•••	■	■-	■	X”.
v ' i <
mvM
— Danes se bo po ? Hilj^ega telesa za odpoklic
. gospodarskega zbora tj	sestala	še občin-
RJP&ina in obravnavala ™}°vni uspeh gospodar-<^mzacij, odborniki pa H	informacijo o prija-
obrtnikov in dru-
— Delovna skupio^ finske uprave je imela v tiijtj j®P°ldne žalno sejo, na W*[.Počastili spomin tragič-L^minulega sodelavca Miloša ^bc Zelnika oddelka za
frvv? službe in občo upravo.
f' tinl.,£VJE - Jutri zvečer bo 1 »,Pugled“ razgovor o kočevski občini; organi-1 »»Sportske novosti4* iz
- V torek so se IEJl? Ojniki in predsedniki 'tt ra>n^ organizacij in društev s.	o	boljšem sodelo-
o odpravi dosedanjih
&2j M£STO - V nedeljo te,Se v Domu JLA pri-Q(S,' Ja občinske konference
loi^ dni je prevladova ioseg?111 ^plo vreme, saj so ^diu ^nevne temperature 5 stopinj Celzija.
{^Jjaslednjih dneh ne pri-v^Jcnio večje spremembe tako, da se bo \ topl° vreme nadalje-lt^»^asno so možne ne-Padavine.
/ korist vseh, zlasti kmetijcev, je s spori prenehati in sodelovati
Včasih so naši kmetje lahko prodajali krompirjeve gomolje le tja do Zagreba ali kvečjemu do Zadra, krompirjevemu pireju in drugim industrijsko pripravljenim krompirjevim jedem pa je pot odprta po vsej Evropi To spremembo je prinesla mirenska tovarna, ki dolenjskemu kmetijstvu prinaša možnosti, katerih se premalo zavedamo.
Ob letošnji pičli letini krompirja se je, komaj postavljena, znašla v precejšnjem pomanjkanju surovine - Jcmetijci so pred zrelostnim izpitom. „Pred izpitom, ki ne pozna popravnega,“ dodaja inž. Slavko Nemanič, direktor KZ Trebnje.
Zagata se je pokazala v tem, da že za sedanjo zmogljivost tovarne na območju zadruge v slabši letini ni dovolj tržnih presežkov, povrhu vsega pa so se
V brežiškem zdravstvenem domu se je 27. in 28. novembra mudila ekipa ljubljanskega zavoda za transfuzijo. Na odvzem krvi je prišlo 378 med „padalci", nepoklicanimi krvodajalcev. Vseh skupaj so letos našteli 913, nekaj manj kot je predvideno po planu. Med darovalci je vedno več žena in mladine, kupci in prekupčevalci od dru-(Foto: Jožica Teppey)	god, pojavili celo sosedje, od
katerih tega ne bi pričakovali. Kaže, da bosta morali KZ Trebnje in KZ Novo mesto tovrstno ,,umazano perilo“ prati ceh pred sodiščem.
Namesto sodelovanja, ki je nujno, lahko bi rekli celo usodno, torej nerazumevanje in celo spori! V korist vseh, zlasti pa kmetijcev samih je, da bi s tem takoj prenehali. Tovarna ne daje možnosti samo območju Trebnjega, marveč vsej Dolenjski Kako kratkovidno ravna, kdor je „v stiski“ ne vidi in raje proda trenutno boljšemu plačniku! Taisti kupec dolenjskega kmeta ne bo videl, ko bo letina obilna. To se utegne zgoditi, preden preteče leto.
M. LEGAN
ZA MANJ REGIJ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
Sevniški predlog pogorel tudi v republiškem zboru. Zanimivo glasovanje: 12 poslancev za, kar 20 vzdržanih in 32 proti. Terjamo preveč?
„Ne z zakonsko prisilo, s samoupravnim dogovaranjem,“ je zapisal
poročevalec Dela že s seje v socialno/d ravstvenem zboru. Kaj pravi o
. JSi^ oh!!*6 W P0^3^* tudi v kočevski osnovni šoli. Proslave sta se udeležila poleg drugih pred-l pn ~*nske skupščine Miro Hegler in predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer. °to; p ^Kega zbora so nastopili še recitatorji, sceno pa je pripravil akademski kipar Stane Jarm. • »rus)
j	OSNOVE	GOSPODARJENJA ZA LETO 1973:
jiXudi stabilizacija je borba
l^Ofko Bulc, član predsedstva SFRJ: »Pričakovanja za gospodarska gi-jV^vjiovem letu so ugodnejša, kot so bila v začetku letošnjega leta!«
^ b
I £>ertl fe!,Ud‘ v Prihodnjem gospo-y *tu fc vedno najveSja te-
I L*11	med	akumula-
tora tn? V> n,ed drugim
I k^jsJce V- c “debžcncem i	jSf®*6.	Petične Sole,
\\ >n^n,k-,VOv Z* aktivistom : *ik>	P0,it>inim	delav-
Sr ic JSjta. „Osrednje »pru-■tu ^t0 i Pr®j prevelika potroš-treoa izdelati dinami-
Ai°item’ *Ca*CO t0 vrzcl
V-10 n.A" bomo v tem uspeli ^ta m slvar zveznega lzvrš-stvsu spremenjc-i? u®*? dejavnikov go*
4. 1 nnr	Zakonski	pa-
** • zakon o pogojih in po-
tem še samo skupščinsko poročilo? ** „Poslanci so enotnega mnenja, da bi izenačitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja imela velike finančne posledice ... Prizadeti bi bili tisti zavarovanci oz. delovne organizacije, katerih prispevne stopnje in participacija so bile doslej nižje, potrebno pa bi jih bilo povečati na raven drugih, praviloma ekonomsko močnejših skupnosti." Tako torej zakonodajalec.
Kakšna je torej stvar z vidika nerazvitih in bolj razvitih v republiki? V celjski regiji znašajo po združitvi skladov delavskega in kmečkega zavarovanja stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev 9,15 odst., v Ljubljani pa npr. le 8,66 odst. Za še nazomejšo primerjavo: v celjski skupnosti znaša prispevek za solidarnost s kmetom kar 0,45 odst., v Ljubljani pa le 0,16 . odst. Tudi prispevek za zdravstveno varstvo kmetov je v celjski skupnosti med najvišjimi, kar 420 dinaijev na gospodarstvo. Med največjimi so 'tudi participacije delavcev in kmetov za zdravila, obiske zdravnika, prevoz z rešilnim avtomobilom, zobozdravstvene usluge pa znašajo v celjski skupnosti kar 40 odst. O razlikah pri pogrebninah smo že pisali. Kdo torej trpi? Nerazviti: tisti, ki več prispeva, mora več prispevati tudi drugič, ko ga bolezen napoti po zdravstvene usluge. Ubstaja torej se izredno močan vir družbenih razlik.
Kaj bi prineslo manj skupnosti? Na Hrvatskem imajo samo 4, a je republika mnogo večja. Bilo bi manj stroškov z obračunavanjem osebnih dohodkov po enotni stopnji; ko že toliko govorimo o tržnem gospodarstvu, bi bilo gospodarstvo na območju vse republike obremenjeno enako, odpravili bi neenakosti med zavarovanci, nedvomno pa bi zmanjšali tudi upravne stroške. Te zahteve
niso niti nove. O njej je govor že v resoluciji o dolgoročnem razvoju republike, zanj se je že večkrat zavzel medobčinski svet ZK za Posavje, podobne predloge sevniškemu pa so predložile že občinske skupščine Žalec, Mozirje in Slovenske Konjice. Nihče pri tem nima nič proti samoupravnemu dogovaijanju o združevanju, za to pa bi potrebovali vnetej-šega pobudnika v republiki. Pritiska „spodaj“ je namreč precej.
A. ZELEZNIK
Trije otvoritveni trakci
Novo avtomatsko telefonsko centralo, mehano-grafski center v BETI in novo tovarno KOMET so odprli v Metliki za občinski praznik
Pred dnevom republike so bile tudi v okviru slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku Metlike na vrsti gospodarske otvoritve. V popolnoma prenovljenih poštnih prostorih so najprej odprli novo avtomatsko telefonsko centralo, ki je mnogo sodobnejša od ATC, nameščene pred devetimi leti, razen tega ima še več zmogljivosti za tele-
fonske naročnike v Metliki in ima več kanalov za zveze s Črnomljem in Novim mestom. Direktor PTT Novo mesto, Jakob Berič pa je v otvoritvenem govoru razložil tudi nadaljnji načrt modernizacije PTT omrežja v Beli krajini.
Številni gostje, družbeno politični delavci, poslovni prijatelji in člani
(Nadaljevanje na 4. strani)
stopkih za sanacijo izgub ali zakon o obratnih sredstvih delovnih organizacij, terjajo od vsakega kolektiva odgovor, nc preostaja več tudi mnogo časa, zato bo treba hitro ukrepati/* je menil tovariš Bulc..
Kakšen pa je pravzaprav sedanji gospodarski trenutek? Prvič po letu 19*17 imamo razveseljiv presežek v plač ilni bilanci. Stopnja inflacije letos ni bila bistveno večja od lanske, ustrezneje smo reševali vprašanja nerazvitih v državi. Med resnimi pomanjkljivostmi pa so: letos smo pravzaprav zmanjšali produktivnost, ni nam uspelo zagotoviti ustrezne stopnje rasti gospodarstva in za-
(Nadaljevanje na 4 . strani)
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
V veselje malih prebivalcev Ribnice je pri njih zapadlo veliko snega. Tako so se v prazničnih dneh, ko jim ni bilo treba v šolo, lahko otroci nasankali, kolikor so hoteli. Na sliki: otroci so se najraje zatekli k obnovljenemu delu ribniškega gradu. (Foto: France Modic)
St. 49 (1184)
NOVO MESTO
Leto XXIII četrtek
7. decembra 1972
IZPIT ZRELOSTI
S spori nikamor
I! d n n n i hn nnhiirinilf Hnn nvftririiiir) *
|\ 1,1 U i 1 Cl i U %5s^ iJ U U U ^ ^ ^ 1® ^ ^ U ^ ^ ^ i ^ i ^ i ^ *5
j	i	^	^
tedenski
mozaik
Polet v vesolje, še posebej pa na Luno, je vselej razburljiva dogodivščina in čeprav ta, ki se bo začel danes, ni prvi (celo nasprotno: zadnji ameriški za precej časa!), bomo o njem v današnji rubriki napisali - namesto običajnih drobcev in paberkov z različnih področij - nekaj več.
Posadko Apolla-17 bodo sestavljali ameriški vesoljci Euge-ne Ceman, 40, poveljnik, Ronald Evans, 38, pilot komandnega modula in Harrison Jack Smitt, 37, pilot lunarnega modula.
V vesolju bodo ostali 12 dni, 16 ur in 31 minut in med tem časom izkrcali na površino Lune dva vesoljca, id bosta opravila tri „sprehode" po površini, od katerih bo vsak trajal sedem ur. Lunino površino bodo raziskovali peš in na posebnem vozilu, že znanem lunarnem avtomobilu, ki ga je uporabila tudi prejšnja odprava.
To bo šesto izkrcanje ljudi na naši najbližji nebesni sosedi in hkrati zadnje v okviru programa Apollo. Razen tega bo to edini polet na Luno, ki se bo začel po sončnem zahodu in prvi, v katerem bo sodeloval znanstvenik - geolog Harrison Jack Smitt. Tako kot doslej bomo tudi topot lahko na naših televizijskih zaslonih spremljali nekatera obdobja poleta.
Ob znanstvenih preizkusih, ki so jih opravile prejšnje odprave, bodo topot opravili še deset novih, za kar bodo seboj imeli tudi ustrezne instrumente, ki jih doslej še niso spravili v vesolje. Sedem poskusov (namreč novih, takih, ki jih še niso) bodo opravili na Luni, tri pa med kroženjem okoli nje.
Pristajalno področje se odlikuje z velikimi nasprotji. Tu so visoke lunarne planote in temne ter globoke doline. Poleg ene izmed njih se bosta spustila vesoljca, ki bosta imela priliko raziskovati tudi steno nenavadne oblike, ki so jo opazili med prejšnjimi kroženji nad Luno. Značilnost pristajalnega področja je namreč tudi v tem, da so na njem kamenine, ki so po vseh dosedanjih znakih sodeč padle nanj z višje ležečih planin.
Odrekanje in varčevanje
Velike uspehe dosegamo povsod tam, kjer z medsebojnim razumevanjem in čutom za človeško pomoč združujemo sredstva za družbene potrebe
Ko so pred meseci kroparski kovači začeli delati nekaj sobot ppored in tako zasluženi denar sklenili dati v stabilizacijski sklad, je ponekod to naletelo na odobravanje in posnemanje v tej ali oni obliki, drugod pa tudi na začudenje. Kar roko na srce, res smo se že kar odvadili takih ali drugačnih solidarnostnih potez, ki so terjale nekaj odrekanja, požrtvovalnosti in varčevanja. Vendar smo s takimi prizadevanji uredili že marsikatero zahtevno vprašanje. Zdaj ob tem kaj radi rečemo: ni denarja. Leta in leta smo ob nekaterih zadevah, ki teijajo duh solidarnosti, zmigovali z rameni in gledali, kako se kopičijo. To ne velja za vse, vendar za številne delovne organizacije, občine in krajevne skupnosti, kjer so vsako stvar gledali le ekonomistično skozi dinar, rentabilnost in nekatere druge povsem tehnokratske ali birokratske kriterije. Med tem so drugod ob medsebojnem razumevanju in čutu za medčloveško pomoč z manj denaija lahko veliko naredili Uihko rečemo, da to spoznanje o nujni solidarnosti po
'S&m
3. konferenci ZKS in po pismu tovariša Tita znova pridobiva tisti prostor pod soncem, ki mu gre v socialistični družbi. Referendum o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, solidarnost zaposlenih pri gradnji stanovanj, ki bo po občinah v glavnem stekla po novi zakonodaji ob začetku 1973, predvideni stabilizacijski prispevek, s katerim naj bi občani z večjimi dohodki prispevali v stabilizacijski sklad v prihodnjem letu v vsej Jugoslaviji 700 do 900 novih milijonov, številni samoprispevki, ki jih občani zavestno plačujejo iz svojih osebnih dohodkov za otroške vrtce, šole in komunalne naprave, kroparska in druge podobne akcije, varče-
vanje pri novoletnih darilih v delovnih organizacijah in druge poteze - vse to so dokazi za zgoraj omenjeno trditev.
Lahko pričakujemo, da jih bo v prihodnje še več. Obenem so to prepričljiva in neovrgljiva dejstva, da so delovni kolektivi in občani kot posamezniki pripravljeni prispevati veliko denarja za skupne družbene potrebe, če so le natančno obveščeni, za kaj gre, če vedo, da bodo lahko vplivali na smotrno porabo zbranega denarja in če jim izkušnje oziroma sadovi takih odrekanj in skupnega varčevanja dejansko zagotavljajo ureditev tega ali onega problema, ki ga sami čutijo iz dneva v Jan.
Če želimo v prihodnje po tej poti še kaj več narediti za naš
Posadki Apolla-17, ki b° dam* poletela proti Luni, je pozirala uradnemu fotografu agencije
(na sliki) držeč v rokah grb svoje vesoljske odprave. Zanimivo je, da je bilo nekaj časa videti, ko»
bodo morah start preložiti - zaradi stavke osebja NASA, ki je zahtevala višje plače! To bi bilo pjj
da bi se zgodilo kaj takega, toda v zadnjem trenutku so uspeli vendarle doseči sporazum »J
uslužbenci in upravo in tako bo lahko odprava Apolla-17 (vsaj kar zadeva stavko) nemoteno polet
K°?	°	Pot	m srečen povratek - 19. decembra ob 19.24 na valove Tihega oceana-••
(Foto: NASA)
URAD 2A ZAPOSLOVANJE
(Iz zadnjega PAVLIHE)
—h
— A tudi ti iščeš drugo službo, kolega?
Kaj mi pa drugega preostane, ko pa so letos darila v taki nemilosti!
družbeni razvoj, in to je nujno, potem mora delovni človek v celoti razpolagati s sredstvi, ki jih daje za skupne družbene potrebe, pa naj gre za denar iz skladov podjetja ali iz žepov posameznikov. Delegatski sistem kot osnova delovanja skupščin, ki ga snujemo v drugi fazi ustavnih sprememb, mora prevladati povsod: v skupščinah, interesnih skupnostih, pri rednih in občasnih skladih, skratka povsod, kjer se zbira denar za ureditev tega ali onega vprašanja skupnega pomena. Le tako bodo delovne organizacije in delavci pripravljeni še z večjo mero solidarnosti in razumevanja sodelovati.
In drugič: nujno je vnaprej še dosledneje spoštovati razmerja v delitvi med družbo in delovnimi organizacijami, ki smo jih sprejeli ob začetku gospodarske reforme. Takrat smo se odločili za 70% : 30% v korist delovnih organizacij. Sedem let je poteklo od te odločitve in še vedno ni v celoti uresničena.
Ko bo družba pri fiskalnem obremenjevanju gospodarstva ta razmeija spoštovala, lahko ob prostovoljni odločitvi delavcev marsikje pričakujemo še več sredstev, s katerimi bi solidarno odpravili številne težave. Predvsem tiste, ki ovirajo oblikovanje ustreznih socialnih odnosov v naši družbi.
TONE KRAŠEVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Že prejšnji teden smo na tem mestu omenili, da je (minuli ponedeljek) zasedala republiška skupščina - vendar smo se tedaj omejili samo na izvolitev novega republiškega izvršnega sveta z inž. Andrejem Marincem na čelu. Ta teden se je novi izvršni svet že prvič sestal in začel obravnavati nekatera GOSPODARSKA VPRAŠANJA, ki bodo kmalu prišla na dnevru red republiške skupščine.
Na zadnjem zasedanju pa je skupščina — med drugim - sprejela tudi dva pomembna nova zakona: zakon O STANARINAH in pa zakon o UGOTOVITVI VREDNOSTI stanovanjskih hiš in stanovanj. Nova republiška zakona sodita v okvir nove stanovanjske zakonodaje, ki jo pri nas že krepko spravljamo v nove sistemske oblike. Na kratko samo povejmo, da novi zakon o stanarinah uvaja v stroške za stanovanje posebno razčlenitev — da loči te stroške na „stanarino44 v pravem pomenu besede (in nad tem delom stroškov bo družba še vedno vodila posebno skrb), poleg tega pa uvaja še dodatni del stroškov, ki jih sestavljajo stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški za obratovanje stanovanjske hiše.
Po novem bodo torej občine lahko začele prilagajati stanarine realni višini - vendar bodo to morale še natančno določiti s svojimi odloki. Z novim letom bodo uvedene šele AKONTACIJE na prihodnje povišanje stanarin.
Eno pomembnih vprašanj, ki je bilo ta teden (v ponedeljek in torek) na dnevnem redu zborov zvezne skupščine, je bila obravnava OSNUTKA RESOLUCIJE o temeljih družbeno-ekonomske politike za 1973. leto. V tem osnutku je predvidena za prihodnje leto rast DRUŽBENEGA PRODUKTA pri-bližno za 5 %, rast ZAPOSLENOSTI za 3 do 3,5 %, rast PRODUKTIVNOSTI DELA pri bližno za 4 % ter IZVOZA oziroma UVOZA za 11,5% oziroma za 10,5%. ŽIVLJENJSKA RAVEN naj bi se prihodnje leto pove-
čala za 5,5 % obseg INVESTICIJ pa približno za 6 %.
To so podatki, o katerih je v zvezni skupščini govoril podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič — ki je ob tem poudaril, da prihodnje leto lahko računamo s polovico ■MANJŠO INFLACIJO kot letos, saj že delujejo mehanizmi (npr. glede cen in trga), s katerimi bomo prihodnje leto dosegli boljše rezultate.
To, da bo treba ukrepe ekonomske politike za 1973. leto predvsem usmeriti v pospeševanje PROIZVODNJE in v počasnejše naraščanje PORABE, potrjujejo tudi najnovejši podatki zveznega zavoda za tržne raz-
Sprememba za stanarine
iskave — ki govore o tem, kako nam že letos primanjkuje (oziroma nam še bo primanjkovalo) raznih artiklov iz kmetijske proizvodnje.
Letos bo s pšenico posejanih približno 1,7 milijona hektarov polj, torej približno za 300.000 hektarov MANJ kot pa lani. Zaradi slabih vremenskih razmer je propadlo na naših poljih približno 600.000 ton KORUZE, tako da letošnji realni pridelek ne bo presegel 7,5 milijona ton. Tudi sladkorne pese bomo pridelali manj, kot pa smo računali -saj bo znašala proizvodnja iz 320.000 vagonov sladkorne pese nekako 340.000 ton SLADKORJA, to pa je za 160.000 ton manj kot znaša naša poprečna letna poraba.
Precejšnje težave glede tržne založenosti z mesom imamo še vedno - posebno očitne so pri nas v Sloveniji in pa v Srbiji, kajti pri nas je bila dovoljena podražitev mesa le 3 %,
tedenski zunanjepolitični pregkd}
Posebni svetovalec ameriškega predsednika Richarda Nixona, harvardski profesor Henry Kissinger, se je v Parizu že enaindvajsetič sestal s posebnim odposlancem hanojske vlade Le Duc Thojem in to je osrednja tema zunanjepolitične scene. Medtem se v Helsinkih nadaljuje pripravljalni sestanek za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Podrobnosti:
PARIZ:	ZADNJE	DEJA-
NJE? — O malokateri vojni je bilo doslej prelitega toliko črnila kot o tej, ki že leta in leta divja v Indokini in to še posebej yelja za pogajanja, ki naj bi naposled vendarle končala to morijo. Henry Kissinger in Le Duc Tho skušata v Parizu razrešiti zadnje nesporazume in odstraniti zadnje ovire na poti k sporazumu, ki bi moral biti že podpisan, pa do tega ni prišlo zaradi zavlačevanja ameriške strani
V trenutku ko to pišemo še vedno niso znane vse podrobnosti zadnjih pogovorov v Parizu in vsekakor še lep čas ne bodo. Po tistem, kar je prišlo v javnost po ovinkih (in večinoma virih, ki nikakor niso uradni, pa jih je treba sprejemati vsaj z določenim zadržkom), gre to pot res za zadnja pogajanja — ki pa zaradi tega nikakor niso nič lažja. Videti je, da je Saigon v zadnjem trenutku uspel doseči zase nekaj ugodnosti, da pa je moral v nekaterih rečeh tudi popustiti. Sporno je bilo med drugim predvsem vprašanje prisotnosti rednih sevemovietnamskih enot na jugu. Saigon je zahteval, naj bi v besedilo sporazuma vnesli določilo, po katerem bi se te enote morale umakniti, Hanoi pa je vztrajal na prvotnem besedilu sporazuma, ki je omenjal, da bodo sporazum o teh vprašanjih dosegli v medsebojnih pogajanjih med obema vietnamskima stranema.
Washington je po svoje skušal vplivati na predsednika Thieuja naj omili svoje stališče in po nekaterih vesteh je hkrati zagrozil, da mu bo ustavil vso pomoč, če nc bo popustil. Rečeno je bilo tudi, da se u*cgne«a ameriški in saigonski predsednik sestati pred dokončnim podpisom sporazuma. Te novice za zdaj niso doživele potrditve, kakor niso . doživele potrditve tiste, ki so govorile (in še govorijo) da bo sporazum podpisan 15. decembra, ameriški vojni ujetniki pa naj bi se vrnili domov že pred koncem letošnjega leta.
V vseh teh ugibanjih in domnevah je za zdaj zanesljivo samo nekaj: da namreč še vedno ni trdnih in otipljivih novic o trenutnem stanju pogajanj in da bo treba na končni izid počakati — čeprav nemara samo še nekaj dni.
KONFERENCA V HELSINKIH: veleposlaniki 32 evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade medtem nadaljujejo svoje pogovore v finski
prestolnici. V okviru P ^ razprave se je izjasnila ze ^ držav. Očitno je, da njBjj nastopa preostro, da se ^ izogibajo vsemu, kar W ^ zaprlo vrata nadaljnjim
vam.	.	i	hro	f
To je po eni strani do*^
drugi pa tudi morda ne. je vsekakor to, da si n»e ^ izmenjavo mnenj ^ P ^ vajo pustiti odprta vratai	^
tev čimveč izmed na^
Pariške
uganke
jočih si stališč, toda na j strani ima tako delovanj ^ to nevarnost, da utega? nekatera ključna vprašanj - j,
V vsakem primeru par ^ ferenca doslej pokaza** J cejšnjo pripravljenost v ^ sodelovanje in tudi ffV' ^ da se tako sodelovanj6 ^^1 katerih nujnih koinp^ (jj< uresniči Posebne PoZ°,Z,^ bila deležna tudi jug'0 , g šefinja delegacije (p°	$
Marina edina ženska" gacije), ki je razložitojI <ji vanska stališča. Spnč° . p' smo jih na tem mestn ^ ^ krat omenjali, jih top0 mo ponavljali.	. i $
Konferenca nadalje) ,
l0N0V JUGOSLO^# DRŽAVNI SEKRE^J / ZUNANJE ZADEVt: 1 f zaključkom redakcije jeli novico, da je bil n V Mirka Tepavca, ki je odstopil kot državni ** zunanje zadeve Pre |^ika r? Minič. Predlog predse°£oJlljs!P Djemala Bijediča J? jjtve ^ zvezne Skupščine za f. imenovanja sprejela. ^Ija morajo o predlogu in sklepati še sveti zv# ščine.
TELEGRAMI ^
VARŠAVA - Po^i« Pjotr Jaroscwiez je spratoija % ameriškega kongresa ^ berta Humphreya ui ^	«
Hcnryja Reiissa, ki Varila vi. Glavna teina bila, kot so uradno s pot	}
lovanjc med Združena^'
Amerike in Poljsko, »c " gospodarskem področju* j0p<r
JERUZALEM - V novno oživeli glasovi o • z l&j sklenitev separatnega niio. Povod za te gjaso*®J -^1»
tajni obisk podpredsednic
vlade Jigala Alona v London (^7
BRUSELJ - Ministrskimi^ nega evropskega trgai je čil, da bodo države član ^ hodr\je leto uvažale	$
končne industrijske pr .u,l% polizdelke iz držav v razv $ rinske olajšave veljajo z	...
med njimi tudi za Ju8° ,lirasu 50 <0
HAVANA - V »on^^iiJi, ■ vedli državni udar, n,e“ strmoglavili prcdsedniK Ernesta Cruza. Za n°fa ge1] J sednika so imenovali nega štabu honduraškib ^ sil Osvalda Lopeza.
v drugih republikah pa tudi do 11,5 %. Ob tem pa IZVOZ mesa in živine še nadalje narašča: v minulih 10 mesecih letošnjega leta smo izvozili kar za 32 % več mesa kot pa lani v tem času.
Z začetkom tega tedna - na dan 4. decembra — se je pravzaprav že začelo izvajanje tako imenovanega „drugega paketa44 zakonov proti nelikvidnosti, začelo sc je izvajanje novega zakona o pogojih ter SANACIJSKEM POSTOPKU organizacij združenega dela. Po določilih tega zakona je SDK dolžna prijaviti gospodarskim sodiščem vsa tista podjetja, ki so imela v tem času še NEPOKRITE IZGUBE od lani ali pa iz prejšnjih let, pa jih doslej še niso sanirala oziroma našla poti za njihovo sanacijo.
Po teh prijavah (ki bodo opravljene v osmih dneh) bodo gospodarska sodišča po zakonskili določilih izvedla postopek za PRISILNO PORAV-• NAVO z upniki, oziroma v primerih, ko ne bo šlo drugače, celo postopek za stečaj takšne organizacije združenega dela. Boj proti nelikvidnosti se torej zaostruje - in postaja tudi bolj konkreten. Z novim letom pa bo, kot je znano, začela veljati še vrsta drugih novih zakonskili predpisov iz omenjenega „drugega paketa “ proti nelikvidnosti, kije bil sprejet že letos julya.
Na tem mestu samo še omenimo nov zakonski osnutek, ki so o njem razpravljali ta ponedeljek na seji sveta republiških in pokrajinskih skupnosti za zaposlovanje - gre za novi zakon, ki naj bi urejal vprašanja ZAPOSLOVANJA V TUJINI. Na seji so med drugim poudarili, da je že skrajni čas, da čim bolj omejimo odhajanje naših strokovnjakov v tu-, jino, čeprav je res, naj bi tudi v naprej ostalo zaposlovanje v tujini dovoljeno. Naše organizacije za zaposlovanje so pri tem dolžne posredovati za naše občane (da jim omogočho legalno zaposlitev na tujem), vendar le tistim, ki pri nas NIMAJO ZAPOSLITVE.
Posebno pozornost vzbuja eden od členov predlaganega novega zakona - po katerem organizacije za zaposlovanje NE BI SMELE posredovati pri zaposlovanju v tujini za tiste naše delavce, ki so ZAPOSLENI v kakšni organizaciji združenega dela pri nas ali v kateri drugi organizaciji. In še: na delo v tujino ne bi smeli odhajati tisti, ki pred tem niso poravnali svojih davčnih in drugih obveznosti do skupnosti, pa tudi tisti ne, ki niso zagotovili VZDRŽEVANJA in OSKRBE svojih otrok ali ostarelih staršev.
jjjj knjski galeriji so se 27. novembra s svojimi izpostavili udeleženci druge dolenjske sli-jj^f kolonije. Ob otvoritvi sta spregovorila Vi .rej Pavlovec, ravnatelj škofjeloškega L?3’''imenu pokrovitelja - NOVOTEKSA pa
0	Kovačič. (Foto: S. Mikulan)
Športno srečanje sindikalnih ekip iz Brežic in Samobora v počastitev dneva republike se je končalo z visoko zmago Samoborčanov. Ekipe so tekmovale v šestih disciplinah. Brežičani so zmagali samo v odbojki. Na sliki: Polde Rovan pokal. (Foto: M. Jaranovič)
29. november je dan, ko pionirji razšiijajo svoje vrste. Na osnovni šoli „Katja Rupena“ so v pionirsko organizacijo sprejeli 68 cicibančkov. Na proslavi sta pela otroški pevski zbor pod vodstvom Cirile Jazbec in mladinski pevski zbor, ki ga vodi Jelka Kastelic. (Foto: B. Kovač)
30 mladincev z Dvora je ob prazniku republike obiskalo vojake v garniziji Milana Majcna v Novem mestu. Po kulturnem programu in ogledu vojaških prostorov so mladinci in mladinke odšli v vojaško menzo, kjer so z vojaki použili slavnostno kosilo. (Foto: J. Pezelj)
STlLLES za GORENJE
Stilles se pripravlja na vrat za znane kuhinje razgovorih s tem naj-^ojev .ttdelovalcem gospodinjskih Iftem ^86 opreme pri nas, bi v ^ tplf1110 v prihodnjem letu na-Vrat v vrednosti okrog 10 iNiinih ^marJev’ kar znaša ob bolj »khivD Spovedih gospodarjenja L^ino 23 Prihodnje leto slabo izd i56 Proizvodnje. Vrata #0VeSa 1 C^0vali IZ masiynega hra-
Ne le besedičiti o delavskih stanovanjih
Nič manj kot 348.000 Jugoslovanov čaka streho nad glavo, graditev stanovanj zaostaja za predvidevanji. To je ugotovil na seji predsedstva ZSJ Dušan Pe-
O •	*	v	v
^ejmisca
NOvo 4
MESTO:	ponedeljkov
i fe ^ . živahen, kot že zlepa ne. I **ty Pripeljali v prodajo 517 pra-;	te8a	444	starih	do treh
Pa 50 Jih skupno din- - PuJski so bili po 200 do k* carjev, starejši pa od 270 do
t Naprodaj je bila tudi goveja ou so veljali od 11,50 do 13
I	lii' ^ in gram žive teže’ kfave v. do i, din, junci in telice pa od
^istv	^ene	torej n^°
veno spremenjene.
na na- sobotnem sejmu je oh Ynudbo skupno 534 prašičev £8a ^čina starih do treh nAneni^r^ii3 je bila ugodna, saj in^i Dra^A astnika kar 516 živali. SSfiS.* stali do 14,00 din 0 din ^Ve teže, starejši pa do
itn...
Pot do organizirane gradnje cenejših stanovanj
trović. Najslabše je za slabo pla-čane-ljudi, za dejavce. Nujna je akcija za graditev delavskih stanovanj. Naredili smo izračune in mislimo, da bi se do kongresa že dalo nekaj konkretnega narediti. „Svoje predloge in razmišljanja bomo poslali tudi občinskim komitejem ZK,“ je na seji CK ZKS dejal Stane Dolanc.
**•••••••••••••••••
Zavod za kulturno dejavnost
Novo mesto, Prešernov trg 5
razpisuje
LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva AVTOMOBILA KOMBI-TURIST IMV 1600, letnik 1968
dne 11. decembra 1972 ob 9. uri.
a Avtomobil je v voznem stanju.
»KOVINARSKA« tovarna industrijske opreme in konstrukcij - KRŠKO
°b i
J a v 1 j a prosta delovna mesta:
V°»JA SLU2BE TEHNIČNE KONTROLE
P°goji; višja šolska izobrazba strojne smeri in 4 leta slovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba stroj-ne smeri in 8 let delovnih izkušenj
NABAVNE SLU2BE
Vodja
P°8oji; višja šolska izobrazba ekonomske smeri in eW 3	izkušenj	ali	srednja	šolska	izobrazba
°nomske smeri in 6 let delovnih izkušenj
Vodja kadrovsko-organizacijske »lužbe
P°goji: višja šolska izobrazba organizacijske ali Povile ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izku-enJ ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri £ - n ® delovnih izkušenj
Secev 't^e^OVnu mesta Je določena poskusna doba b me-Pri D	P°	pravilniku	o	delitvi	osebnih dohodkov
Pismo le^u’ ^ stanovanji podjetje ne razpolaga, žite LUC P°nudbe z dokazili o izpolnitvi pogojev vlo-0bjaVj 1 kadrovski službi podjetja v 15 dneh po tej
Dolenjska ni izvzeta, ima podobne, čeprav ne tako zaostrene probleme, vendar v tej smeri še ni naredila kaj posebnega. Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto, je na zadnji seji zato naglasil:i „Treba je iti v akcijo za gradnjo delavskih stanovanj ter oblikovati stanovanjsko politiko v skladu z ustavnimi dopolnili/4
Triintrideseto ustavno dopolnilo slovenske ustave namreč uvaja ustanavljanje samoupravnih stanovanjskih skupnosti, v katerih bodo prišli do izraza neposredni interesi občanov. Ustavno dopolnilo določa tudi, da bodo stanovanjske samoupravne skupnosti, ki naj bi jih oblikovali na ravni občin oziroma mest, razpolagale z družbenim denarjem,ki se bo obvezno zbiral za gradnjo družbenih stanovanj, razen tega pa tudi z denarjem, ki bo združen na osnovi samoupravnega družbenega dogovora, in tistim, ki ga bodo zaupali stanovanjski skupnosti neposredni interesenti za organizirano stanovanjsko graditev.
Dokončna stanovanjska politika še ni oblikovana, ker jo je treba prilagoditi tudi konkretnim razmeram v posameznih občinah. Zato je treba takoj ustanoviti iniciativne odbore za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti. Ti bodo pomagali pripraviti občinske odloke, ki morajo biti sprejeti do konca letos in ki morajo izhajati iz dogovorjene stanovanjske politike,’ sloneče na samoupravnih temeljih.	M.	LEGAN
Odgovor je obšel bistvo. Najbrž ni opravičilo v tem, češ v Sloveniji sadja m v zadostnih količinah in moramo za njim v druge republike. To je samo trenutna rešitev, dolgoročna pa gotovo ne. Povpraševanje za sadnimi sokovi je resda zelo veliko, toda tiiđi konkurenca med izdelovalci je vse hujša. UspeVM bo tisti, ki bo lahko ponudil boljši izdelek in ki bo cenejši, tisti, ki bo imel blizu zagotovljeno surovino — sadje dobre kakovosti. To pa ne bo prišlo samo po sebi in v slabo lahko štejemo podjetju, ki ni po tej plati še skorajda ničesar naredilo. V škodo sebi, da o kmetijstvu sploh ne govorimo.
M. L.
mm
Naši kmetijci si ogledujejo bolgarsko plantažo.
V škodo sebi...
Propadanje kmečkega sadjarstva ni od včeraj. Zadnia leta nihče več ne odkupuje kmečkega sadja in samo spominjamo se še lahko tistega leta, ko ie ena sama slovenska tovarna (Ce-leia) odkupila 12.000 ton kmečkih jabolk in jih predelala v sokove.
Zato pa se zdaj zvečuje predelava sadja v sadjevec in žganje, s tem pa se večajo možnosti za alkoholizem na vasi. Sodijo, da zdaj že štiri petine vsega pridelka jabolk doživi tako usodo. Zdi se, kot da ni nikogar, ki bi ustavil ta tok, ki vodi samo navzdol.
V mirenski „Dani“ smo naravnost vprašali, zakaj tovarna ne odkupuje domačega sadja in predvsem: zakaj ne spodbuja in povezuje pridelovanje sadja v svoji neposredni okolici, na Dolenjskem, kjer obstajajo naravne možnosti.
Bogomir Štefanič
Meso
V	kočevskih in ribniških mesnicah je malo mesa. Včasih ga celo popolnoma zmanjka. Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič je to obrazložil tako:
-	Klavnica ne more plačevati živine po tako visokih cenah, kot jih zahtevajo tisti, ki živino prodajajo. Razen tega je tudi ponudba živine zelo majhna. Mesa bo v mesnicah primanjkovalo še vse dotlej, dokler se cene mesu ne bodo zvišale oziroma sprostile.
Na pomanjkanje mesa vpliva tudi to, da je vedno manj kmetov, pa še ti so opustili vzrejo prašičev za prodajo; kmetijska posestva pa imajo malo živine. Slovenija se je z živino vedno zalagala iz južnih krajev države, zdaj se pa ne more, ker tam odkupujejo že po višjih cenah, kot so za naše klavnice donosne.
Na vprašanje, če je v ribniški občini res posebno slaba oskrba z mesom, pa je veterinarski inšpektor ogdovoril, da to ne drži. Kočevska klavnica dobi še največ mesa iz ribniške občine, zato poskrbi, da gre največ mesa v to občino. Zavrnil je tudi trditev, da bi bile na Hrvaškem višje odkupne cene živine, hkrati pa nižje cene mesu, kot so na tej strani Kolpe. Zatrdil je, da to ne drži in da so na Hrvaškem tudi prodajne cene mesu višje.
J. P.
Ob ukrepih
ZK v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje je zahtevala, naj samoupravni organi v vseh delovnih organizacijah, samoupravnih skupnostih, KS, občinskih skupščinah, političnih organizacijah in društvih takoj ocenijo položaj, v kakršnem se bodo znašli po novem letu, ko bodo začeli veljati novi gospodarski ukrepi.
Gre za oceno posledic ostrejših meril v kreditiranju obratnih sredstev. Ce delovna organizacija ne ustreza tej zahtevi, ne sme investirati v osnovna sredstva. Potrebna je torej tudi ocena obstoječih investicijskih programov s pomočjo tega merila. S predpisi bo določeno, da bodo morale delovne organizacije vlagati v rezervne sklade precej več kot so doslej. To spet pomeni, da bo ostalo manj za investicije in za skla-
Našim podjetjem bo manjkalo obratnih sredstev.
de skupne porabe. Poglavje zase so odpisi starih terjatev: že v zaključnih računih za letos bo treba odpisati 12,5 odst. terjatev, ki so starejše kot 90 dni. Posledica bo znižanje dohodka in dobička. To lahko vpliva, da bodo nekatere delovne organizacije, ki so v okviru samoupravnih sporazumov izplačevale stimulativni del OD čez leto, imele v zaključnem računu tako zmanjšan finančni rezultat, da bodo skupno izplačani OD presegli določeno mejo in bodo morale plačati sanacijski davek, ki ga določa družbeni dogovor.
Gre torej za to, da pravočasio ocenimo položaj in da z oceno odkrito seznanimo vse zaposlene. Ce se obetajo težave, je bolje, daje kolektiv o njih pravočasno poučen. Pričakovali jih bomo in nato ne bo nepotrebnih izbruhov.
M. J.
Brez znanja delavec ne more uveljaviti svojega razrednega interesa.
Znati, vedeti
„Treba je vedeti, znati, če hočeš spreminjati svet,“je na kongresu govoril Karl Marx in svojo misel podkrepil z udarci po mizi. Mnogo bolj kot takrat, velja to danes. Delavec bo lahko uveljavljal svoj razredni interes samo, če bo vedel, če bo znal, to premalo poudarjamo, ko govorimo o razrednem pristopu nase politike, je med drugim menil inž. Marko Bulc na mladinskem seminarju v Trebnjem.
Po njegovem mnenju je zadnje plenarno zasedanje CK ZKS premalo poudarilo pomen izobraževanja na delovnem mestu, stalnega izobraževanja delovnega človeka. Dandanes, v času izrednega razvoja znanosti in tehnologije, ni mogoče deliti generacij v tisto, ki se uči, tisto, ki dela, in tisto, ki uživa zaslužen pokoj. Danes se je treba učiti in delati hkrati, nepretrgano. Samo v tem je izhod, da ne zaostanemo v razvoju. Od odkritja načel fotografiranja pa do izdelovanja fotoaparatov jc v prejšnjem stoletju minilo več desetletij, zdaj mine od izuma do in: dustrijske izdelave nekega -izdelka poprečno le še nekaj let. Šolsko znanje hitro zastareva, zato sc je treba za svoje delo nenehno usposabljati in učiti.
vredtto zapisati
•••
Pred nami leži 37 popisanih strani z naslovom: ,JVa-črt resolucije o osnovah politike družbeno-ekonomske-ga razvoja Jugoslavije v 1973. letu.
Kaj nam bo to leto prineslo?
Osnovne značilnosti druž-beno-ekonomskega življenja v prihodnjem letu bodo, kot poudarja resolucija, naslednje: odločna usmeritev k
Kaj prinaša
Stran uredil: MARJAN LEGAN
stabilizaciji gospodarstva, odločno povečevanje vloge delavcev neposrednih proizvajalcev in krepitev njihovega vpliva na družbene tokove, nadaljnja usmeritev k ugodnim zunanjetrgovinskim odnosom, povečanje delovne storilnosti in učinkovitosti dela ter do skrajnosti zaostrena disciplina in odgovornost za obnašanje v gospodarstvu.
Čeprav je s številkami običajno križ (spomnimo samo na povečanje cen na 5,4 odst.), je vendarle potrebno okvirno določiti, kakšne bodo stopnje rasti, izražene v številkah.
-	Resolucija predvideva, da se bo skupni družbeni proizvod povečal za 5,5 do 6,5 odst., industrijska proizvodnja za 7,8 odst., kmetijska proizvodnja za 2,5 do 3 odst., zaposlenost v družbenem sektorju za štiri odstotke, izvoz za 11 do 12 odst., uvoz za 10 do 11 odst., življenjski standard za okoli 5,5 odst. in skupne investicije za 6,5 odst.
Smernice in predvideni ukrepi bodo služili uresničevanju teh ciljev. Lahko rečemo, da je letošnje gospodarsko leto kljub tolikim kritikam še kar dobro in da predstavlja primerno izhodišče za cilje v naslednjem letu, boljše, kot je bilo lansko. Posebno viden uspeh je v zunanjetrgovinski menjavi ter usmeritev v izvoz, ki daje precejšnje možnosti našemu, tudi dolenjskemu gospodarstvu. Resolucija glede tega ne prinaša nikakršnih bistvenih svrememb.
M. L.
DOLENJSKI ust
I UrLIbM IlUvUVUK
S smuči v toplo kopel
Ma boljše gre
Od novembra dalje je najmanjša občinska priznavalnina 120 din
Fred kratkim so črnomaljski odborniki razpravljali o podelitvi novih priznavalnin borcem, ki so prosili za tako pomoč. Med 57 prosilci so na predlog komisije izbrali 29 najbolj potrebnih, razen tega pa so še trem borcem dodelili enkratno priznavalnino kot nujno družbeno {X>moč.
Eden važnih sklepov za borce je ta, da od 1. novembra letos dalje nihče ne bo dobival manj kot 120 din občinske priznavalnine. Mnogim to pomeni izboljšanje, čeprav gre za majhne vsote. Doslej je kar 112 borcev dobivalo le 100 din na mesec.
Odobrenih je bilo tudi 15 starostnih priznavalnin za kmete borce, ki so sodelovali v NOV pred 9. 8. 1943 in so stari nad 60 let ter 4 stalne denarne pomoči pri šolanju otrok borcev. Tokrat so zavrnili 12 prosilcev za pomoč pri šolanju, obenem pa sprejeli sklep, da za vajence iz teh sredstev ne bodo več dajali (razen izjem), ker jih morajo delno plačevati delovne organizacije, imajo pa tudi starše. Ne gre, da bi otroka v celoti obesili na rame družbi, če imajo starši količkaj možnosti za vzdrževanje.
NA KRATKO
BREŽICE - Na predsedstvu občinskega sveta ZK PO S bo danes tekla beseda o dramski dejavnosti, ki jo oživlja novi področni odbor združenja gledaliških skupin SRS.
KOČEVJE - O verifikaciji delavske univerze so razpravljali včeraj zvečer na seji občinskega komiteja Zveze komunistov.
KRŠKO - Komisija TKS je v torek pregledovala kulturne domove, za katere so v občini doslej premalo skrbeh.
KOČEVJE - Z odvzemom krvi v torek in sredo je bila uspešno zaključena letošnja krvodajalska akcija v kočevski občini.
BREŽICE - Včeraj je komisija za družbeno-ekonomske odnose pri ZMS pregledala izid ankete o položaju vajencev in mladih delavcev v delovnih organizacijah.
KRŠKO - Člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta bodo na jutrišnji seji dopolnili delovni program občinskega sindikalnega sveta in si porazdelili dolžnosti za bližnje občne zbore.
V	 -------------------
V Kočevju so letošnji dan republike proslavili 27. novembra zvečer v Šeškovem domu. Na proslavi je govoril sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik. V kulturnem delu sporeda so nastopili: pevski zbor gimnazije in harmonikarji glasbene šole pod vodstvom prof. Miloša Humeka ter recitatotji iz gimnazije. Dvorana je bila popolnoma zasedena. (Foto: J. Primc)
PODPISANA SOGLASNOST DESETERICE:
Slovenski šofer — povsod doma
Slovenska avtobusna, transportna in turistična podjetja so na Otočcu podpisala samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju - Vsi zatrjujejo, da bodo listino skupnih interesov spoštovali v vsem
Za razcepljenost zmogljivosti, večtimost poslovnosti in neredko nelojalno konkurenco na področju prometa, gostinstva in turizma v Sloveniji bije zadnja ura: deset podjetij, ki se ukvaijajo s takimi dejavnostmi, je sklenilo samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju, ki so ga 25. novembra na Otočcu podpisali predsedniki njihovih delavskih svetov.
pomena poslovnega sodelovanja in prednosti skupnega nastopanja navzven, skupne razvojne in finančne politike, skupnih vlaganj itd., se podpisniki zavezujejo ustvariti čim tesnejše sodelovanje v turizmu, prometu, gostinstvu, transportu, proizvodnji in drugih panogah svoje de-javnostL“
Izvajanje samoupravnega _ sporazuma bo imel na skrbi koordinacijski odbor. Ta bo med drugim skrbel za dolgoročne in kratkoročne razvojne načrte in finančno politiko, naročal analize, predlagal ukrepe za modernizacijo 'in podobno.
Na skupni samoupravni listini so za z ded podpisi predstavnikov samoupravljanja Avto-prometa Gorica (Nova Gorica), Creine (Kranj), Slavnika (Koper), ZP Transturista (Škofja Loka), mariborskega Avtopro-meta, Komunalno transportnega podjetja iz Ptuja, Gorjancev (Straža), celjskega Izletnika in ljubljanskega podjetja SAP. Kot je bilo slišati na Otočcu, se bo v kratkem na to listino podpisal tudi predsednik Viatoija.
Bistvo sodelovanja je zajeto v prvem členu samoupravnega sporazuma, ki ga citiramo: „Zavedajoč se
Franc Ivanetič, predsednik delavskega sveta pri Gorjancih, eden izmed podpisnikov sporazuma na Otočcu, meni: „Prepričan sem, da bo imelo tudi naše podjelje koristi od tega sodelovanja. Marsikaj bomo poenotili:	vozne	rede, izvajanje
ustavnih dopolnil, osebne dohodke. Nelojalne konkurence ne bo več. Sporazum bo ugodno vplival tudi na razvoj turizma in gostinstva. Naš kolektiv je sporazum sprejel z zadovoljstvom.
Andrej Grahor, predsednik republiškega sindikata prometa in zvez, pa je to soglasnost slovenskih podjetij ocenil takole: „Naposled bo šoferjem avtobusov in tovornjakov omogočeno, da ne bodo počivali in spali v kabinah, ampak tako, kot se spodobi! “
I.	ZORAN
Na pobočju Gač: nova, 320 m dolga vlečnica - Pfl roki bo prva pomoč, v črmošnjicah pa jedi
Šolarji, mladina in številni drugi ljubitelji smučanja iz DoMj^ se pozimi radi zbero na smučiščih na pobočju Gač nad Crnw njicami. Da bi še izboljšali pogoje za vse vrste smučaijev in o® gočili preskrbo, je Dolenjska turistična zveza sklicala posvetovanj zainteresiranih organizacij v Dolenjskih Toplicah.
Predstavniki smučarskega društva Rog so povedali, da so v jeseni uredili smučišča za več kot 1000 smu-
Trije trakci
(Nadaljevanje s 1. str.)
kolektiva BETI so se 25. novembra dopoldne udeležili tudi otvoritve elektronskega računalniškega centra v tej tovarni, ki je z uvedbo meha-nografskih naprav prva v Beli krajini in na Dolenjskem. O pomenu teh naprav za tovarno in njene nadaljnje načrte sta govorila Tone Štrucelj, vršilec dolžnosti direktorja, in Jože Jankovič, medtem ko je Jože Pirkovič, predsednik centralnega delavskega sveta, simbolično odprl sodobne prostore z napravami Honeywell.
Ta dan je Metlika doživela še tretjo in za občinsko gospodarstvo izredno važno otvoritev: odprli so novo Kometovo tovarno v Rosal-nicah, kjer je delo urejeno po tekočem traku in kjer je še dovolj prostora za nadaljnje širjenje pro-izvodnjih zmogljivosti.
Boljši delovni pogoji, novejši tehnološki postopek in sodobna organizacija proizvodnje bodo gotovo vplivali na še boljše poslovne uspehe kolektiva, ki šteje že okrog 300
'iudi'	R.B.
Tudi
vleč-
čarjev. Nabavili so tudi novo> y nico, dolgo 320 m, ki jo b kratkem postavili. S tem boa segli zmogljivost 700 smucarj ^ uro. Terene bodo označili ^ kategorijo in strmino. Dobro so
dili in opremili postajo za P”£j moč, ki bo delovala v nepos1®0^ bližini žičnice. ‘	,	n0d
Vlečnice bodo vozile vsak o? ^
9.	do 16. ure, če bo na smuči* več kot 5 smučarjev. Cena za bo 1 din. Pri nakupu blo*® , vstopnicami so predvideli 2 d-1 f pusta. Ob sobotah, nedeljah111 F. nikih bo ob postaji vlečnice bife. V gostišču v Črmošnjic*|\tke
(Nadaljevanje s 1. str.)
poslovanja, petina družbenega proizvoda se še vedno poravnava preko medsebojnih zadolžitev. Ravno tako je v porastu pritisk na uvoz. Na te težave smo po mnenju tov. Bulca bolj pripravljeni, saj je bilo dosti priprav za popolnejši sistem cen, več je raznih dogovorov v davčni politiki, delitve dohodka ipd. Kot je dejal inž. Bulc, ne gre le za to, da je zavzemanje za reformo borba, kot je menil pokojni Boris Kraigher, marveč da je pred nami predvsem borba za stabilizacijo gogiodarstva kot osnovna zahteva skladnejšega gospodarskega razvoja v* družbe.
A. ŽELEZNIK
možno naročiti kosila, in tople malice.	^	«o-
Na topliškem posvetu so govorih tudi o čiščenju ceste, nizaciji prevozov in najraje; ^j. storitev, ki bi jih ponudilo z lišče v Dolenjskih Toplicah-čarji bi se po vožnji na snegu okopali v termalni vodi. v predvidena tekmovanja m. ^ čarske tečaje so menili, da J ^ trebno takoj napraviti vrstni zimskih športnih prireditev.
»»Za nas žaljivo«
Tako so ocenili komunisti .jj l ne organizacije ZK v Šentjern J vf uporih na sestanku 27. a $ tisti del v Dolenjskem listu po .fl{ slovom „Tudi moralne in P°u ^ ^ obsodbe44 objavljenega zapis2’ ^ nanaša na dolenjske Iskre- N ^ stanku so komunisti odkrito ^ govorili o problemih, ki tarej lektiv.
Učitelji o šoli
Aktiv ZK prosvetnih Brežicah je na srečanju 4. de^igp<jf razpravljal o uresničevanju sw
CK ZKS o vzgoji in izo_
Prisotni so bili tudi šolski ravfl ^ in predstavniki družbenoi>0“ $ organizacij. Te organizacije so teresirane za idejnost poukain .Jj. nekajkrat izrazile zahtevo p° beno angažirani šoli.
Vlado Janžič, Ludvik Golob in Franc Šali so poudarili, da nas razpoloženje v delovnih množicah, ki dajejo vso podporo pismu in akciji ZK, zavezuje. Pritisk, ki terja dejanja, je čutiti vedno bolj. Zato se je že začelo kritično naravnavanje akcije, ki ima razredno obeležje. Po formalnem odobravanju tega, kar je načelo pismo, je nastopil čas, ko se moramo začeti razvrščati tudi po dejanski pripadnosti smotrom, za katere so mnogi le v besedah.
Gre za to, da moramo zdaj skozi delo in delovanje organov in posameznikov preceniti, kdo se je zavzemal in se zavzema za tiste zgpdo vinske in razredne smotre ter za razvoj samoupravnega socializma, ki so vodilo sedanje akcije ZK. ZK mora ob tem vztrajati, da k takšnemu ocenjevanju pritegne samoupravne organe in da nato o teh ocenah odprto razpravljajo v vseh delovnih kolektivih in skupnostih. Zavedati se moramo, da slabosti in težav, ki so se nakopičile, ne moremo reševati z močno partijsko roko. Zato naj bo ZK nosilec in pobudnik akcije, ki mora dobiti odziv med delavci in občani!
črnomaljski primer
Sekretar obč. komiteja Črnomelj je sekretarje iz drugih občin pozval, naj tudi oni začno na enak način, kot so v Črnomlju. Niso le ugotavljali, da stvari ne gredo, pač pa so se vpraševali, kdo se postavlja po robu ustavnim dopolnilom, kdo se izmika političnim nalogam, kdo se na občini ponaša oblastniško, kdo v političnih organizacijah ne upošteva dogovorov, in
KAKO BOMO URESNIČILI PISMO
Me besede, delo kaže pripadnost!
Na seminarju so sekretarji osnovnih organizacij ZK v štirih dolenjskih občinah sprejeli načrt za akcijo. Odslej bosta delo in prizadevnost merilo za pripadnost tistim smotrom, ki jih pri uresničevanju samoupravnega socializma nakazuje pismo - Odločno pomesti z vsemi,
ki bi nasprotovali
nato so kaj hitro našli konkretne krivce. To ni prijetno delo, je pa potrebno in nič čudnega, če komunisti v črnomaljski občini očitajo in ugotavljajo:	„Sekretar, siliš
nas v težko delo, v drugih občinah pa molčijo in mirujejo !“, zato je skrajni čas, da na enak način kot v Črnomlju začnemo povsod.
Naloge, za katere so se dogovorili na seminarju, morajo organizacije ZK uresničiti v decembru letos, posegajo pa na gospodarsko, samoupravno, stanovanjsko in kadrovsko področje.
Obsežne naloge
GOSPODARSKE NALOGE:
Organizacije ZK, sindikat in SZDL morajo zahtevati, naj samoupravni organi v delovnih organizacijah, samoupravnih in krajevnih skupnostih, društvih, političnih organizacijah in občinskih skupščinah ocenijo:
— gospodarski položaj, ki bo nastal po 1. januarju 1973, ko bodo stopili v veljavo novi ukrepi (v kreditiranju gospodarstva, za dosego likvidnosti, za zmanjšanje splošne porabe itd.);
— kako je potekala poraba sredstev za investicijska vlaganja, za poslovne odnose z zasebniki in poimensko, za iz-
plačevanje osebnih prejemkov vseh vrst (osebni dohodki, kilometrine, dnevnice, pogodbeni prejemki, nagrade za posebne zasluge itd.) za vsakogar od zaposlenih;
— kako je potekala poraba sredstev za stanovanjsko gradnjo (poimenski seznam kredi-tirancev z navedbo velikosti kredita, obrestne mere in vra-čilnega roka);
— kako je potekala poraba sredstev za reprezentanco in reklamo.
SAMOUPRAVNE NALOGE:
Organizacije ZK in sindikat morajo v delovnih organizacijah zahtevati, naj samoupravni organi do 15. decembra letos sprejmejo akcijski program uresničevanja
ustavnih dopolnil (določiti morajo tiste, ki riaj gradivo pripravijo, rok za to ter datum za začetek javne razprave
o	tem gradivu pred kolektivom).
STANOVANJSKA POLITIKA:
Organizacije ZK in sindikat naj v vseh delovnih organizacijah zahtevajo, da bodo do decembra 1972 izdelali programe stanovanjskih potreb in to gradivo takoj predložili občinski skupščini.
KADROVSKA POLITIKA:
ZK ne bo dopustila, da bi kjerkoli kadrovali na pomembna vodilna, vodstvena in
25. novembra, je bil na Otočcu seminar za sekretarje organizacij ZK v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. V kar se da skrajšani obliki povzemamo najpomembnejše iz dogovora, ki je bil sprejet o tem, kako bo ZK v naštetih občinah prešla od besed k dejanskemu uresničevanju smotrov, ki jih zastavlja pismo tov. Tita. Na seminarju je kot gost sodeloval član sekretariata CK ZKJ Vlado Janžič. Pri uresničevanju obsežnih in odgovornih nalog v akciji, ki jo ZK načenja na našem območju, upravičeno računa na pomoč in podporo ter sodelovanje vseh naprednih sil. Naloge, ki so pred ZK v omenjenih štirih občinah, sta v uvodni besedi posredovala sekretar MS ZK Novo mesto Ludvik Golob in sekretar komiteja obč. konference ZK Novo mesto Franc Sali.
ostala mesta mimo nje in ostalih političnih sil. V statute in druge splošne akte delovnih organizacij in drugih skupnosti je treba brez odlašanja vnesti kot poseben pogoj za vodilna in vodstvena delovna mesta tudi moralno-politična merila. Kadar gre za vodilna, vodstvena in druga za družbo pomembna delovna mesta (vzgoja, izobraževanje, kontrola, delo z ljudmi), je ta merila treba v razpisih in v praksi posebej poudariti in kandidate podvreči kadrovski oceni ZK in drugih političnih sil.
Ocena vodilnih delavcev
Organizacije in aktivi ZK ter ustrezni organi morajo v vseh delovnih organizacijah in drugih skupnostih zahtevati, naj samoupravni organi pripravijo oceno vodstvenih in vodilnih delavcev ter tistih na pomembnejših delovnih mestih, naj nato o tej oceni na lastnih sestankih temeljito razpravljajo in naj kritično obravnavajo primere, ko kdo bodisi strokovno, bodisi mo-ral no-politično (odnos do stabilizacije, samoupravljanja, družbene lastnine, ZK, socialistične revolucije, družbenopolitičnih aktivnosti itd.) ne ustreza. V primerih, ko pri-
zadeti svojega odnosa ne h spremenil, naj zahtevajo njf" govo odstranitev. Če so p1* zadeti člani ZK, je treba pr° njim ukrepati tudi po partijs*1 liniji.	.
Takšne so naloge, zanje p lahko rečemo, da so stvarfl in jasne. Kot že rečeno, m rajo organizacije ZK za8 toviti javnost pri uresnic. vanju teh nalog. V delo^: organizacijah morajo dos#» w da bodo samoupravni organ1 ^ ugotovitvami, do katet bodo prišli, seznanili celo I kolektive na sestankih. SanV. w upravni organi v samoup1** 0 nih in krajevnih skupnost > g organi v društvih, p0^?1 j organizacijah in obćins*^ f skupščinah pa morajo s s 0 jimi ugotovitvami iz teh 0 seznaniti svoie člane, obe a1*
seznaniti svoje člane, in odbornike občinskih ščin.
Brez dvoma bodo org311^
cije ZK pri uresničevanju
nalog naletele na odpor, i* naj ob koncu povzamemo kaj tehtnih pripomb tov. v da Janžiča:	Vodstva	o	g
nizacij in organizacije Z* j del. organizacijah morajo seznanjena s celotno pr° ^ matiko, nobeni podatki ^ morejo biti monopol v0(1 Qra ljudi! Organizacija ZK n* biti avtonomna in sposo ^ ocenjevati! Če podatkov bo ali pa če ne bodo PraV*’j]i lahko zgodi, da bomo g°v e ali obljubljali nekaj, kar sc ^ da uresničiti. Zato je treio takšnih primerih takoj rediti preplah in o tem P ročati komiteju. P°htlnju oceno stanja pri uresničev ^ prejetih nalog motajo organizacije in aktivi ZN F sredovati svojim ko mn J do 25. decembra 1972. r M. JAKOP#
o stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste. napisali sami!
Kako naj razumemo?
V 23. številki verskega lista „DRUŽINA“, ki je izšla 26. n°vembra, sem prebral prispevek Franca Perica „Kako naj Jttumemo? v katerem razmišlja o tendencah; ki skušajo Kititi zakonite pravice vernih ali pa celo diskriminirati verne ^prosvetnih službah. V obrambo enakopravnosti vernih z ateisti se sklicuje na večinskost vernih, ustavna zagotovila in »Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki &JC ratificirala tudi naša država“.
Ne nameravam v celoti obravnavati članka, čeprav bl to bilo zelo koristno, ^Pak le tisti del, v katerem Pisec pravi, da „osebno ver-prepričanje učitelja ni-^or ne more nasprotovati uČnim načrtom in sprejetim načelom, zato tudi v teh pri-^rih ne prihaja do problema njihove vesti“. Pri tem se ^cuje na duha ustave in zaključuje, da diskvalificira vernih učiteljev poceni svetovno-nazorski šovinizem.
Želim povedati naslednje: jjstava SFRJ ne daje državnom samo pravice, ampak ^ nalaga tudi dolžnosti. ,°sebno dolžnost poučevati ^ vzgajati v socialističnem ^oupravnem duhu je naloga tudi pedagoškim delav-Ob vprašanju vernih , Ueljev ne gre za čisti sve-^no-nazorski problem, T*pak predvsem za vpraša-katoliške socialne doktri-2? in odnosa vernih do nje. °> da med nalogami šole, olžnostmi učitelja in nje-°0vo doktrinarno usmeije-s,°stj° ne obstaja možnost aoe vesti, je lahko osebno pisca, ne more pa . objektivna resnica. Za j so v Cerkvi v manjšini *?ti, ki dopuščajo, da se ver-lahko drugače ponaša, °* pa ga uči in od njega ahteva katoliška socialna oktrina. Da bo stvar bolj na, nekaj besed o njej. .Napisano je, da je katova socialna doktrina >>skupnost resnic, načel in j^dnot, ki jih cerkveno uči-‘jstvo črpa iz naravnega jjrava in božjega razodetja in rj1 aplicira na družbene pro-i erne našega časa, da bi na j^ačin, v skladu z meto-cerkvene dejavnosti, ^agali narodom in njiho-vladam v organiziranju ki bi bila bolj člo-u ka in hkrati s tem bolj [ezala božjim načrtom o *etu“- Vidimo, da je to
Vbe'r
I da
^ -Jeno angažirana dok-» ^ hoče tudi politično Radovati svet. Verniki za ^ Je delovanje v družbi do-^.,aJ° napotke preko enci-cerkvenih dokumentov, označujejo družbeni nauk sp . e> katerega so dolžni
ten! . ^ot P°^ag° za svojo obično in praktično ide-sko akcijsko osnovo, i °ritarno učiteljstvo Cer-Zuf *n katoličane obve-del - v.vesti> da v življenju dnrk delujejo v skladu z ^enim naukom Cerkve.
Katoliška socialna doktrina vsebuje katoliško, pojmovanje človeka in katoliško pojmovanje družbene ekonomije. Naj se dotaknem samo pojmovanja človeka. Po njej je človek bitje, ki je ustvaijeno, odvisno in nesposobno življenja brez boga. Pij XII. pravi: „Odvisnost od Boga je vzrok in izvor človekove veličine — zahvaljujoč temu, da je odvisen od Boga, ni odvisen od ničesar drugega: od stvari in reči, od strojev in oblik proizvodnje, od kapitalizma in tehnike. Delavčevo dostojanstvo ne izhaja iz organizacije dela in dovršenosti orodij, temveč le iz religije.“
V šoli pa se danes učenec, dijak ali študent uči o človeku kot subjektu, ki si sam postavlja naloge, o subjektu, ki se nenehno izpopolnjuje, ki presega samega sebe, o človeku samoupravljavcu, dalje o ^ružbi, ki se razvija po lastnih zakonih, o vzroč-no-posledični, dialektični povezanosti med oblikami proizvodnje ter človekom itd. Človeka postavljamo kot vir samega sebe in vse družbene biti, ne pa kot zavesten projekt nekoga izven njega. Delavca ni treba prepričevati, da je vir njegovega dostojanstva produktivno delo in njegova samoupravna vloga v procesu dela in upravljanja z rezultati dela, da stroji in odnosi v proizvodnji ter izven nje vplivajo nanje in on na njih, da ob tem ni absolutno svoboden, ampak vklenjen v zakonitost lastne družbene prakse, če to hoče ali ne.
Katoliška socialna doktrina obsega vsa področja, o vsaki stvari so izdelana mnenja, pogledi, stališča in praktični napotki za obnašanje.
V	tezah dokumentov, kot sta Rerum novarum in Qua-dragesimo anno, je zapisano: „Katoličan je dolžan priznati njihovo obvezujočo naravo, dolžan je sprejeti družbeni nauk Cerkve ..
Dejstva so namreč najbolj trdovratne stvari na svetu, ugotavlja Franc Perko. Pripomnil bi le, da mednje sodi tudi dejstvo, da obstaja za vernega učitelja, gledand z aspekta angažirane katoliške socialne doktrine in funkcijo samoupravne socialistične šole, problem vesti še vedno odprto vprašanje.
FRANC ŠALI
Na povabilo vojaškega kluba iz Brežic sta obiskala vojake cerkljanske garnizije in mladino iz Brežic Tone Fajfar in dr. Josip Hmčević in spregovorila o zasedanju AVNOJ in rojstvu republike. Na sliki: Tone Fajfar (v sredini) in dr. Josip Hrnčević (drugi z leve) v razgovoru z Mirkom Grublješićem, Tonetom Jesenkom in Stanetom Primožičem. (Foto:-M. Jaranović)
Resnica je povsem drugačna
Odgovor Toneta Žiberta, sekretarja občinskega komiteja ZK Trebnje, na pismo poslovnega odbora podjetja »inkot« iz Trebnjega
Na pismo poslovnega odbora podjetja INKOT, objavljeno na tej strani 23. novembra 1972, želim zaradi objektivne informiranosti občanov povedati nekatera neizpodbitna dejstva.
Osnovno izhodišče, ki je vodilo komite občinske konference ZKS Trebnje, ko je obravnaval razmere v tem podjetju, je bilo: preprečiti sleherno samovoljo in vzpostaviti take odnose v podjetju, ki bodo delavcem v prihodnje zagotavljali vse tiste pravice, ki jim v naši družbeni skupnosti pripadajo. Te pravice so bile v tem podjetju pogosto kršene predvsem zaradi samovolje direktorja Pavla Jurgliča.
Ko poslovni odbor omenja rezultate podjetja, po mojem namiguje na zasluge direktorja. Takoj naj povem, da dober poslovni uspeh 110-članskega kolektiva ni in ne more biti posledica prizadevanja, enega samega človeka, pač pa trdnega dela, odrekanja vseh zaposlenih delavcev in družbene pomoči. Sicer pa predvidena realizacija, ki jo poslovni odbor v članku omenja (prek
milijarde starih dinarjev), sami po sebi še ničesar ne pove.
Ker gre v članku očitno za prikrivanje resnice, želim bralcem osvetliti glavni problem, proti kateremu je bila naperjena razprava na vseh ravneh v občini. Predsednik poslovnega odbora v članku navaja, da direktor Pavel Jurglič nima ničesar z razporejanjem delavcev, da o tem ne odloča on, pač pa delovodje. Zato naj citiram pismeno izjavo, ki jo je 16. oktobra 1972 podpisal Janežičev delovodja Alojz Trkovnik:
„Podpisani Janežič Ciril, kvalificiran delavec, sem 16. oktobra 1972 prišel na delo. Predpostavljeni Alojz Trkovnik ne pusti in ne da dela, ker sem izgnan iz delavnice po naročilu direktorja. Vzrok tega je, ker ne grem na terensko delo zaradi zdravstvenih in družinskih razmer .“Tako izjavo je Trkovnik podpisal dva dni zaporedoma.
Ko je Ciril Janežič 19. oktobra 1972 prosil za pismeno pojasnilo podjetja INKOT, je zastavil naslednja vprašanja:
1.	Zakaj je bil direktor naročil
Kdo skrbi za cesto?
Ali bodo težave stanovalcev v Podgorski ulici v Kočevju kmalu odpravljene? Napaka geometrov
Na pobudo uprave doma za telesno kulturo v Kočevju in brez vednosti hišnih svetov blokov IV. in V. v Podgorski ulici je bfla preko dvorišča omenjenih blokov speljana cesta do kegljišča v Goju. Kegljišče je last trgovskega podjetja Nama. Prej je za dovozno cesto do obeh blokov skrbelo Stanovanjsko podjetje Kočevje, deloma pa-tudi hišna sveta.
Na sestanku, ki je bil pred nedavnim, so se zbrali predstavniki hišnih svetov, lastniki bližnjih garaž in predstavnika Stanovanjskega podjetja Kočevje. Pogovarjali so se o asfaltiranju nove ceste. Predstavnika Stanovanjskega podjetja sta predlagala, naj za asfaltiranje ceste prispevajo lastniki garaž in hišna sveta obeh blokov. V imenu stanovalcev obeh blokov in lastnikov garaž sc sprašujem, |cje so bili takrat pred-
stavniki Name, ko je bil ta sestanek, in kdo bo zasul luknje, ki so sedaj globoke tudi do 20 centimetrov. Da bi še bolj onemogočili dostop do blokov in garaž, pa je komunalno podjetje izkopalo 3 do 4 metre dolg in za širino ceste širok jarek, ki je globok okoli 20 centimetrov, češ da bo asfaltiranje plačala Nama.
Med prazniki smo hoteli jamo zasuti, toda odpeljali so ves izkopani material. Pred ureditvijo nove poti so staro preuredili v zelenico. Razumem, da so pri odmeri geometri ugotovili, da poteka pot po njihovem svetu, toda z ureditvijo zelenice bi lahko počakali toliko časa, da bi bila urejena nova peš pot in jim sedaj stanovalci in šolarji ne bi gazili kar preko urejenih zelenic.
FRANCE BRUS Podgorska V, Kočevje
lBESEDE
IZ OTROŠKIH UST
Mama, ata, poglejta vase in preženita temo
p. ^ra slovenskega jezika. £551 smo:	POŠTENOST
VELJA .KOT KUP zh ^A* Anica ^ ni mogla orati. Tako neurejene, zbe-®?ne i« razcefrane so bile Jene misli. Naslov ji je bil Rada bi ga povedala Cetu in nlami s posebej izcimi besedami, ki bi rna segle do srca, da bi J^umela, kako prazno se ji a* njuno pehanje za de-ai]em, za bogastvom.
».Pošteno služita denar, s. a vedno več ga hočeta, e*ata še po službi, delata
doma ob večerih, ponoči, ob sobotah, ob nedeljah ... Vse le za denar. Dan je enak dnevu, vsi pa so pusti, hladni, žalostni, nekam sivi. Toda zakaj? Vse že imamo. Urejen dom, avto, obleke, stroje, vse ...“ Anici se mota po glavi beseda - poštenost.
V	njej dozori boleče spoznanje, daje za njiju le okras sredi modeme opreme, strojev. Z njo sta nepoštena. Misli so se uredile.
Začela je:	/
„Mama, ata! Ponosna
sem, ker sta vesela in delavna; a vajina poštenost ni popolna, ^tekaf me bega, mogoče bo vaju zabolelo, a z menoj sta nepoštena. Puščata me samo sredi življenja, sredi mrzlih sten, še govoriti nimata časa z menoj. “
ln misli so bruhnile iz nje kot neukročen izvir, ki si dolgo ni mogel najti poti, da bi bruhnil na plan, se razlil po sončnih travnikih in poljih. In v njih je izlila vse boleče misli, ki so se kot strup zajedale vanjo in ji povzro-
čale bolečine.
In na koncu njena prošnja:
„Ozrita se okrog! Ali več ne vidita čudovitih barv, ki jih je ustvarila jesen, sinjine neba, večerov, ko nebo rdi v nepopisni lepoti? Poglejta vase, saj morata imeti v sebi temo. Preženita jo, z njo pa še pohlep po denarju. Ko se bosta na stežaj odprla, bo v vaju prišlo sonce in opazila me bosta, mene in življenje, ki vre in kipi okoli vaju .. . In vajina poštenost bo po-polna. ANICA ZIDAR
mojemu predpostavljenemu, da mi ne sme dati nobenega dela in da ne smem stopiti v delavnico?
2. Zakaj ni uveden postopek v skladu z internimi akti podjetja?
3. Zakaj direktor ne upošteva zdravniškega spričevala, iz katerega je razvidno, da nisem sposoben za delo na terenu? “
Dobil je lastnoročno od direktorja podpisan naslednji odgovor:
„Obveščamo vas, da smo prejeli vaše pismo in ugotovili, da so to v glavnem izmišljene klevete, in ocenili, da gre predvsem za obrekovanje podjetja. Glede vašega zdravstvenega stanja pa vam sporočamo, da smo zaprosili zavod za socialno zavarovanje Novo mesto za komisijski zdravniški pregled. Po ugotovitvi vašega zdravstvenega stanja bomo stvar reševali naprej.“ Bralci tega sestavka bodo lahko sami uvideli, da se ta odgovor z ničemer ne dotika vprašanj, ki jih je Janežič zastavil.
Poslovni odbor omenja v pismu, da je zdravniško potrdilo sporno. Povedal bi rad samo to, da zdravniško potrdilo v tem pismu v ničemer ne spreminja zadeve. Dejstvo je, da noben direktor, niti poslovni odbor, nima pravice zahtevati komisijski zdravniški pregled za delavce tako, kot so si to zamišljali v INKO TU. Res pa je, da lahko delavec odkloni delo na terenu, če meni, da je ogroženo njegovo zdravje, kar je v tem primeru tudi bilo. To je ambulantni zdravnik v „spor-nem“ potrdilu lepo napisal: .Janežič potrebuje strogo dietno hrano. Teren bi poslabšal njegovo zdravstveno stanje." Direktor tega potrdila ni hotel niti pogledati, kar je tudi sam priznal na seji komiteja ZKS Trebnje. Direktorju Jurgliču lahko celo očitamo, da, če je že prezrl vse pravice, ki jih ima delavec, niti ni humano ravnal. To še. poglablja razmišljanje o človekovih vrednotah.
Nedvomno je, da bi moral o Janežičevi izključitvi iz delovne organizacije odločati samoupravni organ. Ker pa je Ciril Janežič predsednik delavskega sveta in ker so ga za to funkcijo izvolili vsi delavci, bi ga moral kolektiv najprej razrešiti funkcije predsednika delavskega sveta. Tudi če Janežič to ne bi bil, #mora postopek za izključitev teči v skladu z obstoječo zakonodajo. Tega v podjetju INKOT očitno niso bili navajeni. Po „skrajšanem postopku" je prenehalo delovno razmerje še nekaterim drugim delavcem; njihovih imen ne bom našteval, obravnaval pa jih je komite.
Vse to potrjuje, da Pavle Jurglič noče razumeti koncepta socialistične samoupravne družbe ali pa ne verjame, da ustvarjamo nove odnose med ljudmi. Ne ve, da mora kot odgovorna oseba gojiti socialistično moralo in etiko. Ne pozna predpisov s področja delovnega prava, ki bi jih kot odgovorna oseba moral poznati, negira samoupravo in je samovoljne!. Tak direktor ne sme in ne more biti deležen družbene podpore, zanj ni prostora v ZKJ. O tem sta bila komite občinske konference ZK in tudi občinska konferenca ZKJ enakega mišljenja.
Na koncu zastavljam poslovnemu odboru vprašanje: Ali ste vedeli za navedena dejstva? In še njegovemu predsedniku: Ali ste sploh sodelovali pri pismu poslovnega odbora?
TONE ŽIBERT, sekretar OK ZK Trebnje
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako. drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
V	^
Koroško izzivanje
Že dolgo je od tedaj, ko smo kot mladi fantje odšli na Koroško kot zaščitniki Slovencev-glasovalcev ob koroškem plebiscitu. Večina nas je bila starih od 17 do 20 let. Tam smo dobili puške in stražili naše vasi pred „prigelbandami" in še hujšimi.. Zal pa smo morah prehitro zapustiti koroške vasi. Tam smo živeli „partizansko" življenj v hišah gostoljubnih koroških Slovencev. Marsikdo jo je skupil od nemškutarjev in tudi mi smo marsikaterega vročekrvneža primerno ohladili.
Čudim se, da o teh akcijah nikoh nihče nikjer ne piše in se nas ne spomni. Saj smo bili tudi mi borci. Danes se spominjam teh časov in si mislim, da bi tedaj, če bi nas kdo navdušil, šli v boj za osvoboditev naše Koroške. Pozabiti pa se tudi ta mah prispevek tedanje mladine ne sme, posebno ko se danes nahujskana mladina dere po ulicah in trgih koroških krajev, da slovenske Koroške ni! 52 let je tega, a še nismo pozabili, kako so si Avstrijci polastili našo zemljo! y pj^g^ELJ
’ ORTNEK
Ivana Križ
30. novembra so na pokopališču v Kočevju pokopali 64-letno Ivano Križ iz Mahovnika pri Kočevju, mater trinajstih otrok in članico ZZB.
Vsa Križeva družina, ki je štela med vojno skupno z očetom in mamo 12 članov, je bila med italijansko okupacijo internirana na Rabu, in to komaj dva dni po zadnjem porodu mame Ivane.,»Italijani so jo pretepali s puškinimi kopiti, ko je pestovala komaj nekaj dni staro punčko, našo sestro," se spominja njen sin Cveto Križ. Eden izmed otrok je na Rabu umrl.
Po vrnitvi iz internacije je odšel mož v partizane, mama Ivana pa je delala za partizane. V njihovi hiši na Travi je bil nastanjen štab UDB. Za svoje delo med vojno je bila Ivana Križ odlikovana z medaljo zaslug za narod, odlikovanjem za hrabrost in partizansko spomenico III. stopnje.
Po voini je rodila še tri otroke. Zadnji, Slavici, je bil za botra predsednik Tito. Ivana Križ se je zdaj posvetila otrokom. Zaradi prestanih strahot in naporov je bila živčna in je vedno pogosteje obolevala, dokler je ni strlo. 30. novembra so se od nje za vedno poslovili sorodniki, borci, prgatelji in znanci.... .
J. P.
Jože Novak-Miho
Jože Novak-Miha, znani borec, rezervni major in upokojenec iz Kočevja, je umrl 3. decembra v ljubljanski bolnišnici, pokopah pa smo na kočevskem pokopališču.
Novak se je rodil 24. maja 1913 v vasi Mali Korinj v občini Grosuplje kot nezakonski sin kmečke matere. Po končani osnovni šoli in odsluženju vojaškega roka se je zaposlil v Kočevju, kjer je nazadnje delal na Rudniku.
Že 1. avgusta 1941 je delal aktivno na terenu za NOB, v partizane pa je a,e glasbeno-scenske zvrsti,odšel
4.	junija 1942. Najprej je bil borec v Zahodnodolenjskem odredu, nato pa v Tomšičevi brigadi, kjer je postopno napredoval do komandanta bataljona. Novembra 1944 je odšel v oficirsko četo 1. gardijske brigade pri vrhovnem štabu.
Jože Novak-Miha je bil pošten, dober in zgleden borec, zato so ga septembra 1942 sprejeli v partijo. V bojih je bil trikrat ranjen. Prejel je tudi Vič odlikovanj, in sicer Partizansko spomenico III. stopnje, orden zaslug za narod /III. stopnje, orden bratstva in enotnosti II. stopnje, orden za hrabrost in orden za vojaške zasluge III. stopnje.
Po vojni je, čeprav 60-odstotni invalid, delal v raznih organih in organizacijah, dokončal pa je tudi oficirsko šolo. Zaradi med vojno prestanih naporov je v zadnjem obdobju vedno bolj bolehal, dokler ni
3.	decembra podlegel.
FRANCE POPIT, PREDSEDNIK CK ZK SLOVENIJE, OB TRIDESETI OBLETNICI PARTIZANSKE ZMAGE NA SUHORJU
VERJETI V USTVARJALNO SILO RELHVNEGA ČLOVEKA
Samoupravljanje je hkrati nov družbeni položaj človeka, pa tudi pomembna moč v boju proti poskusom izkrivljanja socializma — Svoboda delovnega človeka je trajna skrb slehernega komunista Zveza komunistov je dosledno obrnjena k vprašanjem, ki jih množice čutijo kot svoje najbolj žgoče zadeve
Spominu na zmagoviti boj združenih sil hrvaških in slovenskih enot NOV, ki so v noči od 26. na 27. november 1942 uničile močno belogardistično postojanko na Suhorju v Bdi krajini, je bilo namenjeno srečanje slovenskih in hrvaških borcev v nedeljo, 26.11.1972. Na to pomembno zmago bomo ohranili trajen spomin, saj je dokazala, kot je na Suhorju v uvodni pozdravni besedi dejal predsednik CK ZK Slovenije, France Popit, da je ljudstvo v boju za svobodo neuničljivo. Zmaga na Suhorju je potrdila in utrdila bratstvo in enotnost naših narodov; tu so se bojevali za skupno zmago hrvaški, srbski in slovenski borci. Nikoli več se niso mogli okupatorji in ne belogardistični izdajalci polastiti Bele krajine.
Vsak del naše domovine je na svoj način prispeval k skupnim bojnim naporom, k zmagi revolucije in narodni osvoboditvi. Naj gre za Ljubljano, Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko, Primorsko, Štajersko, Koroško ali Prekmurje — ob vsakem teh imen se spominjamo na velika junaštva, prelomne boje in pomembne politične dogodke, je dejal tovariš Popit, ko je spregovoril na velikem partizanskem slavju na Suhorju. Iz njegovega govora povzemamo glavne misli.	*
Ti dogodki in boji so po besedah predsednika Popita po kmečkih puntih spojili in združili ves slovenski narod. „Na Belo krajino pa smo partizani še posebej čustveno navezani, saj smo se tu po dolgih pohodih in težkih bitkah spočili, se sestajali, tu smo snovali načrte za nove uspehe in za bodočnost, tu so se zdravili ranjeni borci. Tu med zvestimi in gostoljubnimi ljudmi smo se počutili vame, skorajda na oddihu pred stalno nevarnostjo. V zgodovini bo zapisano, da so belokranjski ljudje dali za osvoboditev vse, kar so imeli, kar je bilo mogoče,“ je tovariš Popit sklenil uvodni pozdrav množici domačinov in borcev.
VERA V MOČ PREBUJENIH IN ORGANIZIRANIH MNOŽIC
N ata je nadaljeval:
„Vsi, na kateremkoli področju že delamo, bi morali imeti stalno pred očmi tista leta, ko si je naše ljudstvo začelo samo ustvarjati svojo zgodovino. Osvobodilni boj nam je dal mnogo političnih izkušenj, ki še danes niso izgubile svoje veljavnosti in vrednosti.
Naj omenim na prvem mestu, kar je najvažnejše za vsakega revolucionarja. To je vera v moč prebujenih in organiziranih ljudskih množic. To spoznanje zahteva tudi danes od družbenih delavcev in še posebej komunistov tako organizirano aktivnost, ki bo omogočila idejno in politično razgibanost ljudskih množic in odločujočo prisotnost njihove moči v družbenem dogajanju.
Osvobodilni boj pa je ustvaril tudi nov lik slovenskega delovnega človeka — podobo borca in družbenega delavca. Podobo človeka, ki je skupni interes delovnih ljudi, to je interes na-jrodne in družbene skupnosti, zasnovane na interesu dela, spoznal za svojega, ki je bil pripravljen tvegati vse, tudi svoj osebni materialni in družbeni položaj, za njegovo uresničitev, ki je svojo dolžnost opravil zavestno, ko je šlo za svobodo njegovega naroda in za usodo revolucije, ne glede na posledice, tudi za ceno lastnega življenja. Navkljub slabostim in napakam, pa naj se še tako izogibamo črno-belemu slikanju družbenega dogajanja, je vendarle res, daje bila takšna politična in moralna podoba človeka bistvena za borce in aktiviste Osvobodilne fronte ter še posebej za člane Komunistične partije in SKOJa.
To je iz našega revolucionarnega gibanja, iz Komunistične partije, mimo drugega, ustvarilo močno mo-ralno-politično silo, ki je imela velik ugled in podporo med delavci, delovnimi ljudmi in ki je navdihovala in pritegovala v svoje prve vrste mlado gene-racijo.“
Tovariš Popit je v nadaljevanju omenil, da je bila politika KP oz. Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije vedno dosledna, polna velike ustvarjalnosti in iznajdljivosti. Vemo, kam hočemo in na pot ne gremo brez izkušenj in brez preizkušenih vodičev. Posamezniki sicer na taki revolucionarni poti omagajo ali zaidejo, se ustrašijo in hočejo nazaj. Toda večina, množi-
ca, gre naprej k vrhu, v boljšo socialistično in samoupravno prihodnost za naše delovne ljudi, s tem pa tudi za celotni človeški rod.
DELU ČAST IN OBLAST!
Predsednik CK ZK Slovenije je nato dejal, da problemi in težave, kijih danes rešujemo in premagujemo, ne pomenijo, da je Zveza komunistov izgubila orientacijo, da je zašla ali da je pretrgala stik z množicami, Narobe je res: z vso odločnostjo hočemo razrešiti težave in probleme ter vse naloge, ki so za pisane v pismu tovariša Tita in izvršnega biroja. „Pri tem gre za to“, je dejal, „da hitreje uveljavimo stališče, da gre delu čast in oblast, da odstranimo ovire, da se bodo lahko razširile samoupravne pravice delavskega razreda, za čim širšo socialistično demokracijo.**
BORIS KIDRIČ O
VSAKODNEVNEM BOJU PROTI BIROKRACIJI
Tovariš Popit je v nadaljevanju med drugim opozoril, da je že Boris Kidrič poudarjal, da bo le „vsakdanji boj proti birokraciji in privatizaciji vzgajal delavski razred k vse večji socialistični solidarnosti in v duhu vse bolj trdne socialistične skupnosti. Brez tega boja se bodo množile špekulacije, prišlo bo do eksploatacije tujega dela, do biro-kratiziranja in povezovanja položajev z določeno oblastjo.** Kaže, da le nismo naredili vsega, da bi te.nevarnosti obvladali. Nato je nadaljaval:
„Samoupravljanje pojmujemo kot nov družbeni položaj človeka, pa tudi kot sredstvo v boju proti poskusom izkrivljati socializem. Nedvomno smo v dobrih dveh desetletjih utrjevali in razširjali pravice 'delovnega človeka, obenem pa utesnjevali prostor za birokratizem, tehnokratizem in podobne pojave. Izbojevali smo mnogo bitk v federaciji, v republikah, v občinah in delovnih organizacija. Toda to so bile posamezne bitke, k4 so zajele sedaj širši; sedaj manjši del delovnih ljudi. Zaposleni s temi spopadi predvsem v vodstvih na raznih ravneh smo bili v splošnem družbenem življenju večkrat premalo učinkoviti.
Ob ustavnih dopolnilih in ob načrtovanju nadaljnjega razvoja pa so se nasprotja zaostrila. Postalo je jasno,
.
s
„Moramo omogočati idejno in poli rično razgibanost ljudskih množic in odločajočo prisotnost njihove , moči v družbenem dogajanju...“
„Spoštovanje dela in delovnega človeka oblikuje moralno podobo posameznika in vse družbe ... “
„Komunist je lahko le tisti, ki s svojim odi
vzorom vi in braniti veka ... “
množice, se hoče boriti interese delovnega člo-
„Gre preprosto za to, da dosledno vodimo boj proti tehnokratizffl .. birokratizmu in z njima povezanimi pojavi, s pomočjo in najširšo mobiu23 r delovnih ljudi, za njihove interese, z njihovim čutom za socialno pravično« demokracijo!** - Predsednik CK ZKS France Popit 26.11.1972 na SuhoiJ«.£ njim generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant ljubljanske oblasti. - (Fotografije na tej strani: S.Mikulan)
da moramo probleme obravnavati v celoti, pritegniti v akcijo ves delavski razred in delovne ljudi in akcijo speljati do kraja tako v federaciji, kot v republikah, v občinah in delovnih organizacijah. Ne gre potemtakem za kaka nova stališča ali spoznanja Zveze komunistov. Gre preprosto za to, da dosledno vbdimo boj proti tehno-kratizmu in birokratizmu in z njim povezanim pojavom, s pomočjo in najširšo mobilizacijo delovnih ljudi, za njihove interese, z njihovim čutom za socialno pravičnost in demokracijo.**
NIHČE NI „GOSPODAR"
NAD DELAVCI IN
DRUŽBENO LASTNINO
Delovni ljudje se vse bolj zavedajo svojih pravic in svoje moči, je nato dejal tovariš Popit. Družbena akcija, ki jo je sprožilo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja, je močno razgibala množice. Dane so širše možnosti za uveljavitev delavskih in drugih ustavnih dopolnil, da bodo delavci v samoupravni enoti in na drugih ravneh tako organizirani, da bodo lahko „vsak dan preprečevali tisto, kar ogroža socialistične odnose, in da bodo onemogočili vsakogar, ki bi se ponašal kot gospodar nad delavci in družbeno lastnino.**
Da pa bodo plodovi današnje razgibanosti delavskega razreda trajni, je dejal predsednik CK ZKS, je potrebna vztrajna politična in idejna aktivnost Zveze komunistov. Le-ta je postala vodilna sila našega družbenopolitičnega življenja predvsem zato, ker je bila obrnjena. k delavskemu razredu, odprta za njegove interese in njegovo kritiko.
Ko je govoril o izkrivljanju moralne podobe socialističnega človeka, je tovariš Popit dejal, da ni socialistične morale, če ne temelji na vrednostih dela. Pri tem je poudaril:
ZA DOSLEDNO SPOŠTOVANJE DELA IN DELOVNEGA ČLOVEKA
„Neupoštevanje temeljnega socialističnega moralnopolitičnega načela* ki izhaja iz dela, razbija zavest o enotnosti delovnih ljudi, zavest, da si s skupnim delom ustvarjamo boljše življenjske pogoje in večjo svobodo. Ne lažno moraliziranje, temveč spoštovanje dela in delovnega človeka oblikuje moralno podobo posameznika in vse družbe.
Naši družbi je danes potrebna kot sol in kruh moralnopolitična tttfnost komunistov. Prav zaradi nevarnosti, da bi protislovni značaj blagovno-trž-nih odnosov kvaril značaj predvsem vodilnih ljudi, moramo toliko bolj gledati na to, da bo Zveza komunistov neobremenjena s takoimenovano „potrošniško miselnostjo**, s špekulanti, z ljudmi, ki se pehajo samo za lahkim zaslužkom in mislijo le na svojo korist. Komunist je laliko le tisti, ki s svojim vzorom, spoznanjem družbenih procesov, vodi množice, se hoče boriti in braniti interese delovnega človeka. Zato mora sam verjeti v ustvarjalno silo delovnega človeka, v smiselnost njegovih naporov, v njegovo sposobnost za samoupravne odločitve. Sila človeka pa lahko pride do izraza le v druž-
benih odnosih, ki mu zagotavljajo. ^ bodo pred izkoriščanjem, sv0^°xjtev dogovarjanju in sprejemanju odloC in ne nazadnje svobodo kritike.
Svoboda delovnega človeka je 1 pomembna in trajna skrb Ne samo socialne razlike, tudi soci krivice so v današnjih razmerah & goče. Komunisti se zavzemamoZ* jj da jih odpravimo ali zmanjšamo, * ne z „dobrodelnostjo44, marveč s. damostno skrbjo vseh delovnih L in s socialno politiko družbe. P ^ smisla za pravičnost in solidarno^ ne moremo zamisliti resničnega munista. Priče smo, kako se tudi. .u ših razmerah še marsikje naP. oblastvenost, ki se opira na V0..# posameznika. Taki napihnjeni avx ^ teti zoperstavljamo komunisti ugled družbenega delavca, ki je sp efl ben, toda skromen, delaven in p° • in ki zato ne rabi oblasti nad ljn®£ marveč teži k sodelovanju in n1® . bojni pomoči in ima posluh za zi J je drugega. Oblastvenik se pogos .Q piri z vsevednostjo, ki je seveda n| dvomljiva na sedanji stopnji OJ1 ^ Proti njej postavljamo za vzor K nista, ki se oblikuje s študijem ki se nenehno uči, ki se prek. p
„pogovarja z najpomembnejši!^ ^
dmi vseh časov44, ki se oblikuje	^
dijem in bojem za vrednejše o med ljudmi.	$
Skratka: hočemo komuniste^j* niso zapadli lovu za zlatom in stveniški demagogiji; hočemo komunistov, ki bo imenovala pravim imenom in ki »bo lahko	*
mu povedala v obraz, kje dela P kje narobe .. .‘4
NE „KAJ IMAŠ", TEMVEČ'
„KAKO Sl TO PRIDOBIL 1
Trdna opora v boju proti o^jn tizmu in sploh vsakemu prilas ^ tujega dela je po besedah tovariš ^ pita razvit občutek naših delovh ^ di za pravičnost, za vrednotenje^ in delovanje posameznika. PfaV ^ju, nasprotujemo vsakemu pretil’3^)* vsakemu lovu na Čarovnice. Ne ^ mo vprašanja iz tega, kaj kdo ^ marveč iz tega, kako si je to Vztrajamo pri načelu, da naj vsa* ^ po svojih sposobnostih in dobi p° jem delu.	J)
„To velja tudi za naše delavce domovine. Kar so prislužili s sv žulji, jim socialistična družba 11 ^ nikoli vzela, ona jim lahko sarn ^ maga, da se vključijo v vrste del° ljudi-samoupravljavcev.
Odločeni smo napraviti tak s° ^ stični samoupravni red, v katere „ zagotovljena pravna varnost vsa* človeku, ki živi od svojega dela. j«
Pred koncem svojega govora ^.jj tovariš Popit kritično obrnil tu ^ krivicam, ki se gode slovenskih | dem na Koroškem. Želimo si škili odnosov in sodelovanja z A jo, vendar ne za ceno pravic, & ^ jih skupno zagotovili koroških vencem, je dejal. Poudaril je, ka $ in ostaja naša mirovna politik^^ ločna, kakšna je vloga in ugled p slavije med neuvrščenimi država^ kako dosleden je naš boj za not narodov in za pomoč neraZ''1
INTERVJU NOVINARJEV DOLENJSKEGA LISTA MARJANA LEGANA IN JOŽETA SPLICHALA Z NAČELNIKOM NOVOMEŠKE DAVČNE UPRAVE UROŠEM DULARJEM
8 POMOČ i«
mSS ■	V	rnmmm	:
V ZDAJ, jfj KO SMO
NAJBOLJ IZPOSTAVLJENI
Odločnost, veselje do akcije, nekompromisnost, to je značilno za tog8** ki ne mara nenačelnosti, ki je borbena in življenja željna, ^purani pravnik Uroš Dular, nekdanji mladinski funkcionar, je ^ °Jimi 31 leti mlad in kot tak vnaša v novomeško davčno službo mladosti. Razumljive so zato njegove besede: „Ne maram ^1 Vanja, hočem gibanja, želim si ustvarjalnega dela. Če bi bilo bon! ^°’ k* s81110 podpisoval akte, ga ne bi nikoli sprejel. Če dela« ^.av^no službo kdaj spravili na tako višino, da mi ne bo treba ^ nič drugega kot to, se bom od nje poslovil... “
(Wei!pravičeno bogatenje je O*0 tak obseg, da v naši veS' ogroža socialno ravno-pJe* ^krožni javni tožilec Jože jt0 rca je na aktivu komuni-^ > ki delajo v organih prego-dejal, da je marsikaj, kar ugotavljamo o neupravičeni1 bogatenju, posledica tega, nlj^včne službe v preteklosti ^jele vseh dohodkov zave-Zavzel se je za red in Ctftost v gospodarjenju z ^benimi sredstvi in za učin-in usposobljene davčne
jeSo^°Variš Dular, pošteni ljud-^..^krbljeni nad slabo uspo-^nimi davčnimi službami. d^vZr°ki niso od včeraj. Do bil0ne ^užbe leta in leta ni Sij. Pravega odnosa. Naivno Vg ^Predstavljali, da bo drža-4čačela odmirati najprej pri dohr^L ’ inšpekcijskih in po-
^ službah.44
5^«/ nujnosti krepitve davčne v0tito njene vloge vendar godi^0	nekaj let, odkar so
li tal.6110 Vodljivi pojavi zavze-^ičeč obseg! Zakaj je spet,? Priti pismo, da o tem 2 avzeteje govorimo?
^Preioi	0 davčnih upravah,
Čine .^68, je v nekatere ob-Prešel delne spremembe, je o«jf°Y0rne^ko lahko trdim, da r^Ppri starem.44
le ’ terialne možnosti so osta-deia sPremenjene. Naša služba st°rih nem(?8očih delovnih proslav manjka j* usposobljenih Sll^k067. za ta zahtevni posel, tn0rea je preobremenjena, ne delu 86 Posvetiti vsebinskemu Vsejjj temveč se ukvarja pred-Up * administracijo in je ObčaJJjJ1!? deležna graje
op* ,J° lahko utemeljili z jemljivimi podatki?
r®ntaa ene8a odmemega refe-<Uv*„.na Primer pride v. naši ^7 uPravi kar 3.728 davč-lteviiKVezancev> kar je največja iko a v vsej Sloveniji. Sloven-enkj P°vprečje je več kot Še rent manjše - 1.451. Refe-
r° da^u0^ ^Ina na odmevu t *a za 700 obrtnikov, ra-slcun *>a Pa še 2.500 odmer iz dohodka občanov. Po jj. jnizaciji delovnih mest nam h** manJ kot 10 ljudi, lahko Fe> v kakršnih delamo, pri« ^ami ocenite... Če bi
**0^^ dela’ bi j*
SLABO PLAČILO ZA ZAMERO
—	Delati v davčni službi je nehvaležno. Boste mar strokovnjake pridobili z dobrim plačilom?
jaz osebno prevzeti politične odgovornosti za to delo.“
POSREDOVANJA ZA OBRTNIKE
—	Igor Lotrič s celjske UJV nama je v intervjuju pred dnevi potrdil, da je daleč najbolj izpostavljena različnim pritiskom in posredovanjem prav davčna služba. Velja to tudi za Novo mesto?
„Sam sem bil že izpostavljen kritikam, češ kaj rovari ta zeleni mladenič: mu bomo že poka-
Uroš Dular, načelnik novomeške davčne uprave
„Zaenkrat je tako, da naše delo celo manj cenijo od drugih, podobnih služb. Posebno nekatera delovna mesta nimajo ustrezne spodbude. Inšpektor z višjo Šolsko izobrazbo ima zdaj
2.300 dinarjev osebnega dohod-
ka. To je toliko, kot ima moja žena s srednješolsko izobrazbo
v Krki. Toda njej delo ne prinaša sovražnikov kot inšpektorjem, ki se pri svojem delu, če ga opravljajo pošteno, morajo zameri ti.44
—	Pa bo zmeraj tako? Torej ni možnosti, da bi se kadrovsko okrepili?
„Če hoče davčna služba drugače opravljati svoje delo, so potrebne bistvene spremembe. Pred občinsko skupščino borno razgrnili celotno problematiko našega dela in jo postavili pred odločitev. Če po štirih letih govorjenja zdaj, ko smo najbolj izpostavljeni, ni pripravljena ukrepati, ne more služba niti
zali! To se je zgodilo, ko sem zaostril odnos do zajemanja virov dohodka.4*
— Je kdo skušal vplivati na vas osebno?
„V teh treh mesecih, odkar vodim davčno upravo, se to še ni zgodilo. Vem pa za primere takih poskusov na naši davčni upravi, vendar o njih ne morem govoriti, ker jih nisem sam doživel in jih torej ne morem dokazati. Rečem lahko le to, da so bili to poskusi posredovanja v korist obrtnikov.44
— Ko smo že pri obrtnikih: imate o njih natančne podatke?
„O rednih obrtnikih imamo vse podatke, tako glede tistih, ki so le namišljeno prijavljeni, kot tudi glede tistih, ki so prijavljeni v drugih občinah, pa živijo pri nas. Tistih, ki so pri nas od drugod, ni dosti, čeprav smo v kratkovidni politiki sprejemali tudi take. Več pa je tistih, ki živijo v novomeški občini, pa so
prijavljeni drugje. Kacunam, da bomo v mesecu dni prišli na čisto z njimi, čeprav se je našim inšpektorjem dogajalo, da so jih druge davčne službe postavljale pred vrata, ko so hoteli dobiti podatke o „novomeških44 obrtnikih. Pri vseh tistih, ki so prijavljeni drugje, bomo mi zahtevali tudi odmero za nazaj.44
TAKI, KOT SMO,
NISMO SPOSOBNI
— Za trenutek se vrnimo k sistemskim vprašanjem. Najbrž ni šlo samo za miselnost o odmiranju države. Kaj ni šlo tudi za preveliko povezanost davčne službe v komunalni sistem? Mar ni davčna politika največkrat služila le kratkoročnim interesom?
„Da, tako je. Od tu pa do nespoštovanja zakonitosti je kratek korak. Mislim, da je bila najbolj škodljiva praksa, ko smo kratkoročnim interesom podrejali zakonitost. O povezanosti in soodvisnosti davčne politike s komunalno je treba misliti takrat, ko pripravljamo in sprejemamo zakone, ko pa so ti zakoni sprejeti, jih moramo dosledno spoštovati.44
— V rokah sva imela različne spiske davčnih zavezancev, ki potrjujejo domneve javnosti, da posamezniki prijavljajo smešno nizke dohodke, njihovo premoženje pa še zdaleč ni tako majhno. Kaj ni tako očitno nesorazmerje dovolj, da bi začeli s postopkom?
„Rezultate dosedanjega popuščanja v davčni politiki bo težko popraviti, potrebno bo tudi dosti časa. Trenutno nismo sposobni zajemati vseh virov dohodka, učinkovito nam lahko pomagajo komisije za ugotavljanje premoženja. Položaj je zdaj tak, da nimamo niti toliko ljudi, da bi lahko pregledali knjige, kijih morajo obrtniki obvezno voditi. Prav zato bi radi službo okrepili z dvema davčnima kontrolorjema.44
— O vlogi komisij za ugotavljanje izvora premoženja je bilo že dosti rečenega. Zanimivo bi bilo slišati mnenje o njih še iz ust človeka, ki dela v davčni službi.
„Narobe bi bilo misliti, da so komisije izhod v sili, ker je davčna služba neučinkovita. Komisije bodo stalen organ družbene kontrole, davčna in druge službe pa bodo strokovni servis pri njihovem delu.44
EN SAM SUM UTAJITVE
-	Nedavno objavljeni spisek v mariborski Večerovi prilogi „7
DNI44 je pokazal, da je največji dohodek v Sloveniji prijavil novomeški obrtnik Stane Lisac.
„Pridružujem se tistim, ki menijo, da je tak prikaz senzacionalističen in da ni dosegel namena — javne kontrole. Osebno sem za objavo vseh, ki plačajo davek: pri nas bi to morebiti lahko objavili v Skupščinskem Dolenjskem listu.44
— Kaj pa Lisac?
„Smešno je verjeti, da je Lisac največji slovenski obrtnik.
V	Ljubljani in drugje so zanesljivo še veliko večji, pa jih davčne uprave niso zajele. S stališča davčne uprave je kolikor za zdaj vemo, Lisac soliden davkoplačevalec, njegove knjige so vzorne. O moralno-politični strani njegovega velikega zaslužka pa bi morali govoriti takrat, ko sprejemamo zakone o osebnem delu z zasebnimi sredstvi, ki to dopuščajo.44
— Želiva podatek, koliko in kakšne kazni ste izrekli davčnim utajevalcem?
„Do 20. oktobra smo zaradi davčnih kršitev izrekli 23 denarnih kazni, zvečine po 1.000 do 2.000 dinarjev, odvisno od teže prekrška in od tega, če so bili kršitelji kaznovani že kdaj prej. Kaznovani so bili obrtniki, največ zaradi tega, ker niso v redu vodili knjig. Še od lani je 8 nedokončanih primerov davčne utajitve, letos pa smo zaradi suma takega kaznivega dejanja prijavili enega zavezanca.44
- Mislite, da je v vsej občini en sam zaslužil tak postopek?
„O tem ne morem govoriti, saj sem na tem delovnem mestu šele tri mesece.44
- Kako to, da se na sodišču dogaja, da spreten obtoženčev zagovornik pobija ugotovitve vaših inšpektorjev. mislih imava obravnavo proti novomeškemu steklarju Romanu Doljaku, kjer se je ob koncu razprava preobrnila tako, daje bilo videti, kot da bo morala še davčna služba kaj vrniti!
,»Dosedanje prakse ne smemo več nadaljevati. Samo s skupinskim delom, kjer ne bo uspeh postopka odvisen od prizadevnosti osamljenega inšpektorja, in ob temeljiti dokumentaciji
bomo lahko v postopkih uspeli. Menim, da upravičeno pričakujemo tudi bolj razredni pristop sodišč samih.44
BREZDUŠEN ODNOS DO LJUDI
— Torej: čaka vas veliko dela.
V	čem bo bistvena sprememba?
„Kot sem že povedal: zagotoviti moramo ustrezno zasedbo delovnih mest. Šele potem se bomo lahko bolj posvetih vsebinskemu delu. Predvsem moramo izboljšati naš odnos do občanov, ki je skrajno nezadovoljiv. Pri nas je tako, daje najboljši uslužbenec, ob gori administrativnega dela, tisti, ki najhitreje piše. To pa nujno vodi v birokracijo in brezdušen odnos do ljudi in njihovih problemov. Davčni izvršitelji bodo morali imeti tenak posluh in dovolj časa za socialne probleme ljudi44
- Katere so tiste stvari, kijih boste morali popraviti kar najhitreje, da boste bolj učinkoviti?
„Izboljšati moramo notranjo organizacijo dela, zaposliti 10 manjkajočih delavcev z ustrezno izobrazbo ter uvesti strojno obdelavo podatkov, da ljudi ne bomo toliko obremenjevali z računanjem in s pisanjem, da se bodo lahko posvetih vsebinskim nalogam davčne službe.
JL SPLICHAL M LEGAN
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve
-	7. decembra 1972
kultura
in
izobra-
ževanje
KULTURNA KOMISIJA
Krajevna skupnost Kočevje je predlagala, da bi ustanovila kulturno komisijo in zaprosila za nasvet temeljno kulturno skupnost. Ta je odgovorila, da se z ustanovitvijo take komisije strinja, in predlagala, naj bi komisija sodelovala pri urejanju starega dela mesta, parico v, ograj, starih in novih pročelij stavb, pri novih gradnjah in drugod. Komisija naj bi sodelovala tudi s Stanovanjskim podjetjem, ki upravlja z večino stavb v mestu.
Seminar. za ravnatelje
Danes se je začel v Šmarjeških Toplicah za ravnatelje vseh šol iz trebanjske, novomeške, metliške in črnomaljske občine seminar za družbeno-politično izobraževanje. Trajal bo do sobote, 9. decembra. Podoben seminar bo še v Čateških Toplicah od 14. do 16. decembra, udeležili pa se ga bodo ravnatelji šol iz Krškega, Brežic in Sevnice.	J p.
Za konec - mazurka
V	ponedeljek zvečer so imeli v prostorih novomeške glasbene šole gojenci enourni javni nastop. Okoli 50 obiskovalcev, v glavnem staršev izvajalcev, je z navdušenim aplavzom pozdravilo tako plahe nastope malčkov, kot samozavestna izvajanja starejših učencev. Gojenci so na klavirju, harmoniki, kitari in na flavti izvajali dela Beethovna, Schumanna, Bayerja, Bacha in drugih avtoijev. Na koncu je pet učencev na harmoniko zaigralo Mazurko in Kovači smo. Izvajanje 28 mladih glasbenikov je z recitacijami popestrila Alenka Rotar.	Jp
Ljudski časnik vest socializma!
Nastop prvakov
Ob 30. letnici Zveze pionirjev Jugoslavije in v počastitev dneva republike je bila 27. novembra ob 18. uri v Domu kulture v Novem mestu slavnostna akademija. Več kot 200 pionirjev in ostali poslušalci so prisrčno pozdravili nadednje izvajalce programa: pionirje, člane pevskega zbora glasbene šole „Franc Sturm*4, ki so pod vodstvom Janeza Kuhaija in pianistke prof. Silve Hra-ševčeve zapeli 12 pesmi, soliste ljubljanske Opere Bogdano Stritarjevo, Nado Vidmarjevo in Ladka Korošca. Slavnostna prireditev je v celoti uspela, glasbenim in kulturnim umetnikom iz Ljubljane pa se pionirji in drugi poslušalci iz Novega mesta za prijeten večer toplo zahvaljujejo.	I.G.
gp*
»:
Kamilo Legat: DVOR, olje na platnu, 1972 — Z razstave del II. dolenjske slikarske kolonije, kije odprta v Dolenjski galeriji
DOGODEK V DOLENJSKI GALERIJI
Prodor vsem razumljive umetnosti
Razstava druge slikarske kolonije, ki je poleti pod mecenstvom novomeških tekstilcev iskala motivov v ljudeh in krajini ob Krki - Dvanajst slikarjev razstavlja okrog 50 del: letos nov napredek
Prof. Andrej Pavlovec, komisar Dolenjske slikarske kolonije, je 27. novembra zvečer v kratkem nagovoru ob otvoritvi razstave slikarjev druge kolonije poudaril: „Zavrniti moram tisti del poklicno uradnega mnenja, ki je dela s slikarskih kolonij ocenjeval kot preživelo obliko in neavantgardno slikarstvo ter propagiral ljudstvu odtujeno namišljeno likovno ustvaijanje ...“
Razstava sama, na kateri je 10 sli-
Branko Suhy, eden izmed udeležencev poletne druge slikarske ko-
lonije-	J. SPLICHAL
ODGOVOR NEJASNOSTIM:
Ne mimo življenja!^
Milan Kučan: marksistični pogled na svet za ml®* ni kot priročnik večnih resnic
O idejno-vzgojnih vprašanjih šole 'zadnje čase veliko slišimo in beremo, pritrjujemo zahtevam, da se mora marksizem vrniti v učilnice in predavalnice, hkrati pa si nismo povsem m jasnem, kaj pravzaprav pomenijo ti pojmi ii\ kakšno vsebino zahtevajo na vzgoj-no-izobraževalnem področju. „Hm, malo več bo treba govoriti o Marksu, Englesu, Leninu - seveda pri naravoslovnih in družboslovnih predmetih, pa bo zadoščeno ciljem ZK,“ je nedavno tega trdil srednješolski profesor, obenem eden izmed redkih članov ZK na tisti šoli Ali je imel prav, če ne, v čem je grešil?
Milan Kučan, član sekretariata s CK ZKS, je na 30. seji CK ZKS, ko je govoril o uresničevanju stališč ZK v socialistično organizirani šoli, podrobneje razčlenil prenekateri pojem, pomen in vsebino prizadevanj na v z go j no-izobraževalnem področju. „Socialistična idejnost šole,il je poudaril, „je uresničevanje marksistič-
nega, znanstvenega pogledi na svet. Marksizem je 21ia' nost in teorija, obrnjena v tostranost, v realnost-Marksistični znanstveni pogled na svet se pri mladi ge" neraciji ne more
oblikovati,
če ji ga prenašajo kot doktrino, kot priročnik večnih tes-nic - brez zveze z ljenjem. “	J
Marksistični znanstven* pogled, marksistično izooTOr ževanje in uresničevanje & cialistične idejnosti v vzgoje in izobraževanja n more biti samo naloga Sojf ali celo posameznih pTf*'
metov - meni Milan Kučan
Marksistično izobraževal in socialistična vzgoja znatno otežena, če vpM™ in vsakdanjem ž^ljenr marksistične ideje in vretr note nimajo prave veljave-„Kako postaja naša šola socialistično angažirana 1 marksistično zasnovana, J seveda odvisno tudi od te& kako bo teklo idejno sP očenje in politično razrn? jevanje z vsemi Pr0tlS? cialističnimi silami, do & terih smo sedaj postavi jasno fronto.“
karjev iz Slovenije skupaj z gostoma iz Poljske in Sovjetske zveze postavilo na ogled svoja dela z druge kolonije, je pod mecenstvom novomeških tekstilcev pokazala, da prav take kolonije potrjujejo vero v nove premike v slovenskem slikarstvu. Zadnje novice iz Pariza pričajo, kako vse bolj cenijo prav tako slikarstvo, kakršno se je pokazalo tudi v novomeški Dolenjsld galeriji pretekli ponedeljek. Iskanje novih možnosti v krajinarstvu potrjuje, da ponovno prodira umetnost, ki je ra^ zumljiva vsem ljudem, ne zgolj redkim izbrancem.
Letošnja razstava je vsekakor kvalitetno popolnejša od lanske. Morebiti je k temu pripomoglo preprosto dejstvo, da so imeli slikarji letos bolj proste roke, saj jih je lani utesnjevala tema o propadajočih mlinih na Krki. ganski nalogi je druga kolonija dodala še novo: človeka, ki živi in dela v tej krajini. Prav to je odprlo slikarskemu iskanju nove izrazne možnosti.
Na razstavi, ki jo je v imenu pokrovitelja tekstilne tovarne Novo teks in v imenu Dolenjskega muzeja odprl Danilo Kovačič, so se številnemu občinstvu, ki je že na otvoritvi pokazalo veliko zanimanje za razstavljena dela, predstavili Peter
Adamič, Elžbieta Binczak - Han-derek, Leopold Hočevar, Leon Koporc, Kamilo Legat, Albin Lugarič, Tomaž Perko, Branko Suhy, Otar A. Sulava, Rudi Spanžel, Tone Tomazin in Jaka Torkar. Žal slik poljske slikarke ob otvoritvi še ni bilo mogoče videti.
-‘Dolenjski muzej je ob tej priložnosti izdal tudi okusen katalog, ki ga je opremil novomeški študent
AMATERIZEM V SPODNJEM POSAVJU:
^Enoten v hotenjih in dejanjih^
["jmr/Zmilt*jtii!fii ■ t!i J
Mali kulturni barometer
_ . ..	  ^	*	,4—	—^
KONCERT GLASBENE MLADINE - - V okviru Glasbene mladine je gostoval včeraj v Novem mestu orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada in s solistom Dejanom Bravničarjem.
25 LET „SLAVČKA4* - Prosvetno društvo .plavček" v Veliki Dolini bo to sezono proslavilo 25-letnico delovanja. Za jubilejno
Ob listih
Jeseniško društvo Tone Čufar na Dolenjskem ni neznano: krški likovni amaterji že več let sodelujejo z njegovo likovno sekcijo Dolik, do zdaj so si tudi že zamenjali nekaj razstav. Morda je manjkrat segel do nas glas, da izhaja pri časopisu jeseniške železarne kultumo-literarna priloga Listi. Pred kratkim smo to dejavnost prek malih zaslonov ljubljanske televizije pobliže spoznali. Treba je reči, da je jeseniški zgled (z denarjem kolektiva železarne tiskajo tudi knjige!) edinstven in vreden posnemanja. Na Dolenjskem, kjer je založniška dejavnost usahnila (izjeme so res redke in priložnostne), bi nemara še kako pozdravili, če bi sc ta ali oni kolektiv, ki že ima organizirano obveščanje prek svojega časopisa, odločil za prilogo, ki jo že dalj časa gojijo na Jesenicah. Denar - tako lahko vsaj sodimo o veUkem industrijskem razvoju - na Dolenjskem ne bi smel biti vprašanje. Če bi se kje le odločili, bi bil to lep prispevek k proslavljanju mednarodnega leta
__
leto so predvideli program: poleg dramske predstave bo tudi veseli večer z nastopom starih vaških godcev in domačega narodnozabavnega ansambla Abstinentu
GOSTOVANJE V ŠENTJERNEJU - Pred dnevom republike je gostoval v Šentjerneju (za kolektiv Iskre) pevski zbor ..France Prešeren iz Kranja.
BREŽIŠKE PREDSTAVE - 28. novembra je na brežiškem odru gostovala ljubljanska Drama z delom „Vdova iz Ancone*4. V tej sezoni bodo brežiško občinstvo obiskali še Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, Mestno gledališče ljubljansko in druge gledališke hiše. Predstave so dobro obiskane, med drugim imajo tudi 220 abonentov.
STANE JARM V NOKTURNU -
V	minulih dneh je ljubljanska televizija svojo oddajo Nokturno, v kateri predstavlja predvsem likovnike .posvetila akademskemu kiparju Stanetu Jarmu, ki živi in ustvarja v Kočevju. Srečanje z umetnikom na malem zaslonu je bilo v tem večje zadovoljstvo in veselje vseh, ki Jarma pobliže poznajo.
BREŽICE: SPET AMATERSKI ODER? - Kaže, da bodo Brežičani oživili amaterski oder, ustanovljen pred leti. Poslej naj bi bil posebna sekcija pri občinskem svetu Zveze
kulturno-prosvetnih organizacij. To naj bi hkrati pomenilo začetek načrtnejše gledališke vzgoje Uudi. No
voustanovljeni področni odbor Združenja gledaliških skupin je že predramil tudi šolske dramske, reci-tacjjske in lutkovne skupine.
VAJE ZA KOMEDIJO - Igralska skupina DPD Svoboda bratov Milavcev v Brežicah bo znova uprizorila Speewackovo komedijo ,,Naši trije angeli". Vaje so se že začele.
Ivan Bratko, predsednik Jugoslovanske založniške zveze, je zapisal: „Ce imaš vero v čas člo veštva, jo moraš imeti tudi v čas knjige, ki prihaja.11
Sam bi dodal tej misli naslednje: imeti moraš vero v knjigo, ki je čedalje bolj izdelek duha in čedalje manj predmet tržišča. Žal, majhen narod, kot smo Slovenci, vsaj kar se njegove lastne tvornosti tiče, pogosto in čeda-
Prvi sejem
lje bolj doživlja obratno: da je knjiga predvsem predmet tržišča oziroma cen.
Tega vtisa ni mogel zbrisati niti prvi slovenski knjižni sejem, čeprav so ga proglasili za strogo reprezentančno in kulturno manifestacijo. Kajpak mu nihče ne more zmanjšati pomena, ki ga je nedvomno dosegel že s samo odmevnostjo med Slovenci in sosedi.
Človeku seveda srce zaigra, ko na takem pregledu vsega najboljšega ugotavlja, koliko premorejo slovenski založniki. Kajpak ne sme vprašati po ceni in si sploh ne sme veliko želeti od tega bogastva, ker mu žep tega ne dovoljuje.
Ob vsem tem bi kazalo razmisliti, ali ne bi morebiti umaknili „tiste parole44, ki vabi delovno ljudstvo h knjigam. S tem bi zadostili tudi dejanskemu stanju: saj malone v sleherni knjigarni na prste preštejemo tiste delavce, ki pridejo kupit npr. ta ali oni leksikon, zbirko ali kaj podobnega - dragega.
Ali bomo tudi tu rekli, da so knjige (duhovna hrana) samo za tiste, ki imajo kaj pod palcem?
J. JUST
Mojstri risbe
„Risbe francoskih umetnikov 19. in 20. stoletja4* - tak je naslov razstave, ki bo do 10. januarja odprta v razstavišču Arkade na Trgu revolucije v Ljubljani Razstavo je Narodni muzej pripravil iz zbirk beograjskega muzeja. Zbirko sestavljajo osnutki, skice in študije francoskih umetnikov, od C. Pissarroja do še živečih umetnikov, kot sta Pablo Picasso in Andre Dunoyer de Segonzac. Obiskovalcem ni treba imen, kot so (po leg tega) Edgar Degas, Pierre Auguste Renoir, Andre Derain, Henri Toulouse - Lautrcc, Auguste Rodin in številni drugi, posebej pojasnjevati, saj so ti mojstri že dolgo priznani stebri umetnosti
V Sloveniji imamo osem področnih odborov Združenja gledaliških skupin: osmega so pred nedavnim ustanovili v Brežicah za brežiško, krško in sevniško občino. Odbor, ki ga vodi Vlado Podgoršek, bo pripravil podroben delovni načrt. Posebno pozornost bodo posvetili lutkarstvu, ki je prav v Spodnjem Posavju močno razvejeno.
Včlanjene skupine dobe od združenja večstransko pomoč. Kot je v Brežicah poudaril tajnik Marjan Belina, obsega ta pomoč med drugim nasvete pri izbiri repertoarja, pripravi režijske knjige, scenski in glasbeni opremi, pa tudi sodelovanje pri vajah in po potrebi celotni režiji. Poleg tega dobe članice brezplačno novosti dramske knjižnice in najrazličnejše strokovne priročnike, ki izhajajo pri Sceni.
Za režiserje in mentorje šolskih skupin je nedvomno še posebej zanimivo, kaj obsega akcija, ki jo pripravlja združenje za prihodnje leto.
Že ta mesec bo v Mariboru seminar za režiserje lutkovnih skupin. Maja 1973 pripravljajo republiško prireditev za pionirske in mladinske skupine ter recitatorske krožke v okviru Naše besede 73. Izbrane skupine bodo zatem sodelovale na XVI. srečanju dramskih skupin Slovenije (za odrasle). Na področnih srečanjih kandidatk za republiško revijo bodo lahko sodelovale le skupine, ki so članice republiškega združenja.
Spod njeposavski področni odbor bo moral seveda takoj predvideti naloge, ki jih je potrebno opraviti v brežiški, krški in sevniški občini, da bi prizadevanje pri širjenju in kako vosti kulturnih skupin ne obtičalo pod klancem. Pripravljajo področno srečanje šolskih odraslih skupin. Ob pomoči republiškega združenja bodo izvedli seminar za člane žirije.
Področni odbor spodnjeposavskih občin si bo prizadeval pridobiti za sodelovanje na področju dramskega amaterizma tudi kulturne skupine iz novomeške in trebanjske občine.
BRE2ICE:
»Količki«
za razvoj kulture: dokumenti ZK zadnjih let
Občinski komite ZK v Brežicah si prizadeva, da bi v občini čimprej dobili razvojni načrt za kulturo. Za izdelavo takega načrta so ustanovili tričlansko delovno skupino. Na prvi seji pred prazniki so se člani skupine dogovorili o tem, kako bodo uresničili zahtevno in obsežno nalogo.
Najprej bodo zbrali osnovne po datke o ustanovah, ki se ukvarjajo s
kulturno dejavnostjo: o Zavodu za kulturo, občinskem svetu ZKPO, Posavskem muzeju in temeljni kulturni skupnosti. Hkrati bodo pro učili stališča in sklepe ZK o kulturi v zadnjih letih. Zato bodo enako pravno ovrednotili tudi delovanje sveta za kulturo pri občinski skupščini, obravnavali kulturni vpliv šol na okolje, kulturno dejavnost v šolah in seveda idejno usmerjenost sleherne kulturne dejavnosti v občini.
Predvidevajo, da bo skupina zbrala, obdelala in predložila dogo vorjeno gradivo do 20. decembra, nakar bo mogoče konkretno spregovoriti o kulturi in izdelati razvojni načrt. Ta dokument naj bi sprejeli v začetku prihodnjega leta. Potrebovala ga bo tudi medobčinska komisija, ko bo snovala srednjeročni in dolgoročni načrt za razvoj kulture v Spodnjem Posavju. V. P.
1.000 din, ki ji gaje P°nud^izaci| kulturno-prosvetnih orS 0Či^j „Gimnazija nam denarne pon* jI more primakniti. Zahvalo F kljub temu dolžni ravnat Rudiju Piletiču, ki nam pon* o uveljavljanju.41	.a
Zaradi ugodnega sprejema ^ „Veriga“ v načrtu več pono ^ y gostovanj z recitalom	vid5
ljenje“: za Mariborom ga j tudi Kranj. Želijo pa si tucu ^ p najverjetneje bodo naštudi ^p' medijo, če pa tega ne bi ttffl ničiti, bodo pripravili v. ^ei»P članov skupine in drugih
navdahnjenih gimnazijcev.	,
Pričujoči zapis lahko k0.^, ^ nadvse razveseljivo ugotovit J p dijaštvo novomeške ginM^fj; skuša slediti zgledu	!
racij, ki so z dramskimi dr sjflifr pevskimi zbori, literarninii^ , nami in ne nazadnje tudi z S Stezice dopolnjevale kulturi nost vsega Novega mesta. ^ ZVONE
MIRNA PEČ:
Ena najboljši
podeželskih dvo^
Romana Zelnik: veliko načrtov
VERIGA ZAČELA
Pot v življenje
Jutri gostujejo novome-ški gimnazijci v Mariboru z recitalom
Veriga, dramska skupina na novo meški gimnaziji, deluje šele tri mesece, pa sc je že z veiikim uspehom predstavila javnosti s celovečernim recitalom „Pot v življenje44, posvečenim umrlemu slovenskemu pesniku Cenetu Vipotniku. Jutri bo go štovala v Mariboru - za gimnazijo Milana Zidanška.
„Verigo** vodi dijakinja Romana Zelnik. „Skupino sva v začetku šolskega leta ustanovili z Darjo Gornik. Trenutno nas je v njej 23, novi pa še prihajajo. S tako požrtvovalnimi so delavci še nisem delala,“ pravi.
Gimnazijska dramska skupina je začela z „začetnim kapitalom**
Od dneva republike peč eno najbolj urejenih * jyoj' dvoran v novomeški ,občin‘,^{P strop, dvojna zasteklitev, ^ yJ * trična napeljava, razsvetljenj reflektorji), ogrevanje, f> jr odrski zastor, razširjen & M? kinoaparaturi, Široko in 160 stolov, ki jih je meški Zavod za kulturno c»ru P so glavne pridobitve. Tari) ^ P nimajo kje zborovati, stopati, ne bo več. Se več: 5^ ustanovljeno kulturno-p*. društvo, ki ga vodi pred n# W Sando Rupena, računa, ljudje delali v sekcijah pevski itd.) z voljo in veseU? na prireditvah dvorana, “ ^ ^ sprejme skoraj 300 U0®1’ prazna. Zanimanje za ku* svetno dejavnost je izredna. kazuje tudi podatek: občine y r društva se je udeležilo 0,c ljudi.	.
Obnovljena dvorana je nih prizadevanj v Mirni čemer sc je Šc posebej	ji
jevna skupnost, ki je za ure*'' > gotovila 50.000 din. To naključno, saj je bila p*® kulturnih in družbenih ProSxftu^j pisana tudi v delovnem nac jevne skupnosti za 1. 197*- ^ ‘ pa bi s samim prispevkom .pip skupnosti ostali le na pol PŽtfOu to ni zgodilo, gre zahvala L* ^ V je dala Mirni peči enak zn® krajevna skupnost.
10. in 11. decembra 1972
LICITACIJA
pri Carinarnici Ljubljana
Carinarnica Ljubljana bo 10. in 11. decembra 1972 prodajala na javni dražbi potniške avtomobile in ostalo blago.
Avtomobile v nedeljo 10. decembra 1972 v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure dalje, ostalo blago pa v ponedeljek 11. decembra 1972 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana soba 13»/II.
Ogled avtomobilov in ostalega blaga ter vplačilo kavcij bo možno samo v soboto 9. decembra 1972 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI:
L o. a. PEUGEOT 404 DIESEL, let. 1970, nevozen
2. o. a. CITROEN DS 21, let. 1970, zaleten
3. o. a. OPEL GT 1900, letnik 1969, zaleten
4- o. a. FORD TAUNUS 17 M, let. 1969, zaleten
5- o. a. MERCEDES 190 D, let. 1962, nevozen
6. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1972, zaleten 7- o. a. BMW 2000, let. 1971, zaleten 8. o. a. FORD TAUNUS 15 M, letnik 1969, zaleten 9- o. a. FIAT 125 S, let. 1969, zaleten
10.	o. a. FIAT 1300, let. 1969, nevozen ^l.o.a. FIAT 1500, let. 1966, nevozen 12- o. a. OPEL KADET COUPE LS, let. 1968, zaleten o. a. FIAT 125, let. 1968, nevozen l4-o. a. OPEL KADET COUPE, let. 1971, zaleten
o. a. OPEL REKORD CARAVAN, let. 1964, nevozen 16. o. a. VW 1200, let. 1964, nevozen o. a. FIAT 125, let. 1968, nevozen 18» o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, nevozen l9- o. a. OPEL REKORD 1700, let. 1965, zaleten 2o* o. a. AUSTIN 1100, letnik 1966, nevozen
21-o. a. VW 1200, letnik 1964, nevozen
22-o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1968, zaleten
23- o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1968, zaleten
24- o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
2s-o. a. CITROEN BREAK ID 21, letnik 1968, nevozen
26* o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten
27.	o. a. VW 1600, letnik 1965, zaleten
28- o. a. BMW 1500, letnik 1964, zaleten
29 • o. a. OPEL KADET, letnik 1967, zaleten
3°- o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1966, zaleten
3l- o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten
32, o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten
33- o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten
34* o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, nevozen
35 • o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1963, zaleten
36- o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, zaleten
3?- o. a. FIAT 125 S, letnik 1971, reg. motorja
38- o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1965, nevozen
39. o. a. VW VARIANT, letnik 1966, zaleten
40. o. a. VW 1500, letnik 1962, zaleten
4*. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1964, zaleten
42- o. a. OPEL REKORD II 1700, letnik 1972, reg. motorja
43.0.a.V\V 1200, letnik 1963, zaleten
44.0. a. VW 1200, letnik 1963, zaleten
45- o. a. VW 1500 KOMBI BUS, letnik 1966, zaleten
46- o. a. FIAT 750, letnik 1966, nevozen
47 • o. a. FORD TRANZIT, letnik 1968, zaleten
48- o. a. OPEL COMODORE 2500, letnik 1969, reg. motoija
49-o. a. SIMCA 1301, letnik 1964, zaleten o. a. VW 1300, letnik 1968, reg. motorja
5l* o. a. FIAT 1100 E, letnik 1961, nevozen
a. FORD GXL 1700, letnik 1972, reg. motorja “3-o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, reg. motorja 54- o. a. MERCEDES 220 D, letnik 1971, brez registracije *5- P. a. FORD CAPI 1700 GT, letnik 1971, reg. motorja o. a. OPEL KADET, letnik 1963, zaleten ;p- o. a. OPEL REKORD, letnik 1960, nevozen “8- o. a. VW 1200, letnik 1963, reg. motorja 59*o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, reg. motoija
p0NOVNO NA LICITACIJI:
o. a. PEUGEOT 504, letnik 1972, zaleten 6l*o. a. BMW 1600, letnik 1967, zaleten 62» o. a. VW KOMBI BUS, ktnik 1966, zaleten «.o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1962, nevozen o. a. l'IAT 124, letnik 1969, zaleten ^5- o. a. RENAULT 10, letnik 1968, zaleten o. a. VW 150p, letnik 1963, zaleten a. RENAULT 10, letnik 1964, nevozen
68
69. _ o
o. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, nevozen o. a.VVVK 70 L.fctnik 1971, reg. motorja
'u- o. a. MERCEDES 220 SB, letnik 1961, nevozen o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten I2- o. a. FIAT 1300, letnik 1962, zaleten ,a. FIAT 1500, letnik 1965, zaleten 74-o.a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten '$• o. a. V\V 1200, reg. karoserije, letnik 1964 '6. o. a. MORIS 1000 CARAVAN, letnik 1966, nevozen
77- o. a. OPEL KADET, letnik 1967, zaleten, reg. motorja
78- o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1957, nevozen Z9-o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten ®°*o. a. OPEL REKORD, letnik 1958, nevozen
8l* o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, reg. motoija °2- o. a. CITROEN ID 19, letnik 1968, brez registracije 3* o. a. FOR&TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten
111	ostalo blago (deli za avtomobile in drugo).
začetna cena din: 30.000
30.000
25.000
25.000
20.000 18.000
15.000
15.000
15.000
14.000
12.000 10.000 12.000 10.000 10.000 10.000
9.500
9.000
9.000
8.000 8.000
7.500
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.500
6.500
6.500
6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.000
3.000
2.500
2.500
2.000 2.000
' 1.500
1.500
1.500
55.000
29.000 15.500 11.200
11.000
9.000
8.500
8.500
8.500
8.000 7.700
7.000
6.500
5.000
4.500
4.000
4.000
4.000
3.500
3.500
3.000
2.500
2.000 1.000
Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu bo objavljen na oglasni deski cari-^nice Ljubljana.
kavico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo ki so določeni za ogled blaga tj. v soboto 9. 12. 1972, vplačati 10 % kavcijo od Začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo predložiti °J> lastilo svojega podjetja. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blaga znaša 400,00
din.
v*ak kupec avtomobila oziroma motorja bo moral vplačati stroške eventualnega vtis-njenja šiferskih številk motorja oziroma šasije. .
Vnedeljo, 10. decembra, ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v soboto 9.12.
^se informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 5. decembra 1972
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
Kočevje gre k vrhu
Šahisti iz Kočevja so po treh spopadih v zahodni skupini slovenske šahovske lige na dmgem mestu, takoj za Domžalami. Novo-meščani, ki so pričakovali od medsebojnega obračuna dolenjskih ekip delitev izkupička, so se grdo ušteli, po hudem porazu pa so popustili in so tudi v nedeljo krepko izgubili z ljubljanskim Zmajem. Še slabše bi se jim pisalo, ko bi bila prišla v Novo mesto najboljša Ljubljančana Planinc in Barle, vendar so na srečo ti dve točki dobili brez borbe. Po treh kolih vodijo Domžale s 24 točkami pred Kočevjem 21, Zmajem 16, Novim mestom in Borovnico 12,5, Koprom 12, Borcem 11,5 in Lescami 10,5. •
Kočevje : Novo mesto 7:3
Domačini so brez Ostermana močno premagali Novomeščane, ki so bili nadigrani tudi na članskih deskah, kjer so pričakovali zmago. Res pa je, da so gostje zagrešili nekaj neveijetnih spregledov. Rezultati: Cimer : Penko remi, Praznik : Istenič 1:0, Gornik : Škerlj remi, Ivič : Sitar 0:1, Mestek : Milič 1:0, Pod-koritnik : Petkovič 1:0, Praznikova : Isteničeva 1:0, Šegatova bb, Rakovič : Komelj 0:1, Mohar : Poredoših.	J. U.
Novo mesto : Zmaj 3:7
Novomeščani so pred začetkom sicer vodili 2:0, ker iz Ljubljane nista prišla velemojster Planinc in slovenski prvak Barle, vendar so potem za šahovnicami iztržili komaj dva remija in zato močno izgubili. Rezultati: Penko : Planinc 1:0 bb, Istenič : Šiška 0:1, Sitar : Barle 1:0 bb, Škerlj : Bratko remi, Milič : Galle 0:1, Petkovič : Papler 0:1, Isteni-, čeva : Koširjeva 0:1, Žičkarjeva : Grilčeva 0:1, Komelj : Mahnič remi, Poredoš : Rape 0:1.
Borovnica : Kočevje 2:8
Šahisti iz Kočevja so močno premagali domačine, ki delijo z Novo- « meščani četrto mesto. Se več: na članskih deskah so zmagali prav vsi; šahisti Kočevja! Rezultati: Kosa- > novič : Osterman 0:1, Steiner : Cimer 0:1, Cirjakovič : Praznik 0:1, Gradišnik : Gornik 0:1, Ljajič : Ivič j 0:1, Catič : Mestek 0:1, Kovačeva : Praznikova 0:1, Jeričeva : Kiizičeva 1:0, Banič : Rakovič 1:0, Šivic : Kirasič 0:1.
namizni ttnis j
Sami Novomeščani
Dolenjskega namiznoteniškega prvenstva so se v Novem mestu udeležili le Novomeščani, pa še ti okrnjeno. Prvenstvo ni bilo vzor resnosti, saj so manjkali celo tisti, ki nastopajo za Novo mesto v slovenski ligi. Zmagal je brez poraza Somrak, pred Uhlom, Pezljem, Kovačičem, Vindišem in Bartljem. V tolažilni skupini je bil najboljši Žigante, pred Plantanom.
Dom Partizana še letos odprt
Obnova bo predvidoma dokončana pred novim letom - Denar je zagotovljen
Za preurejanje doma Partizana v Ribnici je zagotovljenih okoli 625.000 din, kar pomeni, da ni denarnih ovir, da dom ne bi bil najkasneje do konca leta prenovljen in pripravljen za uporabo. S pomočjo občinske skupščine je bilo pred kratkim odobreno 370.000 din posojila za obnovo doma, -že prej pa je bilo dano 150.000 din posojila na račun kino sekcije, razen tega pa
znašajo še prispevki TIS, dotacija občinske skupščine in prispevki zaposlenih občanov preko 111.000 din.
Po zagotovilih izvajalcev bo začelo konec novembra delovati centralno ogrevanje, končana pa bodo tudi obrtniška dela v sanitarijah in stanovanje hišnika. S sredstvi, ki jih je zagotovila Kulturna skupnost Slovenije, bodo izboljšali naprave za predvajanje filmov. Ce bo dovolj de-naija, bodo še letos prebelili dvorano in druge prostore.
Odbora (režijski in gospodarski), ki vodita to preureditev, želita opo-
zoriti javnost, da potekajo dela počasi predvsem zato, ker letos primanjkuje izvajalcev, in zato, ker je bil večji del denarja zbran šele v septembru letos.	j	p
V	I. zvezno ligo
Go zveza Hrvatske je organizirala
28.	in 29. novembra deveti tradicionalni turnir mestnih ekip Jugoslavije. Med 22 ekipami iz 11 mest. ki so igrale v dveh kakovostnih skupinah, so z dvema ekipama nastopili tudi Novomeščani, ki so zabeležili izreden uspeh. Prva ekipa v postavi Franc Dragan, Janez Komelj in Tamar Čefarin si je z mestno reprezentanco Zagreba delila 2. do 3. mesto. S tem dosežkom so si novomeški igralci goja zagotovili direkten vstop v prvo zvezno ligo, ki se bo pričela drugo leto v jeseni
Tudi druga ekipa, ki so jo sestavljali Stojan Golob, Andrej Kralj in Slavko Seničar, je uspela, saj je med dvanajstimi ekipami v drugi skupini zasedla odlično peto mesto. D. F.
ŠPORTNI KOMENTAR
Več pozornosti šolam
šolsko špGrtno društvo Katja Rupena je dobilo Bloudkovo priznanje, društvi v Vavti vasi in Šentjerneju med najboljšimi!
Šolsko športno društvo na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu je letos dobilo Bloudkovo priznanje, šolski športni društvi na osnovnih šolah v Vavti vasi in Šentjerneju sta bili letos na tretjem in četrtem mestu v ocenjevanju šolskih športnih društev v Sloveniji. To je gotovo zavidljiv uspeh, kar velja še posebej za marljive mlade športnike iz Vavte vasi, ki niti nimajo pravega igrišča. Še več: oboji so dejansko brez res dobre telovadnice, kar njihovo delo pozimi še zavira.
Uspehi šolskih športnih društev bi bili lahko dolenjskemu športu v pouk, po kakšnih stopinjah lahko napreduje. Čeprav v zadnjih letih ne gre zanikati napredka, še posebej v nekaterih igrah z žogo, pa je splošno stanje športa na Dolenjskem vendar še tako skromno, da je nujno hitreje napredovati, če hočemo ujeti bolj razvite.
Ključ do uspehov je tudi v tesnejši povezanosti športnih organizacij in šolskih športnih društev. Znano je, da klubom zmanjkuje denar-
ja celo za tekmovalni šport, zato se rado dogaja, da v kratkovidni politiki ponekod zanemarjajo delo z najmlajšimi Pretresi so zaradi tega boleči - znan je primer novomeške odbojke, ki za sicer kvalitetnim vrhom ni imela zaledja in se mora šele zdaj spet postavljati na čvrste noge! - taka nihanja pa škodijo uspehom in ugledu športa in posameznih klubov.
Povezava klubov s šolskimi društvi je obetajoča zato, ker za tako vzgojo mladih športnikov ni potrebno dosti s denarja. Mladi imajo namreč zagotovljena številna tekmovanja v okviru ŠŠD, klubi pa lahko odločno pripomorejo s trenerji in vaditelji, ker je znano, da na šolah manjka športnih strokovnjakov. Tudi tisti, ki delajo kot učitelji in profesorji telesne vzgoje, so običajno specializirani in tako ne morejo kakovostno voditi vseh športov. Pomoč s strokovnjaki pa je hkrati tudi osnova za večjo kakovost dolenjskega športa.	j	SPLICHAL
I I I t § I S ill
mH M II
#1 I I I I I I ■
NOVI SAD: Na zveznem gimnastičnem tekmovanju za „Pokal republik" je v ljubljanski reprezentanci nastopila kot gostja tudi Novo-meščanka Maja Dokl, ki je bila v članski konkurenci druga do tretja. Nekaj dni prej je na dvoboju med reprezentancama Vojvodine in Slovenije v Sremski Mitroviči zmagala v konkurenci mladink. (J. M.)
SKOPJE: Na tradicionalnem turnirju republik v odbojki so nastopile tudi mladinke Slovenije. V reprezentanci so bile Novomeščanke Pučko-va, Rajeijeva in Biličeva. Slovenke so bile zadnje, vendar so se dobro upirale zlasti zmagovalkam iz Vojvodine, s katerimi so izgubile 2:3. (S. D.)
METLIKA: V počastitev občinskega praznika je pred številnimi gledalci kegljaška ekipa Metlike premagala vse tekmece in zmagala na turniiju s 391 podrtimi keglji Slede: Zadrugar (Karlovac), Novo mesto, Rudar Kanižarica, Metlika II., Ozalj in Iskra Semič. (M. P.)
KRŠKO: V prijateljski košarkar-
ski tekmi so mladinci Laškega premagali domačine 68:47. Domačini bi lahko z dobrim trenerjem hitro napredovali 0. R.)
NOVO MESTO: V počastitev dneva republike je v tekmovanju z zračno puško zmagala ekipa Pionirja pred SD Vinko Paderšič. Med posamezniki je zmagal Berlan s 166 krogi, med ženskami pa Bračkova s 150 krogi. (J. Š.)
BREZICE: V prijateljskem srečanju ekip dijaških domov Brežic in Krhkega so zmagah Krčani v malem nogometu in namiznem tenisu, košarko pa so brez najboljših tesno izgubili. (T. I.)
SAMOBOR: V počastitev dneva republike sta se v Samoboru pomerili sindikalni reprezentanci domačinov in Brežičanov. V odbojki so zmagah Brežičani 3:0, povsod drugod pa domačini: v nogometu 4:2, v namiznem tenisu 5:2, v kegljanju 658:601, v streljanju z zračno puško 1482:1413 in v šahu 8:1.
NOVO MESTO: Na mesečnem hitropoteznem turniiju sta zmagala Škerlj in Stokanovič s 7,5 točke. Tretji je bil Picek, četrti pa Milič. (J. U.)
BREŽICE: Smučarsko društvo bo na daljevalo z urejanjem središča v Pečicah, kjer bodo postavili tudi vlečnico. Društvo je pred dnevi pripravilo tudi sejem rabljene smučarske opreme. Pod strokovnim vodstvom je sejem dobro uspel, kupcev je bilo veliko. (V. P.)
BREŽICE: Uprava nogometnega kluba je ugodno ocenila jesenski del tekmovanja, v katerem so Brežičani v celjski podzvezi premočno osvojili prvo mesto v razmeiju golov 35:6. Zmenili so se, da bodo imeli tudi pozimi redne treninge, ko bo v telovadnici tudi nogometna šola za mladino. Prav zato so mladinskim aktivom po šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih poslali vabila za vpis v to šolo. (V. P.)
NOVO MESTO: V počastitev dneva republike je šahovski klub pripravil nagradni brzotur^ir, na katerem je zmagal Penko z 10 točkami. Slede: Stokanovič 9, Petkovič 8, Istenič 7,5, M. Picek in Poredoš 7.
LESKOVEC: Na rednem občnem zboru Partizana so se zavzeli za amaterizem in še večjo varčnost, da bodo lahko izpeljali nove načrte: ureditev igrišča, nakup nekaterih prepotrebnih rekvizitov in podobno. Najuspešnejša je bila v zadnjem obdobju rokometna sekcija, ki je imela 53 srečanj. Če bo raznim organizacijam in Partizanu uspelo najti skupno pot, kot je bilo to čutiti na občnem zboru, se društvu obetajo še večji uspehi. (L. Š.)
KOČEVJE: Na drugokategorni-škem turnirju še naprej vodi Pod-koritnik, ki je v devetih kolih zbral 7,5 točke. Sledita mu K. Mohar in Janež s točko zaostanka. (B. C.)
košarka
Okrepitve v Metliki
Košarkaiji metliške Beti se resno pripravljajo na tekmovanje v slovenski B ligi. Trener Pšeničnik ima po odhodu Jezerinca k vojakom na voljo pet novih moči: Dautoviča in Laliča iz Bratstva Travnik ter Rožiča, Kosovca in Perkoviča, ki so prišli iz Karlovca 67. Sicer pa zdaj trenirajo še Medek, Arbutina, T. in Ž. Vergot, Guštin, Milek in Preval-šek.
Meti i čani so že tudi igrali prvo prijateljsko tekmo in v Karlovcu izgubili z drugoligašem Karlovcem 67 s65:84 (37:39).
Razen članov trenirajo tudi mladinci Trener Z. Vergot vadi 18 igralcev, Rožič, ki vodi pionirje, pa ima kar 25 do 30 najmlajših. Zanimanje za košarko je tako v Metliki spet večje.	M. PREDOVlC
šah
Oropal pijanega človeka
Miinchna
Jož® Splichal
Cvetoča črna borza
Marienplatz, glavni muenchenski trg in središče mesta.
V dneh dvajsete olimpiade je bil Marienplatz glavno zbirališče
vseh tistih, ki so imeli karkoli povedati o športu. Komentarji so bili glasni in manj glasni, žolčni in mirni - kdor jih je hotel poslušati, jih je pač poslušal, kdor jih ni maral, je šel. V vsaki trgovini v tem središču mesta so v izložbo postavili barvne televizorje, da so ljudje, ki niso dobili vstopnic za olimpijske prireditve, videli vse — skozi oči kamere.
V športnih trgovinah so že reklamirali adidas trenirke in copate, v katerih so se pripravljali nemški športniki - njihova prodaja se je začela tisti hip, ko je bilo olimpijskih iger uradno konec.
Marienplatz-je bil v tistih dneh več kot zbirališče, več kot barvni televizorji, trgovine ali kavarne. Muenchensko središče mesta je bilo glavno zbirališče preprodajalcev kart, velikanska črna borza, na kateri so najbolj spretni lahko čez noč obogateli.
Po obrobju so sicer skupine hipijev brenkale na kitare in prepevale ter zbirale drobiž v klobuke, najbolj vneti propagandisti različnih cerkva pa so vabili ljudi pod svoje zvonove — toda Marienplatz je ostal zbirališče preprodajalcev in resnična muenchenska športna črna borza.
Vstopnice za zaključno slovesnost, ki so v redni prodaji stale nekaj deset mark, so na črni borzi prodajali po 400 do 500 mark. Muenchenska policija je imela preveč skrbi z vsemi kronanimi glavami, ki so prišle na obisk, z neštetimi visokimi gosti, ki so potrebovali zaščito: črna borza je zato cvetela! Nikogar ni bilo, ki bi jo preganjal. Mimo so preprodajalci nastavljali ceno vstopnicam in barantali. Največ je bila vredna atletika, tudi plavanje so prodajali za suho zlato. Dovolj zanimanja je bilo tudi za rokomet in košarko ter gimnastiko, kajpak pa je bila odveč bojazen o neprodanih vstopnicah: prav vse je bilo mogoče pretopiti v marke!
Atletsko popoldne je veljalo pri preprodajalcih okroglo 100 mark. Popoldanska vstopnica — stojišče je imela nominalno vrednost 10 do 15 mark. V približno takem razmerju so šle v denar tudi plavalne vstopnice in kajpak vse vstopnice za pomembne tekme v katerikoli panogi. Tu etika ni nič pomagala, nič ni koristilo sklicevanje na poštenost ali kazanje na resnično’ ceno.
Na Manjinem trgu je vladala najbolj okrutna ponudba in povpraševanje. Marka je v teh dneh v primerjavi s papirnatimi vstopnicami pač občutno devalvirala.
Kdo so bili preprodajalci? Kajpak domačini, ki so si ustvarili zaloge in ki so že vnaprej zavohali izdatne dobičke. Po zvezah se je gotovo tudi v Muenchnu dalo priti do vstopnic - in na črni borzi so potem dobro izkoristili to možnost. Potem so prodajali vstopnice tudi najrazličnejši turisti: nekaterim se pač ni dalo na igre, drugim niso bile všeč posamezne tekme, tretji so hoteli zaslužiti. In končno: med preprodajalci je bilo dosti športnikov, ki so dobili proste vstopnice, pa so jih sredi Muenchna drago prodajali.
Najbrž so bile njihove dnevnice znatno manjše od cen, ki so gospodarile na policah muenchenskih trgovin. Spominki so bili naravnost oderuško dragi: srednje velik kužek Waldi, maskota teh iger, narejen iz blaga, je stal nič manj in nič več kot 15 mark.
Zato ni bilo malo takih, ki so vzklikali: „Živela črna borza!“
V začetku septembra je bila na Marienplatzu zares cvetoča
Prihodnjič: ZNAKI YU V MUENCHNU
Krivica do obrtnikov
Osebni dohodki občanov so po zakonu javni, zato ni nič nenavadnega, če nam pridejo v roke spiski prijavljenih dohodkov posameznih ljudi Nenavadno je bolj to, da imamo pri nas še toliko slabo plačanih obrti, saj so nekateri znani dolenjski obrtniki in gostilničarji vpisani s tako nizkimi zneski dohodkov, da so pod jugoslovanskim povprečjem družinskih dohodkov. Ubožci Vprašujemo se lahko, zakaj tako birokratski, nečloveški in brezdušen odnos davčnih služb! Zakaj teh ljudi ne odstopi socialni službi, kamor spadajo, da jim bo pomagala? Zafoij smo se pa borili?
\ __ >
Šofer povozil sv. Antona
„O preljubi sveti Anton, za časa Kočevarjev si stal, vojno si srečno prestal, po vojni si se obdržal, zdaj so te pa povozili! “ je tarnala ženica v avtobusu, ki je 17. novembra okoli 22.30 trčil v kapelico sv. Antona v Klinji vasi pri Kočevju in jo skoraj popolnoma podrl.
Lokalni avtobus, ki ga je vozil Drago Andrejčič, se je umikal na ovinku ograji, v katero so vozila že večkrat trčila. Malo prej je padal sneg, tam je bilo blato, da je avtobusu zdrsnilč, in je z zadnjim koncem trčil v kapelico. Streha kapelice je takoj odletela, sesule pa so se tudi tri od štirih sten kapelice. Skoraj nepoškodovana je ostala le stena, na kateri je naslikan sv. Anton.
J. PRIMC
Gosja
peresa
Naporno in obsežno je delo za petčlansko komisijo, ki je več tednov prebirala 171 poslanih prispevkov za nagradni natečaj GOSJE PERO. Te dni je dala iz rok zadnje predloge, ki so prišli v najožji izbor.
Uspeh natečaja bomo razglasili prihodnji teden. Prej smo izbrane pisce morali še povprašati, če. niso svojih zgodb medtem žc kje objavili - to je bil eden izmed pogojev našega razpisa. Te dni pričakujemo njihove odgovore. Sledil bo razglas petih najboljših piscev, ki jih čaka pet lepih denarnih nagrad.
Do prihodnjega četrtka torej, ko bomo razglasili najboljše sodelavce, še potrpite, prosimo!
Bralce in sodelavce lepo pozdravljamo!
^	UREDNIŠTVO
Kaj so pred 80 leti pisale Dolonjsko Novico.
Šetališče — na Mesto prepisano
Z DUNAJSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
hskemu amaterju Francu Brusu iz Kočevja medalja za uspešno zastopa* nje jugoslovanskega kratkega filma
(Iz Novega Mesta) Občinski zastop imel je zadnji petek, 25. novembra sejo. Ob tej priliki tudi povemo, da ima redno sejo vsak petek v mesecu.
Vzame se na znanje sporočilo županstva, da je novi drevored - šetališče proti kolodvoru -urejen s tem, da je vse plačano in na Mesto prepisano. Skrbelo se bo še, da se različne parcele spravijo pod eno vložno številko.
(I z V a 11 e vasi) Ni še dolgo temu, kar je tukaj neki fant z nožem nevarno zabodel svojega tovariša radi malenkostnega prepira; ker je
obelil nekdo pred farovžem stoječa drevesa; kar so pri Vintaiji ježice pokradli, vže je vrgel hudobnež v neko tukajšnjo hišo pol kilograma težak kamen v okno v trenutku, ravno ko seje mislil hišni gospodar z družino k počitku podati.
Zadnje hudodelstvo je baje podkupljeno, ter se je zgodilo iz maščevanja; hudobnežu so menda vže na sledu. Komaj seje zadnje hudodelstvo nekoliko pozabilo, vže so tatje podrli zid v Straži v dve zidanici, ter pokradli vino. Ubog kmet, imaš vže tako slab pridelek in še to, kar ti je Bog določil za trudopolno delo - odneso ti tatje.
(Na Francoskem) imajo doslej vso vladno moč v rokah prostozidarji ali frajmavrer-ji. Ker pa se katoličani zadnji čas bolj in bolj spoprijaznujejo z ljudovlado, zato se boje, da bi slednjič utegnili ti oblast nase potegniti. Radi tega prevdarjajo, kako bi ukovali katoliško cerkev. Cerkev bo pač trpela — a njih trud bode zastonj).
(Svarilo.) Dolenjcem in sploh Slovencem, kateri mislijo potovati v Ameriko, bodi priporočeno naslednje svarilo: Prevožnje družbe v Bremenu ne sprejemajo več potnikov za III. razred (Deck); ker tem potnikom je odkazala amerikanska vlada kvaranteno (t. j. dvajset dni morajo čakati na ladji, predenj jih puste na suho). Družbe radi tega ne sprejemajo potnikov drugače, kakor da se vozijo v II. ali v I. razredu. Dalje mora imeti vsak izseljenec, kadar stopi v Ameriki na kopno, 10 dolarjev, t. j. 25 gld. našega denarja. Mnogokrat se tudi zgodi, da morajo ljudje po več dni čakati v Bremenu, in tam morajo plačati vsaki dan tri marke (1 gld. 80 kr. našega denarja) za hrano in stanovanje brez vsa-cega ugovora. Z malo denarja torej ne gre v Ameriko.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. decembra 1892)
Turobno jutro na pogorišču kozolca s 6 štanti. Noč groze in izgube vse krme za zimo. Po ^ A*Ž f Sk^ 23 tisočakDV’ zavar°vano pa je bilo kot ponavadi: malo, le za 10 tisočakov.
ŠTIRILETNI OTROK ZAŽGAL KOZOLEC
Čemu je imel deček vžigalice?
Slavko Rudič, kmet iz Radulj: pred zimo ob krmo
8010 ^e’ da Je ^ na P™*
a? terskega kratkega filma »"“naju povabljen tudi amater aJBrus iz Kočevja. Festival -seje „Prvi DANUBIALE“ 1. do 20. novembra. Po J^smo Franca Brusa zaprosili l^?Vof. Povedal je:
M8°°ljŠi so bili filmi Belgijcev |H3*nov, ki so poslali na festival Mt^etrske filme s popolno so-»■?j0 zvoka. V nekaterih filmih ^HpPali celo poklicni igralci. MF^eh fibnov imajo debele de-Ute ^ pa so morda uslužbenci ■jBnih TV hiš. Marsikateri K apiaterji so zato organiza-tfL^ah kritizirali, da so to že finalni, in ne amaterski
Kakšna 3e bila vsebina 111-
3 v ••
s tyih j® bilo prikazano življenje ■Ll^Pitalistični družbi in to živ-tistega sloja, ki ima vsega ^i^eialno problematiko pa so tj,?? obdelali neki ameriški ama-i j-ehi v risankah."
.(C.	sta se odrezala filma
(Cii " ‘n ”8- marec“’ ki si Ju
Jfo na festival?
‘VltjUj sta posneta na 8-mili-*iij	Prišla sta v ožji izbor v
sti žanrskega filma. Nagra-
jena nista bila. Dobil pa sem medaljo „za uspešno predstavitev jugoslovanskega amaterskega filma“.“
— Ce se ne motim, si bil na festivalu tri dni. Kaj si še doživel?
Sneg nagajal
Sneg, ki je zapadel nekaj dni pred prazniki, je povzročil veliko nevšečnosti v ribniški občini. Zaradi številnih okvar na električnem omrežju je bilo več krajev nekaj dni brez električnega toka, nekaj vasi je ostalo brez elektrike do popoldneva tudi na dan republike in so bili tako prikrajšani za televizijski program, -r
„Vse udeležence festivala je sprejel avstrijski minister za kulturo in prosveto. Sprejem je bil v prostorih ministrstva. Udeležil sem se tudi podelitve nagrad in priznanj, ki je bila v najbolj luksuznem hotelu „Vienna Intercontinental“. Pri podelitvi je govoril dunajski podžupan, ker je bil župan nekje v tujini. Te svečanosti so se udeležili vsi vidnejši predstavniki dunajskega kulturnega življenja.
To priložnost naj izkoristim še, da se zali valim temeljni kulturni skupnosti, ki mi je omogočila, da sem se lahko festivala udeležil. Seveda želim, da bi TKS tudi v bodoče pomagala razvoju naše amaterske filmske dejavnosti.**
J. P.
Na diki je Novomeščan Franc Kondrič z ženo Margareto, ki že od 1913 živi v Ameriki Na tujem je prešel težko pot naših izseljencev. V Ameriki ima sina, hčer in 5 vnukov. Vsi skupaj radi obiskujejo stari kraj in grobove svojcev, zlasti grob nečaka partizana Marjana Durinija, ki je padel v nemški ofenzivi oktobra 1943. Francu Kondriču, ki ima v Clevelandu restavracijo, in vsem njegovim želijo sorodniki, znanci in prijatelji iz Novega mesta srečno novo leto 1973!
V SPOMIN NA PROFESORJA TOMA P0DNARJA
Organiziral je kmetijska predavanja, vodil kulturne skupine in organiziral Sokol - Na sestanke prosvetnih delavcev je hodil peš iz Osilnice v Kočevje - V nekdanje šole občine Osilnica je hodilo pred vojno 230 otrok, letos pa
26 in 40 še v hrvaške šole
Poslej ta otrok prav gotovo ne bo imel več v rokah vžigalic! Tako je pač, žal, vedno. Koliko je bilo že pogorišč zaradi tega! Od tistega, kar je ostalo od 20.000 kg sena, se je po ponedeljkovem požaru v kozolcu kadilo še v torek zvečer, čeprav so kup premetavali vso noč in dan. Zgoreli so tudi 3 kmečki vozovi, 1000 kg koruze in 70 kg fižola, vinska stiskalnica, več
Darilo CT KPS
Knjige in slike za šolo v Vas^Fari
Na proslavi v počastitev dneva republike so se 28. novembra v dvorani osnovne šole Vas-Fara zbrali vsi učenci osnovne šole. Prišli so tudi gosčje iz Kočevja: sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Novak, sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik, predsednik občinske konference ZMS Ivan Oberstar, Peter Šobar st., Anton in Olga Ožbolt, predstavniki osnovne šole Brod na Kolpi ter mnogi domačini iz Vasi-Fare in okolice.
Najprej so nastopih učenci osnovne šole z izbranim programom. Ravnatelj Franc Volf je spregovoril o prazniku, predsednica pionirske oiganizacije pa je sprejela cicibane v pionirsko organizacijo.
Tone Ožbolt je nato predal učencem darilo kolektiva bivše Centralne tehnike KPS, in sicer 121 knjig ter 7 umetniških reprodukcij. Pionirji so goste obdarili z glasilom „Doma sem ob Kolpi** in se za obisk lepo zahvalili. Nato so si gostje ogledali raz-, »tavo „30 let razvoja pionirske organ iz acije“.
Zborovanje so pozdravili tudi brodski pionirji in s tem poudarili pomembnost tega srečanja. Slovesnost je bila prisrčna in bo jotovo ostala vsakemu udeležencu dolgo v spominu.
M. VOLF
prostorninskih metrov desk, raznih strojev in podobnega, kar pač sodi pod kozolec.
— Kako da niste mogli rešiti vozov? smo povprašali gospodama.
„Nihče od sosedov ni pomagal, gledali in smejali so se,“ je bil odgovor.
— Kako je s tem? smo povprašali v bližnji Bučki.
„Veste, bog je dal Raduljča-nom vodo, kar je bilo dolgo problem pri nas, po drugi strani pa jih je sprl med seboj,“je bil odgovor poznavalca razmer, ki pa ni želel biti imenovan.
Udarec nesreče bi moral ljudi
združiti, morda se bo to ^ zgodilo, čeprav so vsi ^ gasili. Pri kozolcu, P° %0čiir je pač tako, da so 0 ^ prve sekunde. In licami? Otrok je s^cus .u Ki listje predtem pri ,soseoSpo^ vaku, kjer pa ga je gn^ pravočasno zalotil'111 Planilo pa je pri starem Z malo smole, le ob vetru, bi lahko upepe ^ vas, saj je stal kozolec v ^ nem naselju. Tako J stvar, kot so vžigalice, P *j smela biti v dosegu 0 i rok.	*
X
Hamesto dvoletnih daril
za nakup novoletnih ?%if^[0vne sodelavce bo letos K	iz	Kočevja namenila
I J5e, f , razne človekoljubne na-• ^ Jtrn° 80 sklenili’ da bodo No7 za vrtanje oziroma po-“» vreden okoli 30.000 din Sil; ^tlijone din), ki ga bodo P^bivalcem Kolpske doline ^Hazp ambulanti v Vasi-Sne Ai tega bodo obdarili upo-j(j H;nane svojega kolektiva. Po *|jey P3 bodo dah še Zvezi pri-5	gunnazijskemu
Dolino ob izviru reke Kolpe in Čabranke je razžalostila vest, da je spet izgubila enega zvestih sinov, nepozabnega učitelja Toma Podnarja iz Osilnice, ki je pozneje služboval še v Pilštanju in Kostanjevici, po osvoboditvi pa je bil profesor na gimnaziji v Škofji Loki. Umri je 11. novembra v ljubljanski bolnišnici. Pokopali so ga v Ljubljani.
Rodil se je 3. marca 1903 v Osilnici. Oče njegove matere Marije je bil Jože Ožura (1840-1940), ki je bil kar 34 let župan občine Osilnica pa še vladni svetovalec dunajske vlade, predsednik šolskega odbora, cestnega odbora in podobno. Zaradi velikih zaslug pri gospodarskem napredku in razvoju svojega kraja, ga je cesar Franc Jožef odlikoval s srebrnim križcem s krono.
Sin Tomo Podnar je dokončal gimnazijo v Ljubljani, na kar je od leta 1925 poučeval kot učitelj na osnovni šoli v Osilnici, od leta 1929 do 1937 pa je bil njen upravitelj.
Njegov brat Jože je bil tajnik občine Osilnica in eden izmed organizatorjev vstaje leta 1941. Ob partizanskem napadu na Osilnico, v katerem je tudi sam sodeloval, so ga še istega dne, 4. junija 1942, Italijani aretirali in zaprli. Se isto leto je v ječi umrl.	/
Tomo Podnar je z vsemi močmi in srcem delal in živel z ljudmi in vso našo dolino. Prirejal je tudi predavanja o sodobnem kmetijstvu, sadjarstvu, čebelarstvu. Organiziral in vodil je dramsko skupino, saj sta tedaj v Osilnici delovali kar dve prosvetni društvi. Vodil je pevski zbor
Ludvik šoš iz Kočevja, ki je bil že večkrtjJjJ novan, je prijavljen okrožnemu javnemu tož*,5J| da je napadel pijanega llijo Ivanoviča in niu | skoraj vso mesečno plačo >
Ludvik Soš dejanja ni priznal. Trdil je, da je bil ves ta dan doma, se pravi podnevi in ponoči, ter da ga po nedolžnem dolžijo. Zagotavljal je, da to lahko potrdita mati, sestra in celo kontrolor socialnega zavarovanja, ki ga je prišel kontrolirat, ker je bil namreč takrat na bolniški.
Več prič pa je potrdilo, daje bil v resnici v bifeju kegljišča „Gaj“. Med temi pričami je bila tudi Soševa mati. Tudi sestra je zatrdila, da ga ni bilo doma; kontrolor socialnega pa je povedal, daje So ša obiskal 14., in ne 15. novembra.
Sestra je povedala, da je tisti večer prišel brat domov okoli 22. ure in zahteval denar. Dala mu je 100 din, da bo lahko plačal zapitek v bifeju. Brat ji je denar vrnil žc nekaj ur kasneje in dejal, da mu, je medtem nekdo vrnil 400 din, ki mu jih je bil dolžan.
Ludvik Soš je bil doslej žc večkrat sodno kaznovan in zaprt. Nazadnje se je iz zapora vrnil pred slabim letom dni. Zaradi drzne tatvine je moral 22. novembra letos spet pred sodišče, zdaj pa so ga prijavili tožilstvu še zaradi ropa.
f Julo	'	•	...	t	jf,	  Miji	In1!'!!  .MII	ZSSCRW»:vv
;- H,fe ^ IZLET NA KOSTELSKEM GRADU PRED ŠTIRIDESETIMI LETI - Na sliki: v sredini i’ifica .0rTomo Podnar, tedanji šolski upravitelj iz Osilnice; pred njim na desni Zinka Cindrič, učite-iz Babnega polja; na levi Olga Oračeva, upraviteljica osnovne šole Papeži. Na sliki je več %jJS,h prvoborcev iz občine Osilnica, med njimi na levi s klobukom v rokah Leopold Levstik; v Ki*** tretji z leve narodni heroj general Jože Ožbolt, poleg njega na desni kapetan Vence Kovač, W P°leg učiteljice Cindričeve Jože Žagar, kapetan I razreda, sedanji direktor trgovske hiše »Kočevje. Skoraj vsi ti učenci so bili udeleženci NOB.
in glasbeno skupino. Bilje tudi med pobudniki za ustanovitev Sokolskega društva Osilnica, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1931, 5. julija 1931 pa je imelo tak nastop, da se ga ljudje ob Kolpi in Cabranki še danes spominjajo.
Res so bile tedaj šolske klopi še polne, saj je bilo v vseh treh šolah osilniške občine (Osilnica, Papeži in Bosljiva loka) kar 230 učencev. Število učencev je zlasti v zadnjem desetletju, po ukinitvi šol v Papežih in Bosljivi loki, naglo upadalo in jih je bilo v šolskih klopeh v Osilnici preteklo šolsko leto le še 26, medtem ko jih je nad 40 hodilo v sosednje hrvaške šole.
Celih dvanajst let je Tomo Podnar poučeval na osilnišici šoli in skrbel za kulturno-pro svetno življenje te občine. Na sestanku prosvetnih delavcev, ki so bili pri okraju Kočevje, je iz Osilnice hodil peš čez Osilniško goro, Drago, Ravne in Borovec v Kočevje. Tu pa se je spoznal z Makso Krobat, tedanjo učiteljico v Mozlju, in se z njo oženil, dasi sta še naprej poučevala vsak na svoji šoli.
Zaradi želje po skupnem življenju in po nadaljnjem študiju je zaprosil za premestitev. Namestili so ju na osnovni šoli v Pilštanju, od koder sta bila pozneje prestavljena v Kostanjevico, kjer ju je doletela vojna in so ju brezdušno in brez vsega izgnali Nemci. Z družino se je zatekel k ženinim staršem v Ljubljano. Po osvoboditvi se je zaposlil kot profesor za zgodovino na gimnaziji v Škofji Loki.
Bil je tudi dober mož in vzoren oče. Žena mu je rodila pet sinov in moral je veliko delati, zelo varčevati in skrbeti, da družina ne bi zašla v pomanjkanje, in da so se fantje šolali. Janez je postal strojni inženir, Tomaž zdravnik, Peter nuklearni 'fizik, Tone strojni tehnik, Franček pa še nadaljuje študij na filozofski fakulteti.
Profesor Tomo Podnar se je zelo rad vračal med nas, v svoj rojstni kraj, v našo lepo Cabransko in Kolp-sko dolino. Bolelo ga je, ko je videl, da njegova dolina od obiska do obiska gospodarsko in kulturno nazaduje, plahni in izumira. Z njim je ta dolina izgubila še enega velikega sina in prijatelja, ki je v preteklosti veliko storil zanjo in njen napredek.
T. OŽBOLT
SKOK NA MARS
/ /4<fS<ueui mm
BREŽICE
Ste v zadregi za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
TURISTIČNO DRUŠTVO BRESTANICA • želi zaposliti primerno osebo v točilnici 0 na Brestaniškem Kradu.
Točilnica je odprta ob delavnikih v popoldanskem času, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
Mesečni prejemki bodo odvisni od prometa (do 1500 dinarjev).
Stanovanje po dogovoru.
Rok prijave do 15. decembrš 1972.
9. Paradižnik je S .^j	ln	h°tel
vstati, da bi odšla. $	Nevi-
den magnet ga je z#r Millfl k|jai e to! Stol pod njim se je prenl .-ih	pomivalno korito ...	.	.silaki je^Pos,^
Istočasno je r»eV1<®*\ j ^	® v korito.
Paradižnik je dou	^lej	odprte
glave — zavihal je rokave in zaropotal s krožniki in žlicami pod curkom vode. Enakopravnost pač! Tudi na Marsu.
Šele ko so bili krožniki, nožki in vilice pa skodelice in kozarci oprani, obrisani in lepo poravnani v omari, je neviden magnet izpustil možakaija iz rok. Klara je še enkrat zavzdihnila: Zares, kako čudovita kuhinja!,
in naša Zemljana sta potihem zaprla za seboj vrata gostoljubnega stanovanja.
Priznajmo, dokaj dolgo sta se zadržala tu in beli dan se je že delal v mestu, ko sta se pripeljala z dvigalom v vežo. Inkasant za kisik, kije pravkar prišel v hišo, ju je debelo pogledal. Najbrž ni še nikoli videl Zemljana, razen v stripih, seveda!
MIHA MATE 12
Ne takšen narod ne bo in ne more nikoli izumreti! Koliko volje in vročekrvnosti je v tej preprosti slovensko slovenski duši! Kaj vsa kultura, naši pisatelji in šulmoštri, dva zvezna ligaša, univerza, drama in tisoč drugih malenkosti, to ni nič v primeru širokih mas, ki najdejo svojo potrditev v manifestacijah širokega značaja. Vinski sejem, da, vinski sejem, to je praznik'tega majhnega, zatiranega, v okove potisnjenega in tisočletja gaženega, a danes svobodnega naroda, kije znal in še danes ohranil domačnost in svojo samoniklost.
Slovenec ni Slovenec in Ribničan ne bi bil Ribničan, če ne bi spoštoval takega praznika, zato sem jo s Francetom v nedeljo korajžno mahnil v Ljubljano. Nekoliko sva se bala, kako bova prišla do Razstavišča, ker bolj slabo poznava Ljubljano. No, pa ta skrb je bila odveč, saj je od postaje do razstaviščnega prostora ležalo toliko razbitih flaš in kozarcev, da sva šla samo po teh sledeh in nisva mogla zgrešiti.
Počasi sva se prebijala do šankov, kjer so dajali vino za poskušnjo. Okrog naju je vse letelo po zraku in nekdo z razbitim nosom je kričal: ,.Držite me, drugače ga bom ubil!“ Potem sva le prišla do glavne hale in ves najin trud je bil poplačan. Cukala sva ga kozarček za kozarčkom in to s čedalje večjim veseljem. Vina so bila res dobra in šele sedaj sem ugotovil, kakšno brozgo pijemo po naših oštarijah. Se slajše pa je bilo zato, ker so ga točila tako srčkana bitja, ki so se jim tako lepo privzdigovale kikelce, kot bi bile na štrumpandeljnih.
S Francetom se nisva pustila prositi. Tudi do vodke apostolske sva prišla, čeprav je bil pred tistim šankom takšen drenj, da sva se komaj prerinila v ospredje. Bila sva med samimi funkcionarji, ki so jo pridno srkali in mislili, da jih bo še naprej ustoličevala.
Od tujih vin naju je pritegnilo izraelsko, saj so vsi govorili, da jim je pomagalo pri njihovi agresiji. Ko sva ga poskusila, me je France krepko sunil pod rebra in rekel: „Permeš na mal, tu je pa precej amerikanskega vmes!“
Po naši lepi stari navadi sva potem vtaknila v vsak žep še po en literček in jo mahnila po Ljubljani. Povsod praznično vzdušje, vse v znamenju zelenega zapitega zmaja. Pred Prešernovim spomenikom sva videla junaka dvajsetih let; ki je prid-
.. cukala sva ga kozarček za kozarčkom ...
no zalival trotoar in skoraj jokajoče recitiral: „Oh, predragi Simon Aškerc, zafrkaval me je tvoj Gorski vijenac!“ V dno duše se nama je smilil in Prešeren tudi, ker ni mogel dočakati teh lepih, vinskih časov. Vem, da bi bila potem njegova Zdravljica še tisočkrat lepša.
Usedla sva se v Francetov avtomobil in se odpeljala proti domu. Pri Velikih Laščah pa sva se kar malo streznila. Videla sva opel rekord Pezdiijevega Jožeta, kije krepko tičal v nekem drevesu. Ustavila sva se in se pridružila miličnikom, ki so budili Jožeta. Menda se ga je tudi on nacukal na vinskem sejmu in ko se je avto zaletel v drevo, je revček omahnil na volan in zadremal.
„Tovariš, zbudite se, tovariš!“ ga je rukal neki miličnik. Jože se je omotičen prebudil in dejal: ,,Ja, ja, kar zadaj se usedite, takoj bomo šli naprej!“
Nisva se hotela dalj časa zadrževati, kajti miličnik je že privlekel na dan balonček, sama pa nisva vedela, če bova imela dovolj sape, da bi ga napihnila. France je pognal in za korajžo sva do doma pocukala še tiste literčke.
Doma sem se pohlevno ulegel poleg moje Johance, vendar nisem mogel zaspati. Čudno se mi je zdelo, da se vse tako neumno vrti okrog mene. Moral sem vstati. Odprl sem vrata in pričel z gasilskimi vajami. Malo nenavadno je bilo, pa vseeno. Povsod okrog črna tema, tako da me je kar zgrabil pesniški navdih:
„Nobena zvezda ne miglja, luža pa takšna, da kar čofota/4
Šele naslednjega dne sem popolnoma dojel smisel svojih stihov. Prebudilo me je Johanino kričanje:
„Prašič, prašič,“ je vpila, „seveda nobena zvezda ne miglja, ko pa je ta pijanec nagravžni zamenjal vrata od omare s hišnimi in vse posvinjal.44
Sam seveda nisem rekel nobene, bil sem pa vseeno vesel, da sem tako junaško potrdil svojo narodno zavest.
Na deželi je že tako, da mora človek gledati, kaj in koliko živine bo imel v hlevu in kaj bo lahko v lonec vtaknil. Kmečkega življenja si sploh ne morem zamisliti brez kolin in vsega tistega tihožitja ob dobro prekajeni krači in kakšnem literčku.
n-
Oci
v krogih Miinchna
Jož® Splichol
Čeprav 28-letni Lud'■	I
Kočevja roparski napad	.
nika, so miličniki prepn ^	|
on tisti, ki je 15. n°ve flijo S I polnoči oropal 36-letncg ^ 92^1 noviča in mu vzel oko" .jj0 J sc pravi skoraj vso mese' razen dela, ki ga je os* . . glavnem zapil in zakeglP , ^il i Ivanovič, ki je tisti 0() ZIDARJU plačo, je	|
do 24. ure v keglji#** •{. polfl^S I čevju kegljal in pil. 0**% natakar kegljišče - zap>r iyafl0 Soša, naj odpelje PU80^ domov. Soš je res odp^J (trdi J iz bifeja. Vendar ga Jc> v via{ »o novič, v parku z udarce na tla, mu vzel okoli 1-? pa ga še brcnil v glavo
POTA
Dežurni poročajo
OGENJ IZ CEVI - 28. novembra ob 10.20 je začelo goreti v poslopju družbenih organizacij v Trebnjem. Ogenj je nastal zaradi nestrokovno montirane dimne cevi Ogrozil je vse poslopje, vendar so ga prostovoljni gasilci iz Trebnjega omejili Škode je za 2.000 dinarjev.
ODLOŽEN PEPEL - 28. novembra dopoldne je gorelo na stanovanjski hiši Nika Popoviča v Bršlinu. Ogenj je Popovič takoj opazil in tudi pogasil, tako da je škode 1.500 dinaijev. Kaže da je bila v pepelu na podstrešju tudi žerjavica.
PO DVE KOKTI - V noči na 28. november je neznanec vlomil v delavsko restavracijo v Novem mestu. Vlomilec je razbil šipo na oknu in zlezel v notranjost. Iskal je denar, našel pa je le za 20 din drobiža in popil dve kokti.
SKOZI ŠIPO — 28. novembra je neznanec vlomil v nedograjeno hišo Antona Lešnjaka pri Roku. Vlomilec je razbil šipo na oknu in zlezel v hišo, potem pa je spil nekaj vina in se najedel. Odnesel ni ničesar.
MONOKSID - 28. novembra zjutraj so našli v garaži mrtvega 44-let-nega Štefana Šuštaija iz Gor. Lakov-nic. Ugotovili so, da se ie Šuštar zastrupil z monoksidom, ki je v zaprti garaži uhajal iz prižganega avtomobila.
UKRADEL IN TRČIL - 29. novembra zvečer je neznanec v Zburah vzel osebni avto Jožetu Srčiču iz Griča. Naslednji dopoldan so avto našli na cesti proti Bučki, vendar je bil karainboliran.
OB DENARNICO - 30. novembra je Fadilu Džankoviču, delavcu novomeškega Pionirja, nekdo ukradel denarnico z dokumenti in blokom za hrano ter ga oškodoval za 400 dinarjev.
DO IZTREZNITVE - 1. decembra so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Mehmeda Melkiča iz Golubovičev pri Vel. Kladuči, ker je v hotelu Bela krajina razgrajal in razbijal steklenino. Melkič se je naslednjega dne v tem metliškem hotelu spet tepel z gostu Še enkrat so ga pridržali in prijavili sodniku za pre krške.
Velika škoda
je
iz Dobrne pri Celju peljal tovornjak s prikolico iz Krškega proti Sevnici. Na ozkem mestu v Impoljci mu je pripeljal naproti s tovornjakom Mladjan Kavič iz Banjaluke, ne da bi upošteval prednost. Pri trčenju je bilo za 70.000 dinarjev škode.
Zaneslo |o je
?-7. novembra popoldne je avto, ki ga je vozila Magda Kontal, doma iz Velikih Malene, v Malencah začelo zanašati na levo. Kontalova, ki se je peljala proti Čatežu,Je zapeljala čez bankino in se ustavila na strehi. Na avtomobilu je za 8.000 dinarjev škode.
»Dolenjski list« v vsako družino
'•	v	v...............................••
mm
Prvi sneg je povzročil na Kočevskem precej nevšečnosti, med drugim je tudi „zmešal“ ali potrgal telefonske linije oziroma žice, povzročil neprijetnosti v prometu, 27. novembra zvečer pa je pogosto zmanjkovalo elektrike. Na sliki: potrgane telefonske žice na Rudniku, slikano 26. novembra. (Foto: J. Primc) .	,
KAZEN ZA LAŽNIVO NAPOVED:
Tri leta za utajo davkov
Jože Tratnik, mesar z Rake, je za I. 1968 napovedal za dober milijon dinarjev prometa, v resnici pa ga je imel skoraj 1,43 milijona
Jože Tratnik, 35-letni mesar z Rake, je bil iia novomeškem okrožnem sodišču — senatu je predsedoval sodnik Janez Pirnat — obsojen na tri leta strogega zapora zaradi kaznivega dejanja davčne utaje, plačati pa bo moral tudi 19.161,55 dinarjev premoženjske koristi, ki predstavlja razliko med plačanimi davki in prispevki in v sodnem postopku ugotovljenim prometom in iz njega izvirajočimi davki in prispevki.
Davčni organ krške občine je namreč v postupku ugotovil, da znašajo davki in prispevki iz njegovega poslovanja 55.701,20 dinarjev: tak znesek so mu tudi zasegli.
Tratnik je krški davčni upravi prijavil za leto 1968 samo 1,051.264 dinaijev prometa in le 27.505 dinarjev čistega dohodka, od česar bi znašali davki in drugi podpisani prispevki le 7.825 dinarjev. V resnici pa je imel vsaj 1,426.489 dinaijev skupnega prometa, davki in prispevki pa zato znašajo 74.863 dinarjev. Z lažnivo napovedjo je Tratnik utajil za 67.073 dinarjev davkov in prispevkov.
Obtoženec se je zagovarjal, da je bila resnična njegova prva napoved. Trdil je, da je v njegovem prometu vštetih tudi za 200.000 dinarjev prometa, ki ga je opravil njegov brat, mesar iz Leskovca, z ljubljansko Prehrano preko njega. Ugovarjal je tudi, da je za 40.000 previsoko ocenjen promet, ki ga je imel z Bratom, gostilničarjem v gostišču Pri Luki. Razen tega je še menil, da je previsoko ocenjen promet v njegovi mesnici in da so mu priznali premalo stroškov.
Sodišče ni verjelo tem zagovorom: glede poslov z bratom - mesarjem, je obtoženi sam spreminjal zagovor, vendar ga ni mogel doka-
zati z dokumenti. Ni brez pomena tudi dejstvo, da je bil brat tisto leto pavšalist in zato brez bojazni, koliko obtoženčevega prometa vzame na svoja ramena. Tudi glede prometa v mesiici na Raki sodišče ni verjelo zagovoru, saj je imel Tratnik od skupnega prometa v vrednosti
130.000	dinaijev za več kot za polovico prometa s suhomesnatimi izdelki. Sodišče je razen tega upoštevalo še mnenje izvedenca, ki je pri prevozih na primer upošteval takratne cene v sorodnih obratih družbenega sektorja.
Ob izreku kazni je sodišče upoštevalo kot obte žilno okoliščino dejstvo, da je bil Tratnik takrat odbornik občinske skupščine v Krškem. Sodba še ni pravnomočna.
Nož in psovke
2AL0STN0 NASILJE V HIŠI
Oče s puško za materjo
Pobeglo ženo je iskal z nabito puško - Pred miličniki je pobegnil v gozd - Zdaj se kesa
Žalostno je, kadar v hiši zavlada nasilje, žalostno predvsem za otroke, ki jih surovo vedenje očeta oropa topline domačega ognjišča. Socialni delavci so v takih primerih dostikrat bre? moči. Za kratek čas jim morda uspe pomiriti odnose v družini, prej ali dej pa potlačena surovost spet plane na dan. Služba za socialno varstvo v Krškem mora tokrat urejati razmere pri Božičnikovih v Mrčnih Selih.
Štiridesetletni upokojeni rudar Jože Božičnik je spet pretepel svojo ženo Amalijo, mater treh otrok. Zaradi tega je ušla od doma in se skrivala pri moževih bratih. Še isti večer je pustil otroke same doma in jo šel iskat z nabito vojaško puško,katero je sam predelal.
Naslednji dan se je oglasil pri bratu Tonetu v Konrivnici. Zvečer je
bilo. Na vsak način je hotel dobiti ženo, pa so mu rekli, da je pri njih ni. Še mati ie zatrdila: „Tu je ni, Jože, pojdi domov!44 odšel je in se pozneje vrnil na dvorišče, odkoder je skozi dvodelno okno ustrelil v strop nad zakonsko posteljo, kjer sta spala brat Tone in žena Marija. Z nabito puško je odšel dalje.
Pobeglo ženo je iskal tudi pri sestri Mariji in bratu Francu na Voj-skem. Tam so naleteli nanj miličniki, vendar jim je pobegnil v temo, v gozd. Nabito puško je pustil prislonjeno na slivo na dvorišču brata Franca. Domov se je vrnil šele osmi lan po tem, ko je s puško odrinil za ieno. Otroci so bili tri dni sami in ta 5as niso šli v šolo, le čakali so, kaj x>. Jože Božičnik je medtem spo* :nal, da ga je polomil, ko je spusko colovratU naokoli, zato je prosil brate, naj mu oproste. Pred sodiščem se bo moral vseeno zagovarjati, toda kdo ga bo prepričal, da bo spremenil odnos do družine?
Disco klub
Sila različna so mnenja o novomeškem disco j klubu. Eni ga hvalijo, drugi grajajo. Pa naj vam zaupam zgodbico, ki se je zgodila v klubu novomeške mladine prejšnjo soboto. Vem, da mi jo bodo tisti, ki se s klubom ukvarjajo, zamerili, ker pa je vse več podobnih zgodb, je prav, da je objavljena.
Ob „barčku*4 sta slonela fanta, ki sta pravkar naročila steklenici piva. Mimo sta se pogovarjala, ko je k njima pristopil Mak in enemu izmed njiju rekel: „Daj mi požirek.*4 Fant, ki ga je Mak nagovoril, se zanj ni zmenil, zato je Mak prošnjo ponovil, pridružil pa se mu je še Boris. „Daj, daj mu požirek,** je ukazal ta. In res, Mak je segel po steklenici in se dobro odžejaL Boris pa s tem ni bil zadovoljen, hotel 9e je odžejati še on. Fant s pivom se je upravičeno uprl.:	„Piva	ne
dam!4* No, pa je svoje mnenje hitro spremenil, koje videl, da Boris z njegovim odgovorom ni zadovoljen. Še enkrat je popustil in tudi Boris se je odžejal. Nato
se je fant obrnil stran in verjetno rekel kolegu na njun račun kakšno pikro. To pa vročekrvnemu Borisu ni bilo všeč. Kot izurjen kavboj je prijel ,»gostitelja*4 za ramo, ga obrnil k sebi, z drugo roko pa zamahnil in fanta zadel v obraz. Ta ni imel niti toliko časa, da bi se vsai zavaroval, zato & je dobro odmerjeni udarec zbil po tleh.
Verjetno je bila to Borisova zahvala, ker mu je fant odstopil požirek piva. Morda je to Boris storil zato, ker je tisti dan spil že več steklenic piva, morda pa se
{'e hotel le postaviti pred svojimi :olegi, ki jih je bilo več kot kolegov fanta, ki si je v disco klubu, ki naj bi bil zbirališče mladih, lahko privoščil piva, kolikor
si ga je hotel.
Vs
^sem tistim, ki klub vodijo, naj bo zgodba v poduk, naj odslej na podobne Make in Borise pazijo, saj drugič lahko pride do vsesplošnega pretepa, kar pa bi nanje vrglo slabo luč.
Pa tudi o točenju piva naj še enkrat premislijo, iv AN TIHI*
Sevnica-Tržišče: avtobusna vožnja v kavbojskem stilu
Skupina 4 fantov se je 28. nor vembra v sevniški kolodvorski restavraciji zabavala tako doleo. da je odpeljal tudi zadnji večerni, vlak proti Tržišču, S šoferjem avtobusnega prometa Gorjanci Nejcem Radičem so se pogodili za izredno vožnjo do Tržišča. Ko so se pripeljali do Tržišča, pa so želeli izstopiti brez plačila. Dvema je to tudi uspelo^ dva pa sta ostala v vozilu. Šofer je usmeril avtobus nazaj proti Sevnici z besedami, da bodo voznino pač plačali na postaji milice, če tega nočejo storiti, kot so se dogovorili Med vožnjo se je eden od neznancev pognal k armaturni plošči vozila in izvlekel ključ, motor in luči pa so delovali tudi brez tega. Šoferju je uspelo zbiti napadalcu iz rok tudi nož. V Jelovcu je železniški prometnik končno obvestil postajo milice v Sevnici, saj se je tu nered še bolj razpihnil Fantje so namreč dobili okrepitev iz bifeja v Jelovcu, eden je prišel kar z motorno žago nad šofcija. Nenavadni potniki seveda niti miličniku niso hoteli dati osebnih po-’ datkov, nazadnje sta mu celo pobegnila. Sevniški miličniki so vsci skupini na sledi.
Šofer, ki je želel neznanim potnikom ustreči, se je vsekakor hudo uštel in le po naključju jo je odnesel brez poškodb. Takim in podobnim moledovanjem za prevoz v bodoče prav gotovo ne . bo več ustregel.	.
NENAVADNA NESREČA
Dvakrat sta bila na tleh
Staneta in Fani Darovec je najprej podrl poni, potem pa čez nekaj minut še mopedi
Stane in Fani Darovlc sta 3. decembra doživela kaj nenavadno nesrečo: ko sta šla zvečer peš iz Dolnje Nemške vasi proti Trebnjemu, sta bila kar dvakrat „povožena .
Darovčeva z DolJnjega Podboršta je najprej s ponijem dohitel Alojz Zupančič iz Jezera in zapeljal vanju. Pri trčenju so vsi trije padli po tleh. Ko so se pobrali, so se še pogovar-
jali, koje za njimi pripeljal mopedist Srečko Grabnar iz Mirne vasi. Tudi novo srečanje je bilo neprijetno: moped je zapeljal v pešca in Darovčeva sta bila še enkrat na tleh.
In kakšen je bil konec nenavadne nesreče: Na srečo — srečen. Pešca sta sc le laže poškodovala, na poniju in mopedu pa je za 400 dinarjev Škode.
Za red pri vseh!
Občani grajajo poledenele poti in malomarne lastnike hiš, ki se ne brigajo za pločnike
Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na katerem koli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo družbene skupnosti. Tako pravi naš kodeks etike udeležencev v cestnem prometu.
Zato je prav, da so vsi ljudje neprestano odgovorni za vsa svoja početja v prometu. Zato tudi ni narobe, da so tako avtomobilisti kot tudi pešci kaznovani, kadar delajo napake. Vsaka napaka namreč ogroža varnost
l
Da bo varna hoja
vseh udeležencev v prom e • Zato je tudi prav, da z yz£°J° odpravljamo te napake, Ker tako borimo proti nesrf.^^ jroti denarni škodi in prou im** ievanju zdravja in človeslan z ljenj. Toda edino pravUno m bilo, da se borimo dosledno m da so za svoje ravnanje v Pr0 metu vsi enako odgovorni.
p3r3gr3fi
Prejšnji ponedeljek, ko so novomeški Dolenjski galeriji odprli slikarsko razstavo, je j® zmrznjeni in neposipani ces pred muzejem padlo več 1JU“ •
V	našem uredništvu se je ogia-silo nekaj občanov, ki so se P“' toževali, da jih močno ovir^ neposipane in poledenele Še posebej ostro so grajali Jv * štialovo ulico v Novem mestu, k je bila 26. novembra dopoIdn popolnoma poledenela, tako je bila hoja skoraj onemogočen-Občani so tudi grajali IastniKe hiš, ki niso očistili pločnikov poti pred hišami: tako so pešci znašli v dvojnih tezavan-Ali so se izpostavljali avtom od ' lom na cesti ali pa so morali g ' žiti sneg oziroma loviti ravn težje po ledu.
Ten primerov žal ni upoštevanja reda je odvisno no-malno življenje v prometu- ° rimo se torej za red pri vseh.
NOVO MESTO:	UMRLA
73-letna Alojzija Dular iz Cegelnice, ki se je 22. novembra poškodovala v prometni nesreči na Ljubljanski cesti, je 27. novembra za posledicami umrla v novomeški bolnišnici
BIRČNA VAS: ZADELA GA JE LOKOMOTIVA - 16-letni Vinko Klobučar z Uršnih sel je šel 28. no-vemhra ob 11.15 ob železniški progi med Uršnimi seli in Birčno vasjo. Ko je pripeljal vlak, je Klobučar gledal, kako se mu lokomotiva približuje. Ko je pripeljala do njega, gaje zadela v levo roko in bok. Klobu-čaija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno medenično kost in več reber.
LEŠNICA: VELIKA ŠKODA -Novomeščan Marjan Kos je 30. novembra peljal z Otočca proti Novemu .mestu po cesti II. reda. Pri Leš-nici ga je zaneslo s ceste, daje zdrsel ob živi meji, podrl cestni ki men in trčil v nasip. Potem se je avto prevrnil in padel po strmini v potok. Škode je za 50.000 dinarjev, pri nesreči pa je dobil sopotnik Boris Kos manjše odrgnine.
NOVO MESTO: DVA TOVORNJAKA — 2, decembra dopoldne sta si po Partizanski cesti v Novem mestu pripeljala naproti tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Jože Murn z Dvora, in tovornjak, ki ga je vozil Franc Jerič iz Šmihela. Med srečanjem je prikolico zaneslo v Jeričev tovornjak. Škode je za 3.000 dinarjev.
SUHOR: V MEGLI - 3. decembra zjutraj je Ljubljančanu Jožetu Pušu v nepreglednem ovinku pri Suhorju v gosti mogli pripeljal naproti avto. Puša, ki se je umaknil na desno, je zaneslo v varovalno ograjo,
TRČENJE NA JASNIC1
Na Jasnici sc je 1. decembra ob 19.30 blizu motela zaletel z avtom 21-letni Anton Levstek iz Gornjih Ložin 4 pri Kočevju v stoječi tovornjak Cestnega podjetja Novo mesto, ki ga je vozil 28-lctni Anton Cvitkovič iz Kočevja. Pri trčenju se je voznik osebnega avtomobila laže poškodoval, njegov sopotnik iz Ribnice -njegovega mena nismo zvedeli - pa huje in so ga morali nrepeljati v ljubljansko bolnišnico. Škode je za.okoli
12.000	din. Pri preizkusu, ki so ga opravili miličniki, je Levstekov alkotest pozelenel preko polovice, Cvitkovičev pa ne.
TRČENJE, KO GA JE OPOZARJAL
24. novembra je proti Zagrebu peljal tovornjak Avstrijec Alfred Kizmucllcr iz Linza. V Zalokah pri Raki se je za njim pripeljal Rudolf Mlakar iz Ljubljane. Na kolesih avstrijskega tovornjaka sc je začelo iskriti, zato je Mlakar Avstrijca opozoril. Ko je tovornjak zapeljal na
stre-
potem pa se je avto prevrnil n ^ ho v vinograd- Škode je za
dilJEZERO: RAZNESLO CO - Ljubljančan Ljubo Pa ti je 3. decembra popoldne pelj Fr(jZ. Ljubljani, ko mu je pri J&deSOgta neslo zračnico na zadnjern *v kolesu. Avto je obrnilo in ^ grmovje. Škode je za 1.500 da«
KAŠLJA: V KAMEN2*% iz vembra zvečer se je Alojz r ^ Cerovca peljal iz Semiča prot Ijevcu. Pri Kašlji je ovinku zaneslo, da je trcu » t0 kamen, nato pa je zdrsnil poo Škode je za 4.500 dinarjev.
BIC:	PREHITEVAL	TOV
\ NJAK' - 28. novembra dopola« ^ Zagrebčan Luka Baljkas vozu avto proti Ljubljani Pri Biču J -hiteval tovornjak, takrat pa J gov avto zaneslo na levo, daj ^ v osebni avto, ki ga je napro ljal Avstrijec Adolf Pfell*	so*
sta se poškodovali Zagrebčan«; ^ potnici Marta Baljkas in kon. Obe so odpeljali v nov	^
bolnišnico, škode je za 30.
"PREKOPA: SKOK NA Šentjernejčan Ignac Škoda scJ lC$ novembra peljal od P^ek^P^Jočl* domu. Pri osnovni šoli je nen fCi prečkal cesto 11-letni B°J^, „ tla. ki ga je Škoda zadel in zbl*.^0 in Dečka so s poškodovano g* y „o-pretresom možganov °dP^‘ ;e Za vomeško bolnišnico. Škod
1.000 dinarjev.	v
NOVO MESTO: Z NOGJ-J	j.
VORNJAK - 28. novemWa	s
dne se je mopedist Franc Avg1^. jjj-Ilriba pri Stopičah peljal sk žišče Trdinove ceste p10" s0pot' vasi. Pri zavijanju na levo J' jgi i nik Jože Lukšič iz Šentjošt ^ panogo v tovornjak, ki je pr'PvL proti. Udarec je bil tako moc si je Lukšič zlomil levo nogo.
Pijan voznik tovorni^
V	ponedeljek zvečer se jeJ[i pr6, Gradišču pri Šenljerneju i':^woriija' hitre vožnje in pijanosti s gorkom prevrnil Viktor Dolar njega Maharovca. Vozil jc P. oSefr ceste, in ko se je hotel ognj , v ja; nemu avtomobilu, je zapdJ naZa) rek, od tam pa se je prevrn za na cesto. Na tovornjak11 J
20.000 dinarjev škode.
Umrl pod vlok°^s
30. novembra zjutraj iz Raven pri Krškem prečK" niško progo med Sevnico in čamu Na levem tiru ga r električna lokomotiva brz^S _etIoV; in ga rinila pred seboj še t$0) Kos je zaradi hudih poškoo umrl.	.
Umrl v bolnišnici
24. novembra se je proti peljal Djordje Pečarevič iz Na Drnovem je neki pešec P. fr cesto, zato je Pečarević zavi j koj nato pa je prečkal cesto ■ , Kurctič iz Gorice pri KrsK^rj1' s je avtomobilist zadel. KurC pokrova avtomobila padel n® jgjs® bankino in je v brežiški boln*5 isti dan umrl.
rob ceste, ga je Mlakar prehitel, takrat pa se je z avtomobilom za njim pripeljal Jože Rabič iz Krškega. Ta sc je zaletel v tovornjak in še v Mlakarjev avto. V Rabičcvcm avtomobilu sta se poškodovala sopotnika Stanko Koretič in Drago Kastelic, oba iz Krškega. Poškodoval se je tudi Rabič, na avtomobilih pa je za
10.000	dinarjev škode.
EETRTRBV INTERVJU
Zakaj ni vprašanj?
tanci Cvelbar: »Komisijam v podjetjih smo ponudili pomoč, a je ne izrabijo«
Predsednik škocjanske bajevne skupnosti Pavle Zupet je predlagal, naj bi v tei rubriki gostoval Franci j ^elbar, predsednik komisije Jla samoupravljanje in poli-j wni sistem pri občinski
j bnferenci ZK v Novem me-\ Sfu> V* povedal, kako komi-jj Sl]a spremlja priprave na \ ponovitev temeljnih orga-\ ^a°ij združenega dela S "OZD) v naši občini in še \ ^Se^e/, kaj pričakuje ta S ^misija od sodelovanja s \ to°^°vno pomičnimi ko-
V	za izvalanie de-\ ;Skih amandmajev v pod-\ tfih.
S Franci Cvelbar je dejal: \ 'p°rnisija, ustanovljena le-
I OrrIe^a	si	1e	ie	m
\ seji zastavila nalogo ^ So toviti stopnjo samo-S Qpravnih odnosov v delovnih ' 3anizaciJah, raziskati mož-\ 1°sti za nadaljnji razvoj, ob \	pa videti, kako bi ures-
\ flr> delavske amandmaje s \ robnim poudarkom na J	Obiskali smo 18 več-
V j delovnih organizacij, od v	kimajo	sedež zunaj
S l^ne: ŽTP, Mercator in \ Ugotovili smo, da se je S ^ničevanje delavskih \ ^ridmajev v večini teh de-\ °vnih organizacij končalo z \ y[anovitvijo strokovno poli-
komisij.
S z B°ljšo podobo smo dobili \ vprašalnikom, ki sta ga \	za	vso Slovenijo pri-
\	CK ZKS in republiški
J	ZSS. Med 37 delovnimi
\ ionizacijami, ki so sode-^ sa^e v tei an^e[i’ so imele S fr?10 tri programe, dvanajst ^ /e odgovorilo, da pro-
grame sestavljajo, štiri (z dislociranimi obrati) pa, da programov ne potrebujejo. “ ,,Kakšna je -podoba danes? “
„Delajo vse komisije — razen v IM V Razveseljivo je, da so se ponekod - npr. v podjetju .za PTT promet -odločili, da bodo delavske amandmaje uresničili z velikim posluhom za načrtnost, pri čemer TOZD ni cilj, ampak oblika, v kateri bodo delavci razpolagali s presežno vrednostjo. “
„Kako sodelujete s komisijami iz podjetij? “ Dogovorjeno je, da se bodo za pomoč obračale na občinsko konferenco ZK oz. na našo komisijo. Obljubili smo jim vso pomoč, tudi strokovno, vendar pa nejasnih vprašanj ni k nam V zraku lebdi občutek, da je vse v redu, to pa je silno varljivo. Resnica je, da dejanski položaj delavcev še ni to, kar zahtevajo ustavna dopolnila. Občinski komite je prav zato s posebnim sklepom zadolžil vodstva in samoupravne ter politične dejavnike iz delovnih orgar nizacij, kjer delavci o ustavnih dopolnilih vedo malo ali nič, da pred le-te stopijo z razumljivo razlago in pojasnijo, kaj je bistvo TOZD in drugih vprašanj iz ustavnih dopolnil. “
„Kdaj bo komisija, ki jo vodite, zadovoljna?■“ „Nedvomno takrat, ko bodo s smotri ustavnih sprememb seznanjeni vsi neposredni proizvajalci in ko jim bo v resnici - ne samo na papirju in v govorih - dana možnost neposrednega odločanja. “
„Čemu bo komisija posvečala pozornost takrat, ko bodo TOZD ustanovljene? “ „Zlasti samoupravljanju v dislociranih obratih, pri čemer nas bo moralo zanimati obveščanje med takimi obrati in centri - tja do občinske skupščine. Že kaj kmalu pa se bo komisija vključila v razpravo o drugi stopnji ustavnih sprememb: o oblikovanju skupščinskega sistema.	I.	ZORAN
OD TORKA RED NA NOVOMEŠKIH CESTAH
Parkirne ure že (spet) tiktakajo
Uveljavljanje prometnega odloka bodo v Novem mestu poslej nadzorovali: pooblaščena oseba, miličniki in inšpektorji - Pripravljeni so viličarji za odstranjevanje nepravilno parkiranih avtomobilov
Od torka, 5. decembra, velja odlok o ureditvi cestnega prometa v Novem mestu. Izvajajo vse razen 25. in 29. člena, ki urejata vodenje živine in promet z vprežnimi vozili ter tovornimi motornimi vozili (z nosilnostjo nad 2 toni), traktorji, delovnimi stroji in počitniškimi prikolicami. Kdaj bodo začeli to izvajati, bo naknadno določil svet, pristojen za komunalne zadeve in promet. Novi odlok velja samo za Novo mesto z neposredno okolico, medtem ko za druga območja v občini še vedno velja 1965. sprejeti in dve leti kasneje dopolnjeni odlok o prometu.
ustreznim prometnim znakom. Parkiranje teh vozil je prav tako dovoljeno v stanovanjskih naseljih, če so
V novem „novomeškem" odloku je potrebno podčrtati zlasti naslednje: na vseh javnih površinah (ulice, ceste, trgi, zelenice, pločniki itd.) je prepovedano parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse — razen seveda tam, kjer je to dovoljeno z
Krvodajalci v Žužemberku pozor
8. decembra bo v Žužemberku krvodajalska akcija za prebivalce Dvora, Prevol, Šmihela in Žužemberka. Občinski odbor Rdečega križa pričakuje, da bo krvodajalska akcija tudi na tem področju dobro uspela.
Suhokrajinski
drobiž
SEKTORSKO POSVETOVANJE - članov odborov krajevnih organizacij SZDL je bilo pred kratkim v Žužemberku. Posvetovanje je vodil predsednik občinske konference SZDL Novo mesto, udeležili pa so se ga tudi predsednik SLO v krajevni skupnosti in člani občinske konference SZDL s tega območja. Posvetovanje je imelo pravo delovno vzdušje, saj so po živahni razpravi razčistili vrsto vprašanj iz družbe-no-političnega dela in pri delu SLO. Sprejeti sklepi in predlogi bodo koristni za nadaljnje še bolj organizirano delo v organizacijah SZDL in v društvih.
VODSTVO ŽUŽEMBERŠKE ZADRUGE je s kmetovalci obravnavalo ustavna dopolnila, ki zadevajo kmetijske proizvajalce, obravnavalo pa je tudi zakon o združevanju kmetov. Žal se je teh razgovorov udeležilo premalo kmetov, čeprav so bili pravočasno obveščeni.
DRUŽB ENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE z območja krajevne skupnosti Žužemberk in občani tega območja podpirajo žu-žemberške organizacije ZB NOV v njeni akciji za ureditev spomenika padlim borcem NOV na Cviblju nad Žužemberkom. Splošno mnenje je, da je zadnji čas, da se tudi drugi pristojni forumi zavzamejo, da se spomenik zaščiti in uredi.
ZA DAN JLA bodo žužemberški mladinci v prostorih svojega kluba pod vodstvom mentorja SREČKA KODRETA pripravili razstavo slik, ki bo odprta 22., 23. in 24. decembra. Na skupnem sestanku s predstavniki družbeno-političnih organizacij so se dogovorili .tudi za program proslave, ki bo v žužemberški kino dvorani.	^	g
Vaške KS znajo obrniti najbolje
JJ^-Ooo d|n za 20 KS v občini je majhen znesek, še zlasti, če je od tega novsko odrejenih 500.000 din za vzdrževanje cest - Samoupravljanja ni brez materialne osnove, tudi v KS nei
j5 bii0Zadnii seji občinske skupščine 1 da	dru8im omenjeno tudi
Sai^ObUO krajevne skupnosti °^ini ^	denarja. V novomeški
?0*a6,	uje 20 KS. Skozi občinski
V	bo šlo letos 70,060.000
l^Žev itega b° dobila temeljna iz-, >30n n« skupnost (za Šolstvo) !0	din, tako da bo dcian-
*0,7fin	skozi občinski proračun
jnio si zdaj delitev tega zad-
Ne za vrtce!
odbor občinske konfe-
• *n Predsedstvo °b-
NoVe^a sindikalnega sveta v ttsrn,, . niestu sta v odprtem ^anj plovnim in sindikalnim S,	predlagala,	naj	se
»1to in i^° novoletnim voščj-^n>mi ^0m s ta^° zmanj-fejo ^roški poslovanja poma-\gr{ stabilizaciji gospodar-.toorehj* “cdstev, namenjenih za * dal!	darila in voščila, naj
®eyf	hitrejšo graditev vrt-
^ tovrstni program ne fio. »r^Jf dovolj hitro in uspeš-PodD °-ktivi, Id bi se odločili n • 8radnjo otroških vrt->un: <$. ukažejo denar na ra-Va?	~ sklad za otro-
^alni 1l° Pri temeljni izobra-skupnosti v Novem me-
njega zneska malo pobliže: občinskim skladom in kulturni skupnosti je namenjeno 4,792.000 din (komunalni sklad prejme iz tega zneska 1,850.000 din - to je denar, ki se zbere s prispevkom od uporabe mestnega zemljišča ter od taks za motorna vozila); za komunalno dejavnost gre poleg tega iz proračuna
2.940.000 din, 20 krajevnih skupnosti v občini pa prejme iz proračuna skupno 820.000 din.
Od teh 820.000 din je za redno dejavnost krajevnih skupnosti namenjenih 300.000 din, namensko za vzdrževanje cest 500.000 din in za male asanacije 20.000 din.
82U.000 din za krajevne skupnosti (od tega za vzdrževanje cest namensko 500.000 din) je za 20 KS, kolikor jih je v občini, res malo. Malo tudi zato, ker trdimo, da je krajevna skupnost osnovna samoupravna celica socializma.
Primerjava zneskov, ki smo jo navedli, ni zlonamerna. Resnici na ljubo namreč velja pristaviti, da gre iz proračuna okvirno sicer res
4.790.000 din za komunalno dejavnost in le 820.000 din za 20 KS, vendar pa so v 4,790.000 din za komunalno dejavnost mnogi zneski, ki sc jim ni mogoče izogniti. Res je tudi to, da je v tistem delu tega denarja, ki se porabi v izrazito komunalne namene, najbolj udeleženo Novo mesto. Takšna je ena plat resnice.
In druga? Vaške krajevne skupnosti so prav gotovo središče združenih prizadevanj občanov. Dinar, ki ga dobe KS, je najbolj oplemeniten s prizadevanji in s tem, kar dodajo občani, zlasti na podeželju. Tam so načrti in zahteve skromnejši, pripravljenost za sodelovanje pa večja Jcot v mestu. Ob vseh takšnih ugotovitvah pa smo v občim za dobršen del potreb občanov ustanovili sklade. Ti združujejo denar -združevanje je pametna zadeva -toda morda se brez slabih namenov ti skladi in tako združena sredstva izpreminjajo v odtujene centre odločanja? O tem, kako se ta sredstva uporabljajo, je v javnosti znano zelo malo. Mar torej ne bi bilo bolje, spodbudneje in bolj samoupravno nameniti krajevnim skupnostim, zlasti podeželskim, več denarja?
M. J.
Danes slavje pri Kovinarju
Danes ob 11. uri bodo v Kovinarju slovesno izročili plaketo Novega mesta, ki jo je temu kolektivu podelila občinska skupščina na slavnostni seji 29. oktobra - na sam občinski praznik. Predsednik občinske skupščine Avgust Avbar, ki bo plaketo podelil, je povabil na slavje v Kovinar vse odbornike in poslance.
zemljišča v lasti uporabnikov, pa tudi tu je možno parkiranje prepovedati, če moti stanovalce.
Tovornjaki pa lahko poleg tega parkirajo v posebej urejenem peskokopu V Mačkovcu in v takem peskokopu v Gotni vasi. Splošno znana so parkirišča: za tovornjake in avtobuse podjetja Gorjanci v Bršlinu, za vsa taka vozila pa pri črpalki na Otočcu.
V 5. členu so določena parkirišča
za osebna motorna vozila. Splošna javna parkirišča za osebna vozila bodo po sklepu pristojnega sveta tudi v prihodnje na istih mestih kot do zdaj — razen na Glavnem trgu, kjer stoje avtomatske parkirne ure. Parkirnino (1 din za vsako uro) je treba od torka dalje plačevati od 5. do 21. ure. Kdor je ne bo plačal, bo denarno kaznovan. To bodo nadzorovali: pooblaščena oseba, organi milice in občinski inšpektorji. Sicer pa so za nadzorstvo nad izvajanjem odloka v celoti zadolženi: delavci milice, pooblaščeni inšpektorji in mestni čuvaj.
Če bodo uporabniki parkirali osebna, tovorna in druga vozila na krajih, kjer to ni dovoljeno, in s tem ovirali ali celo ogrožali promet, bodo pristojni organi lahko odredili odstranitev vozil na stroške voznikov. Z delovno organizacijo, ki ima ustrezna prevozna sredstva za odstranitev, so pristojni že sklenili dogovor.
MINI ANKETA
Kako so sprejeli predlog, da bi za vedno ukinili novoletno obdarovanje poslovnih partnerjev tudi po nekaterih novomeških delovnih organizacijah, smo v telefonskih pogovorih zvedeli naslednje:
ALBIN LUZAR, 'Kmetijska zadruga Krka: „Za čestitke kar najmanj denarja! Novoletnih daril že pred leti nismo podeljevali, razen 15 do 20 koledarjev, ki smo jih poslali poslovnim prijateljem. Prav tako bo tudi letos, ker nimamo sredstev, da bi jih razmetavali.“
LOJZKA POTRČ, Labod: „O obdarovanju pri nas še nismo razpravljali. Tudi mi predlagamo vsem političnim1 in delovnim organizacijam, naj denar, namenjen darilom, vložijo v sklad za gradnjo otroških vrtcev. Ti so nujno potrebni, in če ne bo dru-
Proti
OB DVOJNEM JUBILEJU:
Do 1980: potrojeno
Zalog: opek za dve Novi mesti - Danes med vodilnimi jugoslovanskimi opekarnami
S četrt milijarde opekami bi mogli sezidati deset tisoč stanovanj oziroma naselje, veliko za dve Novi mesti. Tako trdijo v opekarni Zalog, kjer so tako količino opek proizvedli od osnovanja podjetja pred 75 leti. Iz opekarne, ki je bila petdeset let v zasebni lasti, je 22. februarja 1947 nastalo socialistično oziroma družbeno podjetje. Na predpraznični slavnosti v Dolenjskih Toplicah je današnji kolektiv proslavil dvojni jubilej podjetja: 75-letnico in 25-letnico.
Proizvodnja je skokovito naraščala: 1947 - 1,800.000 opek, deset let kasneje - 4,150.000, 1967 - 5,600.000 in letos 14 milijonov opek. Storilnost meryo takole: 1947 je bila proizvodnja na 1 delavca 18.000 opek, 1957 - 47.000, 1967 - 84.000 in 1972 - 200.000. V petindvajsetih letih se je proizvodnja povečala za osemkrat, pro-
Resni časi
Z novimi predpisi o lastnih obratnih sredstvih, z zaostrenimi merami za kreditiranje obratnih sredstev in z določilom o odpisu 12,5 odst terjatev, starih več koi 90 dni, težimo k hitrejši stabilizaciji in zmanjševanju medsebojne zadolženosti v gospodarstvu. Posledica za marsikatero delovno organizacijo seveda vsaj v začetku ne bodo prijetne.
Poglejmo, kaj se obeta novomeškemu gospodarstvu. V polletju letos je imelo v poprečnem stanju obratnih sredstev 39 odst. kratkoročnih kreditov in 18 odst. dolgoročnih kreditov za obratna sredstva. Celotno gospodarstvo torej ni imelo 65 odst. lastnih obratnih sredstev.
Zdaj pa še odpisi ene osmine terjatev, starih nad 90 dni: v celotnem dohodku so predstavljale terjatve do kupcev skupaj s predplačili dobaviteljem le nekaj manj kot 50 odst. celotnega do- / hodka v polletju. Ce od celotnega dohodka odštejemo še vralnost zalog in surovin (to dvoje predstavlja le za četrtino manj kot terjatve do kupcev), lahko kaj hitro ugotovimo, da je precej terjatev do kupcev starejših kot 90 dni. Če se stanje zdaj ob novem letu ne bo popravilo, bo treba odpisovati.
Ta sicer zelo približna bilanca nas opozarja, da se nam obetajo resni časi in da moramo takoj razumno in odločno ukrepati.
M. J.
izvod nja na enega delavca pa kar za enajst liat.
Po proizvodnji se Zalog uvršča na sedmo mesto med tridesetimi slovenskimi opekarnami, po storilnosti pa je med vodilnimi v državi, čeprav je bil še pred nekaj leti na repu lestvice. Pot do tega položaja ima številne mejnike, ob katerih se velja vsaj bežno pomuditi. Na račun modernizacije je kolektiv dolgo zategoval pas. Čeprav je bilo vse to hudo, je bilo nujno, in gledano z današnjimi očmi, tudi odrešilno.
Kljifb velikanskemu napredku se Zalog v rasti ne namerava ustaviti. Iz načrtov je razbrati, naj bi do 1980 celo potrojil proizvodnjo opečnih in drugih izdelkov. Napredek tokrat ne bo terjal zategovanja pasu zaposlenih: možen bo ob rezultatih dosedanjega investiranja, i. ZORAN
Kdaj avtobusi?
Od 1. decembra so Gorjanci uredili lokalni avtobusni promet na progah:	Karteljevo-Novo mesto,
Smihel-Novo mesto, Smolenja vas-Novo mesto, Ločna-Novo mesto-Bršlin. Avtobusi začno voziti ob 5. uri, iz Šmihela prek mesta v Bršlin gre avtobus vsako uro, s tem da odpelje zadnji avtobus ob 22.15. Na teh progah bosta poslej vozila dva avtobusa zjutraj med 5. in 7. uro in popoldne med 13. in 16. uro. Zadnji avtobus proti Gabrju bo odpeljal iz Novega mesta ob 22.10, ob isti uri pa tudi avtobus proti Brežicam — prek Otočca, Dobrave in Šentjerneja.
gače, se bo denarja nabralo vsaj za najnujnejše obnove nekaterih vrtcev/1
JOŽE FABJAN, Novograd: „Naše podjetje že prejšnja leta ni veliko obdarjalo. Tako letos še teh daril ne bomo poslali. Mislim, da bi morah ves denar, ki je bil namenjen po posameznih podjetjih za darila, nameniti za zboljšanje otroškega varstva in zdravstva."
DANILO KOVAČIČ, Novo-teks: „Letos daril ne bomo podeljevali. Vsa sredstva bodojosta-la v skladu, po zaključnem računu pa bodo delavci odločili, za kaj jih bomo namenili.44
ANTON ŠEPEC, Industrija motornih vozil: ,,Ob podeljevanju novoletnih daril je bilo naše podjetje že od nekdaj skromno. Podeljevali smo le skromna darilca, predvsem drobne spominke. Letos bomo še bolj skromni. Odločili se bomo le za koledarje in vizitke."
JANKO GOLEŠ, Novoles: „Letos bomo ostali samo pri koledarjih, o denarju, ki bo ostal namesto novoletnih daril, pa še nismo razpravljali. Že lani smo ta denar namenili za otroški vrtec, pa tudi letos ga bodo do vsej verjetnosti deležne okoliške osnovne šole.“
Podobno so odgovorili tudi po drugih novomeških delovnih organizacijah. Škoda, ker skoraj še nikjer niso imeli sestankov, da bi nam natančneje povedali, za kakšne akcije bodo organizacije denar namenile. Res je, da tudi prejšnja leta po posameznih podjetjih ni šlo za milijonske vrednosti, toda če bi v denar spremenili vsakoletna darila vseh in bi ta denar namenili za gradnjo otroškega vrtca ali kakšne druge ustanove, bi marsikje zagotovo rešili težave.	j	PEZELJ
Novo mesto: o Vujčiču
Danes ob 9.30 bodo v Novem mestu glasovali o odpoklicu poslanca Petra Vujčiča, izvoljenega v gospodarski zbor republiške skupščine v volilni enoti 21 Novo mesto.
Novomeška kronika
Odslej enotno
Na zadnjem posvetovanju predstavnikov občinske zveze prijateljev mladine, občinske zveze ZMS in občinske zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Novem mestu so razpravljali o letošnjem praznovanju otrolc Zmenili so se, da bi morali biti vsi otroci deležni lepega razvedrila, prav tako pa bi morala biti vsa darila čimbolj enotna. Za kolektivna darila pionirskim odredom ter drugim otroškim in mladinskim kolektivom naj poskrbijo kolektivi delovnih organizacij, predvsem pokrovitelji posameznih šol in drugih zavodov. Vse tiste delovne organi-.zaci je, ki so že do sedaj vsako leto prispevala finančna sredstva za darila šolarjev, pa obveščajo, naj letošnje prispevke nakažejo na naslov: Občinska zveza prijateljev mladine, Novo mesto (žiro račun: 521-8-48).
OPOZORILO MEŠČANOM -Zaradi toplejših dni, ki povzročajo drsenje snega s streh, opozarja podjetje Dominvest stanovalce in meščane, naj se ne zadržujejo v bližini strešnih napuščev. Prav tako je nevarno parkiranje motornih vozil v bližini stavb. Pri Dominvestu svetujejo vsem hišnim svetom in stanovalcem, naj takoj odpro strešna in fasadna okna, tako da bo podstrešje hladno.
PRITOŽBE STANOVALCEV -Stanovalci novega (zadnjega) bloka v Kristanovi ulici se pritožujejo nad centralno kurjavo. Zanjo plačujejo celo leto, sedaj pa, ko bi morala delovati, prostorov ne ogreva.
198 KRVODAJALCEV - V zadnjih treh tednih se je na novomeški transfuzijski postaji oglasilo 198 krvodajalcev. Največ, 28, jih je prišlo iz Novotcksa.
MLADINSKA KNJIGA - S svetlobnim napisom Mladinska knjiga knjigi prav gotovo ne dela reklame. Gorijo samo še zadnji dve črki prve besede in prva črka druge, kar pride - ka K. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi svetlobnimi napisi.
TRŽNICA - Ta teden je bila tržnica dobro založena, številne gospodinje pa so imele še tudi po deveti uri dovolj izbire. Cene: pomaranče 7, banane 7, jajčka 130 do 140 din, mandarine 10 din, čebula 5, fižol 13 din, suhe slive 10, kostanj 8, limone 10, česen 25 din, krompir 2 do 3, solata 7, hruške 10 din, cvetača 8 din, kisla repa 4 din za krožnik, kislo zelje 6 din za kilogram, jabolka 5 do 6 din in skodelica smetane 5 din.
ROJSTVA: V prejšnih dveh tednih so rodile: Marjanca Žibert iz Ulice Majde Šilc 6 - Tejo, Marjana Božič s Ceste herojev 43 - Boštjana, Zlata Ambrožič iz ulice Na Tratah 17 - Petra, Terezija Luzar iz Vrhovčeve 1 - Nevenko, Alenka Lubej iz Zagrebške 12 - Gašperja, Danica Kovačevič iz Ulice Hke Va-štetove 17 - Emila in Veronika Zupančič s Kurirske poti 14 — Darjo.
POGREBI: Umrli so - Marija Marinič v 37. letu, delavka, Nad mlini 21, Alojz Mirtič v 77. letu starosti, upokojenec iz Resljeve 2, in Štefan Šušteršič, delavec iz Gornje Lakovnice 16.
— Ena gospa je rekla, da se nadvse veseli novega leta, ko ji ne bo treba izza zavese nevoščljivo gledati k spoštovanemu sosedu kot lani, ko je vsakih pet minut sprejel novoletno darilo. ..
Stran uredil: IVAN ZORAN
DOLENJSKI UST
13
ZA HUJŠE PREKRŠKE ODVZEM OBRTNEGA DOVOLJENJA
Davčni vijak bo tesneje privit
Na vprašanja odgovarja Mirko Kambič, tajnik občinske skupščine v Brežicah - Imena utajevalcev bodo poslej objavljena v radiu in tisku - šest novih ljudi na davkarijo - Zaostankarjem nič več skozi prste
- Povsod napovedujejo zaostritve. Kaj ste sklenili spremeniti v davčni službi brežiške občine?
— Nalog je precej, zato bomo davčno upravo okrepili za šest ljudi. Predlog je bil za enajst novih uslužbencev, vendar ga nismo sprejeli, ker
spili
računamo po novih ukrepih na do-kajšen osip v obrtništvu. Iz občine bomo odslovili ljudi z dvomljivim bivališčem. Na seji predsedstva je bilo sklenjeno, da bomo imena
Nagrade za spise
Natečaj občinske konference Zveze mladine in ZZB NOV v Brežicah za sestavke iz narodnoosvobodilnega boja je imel med mladino lep odziv. Sodelovalo ie 28 avtorjev. V skupini osnovnošolskih učencev so bili nagrajeni: Bogdan Barbič iz Brežic, Slavica Mikulanc z Velike Doline, Ivanka Malus z Bizeljskega, Maja Re^ovič iz Dobove, Jože Kolman iz Piš ec in Meta Kranjc iz Globokega.
V	skupini starejših mladincev je
S rej el prvo nagrado dijak Tine Sočo, druga nagrada ni bila podeljena, tretjo je prejela Nada Gomilšek, četrto Ema Skvarč, peto Jana Bostič in šesto Branko Ogorevc.
davčnih utajevalcev poslej objavljali v radiu in tisku. Pri hujših kršitvah bomo zavezancem odvzeli tudi pravico do odpravljanja obrti,
— Ali je na dosedanjo politiko do obrtništva kaj vplival delež dohodka v proračunu?
— Prav gotovo. Obrtnike smo vabili v občino, zato v davčnih ukrepih ni bilo ostrine. Dohodki od obrtništva so v občinskem proračunu na drugem mestu, takoj za prispevki iz delovnega razmerja zaposlenih.
- Kaj boste z zaostankarji, da bi zmanjšali znesek neplačanih obveznosti ob koncu leta?
- Za velike zneske se bomo morali pogosteje posluževati vknjižbe na nepremičnine, kar se je do sedaj dogajalo zelo poredko. Za tri leta nazaj bomo dosledno obračunavali zamudne obresti, pri ugotovljenih
šole za odrasle
Pri delavski univerzi v Brežicah teče pouk v tečaju za poklicne voznike motornih vozil, v komercialni srednji šoli in v poklicni šoli gostinske stroke. Vargo se vpisujejo kandidati brez zaposlitve, ker tovrstnih delavcev močno primanjkuje. Delavska univerza pripravlja v januarju še začetek delovoaske Šole za avtomehanično stroko ter jezikovne tečaje. Prijave so samo za nemščino. Za žene napovedujejo že ustaljeno obliko tečajev za krojenje in šivanje ter kuhanje.
Več pokojnine!
Kmetijski zavarovanci v brežiški občini zastavljajo vrsto vprašanj o tem, kdaj bodo začeli prejemati pokojnine in kolikšne bodo dajatve prihodnje leto. Zahtevajo višje zneske, ne samo 250 dinarjev; v primerih, ko pa sta solastnika posestva mož in žena, zahtevajo, naj prejemata pokojnino oba. Občinska konferenca SZDL je pripombe kmečkih zavarovancev posredovala Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju.
SZDL POSAMEZNIKOM IN ORGANIZACIJAM
Priznanja 0F za leto 1973
Rok za prijave samo do 31. januarja - Pohitite!
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri Občinski konferenci SZDL Brežice objavlja v skladu z 8. členom pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda
RAZPIS
o podelitvi priznanj OF slovenskega naroda za 1. 1973
Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim aktivnim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, a pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja v občini.
Predloge za podelitev priznanj OF lahko dajejo organizacije SZDL, društva, samoupravne skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani. Na posebnih obrazcih, ki jih predlagatelji lahko dobijo v pisarni ObK SZDL Brežice, je potrebno predlog pismeno utemeljiti. Predloge za podelitev priznanj OF sprejema žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri ObK SZDL Brežice do vključno 31. januarja 1973. Pozneje prispelih predlogov žirija ni dolžna upoštevati.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri ObK SZDL Brežice
NOVO V BREŽICAH
LETO GRE H KONCU. V podjetjih že tehtajo uspehe in neuspehe. 2e nekaj časa so bili zaskrbljeni v Opekarni, vendar kaže, da izgube kljub neugodnemu letu ne bo. Tudi v globoškem rudniku se nadejajo poslovanja brez izgube. Oba kolektiva še iščeta partnerja za sanacijo sedanjega stanja.
PET LET BREZ SPREMEMB. V brežiški občini že pet let niso menjali davčnih stopenj. Ker so cene pridelkom ta čas porasle, pomeni to, da je kmetom vendarle ostalo nekaj več dohodka kot prej. Davkov so oproščeni kmetje za nove nasade za obdobje 3 do 5 let. ,	^
V	DUGI RESI bodo brežiški amaterski slikarji razstavljali svoja dela skupaj z likovniki dolenjskih, kor-dunskih in obkolpskih občin. Razstava bo odprta 21. decembra.
SPET SE JE ZAČELO povpraševanje po lepih knjigah. December je za knjigarno eden najboljših meso-
cev in tudi letos se obeta dobra prodaja. V promet gredo vse vrste knjig, od slikanic za otroke do poljudnoznanstvenih in leposlovnih deL
JUTRI SE BO SESTALA komisija za splošni odpor pri občinski konferenci Zveze mladine. Najprej bo pregledala dosedanjo dejavnost pri obujanju revolucionarnih tradicij, nato pa bo sprejela delovni načrt za obdobje do aprila 1973. Na dnevnem redu je še razprava o tekmovanju za odličje 22. december.
CENE PRI AGRARU v soboto: motovilec 18 din kilogram, solata, mehka 15, endivija 6, cvetača 7, čo-bula 4, česen 20, fižol 11 in 13, korenje 3 in 6, ohrovt 4, por 5, kisla repa 6, paradižnik 9, peteršilj 8, pomaranče 6,40, ananas 10,50, jabolka 4,40 in 5,50, grozde 9, špinača 9 in 12, sladko zelje 1,30, kislo zelje 4,80 din. Jajca so bila tokrat naprodaj po 80 par in po 1,20 din.
brižiSke vesti
kršitvah pa izrekali sankcije, bodisi davčna uprava sama, bodisi sodnik za prekrške ali sodišče, kdor bo pač pristojen za posamezni primer.
- Ste inšpekcijskim službam naložili še kakšno posebno obveznost?
- V akcijski program smo zapisali, da morajo raziskati razsežnosti šušmarjenja v najrazličnejših poklicih. Inšpekcija dela pa bo skupaj s sindikatom in Zvezo mladine pripravila analizo o učnih in delovnih pogojih vajencev.
J.T.
Odkrivanje dohodka
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v Brežicah raziskuje štiri primere. Za enega obrtnika in enega uslužbenca je že izdala sklep za uvedbo postopka, za dva primera pa še zbira gradivo.
Za srednješolce
Sredi decembra bodo v Brežicah štirje enodnevni seminarji za predsednike razrednih skupnosti na srednjih šolah, 'za srednješolska in osnovnošolska vodstva aktivov ZMS in za predsednike domske skupnosti v dijaškem domu. Mladim bodo spregovorili o samoupravljanju na srednjih šolah, o informiranju, vlogi mladine v naši družbi in o idejnih nasprotjih pri nas.
Kje je kdo
Osnovne organizacije Zveze komunistov v brežiški občini so ta teden začele obravnavati delo članov v društvih, družbeno-političnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Ponekod so pripravili kar vprašalnike, da bo vsak komunist vpisal vanje funkcije, kijih opravlja. Ce še nikjer ne dela, bo imel tokrat priložnost povedati, kje se želi udejstvovati
PREMALO VEZI
Klub posavskih študentov je imel v novemoru redno letno skupščino v Ljubljani Obiskalo jo je 58 študentov in štirje gostje iz Krškega in Ljubljane, medtem ko iz Brežic ni bilo nikogar. Študentje so se sklenili bolj povezati z matičnimi občinami Med nalogami, ki so jih naložili novemu odboru, je tudi organizacija smučarskega tečaja, izletov in športnih tekmovanj.
ŠE PREZGODAJ?
Obotavljanje
zaradi toplarne
Garnizija Cerklje je obvestila občinsko skupščino v Brežicah, da namerava graditi ,toplarno za ogrevanje'stanovanj pripadnikov Jugoslovanske armade. Želela je dobiti odgovor, če se ji občina ne bi morda priključila za preostali del mesta.
Na povabilo občinske skupščine so tik pred 29. novembrom prišli na razgovor predstavniki nekaterih delovnih organizacij, predstavnik Stanovanjsko komunalnega podjetja in strokovnjaki. Slednji so pojasnjevali prednosti takega ogrevanja, kije že predvideno za stanovanjski naselji Trnje in Črnec.
Načelno so bili vsi mnenja, da pomeni toplarna napredek, da bi bila dobrodošla, vendar je vsakogar strah investicijskih stroškov, ki jih zanjo doslej še nihče ni planiral. Prisotni so želeli zvedeti vsaj za približne investicijske stroške. Odgovora, kakršnega je želela dobiti garnizija do 1. decembra, niso dali.
Premalo jc bilo zastopano zlasti gospodarstvo, zato bodo sklicali ponoven posvet, ki naj pokaže, če so Brežice dovolj močne, da bi sprejele nase to investicijsko breme, in če je za graditev toplarne tudi dosti volje in pripravljenosti. Vsi so že doslej soglašali s tem, da bi bilo negospodarno graditi že čez nekaj let novo toplarno.
V	blokih s centralnim ogrevanjem ima stanovanjsko podjetje že zdaj težave. Kurjaško službo bi po pravilih moralo imeti kot svoj servis, temu se pa hišni sveti upirajo. Ti kurjače raje plačujejo sami, k«r je to ceneje, zato pa je delo dostikrat manj strokovno.
V delavnici Specializiranega podjetja za industrijsko opremo v Krškem. Pričakovati je, se b, kolektiva SOP in Kleparstva iz Kostanjevice združila. Upravičenost integracije bosta uten!/yesel) komisiji obeh podjetij, ki jima bo pomagala komisija občinske skupščine v Krškem. (Foto: M. v
DOBER GLAS SEGA ONSTRAN MEJA, V NEMČIJO IN ITALIJO
»SOP« se povezuje z nemško fingj
Pred vrati je združitev Specializiranega podjetja za industrijsko oprejj1® ^ % Krškega s Splošnim kleparstvom iz Kostanjevice, ki jo narekujejo & ” N proizvodni interesi - Z njo se bo izboljšala poslovnost
. jj. bolj5?',
pomenila za „novo“ pogj perspektivo. Večja del*°v	.
zacija bi laže prenesi	J*
pretrese, povečale bi se P loVn^; kapacitete in izboljšala P . fle Po združitvi bi bila SU s fjniio U] parstvo sposobna s°del°^ a bi j JJ’1 NEUPRO, Kostanjevičani v m tem dobili tudi rs^	^
njo“. Združitev bi bila srn j zaradi številnega strokov ^ jji V « s katerim razpolaga ^	^
bo še bolj učinkovit v	\
V današnjm pogojih gospodarjenja, za katere navadno rečemo, da so težavni, je krški SOP, specializirano podjetje za industrijsko opremo, delovna organizacija, ki je lahko marsikomu vzor.
146-članski kolektiv ima resda izjemno perspektiven proizvodni program (oprema za lakirnice, naprave za čiščenje odpadnih voda in zraka itd.) s katerim seje uveljavil na jugoslovanskem trgu predvsem zaradi kvalitete izdelkov, izpopolnjevanja rokov, skratka zaradi res prave poslovnosti. Današnje delovne in poslovne uspehe velja pripisati tudi odločitvi, s katero so 1967. leta v Ljubljani odprli lasten inženirski biro, ki pripravlja med drugim tudi ponudbe s projekti ter sklepa pogodbe za proizvodnjo.
SOP ima ta čas sklenjeno tudi po-
godbo o poslovnem sodelovanju z „Inženiringom-Krarij“ in zanj izdeluje prezračevalne in odpraševalne naprave. S skoraj povsem enakim proizvodnim programom naj bi podjetje v kratkem sodelovalo tudi s firmo NEUPRO iz ZRN, ki je pripravljena sodelovanje podpreti z lastnim kapitalom. Za skupen nastop na jugoslovanskem trgu naj bi krški SOP izdeloval največ sodobne filtre za odpraševanje oljnih hlapoy pri industrijskih napravah. Sodelovanje in skupen nastop na našem trgu ponujajo tudi Italijani. Tudi ti nudijo finančno pomoč, hkrati pa priznavajo podjetju visoko strokovnost, saj zahtevajo poleg proizvodnje tudi njihove intelektualne storitve.
V	podjetju se pripravljajo na združitev s kostanjeviškim „Kle-parstvom“ in glasovanje o tem bo še to leto. Obe delovni organizaciji prede hi ie ta pločevino in opravljata kleparska dela in povpraševanje po njunih izdelkih je veliko. ZdruStcv bi
KRVNA REZERVA
Krško vodi
delu
Jame za smreke
Cesta Kostanjevica-črnefr' „jjj j
čisto pozabljena, pa ve.n j^e 50 -vsak dan vozijo šolarje* J ^ w take, da bi lahko vanje sa^rtevaj^\ ( ke. Ljudje so nejevoljni in zan ^ 1
naj cestna služba posveti tein ; ku več pozornosti."*
535 krvodajalcev
Koordinacijski odbor za krvodajalstvo v Krškem je v soboto uspešno zaključil še zadnjo letošnjo akcijo. Število prostovoljnih krvodajalcev se je tako povzpelo na več kot 1400, s čimer so načrtovano število 1238 odvzemov znatno presegli in pridobili pravico do občinske „krvne rezerve44, ki bo na voljo ob elementarnih ali drugih nezgodah.
1. decembra je v Krškem darovalo dragoceno življenjsko tekočino 315 občanov. Največ jih je prišlo iz tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj44 (128), Kovinarske (50) in Agrokombinata (15). Dan kasneje so na Senovem zabeležili sorazmerno številu prebivalstva še večji uspeh, saj je do 14. ure darovalo kri že 220 občanov. Načrtovano število odvzemov so prekoračili zaposleni v Metalni (35) in Rudniku (28), tu pa so darovali kri tudi dijaki in profesorji krške TSS (52).
Ce primerjamo število prostovoljnih krvodajalcev s celotnim številom prebivalstva, sodi krška občina med vodilne v Sloveniji. Za to gre zasluga v prvi vrsti koordinacijskemu odboru za krvodajalstvo, v katerega sta včlanjena tudi občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL. Z vztrajnim delom je odbor dosegel, da vse večje število zdravih občanov smatra krvodajalstvo za dolžnost. Zato vsem, ki so letos pripomogli h tako velikemu uspehu obeh krvodajalskih akcij, Še enkrat čestitamo!
1. S.
Varnejše križišče
Voznikom in pešccm je odleglo, odkar so postavili semafore pred mostom na desnem bregu Save. Domači vozniki so preprečili doslej marsikatero trčenje, ker so v tem križišču vozili izredno previdno in ncglcde na prednost spuščali tujce naprej. Priprave na semaforske oznake so tekle že od leta 1970 dalje. Gradbena dela jc opravil Pionir v rekordnem Času, elektrifikacijska dela Elektro Krško, celotno ureditev križišča pa jc prevzelo specializirano podjetje Javna razsvetljava iz Ljubljane.
Slavnik o sebi
V	hotelu Sremič v Krškem je podjetje Slavnik pred dnevi prikazalo razstavo o svoji dejavnosti, izdelkih in sodelovanju z Delamarisom.
Delovodska šola strojne stroke
Na zahtevo sekretariata za kulturo in prosveto SRS ie občinska skupščina v Krškem 24. novembra sprejela sklep o ustanovitvi delo-vodske šole, ki je doslej delovala v okviru TSS. Kot samostojno šolo za odrasle jo bodo vključili v šolski center. Omenjena Šola sprejema učence iz treh posavskih občin in tako pomaga delovnim organizacijam kovinske stroke do ustreznih kadrov. Vanjo se lahko vpišejo kandidati s končano poklicno kovinarsko šolo po triletni delovni praksi
Prevelik razpon
„Zakaj pri osebmh do^,, 6# puščamo razliko od dinarjev? “ se je glasilo YP g^jjiC zadnji seji občinske skup meni'0’ Krškem. Nekateri odborn^gjj v &ir da bi „na vrhu“ to lahko -j je & bro tistih z nizkimi ptfJf^nio P gornjo mejo zmanjšali povečali
Jutri o lepem vrt® ^
Hortikulturno	^
Krškega priredi 8. decc jtIo-18. uri v Domu Svob^p kovno predavanje m*; plf0 Jelnikarja z naslovom- ’’tej ifl naj uredim vrt, da bo P* lcp“.
KRŠKE NOVICE
OSREDNJA PROSLAVA V POČASTITEV „DNEVA REPUBLI-KE“ - bila je v petek v Krškem - je izredno uspela, saj je bila dvorana pretesna za vse, ki so prišli počastit naš veliki praznik. Slavnostni govor je imel predsednik občinske konference SZDL Lojze Stih, pester kulturni program pa so pripravili učenci krške osnovne šole. Na proslavi so borci prostovoljci za severno mejo 1918-19 razvili prapor, prireditev pa so sklenili z razglasitvijo rezultatov 11. občinskih delavskih športnih iger.
KOPRSKO PODJETJE „SLAVNIK", katerega obrat je tudi krški hotel „Sremič1*, je v petek zvečer na družabnem večeru, povabilo enega izmed borcev za severno mejo na brezplačen 5-dncvni oddih v hotel „2ustema“ v Koper. Povabilo jc vsekakor vredno pohvale!
V	TEM TEDNU SO KONČALI TEKMOVANJE mladinskih aktivov v šahu, košarki in streljanju, ki gaje v počastitev dneva republike organizirala občinska konferenca Zveze mladine. Pri dekletih je pokal za
. ffiiS
zmago v skupni uvr?t!^,til> P3 ^ aktiv iz Brestanice, pn	y
pokal odšel na Senovo. ^ Jt .
FILATELISTIČNI J®«, POČASTITEV „DNEVA *
KE“ pripravil usp^10 gpoH znamk za naslovom znamkah*4. V mali tcl°v ,0 cdP^
osnovne šole sta jraZ%fndik-Jrti|t predsednik občinskega ® sveta Edo Komočar m P eSflEc. filatelističnega društva L ^ V
KLJUB POSLABŠANJ K#1!,. MENA se dela na cesti	L
in Polianco niso ustavi^- . jel • i vomeškega cestnega podJ in#*) „a širjenega cestišča že !' vljaj0 peskom in ga tako pn" ^ asfaltiranje.
STANOVANJSKO J 0b{JJ .JCOSTAK" jc predlo skupščini nov cenik zac pogrebne in druge žitve so kar precejšnje, v ^nj1A občinska skupščina na narH odobrila. Svet za finance J aVj^' menil, da so nove cenc V j^c v Sicer so jih pa občani * pričakovali, sodeč po VrijjJ domači in sosednjih obe
SE ELEKTRIKA NE MORE DO NJIH
rJ f • 1 VsT>Hi!*HbTT^3 3PTfTl hulTt ir KI ■Piki I rj	j	rSl	I	KI	r>	Iti	i	Ha	K7
lil tam
inskem delu občine, na Osredku in Pustem vrhu ter Vrheku, poji0 revnem delu občine na Dolenjskem, svetijo še s petrolejkami. 350 •fakov bi bilo treba, da bi tudi ti ljudje dobili, kar je dandanes že nepo-1	grešljivo. Kako do tega denarja?
sem Osredek. Sam ga Jtovo ne bi niti našel, če ne bi £ na Blanci vzel v avto starca.
'Osredek? „To je tako bogu Jjtom, da tja vso vojno Švabi ^enkrat prišli,“pravi. „Parti-
iseU
j Ufi? STRITAR: „Tu sta P k ** zrak in sonce, zemlja je
l «..vztrajam? Ime je
zani so bili tu kot doma, enkrat leta 1944 kar 7 mesecev skupaj, danes smo spet osamljeni,“ potoži. Ko se cesta, bolje slaba pot, konča in zagledam kmetijo, kot mi jo je opisal predsednik občine, ki se je bil že pred menoj odpravil na isto pot, ugotovim, da sem prišel prav, kot sva se poprej dogovorila. Možakar se ne more dosti zahvaliti za vožnjo, saj sem mu prihranil uro in pol hoda. Spet ostanem brez poti, kmet Kunšek me napoti peš kar po travniku: „V hrib pojdi! ‘
Lahko njemu, ki pozna te laze. Steza je in je zopet ni, nazadnje srečam na poti Marjana Gabriča, predsednika občinske skupščine, ki se že vrača z razgovora s kmeti. Ponovno se vrneva. Sedemo v izbo Alojza Stritarja. „Je že bilo kaj upanja za napredek tega kraja? “ povprašam. „Pted 4 ah 5 leti so gozdarji obljubljali cesto. Kolikor nas je bilo zmožnih dela, smo zastonj sekali v gozdu, logarje in buldožerista smo hranili, od ceste pa ni bilo prida. Opeko za hišo smo vozili v svinjski bani, v voz
gl je bilo treba vpreči 4 glaVe živine, ozdno gospodarstvo ima niže doli spet okrog 800 kubikov lesa za sečnjo; pravijo, da bodo vlačili. Saj, za
_ TITOVI ^ ODLIKOVANCI
St^^oslavi dneva republike v S$Čin P°dpredsednik občinske ^iiL^ruea izročil odlikova-^tivoi Je na predlog delovnih ko-občinske skupščine in JU Dr^P°litičnih organizacij po-nflc republike tovariš :t%j^0Vanje reda republike z tj*nt^ vencem je prejel Frenk ^4 jJ*. UsPešen razvoj doma po-L^Politi a P0^ °i ^ drugo družbe-r> dim!!0 ^tivnost, Vlado Sen-^Ja . obrata Metalne iz delfl^8 Prejel odlikovanje tJvn 7* srebrnim vencem. Trije S so ^°yskega podjetja iz Sev-Prejeli medaljo dela: Silva °Jan Novšak in Friderik
^^TROVANJE ^|®tnejse, Bi kupite za
Priložnost
J °»LEK0 J v Prodajalni
J k«ntelccl|e
trgovskega ’ Podjetja * SEVNICA.
ki
iti pi a *2biro kvalitetnih iJpnteih moških ter °^elc naših najinih izdelovalcev.
MARTIN DIVJAK: Vladih ni, stari ne morejo postavljati drogov in kopati jarkov. Nekateri so zato dali denar za delavce. Računali so 50 dinarjev za šiht, naredili pa so bore malo!**
kaj takega je ta naša pot,“ se razvname v bojazni, da bo se slabše.
-, Kaj pa elektrika, me zanima?
„Okrog 16 hiš je raztresenih tod okoli. Nad 4 km voda bi bilo treba, da bi iih povezali. Na tom vrhu smo skupaj tnje, vendar so pri tretji hiši le ostareli. Ker bi morah položiti okrog 1500 m kabla, bi lahko istočasno položili še cevi za vodo ..
Kmalu stečejo podobne besede kot pri marsikateri kmetiji; seveda, če bi gospodarstvo dalo. Tega pa tu ni. Slama na strehah je vezana s sro-botjem, koruza, prav igo, letos ni niti dozorela.
Stopiva v drugo hišo. „Ste napisali prošnjo za odpis davka? “ po-
SEVNIŠKI PABERKI
wfehA DVORANA - To sc ob O'Ur ^ običajno žal ne dogaja, ^Uneva ?. zadnji proslavi v hj^'ga nnf^iU člani gasilskega g' iz jP^ega zbora, zbora doto! W‘n*e ‘n folklorne sku-nni e »Savo Kladnik** v^iiv-i urtS Ll1. dvorani K tej raz-fe i^al »2?b» Je nedvomno dosti tJ? UponK ,1 način obveščanja, ki
& 'o ott,0bčinska *»pKto»:
S^oni L odbornikom, pred-nr J^evnih konferenc ltPni2aci?Stavnikom delovnih pr J. 1 drugim, tako daje pri-JMT£®V0 tudi marsikdo iz od-V n,9gcl nV’t S*°er Prav gotovo
vrozS Po KOSIH - Cc že
nai bi h*i ^ Sevnicc ne" te Ja	° Podobno cclemu
^«LP*C\vsekakor nimajo.
CVanj^cK?nJ?°Hfckcijc Lisca’
Ce. ilulhf P°dJetJa »n občinske V.,nilcov ort Pia- obnavljajo del W d bodo v l!°e do Partizana. ?Mi nlnA ,u *** kaže» 5e ma-Cen'^ofniki, sajza druge ni
^ <2^*0 2S?-tei^1 pa bl m0ral0
v0(in^ Je, Je obnoviti tudi jj*. °da. kar je poglavitna
V"^ioSS??EK SE JE IZKA"
sprejem cicibanov v pionirske vrste
Ged 29. novembrom slikali vse cici-ne in opremili pionirske izkaznice s slikami kot se za izkaznice spodobi
SPET ŽRTEV PREHODA NA PREPOVEDANEM KRAJU - Minuli četrtek zarana ie lokomotiva brzega vlaka odbila 40 metrov daleč po progi Ivana Kosa iz Boštanja, ko je prečkal progo. Takih prehodov proge na prepovedanih Krajih je mnogo na samim postajnem območju, pa tudi izven, zato naj bo zadnja tragična smrt ponovno resno opozorilo!
POROKE - V soboto, 25. novembra, sc je na sevniškem matičnem uradu poročilo 7 parov: Jože Jazbec iz Vrania in Ana Bizjak iz Sevnice, Franc Klenovšek iz Podgorice in Alojzija M^jer iz Ledine, Milan Vene iz Stri ta in Emilija Ro-mic iz Doljnih Radulj, Anton Zvan iz Krmelja in Marija Razpet iz Sevnice, Franc RepŠe iz Srednika in Marija Povše iz Podboršta, Karel Strašek iz Celja in Matilda Oreškovič iz Sevnice ter Alojz Stojs iz Sevnice in Martfa Klenovšek iz Orehovega. Minulo soboto pa so se poročili: Aleš FUtfs iz Govejega dola in Terezija Jamšek iz Sevnice, Jože Motore iz Zigarskega vrha in Jožefa Oblak iz Sevnice ter Franc Blas iz Cerovca in Jožefa Orešnik iz Osredka.
^VNI&KI VISIVII
vpraša predsednik ostarelega gospodarja. „Sem že plačal,“
„Poprosite za posojilo pri 'zvezi borcev, pa bo za vodovod in ureditev elektrike,“ svetuje predsednik. „Zadolževal se ne bom. Za davek sem si sposodil, če ne bom mogel vrniti, lahko dam kravo; kaj naj dam za ono posojilo? “
Odhajava. Za oprostitev davka je zaprosil marsikateri premožnejši. Revež se žal pogosto niti ne zaveda svojih pravic. Zadolži pa se največ toliko, kolikor ima v hlevu. Ko bi tako mislih vsi, ne bi bilo treba raznih gospodarskih posegov, ker jih toliko živi preko možnosti. Ne bi že bil čas, da razvoj seže tudi v te hiše?
A. ŽELEZNIK
»Dokler ne vidimo, ne verjamemo!«
Tako so rekli ob glasovanju za referendum v nedeljo pri Primožu, ko so jim člani volilne komisije povedali, da je sevniška temeljna izobraževalna skupnost končno le dobila poseben avtobus TAM-5000 D s pogonom na vsa kolesa in tudi sicer prirejenega za vožnje po težavnem terenu. Vozilo je nato utrlo gaz po snegu k Primožu, te dni pa bo zamenjalo kmečki voz — lojtrnik, s katerim so doslej vozili otroke s Primoža na Telče. Novo vozilo je veljalo 200 tisočakov.
JAGODE:
Bodo strile?
Anton Lužar iz Loga: zadovoljen s pomočjo kmetijskega kombinata.
Zimski čas je pred durmi in prilika za modrovanje o tem, kaj kaže pridelovati in kaj ne, kot je to že navada. Na Logu pri Bošta-nju so povzročile dosti zanimanja polivinilaste ponjave, položene okrog jagod na njivi kmeta Antona Lužarja. Pri kmetijskem kombinatu Zasavje v Sevnici so sprva nameravali v sode-
lovanju s kmeti zasaditi za celjski Etol okrog hektara sadik jagod, ki pa so na poti zašle v Ormož. Sicer pa, če bi zares prišle, bi Sevničanom povzročile sive lase, zakaj večina je raje sprva le gledala.
,Kako ste se odločili vi?
„Karkoli sadim, da dosti dela, posebnega računa pa ni. Ko so jagode posajene, iolije strojno položene, ni 3 do 4 leta posebnega dela. Kombinat me tudi kreditira-s sadikami in gnojilom. Posadil sem okrog 9200 sadik, nekaj tudi brez folij, da bom poslej imel dodatne sadike tudi sam za širjenje nasada. Letos je tod vse stolkla toča, jagode dozorijo prej, kot pa napočijo nevarni meseci za točo. Dosti delam tudi sicer s traktorjem v drevesnici kombinata, pa je nanesla beseda na jagode, ki bi na loškem poiju lahko dobro uspevale.“
- Le^ dva sta pričela. Ste torej za zgled drugim?
„Laže bi bilo delati, če nas bi bilo več. Nekaterim sem celo ponujal pomoč, vendar se niso odločili, dejali so, da hočejo videti moj poskus! Mora uspeti, saj so oni vložili denar, pa tudi redno mi svetujejo. Trg je zagotovljen in ne bo težav s ponujanjem pridelka, kot moramo sicer za marsikaj. To pa je tudi nekaj vredno.
Kot smo izvedeli v kombinatu, je celjski Etol drugod že zasadil okrog 50 ha nasadov jagod, dosti tudi v drugih posavskih občinah. Tam vsekakor ni moglo biti toliko nezaupanja do te nove kulture.
A. 2.
SP
i ' i
Novomeški ROG ureja v Mokronogu nov obrat za izdelovanje ženskih spalnih srajc, večinoma za izvoz v Zahodno Nemčijo. Kako je bila ta odločitev za ta zaostali del občine koristna, pove podatek: samo na enkratni razpis, ko še niso niti urejali prostorov, se je prijavilo 90 deklet in žena! V teku je poskusna proizvodnja in priučevanje. Obrat bodo odprli še pred novim letom. Na sliki: delo v lepo urejenih prostorih; za marsikatero ženo nič več dolgih voženj na delo v oddaljene kraje. (Foto: A. Železnik)
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PO PISMU:
l\le damo od sebe vsega, kar treba!
Hitreje uresničevati pripombe volivcev, pa bo imela tudi SZDL več ugleda -Organizacija je še vedno preveč odmaknjena od vprašanj gospodarstva in samoupravljanja - Titovo pismo terja večjo dejavnost vseh članov
Razni organi občinske konference SZDL so že obravnavah svoje delo v luči Titovega pisma, od sestankov izvršnega odbora do sestankov predsednikov krajevnih konferenc SZDL. 20. novembra pa se je sestala še občinska konferenca. Kot je tudi potrebno so o dejavnosti govorih kritično. Člani ZK bi morali
močneje delovati v SZDL, ne pa, kot je pokazala anketa, da so bili delavni le v dveh vodstvih SZDL na
terenu. O dejavnosti svojih članov bodo sicer spregovorile organizacije
VELIKI GABER:
Premika se
Anton Praznik: »Predolgo zaostajali!«
Anton Praznik, predsednik krajevne skupnosti v Velikem Gabru, je na seji občinske konference SZDL ostro omenil vprašanja, ki so že dolgo kamen spotike v kraju. „Že 18 let je v programu novo pokopahšče, vprašanje trgovine se ne premakne!“ To je vsekakor bridka resnica. Sicer pa raste v kraju nova šola, ki bo vpijala od 4 do 5 milijonov dinarjev in bo velika pridobitev.
Pred kratkim pa se je vsaj malo premaknilo glede rezervata za novo avtomobilsko cesto, ki močneje stiska kraj kot uzda konja. Nekateri učitelji bi pomagali rešiti stanovanjsko stisko tako, da bi sami gradili, a je bila gradnja prepovedana. Ob zadnjem obisku predstavnikov republiškega cestnega sklada so sprostili vsaj zemljišče za tako gradnjo. Kako pa bo s prostorom za novo pokopališče in trgovino, naj bi iz Ljubljane sporočili proti koncu januarja.
Kaj pa daje vaščanom poseben zagon zadnje mesece?
„To je vsekakor modernizacija ceste od Biča do Stranja v dolžini 2,8 km, kjer bi morali občani prispevati 600 tisočakov. Vneto pripravljajo referendum za samoprispevek, s katerim bi zbrali ta denar. Tu živi okrog
450 delavcev. Le-ti in upokojenci naj bi dve leti plačevali po 3 odst. od mesečnih prejemkov, kmetje pa 5 odst. od letnega katastrskega dohodka. To bo naša soudeležba. Referendum je predviden za 24. december.41
Večje akcije občanov v zadnjem času?
„Gradnja daljnovoda Pristavca-Bič-Zagorica-Dobravca. Vaščani teh vasi so zbrali 100 tisočakov. Okrog 60 tisočakov so bila vredna še druga dela, drogovi, izkopi, zasutja ipd.“
A. 2.
ZK same, vsega pa niso štorih niti člani občinske konference SZDL, ki ne prenašajo dovolj stališč občinske konference med člane po krajevnih skupnostih.
Kaj priteguje občane? Določni programi prav gotovo, je dejal ravnatelj osnovne šoje Trebnje Slavko Kržan. Po mnenju predsednika Zveze združenj borcev Trebnje Toneta Ovna se je treba dogovoriti za jasne zadolžitve, kamor se bi vključili tud borci. Za kar najboljši prikaz deh občinske skupščine naj bi po besedah predsednika Cirila Pevca pripravili oceno njenega dela, tako bi tudi volivci videli, kako se uresničujejo njeni sklepi.
Na konferenci so ocenjevali tudi 'ospodarska gibanja v občini, pred-sem pa izvajanje pomoči po repu-oliškem programu za manj razvite občine, med katere spada tudi trebanjska občina. Ugotovili so, da so se podjetja in ustanove dobro vključili v prizadevanja, da bi izkoristili ugodnosti, ki jih ta pomoč daje. Prvič v zgodovini občine so zabeležili 2000 zaposlenih, med njimi je kar 42 odst. žensk. Čeprav ni večjih vlaganj za pospeševanje kmetijstva, predvidevajo npr. že za poldrugi milijon litrov odkupljenega mleka, kar bo vrglo kmetom pol milijarde starih dinarjev. 248 kmečkih otrok, predvsem s trebelianskega je letos prvič dobilo otroške dodatke. Do prihodnjega občinskega praznika naj bi stekla proizvodnja v Novolesovi tovarni acryla poleg Trima, preusmeritev mokronoške Iskre bo dala kruh še 400 delavcem. Republiški sklad skupnih rezerv je zagotovil 3,2 milijona dinarjev kot del sredstev za
gradnjo novih proizvodnih prostorov IN KOT, pod pogojem, da se le-ta združi s Trimom. Do konca leta naj bi bfli končani idejni načrti za opekamo v Račjem selu. Febru-
arja naj bi v mirenski tovarni krompirja stekla še dodatna proizvodnja, kar predstavlja že drugo fazo vlaganja v to novo tovarno. Kljub samoprispevku pa vprašanja šolstva še vedno ne bodo rešena. Najverjetneje bo treba samoprispevek podaljšati Socialistični zvezi torej dela ne bo manjkalo. Novi skupščinski sistem po ustavnih dopolnilih, kjer naj bi sedanje poslance in odbornike v glavnem zamenjavah delegati, izbrani za posamezna vprašanja, bodo naloge SZDL le še povečali. Zato je
za tehtno oceno dela vseh članov, ne le komunistov, res pravi čas.
A. ŽELEZNIK
POZIV SZDL: ENA VREČA DEDKA MRAZA
Na zadnji seji obcmstce konference SZDL so sprejeli poziv, ki ga bodo naslovili na vse delovne organizacije in ustanove v občim. Gre namreč za to, da so nekateri otroci zaradi neenotnega načina obdarovanja prejemali tudi po tri pakete, nekateri kmečki otroci pa so ostali neobdarovani. Na konferenci so sprejeli predlog, da zaprosijo delovne organizaege, n^ prispevajo v poseben sklad po 20 dinarjev na zaposlenega. Na ta način bodo namreč najbolj zanesljivo obdarovani vsi otroci.
Mokronožani prvi
Na jesenskem patruljnem orientacijskem pohodu tekmovalnih skupin organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin trebanjske občine so dobili pokal člani iz Mokronoga. Uspeh mokronoške skupine je še toliko bolj razveseljiv, saj je organizacija v Mokronogu pričela z organiziranim delom šele letos.
IZ KRAJA V KRAJ
PREMAJHNE SOLE - Trebanjska osnovna šola je postala pretesna že za 5 oddelkov ali za okrog 150 učencev. Zanje so marali iskati prostor zunaj matične šole. Podobne težave imajo tudi na Mirni, podružnični šoli Dobrnič in drugod. Število učencev je vsekakor preseglo možnosti gradnje novih Šol, marsikje pa celo nova poslopja, kot v Trebnjem in na Mirni, ne morejo dohajati potreb. Stanje je torej že tako resno, da bi že sedaj bili takojšnji ukrepi prepozni!
NAVKLJUB ZIMI - Vaščani Medvedjeka, Dol in Gombišča so sredi del na cesti, ki povezuje te kraje. Cesta je namreč v takem stanju, da po njej ne more voziti šolski avtobus. Up^jo, da bodo cesto za avtobusni promet usposobili že v tej zimi.
NE GREJE BREZ ELEKTRIKE - Nova šola na Ješevcu ima sodobno centralno kurjavo, vendar je žal ni mogoče pognati brez elektrike. Ob zadnjem snegu, ko celo večji kraji po več dni niso imeli elektrike, je bilo zato še več težav v tem odročnem kraju. Ves ta čas je bilo v šoli mrzlo, čeprav je bilo olja zadosti. Električni vžig se torej v takih primerih ne obnese.
SZDL MIRNA: NOV PREDSEDNIK - Po uspeli konferenci SZDL v
tem kraju so na seji 11-članskega odbora izvolili iz svojih vrst tudi novega predsednika. T6 dolžnost so za-
upali tovarišu Maksu Kurentu. Prva akcija je bila proslava dneva republike. Sodelovanje novega odbora z
ostalimi društvi m krajevnimi dejavniki obeta uspeh tudi na drugih delovnih področjih.
POBIRAJ IN VOZI! To si lahko predstavlja potnik ob vsej avtobusni progi podjetja Goijanci od Mokronoga do Mirne. Napisne table „P-avtobus“ so namreč že tako uničene, da ne služijo namenu. Tudi dosedanja postajališča bi marsikje že sodila na primernejše kraje. Kar je še važnejše, vozni redi, kjer je le-te sploh mogoče najti nabite, le redko-kje ustrezajo dejanskemu voznemu redu. Ta vprašanja, predvsem pa vprašanje zasilnih pokritih čakalŽč bi avtobusno podjetje prav gotovo lahko ustrezneje reševalo ob tesnejšem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi. Takšna oprema bi vsekakor sodila h kultumejsemu prevozu.
LEPŠE ŽELEZNIŠKE POSTAJE - Gozdni obrat Mokronog se je povezal z železnico glede urejanja na-kladališč lesa in drugega okolja teh zgradb. Dela so minuli teden pričeli v Mokronogu, podobno pa nameravajo urediti tudi okolico postaje na Mirni.
TREBANJSKE NOVICE
•	•	.	.	   .	•	••••.	.v.
Na osnovni šoli v Kočevju so pred dnevom republike sprejeli v pionirsko organizacijo 157 cicibanov. Pionirska organizacija osnovne šole je priprava za to priložnost lep kulturni program. Dvorano so domiselno okrasili pod vodstvom prof. Staneta Jarma. Po sprejemu, ki mu je prisostvovalo veliko staršev, so nove pionirje tudi pogostili. (Foto: J. Primc)
Povsod so nepogrešljivi
Računovodski delavci lahko veliko pripomorejo k napredku gospodarstva in razvoju samoupravljanja - Predsednica Paternostova
Društvo finančno-računo-vodskih delavcev (knjigovodij), ki dela za območje' občin Kočevje in Ribnica, šteje 270 članov, med njimi je 49 vodilnih delavcev. Na nedavnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo 81 članov, so ponovno izvolili za predsednico Marijo Patemost, ki vodi društvo že od ustanovitve 1963.
Društvo pomaga delavcem v računovodstvih tako, da v sodelovanju z Združenjem knjigovodij Slovenije organizira za-nje po potrebi razne seminarje in strokovne posvete ter sodeluje pri izdajanju oziroma posredovanju raznih strokovnih priročnikov. Zanemarili niso niti družabnega življenja članov. Lani so organizirali tri izlete v tujino, ki se jih je udeležilo okoli 140 članov. Take izlete bodo organizirali tudi v bodoče.
V	razpravi na občnem zboru je sodeloval tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Kočevje Anton Šercer, ki se je zahvalil računovodskim delavcem za njihovo delo izven rednega delovnega časa, se pravi za delo v raznih organih občin-
ske skupščine, v občinskih organizacijah, društvih in drugod, kjer so kot strokovnjaki nepogrešljivi. Posebno pa je poudaril, naj pripravljajo svoja poročila o potovanju delovnih organizacij tako, da bodo ra-' zumljiva slehernemu članu kolektiva. S tem bodo pripomogli, da bo vsak lahko uspešno sodeloval pri samoupravljanju, s tem pa bodo največ pripomogli k pametnemu gospodarjenju ter napredku delovnih organizacij in občine, hkrati pa bo to njihov velik< prispevek k razvoju samoupravljanja.
Rekli so:
IVAN DERENDA, obrtnik-žagar, Kočevje: Če bi se dalo od dela dobro živeti, bi vsi delali; ker pa je pri nas urejeno tako, da se bolje živi od prekupčevanja in trgovine, vsi prekupčujejo. To pa ni prav! Že stari ljudje so rekli: „Enkrat več delajmo, dvakrat manj govorimo, pa nam bo trikrat bolje!“
VIKTOR DRAGOŠ, član upravnega odbora sklada Jožeta Šeška: Ne strinjam se s tistim, kar je pisalo v članku „Izrojene nagrade14. Opozorim naj, da kulturne organizacije oziroma kulturniki letos sploh niso poslali predlogov za Seškove nagrade, čeprav je bil razpis za te nagrade objavljen že julija.
RADE BOROVAC, računovodja IT AS, Kočevje: Zapiranje bank v regije (območja, pokrajine) in republike škodljivo vpliva na gospodarske organizacije, ki prodajajo svoje proizvode v druge republike.
DESET LET POZNEJE
Mladina še vedno brez kluba
Reklame za alkohol pa je več kot nekdaj
Poglejmo, kako smo se kaj v Kočevju borili proti alkoholu zadnja leta. Na mladinski konferencije leta 1962 izjavila Anda Bastar (Novice št. 44/1962):
„Torej prostorov za mladino ni, zato bodo mladinci še nadalje zahajali v kavarno in gostilne, kjer preidejo k alkoholu. Vsem nam je znano, da se v tem mesecu borimo proti alkoholizmu, so pa zunaj tudi
DROBNE IZ KOČEVJA
UMETNIKOVO DARILO -Klavdij Palčič, slikar iz Trsta, kije zadnji razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju, je podaril ob zaključku razstave v Kočevju Likovnemu salonu za bodočo stalno zbirko slik eno izmed svojih del.
NOVI SNEG je napravil veliko škode na drevju, potrgal je telefonske in električne žice, pa tudi na cestah so bile težave. Avtobusi, ki vozijo šolsko mladino iz vasi v mesto, so se prvi dan snega komaj prebijah po neizoranih cestah. Imeli so precej zamude. Proti poldnevu se je promet v glavnem uredil.
FILATELISTI so imeli pred kratkim sestanek, na katerem so sc pogovorili o delu v društvu in pripravili delovni načrt za prihodnje leto. Kočevskemu društvu je poverjena zvezna pionirska filatelistična razstava v programu „Pionirske igre 73“. Pri organizaciji bodo sodelovali občinska Zveza prijateljev mladine in občinska konferenca ZMS.
CESTA NA STADION je odprta za promet že nekaj tednov, znaki za zaporo ceste pa še vedno stojijo. Vozniki, ki želijo zaviti z Ljubljanske ceste na cesto proti stadionu, so v zadregi, ker ne vedo, pri čem so. Vidi se, da je cesta prosta in prevozna, ali ob njej je znak za zaporo prometa. Sicer pa kočevski avtomobilisti, posebno mlajši, bo^j malo upoštevajo prometne znake, zato jim tudi ta znak ne bo delal preglavic.
NOVA VITRINA za kino reklame je vzidana v hišo nekdanje stare pošte pri vhodu v trgovino „Standard4*^ Tako bodo imeli kinoobiskovalci iz tega konca mesta bliže obvestila o programih predstav v kinu „Jadran44. Prostor za vitrino je posrečeno izbran, ker je pred vitrino širok pločnik in tako pešci niso ovirani.
KINO „JADRAN44 bo v treh obdobjih tako prenov\jen, da bo dostojno izpolnjeval kulturno poianstvo, obljublja kolektiv kina. Prvi del obnove je zaključen: Uprava se pohvalno izraža o obiskovalcih kina, ki v prenovljeni avli pazijo na red in ne delajo nobene škode, ni pa popolnoma zadovoljna z obnašanjem nekaterih v dvorano. To so vedno isti, ki so poštah s pobalinskim obnašanjem že občinski „problem44. Po predstavi nastavljajo prežvečene žvečilne gumije na stole, da se naslednji obiskovalci predstav usedajo nanje. Tako poškodovano obleko je zelo težko očistiti. Večji del obiskovalcev med predstavo lušči orehe ki-ki in mečejo luščine po tleh. Sploh je po zadnji predstavi pod ves nastlan z lupinami mandarin, banan, papirčkov od bombonov. Ker so stoli nepremični, je čiščenje zelo težavno in drago. Ce se stanje ne bo popravilo, bo uprava primorana postopati ostreje in kršitelje pryavljati sodniku za prekrške ah jih dati poimensko v časopisje.
plakati, ki opozarjajo na posledice alkoholizma. Ker pa mladinci nimamo primernega prostora, bomo na plakat „Boj proti alkoholizmu44 dopisali „Vsi v gostilne!44.44
K temu je dodal mladinec Marjan Lunder:	.. Mladina je možata in
rada zahaja v kavarno in gostilne. To je v modi. Kvartanje v Gaju za denar, podkrepljeno s sočnimi kletvicami, premnogi izgredi na ulicah, poškodovanje ljudske imovine, ponočevanje in kaljenje nočnega miru
-	vse to prehaja že v navado, postaja že tradicija. Vse to vidijo in slišijo mirni meščani, vse to vidijo ljudje, ki so zadolženi v posameznih organizacijah za vzgojo in obnašanje mladine. Vsi to vidijo, ne vedo pa, zakaj jc mladina takšna in ne drugačna. Premnogi nedostatki naše mladine imajo vzrok v tem, da mladina nima svojega prostora, dvorane, skromne sobe ali kluba, imenujte to že, kakor hočete .. .44
Tako je bilo pred desetimi leti. Zanimivo bo, kaj bo pokazala letošnja analiza boja proti alkoholizmu. Razmere so se precej spremenile. Mladina sicer še danes nima svojega prostora oziroma kluba, gostilne pa rastejo po dolini na vsakem koraku. Alkohol dobiš po vseh trgovinah, reklame za domači in uvoženi alkohol visijo vsepovsod, razen tepa pa še mladina veliko več in bolje zasluži, kakor je pred desetimi leti. Kaže, da boj proti alkoholizmu tudi letos ne bo uspešen. Sicer pa počakajmo, kaj bodi izjavili tisti, ki vodijo boj proti alkoholizmu.
ANDREJ ARKO, KOČEVJE
KOČEVSKE NOVICE
- Po čem sklepaš, da vlomilec v osnovno šolo Kočevje, kije vlomil v noči od 22. na 23. november, ni bil strokovnjak v svqjem postranskem poklicu?
- Prvič ni znal vlomiti niti vrat v pisarno, drugič pa bi moral vedeti, da so šolske blagajne vedno suhe.
Urejen trg
Skupnost dala, občani naj pridobitve varujejo
Končno je prišel na vrsto za ureditev tudi Prijateljev trg v Ribnici. Asfalt je položen, vsa dela pa bodo veljala okoli 390.000 din. V tem znesku niso všteti stroški za javno razsvetljavo.
K asfaltiranju ulice za občinskim stanovanjskim blokom so prispevali tudi stanovalci deleže po 2.000 din.
Že prihodnje leto lahko pričakujemo mnogo večjo zavzetost prebivalcev Prijateljevega trga za red v svoji soseski. Prenehati bo treba s križarjenjem z avtomobili po zelenicah. Tudi ne bodo smeli pričakovati, da bosta vedno skrbeli za lep videz okolice krajevna skupnost in občinska skupščina, ker bosta morali pač skrbeti tudi za druge dele Ribnice. Zdaj so torej na vrsti hišni sveti in stanovalci, da predlože svetu KS predlog za dokončno olepšavo Prijateljevega trga.
Zvedeli smo, da bo do spomladi izdelan načrt za otroško igrišče na tem trgu. Za to gradnjo so dah pobudo občani na spomladanskem zboru volivcev.
Ob zaključku naj povemo še, da so ureditev tega območja omogočile delovne organizacije, ki so hitreje, kot bi bilo treba, vplačale prispevek za uporabo mestnega zemljišča.
PREDLOG: SAMOSTOJNA DU
Večina udeležencev seje sveta za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica je v razpravi o verifikaciji DU podprla predlog, naj bo delavska univerza (DU) še naprej samostojna in da ji pri razširitvi vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti v večji meri kot doslej pomagajo družbeno-politični in gospodarski dejavniki v občini. O delu in prihodnosti DU v zvezi z verifikacijo, materialnimi sredstvi, ki so med drugim bistveni pogoj za verifikacijo, bodo razpravljali tudi drugi pristojni organi v občini v prihodnjih dneh. Končno besedo ove-► rifikaciji bo izrekla najkasneje do začetka prihodnjega leta občinska skupščina.
Spet velik korak naprej
 ___________________________________
S 47. mesta v letu dni na 42. mesto v republik* P narodnem dohodku na prebivalca^,
Občina Ribnica se hitro približuje srednje razvitim slovenskim občinam. Po narodnem dohodku na prebivalca je bila med 60 občinami v republiki pred tremi leti na 58. mestu, predlanskim na 47., lani pa že na 42. mestu. Predsednika občinske skupščine Boga Abrahamsberga smo zaprosili, naj nam odgovorflria nekaj vprašanj.
- Čigava zasluga je, da ribniška občina tako hitro napreduje?
- Vsa podjetja oziroma TOZD, dislocirani obrati in občani so po svoje prispevali k bogatitvi občine in družbenih skladov.
- Kako bo potekal razvoj občine poslej?
- Menim, da se morajo vsa področja družbenega dela in življenja enakomerno razvijati. Namenjati bomo morali več za izboljšanje družbenega in osebnega standarda. Skladno z rastjo narodnega dohodka, ki je rezultat dela neposrednih proizvajalcev in organizatorjev dela, moramo v vsakoletnem programu javnih del upoštevati, da
; etatih
mora materialni in kulturru ^ ^ naših delovnih ljudi naiasca ^ ^ ^ no z narodnim dohodkom- :;j <pa ne bi upoštevali, se bodo o čeli spraševati, čemu si n J p prizadevajo za rast nar°r “sPe5t hodka. V občini bi moral1 r y priprave za bodoča javfla danji samoprispevek bo s -et tega leta ugasnil. Potr^nllBf^ črtati novo pot naprej. Om Jk da naš družbeni standard Pota in ceste skozi vasi rane, polovica vasi nima JI »jjj svetljave, le dve šoli imata a j igrišči itd.	.
-	Vendar pa ima pot ^ vite tudi svojo slabo s.tia,gtaoji na zmanjševanje raznih j republiških virov? .. ZIjji
-	Te se res vedno bOJ $ šujejo. Tu menim nanciranje vzgoje in iz°D’ če1 Vendar je veliko več vre7rebef ^ sam prislužiš za sv°je Pjrll2jJi. če si odvisen od pomoči pgfjl
SUŠJE:	!
NOVI SVET KS
Na nedavnem zboru Zapotoku, na katerem so o j iz vseh petih vasi z obm ^ jevnih skupnosti Sušje, s® ^t nov svet krajevne skupno* U bi bil bolj delaven kot o 0jj Predvsem naj velja to za yj i ta (predsednik, tajnik). » reSji KS so bili izvoljeni: Fran^ j^ Janez Prijatelj i? Vinic, Sim j| in Ivan Čampa iz Zapot°%| Rigler iz Gorenjih Lazo •’ 5« Ambrožič in Jože Govze ^ Janez Kozina in Leopold ' Žlebiča ter Lado Pertot T Lesar iz Slatnika.	j«
Ne drobimo ze^jj
Svet za gospodarstvo pij skupščini Ribnica je razpravljal o predlogu za * . jji dovanju kmetijskih zenl'0od**'3 sebnih kmetijskih SoSfLej ^ Novi zakon bo vnesel p ^ memb v dedovanje k"? ^ jfti mačij. Namen novega za na '7 prepreči drobljenje kme | delov.
STANGRAD: kako iz težav?
Pospešeno terjati dolžnike - Stroške znižati za polovico - Nagrajevati po učinku
V	ribniškem STANGRADU imajo ureditveni program, ki naj bi jim pomagal iz težav, v katerih se nahajajo. STANGRAD že dolgo tare nelikvidnost. Že od lanskega decembra imajo stalno zaprt žiro račun. Poleg nelikvidnosti jih tarejo še težave, s katerimi se morajo več ah manj boriti tudi druga gradbena podjetja, to je pomanjkanje gradbenega materiala.
Ureditveni program predvideva pospešeno izterjavo vseh dolžnikov. Pred začetkom gradnje bodo v bodoče zahtevah predplačilo v višini
10	odstotkov vrednosti investicije. Podjetje bodo preuredili v dve temeljni organizaciji združenega dela: TOZD Ribnica in TOZD Buzet, ki naj bi zaživeli že s 1. januarjem. V okviru TOZD bodo organizirah obračunske enote in stroškovna mesta. Delavski svet podjetja bo ponovno
Severil delitev upravnih stroškov
o	slej je bU ključ in merilo za delitev upravnih stroškov odstotek od realizacije in odstotek od izplačanih osebnih dohodkov). Ureditveni program podrobno govori o nabavi in prodaji gradbenega in drugega materiala. Vso skrb bodo posvetih kadrovskim vprašanjem, saj je od dobrih strokovnjakov v največji meri odvisen uspeh podjetja.
Ureditveni program predvideva, da bi povsod uvedli nagrajevanje po učinku. Najmanj za polovico bodo morah zmanjšati materialne stroške, dnevnice, kilometrine itd. Potrebno bo večje varčevanje z vsemi materiali.
O	ureditvenem programu, nelikvidnosti, vzrokih takega stanja, odgovornosti, predvidenih zakonskih ukrepih zoper nelikvidnost podjetja, ki bodo skoraj zadela tudi STANGRAD, in drugih vprašanjih v zvezi z iskanjem rešitev iz težav so razpravljali pred kratkim v podjetju
predstavniki službe družbenega knjigovodstva, občine, družbeno-političnih organizacij in delovne skupnosti STANGRAD. Posebne pozornosti je bil deležen predlog za izboljšanje stanja v podjetju, ki ga je podal predsednik delavskega sveta Lado Pertot. Vodstvu podjetja in sindikalni organizaciji je bilo predlagano, naj čimprej skličejo sestanek delovnega kolektiva in mu predočijo ureditveni program, povedo o težavah, v katerih se nahajajo, in ukrepih, za izboljšanje stanja.
0RTNEŠKI POROČEVALEC
Namesto čestitk
Namesto novoletnih čestitk bo letos Stanovanjsko podjetje Kočevje namenilo 1.000 din za nakup opreme za novi otroški vrtec. Stanovanjsko podjetje se jc tudi lani odpovedalo novoletnim čestitkam, privarčevani denar pa je takrat namenilo prizadevnemu Jamarskemu klubu Kočevje, v katerega je vključenih veliko mladih.
Prva qlasovala
V	ponedeljek, 20. novembra, je na volišču v Osilnici prva glasovala za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja 80-lctna upokojenka Julijana Osvald iz 7 km oddaljenih Papežev. Čeprav jc bolna, je bila na volišču že pred 6. uro zjutraj. Julijani Osvald so moža ustrelili med vojno kot talca.
OSEMENJEVANJE V ORTNEKU je v redu, le pravega prostora za to dejavnost ni več. Gostilničar zaradi higiene ne dovoli več osemenjevanja v kleti, zato bo treba primeren prostor poiskati drugje. Najprimernejši bi bil bivši Kozlarjev skedenj, ki je prazen. Zelo dobrodošel bi bil za Poljance, saj bi bil mnogo bližji'in ne bi bilo treba preko asfalta. Elektrika jc v stavbi in voda v bližini. Le malo dobre volje in resnega dogovora z občino, pa ne bo treba čakati veterinarja na prostem in na mrazu.
zgodba o Črnem maCku -
Čeprav jc ležal na asfaltu že več kot teden dni, je bil še vedno črn. Le koža jc ostala še od njega. Bila je dobro ustrojena, saj je peljalo preko nje na stotine koles. Vendar ni nihče odstranil žalostnih ostankov nesrečnega muca. Sc ulični čistilec ga ni videl, dokler mu ga nismo pokazali. Tudi taka nepomembna ne-zgodica bi morala vzbuditi usmiljenje v ljubiteljih malih živali. Ta primer kaže, kako smo trdosrčni.
KDAJ TELEFON NA POLJANE? - Telefon je danes potreben v vsakem domu. Zato se je telefonsko omrežje v Ortneku in po bližnji okolici tako močno razpredlo. Tudi Sv. Gregor ima že dva naročnika in kako daleč so morali napeljevati! Na Vehkih Poljanah, ki so mnogo bližje pošti, pa ga še ni. Nekateri Poljanci sc navdušujejo za napeljavo in so pripravljeni prispevati, vendar bi bilo treba širše akcije. Gasilci, turisti, obrtniki, vaška skupnost in Šola ter vaščani sami pa še vikendarji so tu, vendar ni dobrega in vztrajnega organizatorja. Kaj pomeni telefon ob bolezni doma in v hlevu, ob požarih,
vremenskih neprilikah.	uh .
ceniti šele, ko bo treba	J ^
PJORTNESKI MOST
-	17. novembra je PrV,cniFpivi'X presledku zapeljal ceze J j^o nik. Otvoritev je bila trn *	o j
zvedeli za ta, za Ortnj*, m J* memben dogodek, sK ^ mogli verjeti. Nato si upjj pričali, da jc delo G° stf°^i|K Ribnica temeljito >n ^ ori(I opravljeno. Manjkata le o ^V| pa potrdilo cestne up . u silnosti mostu. M°stJ^ turističnega in gosp°^u OjJJ mena, saj povezuje v tr£ ffl železniško postajo, Pj”*-#afA
gostilno in stanovanjsK .m jj
risten bo tudi kot obvo če bo seveda potrebn0-. 0 Poljanci sc zahvaljuj4- .1 upravi za veliko poinoc-
občan
vprašuje
«
- Komu jc namenjena * ca v sejni dvorani ob . tp ščinc, na kateri je zapisa ker niste kadili? “ ,a j-/, i
- Nckadilccm, pridno vlečejo dim * * prav je bil že ne kaj krjJJjfc sklep, naj bi v dvorani i*
REŠETO
|es zasedanje
JPcembra se bodo po krajšem Hhpet sestali odborniki ob-MJ^PŠČine Črnomelj. Glaso-»5® o odpoklicu poslanca Pe-l>iča, razpravljali o osnovah i-'*6 politike in o bodoči sta-politiki v občini, ki je ve-9* nove predpise. Prav tako M °biavnavali uresničevanje dogovora o štipendi-P Pogledali, kako je z izva-f-^Uzbenega dogovora o raz-BP»čevanju uslug v vzgojno-zavodih in z občinsko »Politiko.
%zgrniti delo
^Ponedeljek, 11. decembra, ■p uri, bodo v Črnomlju se-i J1 Socialistične zveze, kjer jovorili o delu organizacije ; volili delegate v mestno ?enco, pretresli program    ‘|klza leto 1973 in ocenili
n'Cijevne skupnosti. Se-
^bodo:
.sPodnji del mesta, Vojno jTi, *n Kočevje v sejni sobi J skupščine; za del me-hS S0 °d Kolodvorske ceste h ES601 domu; 23 Svibnik ter M “Ssta desno od Kolodvorske ^Kulturnem domu, j
$ Jezijo močnejša
Ut* ustanovitve dalje ima e 1 |i|slca gimnazija sedem oddel-u p> t?? dijaki, tako da je na šoli stjj £°v več kot lani. Največ je doma iz Črnomlja -> 4 Hj^e jih je 7, iz Semiča 6, iz tJJi ] > iz Adlešič so 4, iz Draga-Starega trga 2, iz Novega ►■■z Podzemlja 1, iz Ljublja-^ letos odprli en nov od-morali učilnico za biolo-^eniti v razred. Torej se ij eJ Šoli začenja prostorska izpovedujejo, da bo drugo
J VEČ *	AKTIVOV
Pu občinske konference ll^Unistov v Črnomlju bodo ►TJ* Ustanovljeni še naslednji I raPnistov: aktiv delavcev, fjJ^Urnih delavcev, aktiv v •dj, izobraževalni skupnosti, Jarnikov, aktiv komunistov I ** aktiv komunistov športni-
še berejo
1)5 je knjiga dobra prijate-3^. našel čas zanjo, čeprav je &,?!? vedno manj ljudi, ki stal-ILjj®1 bero. Ljudska knjižnica v k, . Je letos do konca sep-j*Q, ^Posodila že nad 8.000 iflsk°valcev pa so imeli blizu Knjižnica je v letošnjem letu FcjjjivS novih knjig, ima pa s časopisi in revijami, %ty . so ietos izdali nad tisoč fkfa Uudje, posebno mladi, več zahajajo v knjižnico, ^“delovna moč v tej ustanovi l 5ysega dela.
JCjVANJE odloženo
JLj^to napovedano gostovanje .Ga gledališča z dramo f' ^iboi m?> svojega ne damo“ je ^■Ho n* v ansamblu odloženo 'ža K.Vember. Vse prizadete pro-P ^umevanje!
Mi*"
Davkarija posega po kaznih
|Zvonko Hanzelj, šef davčne uprave v Metliki izjavlja: »Okrog 50 obrtnikov je dobilo mandatne kazni, ker ne vodijo predpisanih knjig«
Tak vrtec, kot so ga Črnomaljci odprli tik pred letošnjim dnevom republike, je lahko mestu in občini v ponos, saj je eden najsodobnejših na širšem dolenjskem območju. Vrtec je sodobno grajen, ima pa prostora za 100 predšolskih otrok in 20 dojenčkov. Te dni je nova ustanova že začela poslovati. Posnetek je z otvoritvene slovesnosti. Govoril je ravnatelj šole Andrej Petek, malčki so pripravili program, trak pa je prerezala odbornica občinske skupščine prof. Ana Jankovič. (Foto: S. Dokl)
Vsak naj svoj del pogoltne
črnomaljski komunisti menijo, da ostrine Tito-| vega pisma ne bi smeli obračati od sebe stran -Napake so bile povsod, odpravimo jih!
Na občinski konferenci Zveze komunistov v Črnomlju so 27. novembra kritično razpravljali o celotnem družbeno-političnem delovanju v domači občini in sprejeli čvrste sklepe za konkretno delo, ki se nemudoma začenja.
Da smo in kako smo v preteklosti delali napake pravzaprav povsod in brez izjem, je bilo na konferenci po-udaijeno v oceni delovanja vseh organizacij in društev, občinske skupščine in njene uprave. „Zbrali smo se zato, da bi odkrivali slabosti in jih odpravili, ne pa da bi naštevali uspehe, čeprav ni bilo malo,“ je bila misel sekretarja občinskega komiteja Jožeta Vajsa, ki je z dokaj ostrim poročilom dal smer celotni razpravi.
Videti je bilo, da se kritike tako organizacije kot posamezniki niso branili, pač pa je prišlo do različnih
t	in	vašem	interesu	je,	da	si	pred vsakim na-
^ nj™ tekstilnega blaga, konfekcije, pletenin, perila jfl V tpreProg brezobvezno ogledate naše zaloge, iffl tednu vam posebej priporočamo ogled volne za Pletenje.
il iBBlTT I * 1 Ji I ~i ^
! ^^s^^L^^UUUMnHBHMBdbaBnHlHHH
hlOMALJSKI
nlne:y' politična Sola
■PNa ___________________________
^ ®nju več razpravljalccv na
lV	ijOjtferenci ZK nujno porcij u-ie’ k* »majo funkcije v ‘n samoupravnih or-tS 3° biti seznanjeni z za-n?litič* ga notranjega družbe-ptj u£8a življenja, če hočejo *°» kot zahteva program
K1.!?. SE počasi odpira in ti k goste, vendar ne gre, ■tea * organiz*rane6a lova fjH, vodiča sprehajali po na-lk%L. Ker nastopa taka sezona,
S ovske družine nemudoma
*DAVČNA UPRAVA iIKh l*ČinL Premalo kadrov, da bi '	'teje	delovala,	pred-
9 skokov nj a ko v. Vse delo ve{ morali pa bi imeti v davčno službo ljudje
I	jjjjkov Uo zaradi nizkih osebnih
^tŽ!Vl ,n ne dragih
H VOŠČIL!" je bilo >y P?1*0 črnomaljskih kosovnim organizacijam
DROBIR
domače občine. Denar, ki bi ga sicer namenili za take stvari, naj raje nakažejo v skupen sklad, za obdaritev otrok ali pa sc lotijo humane akcije po svojem preudarku. Veliko delovnih organizacij je že nakazalo prispevke in sc ravnalo po priporočilu.
LJUBLJANSKA BANKA - podružnica v Črnomlju je letos do začetka juljja odobrila delovnim organizacijam mnogo več kratkoročnih dinarskih in deviznih kreditov kot v tem času lani. Potrošniški krediti pa so do začetka oktobra znašali 2,853.000 dinarjev.
LAHKO RAČUNAMO, da se bo zasebna gradnja z lastnimi sredstvi občanov v prihodnje še nadaljevala, saj je pri črnomaljski banki 83 zasebnih varčevalcev z vezanimi sredstvi za stanovanjsko gradnjo, razen tega pa imajo še 32 varčevalnih pogodb v devizah. Teže pa bodo ljudje prišli do dodatnih družbenih sredstev in posojil podjetij, ker bodo tovrstna razpoložljiva sredstva bolj namenjali družbeni gradnji stanovanj.
Ko so davčne uprave z novo zakonodajo dobile več pristojnosti pri ukrepih zoper davčne prekrške, so se mnoge znašle v drugih škripcih: ni bilo kadra, ki bi prekrške ugotavljal. Tudi v Metliki na davčni upravi vse do nedavnega ni bilo inšpektoija, zato delo ni moglo biti učinkovito.
Prav gotovo pa je tudi zdajšnji
ZDAJ MED PRVIMI
Prenovitev lokala kmetijske zadruge na Trgu svobode v Metliki in preureditev poslovnih prostorov je veljala kolektiv 80.000 dinarjev. Stavba, za katere adaptacijo je naredil načrt inž. Grein iz novomeškega Dominvesta, je postala ena najlepših v mestu, čeprav ji ne manjka dosti do stoletnice. Tudi domače Komunalno podjetje ima pri tem zasluge, saj je prvič opravljalo obnovo starinske stavbe in fasade, a je svoje delo opravilo v splošno zadovoljstvo.
splošni politični položaj pripomogel k temu, da so le začeli brskati po nepravilnostih in glej: v kratkem času so že pri okrog 50 obrtnikih ugotovili take ali drugačne prekrške.
V	glavnem gre za avtoprevoznike, ki ne vodijo poslovnih knjig, zato je tudi težko ugotavljati njihov resnični zaslužek. Tokrat so padale kazni od 500 do 1500 dinarjev, pri čemer so take, ki sojih že prej zalotili brez evidence, ostreje kaznovali.
Ko bo davčna uprava kadrovsko še bolj okrepljena, kakor je v načrtu, bo tudi laže odkrivati davčne utaje. Ni malo takih, pri katerih na prvi pogled vidiš, da zapravijo mnogo več, kot imajo prijavljenega zaslužka, vendar je ugotavljanje in dokazovanje takih primerov zapletena in dolgotrajna zadeva.
O tovrstnih prekrških so mimogrede govorili tudi na zadnji občinski seji, pri čemer pa so nekajkrat poudarili, da namerava občina zasebno obrtništvo še povečati, ne pa zatreti. Hočejo pa doseči, da bo vsakdo dajal družbi to, kar ji je dol-
Nič več živčne jeze
j »Halo, tu Metlika!« To je zdaj veliko hitreje slišati |v telefonu, kar je važno zlasti za poslovne stike domačega gospodarstva
gledišč na nekatere konkretne ocene. Več govornikov je pozdravljalo ponovno uvedbo tovariške kritike na vseh ravneh, saj je izkušnja ne tako daljne preteklosti pokazala, da je bila taka delovna metoda zdrava in uspešna. Nekaj let smo nanjo pozabili, zdaj jo znova jemljemo iz predalov in prav bi bilo, da bi ji enkrat za vselej dali mesto v celotnem javnem in samoupravnem delovanju naše družbe.
O tem je bilo izrečenih nekaj lepih misli:	_	_
Inž. MARTIN JANŽEKOVIČ: „Ne kaže drugega, kot da vsak pri sebi pomanjkljivosti pri dosedanjem delu prizna in v bodoče dela tako, dajihnebo!“
JOŽE VAJS: „T\idi člani občinske konference niso izpolnili svoje dolžnosti: odgovornost za neučinkovito delo ZK nosijo tudi oni Nekateri se sploh ne udeležujejo sej in se ne opravičijo. Taki ne morejo biti člani, če na tej ravni nismo pripravljeni sprejeti kritike, potem ne moremo zahtevati od komunistov v bazi, da bodo z enako ostrino in kritičnostjo razpravljali o slabostih v svoji osnovni in delovni organizaciji ter v društvih, kjer delajo. Ne smemo dopustiti, da bi ostrino Titovega pisma obračali od sebe stran!"
JURE PERKO: „Zaradi razmer v preteklosti smo okuženi z lagodnostjo. Pri sprejemanju stališč smo že vnaprej vedeli, da nihče ne bo preverjal, če smo jih v praksi tudi uresničevali. Zdajšnja akcija komunistov je tudi zato resna prelomnica. Vsi moramo priznati, da kritiko zaslužimo, obenem pa se streznimo in glejmo, da se to ne bo več dogajalo."
Konferenca je sprejela celo vrsto sklepov, ki niso lc načelne narave, temveč zavezujejo vsakega člana ZK posebej in posamezne osnovne organizacije kot organe konference, do kdaj m katere naloge morajo opraviti. Decembcr bo hud mesec, saj mora biti do 25. decembra otipljiv napredek v konkretnem uresničevanju ustavnih dopolnil, v oceni dela terenskih organizacij in društev, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Potrošnjo, takov krajevnih skupnostih kot v kolektivih, je treba razgrniti pred javnost in pen gledati, če so bili vsi stroški upravičeni in družbena sredstva pravilno uporabljena. Se posebno važne naloge pa čakajo komuniste v gospodarstvu, saj morajo takoj (preko samoupravnih oiganov) pripraviti gradivo o stanju svojega podjetja in o tem, kar jih čaka januarja ob uveljavitvi novih predpisov zoper nelikvidnost. Obenem jim je naložena dolžnost o tem delavce temeljito obvestiti, da ne bo ob morebitnem zmanjšanju osebnih dohodkov prišlo do hude krvi.
R. BAČER
Poznam človeka, ki je od jeze vrgel telefonski aparat na mizo, ko po štiridesetminutnem klicanju telefonskih številk čez Gorjance ni mogel dobiti zveze. Kot pravijo, je bilo takih še več, kajti metliško gospodarstvo ima stike z domala vsemi večjimi kraji v državi, pa tudi s številnimi poslovnimi partnerji iz tujine. Slabe telefonske zveze so začele že hromiti delo gospodarstva, zato je bila modernizacija nujna.
Metlika je leta 1963 dobila avtomatsko telefonsko centralo. Tedaj so računali, da bo njena zmogljivost zadoščala za I54etni razvoj občine, v resnici pa je napredek prekosil pričakovanja« Podjelje PTT je imelo za Belo krajino razumevanje in tako so za občinski praznik in dan republike letos dobili novo, sodobnejšo telefonsko centralo. Odprli so jo v preurejenih prostorih nekdanjega javnega kopališča, dela pa je v splošno zadovoljstvo opravilo domače komunalno podjetje.
Na stari centrali je bilo možnih 160 priključkov telefonov, na novi je možnosti za 300 naročnikov, po potrebi pa lahko brez posebnih ceremonij dodajo nova stojala do 1000
Brez sodnika
Do zdaj je bilo v Sloveniji 14 občin, ki nimajo sodnika za prekrške, pred kratkim se jim je pridružila petnajsta. To je Metlika. Razrešitev sodnika za prekrške Slava Orliča je bila letos že trikrat na dnevnem redu občinskih sej, tokrat pa odbornikom ni kazalo drugega kot odpoved sprejeti.
Tovariš Orlič ie ob začetku leta mesto sodnika za prekrške začasno sprejel, izrecno pa je poudaril, da več kot 6 mesecev ne bo delal na tem mestu. Menili so, da je čas dovolj dolg, da bi lahko medtem dobili pravnika, a ga niso. V vsej občini lahko posle sodnika za prekrške opravljata samo dva človeka: Jože Došen, ki je to službo že pustil in sc zaposlil v gospodarstvu, in Slavo Orlič. Zdaj mora imeti sodnik za prekrške končano pravno fakulteto in sodniški izpit, takega pa celotna občina ne premore.
Ker Slava Orliča ni bilo mogoče več prepričati, naj ostane na mestu sodnika za prekrške, so ga razrešili. Dokler mesto ne bo zasedeno, bo najbolj nujne primere ponovno honorarno reševal Jože Došen, pričakovati pa je, da sc bodo nerešeni spisi kopičili v skladovnice.
Prav zdaj, ko se Zveza komunistov z vso javnostjo zavzema za ostrejšo kaznovalno politiko in dosledno preganjanje prekrškov, je Šla Metlika korak nazaj namesto naprej.
številk za naročnike. Nova centrala ima tudi 12-kanalni sistem z Novim mestom in prav tako možnost, da namestijo še 12 takih zvez.
PTT namerava modernizacijo svoje službe v Beli krajini še nadaljevati, saj je v načrtu uvedba UKW sistema, prav tako pa avtomatizacija telefonije na Suhorj’u, kar naj bi prinesla celo bližnja prihodnost.
R. BAČER
žan. Nikogar ne bodo privijali, če s pridnim delom odlično zasluži, ne bodo pa dovoljevali dohodkov iz rentništva ah drugih, ki ne izvirajo iz lastnega dela.
SLAB OBISK
Kljub dobri obveščenosti je bil koncert Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič“, ki je v Metliki gostoval pred prazniki, slabo obiskan. Lahko je žal vsem, ki so zamudili to prireditev. £nova pa se je pokazalo, da ob kvalitetnih gostovanjih manjka ljudi, medtem ko se dostikrat ob vse prej kot kulturnih programih ansamblov in kričačev tare meščanov in okoličanov.
T.G.
POKAL DOBILA BETI
V	okviru proslav za nedavni občinski praznik Metlike so na sprejemu za športnike podelili tudi pokale in diplome udeležencem letošnjih delavskih športnih iger. Drugič zaporedoma so pokal občinske zveze za telesno kulturo osvojili športniki iz BETI. Podeljena pa so bila tudi mladinska športna priznanja. Najbolje se je odrezal mladinski aktiv iz Slamne vasi.	„	^
T.G.
TO NI CESTA!
Cesta proti Krasincu in Gribljam je tako jamasta, da postaja težko prevozna. Če bi navozili nekaj kamionov gramoza, bi nevšečnost kmalu odpravili, tako pa se dan na dan jezijo šoferji avtobusov, lastniki vozil stiskajo zobe, potnike pa premetava in jim povzroča glavobol Prizadeti bi radi dobili medse tistega, ki je odgovoren za vzdrževanje te
ceste.	_	_
T. G.
• 'Xv
Tam, kjer je bilo nekdaj v Metliki javno kopališče, so pred 29. novembrom odprli novo avtomatsko telefonsko centralo. Ta omogoča mnogo boljše telefonske zveze čez Gorjance in v sami Beli krajini. Na fotografiji: na otvoritveni slovesnosti zbrani gostje. XFoto: R. Bačer)
SPREHOD PO METLIKI
ZA BOLJŠE DELO
V	metliški občinski skupščini so predlagali ustanovitev aktiva odbornikov komunistov, na katerem bi pred vsakim zasedanjem obravnavali gradivo in do njega zavzeli stališča Seveda bi morali to tudi zagovarjati v občinskih klopeh. Vprašanje ie tudi, kaj je s klubi odbornikov, ki jih je že prej predlagala Socialistična zveza in niso zaživeli. V teh klubih pa bi morali odborniki odigrati svo-| p vlogo navzven. Potrebnih je več stikov z volilci, morali bi vedeti za njihovo mnenje, preden glasujejo za ta ali oni občinski odlok, ki zadeva vse občane. Zdaj je tako glasovanje večinoma odsev odločitve posameznega odbornika.
POZIMI ZAPRTO - Gostišče Veselica, ki je doslej poslovalo ob sobotah in nedeljah, bo čez zimo zaprto. Za ta ukrep so se odločili zato, ker je bilo malo gostov, k čemur pripomore tudi v slabem vremenu težko dostopna pot z avtomobili.
MLADINCI SO USTANOVILI rokometno ekipo, ki vadi dvakrat na teden. Pred kratkim so odigrah prijateljsko tekmo s Črnomaljci, pozimi pa se bodo pomerili še z drugimi ekipami.
DRUŽBENOPOLITIČNO življenje v mestu je zadnje čase izredno razgibano, le med prazniki je bilo malce počitka. Ne mine dan brez več sestankov, ki trajajo tudi po 5 ah 6 ur.
MED PRAZNIKI je bU v hotelu Bela krajina ples, ki je privabil veliko tistih, ki pogrešajo tovrstne zabave. Obisk je bil izredno dober tudi
zato, ker v Metliki že dolgo ni bilo plesa.
NA HRIBU RAZNAŠAJO kamioni blato, ki je ostalo od nezasu-tih jarkov. Stanovalci se upravičeno hudujejo, posebno pa gospodinje, ki morajo kar naprej čistiti tla.
V	DOMU ONEMOGLIH nihče ne zmrzuje. Nova centralna kurjava res ni urejena, poslužujejo pa se starih grelnih naprav.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE izvora premoženja se mora po sklepu občinske skupščine še ta teden sestati in sestaviti delovni program. Res pa je, da bi morah pomagati tudi občani s prijavami in nasveti, sicer je težko pričakovati, da bo v kratkem vse urejeno in da bodo vse neupravičeno obogatele občane odkrili.
UMRLA STA: Ana Starc iz Ro-salnic, stara 77 let, in Matija Kompare iz Metlike, star 67 let.
metliški tednik
15
1972	Stran	uredila:	RIA	BAČER	 DOLENJSKI	LIST
KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVIEE
^m
$ $ t’4s ž i: $ I I i? i M , M S |	I	H-S L|1|m
Delavci morajo začutiti, da je oblast v njihovih rokah
Predsednik občinske skupščine Miro Hegler je 27. novembra sprejel predstavnike mladine osnovne šole Kočevje in odgovarjal na njihova vprašanja o položaju v občini. (Foto: Primc)
MLADI SO VPRAŠALI PREDSEDNIKA OBČINE
„Vsi občani, predvsem pa komunisti, pričakujejo zdaj tudi odločno akcijo organov pregona proti tistim, ki so z zlorabami in na druge neupravičene načine obogateli oziroma se okoristili/4 je poudaril namestnik sekretarja občinskega komiteja ZK in občinski javni tožilec Alojz Petek na seji komiteja ZK 22. novembra.
Organi in službe, kot so postaja milice, davčna služba, tožilstvo, SDK, inšpekcije, komisija za ugotavljanje izvora premoženja, morajo vzdržati pritisk raznih strani in odločno reševati zadeve, na katere so jih med drugim opozorile tudi' osnovne organizacije ZK. Zveza komunistov mora odločno zahtevati, da ljudje v teh službah zavzeto in pošteno opravljajo svoje delo, kdor pa ne bo delal
Zakaj občina ne napreduje hitreje?
Napredek je hiter in očiten - Samo letos 110 milijonov din investicij v kovinsko, kemično in lesno industrijo - Sadovi se bodo kmalu pokazali - Premalo posluha gospodarstvenikov za sodelovanje s sorodnimi podjetji zunaj občine in republike - Razgovorov o vprašanjih, ki zanimajo mlade, bo še več
Okoli 30 predstavnikov mladine osnovne šole Kočevje je 27. novembra prišlo k predsedniku občinske skupščine Miru Heglerju na pogovor, ki sta se ga udeležila še sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak in predsednik občinske konference ZM Ivan Oberstar.
Mladinci so zastavili predsedniku več vprašanj, ki so se nanašala na ukinjanje šel, prevoz v šolo, štipendiranje, gradnjo plavalnega bazena in drugih športnih ter rekreacijskih objektov, mladinski klub, kulturo na podeželju, urejanje komunalnih objektov, škodo po divjadi, posodabljanje cest in na gospodarstvo v občini.
Na vprašanje o spreminjanju kino dvoran v Salki vasi in Stari cerkvi v proizvodne obrate je predsednik Hegler odgovoril, da sta ta dva kraja zelo blizu mesta in da prebivalci s teh območij lahko gledajo kulturne prireditv^ v Kočevju. Ze sedanji
čestitka iz Kolpske doline
Vsak se rad spominja svojega rojstnega dne in ob njem obudi spomine na preteklost. Mnogi podajo slavljencu roko in mu voščijo: „Sc na mnoga leta!"
Tako je tudi ob rojstnem dnevu naše države, naše socialistične republike Jugoslavije. Od njenega rojstva je 29. novembra minilo 29 let. Minula leta so polna uspehov in napredka. Dobro vodstvo in žuljave roke so v tem obdobju mnogo zgradile, čeprav je bila Jugoslavija med vojno močno prizadeta, skoraj popolnoma razdejana. Danes je naša država mogočna in ima ugled v vsem svetu. Lahko stopi na prste slehernemu, ki bi se je dotaknil. Naša armada in vseljudski odpor bi se znala ubraniti slehernemu, ki bi se drznil prestopiti naše meje.
Za 29. november, dan republike se, čeprav malo pozno, s čestitkami pridružujemo tudi mi iz južne Slovenije, prebivalci Kolpske doline. Naj nam bo še vnaprej dobra in napredna mati naša matična domovina s tovarišem Titom na čelu.
JOŽE KRIZ, KUŽELJ
Seškov dom v Kočevju ob raznih kulturnih prireditvah ni poln gledalcev. Zato tudi v Kočevju ni potrebnih več dvoran.
Komunalnih problemov je precej. V Kočevju bo treba v prihodnjem letu obnoviti most pri tržnici, zgraditi most pri novem vrtcu, dograditi novo avtobusno postajo, začeti gradnjo osrednje čistilne naprave, na podeželju pa začeti asfaltiranje cest skozi večja naselja.
V	občini je trenutno asfaltiranih le 15 km regionalnih in magistralnih cest (se pravi republiških). Cesta do Broda na Kolpi bo dograjena v letu
Priznanja gasilcem
Na svečanem zboru prostovoljnega gasilskega društva Salka vas 26. novembra, ko so gasilci tega društva dobili tudi novo motorno črpalko, je bilo članom društva podeljenih več priznanj. Dobili sojih:
Priznanja občinske gasilske zveze (ObGZ): Ivan Drobnič, Leopold Krivec in Ivan Mrak. Priznanje ObGZ II. stopnje: Ivan Jerman m Franc Bobek. Priznanja ObGZ III. stopnje: Jože Letnar m Franc Furlan.
Priznanja in spominske značke Gasilske zveze Slovenije in ObGZ za dolgoletno delo v gasilstvu: Ivan Drobnič (za 40 let dela), Marjan Kocjan (za 20 let dela), Justin Mlakar, Marjan Levstik, Tone Vlašič, Alojz Sturm, Stefan Heindler, Leon Behin, Matija Kobola, Slavko Kerc in Stane Letonja (vsi za 10-letno delo v gasilstvu).
Priznanje PGD Salka vas za uspešno delo in zbornik „500 let Ko-čevja“ je dobil Viktor Kobola.
Ob tej priložnosti so podelili še dokazila za uspešno opravljen tečaj za izprašane gasilce, ki sojih prejeli: Stanko Zajc, Stanka Potočnik, Boris Majer, Stane Letonja ml, Ivan Mrak mL, Dušan Kuk, Matija Kobola, France Bobek ml., Ivan Gole, Andrej Zgonc, Jože Horvat, Roman Horvat, Sonja Potočnik, Marinka Novak, Ivan Volčjak, Janez Bačnik, Branko Heindler, Alojz Zalar, Slavko Kerč, Andrej Potočnik, Angelca Potočnik, Lojze Sevšek in Gregor Grbajs.
1974, ostale republiške ceste pa predvidoma do leta 1985, ko naj bi bile asfaltirane vse „republiške41 ceste v Sloveniji.
Ko je govoril o gospodarstvu v občini, je predsednik Hegler poudaril, da ni treba biti nikogar sram, da je prebivalec kočevske občine, saj je bil v zadnjih 10 do 15 letih dosežen velik napredek. Samo letos je bilo investiranih v osnovna in obratna sredstva okoli 110 milijonov (11 milijard starih) dinarjev, in sicer v lesno industrijo 25 mili-, jonov, kemično 20 milijonov, kovinsko predelovalno 60 milijonov itd. Stroje sta obnovili še Tekstilana in Kočevski tisk. Poskrbeti bo treba, da se bo tudi TRIKON postavil na trdnejše noge. Zal pa je kočevsko gospodarstvo preveč togo in zaprto vase. Treba bo tesneje sodelovati in se povezovati s sorodnimi podjetji izven občine in republike. V občini
postopno odpirajo tudi nove obrate, predvidene so še nove investicije (npr. obrat sirarna Ljubljanskih mlekarn, katere investicijska vrednost bo znašala okoli 15 milijonov dinarjev).
Predsednik Hegler je zaželel mladini veliko uspeha pri učenju in da bi se po študiju vrnila in ostala v domači občini. Novi stroji in stavbe zahtevajo tudi nove ljudi.
Ob zaključku razgovora so vsi izgotovili, da so taki razgovori koristni in jih bodo gojili tudi v bodoče. Mladi namreč ne dobe odgovorov na vprašanja, ki jih zanimajo ne doma in tudi v šoli ne.
»Dolenjski list« v vsako družino
tako, ga je treba z odgovornega položaja odstraniti. Te službe so dolžne Zvezi komunistov pošiljati tudi konkretna (ne le načelna) poročila o svojem delu. V nekaterih službah — omenjene so bile postaja milice, davčna služba in inšpekcije - ni čutiti navdušenja za konkretno delo oziroma jih je konkretnosti celo strah.
Na seji so ugotovili, da je vseh 35 osnovnih organizacij razpravljalo o pismu. V glavnem so komunisti razpravljali o zadevah v svojih organizacijah, delovnih organizacijah, v svojem kraju in občini. Ponekod pa so bile razprave tudi preveč načelne in so preveč „pometali pred tujim pragom“. O analizi razprav po pismu v osnovnih organizacijah bodo razpravljali še na bližnji seji konference ZK.
Komunisti v nekaterih organizacijah so predlagali tudi, naj bi letos delovne organizacije ne kupovale novoletnih daril za svoje poslovne partnerje (sodelavce). Nekatere delovne organizacije so letos namenile denar, ki bi ga sicer porabile v te namene, za obdaritev svojih upokojencev, organizacij, ki delajo z mladino (DPM, ZPM, pevski zbori itd.), vrtce, za slabo opremljene podeželske ambulante.
Dalj časa so se zadržali tudi v ne preveč konkretni razpravi o nezdravih pojavih v Združenem KGP in ZIDARJU, o nekaterih zadevah v zvezi s članarino ZK, o članstvu v ZK zaradi koristi (žal je bila razprava o tem ne-konkretna), o izobraževanju, o socialnih razlikah med mestom in podeželjem in drugem.
Spregovorili so tudi o sred* stvih javnega obveščanja. Pri tem so opozorili, naj bi zadevo, ki so jo načela oziroma začela, speljala do konca, se pravi, da je posamezni problem treba spremljati od nastanka pa vse do njegove rešitve. Le tako bodo občani lahko popolnoma in pravilno obveščeni. Misel je
vsekakor dobra. Kazalo bi jo M še toliko razširiti, da je tudi novinarje in dopisnico lje obveščati, predvsem s s raznih vodstvenih občin organov in organizacij.	•
Poseben poudarek je bil na bodoči kadrovski politup* mora biti načrtnejša. Zezaj treba pogledati, kalcšnik ^ za katera mesta so v ob c razpolago. To je še posebno r membno, ker bo v zvezi z^ navijanjem TOZD Potre^n pisati vodilna delovna mes • „
Ob zaključku so razpravlja o programih dela	tL
občinski konferenci, ZK miteju ter nekaterih drug devah.	J.r^1
Preklinjanji
Radi se grdo vedenj
V	kočevskih gostinskih na cesti, plesih, na šport|1^re jjudi in drugod naletiš na (J**® v0je ‘n ali skupine, ki prostaško up0-se baliavo obnašajo.	'n	'
rabljajo zelo kosmate J2]ovt.jc se ' tuje kletvice ter izraze. našeg3 mora ob takem onečašcenj Jg. jezika;naše najdražje vrecjn,,0<ioVOf‘ žati in sc vprašati, čemu.ta ^ jenje in preklinjanje/ ia*& ^ kega govorjenja se P?sl „.ii dina že od šolskih klopi nap ^oVe-
Govoijenje mora biti °(\u|tuie-kove notranjosti in njegov , feZ rte* Torej naj bi bil govor clS ’,ijnjenj3 potrebnih „olepšav*1 m z domačimi in tujimi ogabn jgjj, dami. Naj si mladenič ne j; mo-da je s takim govoijenjern	.^le-
žat! Žalostno je, da nekatt ^jjuii
ta le malo zaostajajo za vrstniki.	naSP^'
Za preprečitev te navaden^ posebno pri mladih, je “ ■ ^piS; kakor nekaj ukreniti. Sam*‘jojgajo! !
o	spodobnem vedenju ne z up<r posebno, če jih zelo re	yf jn
rabljamo. Poseči bo treba g^0g0- ( pričeti prepričevati, da je	.	\
vorjenje sramota za i® "	in ga
vsakega bi bilo treba vpl	0MijP	1
prepričati, da nesramno g	J
žali soobčana, vsako d<>st0J gtovfl1 bo in vse prisotne. P°	^	itf
vojni dosežena svoboda. fo;nosti> oprošča splošnih načel o kf0guin ki smo jo dolžni najožjem
SkUPnOANDREJARK0,K0C^
Prihodnje leto prvi korok proti ekonomskim stanarinam - Do leta 1985 skupno 1.700 novih st.° j0$to* - Denarno podporo tistim, ki ne bodo zmogli plačati višjih stanarin - Združevati denar za 9ra^JP * novanj tistim, ki sicer ne bi dobili primernega stanovanja niti si ga sami ne bi mogli zgrflfl
Do 10. decembra bodo v delovnih organizacijah v kočevski občini še razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in bodoči politiki financiranja stanovanjske graditve v občini. 13. decembra pa bodo predvidoma vse delovne organizacije sporazum že podpisale.
Samoupravni organi v delovnih organizacijah bodo do tega roka
med drugim izvolili predstavnike v zbor vlagateljev, člane upravnega
odbora solidarnostnega sklada, sprejele programe gradnje oziroma nakupov stanovanj za člane svojih kolektivov do leta 1976 itd.
Osnutek samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo predvideva, da se bo stopnja iz-
Nova motorka za Šalko vas
Gasilska zveza nagradila prizadevne gasilce
V	prenovljenem gasilskem domu prostovoljnega gasilskega društva Salka vas pri Kočevju je bila 26. novembra svečanost, na kateri je občinska gasilska zveza (ObGZ) podarila društvu novo motorno črpalko, razen tega pa je prejelo priznanje več zaslužnih članov društva.
Na svečanosti je najprej o zgodovinam uspehih PGD spregovoril predsednik društva inž. Stane Letonja. PGD Salka vas je bilo ustanovljeno 1908. Leta 1922 je dobilo prvič slovenskega poveljnika, in sicer Poldeta Krivca.
Gasilci so s pomočjo vaščanov pred nedavnim obnovili in dozidali gasilski dom, za kar so porabili vse prihranke. Na letošnjem občinskem gasilskem tekmovanju so člani zasedli prvo mesto, uspešni pa so bili
tudi pionirji. Društvo ima 5 desetin, med njimi dve pionirski (eno desetino pionirk in eno pionirjev). Med izprašanimi gasilci so mnogi pionirji in pionirke.
Predsednik ObGZ Kočevje Tone Kovačič, ki je bil pokrovitelj svečanosti, je nato predal društvu novo motorno črpalko, ki jo je kupila ObGZ in jo podarila PGD Salka vas prav zato, ker je to društvo zelo uspešno delalo, doseglo lepe uspehe na tekmovanjih in pri vključevanju ter vzgoji mladih članov PGD.
V	prisrčnem kulturnem delu svečanosti so sc na odru zvrstile skoraj vse članice desetine pionirk, nekatere tudi po večkrat. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da št«ye ta desetina več kot deset članic.
ločanja sredstev za & .	-jfli 4
gradnjo povečala od	j,nih ‘L
6 odstotkov od bruto	j bi .
hodkov. Od tega denarj ^ $o odstotkov namenjali . 30 ^ darnostni stanovanjski * .
stotkov bi oročali pri PvL L za kreditiranje stanovanj	bi ojj.
preostalih 40 odstotko P.jdo jalo na razpolago posam
TS™
novanjskega sklada bi ^sain*n j0 novanja za tiste občane. . sposobni graditi stanoti denarja oziroma Pr,,"Snik °\\ kov), pa tudi pri de ^ lj>. nizacijah, kjer so zapo dobili v doglednem čJ- 0j?dar,,». *j0 To so predvsem starejši	m
tudi mlajSi, ki si komJ Hefl^nie družine. Manjši del tj* flCjoi»f8tiin porabili tudi za sulj narin, ti* (denarno podporo) slu • t»ile *po družinam, ki same J stanai‘n' ,t2-sobne plačevati višjih ^eC novem letu se bodo	^
narine zvišale.	.«76 &L.
V	obdobju 1972 do u pO občini Kočevje P°tr(rb io49JfLe danjih predvidevanjih jn (PL novanj. Glede, na denar y možnosti pa kaže, da *	523	~
dobju zgrajenih 500 ibiižn° ^ novanj. Od teh bo P	y
lovica družbenih.	.^j „
Stanovanjski PrimAog5e občini bo odpravljen I giov^. Urbanističnega ^‘^rcbji0 T^nj do leta 1985. ko bo diti v občini skupno l /w kot s o0 (od tega v Pepetih ‘fetaLih že omenili, okoli 500)-	200Č.n	/r
pa bo treba zgraditi S® ^ nis°4o stanovanj. V tej Števil 1 peb9 _ ta stanovanja, ki J1*1 st$n°y graditi v zameno za tis
i	bodo v tem obdobju
Novo, najsodobnejšo gasilsko Črpalko oziroma brizgalno je podarila občinska gasilska zveza Kočevje 26. novembra prizadevnemu PGD Salka vas. Tako so gasilci lahko upokojili dosedanjo črpalko, ki so jo imeli še vse od predvojne, vojno pa je preživela skrita oziroma zakopana nekje pri Oneku. (Foto: Primc)
PRODAMO KAMION TAM-2000! sPlošno kleparstvo in ključavničarstvo KOSTANJEVICA na Krki
da po sklepu DS
KAMION TAM-2000
v nevoznem stanju.
Jtitacija bo v torek, dne 12.. decembra 1972, v pro-Pnh delovne organizacije ob 8. uri. Interesenti so oizni pred pričetkom licitacije položiti 10 odst. var-od izklicne cene.
PRODAJALCI TEHNIČNE STROKE! 'Elektrotehna«, trgovsko uvozno 111 izvozno podjetje z elektrotehniškim "talerialom, LJUBLJANA, Titova 51
želi zaposliti v prodajalni SEVNICA
-	KVALIFICIRANEGA PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE Z USTREZNO PRAKSO
j^ndidati naj pošljejo pismene ponudbe Komisiji DS delovna razmerja, Ljubljana, Titova c. 51.
SLOVENIJALES - STILLES tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
objavlja prosti delovni mesti:
1. VODJE RAZVOJNEGA ODDELKA
2. TEHNOLOGA
Pogoji:
pod 1. visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj v lesni stroki; pod 2. srednja strokovna izobrazba lesne stroke, zaželena praksa. Kandidirajo lahko tudi začetniki.
Kandidati naj svoje vloge s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljejo na naslov tovarne v 10 dneh po objavi.	'
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
•	SILVESTROVANJE
V	NOVEM MESTU!
Zabavali vas bodo HENČEK In njegovi fantje s pevci in humoristom. Silvestrov menu je 150 din!
Rezervacije sprejema šef strežbe, informacije pa dobite po telefonu 22-410.
J0f>ISNA DELAVSKA UNIVERZA - Ljubljana Qr9anlzlra v sodelovanju z DELAVSKO UNIVERZO J^MtE ŠEŠKO" - Kočevje
Šolskem letu 1912 73
' INŠTRUKTA2NO OSNOVNO { IZOBRAŽEVANJE V KOČEVJU
^ p^aževanje je namenjeno vsem tistim, ki niso kon-komk?novne v ^asu rec*nega šolanja, temelji pa na k, Dinaciji dopisne in ENiKRATTEiDBNSKE inštruk-
Vto oblike-
^SOVANJE TRAJA DO 5. DECEMBRA 1972. pr r°bne informacije o sistemu izobraževanja, učnem ski grafnu in pogojih za vpis dobite pri Dopisni delav-Uni,Univerz’ v Ljubljani, Parmova 39, ali pri Delavski UrUverzi oie Šeško«
v Kočevju.
VPISOVANJE V Š0L0!
Na osnovnih šolah: BRŠLIN, GRM, KATJA RUPENA, MILKA ŠOBAR-NATAŠA v Novem mestu bo vpisovanje otrof za prvi razred (šolsko leto 1973/74) dne:
-	18. IN 19. DECEMBRA 1972 OD 8.-12. URE IN OD 14.-18. URE na omenjenih pristojnih šolah.
Vpisani bodo otroci, rojeni v letu 1966, pogojno pa tudi tisti, ki so rojeni do konca meseca junija 1967.
Starši naj prineso s seboj otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
Tudi letos odkupuje podjetje KOTEKS — TOBUS svinjske kože.
vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nevezane kože imajo pri odkupu največjo vrednost.
^njske kože prodajte najbližji zbiralnici KOTEKS — TOBUS ali kmetijski zadrugi, odkupujejo tudi kože drugih živali.
PROSTOR ZA PISARNO! MESTNI ARHIV LJUBLJANA
nujno išče za delovno enoto za Dolenjsko za eno leto
-	prostor za pisarno v Novem mestu
Ponudbe sporočite na upravo Mestnega arhiva, Mestni trg 27, Ljubljana.
Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našega člana in predsednika
LOJZETA MIRTIČA
Pokojni je bil za našo organizacijo zelo požrtvovalen in zaslužen, zato ga bomo težko pogrešali.
Slava njegovemu spominu!
Zveza borcev prostovoljcev za severno mejo 1918/19 — Novo mesto
ZAHVALA
Ob tako strašni izgubi našega dragega moža, atka, starega atka, brata in strica
NANDETA KAPŠA
se prisrčno zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Dalje se zahvaljujemo družbenim in političnim organizacijam občine Črnomelj, krajevni skupnosti Semič, lovskim družinam Bele krajine, Gozdnemif gospodarstvu Novo mesto, GO Crmošnjice, vojnim tovarišem in vsem, ki ste našemu Nandetu pripravili tako lep pogreb. Hvala godbi iz Črnomlja, pevcem iz Novega mesta, govornikom tov. Koširju, inž. Petriču in tov. 2u-niču, vsem posameznikom, podjetjem in organizacijam za prelepe vence in cvetje, vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ter vsem, ki ste nam ob nesreči pomagali in sočustvovali z nami.
Gaber pri Semiču, 21. novembra 1972	,
Žalujoči: žena Francka, hčerki Tanja in Vojka z družino in sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
TONČKE ZAGORC, roj. Cvitko
iz Dobrave pri Kostanjevici
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh njene krute bolezni stali ob strani in z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili vence, jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in njen prerani grob zasuli s tolikim cvetjem. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice ter dr. iFrlanu iz Kostanjevice za lajšanje bolečin, Betki Jorga za ves trud in prizadevanje, Ce-kutovim, Kirnovim, Štefaničevim, tov. Abramu za poslovilne besede pri odprtem grobu, Gasilskemu društvu Prekopa, g. župniku za obred, prijateljem iz Sielmin-gena, podjetju IMV iz Novega mesta in osnovni šoli Šentjernej. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: neutolažljivi mož Franc, hčerki Ivanka in Slavica z družinama, bratje in drugo sorodstvo
•	LEKARNA OBVEŠČA
LEKARNA NOVO MESTO obvešča vse zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo od 15. XII. do 20. XII. 1972 imela LETNI POPIS BLAGA po naslednjem razporedu:
a) v Lekarni Novo mesto: 15. XII. popoldne ter 16. in 17. XII. ves dan; b) v lekarniški postaji Šentjernej: 18. XII. veš dan;
c) v lekarniški postaji Dolenjske Toplice:
19. XII. ves dan; č) v lekarniških depojih žužemberk in Škocjan: 20. XII. ves dan. Navedene dni bodo vse enote zaprte, zdravila bomo izdajali le na nujne recepte.
JEIOVICA
STANOVANJSKE HlSE
VRTCE
SOLE
PISARNIŠKE OBJEKTE GRADBIŠČNE BARAKE PO NAROČILU
proizvaja in montira jelovicaškofja loka
tedenske
B
Petek, 8. decembra - Marija Sobota, 9. decembra - Valerija Nedelja, 10. decembra - Smiljan Ponedeljek, 11. decembra - Danijel Torek, 12. decembra — Aljoša Sreda, 13. decembra - Lucija Četrtek, 14. decembra - Dušan
ČRNOMELJ:	8.	12. ameriški
barvni film ,,Za 1000 dolarjev na dan“. 10. 12. ameriški barvni film „F kot flint“. 13. 12. sovjetski barv ni film „Osvoboditev Evrope“.
KOSTANJEVICA: 9. 12. jugoslo-
vanski barvni film „Film o Titu“. 10. 12. jugoslovanski barvni film „V gori raste zelen bor“.
MIRNA: 9. in 10. 12. „Čuka“.
MOKRONOG: 9. in 10. 12. ameriški barvni film „Operacija grom“.
NOVO MESTO: Od 8. do 11. 12. ameriški barvni film „V službi Njenega Veličanstva". Od 12. do 14. 12. ameriški barvni film „Zadnja dolina". - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 8. do 12. 12. ameriški barvni film „Tarzanovo izzivanje*4.
RIBNICA: 9. in 10. 12. nemški barvni film „Čudo ljubezni44.
SEVNICA: 9. in 10. 12. ameriški film „Plavolasi maščevalec44. 13. 12. itahjanski film „Za vsako ceno44.
ŠENTJERNEJ: 9. in 10. 12. „Življenje v dvoje44.
TREBNJE: 9. in 10. 12. ameriški barvni kriminalni film „Krvavi plen44.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM ŽENSKO za varstvo štiri mesece starega otroka vsak drugi dan. Naslov v upravi lista (2415/72).
IŠČEMO POŠTENO dekle za pomoč v štiričlanskem gospodinjstvu. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Prof. Janez Sever, Ljubljana, Povšetova 91.
IŠČEMO ČISTILKO s polnim delovnim časom na PM Noyp mesto. Osebni dohodek po pravilniku. Informacije: Uprava javne varnosti v Novem mestu, Jerebova 1.
DEKLE za varstvo otroka, starega 1 leto, iščem. Nudim hrano, stanovanje in plačilo. Jože Ivanc, Ra-šiška 3, 61000 Ljubljana.
STANOVANJA
ODDAM neopremljeno sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (2430/72).
MLADA ZAKONCA iščeta neopremljeno sobo v Novem mestu. Pečaver, Paderšičeva 10 a, Novo mesto.
OPREMLJENO sobo oddam moškemu. Naslov v upravi lista (2444/72).
PRODAM enosobno stanovanje v gradu Žapuže na Mirni. Ogled 10. decembra 1972 od 11. do 13. ure.
ODDAM tri opremljene sobe s posebnim vhodom, sanitarijami in centralnim ogrevanjem trem fantom ali dekletom. Naslov v upravi Usta (2446/72).
OPREMI JENO garsonjero ali sobo v Novem mestu išče zdravnica. Naslov v upravi lista (2468/71).
PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Žnidaršič, Zdravstveni dom, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjen širok kavč in mizico z dvema foteljema. Terezija Injac, Kristanova 22, Novo mesto.
PO ZELO UGODNI ceni prodam malo rabljeno spalnico (petdelna omara). Naslov v upravi lista (2467/72).
PO ZELO NIZKI ceni prodam peč na olje Emo 8, pralni stroj in hladilnik, vse v zelo dobrem in uporabnem stanju. Ogled na Trdinovi 32, Novo mesto.
PRODAM kombiniran otroški voziček Albor. Informacije po telefonu 21-578.
PRODAM prašička, težkega približno 170 kg. Naslov v upravi lista (2414/72).
PRODAM rabljeno spalnico z vzmetnicami. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Marija Šmajdek, Novo mesto, Valantičevo 7.
PRODAM nov hladilnik po znižani ceni. Jožefa Gorenc, Mirna peč 14.
ZARADI SELITVE prodam skoraj novo pomivalno mizo z odcejalnikom, delovni pult in 2 viseči omarici. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Drago Poljanec, Kristanova 30, Novo mesto.
POCENI PRODAM litoželezno peč Zrenjanin, 22.000 kalorij, rabljeno dve leti, primerno za ogrevanje manjše stanovanjske hiše. Alojz Peruci, Trebnje 130.
POMIVALNO kovinsko omarico prodam. Saje, Irča vas 67.
PRODAM ženski šivalni stroj, avtomatičen. Švajger, Dol. Toplice 152.
PRODAM kombinirani otroški voziček, malo rabljen. Cena 500. -din. Ogled ob četrtkih in petkih popoldan po 15. uri. Janez Artač, Irča vas 65, Novo mesto.
POCENI'PRODAM smuči Kneissel, dolžina 205 cm, vezi Tirolia in palice. Naslov v upravi lista (2435/72).
Motorna vozila I K ^ P I M
UGODNO PRODAM fiat 600 D, re-
fistriran, v brezhibnem stanju, za 000 din. Naslovu upravi lista (2452/72).
PRODAM traktor Ursus, še tovarniška garancija, 35 KS. Franc Bar-tolj, Jablan 37, Mirna peč.
PRODAM nov traktor Paskuali 21 KM. Naslov v upravi lista (2460/72).
PRODAM fiat 1100, letnik 1953, v
• voznem stanju in fiat 1100, letnik 1954, v nevoznem stanju. Brane Marolt, Štefan 13, Trebnje. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Cena ugodna.
ZAMENJAM FIAT 750, letnik 69, za kombi Moris. Naslov v upravi lista (2441/72).
PRODAM FIAT 850 sport Kupe, letnik 1969. Stari trg 8, Trebnje.
PRODAM
PRODAM peč na olje EMO 8 in 300 1 gorilnega olja. Jože Godnja-vec, Gor. Gradišče 2, Dol. Topli-
cc
PRODAM enofazni hidrofor v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2447/72)..
PRODAM televizor. Cena ugodna. Ogled in dogovor vsak dan od 15. ure dalje. Mestne njive 2/1, Novo mesto.
ZEJ£> UGODNO prodam kavč z dvema stoloma in divan. Košmrlj, Na Lazu 21, (Žabja vas), Novo mesto.
PRODAM več prašičev za zakol (od 100 do 150 kg). Naslov v upravi lista (2455/72).
KUPIM traktor 25 do 35 KM. Sporočite znamko, letnik in ceno na naslov: Franc Hrhin, Gradišče 4, 68310 Šentjernej.
KUPIM karambolirano zastavo 750, letnik 1968 do 1971, in prodam les za ostrešje. Ponudbe na upravo lista pod: „Karamboliran“.
KUPIM GRADBENO PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2422/72).
l
PRODAM NOVO, dve leti staro hišo pod Trško goro pri avtobusni postaji (tri sobe, kopalnica, klet), komfortno, po želji tudi zemljo. Cena 270.000 din. Muzejska 8, Novo mesto.
PRODAM novo hišo ob Krki v bližini Novega mesta, primerno za gostišče. Ponudbe pod „Vseli-tev“.
UGODNO prodam vinograd z mladim kostanjevim gozdom v Novem Vojniku. Informacije pri Matiji Kuharju, Otavnik, Tržišče.
PRODAMO zemljišče, obraslo z gbzdom-Polšca, nad Vidmom. Pojasnila: Karlo Geršak, 4. julij 20, Krško.
PRODAM obnovljeno hišo z vodo, elektriko in vrtom. Jože Nučič, Osrečje 15, Šmarješke Toplice.
PRODAM TAKOJ VSELJIVO hišo z lokalom v središču Velenja. Ponudbe na naslov:	Podpečan,
Črnova 34, 63320 Velenje.
RAZNO
NAŠEL SEM velikega sivo rjavega psa. Lastnik ga lahko dobi pri Jožetu Juršiču, Dolr Dobrava 8, 68210 Trebnje.
POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst.-popusta!
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ŠTEFANA ŠUŠTARŠIČA iz Gor. Lakovnic
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, kolektivom IMV, Splošne bolnišnice, Tovarne zdravil Krka in gostinskemu podjetju Me-tropol-Gorjanci za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani Zahvala velja tudi gasilskim društvom Lakovnice, Stranska vas in Šmihel, ki so ga spremila na zadnji poti Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni obred.
Lakovnice, 4. decembra 1972 Žalujoči: žena Marija, sinova Lojz in Stanko ter drugo sorodstvo
Ob prezgodnji izgubi našega dragega sina oziroma brata
S
ALOJZA PETERLINA
se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo, zlasti sorodnikom in prijateljem. Prav posebno se zahvaljujemo kolektivu Novoteksa iz Novega mesta.
Žalujoči: oče, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA RUDOLFA upokojenca iz Straže 44
spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje ter nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivu Novolesa, pevskemu zboru Goijanci, godbi Interevropi, Slovenija avtu Koper, tov. Virantu za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni teti Anici.
Žalujoči: žena Rezika, sinova Peter in Dane z družino.
Ob smrti našega ljubega očeta in starega očeta
JOŽETA KOBETA s Pangrčgrma
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, vsem prijateljem in sorodnikom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje, ter vsem, ki so darovali vence in cvetje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerke Micka, Francka, Rezka in Angelca z družinami.
Ob smrti naše dobre mame
FRANČIŠKE DUH
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, vsem, ki so nam v težkih trenutkih prišli na pomoč, upravi in sindikalni podružnici ter sodelavcem občinske skupščine Novo mesto za podaijene vence ter vsem, ki so se poslovili od nje, jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Vsem prav iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni.
Ob izgubi naše drage in nepozabne mame
URŠULE AVGUŠTIN, roj. PUREBER iz Drganjih sel
se iz srca zahvaljujemo za vso pomoč in podaijene vence ter cvetje sorodnikom in sosedom. Zahvaljujemo se tudi tov. Francu Čečeliču iz Regerče vasi za vso pomoč, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto ter gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mož Tomaž, sinova Slavko in Ljubo z družinama, hčerka Anica z Marjetko
V	77. letu je preminil naš mož, oče, brat, stari oče in stric
FELIKS OKLEŠEN iz Gor. Straže 51
Ob njegovi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami Posebna hvala dr. Živkoviču, organizaciji ZB, pevskemu zboru Gorjanci, govornikoma, Novolesovi godbi in vsem, ki so kakorkoli pomagali
Gor. Straža, Jurka vas, Ljubljana, Praproče
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Anica in Rezka z družino, sestra Barbka in drugo sorodstvo
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, dobre mame, stare mame, sestre, sestrične in tete
KATARINE JAKOBČIČ iz Fučkovcev pri Aćllešičih
se, iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani nam izrazili sožalje ter darovali pokojnici vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in bolniškemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki so ji lajšali bolečine v času zdravljenja. Najlepša hvala tovarni Belt iz Črnomlja in Te-žmer iz Ljubljane za podarjene vence ter gospodu župniku za spremstvo in obred na zadnji poti Žalujoči: mož Ludvik, otroci Marica, Niko, Anica, Nada in Katica z družinami ter Ludvik in Tone
Iz srca se zahvaljujem Ani RupaT za čestitko ob 59. rojstnem dnevu. Antonija Sintič.
V	spomin na Janeza Trdina poklanja Zvezi slepih Novo mesto 200,00 din Angela Jeršin, Neratova 6, Maribor.
Namesto venca na grob pokojnemu članu Feliksu Okleščenu iz Straže poklanja Društvo upokojencev Straža-Toplice 100,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjena zneska iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto.
Prisrčno čestita Anici Kuzmijak iz Bojanje vasi za opravljeni vozniški izpit in mnogo sreče za volanom želi Jože iz Hamburga. Staršem pa lep pozdrav.
Dragi mami Mariji Cvelbar iz Roj pri Šentjerneju za godovni dan vse lepo, veliko zdravja in veselja želita sinova Jože in Franci z družinama.
Dobremu in skrbnemu atu Francu Danitroviču iz Šcntjuija 19 pri Mirni peči za dvojno praznovanje iskrene čestitke in še mnogo zdravih let iz srca želi hčerka Slavka z družino. Mali Robert in Jožko pa mu pošiljata koš poljubčkov.
Dragima atu in mami Šlaunovima iz Dol. Lakovnic 12 iskreno čestitajo za rojstni dan, ki ga slavita oba skupaj, mama 77, ata 79 let, in jima želijo iz srca, da bi dočakala še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svoje dmžine sin Ivan z ženo Anico iz tujine. Čestitki se pridružuje še sin Francelj z družino.
PREKLICI
Prepovedujem vsako motenje posesti, odmetavanje snega, kakor tudi hojo po moji njivski in vrtni parceli. Kdor moje prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Zinka Saje, Novo mesto, Gubčeva 19.
Barbara Balkovec, Pot ilegalcev 4, Jesenice na Gor., prepovedujem svojemu bivšemu možu Ivanu Udaije-viču, Balkovci 1, Vinica, prodajanje premičnin in nepremičnin, ker je vse moja last. Vsaka kupčija z njim je neveljavna.
Janez Mrgole, posestnik iz Otavnika 4, pošta Tržišče, preklicujem vse obrekljive izjave, ki sem jih izrekel o Stanku Tomažiču iz Otavnika 3, pošta Tržišče, in se mu zahvaljujem, daje odstopil od tožbe.
Franc Osterman, Jelše 4, Otočec ob Krki, prepovedujem vsako hojo in vožnjo po mojem zemljišču -travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
»Dolenjski list« v vsako družino
Hvala za vašo kri, W ki rešuje življenja!
Pretekle tri tedne so darovali kri na novomeškem transfuzijske
oddelku: Beti Radež, Jožica Nose, Ana Rukše, Jože Zurc,. A J Sepaher, Štefka Božič, Fanika Peršina, Antonija Ljubi, ^0Z~^aFan; ninšek, Jožefa Zrimšek, Cvetka Mesojedec, Alojz Žitnik, r Ravbar, Marija Golob, Pavla Gačnik, Joža Kobe in Francka Jur » člani Novoteksa, Novo mesto; Danica Peciga, Anica Juran, A Pavček, Pepca Bobnar, Anton Škufca, Jože Senica, člani Novol > Straža; Slavko Bukovec, Ivan Zoran, člana Pionirja, Novo mes » Franc Seničar, Stane Rozman, Ludvik Rifelj, Emil Tiric, Avg Bobič, Vlado Oštavnik in Franc Jerele, člani Krke, tovarne žara > Novo mesto; Franc Eršte, član Kuriva, Novo mesto; Manja v'	»
Angela Pavlin, Francka Zore, Stane Skušek, Franc Bobič m A J Pepel, člani Zdravilišča Šmarješke Toplice; Jožefa Pepci, 8°sP°t iz Šmarjeških Toplic; Stanko Klobučar, Franc Krnc, Jože Macea » Milan Čarman, Jožefa Belko, Alojz Muhič, Aleksander Zupan, M J Kramarič in Danica Šegina, člani IMV Novo mesto; član Interevropa, Koper; Janez Progar, član osnovne šole Smarj	>
Marjan Kos, član Mercatorja, Novo mesto; Alojz Cvelbar ^ Gorenc, kmetijska tehnika iz Gorenje vasi; Ivan Kopina, elan jancev, Straža; Jože Zabukovec in Janez Bregant, člana ap _ vodne skupnosti, Novo mesto; Frančišča Zabukovec in	jg.
ševec, gospodinji iz Slovič; Alojzija Šenk, upokojenka iz Zbu , ^ režija Vavpič, gospodinja iz Obrha; Marica Blažič, članica KZ *■	’
Novo mesto; Cveta Gregorčič, članica PTT Novo mesto; Frane in Mihael Hrovatič, člana Novograda, Novo mesto; Cini flerc » upokojenec iz Šmarjete; Antonija Rodič, članica hotela Otočec; Antonija Štrasberger, gospodinja iz Orešja; Stanko O » delavec iz Sela; Jože Čečelič, član KZ Krka, Novo mesto, a ^ Kraševec, član Elektra Novo mesto; Frančiška Macedom, Šmarjete; Anton Kokalj, upokojenec iz Velike Bučne Henigman, član Opremalesa, Gotna vas; Janez Belko, član Zlr c mesto; Ivan Mlinar* Franc Grum, Jože Umek, Jože Zupančič, . Retelj, Štefan Kmet, Janez Drab, Anton Kobe in Jože Štangečlanici Cestnega podjetja, Novo mesto; Anica Kastelic in Mara Prime* ^ Laboda, Novo mesto; Alojz Mesojedec, uslužbenec iz Bršljina, Mikec, članica splošne bolnice Novo mesto; Alojz Mikec, kr J« Črmošnjic; Rudolf Habe, član vojne pošte Črnomelj; ^a?ep 5man,' upokojenec iz Osojnika; Janez Jerman, Ivan Šinkovec, Jože KO Cvetka Peteh, Nada Bajuk, Miha Bosarac in Jože Perla, c lV]jinica Črnomelj; Jože Rifelj, član SVP Novo mesto; Anka Škrbec, _gna Novoteksa, Novo mesto; Stevo Vukčevič, Anica Giždavec, Bremec, Rezka Šobar, Mirko Kočevar in Marija Aupič, claniL ^ Črnomelj; Marija Cvar, gospodinja iz Zilj; Martin Lavrin, Vanja v Anton Stezinar, Anton Jurejevčič, Alojz Sever, Dragica Povse, Golobič, Mirko Malešič, Tomaž Kočevar, Jože Kamense^« Malnarič, Anica Voglar, Franc Stariha, Drago Šimec, Zofka ma Tončka Plut, Anton Šimec, Slavko Malešič, Jože Kočevar in Pališič, člani Iskre, Semič; Marija Čadonič, gospodinja iz 4 Jyeiifce Kocjan, član Rudnika Kanižarica; Miha Denič, upokojenec iz Lahinje; Lojze Prijanovič, Stanko Gradiša in Andrej ZvaD, o Belta, Črnomelj; Ana Jaklič, Ana Šimec in Marija Lenarčič g dinje iz Gribelj; Franc Vranešič, kmet iz Pribincev; Alojz KraU« j0^e Rajer, Martin Simonič in Anton Vlahovič, člani IMV Suh® > por. Matešič, član Beograda, Črnomelj; Alojz Bučar, član Dro^j’ovak, torož; Frančiška Rogina, gospodinja iz Breznika; Terezija gospodinja iz Dolenje vasi; Jože Štefanič, član IMV Seniic, ^ Novak, dijak šole za zdravstvene delavce. Alojz Poljane, Zupančič, člana Komunalnega podjetja, Novo mesto; Vanja N ^or članica ŽTP Sekcije za vleko, Novo mesto; Janez Gornik, Vovko, Jože Lokovšek, Alojz Janežič, Alojz Novak in Darko člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Avgust Pavlič, čevar, Stanislav Mesarič, Jožefa Kovačič in Anton Rajk> xr0vak> Novo mesto; Ivan Barbo, Anton Novak, Anton Vrisk, Ludva Slavka Golob, Jože Jerman, Miha Irt, Marija Jereb, Alojz Tur > se> Legan, člani Novoteksa, Novo mesto; Sonja Može, Marya. jyan Vladimir Kovač, Florjan Šiška, Mirko Črnič, Jožefa CriuC . ceV, Marn, člani Novolesa, Straža; Ivan Florjančič, član ~0.%5anic8 Straža; Karel Košir in Sonja Vaš, člana Pionirja, Novo m?.s r^ganc, Judež, članica Laboda, Novo mesto; Ana Kotnik, Marija *l^snjC; Marta Gazvoda in Ana Gmermančič, gospodinja iz Velikih Martin Rukše, upokojenec iz Brusnic; Franc Kralj, kmet iz Ivanka Pavček, gospodinja iz Podgore; Danijel Badovjna , Novoteksa, Novo mesto; Martin Turk, kmet iz Sela pri Zajej
TOBVESTlLAl
Odvetnik Branko Rupnik in odvetnica Margareta Zakonjšek obveščata cenjene stranke, da sta preselila svoji odvetniški pisarni s Ceste
t) ^
komandanta Staneta 20 0^0^^ Jerebovo ulico 14/1 (uhe > je sodišče) pod 80Sj jLjkov Uradne ure obeli odjJJg 7. 5 stranke: vsak dan dopola neie\jr do 12.30 ter popoldne o*V & kih in sredah od 17. do • sobotah in nedeljah zaprto.
zdravilišče OalooMe toplica
ČATEŽ
Zabavali vas bodo: »UNI0NI« »SEPLAN« orkester »ESTRADE«
SILVESTROVANJ
Silvestrski menul Ceno: 200.-, 250.-*(,in INFORMACIJE: tel. 72-010
DOLENJSKI UST
en»<r
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežic^c* 10 melj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, &c , Trebnje.	svetf’
IZDAJATELJSKI SVET:	Lojzka	Potrč (predsednic«
Franc Beg, Viktor DragoS, Tone GoSnlk, Jože Jeke. c 9^ novšek, Franc Lapajne, Tine Molek. Slavko Smerdel, ***** dohar ln Ivan 2lvlč.	. in odeTe
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Goftnlk vomi urednik), Ria Bačer, Marjan Legan, Janez P®*?Iti** Primc, Jo2e Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran ln Al*r	.
nik. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 dinarja.	39%
naročnina 79 dinarjev (za 1972: M din), polletna narod* din, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 160 dinarjev ali ,
Sklh dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v	^
nostl) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.	. dol°*U
OGLASI: 1 cm viftine v enem stolpcu 40 din, 1 cm n« ^m-strani 55 din, l cm na prvi, srednji ali zadnji strani	1	*
Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja be*®” cejiv Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do Pre*r .9 St. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. ^8 TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem n1®8.'^!
— Naslov uredništva in uprave: 68001 NOVO MESTO.	x0W
— PoStnl predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenarope”* e pr» plsov ln fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljua» vice« v Ljubljani. ^
18
DOLENJSKI LIST
—— III lili III111 ITTTff*1^
radio ljubljana
DAN: poročila ob 5.00,
I 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, J8 15.00, 18.00, 19.30 in nOO glasbeni spored od 4.30
jSk, 8. DECEMBRA: 8.10 ^ena matineja, 9.35 Koncert za Poslušalce, 10.12 Pri vas SJv 1*00 Poročila - Turistični za naše goste iz tujine, jJ^Cmetijski nasveti - inž. Mar-
0.«ek)žnik: Nove gozdne ceste kočevske republiške goz-
12.40 Z domačimi ansambli, Priporočajo vam ... 14.30
1. Poslušalci čestitajo in pozdravih ^-30 Napotki za turiste, JS ..Vrtiljak41, 18.15 „Signali14, hj”0Lahko noč, otroci! 19.15 Pet-7*.minut za EP, 20.00 Jubilejna [jJ3 ob 80-letnici skladatelja jjJ6 Kramolca, 20.30 „Tops-pops ^^T5 Qddaja o morju in po-
oJjOTA, 9. DECEMBRA: a 10 matineja, 9.35 Glasovi v ^3 10.20 Pri vas doma, 11.00 en* _ xm:iStični napotki za fcjjoste iz tujine, 12.30 Kmetijski fct .* ~ mag. Nada Zorko: Predvi-24 razv°i perutninarstva in ^ J za pospeševanje reje, 12.40 »mače, 13.30 Priporočajo fo 14.10 S pesmijo in besedo l;Ju8oslaviji. 15.30 Glasbeni in-16-00 »Vrtiijak“, 17.20 itj kino, 1 S. 15 Dobimo se ob 19,1c ’ ^9.00 Lahko noč, otroci! Enajst minut za EP, 22.20 za naše izseljence.
(,0qTEHA, 10. DECEMBRA: %ka ■ '^0 Dobro jutro! 8.05 Ra-tinC; *^a za otroke - Marjan Ma-9.0s n”^avljica o dobrem kralju44, Pom-j^anje v studiu 14, 10.05 Še fr^ p tovariši. . . Ivan Ferlež:
U. Jenska partizanska brigada J bojc f* odredov, 10.25 Pesmi <*e*a’ H*00 Poročila - Tu-jine, j,°apotki za naše goste iz tu-P°l(inp i Nedeljsko športno po-l5.5n 7 tS.30 Nedeljska reportaža, domačimi ansambli, 16.30
Kft teSa tedna - c.
Radjj-u «umi še niso vse, 17.05 »iC.igfa - S. E. Soya: „Mali
io “• 1900	noč’
20.00'	^ Glasbene razglednice,
^PleSt nedeljo zvečer14, 22.20
WJLz nami. pEMBjf?EUEK, 11. DE-'0.2o S,- 8.10 Glasbena matineja, 'Tiiri^Jas doma, 11.00 Poročila Miae j^i napotki za naše goste iz •lartio L| 0 Kmetijski nasveti -lP0(iinj^*fncej: Pomen medu v go-u. in v obratih družbene todbami’ ^40 S tujimi pihalnimi S. i« 13.30 Priporočajo % Y' 14*30 Naši poslušalci česti-P°zdravljajo, 16.00 „Vrti-
I ^   ■——---------------------------'
^Olo SEVNICA
*°>U,	10.	DECEMBRA:
NjačT Reklame in oglasi - Po St	Kmetijski	nasveti - 20
Nju^P°P glasbo - Nedeljski Za i, govor z dobitnico me-J&konf	Lipar-Vodišek -
r,Cesti?fr nekaj - 1130 Poročila NCey ^ , c if1 pozdravi naših poslu-h:SKEDa 9^ Zaključek oddaje. SčiU ’ i3- DECEMBRA: 16.00 I ^laže " Reklame in oglasi - Po v^lieva-T x Zdravstveni napotki »*) - Iz diskoteke naših
ljak“, 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne, 18.35 „Interna 465“,
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Stereofonski operni koncert, 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 12. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.35 Slovenske narodne, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Olga Štofula: Ekonomika reje brojlerjev na kmetiji, 12.40 Z domačimi ansambli in pevci, 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka,
16.00 ..Vrtiliak". 18.15 V torek na
svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Prodajalna melodij, 20.30 Radijska igra - Franc Deak: „Medkrajevna", 22.15 Popevke se vrstijo.
SREDA, 13. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja, 9.45 Glasbeni spomini, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Stojan Vrabl -'Letošnje izkušnje v zatiranju škrlupa, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Glasbena galerija, 18.15 Glasbene vinjete, 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Komorni glasbeni studio,
22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 14. decembra:
8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo! 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Ivanek: Nekatere značilnosti mariborskega gozdnogospodarskega območja, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Sestanek instrumentov, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.30 Iz kasetne produkcije - RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov,
22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov.
steže vprašali tisto,ki ga ima?
21
&
Siže nad milijon gospodinj pere s pralnimi stroji
GORENJE
milijonkrat preizkušeni milijonkrat uporabljeni
vsi so superavtomatski,s programi za najzahtevnejša pranja, eno ali dvo nivojski -pri vsem tem pa enostavni
m
si želite še kaj več? in če...
potem kredit za pralni stroj G O R E N J E dobite ga v vsaki traovini
TELEVIZIJSKI
SPORED
10. DECEMBER
8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.45 Po domače z ansamblom bratov Kovačič (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) -11.55 Mestece Peyton (Lj) - 12.45 TV kažipot (do 13.05) - Nedeljsko popoldne — Poročila (Lj) — Celovečerni film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Mojstri -humoristična oddaja (Bgd) - 21.15 Stih in pesem (Zg) — 21.30 Športni pregled (JRT) - 22.00 Poročila (Lj)
11. DECEMBER
9.05 Odprta univerza (Bgd) -35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg)
- 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina -ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.50 Gori, doli, naokoli: Jedilnica, barvna oddaja (Lj) — 18.10 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Dežela voda - serijski barvni film (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksimeter (Bgd)
- 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Li) - 20.35 Večer zagrebške TV (Lj)
12. DECEMBER
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 15;35 Nemščina
- ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bgd) -16.45 Madžarski TV' pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.50 Tiktak: Lepa Vida - barvna oddaja (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Od ( zore do mraka (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Regionalna arhitektura: Panonska hiša - barvna oddaja (Lj) - 19.25 Tehnika upravljanje
(Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Črne palme - celovečerni film (Lj) - Likovni nokturno -Ljudje in slika (Lj) - Poročila (Lj)
13. DECEMBER
8.20 IV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -17.50 Prigode Sacibila serijski
film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) -19.05 Na sedmi stezi (Li) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Stendhal: Rdeče
in črno — II. del (Lj) — 21.20 Mi med seboj (Lj) — 22.20 Poročila (Lj)
14. DECEMBER
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - lu.45 Nemščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bgd) -14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Angleščina - ponovitev (Zg) -15.55 Nemščina - ponovitev (Zg)
- 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd)
- 17.15 Vsi vemo vse (Pionirski kviz) (Lj) - 18.15 Obzornik OLj) -18.30 Kremenčkovi - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 Sedem morij - 2. del barvne serije	(Lj)	-	19.50	Cikcak (Lj) -
20.00	TV	dnevnik	(Lj) - 20.25
3-2-1	(Lj)	—	20.35	Četrtkovi razgledi	(Lj)	—	21.25	V. Petrovič:
Popje zažganega grma - II. del (Lj)
- 22.15 B. Martinu: Ženitev - nadaljevanje in konec (Lj) - 22-50 Poročila (Lj)
15. DECEMBER
9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje,
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 7. DECEMBRA:
16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.15 do 16.30 Nove plošče RTB
- 16.30 do 16.40 Aktualnost tedna
- 16.40 do 16.50 Mala šola avtomobilizma - 16.50-do 17.00 Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 9. DECEMBRA: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo -
16.30 do 16.40 Radijska univerza -16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas - 17.00 do 17.10 Javna tribuna o gradnji prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem - 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 10. DECEMBRA:
10.30 Domače zanimivosti - Uvodnik - Za naše kmetovalce: dipL veterinar Janko Vizjak - Pomen vitaminov za plodnost govedi - Nedeljski razgovor - Obvestila, reklame in filmski pregled - 12.00 do
15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 12. DECEMBRA:-16.00 do 16.15 Napoved programa in melodije z ansamblom Valterja Skoka
- 16.15 do 17.15 Poročila, Jugoton vam predstavlja - Novo v knjižnici
- Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, obvestila, reklame in filmski pregled - 17.15 do 17.30 Tedenski športni komentar - 17.30 do 18.00 Mladinska oddaja!
'tA- J)L /
^ Sva veslala naprej po forav * • T°Pl0 nama ni bilo, Vcslala na vso moč. Šele SC	nisva,
sva P0z.neJe> na koncu poti, h a ^asopise, sva ugo-^Or’v •	^	premočen	transa	.v Cn* stvari v korist:
WanjnPn	a Za žalostno smrt
^re je \ P°d Triglavom, v ka-*4 udarila strela.
ni> b* se sicer bala lem neuiju!
Pri nas v nikoli več!
"ilij, J^Urnanji vasi no delata ne H&ia ', 8a< Se stoji, celo ** don	ic nekoč pred
dvignil mlin. Sicer pa
kolesa stoje že šest ali sedem let.
V	mlinu žive Nosetovi, Ja-, neza ni bilo doma, menila sva se z mateijo Marijo.
„Mlin smo popravljali 1924., dvigala sta ga moj mož in njegov oče. Po tistem mu voda ni mogla več tako do živega, prej pa je vsaka visoka voda ustavila kolesa.
Še sin je mlel: tudi davki so bili hudi, mleti ni bilo kaj. Sin je šel zato v službo, v Novolesu dela. Pri nas ne bomo nikdar več mleli!“
In kot v spomin na to, kar je nekoč bilo, pa se ne bo nikoli več vrnilo, je Nosetova povedala še zgodbo, ki jo je povedal možev oče njej: „Ko so bili možev oče bolni, so imeli na stolu ob postelji steklenico. za malo potrebo. Nenadoma je zažven-kctalo z vso silo. Slišali so, kot bi črepinje padale po tleh. Oče so obdolžili ženo, da je ona razbila steklenico. Prišla je iz sosednjega prostora in prižgala luč, pa je bila steklenica cela in na stolu! Niso Vedeli, kaj to pomeni! Kakšen cahen, kakšno znamenje je bilo to? Do danes še ni pojasnjejo!“
Valjčki naprodaj!
Dularjev mlin v Vavti vasi, ki je zdaj last Antona in Ane Roz-
man, je edini na Krki, ki je na valjčke, pa kljub temu ne dela. $e več: naprodaj je!
Antona ni doma, na zdravljenju v Laškem je. Sicer pa ne stanuje več v mlinu, ker seje ločil od Ane in se v drugo poročil.
Z Ano sva se pogovaijala pred vhodom v mlin. Nad vrati piše: F. D. 1843. Bržkone je bil takratni Dular Franc, 1843 pa morebiti pomeni leto, ko so mlin gradili ali pa popravljali.
Ana pravi: „Od prof. Jožeta Dularja, on je v Metliki v muzeju, smo ta mlin kupili 1958. Za letnico pravzaprav ne bi mogla priseči Stanovanje v mlinu je moje, mlin je pa njegov. Zdaj je zaprt, popraviti bi ga bilo treba, potem bi lahko spet delal. Denaija za obnovo ni, nikogar ni, da bi delal v njem, takega ni mogoče dati v najem Naprodaj je!
Sin je strojni ključavničar, dela v Novolesu. Bolan je na pljučih, zato ni smel postati mlinar, zidar, ali kaj podobnega. Ce bi lahko, bi morebiti le še prevzel mlin ..
Valjčki so prehuda konkurenca za navadne mline. Za valjčke pa so prehuda konkurenca - trgovine. Tam prodajajo moko, kilogram, deset, sto ali tisoč kilogramov. In vse več je tistih, ki moko kupujejo!
Bo turbina?
Če je v Vavti vasi mlin posebnost, ker je na valjčke, pa kljub temu naprodaj, potem je naslednji mlin na Krki, mlin v Srebrničah 8, nova posebnost: zdaj sicer ne dela, a ko bo delal, bo to mlin - na turbino!
Marija Golob, ki je sicer zaposlena v novomeški Industriji obutve, pripoveduje, da je „Pri Brulčevih“ zdaj že tretji rod Golobov - mlinarjev. „Zdaj bo dve leti, kar ne meljemo,“ se zamisli in nadaljuje: „Tudi letos še ne bomo. Štiri leta smo imeli valjčni mlin, zdaj pa bomo namesto koles, če bo po sreči, postavili turbino/4
Ce bo vse tako, kot si pri Golobovih obetajo, potem bo prihodnje leto mlin spet delal; dela bi bilo dovolj, saj ljudje tarnajo, ker nimajo kam nositi žito.
Nekdanja romantika pa bo izginila. Mlinska kolesa se ne bodo več vrtela, čeprav bo mlin še delal. Tehnika izpodriva lepoto, idiliko bo zamenjala modernizacija.
Pravzaprav bi lahko rekli: še sreča, da sploh bo! Že tudi na občinskih sejah v Novem mestu so odborniki iz kmečkih vrst zastavili vprašanje: kaj bo z našim mlinarstvom?
Takrat so vedeli povedati, da se mlinska kolesa v občini ustavljajo. Krka s svojimi mlini ni izjema, nasprotno!
In Novo mesto samo tudi ne. O tem govore razvaline Seidlo-vega mlina. Prehitevam: o tem govore že ostanki mlina v Bršli-nu. Oba sta samo še spomin na stare čase. Ne samo da ne me-ljeta več, niti toliko sc nista mogla upirati času, da bi obdržala streho. Zdaj nihče več ne stanuje ne v enem ne v drugem
Seidl in Kette
V	Seidlovem mlinu se nisem imel s kom pogovaijati. Če bi prišel tja zvečerv bi morebiti našel par zaljubljencev. Kajpak bi se z njimi tudi težko pomenil, zato sem se raje spomnil pogovora s prof. Jankom' Jarcem, ravnateljem Dolenjskega muzeja v Novem mestu.
Pred časom je takole pomodroval:	„Ta	stari	mestni
mlin je bil nekoč v Saidlovi lasti, potem pa so ga prevzeli Globevnikii Ko so 1861 postavili mestni vodnjak, je vodo vanj iz Krke gnala vodna tlačilka, postavljena ob tem mlinu. Tako je bilo vse do leta 1903, ko so mestni očetje prodali vodnjak prof. Pamerju, ki ga je . podaril trgu Trabergu na Gor-
njem . Avstrijskem. Seveda je potemtakem stari mlin v zvezi z Dragotinom Kettejem in njegovimi verzi. „Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava ..vklesanimi v kamniti vodnjak, ki stoji zdaj na tem mestu namesto nekda- > njega na Dvoru izdelanega litoželeznega vodnjaka.
In če sklenemo misel: stari mlin, jaz in Krka, to so bili morda najljubši motivi pokojnega slikarja Vlada Lamuta -od prvih grafik do zadnjih njegovih del.
Novomeški Seidlov mlin bi morali ohraniti že iz zgodovinskih vidikov, jez pa očuvati tudi zaradi gladine Krke. Naj bo mlin v čigarkoli lasti, potrebno ga bo zaščititi. Da bi v njem kaj uredili, bi bila potrebna ogromna vlaganja. Res pa je to krasna točka, predvsem za gostinstvo, del mlina pa bi lahko ohranili in dopolnili, posebej v tem času, ko mlini na Krki propadajo. Prav v tem novomeškem mlinu bi lahko postavili lep spomenik. nekdaj cvetoči obrti, ki danes izumira. Ostala notranjost bi bila lahko urejena po današnjem okusu, zunanjost pa bi morali že zaradi stare mestne podobe pustiti nepopačeno.
In končno je ob mlinu tudi Krka.
Petrač — prvi partizanski komandant mesta Kočevje
Bil je tudi vodja CT KPS, katere kolektiv je zdaj obdaril šole na Kočevskem
Bivša Centralna tehnika Komunistične partije Slovenije je imela tudi na Kočevskem več tehnik in dve največji slovenski partizanski tiskarni Prva je bila na levem bregu Čabranke, na Goteniškem Snežniku, druga pa v Žabicah v Kočevskem Rogu.
Predvojni član partije Milan Škerlavaj-Petrač je v CT KPS sodeloval od njene ustanovitve, marca 1942 pa je za tovarišem Dušanom Kraigherjem sprejel v njej vodstvo in ga obcfržal do konca vojne ter še danes z odborom bivše CT KPS povezuje nad dva tisoč članov tega partizanskega kolektiva.
Petrač je tudi m Kočevskem zelo znan in priljubljen partizan in voditelj. Rodil se je 1. maja 1910 v Krškem, kjer je bil njegov oče sodni 'uslužbenec, mati, po rodu Črnogorka, pa gospodinja.
Po prvi svetovni vojni, leta 1919, so se Škerlavajevi preselili v Ljubljano, kjer se je Milan izučil trgovskega poklica. Leta 1939 je bil sprejet v partijo in je prav od ustanovitve Osvobodilne fronte sodeloval v osvobodilnem boju.
Sodeloval je s Tonetom Tomšičem, Borisom Kidričem, Edvardom Kardeljem in drugimi slovenskimi voditelji in revolucionarji. Septembra 1941 se je po ukazu partije moral umakniti v ilegalo. 19. marca 1943 je kot kurjač na lokomotivi italijanskega vojaškega oklepnega transporta odhajal v partizane in dospel v Novo mesto. Kmalu nato se je odpeljal z lokomotivo izven
mesta, skočil z nje in odšel na partizansko ozemlje.
Ob razpadu Italije je prvi s skupino svojih tovarišev zasedel Kočevje in bil njegov prvi partizanski komandant, dokler ni te komande izročil Miranu Šubicu in se ves posvetil partizanskim tehnikam in tiskarnam
Bil je izredno sposoben organizator in voditelj, ki je imel tudi nenavadno čuteč odnos dcr civilnega prebivalstva. Med zadnjo vojno ni vzljubil le Gorenje in Dolnje Brige, marveč vso Kočevsko in njene ljudi in jim bil do današnjega dne naklonjen.
Po osvoboditvi se je Petrač zavzemal, da je dobila Kočevska denar za prvo elektrifikacijo v vojni razdejanega mesta in dežele ter stroje, živino in drugo. Pomagal je, kolikor je bilo v njegovi moči, saj s svojimi tovariši še danes ne more pozabiti, koliko so ljudje v tej kočevski deželi, z njenimi obronki vred, pretrpeli
Preteklo leto smo ga srečali na Slovenski Brigi pri Banji loki, kjer je bil odkrit spomenik komisarja CT KPS tovarišu Janezu Maslju-Ladu in tovarišem, za katerega je zbral sredstva. Letos pa so največ po njegovi zaslugi spet zbrali denar za nakup knjižnih daril in uokvirjenih slik, s katerimi so partizani 'iz bivše CT KPS obdarili vse osnovne šole v občini Kočevje. Izročili so jim skoraj 1000 knjig in 54 slik kot spomin na partizanske tiskarje. To je vsakakor hvale vredna obdaritev šol
T. OŽBOLT
Milan Škerlavaj-Petrač in njegova žena Mica, kije bila tudi v CT KPS. (Foto: T. Ožbolt)
,
v-\ > *\ .*■ < • :x &;	<
Prejšnji torek so ustavili lovci svoje ,,makine“, natovoijene z dvema jelenoma, košuto in smo na Glavnem trgu v Novem mestu, kot naj® pred mesarijo. Mimoidoči so se ustavljali in občudovali lep kup mesa, toda petični lovci bodo plačali carino in odpeljali pečen* Italijo ... (Foto: Sandi Mikulan)
I s	ss	§	«	S	SS	SS	p	„
Odnihll pripraVI|a|0 ZdUdvilB priiculIVc
Skupno jih bo predvidoma 7, začele pa se naj bi že februarja - Na njih se bodo pionirji šahisti pomerili v znanju o šahu (kviz) - Nastopili bodo tudi znani ansambli, pevci, humoristi in drugi
h 30-fc1'
vključili v okvir prireditevoo ^ ^ nici zasedanja Kočevskegav> jo bodo praznovali- v Kocc'O ^ hodnje leto. O predlogu je pravljal tudi občinski komite eV. je sklenil, da bo z denarnim P ^ kom pomagal šahistom. ra2:®0jg3-pa bo priporočil tudi delovn1*” aje. nizacijam, naj bi šahistom P°
O predlogu, da bi te prireditve jc£ čiU v okvir proslavljanja ^ .j Je Kočevdcega zbora, pa b° °d za poseben odbor, ki bo dolo organizacijo proslavljanja.
Šahovsko društvo Kočevje bo v Šeškovem domu v Kočevju februarja in marca organiziralo 7 šahovsko-glasbenih prireditev (šahovskih mu-sicalov). Na njih bodo sodelovali pionirji - šahisti iz osnovne šole Kočevje. Potekale bodo v obliki kviza. Na vsako prireditev bodo povabili po eno znano šahovsko osebnost iz naše republike.
Prireditve bodo popestrili tudi z glasbo. Za udeležbo so bili napro-šeni znani ansambli in posamezniki, in sicer: Oto Pestner, Koroški akademski oktet in sestre Potočnik,
Roški fantje iz Kočevja in Silvester Mihelčič iz Črnomlja, Ladko Korošec, Toni Gašperič, Zlatko Šugman ali Janez Škof, Janez Mejač, \Valdes Andres, Toni Vovko in Franc Lovšin ter vokalna skupina DOREMI iz Kočevja. Nekateri ansambli in posamezniki, ki smo jih navedli, so udeležbo že obljubili, nekateri pa še ne.
Na prireditvah bo sodelovalo in
jih finančno podprlo 7 kočevskih podjetij in druga podjetja ter ustanove, kot:	Časopisno	podjetje
DELO iz Ljubljane, Pionirski Ust
Ljubljana, Šahovska zveza Slovenije, pa tudi Šahovski savez Hrvatske. Vsi ti so pomoč že obljubili.
Denar od vstopnine bodo organizatorji namenili lačnim otrokom sveta.
Šahovsko društvo Kočevje je predlagalo, naj bi šahovske musicale
mi vsi
TRAGEDIJA PRI BREŽICAH:	VARČUJEMO
Oce in sin: oba mrtva
Pokojnega Miloša Kovačiča in njegovega sina Svi-tana so v Brežicah pokopali v torek
V nedeljo ob 17.20 je 61-letni Adolf Križanec iz Zakota pri Brežicah z osebnim avtomobilom CE £71-60 na cesti Čatež-Brežice blizu križišča z dobovsko cesto zadel Mi-.Joša Kovačiča in njegovega 13-let-nega sina Svitana. Kovačič je bil načelnik oddelka za družbene službe pri občinski skupščini v Brežicah, njegov sin pa je hodil v sedmi razred osnovne šole.
Pešca sta šla po desni strani ceste. V nedeljo zvečer je bila cesta v megli. Takoj za Križancem je iz iste smeri pripeljal še en avto, ki je zadel na tleh ležečega Svitana. Oče in sin
UVAŽAMO KIMELJ
Uvažamo ki melj. Zakaj pa ne? Zdrav je, spodbuja vetrove. Veter pa nam je potreben.
Uvažamo kimelj. Zakaj pa ne? Uvažali smo tudi smejalne skrinjice, ko nam samim ni bilo do smeha. Še danes nam ni in nam ne bo. Zlasti Stojan Andov se ne bo smejal. Prej bi rekli, da se bo jokal, v zboru z njim pa tudi člani njegove komisije, ki jo bo vodil kot član zveznega izvršnega sveta. Ne bo mu lahko. Ne bo enostavno stopiti hkrati na tisoče prstov jugoslovanskih uvoznikov in izvoznikov.
Andov dela v Beogradu. Beograd je daleč, zaslužek pa blizu. Će si jugotrgovec.
Uvažamo kimelj. En sam dolenjski šofer ga je ondan naložil na tovornjak deset ton, dvesto vreč po pol centa. Upravičen uvoz: dosti kimlja, dosti vetrov. Za cel vihar.
Šofer ni za to, da misli. On naj vozi. Zanj mislijo gospodje v zunanjetrgovinskih podjetjih, ki bodo preskrbeli ki-melj podjetju ,JDroga“ v Portorožu.
Toda zakaj ga moram peljati cariniti v Varaždin, saj se od Šentilja proti Portorožu peljem mimo ljubljanske in koprske in še katere carinarnice? Tudi to te ne briga, šofer! Tudi te ne briga, če je zaradi Varaždina prevoz trajal en dan dlje. Stojnino bo plačal Transjug z Reke, če ta ne, jo bo Transšped iz Novega Sada ali Eksprom iz Bačke Palanke. V vsakem primeru pa — Jugoslovan.
Sploh pa te šoferje preveč stvari zanima. Cisto po novinarjih so se vrgli! Pa že ti delajo preveč zgage.
Uvažamo kimelj. Zakaj pa ne? Zdrav je, spodbuja vetrove. Veter pa nam je potreben. ;v
Zlasti tudi v zunanji trgovini.
Zgodba bi bila s tem končana, pa ni. Šele začenja se. Žal ne bo docela razpletena. Naša zunanja trgovina je pretežka za šoferja, pa tudi za novinarja. Samokritično priznam. V duhu pisma.
Šel je naš dolenjski šofer po kimelj na tuje. Tja v Krefeld ob uemško-holandski meji. Ko so nakladali, so mu potisnili v roke tovorni list z opisom, da je blago prišlo z Dunaja in da je namenjeno nekemu zagrebškemu uvozniku.
V redu in prav. Šofer je šofer in pelje, kamor mu je naročeno. Toda preden je vstopil v našo domovino, je dob U v roke druge papirje. Nak, kimelj ni z Dunaja, torej ni avstrijski, temveč je poljski.
Nakladali pa so ga blizu holandske meje! Kaj, če je nemški ali holandski? , pomisli šofer.
sta bila takoj mrtva, neznani voznik fička zagrebške registracije 164-00 pa je po nesreči odpeljal naprej. V preiskavi niso mogli takoj ugotoviti, če je bil Svitan še živ, ko ga je povozil tudi drugi avto.
Celjska uprava javne varnosti je po nesreči v sodelovanju z zagrebškimi kolegi ugotovila, da so zagrebški fičko prodali v Slovenijo, da pa avto še ni prepisan. Kljub temu se novi lastnik ni dolgo skrival, ker so ga v ponedeljek ob 2.15 odkrili na njegovem domu v Krški vasi 95: pobegli avto je vozil 21-letni Jože Kranjc. Kriminalisti so v domači drvarnici odkrili tudi karambolirani avto, sovaščan Alojz Zokalj, 22 let, pa je bil niegov sopotnik.
Preiskovalni sodnik iz Novega mesta je zoper Jožeta Kranjca, kije vozil brez vozniškega dovoljenja, odredil pripor.
Polharski prapor
V počastitev 29. novembra, dneva republike, je bila v avli nove šole v Ribnici kulturna prireditev, združena z razvitjem prapora ribniških polharjev. Proslave sc je udeležil razen številnih domačinov tudi predsednik mestne skupščine Ljubljana inž. Miha Košak s soprogo. Uvodni govor o pomenu praznovanja je imel sekretar občinske konference SZDL France Grivec, v kulturnem delu sporeda pa so sodelovali in želi velik aplavz Slovenski oktet iiz Ljubljane, ribniški moški pevski zbor in mladinski pevski zbor ribniške osnovne šole. Po lepo uspeli proslavi je bilo v gostilni „Pri Cenetu44 srečanje pol harjev. Usjk'Io proslavo, združeno i kulturnim programom, so imeli tudi v Sodražiu ter po osnovnih šolah, kjer so sprejeli v pionirsko organizacijo večje število cicibanov. Novi-pionirje so tudi pogostili	-r
4E&
#
PRI
NOlfOMtffl
'taEDELjO ODPRTO
MARKET n. Klanov,
cesti
MARKET na
Cesti herojev/
DOLENJSKI BANKI IN
HRANILNIC! vNovem mest«
in poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI NOVEM MESTU In TREBNJEM
# kjer zbirajo hranilne vloge In JIH obrestuj^
7,5 do 10-odst.
# vodl|o žiro račune In devizne račune občanov % opravljajo devlzno-valutne posle In odkop
dajo deviz	e5«ya*
# dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, P®.5pCflinen' nje kmetijstva, obrti in turizma na poa 9 skega varčevanja
# odobravajo kratkoročne In dolgoročne kre
# opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje denarne zadeve, saj je banka.