvečen splošno razši~enim vrstam, kol so ščinkavec, taščica. oba kraljička, velika sinica, menišček, stržek idr., so pa tudi zelo redki gnezdilci gozda in gozdnega roba. kot npr. pinoža in črni škarnik. Zanimive so vrste, katere lahko poslušamo v zavetju noči. kot so sove. podhujka ali pa večino dnevnih vrst med katerimi so detli in žalne ter številne drobne ptice pevke. Težko bi našli vrsto ptice, ki gnezdi v naših gozdovih pa je ni na cedeju, zato je to dragocen učni pripomoček . Lahko pa je le glasba za sprostitev. Obenem lahko cede uporabljamo za opazovanje ptic, saj petje in oglašanje privablja sovrstnike ter jih v pomladnih dneh še bolj vzpodbudi k prepevanju in oglašaoju v naši neposredni bližini. Naslovnico krasi odlična fotografija ogroženega divjega petelina avtorja gozdarja Jožeta Svet liči ča. Ravno tako so odlično posneti glasovi. zato sodi cede v vsak dom, ustanovo itd., ki se dotika gozda ali gozdih ptic. Več o novem cedeju >>GOZDNE PTICE SLOVENIJE« si lahko ogledate tudj na inte('netu na naslovu >>hUp://www2.pms-lj.si/cdgozdl«. M. Perušek GozdV 60 (2002) 4 215 Strokovne razprave GDK: 945.31/5+681.4: (497.12) Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Andrej BREZNIKAR* Izvleček: Kakovost dela in njegovih rezultatov na področju uresničevanja javne gozdarske službe kot temeljne naloge Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je neločljivo povezana s tremi dejavniki: formalni študij-raziskovalno delo-dodatno izobraževanje. Strokovni potencial ZGS se preko teh dejavnikov obnavlja in izpopolnjuje. Prispevek podaja analizo potreb po znanju pri strokovnih delavcih v Zavodu za gozdove Slovenije in nakazuje prihodnje poudarke pri razvoju strokovnega kadra na ZGS. Pri tem so bili uporabljeni naslednji viri informacij: analiza nalog ZGS in potrebnega obsega znanja pri različnih skupinah delovnih mest v ZGS, primetjava sistemizirane in dejanske izobrazbene strukture strokovnih delavcev ZGS, analiza rezultatov anketiranja strokovnih delavcev ZGS o njihovih izobraževalnih potrebah v letu 1997 in analiza podatkov o številu udeležencev in področjih formalnega in dodatnega izobraževanja v okviru ZGS v zadnjih letih. Ključne besede: gozdarski strokovni kader, izobraževalne potrebe, razvoj kadrov, izobrazbena struktura. 1 UVOD Znanje je osnovno orodje gozdarskega strokovnjaka na področju nalog, ki jih opravlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Široko izobražen gozdarski strokovnjak, ki je odprt za neprestano dopolnjevanje svojega znanja v konkretnih razmerah gozdnega ekosistema je glavni element strokovnega potenciala ZGS. Ta strokovni potencial se gradi s pomočjo formalnega izo­ braževanja v okviru študijskega procesa, s pomočjo raziskovalnega dela in prenosa njegovih izsledkov v prakso ter s pomočjo neprestanega dodatnega izobraževanja. Ti trije viri znanja tvorijo oglišča trikotnika, s katerim gradimo strokovni potencial v gozdarstvu nasploh (slika 1 ). Pri tem mora biti prispevek posameznih virov (oglišč) uravnotežen. V toku formalnega študija gozdar pridobi osnovne okvire znanja, ki mu bo potrebno pri njegovem delu. Raziskovalno delo je generator novih spoznanj, ki z njimi napaja tako študijski proces, kot neformalni izobraževalni proces v gozdarstvu. Na področje dodatnega izobraževanja spadajo vse oblike prenosa znanja v organizaciji in še posebno nenehno samodejno učenje gozdarja po kognitivni poti ob delu z gozdom. Naravni sistemi, s katerimi delajo gozdarji, so veliki nedeterminirani sistemi, ki jih lahko dojamemo in usmerjamo le na podlagi aktivnega spremljanja reakcij, ki sledijo našim akcijam. Ta spoznanja so dragocen vir znanja, vir raziskovalnih idej in vir izobraževalnih vsebin formalnega študija. Zavod za gozdove Slovenije aktivno prispeva k dodatnemu izobraževanju svojih strokovnih * mag. A. B., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 216 delavcev. Ta vloga je pravno utemeljena v 71. členu Zakona o gozdovih in opredeljena kot dolžnost, da Zavod strokovne delavce dodatno izobražuje s tem, da jim omogoči stalno spremljanje razvoja goz­ darskih ved, občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih organizacijah in občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja. Razvojno delo, ki se izvaja na ZGS je del raziskovalne dejavnosti v gozdarstvu in del vsakodnevnega delovnega procesa. Slib 1: Shema vplivnih dejavnikov na strokovno znanje delavcev ZGS Namen prispevka je opredeliti potrebno znanje in izobraževalne potrebe pri strokovnih delavcih ZGS, ki v primeru, če so pokrite zagotavljajo vse intelektualne pogoje za uspešno in kvalitetno opravljanje gozdarskega strokovnega dela v ZGS. 2 KAJ JE POTREBNO ZNANJE IN KAJ SO IZOBRAŽEVALNE POTREBE Potrebno znanje za opravljanje določenega dela je tisti nabor informacij in njihovih medsebojnih povezav, ki jih mora posedovati delavec, da doseže GozdV 60 (2002) 4 Breznikar . A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije želeni rezultat dela, tako po kvantiteti kot po kvaliteti. Izobraževalne potrebe izvirajo iz odstopanja med želenimi rezultati in dejanskimi rezultati dela delavcev (SCHLEGEL/MORANO 2000): želeni rezultati -dejanski rezultati = PROBLEM Problem je posledica več vzrokov in ne izvira samo iz neznanja delavca. Odgovor na vprašanje, zakaj ljudje ne delajo tako, kot se od njih pričakuje, lahko iščemo v pomanjkanju znanja in spretnosti, pomanjkanju motivacije in v ovirah v organizaciji in okolju. Ustrezen sistem izobraževanja in ustrezen nabor izobraževalnih vsebin pri izobraževanju gozdarskih strokovnih ddavcev torej rešuje le prvi del problema. Če deficitarna znanja, opredeljena na osnovi ugotovljenih izobraževalnih potreb, prištejemo k obstoječemu znanju delavcev, dobimo njihov optimalni strokovni profil. 3 METODE DELA Oris potrebnega znanja in izobraževalnih potreb strokovnih delavcev ZGS smo izvedli na osnovi analize podatkov, ki izvirajo iz več virov. Zahteve po posameznih znanjih so opredeljene na osnovi aktualnih nalog ZGS, kot so določene v zakonskih podlagah in številnih podzakonskih aktih, ki urejajo področje gozdarstva (Zakon o gozdovih, Program razvoja gozdov v Sloveniji, itd ... ). Kadrovska struktura strokovnih delavcev ZGS, kot je določena v Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije, je bila podlaga za primerjavo siste­ mizirane in dejanske zasedbe delovnih mest, ki izvira iz evidenčnih baz ZGS. S pomočjo rezultatov ankete med delavci ZGS, ki je bila izvedena v letu 1997 med vsemi strokovnimi delavci na ZGS (n= 617), so bile določena deficitarna področja znanja pri nekaterih profilih strokovnih delavcev v ZGS. Preučili smo tudi aktivnost ZGS na področju financiranja nadaljnjega študija svojih delavcev in na področju internega neformalnega izobraževanja. Podatki o internem izobraževanju na ZGS v zadnjih letih izvirajo iz poročil o delu ZGS. Obseg in področja neformalnega internega izobraževanja so posledica potreb po znanju, izraženih v gozdarski praksi, saj jih določajo krajevne in območne enote ZGS. S sintezo teh podatkov smo dobili tudi celosten vpogled v potrebe po novem znanju na nivoju celotnega ZGS. 4 OPREDELITEV POTREBNEGA ZNANJA IN IZOBRAŽEVALNIH POTREB STROKOVNIH DELAVCEV ZGS 4.1 Naloge in kadrovska struktura ZGS kot dejavnik določanja potreb po znanju Glavno poslanstvo ZGS je opravljanje večine nalog javne gozdarske službe v vseh gozdovih v Sloveniji, katerih cilj je zagotavljanje sonaravnega, večna­ menskega gospodarjenja z gozdovi v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in uresničevanje vseh njihovih funkcij. Na osnovi teh nalog, ki so podrobno definirane v 56. členu zakona o gozdovih (Ur. l. RS 30/93),je bila s pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest v ZGS določena kadrovska struktura, ki optimalno zagotavlja njihovo uresničevanje. 1 • 1. gojenje in var. ovstvo, 1va 1 d 0 goz . odnosi zjavn. 1~ ~ gozd. tehnika 1% ~~ · ~ 8% gozd. gosp. na rtov. u_mformatoka 31% . . 39% GozdV 60 (2002) 4 Grafikon 1: Primerjava dele­ žev višje in univerzitetno izobraženih >>specialistov« v ZGS po posameznih stro­ kovnih področjih (glede na veljavno sistemizacijo delov­ nih mest) 217 Breznikar , A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Preglednica 1: Posamezni profili gozdarskih strokovnjakov na ZGS in zahtevana stopnja izobrazbe (glede na veljavno sistemizacijo delovnih mest) zahtevana stopnja izobrazbe profil podiplom. univ. splošni 1 154 specialisti 5 133 skupaj 6 287 % 1 35 Velika večina delavcev ZGS je gozdarskih strokovnih delavcev (824 ali 95% ). Od tega števila je bilo v marcu 2002 zasedenih 730 delovnih mest. Le 5% delovnih mest na ZGS (40 delovnih mest) je v administraciji, financah in v pravni službi. Iz tega je razvidno, da razvid del in nalog gozdarskega strokovnega kadra vsebuje poleg strokovnih del tudi celo vrsto organizacijskih od priprave dela do vodenja evidenc. Sistemizirano strukturo delovnih mest v ZGS, ki zahtevajo gozdarsko izobrazbo , lahko opišemo glede na zahtevano stopnjo izobrazbe in glede na zahteve po spektru znanja, kije za opravUanje delovnih nalog v okviru določenega delovnega mesta potrebno (preglednica št. 1). V preglednici so upoštevana vsa delovna mesta na ZGS, ki zahtevajo gozdarsko izobrazbo, tako v okviru javne gozdarske službe kot ostalih nalog ZGS. Celostna obravnava gozda kot ekosistema , ki je garancija za uspešno delo v gozdarstvu, zahteva tudi univerzalno izobraženega gozdarskega strokovnjaka. Delitev na splošni in specialistični izobrazbeni profil v tem primeru ni enaka kot v drugih panogah - specialist za uspešno delo potrebuje širok obseg splošnega gozdarskega znanja z močnim poudarkom na svojem specialnem področju. Delež specialistov z gozdarsko izobrazbo v ZGS je 29%. Največ strokovnjakov s posebnimi znanji rabi ZGS na področju informatike in gozdnogospodarskega načrtovanja (grafikon št. l ). Pri nekaterih delovnih mestih, ki zahtevajo posebna znanja, določa Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v ZGS tudi možnost zaposlitev delavcev z drugo ustrezno izobrazbo in ne samo gozdarskih strokovnjakov. To velja še posebno za področje informatike , čeprav je danes večina teh delovnih mest zasedena z gozdarskimi strokovnjaki . 4.2 Določanje potreb po izobraževanju na osnovi analiz rezultatov anketiranja strokovnih delavc~v ZGS Izobraževalne potrebe delavcev se lahko določajo tudi z anketiranjem. V letu 1997 je bila na ZGS 218 višja srednja skupaj % 426 581 71 40 65 243 29 466 65 824 100 56 8 100 izvedena anketa, ki je bila namenjena tudi določanju izobraževalnih potreb delavcev. V anketo je bilo vključenih 671 takratnih strokovnih delavcev ZGS. Nekatere rezultate ankete navajamo v nadaljevanju. Potrebe po izpopolnjevanju znanja, kot jih zaznava delavec, so odvisne od več dejavnikov, ld jih je pri analizi rezultatov potrebno upoštevati . Glavno vlogo gotovo igrajo delovne naloge, ki jih delavec opravlja. Pri t.i. specialistih so te potrebe ponavadi na posebnem področju , ki ga pokrivajo . Pri gozdarskih strokovnih delavcih, ki opravljajo naloge iz zelo širokega spektra področij gozdarstva pa temeljijo na poudarkih njihovega dela in na deficitarnih področjih njihovega znanja. Iz rezultatov omenjene ankete smo izluščili odgovore na vprašanje o potrebi po posameznih dodatnih strokovnih znanjih za skupino vodij krajevnih enot. Vodje krajevnih enot opravljajo najširši spekter delovnih nalog v ZGS. Njihova opredelitev področij , na katerih bi radi izpopolnili svoje znanje, je razvidna iz grafikona št. 2. Največkrat je bila izražena potreba po znanju s področja gojenja gozdov v posebnih primerih , s katerimi se srečujejo pri svojem delu. To je področje, kjer lahko svoje znanje bogatimo s kognitivnim pristopom pri konkretnem delu z gozdom, saj teoretične predpostavke pri izobraževanju ne morejo zajeti množice različnih stanj gozdnih ekosistemov. Ta izobraževalna potreba verjetno nakazuje drugo -kako »Udomačiti« kognitivni način dela z gozdom in ga prenesti v vsakdanje delo gozdarja. Naraščanje dela s podatkovnimi bazami in prostorskimi podatki v gozdarstvu posl<: ~dično dviguje pomen znanja s tega področja. Podobno velja tudi za urejanje krajine in znanje o vplivu različnih posegov v prostor. Zanimivo je, da vodje krajevnih enot dajejo precejšen pomen tudi pridobivanju znanj v uikotniku ekologija- ekonomija- sociologij a, kar priča o tem, da se zavedajo celostne vloge gospodarjenja z gozdom v krajini. Poleg delovnih nalog, ki jih opravlja delavec določajo izobraževalne potrebe tudi motivacijski, GozdV 60 (2002) 4 Breznikar , A .. Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Grafi kon 2: Število izraženih izobraževalnih potreb pri vod jih krajevnih enot (n=82) po posameznih strokovnih področjih (vir: anketa ZGS 1997) posebni primeri gojenja gozdov informatika, prostorska informatika urejanje krajine, posegi praktična fitocenologija ekologija-ekonomija sociologija živalski svet, ptice komuniciranje, didaktika ekologija proizvodnja lesa varstvo gozdov prometnice gozdnogospod. načrtovanje funkcije cenitve prirastoslovje praktična pedologija t::::J E::1 o organizacijski in predvsem osebnostni dejavniki. Če število izraženih izobraževalnih potreb pri skupini vodij krajevnih enot razvrstimo glede na delovne izkušnje v letih, dobimo izrazit padajoč trend. Daljša delovna doba delavca pomeni tudi manj izraženih izobraževalnih potreb. Takšno stanje je lahko posledica izkušenj ali pa posledica padanja motivacije za pridobivanje novih znanj s starostjo delavca. 4.3 Stiki z ljudmi in izobraževalne naloge ZGS kot poseben vir potreb po znanju pri gozdarskih strokovnih delavcih ZGS V zakonu o gozdovih je v 56. členu navedenih 25 točk, ki opredeljujejo naloge ZGS kot glavnega nosilca javne gozdarske službe. Skoraj vse te naloge se nanašajo na delo z gozdom in gozdnim eko­ sistemom, le v dveh primerih gre za obveze ZGS do izobraževanja in prosvetljevanja lastnikov gozdov GozdV 60 (2002) 4 1 .. 1 ! 1 1 i 1 1 1 1 ' .1 1 : 1 : 1 ' 1 J i 5 10 15 ter javnosti. Če podrobneje pogledamo izvedbo vseh zakonsko opredeljenih nalog ZGS v praksi, p1idemo do spoznanja, da nobenega od 25 področjih aktivnosti ZGS ne moremo izvajati brez stikov z lastniki gozdov, brez veščin komuniciranja in brez sposobnosti prenašanja znanja na lastnike gozdov, sodelavce in javnost. Do podobnega spoznanja pridemo tudi ob rezultatih ankete (anketa ZGS 1997). Anketiranje 617 strokovnih delavcev ZGS je pokazalo, da jih kar dobrih 80% izobražuje lastnike gozdov, blizu 70% javnost in 40% tudi svoje sodelavce (grafikon št. 3) Definicija pojma izobraževanje je v našem primeru povzeta po terminologiji izobraževanja odraslih in v primeru izobraževanja lastnikov gozdov pomeni svetovanje lastnikom gozdov ob izdaji odločb v upravnem postopku, izvedbo tečajev in seminarjev, pripravo izobraževalnih člankov in prispevkov za druge medije. 219 Breznikar, A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Grafikon 3: Deleži strokovnih delavcev ZGS, ki pri svojem delu izobražujejo sodelavce, lastnike gozdov ali javnost. 60% 40% 20% 0% sodelavce lastnike gozdov Ob tolikšnem obsegu izobraževalnih nalog stopa v ospredje pomen znanja o načinih in metodah posredovanja znanja pri gozdarskih strokovnih delavcih ZGS. Za nemoteno opravljanje osnovnega poslanstva ZGS so ob sedanji lastniški strukturi gozdov v Sloveniji pomembne veščine komu­ niciranja, prepričevanja in pogajanj, didaktično znanje in spretnosti moderiranja skupinskih procesov ter nastopanja v javnosti. Prednostna lestvica posameznih znanj na področju stikov z lastniki gozdov, sodelavci in javnostjo je po-javnost 'Oni odgovora . •ne izobražujeJO [ izobra2:u)eJo nazorjena v grafikonu št 4. in izvira iz rezultatov že prej omenjene ankete ZGS iz leta 1997. 4.4 Oris aktivnosti ZGS na področju izobraževanja delavcev kot indikatorja potreb po znanju Stalno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev je za ZGS nujno zaradi neprestanega prilagajanja novim spoznanjem in zaradi vedno bolj kompleksnih nalog, ki so postavljene pred ZGS. Grafikon 4: Deleži strokovnih delavcev ZGS, ki izražajo potrebo po dodatnih znanjih s posameznih področij komuniciranja in prenašanja znanja (n=617) 1 1 1 1 ! ; 1 nič od tega, ni odgovora 1 1 ; 1 1 veščine nastopanja na RTV 1 ! 1 izdelava gradiv 1 1 veščine organizacije časa 1 1 1 1 veščine pisanja ...•... 1 ! i veščine samoizobraževanja .... 1 t 1 predavanje in moderiranje 1 1 l komunikacija pri odnosih s sod. i 1 i uporaba video gradiv .... 1 ! 1 1 i veščine dela z mladimi .. 1 !, 1 i komunikacija pri svet. last. gozdov ·1 i o 5 10 15 20 25 30 35 40 % 220 GozdV 60 {2002) 4 Breznikar , A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Preglednica 2: Primerjava izobrazbene strukture zaposlenih glede na število delavcev leta 1995 in 2002 z zahtevano izobrazbeno strukturo po veljavni sistemizaciji delovnili mest v ZGS stopnja izobrazbe podipl. univ. skupaj -sistemizacija 6 287 stanje 1995 4 241 st<).nje 2002 13 255 Stalno izobraževanje predstavlja tudi zakonsko obvezo, kot je bilo omenjeno že v uvodu. Načrtovanje obsega tako formalnega izo­ braževanja delavcev v izobraževalnih ustanovah (fakultetah) kot internega neformalnega izo­ braževanja je podrejeno okvirom, kot jih določa Strategija izobraževanja zaposlenih v ZGS. Poudarki pri vsakoletnih programih izobra­ ževanja so rezultat analize izobraževalnih potreb na vseh organizacijskih nivojih ZGS. Pregled obsega tega izobraževanja nam torej nudi tudi informacijo o potrebah po znanju, ki se izražajo v ZGS. Aktivnosti ZGS na področju izobraževanja delavcev tako obsegajo: -izvajanje programov pripravništva in stro­ kovnih izpitov pripravnikov ; -podporo izobraževanju zaposlenih za do­ seganje višje izobrazbe od že dosežene; -interno dodatno izobraževanje zaposlenih s pomočjo različnih načinov in metod. Pri izobraževanju pripravnikov v okviru pro­ grama pripravništva in pri strokovnih izpitih pripravnikov je opazen ustrezen nivo znanja pripravnikov, ki jim daje dobro osnovo za opravljanje delovnih nalog. Obseg formalnega izobraževanja delavcev na fakultetah za pridobitev višje izobrazbe od že dosežene je bil v zadnjih leti zelo velik. V veliki meri je tolikšen obseg povezan z Pravilnikom o Drugo 27% višja srednja poklic. skupaj 466 65 824 52 410 30 737 224 214 24 730 pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v ZGS (Ur. l. RS 5/94) in njegovo spremembami (Ur. l. RS 55/94). Posledica tega pravilnika je bila tudi ta, da so bili napoteni na višješolski študij gozdarstva vsi revimi gozdarji, ki konec leta 1994 niso imeli vsaj IS let delovnih izkušenj. Premiki na področju izobrazbene strukture ZGS v zadnjih 8 letih so razvidni iz preglednice št. 2. Največji premik je opazen na področju kadrov z višjo izobrazbo in relativno tudi na področju delavcev s podiplomsko izobrazbo (magistri, specialisti) . Višješolski izredni študij gozdarstva je do konca leta 2001 končalo 141 slušateljev , tem pa se je pridružilo še 31 na novo zaposlenih inženirjev gozdarstva. Število zaposlenih s srednjo izobrazbo se je močno zmanjšalo. Omeniti moramo, da zaposleni revirni gozdarji, ki so imeli 31.12.1994 15 let delovne dobe izpolnjujejo pogoje za zasedbo svojega delovnega mesta, kljub temu, da imajo le srednjo izobrazbo . Ta podatek je potrebno upoštevati pri primerjavi sedanjega števila delavcev s srednjo izobrazbo in številom si­ stemiziranih delovnih mest na ZGS s to stopnjo izobrazbe . Dobro informacijo o izobraževalnih potrebah strokovnih delavcev lahko dobimo tudi iz analize internega dodatnega izobraževanja na ZGS. Če pregledamo podatke za zadnjih 5 let (1997-2001) ugotovimo , da ZGS izvede povprečno 215 različnih izobraževalnih aktivnosti na leto, ki se jih udeleži Gojenje in Informatika 8% G. gosp. na rtovanje 12% Varstvo pri delu Grafikon 5: Deleži števila udeležencev internega izobraževanja na ZGS po posameznih strokovnih področjih v zadnjih 5 letih. GozdV 60 (2002) 4 ivalski svet 9% Tehnologija 12% 5% 221 Breznikar , A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije Grafikon 6:. Deleži posameznih oblik izobraževanja sodelavcev pri tistih strokovnih sodelavcih, ki prenašajo znanje v okviru ZGS (vir: anketa ZGS 1997) izobraževalni predavanja. mentorst\10 mentorstvo v sestanki seminar~ pripramikom okl.iru del. nalog 2.150 udeležencev. Strokovna področja izo­ braževanja so razvidna iz grafikona št. 5. Naj več prizadevanj pri organizaciji izobra­ ževalnih aktivnosti za zaposlene na ZGS je posvečenih gojenju in varstvu gozdov. Podoben obseg ima tudi kategorija »drugo«, v katero spadajo predvsem izobraževanja na področju komuniciranja (z lastniki gozdov, sodelavci, javnostjo) in na področju metod prenosa znanja na ciljne skupine. Ostala strokovna področja so dokaj enakomerno zastopana glede na število udeležencev. Pri organizaciji izobraževanj za delavce se ZGS naslanja na zunanje izvajalce in na lastne izobraževalne kapacitete. Izobraževanja na področju intenziviranja sode­ lovanja z lastniki gozdov in javnostjo in veščin komuniciranja so bila v zadnjih letih pripravljena s pomočjo organizacije FAO, zunanjih usposobljenih izobraževalnih ustanov in s pomočjo Andragoškega centra Slovenije. Sodelovanje med ZGS in ostalimi omenjenimi partnerji še vedno poteka, saj je razvoj stikov z lastniki gozdov, javnostjo in ostalimi odločilnimi partnerji pri gospodarjenju z gozdovi ena od strateških usmeritev ZGS. Velik del izobraževanja delavcev izvede ZGS z lastnimi izobraževalci. Izobraževanje sodelavcev je vključeno v delovni proces povsod tam, kjer se pokaže potreba. Po podatkih grafikona št. 3 redno ali občasno izobražuje sodelavce nad 40% go­ zdarskih strokovnih delavcev. Oblike in načini prenosa znanja pri teh delavcih so razvidni iz grafikona št. 6. Najpogosteje se uporabljajo izobraževalni sestanki kot učinkovita metoda posredovanja znanja ožjemu krogu sodelavcev. Predavanja in seminarji pa so namenjeni širšemu krogu slušateljev. Potrebe po znanju o metodah prenosa znanja so pri strokovnih delavcih ZGS velike. Uporaba novih spoznanj in širjenje znanja je učinkovita le ob uporabi ustreznih načinov izobraževanja. 222 5 ZAKLJUČEK Potrebe po znanju v delovnem procesu ocenjujemo na osnovi kvalitete dela in njegovih rezultatov. Pri opredelitvi ovir za boljše delo je potrebno ločiti ovire, ki so organizacijske narave od intelektualnih. V splošnem velja, da zaključujejo gozdarski strokovni delavci svoj formalni študij z zadostnim obsegom znanja, ki pa ga je potrebno na določenih področjih dodatno poudariti. Današnji obseg nalog, ki jih opravlja ZGS zahteva predvsem univerzalno izobraženega gozdarskega strokovnjaka in celostni pristop pri delu, ki je sodobna doktrina gospodarjenja z gozdovi. Delavci ZGS, ki ob splošnem znanju potrebujejo še specialna znanja, so dokaj ena­ komerno razporejeni po posameznih strokovnih področjih, nekoliko več je informatikov in delavcev v gozdnogospodarskem načrtovanju. Za vse >)specialiste« je neprestano strokovno izobraževanje na svojem področju nujno. Izobraževalne potrebe zaposlenih strokovnih delavcev na ZGS lahko opredelimo na osnovi več pokazateljev od analize osebnega mnenja delavcev do analize delovnih nalog in trendov pri izbiri področij internega izobraževanja. Najbolj defi­ citarna področja znanja na tej osnovi so gojenje gozdov, informatika, celostno razumevanje in urejanje naravnega prostora ter stiki z lastniki gozdov in javnostjo. Zaradi vse bolj pogostega nastopanja strokovnih delavcev ZGS v vlogi ponudnika znanja za lastnike gozdov, javnost in sodelavce je izrednega pomena tudi dvig nivoja znanja o metodah prenašanja informacij in didaktičnih pristopih pri izvedbi izobraževalnih aktivnosti. V prihodnosti lahko pričakujemo še močnejši družbeni pritisk na gozd kot vir cele palete dobrin ob sočasno vse težjem ohranjanju naravnega ravnotežja v njem. To pomeni tudi večanje obsega nalog, ki bodo sodile v okvir zadolžitev ZGS in posledično potrebo po poglabljanju strokovnega znanja pri delavcih ZGS. Poseben poudarek bodo vsekakor imela znanja s področja celovitega varstva narave, informacijske tehnologije, gozdne tehnike in prilagajanja novim razsežnostim javnosti, ki jih prinaša enotni evropski prostor. Potrebe po znanju v gozdarstvu se nenehno zadovoljujejo iz vseh treh oglišč trikotnika (študij - raziskovalno delo -dodatno izobraževanje), ki smo ga predstavili v uvodu, zato je potreben usklajen razvoj vseh treh in neoviran dostop strokovnih delavcev ZGS do vseh teh virov znanja. GozdV 60 (2002) 4 Breznikar , A.: Potrebe po znanju pri strokovnih delavcih Zavoda za gozdove Slovenije 6 VIRI BIRMAN -FORJANIČ, Z., 2000. Nekateri vidiki izo­ braževanja v gozdarstvu. -GozdV, 58, s. 189-195. MARENTIČ -POŽARNIK. B., 1987. Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 154 s. SCHLEGEL, F. M./ MORANO, M .. 2000. Priprava, izvedba in vrednotenje izobraževanja.- Gradivo za seminar, FAO. ZGS, Rim, Ljubljana, 64 s. Anketa o izobraževanju delavcev ZGS. 1997. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Program razvoja gozdov v Sloveniji. 1995, Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Poročila o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 1997, 1998, 1999, 2000 in 2001. Pravilnik o spremembah pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni v ZGS, Ur.!. RS 55-3241/ 1994. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Zavodu za gozdove Slovenije (prečiščeno besedilo). 2000. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Strategija izobraževanja zaposlenih v ZGS. 2001, Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Zakon o gozdovih. Ur. L RS 30-1299/1993. Stališča in odmevi Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri V 3. številki letošnjega Gozdarskega vestnika je objavljen odmev mag. Franca Ferlina na moj članek z zgornjim naslovom iz 2. številke, v katerem avtor polemizira z nekate1imi ugotovitvami in uporabljenimi metodami. Mag. Ferlin v svojem prispevku navaja, da je del sestaja, ki sem ga obravnavala v svoji raziskavi (ploskev Pl), 10 let starejši in rastiščno boljši od dela sestaja, ki ga obravnavam kot neredčenega (ploskev P3). Iz ustnih virov (revirni gozdar) ter starih gozdnogospodarskih načrtov lahko izvemo, da je velika površina mlajših debeljakov, ki sedaj predstavljajo osrednji del GGE Brezova reber, nastala v istem času. Na golo so bile posekane velike nepomlajene površine, ki so se prav kmalu naravno obnovile in posledica so danes zelo kvalitetni skoraj čisti bukovi sestoji. Upravičeno lahko sklepamo, da je starost drevja na ploskvah, ki se nahajata slabih 200 narazen, kronološko enaka. Mag. Ferlin nasprotnih dokazov ne predstavi. Na ploskvi se drevje ni sekalo že od leta 1970 dalje, zato se tudi starosti drevja ni moglo ugotoviti. Prav tako ni mogoče trditi, da obstajajo med posameznimi deli sestaja rastiščne razlike, zaradi katerih primerjava ne bi bila možna. Nobene raziskave ni bilo, ki bi ugotovila rastiščno sposobnost bukovih rastišč po njihovih subasociacijah. Bralcem, ki ne poznajo GGE Brezova Reber, naj pojasnim, da so bile v letu 1970 za potrebe seminarja (izobraževanja delavcev) v oddelku 17 izločene 4 ploskve, na vsaki pa izvedeno odkazilo z drugačno intenziteto redčenja. Ker seminar ni bil zastavljen kot znanstveni poskus, je bilo vzdrževanje ploskev (meritve, natančno evidentiranje poseka in zaloge, obnavljanje oznak na mejnih drevesih) prepuščeno delavcem TOZD Gozdarstvo Straža. Motivacijo jim je dajalo močno zanimanje gozdarske fakultete, domače in tuje javnosti. Mag. Ferlin, ki neskromno sam sebi daje zasluge za mednarodno priznanje, bi lahko omenil vsaj še tiste sodelavce g. Piškurja, ki so bili ali so še v tem okolju aktivni precej dlje časa, kot sta njegovi slabi dve leti delovnega staža v TOZD Straža. Trditev, da je ploskev P2, kijo je v raziskavo GozdV 60 (2002} 4 zajel mag.Ferlin (1988), šibko redčena, se mi zdi rahlo pretirana. Šibko redčenje je bilo v njej izvedeno le ob seminarju leta 1970, kasneje pa je bilo gospodarjenje popolnoma enako kot v okolici. Mag. Ferlin mi očita, da nisem analizirala relativnih čistih dolžin debel. Kot znak, ki sem ga zajela v statistično analizo (testi aritmetičnih sredin, variance. porazdelitve ter diskiirninativna analiza) sem res uporabila absolutno dolžino čistega debla, hkrati pa sem v tekstu pojasnila tudi, da je relativni delež čistega debla v obeh ploskvah enak, če obravnavamo vsa drevesa (55% od skupne višine drevesa) in različen, če obravnavamo le drevesa v strehi sestaja (54% na redčeni in 51% na neredčeni ploskvi). Primerjav z rezultati mag. Ferlina iz leta 1988 v svojem članku namenoma nisem izvajala, ker sva uporabila različne objekte in metode dela, zaradi česar rezultatov najinih raziskav ni možno direktno primerjati. Trditev, da sem svoj statistično-metodološki pristop prevzela po njegovi raziskavi, je nesmisel, saj je v članku iz l. 1988 premalo opisan, da bi ga lahko kdorkoli posnemal. Enak postopek, ki sem ga uporabila sama, je opisal prof. Anthony van Laar, ki je po mnenju večine gozdarskih raziskovalcev najuglednejši statistik, v Biometrische Methoden in der Forstwissenschaft (Munchen 1979). Disk.Iiminativno anaJizo je uporabil prav za primerjavo dveh sestojev, zato trditev mag. Ferlina, da statistična primetjava na sestojni ravni ni mogoča, ne vzdrži. Mag. Ferlin mi očita tudi preveč podrobno opisovJl1ie postopkov statističnih izračunov in obrazcev, kar je sicer stvar okusa vsakega avtorja. Moja presoja je pač bila, da je to zaradi znanstvene korektnosti potrebno, saj se s tem odpravi dvom, katera metoda je bila v raziskavi uporabljena. Katarina Celič Opravičilo Pomotoma je bila v GV št. 2, v članku Učinek redčenj v bukovih sestojih na Brezovi Rebri, objavljena kot slika 8 ista fotografija kot pod sliko 4. 223 t Kadri in izobraževanje Izobraževanje na področju gozdarstva pri Kmetijsko gozdarski zbornici slovenije 1 UVOD Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila ustanovljena na podlagi Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 20. maja 1999. Eno leto pozneje je zbornica tudi dejansko pričela s svojim delom. Naloge KGZS so opredeljene v zakonu in med njimi so tudi izobraževalne naloge na področju kmetijstva in gozdarstva. 2 NALOGE ZBORNICE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA 2. 1 Izobraževanje članov KGZS 2. l. 1 KGZS je na osnovi zakona o KGZS dolžna: -skrbeti za poklicno izobraževanje in izvajati strokovno usposabljanje svojih članov -podpirati in pospeševati sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizadj s kmetijskimi in gozdarskimi obrati 2. l. 2 Na področju gozdarstva načrtuje KGZS naslednja izobraževanja: -varno delo z motorno žago -vzdrževanje motorne žage -varno delo s traktorjem -krojenje lesa -druga specialna usposabljanja pomembna za gospodarjenje z gozdom. Izobraževanja bodo vključevala tudi poklicno usposabljanje za tiste člane, ki bodo želeli opravljati delo tudi v tujem gozdu (izpolnjevanje minimalnih pogojev za delo v gozdu). Letno načrtujemo cca 80 izobraževanj, na katerih bi predvidoma letno usposobili 1.500 lastnikov gozdov. 2. 2 Izobraževanje zaposlenih v KGZS 2. 2. 1 V KGZS načrtujemo zaposlitev 70 gozdarskih strokovnjakov in sicer: a) na zborničnem uradu 2 (dva): -vodja sektorja za gozdarsko svetovanje in vodja oddelka za koordinacijo svetovanja 224 b) na kmetijsko gozdarskih zavodih: - 8 (osem) vodij oddelkov za gozdarsko sve­ tovanje -60 (šestdeset) terenskih gozdarskih svetovalcev . 2. 2. 2 Predvidena izobrazbena struktura zaposlenih: -40 (štirideset) z univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo -30 (trideset) z višješolsko gozdarsko izobrazbo. Izobraževanje zaposlenih v KGZS bo potrebno na področju: -zbornične in gozdarske zakonodaje -pridobitve licence svetovalca -gozdarske mehanizacije in tehnologije -programov »PHARE« in »SAPARD« -vseh drugih programov, ki bodo v intel.'esu članov KGZS. 3 POVZETEK V KGZS seveda ne moremo predstaviti trenutnega stanja na področju izobraževanja lastnikov gozdov in zaposlenih v gozdarski službi, saj ta služba še ni pričela z delom. Zakon o KGZS sicer predpisuje, da bi morali v kmetijsko gozdarskih zavodih v šestih mesecih po konstituiranju zbornice organizirati dejavnost izobraževanja in prosvetljevanja lastnikov gozdov, vendar po skoraj dveh letih delovanja zbornice ni bilo mogoče zagotoviti pogojev za ustanovitev in začetek delovanja gozdarske svetovalne službe. Dejavnost izobraževanja lastnikov gozdov je do sedaj opravljal in jo še vedno opravlja Zavod za gozdove Slovenije. Zbornica bo to dejavnost razvijala in širila tudi na področja, ki sicer niso v javnem interesu. Največ pozornosti pa bo tudi v bodoče potrebno posvetiti usposabljanju za varno delo v gozdu, saj se pri delu v gozdu zgodi vse preveč nesreč. Da bi načrtovane dejavnosti lahko dovolj kvalitetno opravljali bo potrebno ob ustanovitvi službe izbrati primerne gozdarske strokovnjake in jim tudi kasneje zagotoviti perm~nentno in kvaliteto o izobraževanje. Vodja sektorja za gozdarsko svetovanje pri KGZS Jože Jeromel, ing. gozd. GozdV 60 (2002) 4 J Kadri in izobraževanje Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija a Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške akultete, zagovarjanih v letu 2001 KONEČNIK, Katja in ZAPLOTNIK, Vanja PRAGOZDNI REZERVAT STRMEC -RAZ­ ISKAVE ZGRADBE NARAVNEGA GOZDA IN PRIMERJAVA IZBRANTI-1 METOD. -Ljubljana 2001, XV, l07 str., 44 virov Mentor: doc. Diaci Jurij, recenzent doc. Hladnik David, datum zagovora: 7. 2. 2001 FINK, Tina OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI VARO­ VALNIH GOZDOV V SLOVENIJI.- Ljubljana, 2001, VIII, 72 str., 28 virov Mentor: doc. Bončina Andrej, recenzent doc. Pirnat Janez, datum zagovora: 7. 2. 2001 GORŠE, Klemen NARAVNO POMLAJEVANJE V SMREKOVIH KULTURAH NA ROGU.- Ljubljana, 2001, X, 56 str., 23 virov Mentor: doc. Diaci Jmij, recenzent: doc. Bončina Andrej, datum zagovora: 26. 4. 2001 VILHAR, Urša PESTROST TIPOV EKTOMIKORIZE NA NA­ RAVNEM MLADJU SMREKE NA POKLJUKI. -Ljubljana, 2001, VIII, 72 str., 56 virov Mentor: doc. Kraigher Hajka, recenzent: doc. Jurc Maja, datum zagovora: 22. 6. 2001 POLANC, Janez KARAVANŠKA JELENJAD IN PROUČEVANJE NJENEGA ŠIRJENJA. -Ljubljana, 2001, X, 85 str., 36 virov Mentor: prof. Adamič Miha, recenzent: prof. Kotar Marijan, datum zagovora; 2. 7. 2001 KRIŽ, Andrej OCENA TRENDOV ŠTEVILČNOSTI RISA PO NASELITVI NA KOČEVSKEM IN NJEGOV GozdV 60 (2002) 4 VPLIV NA POPULACIJO PARKLJASTE DI­ VJADI V GOJITVENEM LOVIŠČU MEDVED. -Ljubljana, 2001, XI, 80 str., 39 virov Mentor: prof. Adamič Miha, recenzent: prof. Kotar Marijan, datum zagovora: 28. 9. 2001 ŠEBENIK, Domen ANALIZA ZARAŠČANJA V OBMOČNI ENOTI SEŽANA.- Ljubljana, 2001, X, 48 str., 14 virov Mentor: doc. Bončina Andrej, recenzent: prof. Anko Boštjan, datum zagovora: 9. 11. 2001 COLARIČ, Tinca ZAGOTOVITEV VARNOSTI PRED SNEŽNIMI PLAZOVI V OBČINI TRŽIČ. -Ljubljana, 2001, IX, 79 str., 35 virov Mentor: doc. Horvat Aleš, recenzent: doc. Potočnik Igor, datum zagovora: 9. 11. 2001 ZALOKAR, Klemen PRIMERNOST KONTROLNE VZORČNE ME­ TODE ZA SPREMLJAVO RASTI IN RAZVOJA GOZDOV V GE POKLJUKA. -Ljubljana, 2001, XI, 86 str., 13 virov Mentor: prof. Kotar Marijan, recenzent: doc. Bončina Andrej, datum zagovora: 30. 11. 2001 JARNI, Kristjan PREGLED OGRAJENIH GOZDNIH POVRŠIN ZA ZAŠČITO PRED DIVJADJO NA KOČEV­ SKEM Z ANALIZO VEGETACIJE NA PRJMERU OGRAJE TRNOVEC. -Ljubljana, 2001, IX, 58 str., 48 virov Mentor: doc. Bončina Andrej, recenzent: doc. Diaci Jurij, datum zagovora: 21. 12. 2001 Pregled pripravili mag. Teja Koler-Povh in Polona Peršuh 225 z __ Kadri in izobraževanje Pregled diplomskih nalog diplomantov višješolskega strokovnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2001 ERŽEN, Davorin ANALIZA ZARAŠČANJA V GOZDNOGOSPO­ DARSKI ENOTI CERKNO. -Ljubljana, 2001, XI, 63 str., 24 virov Mentor: Bončina Andrej, recenzent: Pirnat Janez, datum zagovora: 20. 3. 2001 RUPNIK, Andrej UČINKI SPRAVILA LESA Z ŽIČNICO SYN­ CROFALKENA TOLMINSKEM.-Lubljana, 2001, IX, 56 str., 9 virov Mentor: Košir Boštjan, recenzent: Winkler iztok, datum zagovora: 20. 3. 2001 BAJC, Sebastijan ŠTUDIJ ČASA IN UČINKOV PRI SPRAVILU LESA S TRAKTORJEM MASSEY FERGUSON 4245. -Ljubljana, 2001, IX, 83 str., 28 virov Mentor: Košir Boštjan, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora: 20. 3. 2001 ČEBOKELJ, Jože IZOBRAŽEVALNI INTERESI LASTNIKOV GOZDOV NA OBMOČJU GOZDNOGOSPODAR­ SKE ENOTE ČRNI VRH. -Ljubljana, 2001, VII, 57 str., 5 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Košir Boštjan, datum zagovora: 20. 3. 2001 MALNAR, Zlatko SOLASTNIKI GOZDOV KOT SPECIFIČNA LASTNIŠKA KATEGORIJA V GOZDNOGOS­ PODARSKI ENOTI DRAGA. -Ljubljana, 2001, X, 45 str., 4 vire Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Bončina Andrej, datum zagovora: l. 6. 2001 POJE, Branko RAZŠIRJENOST DOMNEVNO AVTOHTONE SMREKE ( PICEA ABIES (L.) KAR ST.) TER NJENGOSPODARSKI POMEN V ENOTI DRA­ GA.-Ljubljana, 2001, VliL 45 str., 16 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent: Accetto Marko, datum zagovora: 26. 4. 2001 ŠTRUCELJ, Andrej POZNAVANJE IN URESNIČEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI LASTNIKOV GOZDOV PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOM. -Ljubljana, 2001, XII, 60 str., 8 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Bončina Andrej, datum zagovora: 26. 4. 2001 PRIMOŽIČ, Jože ZGORNJA GOZDNA MEJA NAD LIPANCO V JULIJSKill ALPAH.- Ljubljana, 2001, VII, 64 str., 22 virov Mentor: Kotar Marij an, recenzent: Robič Dušan, datum zagovora: 4. 6. 2001 VESEL, Aleš UGOTAVLJANJE MEHANSKIH POŠKODB DREVJA ZARADI PRIDOBIVANJA LESA V GE ČEMŠENIK-KOLOVRAT, GE MOKERC IN GE RAVNIK.- Ljubljana, 2001, VIII, 42 str., 23 virov Mentor: Košir Boštjan, recenzent: Krč Janez, datum zagovora: 26. 6. 2001 ŠMAJDEK, Karl VPLIV RDEČEGA SRCA PRI BUKVI V FITO­ CENOZAH ASOCIACIJ LAM/O ORVALE­ FAGETUM IN CARDAMINI SAVENS/-FAGETUM NA KVALITETO LESA. -Ljubljana, 2001, VII, 66 str., 7 virov Mentor: Kotar Marijan, recenzent: Accetto Marko, datum zagovora: 2. 7. 2001 HROVATIČ, Vladimir DIVJI PRAŠIČ (SUS SCROFA L.) LOVSKO­ GOSPODARSKI VIDIKI V CELJSKEM LOV­ SKOGOJITVENEM OBMOČJU.- Ljubljana, 2001, IX, 70 str., 20 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 2. 7. 2001 PREGL, Drago NAČRT ZA KASJAKOVO GOZDNO POSEST. -Ljubljana, 2001, IX, 40 str., 9 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora: 4. 7. 2001 VEBER, Simona PRIMERJAVA MED POSLOVANJEM SAMO­ STOJNEGA PODJETNIKA IN DRUŽBE Z OME- 228 GozdV 60 (2002) 4 j s Kadri in izobraževanje JENO ODGOVORNOSTJO. -Ljubljana, 2001, VII, 45 str., 8 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Bizjak Franc, datum zagovora: 4. 7. 2001 JELENČIČ, Miro SOCIALNOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI LASTNIKOV ZASEBNIH GOZDOV NA OB­ MOČJU GOZDNEGA REVIRJA ČRNI DOL. -Ljubljana, 2001, IX, 69 str., 7 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent : Benčina Andrej, datum zagovora: 27. 8. 2001 LESNIK, Dušan ODPIRANJE GOZDNEGA PREDELA POD GLOBOKARJEM V GGE LOBNICA. -Ljubljana, 2001, IX, 41 str., 7 virov Mentor: Potočnik Igor, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora: 27. 8. 2001 ŠTRBAC, Dragan VPLIV INDUSTRIJE NA GOZDOVE V KATA­ STRSKI OBČINI TRBOVLJE. -Ljubljana, 2001, VIII, 59 str., 28 virov Mentor:Pirnat Janez, recenzent : Hladnik david, datum zagovora: 28. 9. 2001 ERJAVEC, Jože VLOGA PARKOVNIH GOZDOV V ZDRAVI­ LIŠČU ROGAŠKA SLATINA. -Ljubljana , 2001, IX, 57 str., 37 virov Mentor: Anko Boštjan, recenzent: Pirnat Janez, datum zagovora: 28. 9. 2001 JAN, Jože IZVAJANJE GOZDNOGOJITVENIH DEL V ZASEBNIH GOZDOVIH . -Ljubljana, 2001, VII, 41 str., 22 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 28. 9. 2001 ZUPANIČ, Boris PROIZVODNA SPOSOBNOST RASTIŠČ BU­ KOVIH GOZDOV CASTANEO-FAGETUM IN VICIO OROBOIDI-FAGETUM V PESNIŠKI DOLINI. -Ljubljana, 2001, XI. 75 str., 14 virov Mentor: Kotar Marijan, recenzent: Accetto Marko, datum zagovora: 28. 9. 2001 LOGAR, Janez AGRARNA SKUPNOST IN NASTANEK KMEČ­ KE GOZDNE POSESTI V ŠEMBDAH. -Ljubljana, 2001, VII, 55 str., 7 virov GozdV 60 (2002) 4 Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Benčina Andrej, datum zagovora: 5. 10. 2001 JANEŠ, Branko GOSPODARSKI NAČRT ZA GOZDNO POSEST VERDERB.- Ljubljana , 2001, IX, 53 str., 5 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Benčina Andrej, datum zagovora: 5. 10. 2001 BlLIČIČ, Radko VOLK IN DRUGE ZVERI TER PARKLJASTA DIVJAD V BELI KRAJINI. -Ljubljana , 2001, X, 44 str., 18 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 26. 10. 2001 RECEK, Igor VESEL, Zdravko GOSPODARJENJE IN SOCIALNO-EKONOM­ SKE ZNAČILNOSTI ZASEBNIH LASTNIKOV GOZDOV NA OBMOČJU KOČEVSKE REKE. -Ljubljana, 2001, VIII, 45 str., l1 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Kotar Marijan. datum zagovora: 26. 10. 2001 SARJAŠ, Andrej GOZDNOGOJITVEN! PROBLEMI V MURSKI ŠUMI.- Ljubljana, 2001, IX, 52 str., 8 virov Mentor: Kotar Marijan, recenzent: Adamič Miha, datum zagovora: 26. 10. 2001 MIHEVC, Matjaž STANJE GOZDNIH CEST IN POTREBNA VIŠI­ NA SREDSTEV ZA NJIHOVO VZDRŽEVANJE V OBČINI ŽIRI.-Ljubljana, 2001, XIII, 54 str., 10 virov Mentor: Potočnik Igor, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora: 26. 11. 2001 VERLIČ, Andrej LASTNOSTI IZOLATOV KOSTANJEVEGA RAKA (CRYPHONECTRIA PARASITICA) IZ OSREDNJE SLOVENUE .-Ljubljana, 2001, VIII, 56 str., 24 virov Mentor: Jurc Maja, recenzent: Pohlevn Franci, datum zagovora: 26. 11. 2001 TURK, Matjaž SOCIALNO EKONOMSKE ZNAČILNOSTI LASTNIKOV ZASEBNIH GOZDOV NA OB­ MOČJU GOZDNEGA REVIRJA POŽARJE. -Ljubljana, 2001, lX, 45 str., 7 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 26. 10. 2001 227 b Kadri in izobraževanje --- KLANČNIK, Avgust POŠKODBE DREVJA ZARADI PRIDOBIVANJA LESA V ZASEBNIH GOZDOVIH REVIRJA SELA PRI KAMNIKU.- LjubUana, 2001, VITL 42 str., 13 virov Mentor: Košir Boštjan, recenzent: Potočnik Igor, datum zagovora : 26. 11. 2001 BALIGAČ, Andrej ANALIZA IZLOČANJA SESTOJEV PRI GOZD­ NOGOSPODARSKEM IN DETAJLNEM NA­ ČRTOVANJU NA PRIMERU ENOTE GORIČKO IL-Ljubljan, 2001, X, 56 str., 6 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora : 30. 11. 2001 REPNIK, Milko LASTNINSKE SPREMEMBE IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARJENJE Z GOZDOVI V KA­ TASTRSKI OBČINI SMOLNIK NA POHORJU . -Ljubljana, 2001, VII, 55 str., 27 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 30. ll. 2001 KRULIČ, Branko RAZVOJ BIVŠIH AUERSPERGOVIH GOZDOV V GOSPODARSKI ENOTI GRČARICE V ZAD­ NJEM STOLETJU. -Ljubljana, 2001, X, 61 str., 15 virov Mentor: Bončina Andrej, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora : 30. 11. 2001 BAH, Milan SKORŠ (SORBUS DOMESTICA L.) IN BREK (SORBUS TORM!NALIS (L.) CRANIZ) V OSRČJU KOZJANSKEGA. -Ljubljana , 2001, X, 53 str., 8 vjrov Mentor: Kotar Marijan, recenzent: Brus Robert, datum zagovora: 30. 11. 2001 STARIČ, Roman ANALIZA POPISOV OBJEDENOSTI GOZD­ NEGA MLADJA V OE BREŽICE. -Ljubljana , 2001, X, 47 str., 13 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 30. 11. 2001 MLINARIČ, Zlatko ANALIZA. IZLOČANJA SESTOJE V PRI GOZDNOGOSPODARSKEM IN DETAJLNEM NAČRTOVANJU NA PRIMERU JUGOVZHOD- 228 NEGA POHORJA. -Ljubljana , 2001, X, 59 str., 8 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent: Hladnik David, datum zagovora: 30. 11. 2001 PEČKO, Alojz SOCIALNOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI ZASEBNIH LASTNIKOV GOZDOV V K.O. RUTA IN KO. ČINŽAT.- Ljubljana, 2001, X, 93 str., 8 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Krč Jane z, datum zagovora: 30. 11. 2001 VILIC, Sašo UGOTAVUANJE STANJA GOZDNEGA ROBA V K.O. TOPLICE. -LjubUana, 2001, XIV, 75 str., 20 virov Mentor: Hladnik David, recenzent: Benčina Andrej, datum zagovora : 30. 11. 2001 BRUMEC, Aleksander ANALIZA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI ŠENTILJ. -Ljubljana , 2001, IX, 48 str., 7 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora : 21. 12. 2001 GORJAK , Saša POIZKUS GOJENJA OSTRIGARJA ( PLEURO­ TUS SP.) NA SUBSTRATIH IGLAVCEV ZA BIOLOŠKO ZATIRANJE PATOGENIH GLIV. -Ljubljana , 2001, XI, 63 str., 27 virov Mentor: Jurc Maja, recenzent: Vodnik Dominik, datum zagovora : 21. 12. 2001 ŽUPAN, Ciril NAČRT ZA CESTNIKOVO GOZDNO POSEST­ Ljubljana, 2001, IX, 49 str., 9 virov Mentor: Benčina Andrej, recenzent Winkler Iztok, datum zagovora: 21. 12. 200 l ROZMAN, Boštjan NAVADE LASTNIKOV GOZDOV V GOZDNI PROIZVODNJI , PRIMER VASI SKOMARJE IN RESNIK. -Ljubljana , 2001, VIII, 40 str., 4 virov Mentor: Winkler Iztok, recenzent: Košir Boštjan, datum zagovora: 21. 12. 2001 CIGAN, Jožef ANALIZA USPEŠNOSTI UČNE POTI TROMEJNIK. -Ljubljana, 2001, X, 47 str., 10 virov Mentor: Anko Boštjan, recenzent : Pirnat Janez, datum zagovora: 21. 12. 2001 GozdV 60 (2002) 4 ~ Kadri in izobraževanje KOS, Zoran OGLARJENJE V GOZDNOGOSPODARSKI ENOTI DOLE.- Ljubljana, 2001, VIII, 28 str., 9 virov Mentor: Košir Boštjan, recenzent: Krč Janez, datum zagovora: 21. 12. 2001 VEČKO, Boris STANJE GOZDNIH CEST IN POTREBNA VIŠINA SREDSTEV ZA NJIHOVO VZDRŽE­ VANJE V REVIRJU STROJNA.- Ljubljana , 2001, IX, 49 str., 8 virov Mentor: Potočnik Igor, recenzent: Košir Boštjan, datum zagovora: 21. 12. 2001 REBOLJ, Boštjan ŠTUDIJ TEHNOLOŠKIH IN EKONOMSKIH MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA LESA NA ANKOVI POSESTI. -Ljubljana, 2001. VII, 44 str., 21 virov Mentor: Krč Janez, recenzent: Košir Boštjan, datum zagovora: 21. 12. 2001 PERKO, Marko KRONOLOGIJA POJAVLJANJA TER VPLIV NAJPOMEMBNEJŠIH ABIOTSKIH IN BIOT­ SKIH DEJAVNIKOV NA UMETNO OSNOVANE SMREKOVE SESTOJE V GE PLANINA . - Ljubljana , 2001, VIII, 43 str., 22 virov Mentor: Jure Maja, recenzent : Anka Boštjan, datum zagovora: 21. 12. 2001 AHEJ, Igor POSKUS UMETNE OBNOVE S SETVIJO V ZATRAVLJENIH ALTIMONTANSKIH SMRE­ KOVJIH NA POHORTIJ. -Ljubljana, 2001, VIII, 56 str., 17 virov Mentor: Robič Dušan, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 24. 12. 2001 JAZBEC, Marko ANALIZA GOSPODARJENJA IN RAZVOJA GOZDOV V LOČNICI (GE ŠMARJE).- Ljubljana, 2001, X, 57 str., 11 virov Mentor: Bončina Andrej, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 24. 12. 2001 KENDA, Marko GARTNER, Roman SPONTANO ZARAŠČANJE OPUŠČENE SENO­ ŽETI S SMREKO (PICEA AB/ES (L.) KARSTEN) NA KAVAČINOVI SENOŽETI NAD VASJO POREZEN.- Ljubljana, 2001, IX, 77str., 18 virov GozcN 60 (2002) 4 Mentor: Robič Dušan, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 24. 12. 2001 KOPUŠAR, Karli VIDOVIČ, Janko PROIZVODNA SPOSOBNOST RASTIŠČ BU­ KOVIH GOZDOV V HALOZAH.- Ljubljana, 2001, IX, 82 str., 24 virov Mentor: Kotar Marijan, recenzent: Accetto Marko, datum zagovora: 24. 12. 2001 ŠKORJANC, Vinko STANJE GOZDNJH CEST IN POTREBNA SRED­ STVA ZA NJIHOVO VZDRŽEVANJE V GO­ SPODARSKI ENOTI ROGAŠKA SLATINA . -Ljubljana, 2001, VIII, 41 str., 15 virov Mentor: Potočnik Igor, recenzent: Winkler Iztok, datum zagovora: 24. 12. 2001 BIZJAK, Robert EKONOMIKA PANJEVSKEGA GOSPODAR­ JENJA Z ROBINJO.- Ljubljana, 2001, X, 50 str., 14 virov Mentor: Winkler lztok, recenzent : Kotar Marij an, datum zagovora: 24. 12. 2001 HAUPTMAN~ Andrej USTREZNOST GOSPODARJENJA S SRNJADJO V LOVSKO GOJITVENEM BAZENU KOZJAK V LETlli 1991-2000.- Ljubljana, 2001, VIII, 60 str., 19 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 24. 12. 2001 PETELINEK, Štefan GAMS (RUPICAPRA RUPICAPRA L. 1758) NA KONJIŠKI GORI.- Ljubljana , 2001, X, 52 str., 14 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora: 24. 12. 2001 BLATNIK, Tone MEDVED NA OBMOČJU DOBREPOLJSKO­ STRUŠKE DOLINE. -Ljubljana, 2001, X, 53 str., 13 virov Mentor: Adamič Miha, recenzent: Kotar Marijan, datum zagovora : 24. 12. 2001 Pregled pripravili mag. Teja Koler-Povh in Polona Peršuh 229 .___ _____ G_o_z_d~arstvo v času in prostoru Delegacija Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije na obisku v Srbiji V času od 20. do 23. maja 2002 se je na povabilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Srbije ter Javnega podjetja Srbijašuma na delovnem obisku v Srbiji mudila delegacija slovenskih gozdarskih gospodarstvenikov. S tem smo vrnili obisk srbske delegacije, ki je obiskala Slovenijo lani jeseni. Cilj obiska je bil posredovanje slovenskih izkušenj pri privatizaciji gozdarstva, seznanitev z dosežki srbskih gozdarjev, predstavitev možnosti izobraževanja srbskih managerjev v slovenskih podjetjih in proučitev delovanja srbskih nacionalnih parkov. Delovni obisk smo začeli v Somboru, kjer so nam pokazali način gospodarjenja s topolovimi plan­ tažami in gozdnimi sestoji hrasta. S topoplovimi plantažami gospodarijo zelo intenzivno, les pa gre dobro v prodajo. Hrastovi sestoji so zelo dobro negovani. Pomemben del prihodkov ustvarijo z lovom, s katerim se tudi strokovno precej ukvarjajo. Večerna razprava na temo lova, na kateri so sodelovali vsi pomembnejši ljudje s področja lova v Srbiji, je pokazala, da gre za zelo zahtevno tematiko. Naslednji dan smo si v Beogradu ogledali tovarno IMT, kjer nam je direktor tovarno predstavil in orisal smeri razvoja. Kljub reorganizaciji, ki so jo pravkar zaključili, smo ugotovili, da jih čaka še veliko dela, če želijo obstati na zahtevnem globalnem trgu kmetijske mehanizacije. Zlasti bodo morali izboljšati način prodaje svojih izdelkov. Na sedežu Javnega podjetja Srbijašuma, ki domuje v novi impozantni stavbi sredi Beograda, smo se pogovarjali o gozdarstvu, gozdarski zakonodaji, in privatizaciji v gozdarstvu. Srbski kolegi so se odločili za spremembe. Pestijo jih zlasti neracionalna organizacija, težave na lesnem tržišču in pomanjkanje državnega denarja za vlaganja v gozdove. Mislim, da se nekako bojijo smelih in odločnih korakov, zlasti jih plaši privatizacija. Srbski zakoni trenutno na dovolijo privatizacije javnih podjetij. Zaznali smo tudi težnje, da bi se vojvodinski del podjetja osamosvojil. Tretjega dne srno obiskali gozdno gospodarstvo Despotovac 'in Rasina južno od Beograda. Srbski kolegi so sicer previdno oporekali skupinsko postopnernu gospodarjenju z bukvijo na bukovih 230 Slovenci na vrhu Kopaonika (Foto: mag: Ljubo Čibej) rastiščih in zagovarjali oplodno sečnjo. Med slovenskimi kolegi je ta ugotovitev naletela na odobravanje in popolno strinjanje. Srbski gozdarji imajo relativno veliko dobro vzdrževanih nastanitvenih objektov v gozdovih. To jim seveda povzroča nepotrebne stroške, vendar se objektov kar tako ne želijo odreči. Še več! Postavljajo še nove manjše, ki so namenjeni zlasti razvedrilo. Veliko gozdnih gospodarstev ima tudi svoj lov z oborami. V samostanu Ravenica so nam poleg arisa zgodovine in poslanstva samostana odprli tudi krsto s posmrtnimi ostanki cara Lazara, ki je za srbsko narodno zgodovino posebna svetinja. To naredijo samo ob posebnih priložnostih in gostom s tem izkažejo posebno čast. V samostanu, kjer nas je sprejela tudi voditeljica samostana, smo občutili nek poseben mir. Nikakor ga nismo mogli povezati z vojnimi grozotami, ki so v zadnjem destletju pestili Balkan. Zvečer smo prispeli v Nacionalni park Kopaonik , ogromen kompleks narave, ljudi in turizma. Prav gotovo takšnega v tem koncu nismo pričakovali. GozdV 60 (2002) 4 Gozdarstvo v času in prostoru Nekoliko nas je spominjal na naše Poholje. Park in uprava parka, ki jo vodi mlad gozdarski inženir, se v celoti samoflnacira. Po tej plati gre za zgled, ki bi ga kazalo posnemati. Pri nas namreč protagonisti parkovnega gi banja hlepijo zlasti po denarju obubožanega državnega proračuna. Naš obisk pri srbskih kolegih smo zaključili z vzponom na najvišji vrh Kopaonika in pri tem prestopili tudi mejo s Kosovom. Srbsko gozdarstvo uživa relativno veliko avto­ nomijo znotraj družbe, zaposleni imajo po naši oceni nadpoprečen osebni in družbeni standard. Raciona­ lizacija, reorganizacija, morda celo privatizacija, bo prizadela zlasti slednjega. Vpliv javnosti na gozdar­ stvo se bo gotovo povečal. Gozdarstvo bo moralo zdržati ta pritisk. Pri tem bo zelo pomembno ime, ki si ga je gozdarstvo ustvarilo v družbi. Pravijo, da ni najboljše. To bo poleg drugih velikokrat špekulativnih interesov glavna ovira za uspešno reorganizacijo. Ocenjujemo, da je navezovanje stikov z gozdarji JV Evrope, ki je tudi v programu našega Združenja, koristno za obe strani tako s strokovnega kot s poslovnega vidika. Naša podjetja, nekatera celo z ustanavljanjem podjetij v Srbiji, že poskušajo s prodorom na ta zahtevni in po marsičem specifičen trg. Na koncu bi se rad zahvalil zlasti pomočniku ministra (pri nas državni sekretar) g. Aleksandru Vasiljevicu, mag. Draganu Nonicu z gozdarske fakultete, njunim kolegom in Javnemu podjetju Srbijašume za odlično organizacijo. Dr. Darij Krajčič Društvene vesti Poročilo o delu Zveze gozdarskih društev Slovenije v zadnjem letu dni Dobro leto dni je minilo, kar je bilo izvoljeno novo vodstvo ZGDS. Že ob izvolitvi smo vedeli, da nas ne čaka prav prijetno delo, da bo tako težavno pa si vsaj sam nisem predstavljal. Katastrofalne finančne razmere so zahtevale korenite racionalizacije in novo obliko delovanja. Sredi leta 2001 je najprej prenehala zaposlitev uredniku Gozdarskega vestnika. Delo na urejanju je nadaljeval po pogodbi. Vendar to ni bilo dovolj, dolgovi so zahtevali nove racionalizacije. V decembru 2001 smo se sporazumno dogovorili za prekinitev zaposlitve s poslovno sekretarko ga. S. Blaj, ki je bila na čakanju do junija 2002, ko ji je delo pri ZGDS prenehalo. Za ·obstoj Gozdarskega vestnika in ZGDS so bile nujne še nove racionalizacije. Ker z g. B. Urankarjem nismo dosegli dogovora o sklenitvi pogodbe za urejanje Gozdarskega vestnika letnika 2002, smo se po prvi številki letnika 2002 z njim razšli. Pretežni del dela pri pripravi Gozdarskega vestnika je prevzela tiskarna s svojimi sodelavci (tisk, oblikovanje, tehnično urejanje, lektoriranje). V ceni 3.920.000 SIT za letnik 2002 je poleg prej naštetih postavk vključeno tudi uredniško delo (30.000 SIT/ zvezek). K tej številki je potrebno dodati še DDV. V primerjavi s preteklim letom so se stroški znižali za GozdV 60 (2002) 4 približno četrtino. Začasno je uredniško delo prevzel predsednik ZGDS. Urednik skupaj z uredniškim odborom skrbi za izbor prispevkov, urednik pa še poskrbi za recenzije, GDK in prevode ter lekture prevodov, usklajuje delo z tehničnim urednikom in oblikovalcem ter opravi pregled in korekture pred tiskorn. Gozdarski vestniki št. 2, 3 in 4/2002 so že izšli v tovrstni organizaciji. Za vodenje poslovnih knjig, sestavljanje poročil in zbiranje podatkov, izstavljanje računov, obračun honorarjev in potnih stroškov, prevzem pošte, evidence naročnikov srno se pogodbeno dogovorili s firmo DIDAS Ljubljana d.o.o., kije že doslej vodila za ZGDS poslovne knjige in sestavljala bilance. Cena je 100.000 SIT mesečno + DDV. Z Zavodom za gozdove Slovenije smo se dogovorili za dostop do poštnega predala Gozdarski.vestnik@gov.si, ki se nahaja na lokalnem omrežju Zavoda. Predsednik ZGDS je praviloma prisoten v pisarni na Večni poti 2, vsako sredo med 10 in 12 uro. Sodim, da so tako dani osnovni pogoji (čeprav ne idealni) za delovanje ZGDS. Kaj smo v tem letu poleg vseh mogočih in nemogočih racionalizacij sploh še počeli? 231 Društvene vesti Proti koncu leta 2001 je izšel v 200 izvodih LEXICON SILVESTRE, ki je plod aktivnega dela terminološke komisije. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije smo izdali GOZDNI BONTON. Projekt je finančno podprlo MKGP. Skupno z Gozdarskim društvom Postojna smo v aprilu 2002 organizirali posvetovanje o izobra­ ževanju v gozdarstvu , prispevki pa so objavljeni v tematski številki Gozdarskega vestnika 3/2002, nekaj snovi pa je ostalo še za št. 4/2002. V maju 2002 je v 5.000 izvodih izšla knjigaM . Medveda in B. Koširja VARNO DELO PRI SEČNJI v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Pod okriljem ZGDS sta Gozdarstvo GRČA Kočevje d.d. in SNEŽNIK Kočevska Reka d.d., in vodstvom Organizacijskega odbora v maju 2002 pripravila 3. državno tekmovanje gozdnih de­ lavcev. Skupno z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo pripravili posvetovanje o ogroženih živalskih vrstah, prispevki pa so bili objavljeni v tematski številki Gozdarskega vestnika 7-8/2001, pa tudi v številkah 9 in 10/2001. Sodim, da smo z nekaterimi aktualnimi posveti in okroglo mizo skupaj na enem mestu zbrali predstavnike večine, od vse preveč razdeljenega slovenskega gozdarstva. Tudi to je nekaj! Decembra 2001 srno pripravili okroglo mizo Organiziranost in perspektive slovenskega gozdarstva. Gozdarski vestnik, LETNIK 60 • LETO 2002 • ŠTEVILKA 4 Gozdarski vestnik, VOLU ME 60 • YEAR 2002 • NUMBER 4 Glavni urednik/ Edftor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Zivan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetlič ič Dokumentacijska obdelava; lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http:/ /WWIN.dendro.bf.uni-lj.si/gozdv.html TAR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/ 10 issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT. za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 50 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo/Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editoria/ board 232 Predsednik ZGDS Mag. Franc Perko Foto: L. Kutnar GozdV 60 (2002) 4 IOMV ISTRABENZ OMV ISTRABENZ PRIPOROČA ZA GOZDNA GOSPODARSTVA 1. ZA MAZANJE VERIG MOTORNIH ŽAG: 1.1. OMV biosegarol E 100 (810-NARAVNI,OKOLJU PRIJAZNI) Uporaba OMV biosegarol E 1 OO je okolju prijazno, biološko povsem razgradljivo olje za motorne žage, pripravljeno iz netoksičnih, visokokakovostnih repičnih olj. Uporablja se za mazanje verig in meča pri motornih žagah. Zaradi nizke odvisnosti med viskoznostjo in temperaturo je primeren za uporabo v vseh letnih časih kot tudi v posebno vlažnih razmerah. Je povsem združljiv z običajnimi olji za motorne žage, kar pomeni, da rezervoarjev pred uporabo ni potrebno čistiti. Značilnosti Odlična odpornost proti obrabi in koroziji, zagotavlja dobro oprijemljivost olja ohranja svoje lastnosti, enake pri nizkih temperaturah in v ekstremno vlažnih razmerah, zvišuje drsne lastnosti verige in s tem življenjsko dobo, maksimalna naoljenost verižnih spojev omogoča nižjo porabo goriva. Specifikacija: ONORM C 2030 Avstrijska zveza za promocijo kakovosti je izdelek nagradila z pečatom kakovosti, ter z okoljevarstvenim priznanjem. 1.2. OMV chain oil Uporaba OMV chain oil je visokokakovostno olje za mazanje meča in verig motornih žag. Izdelano je na osnovi mineralnega olja z posebnimi dodatki za izboljšanje tehničnih lastnosti, katere so najbolj pomembne pri tovrstni uporabi. Primerno je za uporabo v vseh letnih časih in različnih temperaturnih območjih, ter tudi v posebej vlažnih razmerah. Značilnosti Odlična odpornost proti obrabi in koroziji zagotavlja dobro oprijemljivost olja, ohranja svoje lastnosti enake pri nizkih temperaturah, ohranja svoje lastnosti tudi v ekstremno vlažnih razmerah Specifikacija: Vseh najbolj prisotnih proizvajalcev motornih žag. 2. ZA MEŠANICO: 1.1. OMV x-bike MEŠA SE V MEŠALNEM RAZMERJU 1:50 OZ.2 %) Uporaba OMV x-bike je visoko-kakovostno motorno olje za vse tipe dvo-taktnih bencinskih motorjev, ki se mažejo z mešanico goriva in svežega olja. Uporabno za eno ali več-cilindrične dvotaktne motorje mopedov, motornih koles, avtomobilov ter motornih žag in kosilnic. Primerno za mešanje v razmerju 1:50. Značilnosti Samostojno mešanje, nudi odlične mazalne lastnosti, preprečuje preskok svečke, ohranja čiste prostore izgorevanja in prazni odprtine. Nudi učinkovito zaščito pred interno korozijo motorja in obrabo. Specifikacija: AP/ TC, JASO FB, ISO -L -EGB 1\u nw::i,·u Oi\!T so \'CilJI 110 \'o/jo JW l'Seh hencinskih sen'i.sih Olv!V ISTRABEi'lZ. ::u \'se dodatne informacije pa pok/i{ite OMV ISTRABENZ , Tel: 05/663 3300. Se priporočamo ! L te sr p< M v K pt pl G 9 o F u· LASTNIKOM GOZDOV -odkup lesa na kamionski cesti, -odku1p lesa na paniu, -st-rokovno opravimo sečnjo in sprav·ilo ter vsa gozdnogojitvena dela, -posredujemo pri nakupu in prodaji gozdov Nudimo konkurenčne cene in zagotavljamo plačilo v dogovorjenem roku.