Poštnina plačana ▼ gotovini. } Leto LXIV., št. 171 Ljubljana, petek jI. julija I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Telja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PBED NOVIMI DIPLOMATSKIMI POGAJANJI Nemški državniki gredo v Italija sicer nima denarja, pomagala pa Berlin, 31. julija. Z odhodom angleških ministrov je diplomatska akcija nemške vlade za enkrat, končana. Vlada se je zdaj posvetila izključno reševanju notranjih problemov, ki so v zvezi z vedno hujšo gospodarsko in finančno krizo. Državna vlada zaseda zopet permanentno in skoro noč in dan razpravlja o ukrepih, da si, kakor se izrecno povdarja, Nemčija z lastno močjo pomaga vsaj tako dolgo, dokler ne bo mogoče dobiti potrebnega inozemskega posojila. Glede na splošni mednarodni finančni položaj so padli vsi načrti, ki so sloneli na inozemskem posojilu, v vodo. Tudi gospodarski odbor zaseda permanentno in sestavlja predloge novih zasilnih uredb. Do sobote morajo neobhodno iziti nove določbe o ureditvi denarnega prometa. O tem, da bi se dosedanje omejitve omilile ali ukinile, kakor se je sprva napovedovalo, ni niti več govora. Sploh je še veliko vprašanje, ali ne bo morala vlada sploh popolnoma zapreti bank. da si zasigura vsaj najnujnejša potrebna sredstva za kritje tekočih izdatkov državnega gospodarstva in za izplačilo mezd in plač v industrijskih in drugih gospodarskih podjetjih. Pogajanja med bankami za odlog plačil in med.-ebojno gnrnncijo, ki se vrše skoro že teden dni, so dosedaj tako daleč uspela, da je sporazum v načelu že dosežen. Kešiti pn je treba še celo vrsto tehničnih vprašanj, tako da bo do definitivnoga sporazuma poteklo še par dni. Velika negotovost je zavladala na denarnem trgu tudi zaradi nesigurnosti angleško-francoskih finančnih pogajanj, ker v Nemčiji še vedno re vedo. kako daleč bodo mogle angleške banke ustreči nemškim željam ilede podaljšanja obstoječih kreditov. To je v prvi vrsti odvisno od izida podajani med francosko in ansrleško Narodno banko. Najkasneje do konca prihodnjega tedna hoče vlada vsa ta vpr.išnnja rešiti in se nato zopet posvetiti diplomatski akciji, ki naj prinese ko lčno odločitev glede mednarodne pomoči za Nemčijo. Nova diplomatska akcija Berlin, 31 julija Glede bodoče diplomatske akcije se izve iz dobro poučenih krogov, da bodo nemški državniki najprvo posetili Rim. Nemška vlada je že prejela oficijelno vabilo rimske vlade. Vlada je včeraj o tem podrobno razpravljala in sklenila, da odpotujeta kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Ourtius v četrtek iz Berlina v Rim. kjer se bodo nato v petek in soboto vršile konference z italijanskimi državniki. Dr. Bruning želi, da se čimprej zopet vrne v Berlin, da bi mogel pripraviti vse potrebno za poset francoskih državnikov, ki .-£; panogi se ne izraža svetovna gospodarska kriza, kakor v prekomotski plovbi. V zadnjih dveh letih je promet tako zelo padel, da vozijo na nekaterih linijah parniki skoro prazni in ne krijejo niti stroškov pogona. Dočim so prvi leta po vojni Američani skoro preplavili Evropo, se omejujejo sedaj samo še na redka poslovna potovanja. Največji kontingent potnikov so otvorili do zadnjega izse-ljenici, a vsled omejevanja priseljevanje v Ameriki je tudi tu nastal skoro po-popolni zastoj. To je imelo za posledico, da so zašle številne paroplovne družbe v težkoce. ter so morale likvidirati. Le največji koncerni so se še držali. Kakor pa priča primer Royal-Pail - družbe, je sedaj Še tem odklen-kalo. Ta družba, ki je imela največ linij v svetovni p4ovbi, se je morala odločiti, da svoj obrat skrči na minimum ter bo odprodala vse podružnice, da tako ohrani vsaj še centralo. S tem bo razpadel največji paroplovni koncern, ki je vzdrževal dosedaj premoč Anglije na morju. Briand nevarno obolel Zdravniki so mu za štiri tedne zabranili vsako delo in mu nasvetovali temeljit odmor Pariz, 31. julija. V političnih krogih so razširjene vesti, da je zunanji minister Briand po svojim povratku iz Londona resno obolel in da vzbuja njegovo zdravstveno stanje mnogo skrbi. »Oever«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, te vesti zanika in poroča, da je dobil Briand po povratku iz Londona lahen napad astme, da pa ni nobenega vzroka za vznemirjanje. Pariška izdaja »Newyork Herald« pa poroča, da Briandova bolezen ni tako nedolžna, marveč prav resna. Briand ne more spati, nima teka in trpi na težkočah pri dihanju. Zdravniki so mu zabranili za najmanj štiri tedne vsako delo in nujno priporočati, naj gre na svoje posestvo v Cocherelle, kjer naj si temetfto odpočije od zadnjih naporov. Že ob priliki pariške konference je kazal veliki francoski državnik znake velike utrujenosti. Naporne razprave v Londonu so njegovo zdravje zelo omajale in neobhodno mu je potreben vsaj za nekaj časa popoln mir. Zdravniki so mu zabranili kajenje. Briand je namreč strasten kadilec in pokadi na dan po 50 do 60 cigaret Briand se bo najbrže udal nasvetu zdravnikov ter odpotoval iz Pariza, tako da najbrže ne bo sodeloval pri skorajšnjih sestankih, ki jih bo imel Lavai z nemškimi in italijanskimi državniki. Vsekakor pa upajo, da bo do sestanka Društva narodov že toliko okrevat da bo mogel stopiti na ček) francoske delegacije. Katastrofalne poplave v Indiji Bramaputra je prestopil bregove — Cele pokrajine pod vodo — Mnogo človeških žrtev Kalku ta. 31. julija. V provinci Asam so nastale katastrofalne poplave. Vele-tok Bramaputra je prestopil bregove in poplavil ogromne komplekse. Nešteto vasi je pod vodo. Cela krdela živine so poginila. Nad 30.000 ljudi je brez strehe ter je moralo zapustiti vse svoje imetje in iskati rešitve v gorovju. Število človeških žrtev še ni znano, je pa po sodbi poznavalcev razmer zelo veliko. Angleške oblasti so poslale na pomoč letala, ki rekognoscirajo položaj in don a ša jo beguncem živila ki zdravila. Dr. Eckener in prof, Samojlovič sta zadovoljna »V par dneh smo dosegli več kakor je davi pristal v Friedriehshafen, 31. julija. Zrakoplov »Grof Zeppelin« sc je davi ob 4.52 vrnil s svojega poleta v polarne pokrajine ter je srečno pristal na tukajšnjem letališču. Ko se je pojavil na vratih gondole dr. Eckener, ga je več tisočglava množica, ki je čakala na letališču kljub zgodnji jutranji uri, sprejela z viharnimi ovacijami. Med zvoki nemške državne himne so nato spravili zrakoplov v hangar, dočim so se udeleženci ekspedicije takoj podali k počitku. Novinarjem, ki so oblegali dr. Eckenerja in znanstvenega voditelja ekspedicije prof. Samojloviča, je dr. Eckener na kratko izjavil, da je izredno zadovoljen z dobro vožnjo in uspehi ekspedicije. Zrakoplov se je sijajno obnesel in dokazal, da je naj^igur- poprej v desetletjih« »ZeppeRn« Friedrichshafenu nejše sredstvo za raziskovanje polarnih krajev. 13.000 km dolgo pot je prevalil brez najmanjšega defekta. Kljub hodim vetrovom in megli se je vršil polet gladko in brez vseh težkoe. Profesor Samojlovič pa je o znanstvenem delu ekspedicije odklonil vsako izjavo, naglašajoč, da ga veže dogovorno z ostalimi člani ekspedicije osemdnevni molk. V tem času bodo sestavili podrobna poročila in natančno proučili znanstveno gradivo, ki so ga zbrali med poletom. Naglasil je le, da je ekspedicija v par dneh dosegla vež, kakor bi mogla poprej, ko se ni bflo zrakoplovov, doseči v dolgih, truda-polnih letih. Danes popoldne ob 5 b*-do imeli člani ekspedicije prvo sejo, na kateri bodo pričeli proučevati zbrano gradivo. Junaški čin bolgarskega kralja Borisa Z lastno smrtno nevarnostjo je rešil izletnike, ld jih je zasačita neurje na morju Sofija, 31. julija. Bolgarski listi obširno poročajo o junaškem činu bolgarskega kralja Borisa. Kralj Boris se mudi na svojem gradiču v Jeksinogradu. Včeraj popoldne je divjalo nad pokrajino silno neurje. S svojega gradu je opazil nabito poln čom izletnikov, ki mu je grozila nevarnost, da ga veter prevrne. V najbolj kritičnem trenutku Prof. Piccard gre zopet v stratosfero Bruselj, 31. julija Profesor Piccard, ki se je proslavil s svojim poletom v stratosfero, se pripravlja na nov polet Tokrat hoče doseči najmanj višino 20.000 metrov. Najprvo se hoče umakniti nekam v zatišje, da reši cele zaboje pisem in vprašanj, ki jih je prejel iz vsega sveta, nato pa bo napravil poskusni polet v višini kakih štiri do pet tisoč metrov, da preizkusi nove aparate, ki si jih je dal napraviti za nadaljnja raziskovanja v stratosferi. Če bodo poizkusi uspeli, se bo ša pred jesenjo dvignil v zračne višave in tako dopolnil svoja znanstvena raziskovanja v stratosferi. Milijonsko darilo ameriške- j ga bogataša berlinski občini Berlin, 31. julija. AA. Ameriški bogataš JiiKj Rosenwald je daroval berlinski občini en milijon dolarjev. Denar bodo morali porabiti za zobno kliniko. V kliniki bodo zdravili samo otroke od 3 do 16 let. Zaupnica španski vlad! Madrid, 31. julija. Po dvodnevni razpravi je španska ustavotvorna skupščina izrazila začasni vladi Alcala Zamorra zaupnico in jo pooblastila, da še nadalje vodi državne posle. Lindbergov najnovejši polet Newyork, 31. julija. Znani ameriški prekooceanski letalec Lindberg je davi startal k poletu preko ameriškega kontinenta na Japonsko. Na poletu ga spremlja njegova žena, Hoovrovo vino v Nemčiji Strasbourg, 31. julija. AA. V Porenju imajo navado, da dajo vsakoletni trgatvi posebno ime. Ker je Hoover predlagal moratorij, so ga krstili za >Hoovrovo vino<. je prihitel na pomoč motorni čoln. S smrtno nevarnostjo je vodja tega čolna rešil vse izletnike in spravil tudi čoln na varno. Rešen-ce je odpeljal v vilo bivšega rnimetrakoga predsednika Cankova, kjer so bili pogoščeni. Sele tu so rešenci spoznali v svojem rešitelju kralja Borisa. Silna vročina v ~ Ameriki Newyork, 31. julija. V zapadnih in srednjih ameriških državah še vedno vlada neznosna vročina. Povprečna temperatura znaša 50 stopinj Celzija dosega pa tudi do 75 stopinj, tako da se je vse posušilo. Število smrtnih žrtev zaradi solnčarice rapidno narašča in sega v stotine. Najhujše so prizadete države Severna Dakota, južna Da-kota, Nebraska, Iowa in Michingan, kjer so to, kar ni uničila suša, pokončale kobilice, ki so se pojavile v takih množinah, da ogrožajo ne samo rastlinstvo, marveč tudi ljudi. Zaradi suše se pojavljajo tudi ogromni gozdni požari. Mnogo naselbin in farm je docela uničenih. Število človeških žrtev zaradi požarov pa še ni znano. Prepovedane komunistične demonstracije v ČSR Praga, 31. julija. Državne oblasti so po vsej državi zabranile za jutri in pojutrišnjem nameravane komunistične demonstracije in obhode, ker se je doznalo, da pripravljajo komunisti velike izgTede. Bolezen Llovda Georgea London, 31. julija. AA. Zdravstveno stanje včeraj operiranega Llovda Georga je dobro. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2271.17 — 2278.01, Bruselj 786.37 — 788.73, Curih 1099.06 do 1102.35, Dunaj 792.18—794.58, London 27371 do 274.53, New York 5624.33—5641.33, Pariz 230.96 — 221.62, Praga 166.94--167.44, Trst 294.75—295.65- INOZEMSKE BORZE Čarih: Beograd 9.09, Pariz 2o.ll, London 24.91, New York 512.50, Bruselj 71.55, Milan 26-82, Madrid 46.30, Amsterdam 206.60, Dunaj 72.08, Sofija 3.7175, Praga 15.19, Varšava 57.50, Budimpešta 90.0225, OUZD kot gospodarski barometer Statistični podatki OUZD nam kažejo, da traja konjunkturni val pri nas 7 let Ljubljana, 31. julija. Mesto starejših kavzalnih narodnogospodarskih teorij, ki so tolmačile skoro izključno samo gospodarske krize, se v novejšem času vedno bolj uveljavljajo matematično statistične metode. Te nove metode proučujejo pravilnosti v spremembah takozvanih. 2> gospodarskih barome-trovc, v katerih se koncentrirajo in reflektiralo vsi gospodarski pojavi. Naš najobčutljivejši in najboljši »gospodarski baro-meterc je število zavarovanih delavcev OUZD v Ljubljani. V času gospodarskega poleta rabijo podjetja nove delavce, število članov OUZD narašča. V času gospodarske krize podjetja ustavljajo ali pa omejujejo obratovanje, število članov OUZD pada. Take spremembe v številu članov OUZD pa niso brez vsake pravilnosti, temveč izkazujejo celo vrsto zanimivih regularnosti in zakonitosti. Sekularni razvoj članstva OUZD v Ljubljani nam daje sliko o splošni tendenci v našem narodnem gospodarstvu, ki je stalna tudi v daljših časovnih razdobjih, kakor že samo ime po\Te. članstvo OUZD igkazuje sekularno naraščanje in sicer povprečno za 5000 članov vsako leto. To naraščanje traja že od leta 1919 dalje (ko je poslovala še Okrajna bolniška blagajna za Slovenijo v Ljubljani). To dejstvo je naj-sigurnejši znak, da gospodarstvo Slovenije lepo napreduje in da moramo biti v tem pogledu zelo optimistični. Napredovanje našega gospodarstva se pa ne vrši enakomerno, temveč valovito, podobno, kakor se menjavajo letni časi, dan in noč itd. Članstvo OUZD izkazuje več vrst valovanj. Najbolj izrazito je konjunkturno valovanje, katerega povzroča sistem produkcije. Radi pretiranega optimizma (spekulacije) se nekaj časa producira preko potrebe. Stagnacija v trgovskem prometu, ki mora nato nastopiti, povzroči gospodarsko depresijo ali krizo. Članstvo OUZD izkazuje gospodarski polet od 4.5 let in sicer od začetka 1919 do sredine 1923. število zavarovanih delavcev je na-rastlo v tem času od 30.000 na 76.000. To je bila doba inflacije naše valute. Od sre- dine 1923 pa do konca 1925, t. J. 2.5 let, je trajala gospodarska kriza, tekom katere je članstvo OUZD padlo od 76.000 na 72.0000. To je bila doba deflacije nato valute. Zelo interesantno je dejstvo, da je članstvo OUZD po končani deflacijski krizi zopet 4.5 let naraščalo, t. j. od začetka 1926 do sredine 1930. število zavarovancev OUZD se je dvignilo v tem času od 72.000 na 101.000. Od sredine 1930 dalje članstvo OUZD zopet pada. Izgleda, da bo članstvo padalo zopet 2.5 let, t. j. do konca 1932, ko bi moralo biti konec sedanje gospodarske krize. Vendar je tako pričakovanje radi kratkega, časa statističnega opazovanja še malo verjetno, zlasti ker so ae v tem kratkem času odigravali izredni gospodarski pojavi, ki se z vso verjetnostjo ne bodo več ponavljali, n. pr. inflacija in deflacija. Vsekakor je pa zelo zanimiva in važna narodno-gospodarska ugotovitev, da traja konjunkturni val 7 let. Konjunkturno valovanje članstva OUZD ima vse značilnosti gospodarskih konjunkturnih valov, od katerih omenimo, da je vzgon daljši od krize in sicer 4.5 napram 2.5 let, kakor je zgoraj omenjeno. Poleg konjunkturnega valovanja izkazuje članstvo OUZD Se regularno serijsko valovanje, katerega povzročajo sezijski delavci. Od januarja pa do junija vsakega leta članstvo narašča radi pristopanja se-zijskih delavcev, med katere spadajo: stavbni, lesni, poljedelski in drugi delavci. V juliju vsakega leta članstvo nekoliko (t. j. ca 1%) pade, zelo verjetno radi dopustov delavcev. V avgustu doseže sezija svoj maksimum in nato začne padati do konca leta. število vseh sezijskih delavcev OUZD znaša ca 20.000 ah eno petino vsega Članstva. Končno je opažati na članstvu OUZD še takozvane residualne oscilacije, katerih pa ni mogoče vnaprej določiti, ker ni opažati na njih nikakršne zakonitosti ah pravilnosti. Residualne oscilacije članstva povzročajo slučajni pojavi, n. pr. izredno huda zima v začetku 1929, reforma zavarovanja v letu 1922, slučajne zaposlitve delavcev itd. Residualne oscilacije so manjšega obsega in so torej statistično in gospodarsko manj pomembne. Kaj pa Rožna dolina? Razvija se in napreduje z ameriško naglico tako, da je prekosila celo Ljubljano Ljubljana, 31. julija. Na zahodu Ljubljane se razcveta bujna roža po vseh zakonih napredka, vendar pa tiho ter skrito koi kopriva za plotom. In najbrž meščani to divno rožo tudi smatrajo xa koprivo, saj so jim skoraj povsem neznane njene prelesti, komaj da vedo, kje je zahodni del mesta in kje se začne Rožna dolina. Kajti v Rožni dolini ni niti Čada in ne drugih podobnih privlačnih točk. Kožna dolina je za Ljubljančane konec sveta, saj je ne pojo niti pesmi kot Šiško in Vič, niti se ne more ponašati z zeljem in salato kot Trnovo. Vendar bi se lahko o Rožni dolini toliko lepega povedalo. Nekaj se pa vsekakor mora. da se ji oddolžimo, ker smo ji delali krivico, opisati bi jo bilo treba vsaj toliko, da bodo ljudje vsaj vedeli, kje so, če zaidejo tja in da ne bodo pošiljali v Ljubljano SOSov, Če bodo blodili v tem labirintu ameriških cest, v kraju tisočerih jezer. V Rožni dolini je namreč poleg drugih lepot tudi mnogo jezer, sicer miniaturnih, ki jih imenujejo domačini z nepoetičnim imenom >bajer<, kar pomeni menda is'.o kot barje ali ribnik. Značilnosti je še mnogo, ki odlikujejo ta kraj celo pred slavno Ljubljano. Naglasili je tudi treba, da Rožna dolina ne spada pod mesto. To vam je kar cela republika zase, sicer pa Rožnodolinčani niso revolucijonarni ter priznavajo nadvlado viškega, odnosno gunškega županstva- Kljub temu se seveda ne puste >ttra niziratU od nikogar in jim je podvig Rofc-ne doline ena prvih brig in delo v ta namen sveta dolžnost. Skrbe za lepoto svojega kraja celo mnogo bolj kot Ljubljančani. Sicer v Rožni dolini ne izhaja noben Časopis, v katerem bi se Rožnodolinčani potegovali za napredek in interese svojega naselja kot delajo Ljubljančani, so namreč mnogo bolj realni ter se udejstvujejo v Olepševalnem društvu. Toda preveč jih tudi ne smemo hvaliti in je treba njih zasluge in delo diplomatično za molčati, že radi tega, da še nam ostane kaj malega za kritiko. Če hočemo biti kratki, je karakterizirati Rožno dolino kar naravnost: ameriška vas, če verjamete ali ne. Ni pa le zaradi tega ameriška, ker je prekrižana s pravokotnimi cestami po ameriškem sistemu in tudi po dolarjih ne diši, pač pa so hiše kar ameriške, čeprav niso nebotičniki. Tu namreč raste hiše kar Čez noč kot gobe po dežju ter se uveljavljajo vsi slogi, ki še nimajo imen, lahko pa rečemo, da so ameriški, ne da bi koga s tem užalili. Poleg tega je pa tudi mnogo RožnodolinČanov Američanov, svoje lične hišice so si namreč prislužiti onkraj velike luže, da so jih potem postavili na lepe rožnodolinske lužice. Razvoj Rožne doline je tudi povsem ameriški. V nekaj desetletjih je zraslo na popolnoma močvirnih tleh, idealnem žabjem svetu, lepo naselje, ki šteje zdaj že 19 cest. Prvotno je to biia tipična delavska četrt, kot je n. pr. Vod-mat. zadnja leta so se pa pričele med nizkimi hišami že šopiriti prave mestne vile, kakršne so na bližnjem Pod rožniku. Zato tudi prehaja Pod rožnik v Rožno dolino, da ne veš kje, ter sta zdaj že eno naeage. Rožna dolina je zdaj aktualna zaradi kanalizacije. In da ni kar tako od muh, nam dokazuje že to, da jo kanalizirajo prej kot severni del mesta, Bežigrad in šiško. Tam so zgradili glavni kanal le do Dunajske ceste po Pokopališki ulici ter se še a« ve, kdaj ga bodo naprej. Tako je torej predmestje prekosHo mesto; tudi v tem pogledu ameriški napredek. Te dni so v Rožni dolini razkopane skoraj vse ceste, nedavno pa so tudi v resnici bile vse. K sreči ni tu kljub vsem ameriškim značilnostim avtomobilskega prometa in tudi drugih vozil ni mnogo videti. Rožna dolina je ob strani ter se vrši glavni promet skozi Glince po Tržaški cesti. Skozi Rožno dolino od ljubljanske strani namreč ne prideš drugam kot po vijugasti in slabi cesti na Brdo in Vič, kamor pa gre malokdo, ker je Tržaška cesta za to primernejša- Ceste so prav za prav razdeljene, grozni prepadi zevajo 5e tu in tam ter še nobena cesta ni vsa uporabna za promet. Kjer so pa že jarke zasuli, so se ostali kupi izkopane zemlje in na kraju jarkov grebeni. Toda za napredek so to najneznatnejše žrtve, ki jih doprinašajo Rožnodolinčani. Nihče se ne pritožuje zoper barikade in barijere, celo z navdušenjem jih preskakujejo in naska-kujejo in nihče se niti zdaj noče seliti, ker bi moral prepeljati pohištvo z letalom. Vendar imajo Rožnodolinčani vražjo sredo, še nebo jih protežira. Če bi zdaj nekaj dni deževalo, bi ne bilo v tej krasni dolini tisoč jezer, nego samo eno, seveda z otoki, kupi materijala, ki bi zajezili vodo na cestah. Ne, Rožnadolina je že izgubila značaj Benetk ali Venezzije. Niti komarjev ni več toliko, kot jih je bilo prejšnja leta. Tu in tam še sicer vidiš ob nekaterih cestah močvirje, kjer uspeva trslika in se rede tolste žabe —. neovirano, ker ti ljudje niso žaba rji. V gornjem delu naselja, ob Večni poti so že vse ceste kanalizirane. Zbiralni kanal za Rožno dolino je izpeljan v Cesti IX., v spodnjem in zgornjem delu te ceste je bila cev položena že pred dnevi, včeraj pa so jo položili še na sredi. Na cesti IV. je kar mrgolelo delavcev. Razvrščeni so bili tako na gosto, da so se komaj gibali. Sami južni bratje. Zdi se, kot da so domačini pretim za takšno delo, menda jih je pri vseh kanalizacijskih delih le toliko, da jih prešteješ na prste. Skoraj povsod pri kopačih so ob strani oprezali brezposelni delavci, Ličani m drugi z juga, kot da čakajo, kdaj bo kakšen vrgel od sebe kramp ter ga bo treba nadomestiti. Če obrnemo Rožni dolini hrbet ter gre* ino po Cesti XVII. čez železnico, pridemo na Olince, na Cesto XV. Takoj na desni Je velik prostor poln betonskih cevi različnih profilov poleg pa je postavljena velika lopa pod katero izdelujejo te cevi s strojem na električni pogon. Dinamo žene tudi obenem stroj za mešanje betona* S strojem naredijo v 8 urah okrog 120 cevi (120 m) srednje-velikega profila, delajo pa lahko na stroj cevi do 70 cm profila, večje izdelujejo ročno. Tn je torej tvornica za vse kanalizacijske PRIDE! NajnovejSa dunajska opereta najslajših arij, petja in melodij T carstvu valčka V glavnih vlogah najslovitejši zvezdniki filmskega neba! Orati THEDIER, Ernst VEBEBES, Charlotte SUSA, Szoke SZAKAL PRIDE! PRIDE! PREMERA! cevi za Vič, Glince, Rožno dolino m zapadni del mesta. Na Cesti I., Glince, ki je podaljšek rožnodolinske Ceste IXM je bilo včeraj tudi vse živo. Začeli so kopati jarek za zbiralni kanaL Nekateri kopači so imeli na sebi samo spodnje hlače in srajco, bili so tudi bosi in gologlavi. Ko jih vidiš takšne pri napornem delu, ugibaš, ali jim je tako vroče, ali so v resnici že goli. Morda ni res: nekateri hočejo biti ta čas goM po vsej sili, zopet drugi pa morajo biti. Kaj hočemo, tudi v Ameriki je tako kot v Rožni dolini in na Glincah. Znižanje cen mesa ▼ Ljubljani S 1. avgustom t. 1. so cene mesu v Ljubljani sledeče: Govedina: Zadnji del — prednji del I. 17.— 14.— II. 15.— 12.— III. 10— 8.— Teletina: i. n. stegno, pleče, ledvična pečenka 16.- 12.-Svinjina: DomaČa: kare vrat (šink) rebra 22.— 18.— 16.— Hrvaška: 20.— 16__ 14.— Te cene so se določile sporazumno z mesarsko zadrugo po daljših posvetovanjih :n veljajo za blago s priklado. Za meso brez priklade veljajo pribitki, kakor jih je svoj-čas objavilo tržno nadzorstvo s posebno od-red bo MESTNO TR2N0 NADZORSTVO V LJUBLJANI. * K gornjemu obvestilu tržnega nadzorstva pripominjamo, da so s tem znižanjem cene mesu v Ljubljani najnižje v primeri z drugimi mesti in da mesarji z njimi niso zadovoljni. Zato nameravajo vložiti pri banski upravi spomenico podprto s točnimi kalkulacijami. Še o sprejemnih izpitih Lfub\jana, 31. juhja. Mnogo skrbi je povzročil našim staršem novi pravilnik prosvetnega ministrstva, ki uvaja sprejemne izpite za vstop na srednje šole. Pa tudi »kandidatom« za srednje šole ni vseeno, če jc treba polagati za sprejem izpite ali ne. Zato te dni mnogi tuhtajo pravilnik, ki ga je izdalo prosvetno ministrstvo in ki določa, kdaj in kako sc morajjo polagati omenjeni izpiti. Najprej je treba naglasiti, da brez izpita ne sprejmejo nikogar na srednjo šolo, nihče ni izvzet. In kot je bilo razvidno rz naše objave že včeraj, se lahko javijo k izpitu le učenci, ki so dovršili vsaj 4 razrede osnovne šole z najmanj dobrim uspehom. Prošnje jje treba vlagati na ravnateljstva šol ter predložiti zadnjo šolsko izpričevalo in krstni list in sicer od 24. do 26. avgusta. (Včeraj je bilo pomotoma rečeno septembra.) Kdor hoče položiti izpit, mora biti dokaj dobro podkovan v srbohrvaščini, materinščini in tudi v računstvu, kar ae jc pa Lahko naučil že na osnovni šoli, če je bil količkaj marljiv. Zato je bojazen pred iz« pitom neupravičena. Pri nas ni nedržavnih šol, zato tudi ne bo nihče delal izpitov za sprejem na nedržavno šolo, kjer je tudi treba znati jezik taiste nedržavne šole Izpit rz učnega jezika, to je pri nas slovenščina, je pismen in ustmen, iz račun« stva pa samo ustmen. Učenec mora znati Čitljivo in pravimo pisati po diktatu, to se pravi, pri izpitu bo član komisije narekoval učencu kakšno besedilo, seveda ne tako hitro, da bi ubogi »kandidat« moral stenografija ti. Brez posebne treme bo šk> vse gladko od rok. Ako bo besedilo, ki ga bo narekoval gospod pri izpitu, srbohrvaško, bo moral znati učenec pisati tudi ne« koliko v cirilici, sicer se pa piše pri nas samo v latinici. Pri ustnem izpitu bo moral učenec vedeti povedati, kaj je aamoetainik, pridevnik, glagol, sklanjati in spregati bo tudi moral ter vedeti, kako se postavljajo besede v stavku, to se pravi poznati bo moral stavkovni besedni red, da ne bo metal n. pr. glagolov na konec stavka. To pa menda ni najhujše ln kogar v resnici mika »višja učenost«, bo to opravil z lahkoto. Pri računanju učenec ne bo smel biti v zadregi; če mu bodo veleli pisati cela števila do milijona, vedeti bo moral seštevati, odštevati, deKti in mno*irl, torej vse štiri osnovne računske operacije, poznati bo moral merske in druge enote, denarne, ter kaj je kg ali c&g itd„ to se pravi znati mo» ra popolnoma zanesljivo malo računico, 4ti jo itak absorvrrajo v osnovni šoli. To je pa tudi vse, zato si naj učenci ne belijo glav in starši ne pulijo las, vse bo Slo po sreči ter si ni treba nikomur greniti počitnic zaradi takšne malenkosti, morda še marsikateri »kandidat« ve mnogo več kot bo potreboval. Toda preveč se naj tudi ne zanaša na svojo bistroumnost. Elitni kino Matica Lesni trgovec Istenič pred sodiščem Ljubljana, 31. julija. Pred malim kazenskim senatom se bo v torek 4. avgusta dopoldne vršila velika razprava proti lesnemu trgovcu Francetu Isteniču, rojenemu 28. septembra 1889 v Brezovici pri Ljubljani. Istenič je obtožen zločinstva prevare in prestopka malomarnega, bankrotstva. Istenič eve manipulacije s kavcijami bodo mnogim Ljubljančanom še v dobrem spominu. S Francetom Piškurjem je 1. 1923 v Ljubljani ustanovil lesno trgovsko družbo >Unita< z glavnico 20.000 Din. Družba je bila vpisana v trgovski register ljubljanskega deželnega sodišča. Družabnik Piškur pa je že čez nekaj mesecev izstopil ter svoj delež odstopil Isteniču, ki je potem trgovino sam vodil. »Unita« nekaj let sploh ni mnogo delovala, šele leta 1925 se je začela baviti z večjimi posli. Poslovanje družbe je trajalo do 1928, nakar je družba zašla v velike materijalne težkoče. Istenič je skušal na prebrisan način priti do denarja. Anonsi-ral je v listih, da išče večja lesna družba uslužbence, zmožne kavcije. Istenič je res kmalu dobil več ponudb. Od nameščencev je zahteval položitev kavcije, ki naj bi se obrestovala. Res se je javilo več brezposelnih, kavcije zmožnih privatnih uradnikov, izvežbanih v lesni stroki. Izročali so mu večje kavcije, ki jih pa Istenič ni založil pri denarnem zavodu, marveč je denar porabil zase. Na ta način je izvabil od 14 oseb 78.800 Din. S temi manipulacijami se je skušal obdržati na površju, pa ni šlo. Lani poleti so prišle njegove manipulacije na dan. Bil je aretiran in je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava, ki je trajala nad 10 mesecev. Nekateri privatni nameščenci so mu izročili za kavcijo lepe zneske, tako Ivan Rudolf 10.000 Din, Fran Suster 9000, Fran Mejač 10.000 Din, Ivan Brenčič 6000 Din, drugi pa po 2000 do 3000 Din. Nove mednarodne telefonske zveze Po odredbi prometnega ministra je bilo otvorjeniih več novih mednarodnih telefon* sk2i prog med Jugoslavijo in tujimi državami. Navesti hočemo samo one nove teele-fonske zveze, ki vežejo kraje v dravski banovini z inozemstvom. Z Avs triijo: Zidani most-v?t. Polten (3.45 zl. fr.), Sv. Janez ob Boh. jezeru-Krumpfdorf, Verlach, Maria \V6rth, Por-tsehach am \V6rtersee, Reifnitz am \V6r» thersee, Villach in \Varmbad-Villach ter Bled-Rosenbach (1.50 zl. fr.), Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru- Eisenkappel-Ba d Vcl-lach, Klagenfurt, Volkermarkt (2.70 zl. fr.). Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru-Bad Ga* stein, Graz, Heiligenburg, Malnitz, Mill-stadt in Seeboden am Millstadtersee, Spi-tal a/d. E>rau in Techendorf am \Veisensee (3.45 zl. fr.). Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru \Vien-Semmering, Neukirchen, Rei-chenau, Baden, Glogniitz, Klosterneuburg, Lising Modling, Feslau in Wienerneustadt (4.20 zl. fr.). Zvišana je taksa od 15. maja za navaden telefonski pogovor na progi Gornja Radgona*Bruck a./d. Mur in Leo-ben od 2.70 na 3.45 zl. fr. Šmartno pri Li-tiji-\Vien (3.45 zl. fr.), Št. Jurij o Taboru-Wien (3.45 zl. fr.), Beltrnci-Radkersburg (1-50 zl. fr.), Beltinci-Leibnitz in Graz (2.70 zl. fr.), Beltinci-NVien (3.45 zl. fr.) Muta-Villach in Graz (2.70 zL fr.), Muta-Wien (3.45), Muta-Linz in Salzburg (3.90). M-uta-Innsbruck (4.35), Maribor.Leibnitz (1.50 zl. fr.) m Maribor-Indendorf (2.70 zl. fr.) S Češkoslovaško: Maribor-Dvur Kralove nad Labo (4.95 zl. fr.). Sv. Janez ob Boh. jezeru-Oeške Budjejovice (4.80), Sv. Janez ob Boh. jezeru-Praga*Plzen-Libe-rec, Marianske Lažne in Karlove Vary J5.40) Konjics-Praua i495j !rr St, Jurij ob Taboru-Praga in 2atec (4.95). Z Madžarsko: Bled - Budimpešta (5.40) in Tržič z vsemi mesti na Madžarskem (1.80). S Francijo: Maribor z vsemi francoskimi kraji, taksa sc plačuje po kraju, kar velja tudi za Bled, ki hna telefonsko zvezo z vsemi francoskimi kraji. Z Nemčijo: Sv. Janez ob Bohinj* skem jezeru z vsemi kraji v Nemčiji, naša tarifa znaša 2.10 zl. fr., za Nemčijo se pa ravna po kraju. S Švico: Bled z vsemi kravi v Švici, tarifa 7.60 zl. fr. Z Italijo: Celjc-Villa del Nevoso (2.25 zl. fr.). Ljubljana-Villa del Nevoso (1.80), Maribor-Padova (3), Maribor-Vero-na in Milan (3.60), Maribor»Genova-Torino in Rim (4.20), L j ubijan a-Genova (3.45) Marija Bistrica-Milano (3.60), Marija Bistri-ca-Postojna in Trst (2.25). Nestrpnost. — Papa, koliko bom moral biti star, da bom smel delati vse, kar bom hotel? — Tega ti ne morem točno povedati, sinko, kajti take starosti ni Še nihče dogajaj. KOLEDAR Danes: Petek 31. julij katoličani Ignacij, pravoslavni: 1& julij: Jelenica, Emilij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zaprto. Kino Ideal: Mladost — norost DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg 5; Kurah, Gosposvetska cesta 10. Iz policijske kronike Ljubljana, 31. julija. Včeraj ponoči se je splazil na dvorišče gostilne Frančiške Trohe na Kodeljeveiu neznan vlomilec, ki se je vtihotapil najprvo skozi okno v gostilniško sobo, nato pa tamkaj navrtal vrata v kuhinjo in vdrl Še v shrambo. Neznanec pa je najbrž iskal samo denar in se drugih predmetov ni dotaknil Ker tudi do denarja ni prišel, je slednjič odšel, ne da bi kaj opravil. Goetilničarka ima škodo samo na polomljenih vratih, m sicer znaša ta okrog loO Din. Velik strah so doživele včeraj ponoči tudi 3 dekleta, stanujoča v pritličnem stanovanju hiše st. 25 na Resljevi cesti. Mak> pred polnočjo je preskočil ograjo neznan, dozdevno mlad moški, ki je odtrgal od ograje količek in pričel razdirati železno mr»*-žo na oknu. Neznanec je že precej pokvar.l mrežo, ko so se dekleta prebudila in jela klicati na pomoč. Krikov se je neznana prvotno prestrašil in zbežal, pa se je kmalu vrnil, nakar ga je prepodil neki domov se vračajoči železničar, stanujoč v isti hiši. Zdi se, da v tem primeru ni šlo za vlomilca, temveč le za preveč navdušenega vasovalca, ki je hotel ponagajati mladim dekletom. V Ljubljani danes ni bila prijavljena nobena tatvina, kar pomeni, da so dobili tatovi velik respekt pred policijo- Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da smo sedaj v poletju in da so tatovi na »počitnicah*, to se pravi, da delujejo rajo zunaj na deželi. Njihova sezona se bo najbrže pričela zopet z nastopom jeseni in bo tedaj treba vse bolj paziti na sumljive tipe, ki jih v Ljubljani nikoli ne manjka. V Horjulu je bil te dni izvršen velik vlom v trgovino Kousumnega društva. Vlomilec je vdrl v trgovino skozi okno in odnesel več kosov različnega sukna, ševi jota in popelina, v vrednosti okrog 15.000 DJ&. Vodstvo Konsumnega društva je obvestilo o drznem vlomu takoj policijsko upravo v Ljubljani in prosilo, da so odposlali v Horjul detektiva s policijskim psom. Na podlagi prstnih odtisov so dognali, da je bil med vlomilci tudi 30-letni Vekoslav H_, doma iz Ljubljane, ki se je pa večkrat zadrževal ▼ Horjulu. Imenovani je takoj po vlomu neznano kam izginil in ga oblastva doslej Se niso mogla prijeti. Orožniki zasledujejo tudi 49-letnega En-gelberta S., po poklicu trgovskega potnika, ki je os lepa ril trgovca Antona Ravnika tx Škofje Loke za 5000 Din vrednosti v blagu in neznano kam pobegnil. Od svojega očeta, stanujočega v Zeleni jami je pobegnil že 21. t. m. 15-letni kleparski vajenec Avgust Gajšek. Pogrešani je srednje postave, dobro razvit, okroglega obraza, modrih oči in oblečen v delavsko obleko. Živ poštni paket Na londonskem letališču so doživeli v soboto veliko presenečenje. Ko se je spustilo na tla 1 stalo, ki prevaža med Brusljem mi Londonom zračno pošto, so našli v njem tudi živ poštni paket, Ki Pa je bila bruseljska glavna poŠta sprejela in odposlala. £lo je za mladega belgijskega novinarja Landschera. Na vratu je imel obešeno tablico z naslovom londonskega prejemnika. Tudi odpošilja-telj je bil točno označen. Ta poštni paket se je izročil sam bruseljski glavni pošti, kjer so najprej zmajevali z glavami, potem so pa pošiljko sprejeli. S podjetnim novinarjem so ravnali ka/kor z vsakim drugim paketom. Najprej so ga stehtali, potem so pa zahtevali, naj plača pristojbino po svoji teži. Plačati je moral 2 funta in 8 šilingov, za vožnjo iz Bruslja do Londona bi moral pa plačatj 4 funte tako. da je precej profitira!. Samo da ni sedel udobno v naslanjaču, kakor drugi potniki, temveč se je moral stiskati v skladišču med paketi. Pa tudi to mu ni bilo težko, kajti pot od Bruslja do Londona traga po zraku samo dve uri. Landschera se je hotel vrniti tudi nazaj po zraku, toda londonska zračna pošta je dejala, da živih paketov ne sprejema. Šala se je torej posrečila belgijskemu novinarju samo na polovico. Po ordinaciji. — Ce bi poslušal nasvete svojega zdravnika, bi ne smel tri leta jesta mesa, nikamor bi ne smel na počitnice, ne mogel bi si kupiti nove obleke m tudi v kino bi ne smel hoditi. — Kaj ti je pa svetoval? — Naj mu plačam, kar sem mu dolžan. Cirkus. Krotilec: Zdaj vam pokažem, kaj se pravi dresirati zveri. Lev m koza nastopita skupaj. Klovn: Kaj se ta dva razumeta? — Navadno se, Če se pa ne, kupim drugo kozo. Vestna žena. — Prijatelj, ne morem ti povedati, kako vestna je moja žena. Ko ja odhajala na počitnice, mi ie obliubila. da mi napiše včasih par besed. In res mi je včeraj že pfsala. — Gotovo si bil vesel njenega pisma. — Ne possbno. Napisala je res samo par besed m sicer »pošlji denarc. Stev. 171 Dnevne vesti — Na«l mladi železničarji v Brna. V sredo zjutraj je prispelo v Brno 40 slušateljev železniške prometne Šole iz Beograda pod vodstvom 4 profesorjev in ravnatelja Rebica. V imenu Brna je pozdravil goste na kolodvoru občinski svetovalec šedy, v imenu Češkoslovaško-jugosloven-ske lige prof. Vilkuka, v imenu ravnateljstva državnih železnic viš. svet. Lilhart, v imenu železniških organizacij pa vis. ad-junkt Valach. Gostje so si ogledali mesto in njega znamenitosti, ponoči so se pa odpeljali v Zlin, kjer so si ogledali krasno urejene tovarne TomaŽa Bat'e, iz Zli na so pa krenili v Bratislavo. — Franeo«ki konzulat v Splitu. Francoska konzularna agencija v Splitu je povišana v konzulat — Velike letalske tekme. Kakor vsako leto, se bodo vršile tudi letos 6. septembra v naši državi velike letalske tekme, ki bodo tem večjega pomena, ker se prihodnje leto ne bodo vršile običajne letalske tekme med državami Male antante. Letošnjih letalskih tekem se udeleži 26 aeroplanov. Prva skupina vojašikh aeroplanov, ki se bo borila za kraljev pokal, bo imela progo Novi Sad—Niš—Skoplje—Sarajevo—Banjaluka —Karlovac—Zagreb—Ljubljana—Maribor— Varaždin—Bjelovar—Zagreb in Novi Sad, dolgo 1794 km. V tej skupini bo 10 aerop-"lanov. Drugi dve skupini ne zadeneta dravske banovine. — Sprejem gojencev v pomorsko akademijo v Bakra. V I. razred strojnega odsek3 državne pomorske akademije v Bakru Be bodo sprejemali za šolsko leto 1931/32 gojenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije, real-fie ali meščanske šole odnosno 4 razrede nižje trgovske šole aH katere druge strokovne šole in ki polože sprejemni izpit. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo šole. Vpisovanje v prvi razred bo 7. septembra. — Ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta odstopil. Ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta dr. Fran Omerza je odstopil, ker se ne strinja z nekaterimi reformami. Vprašanje njegovega odstopa bo rešeno šele, ko 9e vrne župan dr. Srkulj. — Spalni vagoni na progi Miinehen—Trst in Miinehen—Zagreb. Na predlog italijanskih železnic in v sporazumu z zainteresiranimi železniškimi upravami se s 7. avgustom izpremeni vozni red spalnih vagonov na progi Miinehen—Trst in Munchen—Zagreb v toliko, da vozijo spalni vagoni pri vlaku iz Miinchena v Trst ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah, iz Miinchena v Zagreb ob ponedeljkih, sredah in sobotah, iz Trsta v Munchen ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah, iz Zagreba v Miinehen pa ob torkih, četrtkih in nedeljah. — Avtobusni promet med Splitom in Makarsko. Od 1. julija vozi med Splitom in Makarsko avtobus, namenjen v prvi vrsti letoviščarjem. ki imajo lepo priliko delati izlete. Avtobus vozi vsak dan. — Naleiljive bolesni v dravski banovini. Od 15. do 21. t. m. je bilo v dravski banovini 27 primerov tifuznih bolezni, 95 škrlatLn-ke, 24 ošpic, 60 davice, 20 šena, 2 krčevite odrevenelosti, dva otročniške vročice, 1 griže in 1 nalezljivega vnetja možganov. — Zakon o pošti, telegrafu in telefona. >Shižbene Novinec št. 170 z dne 29. t m. objavljajo zakon o pošti, telegrafu in telefonu. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se ne bo vršila 8. temveč !3« septembra v Laškem. Preložena je radi tega, ker se vrše v Ljubljani velike slavnosti odkritja spomenika kralju Petru v dnevih od 6. do S. septembra. — Slovaške svečanosti v Jugoslaviji, V Petrovcu bodo imeli Slovaki, ki jih je v naši državi okrog 70.000, v nedeljo velike svečanosti. Po službi božji v evangeJjski cerkvi bo predavanje slovaškega pisatelja V. Hurbana iz Stare Pazove, popoldne pa javni nastop slovaškega Sokola, Zvečer vprizore domači igralci s sodelovanjem dveh bratislavskih igralcev izvirno veseloigro. Svečanosti se bodo nadaljevale še v ponedeljek. — Polovična vožnja za udeležence k me takega praznika na Krškem polju. Dirkalno in jahalno društvo v Krškem naznanja, da je prometno ministrstvo z odlokom br. 17.498/31 z dne 26. julija odobrilo 50% popust vsem udeležencem kmet-skega kongTesa dirkalnega in jahalnega društva v Krškem, ki se vrši dne 2. avgusta na Krškem polju. Ta popust velja od 30. julija do tncl. 5. avgusta na vseh progah drž. železnic ter v vseh razredih in vozovih razen SOE. Udeleženci kmetske-ga praznika kupijo na vstopni postaji cel listek, ki velja tudi za povratek proti potrdilu veseličnega odbora, da so so kongresa udeležili. To potrdilo dobe dopoldne na razstavi in popoldne na dirkališču. — Za ubogega pogorelca Franceta Avanca na Igu pri Ljubljani je nam izročil g. Franc Budilovski 30 Din. Plemenitemu darovalcu iskrena hvala! — Gospodarski adresar. Zavod za pospeševanje zunanje trgovme pripravlja drugo izdajo ^Gospodarskega adresarja kraljevine Jugoslavije« in zbira v ta namen po posebnih formul arjih potrebne statistične podatke. Ker nI Izključeno, da so bila nekatera podjetja pri razpošiljanju formul ar je v izpuščena jih zavod naproša, naj zahtevajo formularje. V interesu vseh naših podjetij je, da pridejo v drugo izdajo gospodarskega adresarja. Podatki pridejo v adresar brezplačno. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je v Beogradu, Njegoševa št. 5. — Prepoved lahajanja t krčme. Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo Mejaču Francu, posestnikovemu sinu v Zajasovni ku št 40 zahajanje v krčme za dobo 2 let. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo in toplo vreme. Včeraj je bilo le po vseh krajih naše države deloma oblačno- Najvišja temperatura je znašala v Splitu 28.3, v Za- grebu 26.8, v Ljubljani 25.6, v Skoplju 25.2, v Beogradu 24.3, v Sarajevu 23.5, v Mariboru 22.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7, temperatura je znašala 18w8. — Samomor modernega trubadurja. \z Bosanskega Novega poročajo o tragičnem koncu ljubavne idile- Znani športnik Dragan Cuhbrk je bil zaljubljen t Borko Anto-nijevičevo is Prijedora. Starši so pa dekletu branili sestajati se s fantom in to mu je šlo na živce. Slednjič je prišel do prepričanja, da življenje sanj nima več pomena in sklenil je umreti kot pravi trubadur. V sredo zvečer je prišel pod okno svoje izvolJenke, zapel ji je še slednjič ljubavno pesem, sredi katere si je pognal kroglo v glavo hi je obležal mrtev. — Jagnje s dvema glavama in šestimi nogami v zaporu. V zaporu sarajevskega ok rajnega sodišča je bilo nekaj časa znamenito jagnje z dvema glavama in šestimi uo-gami. Jagnje je pripeljala policija iz Rogatice, kjer je bilo zaplenjeno na zahtevo pančevskega okrajnega sodišča zaradi dolga njegovega lastnika Trajkoviča. Ko je Trajkovič dolg poravnal, so mu jagnje vrnili. — Samomor neozdravljivo bolne Jene. V Ktimanovu se je obesila v sredo 65-letna žena Jovana Mitroviča Stana. Bolehala je že nad dve leti in ko so ji zdravniki povedali, da je njena bolezen neozdravljiva, je sklenila končati si življenje. Večkrat je poskusila s samomorom, pa so ji domači nakano preprečili. Končno se ji je pa le posrečilo rešiti se počasnega umiranja. * Obleke !n klobuke kemično čisti, barva. Dllsira In lika tovarna .los Reicb. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Jo-sef ova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Krožna žaga na kmečkem sadnem trgu. ze dva dni žagajo s krožno žago klafterska drva na vogalu Jugoslovanske knjigarne v Šolski ulici, ki je določena za kmečki sadni trg. Takoj ob žagi in skladovnici drv se vrste košare s sadjem in malo da ne frčijo polena od žage med jabolka hruške in v potrpežljive kmečke glave. Ljudje vdano požirajo prah in poslušajo divji hrup cirkularke; pač mora tako biti, če hočejo imeti gospodje drva, ljudje si morajo šteti Še v čast, če jim kdo posveča toliko pozornosti ter blagovoli sredi njih prirejati takšne miloglasne koncerte. Razni higijenski, varnostni in drugi predpisi tokrat sploh ne pridejo v poštev, zato je tudi umevno, da obratuje cirkular-ka samo med tržnimi urami. Za ubogo kmečko paro, ki prodaja tam v bližini sadje, dela žaga seveda veliko reklamo in nič čudnega ne bo, če si jo bodo gospodje še zaračunali. —lj Javna dela, Masarvkova cesta je bila te dni deloma zaprta, ker so jo prekopali v svrho izpeljave kanalizacije za že-lezniška poslopja ob železniškem prelazu Ker je zbiralni kanal, h kateremu je Izpeljana ta stranska cev, približno 4 m globc-ko, je tudi jarek tako globok. Danes bo jarek že zasut ter ne bo več treba pešcem preskakovati ovir, ko se jim mudi na kolodvor. — Včeraj so pri desnem mostu tromo-stovja zbetonirali zgornjo železobetonsko konstrukcijo razen mosti ščne plošče, katero danes arnirajo, jutri jo bodo pa zbetoni- —lj Vse prijatelje petja in pevske tovariše opozarjamo na S0-letnieo Pevskega društva >Moste«, ki bo slavljena po naslednjem redu: V petek 31. julija ob pol 9. uri zvečer bakljada in podoknice, v soboto 1. avgusta ob pol 9. url v Sokolskem domu koncert, v nedeljo dopoldne ob 11. uri istotam slav. občni zbor, popoldne ob pol 4. uri sprejem gostov in društev pred vojno bomlco na Zaloški cesti in odhod k Erbežniku, kjer se prične ob 4. uri pevska veselica. Vsi vljudno vabljeni! —lj Počitniška kolonija mestne občine v Kraljevici. Kolonisti, določeni za odhod k morju z dne 6. VIII. 1931 se opozarjajo, da odide kolonija 4. VIII. 19&1 zvečer ob o.5o. Zbirališče točno ob 6. uri na glavnem kolodvoru v Čakalnici III. razreda Dan preje, t j. 3. VIII. 1931 je zdravniška preiskava v Mestnem domu ob 16. uri. Ostala navodila ostanejo v veljavi. Prva kolonija, ki je odšla 6. julija se vrne dne 3. avgusta zvečer ob 20-40. Starši se pozivajo, da pridejo pv otroke. —lj Posebni vlak v Zagreb ia nazaj povodom prvenstvene tekme Ilirija : Grad-janski vozi v . nedeljo 2. avgusta. Vožnja stane tja in nazaj Din 48.50 is Ljubljane oz. odgovarjajočo polovično vožnjo iz vmesnih postaj Litija, Trbovlje, Zidanimost, Sevnica in Brežice, na katerih bo imel vlak postanek. Kupiti je treba celo karto tour, ki velja tuđi sa povratek. Odhod iz Ljubljane ob 9.45, prihod v Zagreb ob 13. Odhod iz Zagreba ob 21., prihod v Ljubljano ob 24. Interesenti, ki so te za vlak že prijavni m naprej plačali Din 60.— ter s tein omogočili posebni vlak, prosi SK Ilirija, da proti vrnitvi potrdila denar zopet dvignejo in poskrbe sami za žeL vozovnice. —lj Oblastna strelska družina Ljubljana nadaljuje 2. avgusta strelsko tekmo in ostro streljanje na vojaškem strelišču, Dolenjska cesta. Člane razsodlHa kakor tuđi strelce pozivamo, da se zbero najkasneje ob 8. uri zjutraj na strelišču. Dežurna ftturm, dolar. —lj Pokroviteljstvo veselice na Borit, nikovem trga, katero priredi Dvorska knjižnica pod naslovom >Rajanje pod staro lipo«, je blagovolil prevzeti bivši predsednik Dvorske knjižnice in ljubljanski Župan a;, dr. Dinko Puc. —lj Beneški večer SK Ilirije je iz tehničnih razlogov, preložen na soboto 8 avgusta. SOKOL — Pokrajinski zlet. Ljubljanski Sokol proslavi 1. 1933 70-letnico svojega uspehov in slave polnega obstoja. Proslava bo združena s pokrajinskim zletom, ki se bo vršil na Vidov dan v Ljubljani. Povorka Sokola III. v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. bo šla po sledečih ulicah: Dunajska cesta, Einspielerjeva ulica, Lavri-čeva ulica, Bežigrad, Pleteršnikova ulica, Livarska ulica, preko proge po Dunajski cesti, Aleksandrovi cesti, Bleiweisovi cesti, Gradišču, Rimski cesti, mimo Napoleonovega spomenika, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Volfovi ulici, Prešernovi ulici in Dunajski cesti nazaj na letno telovadišče Sokola III. Povorko otvori konjenica Sokola III., udeleže se je pa razen domaČega Članstva tudi članstvo bratskih ljubljanskih in okoliških društev. Izhodišče povorke točno ob pol 10. uri iz letnega telovadišča ob Dunajski cesti. Ljubljanski Sokol se udeleži korporativno s praporom svečane otvoritve letne- ^1 schichtov ' ' ' ] RADI0N P>E Rf= SAM ! Majdtca v družbi. Za tako malo damo je velik dogodek, kadar sme povabiti na juiino svoje male prijatelje.Tedaj navadno dobra mamica pokrije mizo „kakor za velike". Kaj zato, če zgleda prt po juiini kakor zemijevidna karta. Nič lažjega kot oprati ga sSchichto vi m Radionom, pa bo hitro zopet čist in bel. SCHICHTOV RADI ON PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA ga telovadišča in otroškega igrišča sokol-skega društva Ljubljana III. ter vabi svoje Članstvo, da prisostvuje tej lepi proslavi bratskega društva v čim večjem številu. Zbirališče članstva v svečanem kroju bo v nedeljo 2. avgusta točno ob pol 9. v Narodnem domu. Zdravo! Odbor. Pred tujskoprometno in razstavo mest Kako bi bilo treba prijeti za delo, da bi dosegli obe razstavi svoj smoter Ljubljana, 31. julija. PrejeP smo: Po vsej banovini so se osnovali odbori ki si belijo glave, kako bi se naj'bolj odli* kovali na zgodovinski razstavi mest in na razstav4 za tujski promer na jesenski pri s reditvi našega velesejma. Po vseh mestih je razglašen program teh razstav in vsi odbori študirajo navodila, kaj naj zbero in pošlje* jo v Ljubljano. Veliko dela imajo in prav veliko stroškov, še več pa odgovornosti, kaj bo, če se zgod; nesreča ali celo katastrofa, ki je zadel ves nemški narod v mo* nakovekem Glaspalastu. Mogočni nemški narod primerja izgubo velikega dela svoje* ga umetniškega zaklada s porazom v svetovni vojni. Ali na katastrofe in nesreče ne smemo maslit*, če hočemo napredovati in pokazatj svetu svojo staro, zelo razvito kulturo in s tem privabiti tujce v naše kraje, da nas rešijo iz težke gospodarske krize in nam pomagajo k blagostanju. Razstava za tujski promet naj pa pokaže svetu vso lepoto naše domovnne in našo pripravi je* nost na prihod občudovalcev tega nepre* cenljivega bogastva naših krajev. Ideja je krasna ii vredna največje po* hvale. Gotovo bodo zbiralci za razstavo tu* di mnogo koristili naša zgodovini in zato je prav pametno, da poiščejo vse in zneso v veliko razstavo, ki naj jo, predno stvari odpošljejo v Ljubljano, prirede še v svojem kraju. Točno naj popišejo vse stvar in si zapomnijo njih imena, da bo starine raziskovalec lahko našel tudi pozneje. S temi lokalnimi razstavam- 6e bo povečalo zanimanje in rodilo spoštovanje do naše zgodovine in ljubezen za spomenike naše preteklosti. Iz pograma velesejmskih razstav ni jas* no, komu je razstava namenjena, ali doma* činom ali tujcem. V prvem primeru bi bilo namreč razstavljenih mnogo takih stvari, ki bi tujcev ne zanimale, tujcem bi pa morali pokazati tudi nam vsakdanje zani* mivosti, a v navodilu je zapisano prav vse, kar je starega. Če bi zbrali po naših mestih same stare ^i*rodne noše, bi lahko napol* nili V6e pavfljone velesejma. Vsi paviljoni bi bili pa tudi polni, če bi hoteli na razsta« vi pokazati vso našo umetnost. Še bolj bi bili pa natlačeni, če bi hoteli razstaviti vse naše važne listine, zgodovino našega šol* stva, naše književnosti in naše obrti. Po* mislite, kako ogromno materijala imamo n. pr. samo za razstavo našega mizarstva, saj je povsod ohranjenih še polno skrinj, omar in drugega lepega pohištva ter tudi bogatih gosposkih garnituri Razstava cerkvene umetnosti bo tudi napolnila ves vel esejem, če bi res hoteli pokazati vse bogastvo naše banovine. Koliko bi stali samo modeli naših cerkva, koliko kopije, fresk v njih in koliko posnetki naših znamenitih »zlatih oltarjev«. Le popoma razstava bi imela ve* lik pomen in bi na vseh straneh mnogo koristila. Kaj naj torej posamezna mesta izb ero, ker je na velesejmu za posamezna mesta odmerjenega tako malo prostora? Maribor n. pr. je dobil košček malega paviljona, kjer naj v večjem dehi paviljona razstavi Ljubljana vse, kar ima Sifaio za ni* m ivo zgodovino ima rudi Loško gospostvo. Pa je za Skofjo Loko določenih 16 kvadratnih metrov. Tak prostor je premajhen za srednjo zbirko starega denarja, mnogo premajhen za z burko samih slovenskih znamk in v njem ne bi mogel rarataviti svoje zbir* ke niti sređen zbiralec hroščev aM me« ruijov. In v tak zafeojcek naj zmaši tisoč* letno Loško gospostvo vso svojo slavno zgodovino! Znameniti so škofjeloški mizarji m prav tako njih umetni kovači in ključavničarji, kako pa šele sloviti platnar-ji. Kam torej s prekrasnimi klopmi iz prez* biterija crugrohške cerkve, ki so delo istega mojstra, ki je ▼ 17. stoletju napravil tudi slovita vrata v nov< mestih* hiši v Kranju? Ce rajstavirno starine le v fotografijah, bodo ljudje umirali cd dolgega časa in monotonosti, škofje Loka je v zgodovin: nsše umetnosti najpotneuibtiejM kraj. Kam naj razstavimo gotskega freakanta Jerneja, kam dinatsijo Jamškov, kam dela Groharja in njegovih tovarišev inpresijonistov, kam vse Šubice, kam najmlajše :n kam vse dru* ge slike, kipe in zgradbe, če ves prostor lahko pokrije samo ena velika slika? Vidi se, da so program sestavljali nestrokovnjaki in neizkušeni ljudje, ki jim ni bilo jasno, kakšna naj bo razstava in jim niso znane razmere. Ogromno delo, velikanski riziko in ogromni stroški bodo rodili le veliko zmešnjavo in majhen uspeh. Največ starin iz vseh naših mest je po muzejih v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju ter v zbirkah prijateljev antikvitet, da ne omenjamo tu naših knjižnic in arhi* vov. Za nekdanjo Kranjsko važnih sporne* nikov je največ shranjenih v Narodnem muzeju v Ljubljani in sicer mnogo ycč ia mnogo lepših, kakor v posameznih mestih. Brez te-h starin bi na razstavi na velesej* mu manjkali najznamenitejši objekti, razen tega bi bilo pa treba mnogo dela, da bi te predmete v muzeju poiskali, jih vzeli iz omar, prenesli na velesejem, tam uredili, popisali in zopet vrnili nepoškodovane mu* zeju ter razvrstili na sedanje prostore. T)a se izognemo selitvi naš:b najdragocenejših spomenikov iz varnega muzeja v lesene ve* lesejmske barake, priredite razstavo mest v muzeju! Dela ne bo niti desetine toliko kakor z zbiranjem in izbiranjem po deželi ter prevažanjem ia s prenašanjem muzejskih objektov po Ljubljani. Razen tega bomo pa z dežele tmrj prav lahko dobili vse stvari, ker jih bo muzeju rad posodil tudi najbolj plašen lastnik, a za razstavo na velesejmu se bo marsikdo premislil. Čeprav je muzej povsod prenapolnjen in za* stavljen, bi se vendar dal naglo preure* diti tako, da bi prišle do veljave skupine posameznih mest, na ostale eskponate bi pa dali samo napise mest njih provenijence. Ostali muzeji v banovini in privatne zbirke bi muzejsko zbirko samo izpopolnile, ka* kor tudi po mestih šele sedaj nabrani pred* meti. Ce je ideja izvedljiva v tako kratkem času ali ne, naj pomislijo aranžerji razstave na velesejmu, ki so se s svojimi zahtevami in navodili oglasili šele sedaj. S tem odlašanjem so dokazali, da s takimi prireditvami še aiso imeli opravka. Kako je pa s tujsko-prometno razstavo in komu je namenjena? Ab naj na nji spo* znajo tujci lepoto naše domovine, ali naj se mi na njej naučimo, kako naj tujce spre* jemamo in postrežemo? Najbrž oboje. Tudi gospodje, ki pripravljajo to razstavo, ne poznajo razmer. Niti fotografij naših krajev nimamo, kaj šele drugega propagandnega materijala. Slabših slik, kakor je velika večina naših razglednic, si še nikjer drugje niso upali pokazati. Sploh pa nimamo niti najpotrebnejših posnetkov naših znameoi* tosti, naših intimnih kotičkov, naših cer* kvic in naših malih trgov ter naših tipič* nih hiš, torej onih stvari, ki so za naše kraje značilne in prav zato privlačne za tujce. Poskusite urejati najmanjši ilustrovani list, ki zanj rabite dobre fotografije naših krajev, pa boste videli, da 60 skoraj vse naše tujskosprometne korporacije pozabile na te* melje svojega propagandnega dedovanja. Planinski klub »Skala« je edini, ki deluje v tej smeri, a njegovi amaterji fotografirajo z večine le pokrajine. Pokažite dobro fotografijo Maribora ki poiščite nam dobre sli* ke iz Slovenskih goric! Že pred leti je Štajerska prosila Ljubljano za pomoč... Imamo banovinski tujsko*prometni $vet, ki je vodilni faktor pri pospeševanju tuj« skega prometa. Radi bi videli njegov arhiv slSk slovenskih krajev, še raje bi pa končno čitali razpis nagrad za najboljše slike, ki bi jih gotovo napravili prav dobro naši amaterji, saj so med njimi taki, ki so si priborili že mnogo nagrad pri največjih tekmovanjih inozemstva. Banovinski rujsko*prometni svet nima niti svojega fotografa, pa* pa v nekem ba-novinskem uradu sedi na zadnjem stoličku kot najskromnejši pisarček največji umet* lik »fotograf nase države. Fran Krasove c wna prve nagrade in zlate medalje z največjih fotoamaterskih razstav Evrope, pa tudi iz držav onkraj morja. Si parva licet com- ponere... a v tem primeru je Fran Krašo* vec v vsakem pogledu umetnik tudi. Čeprav se poslužuje pri izražanju svojih estet* skih čustev le fotografske kamere, — je Fran Krašovec po svetu znan prav tako, kakor Ivan Meštrovič ali Jože Plečnik, seveda drugi publiki. Njega, - --».^^ ^s^ru ^^"~L vz. vrrSs, čeprav bi s svojim znanjem in talentom lahko državi koristil več, kakor marsikateri wT^tjC*. In gotovo bi tudi koristil, saj za svoj poklic tako vnetega in požrtvovalnega idealista ne naj* dete nikoder. Da je pa vredno sodelovanje umetnika Frana Krašovca pri pospeševanju prometa vsaj za -* -t^^j-op-, t&Z-Cpj^* -ii. pa drži kakor pribito. Tujski promet ni birokratska zadeva, zato pa vrzite za trenutek svoj '^z^=^iJx proč in lepo prosite Frana Krašovca, če bi za takemu evTOjpsko*znanejnu umetniku primeren honorar hotel sprejeti vodstvo neobhodno potrebnega fotografskega arhiva naše banovine. Kadar bo Fram Krašovec sedel na ta* kam mestu in organiziral svoje prijatelje za njemu poverjeno delo, takrat bomo šele lahko pričeli uspešno pospeševati naš tujski promet vsej domovini v korist in tudi v čast. Rešiti se da še mnogo, če akličete strokovnjake in foto*amaterje. Nebo v avgustu S o 1 n c e se zdaj že hitreje vrača proti nebesnemu ekvatorju in zato se tudi dan hitreje krči. V avgustub se skrči dan za eno uro 40 minut, torej nekaj nad 3 minute dnevno. V začetku avgusta je solnce v znamenju Leva, 24. avgusta pa stopi v znamenje Device. Luna se v začetku avgusta pribUžuje nebesnemu ekvatorju in ga prekorači 2. avgusta. Najvišjo lego nad nji mdoseže 10. avgusta, potem se pa vrača in prekorači ekvau r 16. avgusta. Najnižjo lego pod njim coseže 23. avgusta, na ^ovrv.ku pa z .»pet piekorači ekvator 30. avgusta. Lunine faze bodo: zadni krajec 6. avgusta ob 17.28, mlaj 13. avgusta ob 21.27. prvi krajec 20. avgusta ob 12.36 in pDlua luna 28. avgusta ob 4.09. Planeti: Merkur je v avgu3tu za opazovanje v neugodni legi. Venera se približuje gornji koniunk-ciii s solncem, vzhaja tik pred solnčnina vzhodo min je torej tudi ne moremo dobro videli. 11 d. t s zahaja zgodaj zvečer še v mraku in zato njegova lega za opazovanje tuai ni ugodna. Jupiter vzhaja zjutraj. Saturn je za opazovanje Se v ugodni legi. Zahaja okrog polnoči. 2e z manjšim daljnogledom se dobro vidi njegov prstan in njegov najsvetlejši spremljevalec Titan v obliki zvezdice 8. zvezdne velikosti. Opazovanje letos nekoliko moti Saturn ova nizka lega pod nebesnim ekvatorjem. Saturn je zdaj v sozvezdju Strelca. Uran je v sozvezdju Rib in stoji nad obzorjem vso noč. Vidi se kot zvezdica 6. zvezdne velikosti, tako da ga s prostim očesom komaj še vidimo. Neptun je v sozvezdju Leva in se ne vidi, ker bo 29. avgusta v konjunkciji s solncem. Meteorji: V avgustu stopi v akcijo dobro znani roj Perseid, nazvanih po ra-diantu v sozvezdju Persea. Maksimum delovanja bo od 9. do 12. avgusta. Letos opazovanja meteorjev ne bo motila luna, ker bo 13. avgusta bafi mlaj. Lega zvezdnega firmamenta v začetku meseca ob 23., sredi meseca ob 22. in proti koncu meseca ob 21.: na severovzhodu vzhaja KoČijaž nad njim sta Pe.rseus in Kassiopea, na vzhodu vzhaja Skopec, nad njim je Andromeda, dalje proti jugu pa Pegaz, na jugovzhodu se vidi Vodnar, na jugu blizu obzorja Kozorog, nad njim Orel, v zenitu pa Labod in Lira. Na jugozapadu zahaja "Strelec, dalje proti zapadu sta Gad in Gadonožec, nad njima je pa Herkules. Na zapadu se tišči obzorja tehtnica. Krona in Bootes, na severozapadu nad obzorje mpa stoi Veliki Voz. Pred sodiščem. Obtoženec: Zakaj ste delali ponarejen denar? — Gospod sodnik, če bi vedel, kako se dela pravi denar, bi ponarejenega gotovo ne bil delal. Čuden dolžnik. — Kaj vidim? Tu sadiš m se zalivaš s šampanjcem. Zakaj mi pa ne vrneš denarja, ki sem ti ga posodil? — Ce bi ti vrnil denar, bi ne mogel prti šampanjca. Ni don Juan. — Kako praviš moškemu, ki ima v ljubezni mnogo sreče? — Star samec. Nič čudnega. — Poznal sem moža, ki js vnaprej točno vedel uro svoje smrti. — Kako je to mogoče? — Predsednik sodršča mu jo je povedali. Grey: 85 Skrivnostni jezdec Ro XX. Narava je bila tiste jeseni s svojimi barvami posebno razsipna. Pozno je padla slana tako, da je rumanelo ustje zelo počasi. Nekega dne je pa zažarelo zlato med zelenjem m naslednjega jutra je bila narava po nekod že škrlatno rdeča. Potem so vzplamteH hribi s svoj mri kronami šslestečih topolov in pobočja so pogrnila zlatim sončnim žarkom svetlosive preproge. Vinske trte ob ograjah so iztezale svoje bronasto rjave roke med kamenje, mogočne čeri in mračne terase so s3 s svojimi sencami ostro odražale na sinjem obzorju. Cohumbine so cvetele v vseh grabnih, lepa stebelca s težkimi cvetovi, naj-dražestnejše in najnežnsdše med modro-belimi rožami. Nepremično so zrle v jesensko nebo. Zadnje besede, ki jih je brl izgovoril umirajoči VVade, so bile prošnja Wilso-mi, naj ga pokopljejo msd columbinami in topoli ob vznožju hriba. Tu so mu torej pripravili tiho domovanje, srob so mu izkopali tam, kjer je sam želel. ★ Nekega dne je poslal stari farmar Co~ lumbino k Mooru, da bi ga povabila v White Shdes. Bilo je toplo popoldne idijanskega poletja in stari farmar je sedel brez suknjiča na verandi. Njegovi lasje so bili sivi, sicer se pa ni bil mnogo izpremenil. Gikoša je pozdravil zelo prisrčno. — VVils, rad bi vam poveril zopet staro mesto upravitelja White Slidesa, — je dejal in mu krepko stisnil roko. , — Ali naj bo to vprašanje? — Kakopak. Čikoš ga je pogledal in odgovoril: — Všlja, pridem. — Kaj pa poreče vaš oče ? — Ne vem. Še ni dolgo tega, ko sem po dolgem času prvič zopet slišal nekaj o njem; pravijo, da se pripelje v kratkem s pošto v Kr^mmling. — Imenitno, VVils, vi postanete bogat farmar, da sami ne boste prav vedeli kdaj. He, Collie, kaj praviš ti? — Ce praviš ti, da postane, bo že res, — je odgovorila Columbina in mu položila roko na ramo. — Ne bo trajalo dolgo, pa boste imeli v rokah White Slktes — če nima Collie vas v rokah. In zasmejal se je talko, da je odmevalo daleč naokrog. Collie ni znala takoj odgovoriti na to hudomušno opazko, Moore je bil pa v taiki zadregi, da sploh ni mogel odpreti ust. — Da, — je nadaljeval stari, — zdi se mi, da bi storila najbolje, če se odpeljeta v Kremmling in stopita pred oltar. * Zvečer tistega dne, ko se je vrnila Columbina v VVhite Slides kot mlada žena VVolsona Moora, se je skrivaj umaknila s skromnega ženitovanja in odšla v topolov gozdič ob vznožju hriba, da bi mogla prebiti nekaj časa nemoteno na očetovem grobu. Večerna zarja je žarela v motnem zlatu in škrlatu na vzhodnem nebosldo-nu. Tam doli v dolini se je bilo že zmračilo in sove so skovikale; tam daleč nekje je zatuHl volk. Pod topoli je bilo pa tiho, samotno in žalostno. Komaj slišno je Šelestelo lisrtjje. Columbinino srce je bilo polno blaženega občutka, ki bi ga bita tu na očetovem grobu tako rada izrazila: Bila je zavest, da se mora zahvaliti temu čudnemu možu, ki počiva tu v senci topolov, za svoje življenje in srečo. Ni se še mogla potolažiti, ni bila še prebolela izgube dobrega očeta, ki ga je spoznala, šele po njefiovi tragični sm^tL Ni ga sicer poznal*, toda narava sama je poskrbela, da ga n kljub temu fcubila. Bila je njegova hči, čeprav se tega ni zavedala. Njen oče! Kako tesno je bila zvezana z njim! Kako zvesto in skrbno jo j2 varoval celo v trenutkih naobrezupnej-šega obupa! Šele zdaj ga je prav raz- umela. Ljubezen je bila hrana življenja, upanje njegova duša ki lepota njegovo plačilo za budno oko. VVade js živel za te vzvišene vrline, čeprav so vsi mislili, da nima srca. — Tudi jaz hočem živeti tako. Skrbno hočem čuvati upanje, vero n ljubezen! — je dejala sama pri sebi. Lahen, hladen vetrič je zapi hl jal v kronah topolov, da je zašelestelo listje, vitke co-himbine so pa dvignile v mraku svoje dražestne glavice. KONEC Roman Martina Luthra Kako je rešil iz samostana 9 mladih redovnic, med njimi tudi svojo poznejšo ženo Martin L/uther, veliki nemški verski reformator v srednjem veku, je bil kakor večina mož njegove vrste menih in kot tak bi se seveda ne bil smel oženiti. Toda v onih časih so mnogi menihi prekršili celibat in zlezli v zakonski jarem. Tako je storil tudi L/U-ther, samo da je bila njegova ženitev po vrhu še zelo romantična. Za ženo si je izbral redovnico Katarino de Bora, ki je bila pobegnila iz samostana. Časi so se od takrat izpremenili in zdaj nobene redovnice proti njeni volji ne morejo držati v samostanu. Lahko ji prigovarjajo, naj ostane, lahko 30 strašijo, da bo imela na vesti smrtni greh, ne morejo pa ravnati z njo kot z jetnico. V srednjem veku je bilo pa drugače. V samostan je prišlo v starih časih dekle mnogo lažje, nego iz njega. Mnoga dekleta, ki so jih poslali starši v zgodnji mladosti v samostanske šole, kjer so se jih hoteli odkrižati, so obdržali za samostanskimi zidovi proti njihovi volji. Tako je bilo tudi s Katarino de Bora in njenimi družicami, ki so preživljale z njo mlada leta v samostanu cistercijanskih redovnic blizu Leipziga. Bilo jih je devet in vse so hrepenele po svobodi in domu. Roditelji jih pa niso pustili domov. Mlade redovnice so se zbrale v celici Katarine de Bora na protestno zborovanje in sklenile so obrniti se pismeno na Martina Luthra s prošnjo, naj jih reši iz samostana. Lnther je bil takoj pripravljen pomagati jim. Bil je viteškega značaja in všeč mu je bilo, da so se obrnile mlade redovnice bas nanj. Neposredno se seveda ni hotel vmešavati v samostanske zadeve, pač je pa naprosil bogatega meščana Leonarda Koppa iz Tor-gaua, naj mu pomaga. In Koppe je prišel na imenitno idejo. V samostan so vozili po potrebi živila, pa tudi pivo. Zato ni nikogar presenetilo, ko je Koppe nekega dne potrkal na samostanska vrata preoblečen v voznika, ki je pripeljal devet velikih sodov piva. Ni znano, ali je bilo v sodih pivo, ko je zapeljal voznik na samostansko dvorišče, znano je pa, da so bili sodi prazni, ko se je voznik vračal. V vsakem sodu je bila namreč skrita ena redovnica. Konj je počasi vlekel težki tovor in čim je zavil za bližnji vogal, je voznik po vrsti odprl sode in iz njih je pokukalo devet veselih dekliških glavic. Tri dni so potovale nadebudne redovnice do Wittenberga. Tam so bile na varnem in Luther se je veselil, da je šlo vse tako gladko. Poskrbel je, da so njegovi znanci sprejeli podjetna dekleta na stanovanje in hrano, potem jim je pa začel iskati ženine. K sreči so bile vse mlade in lepe. In tako so se kmalu vse dobro omožile, Čeprav niso imele dote. Mnoge so se zadovoljile kar s prvim fantom, ki jim je bil pred- V BOJU PROTI JETIKI je neobhodno potrebna knjiga Doc. dr. Iv. Matko: Proti tuberkulozni dispenzar v službi socialno • higijenske borbe proti jetikl kot liudskl in kužni bolezni. Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v LJubljani« Selenburgova ulica štev. x. Električne instalacije za hišno razsvetljavo in za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih zvoncev in signalnih naprav. — Elektrotehniška, delavnica za popravila. Strokovno in solidno delo! Telefon št. 2003. IVAN BOGATAJ oblastveno koneesijonirano elektrotehnično podjetje LJubljana KONGRESNI TRG ŠT. 19, poleg nunske cerkve. Izjemno nizke cene! Postne hrmnifaiioe račun št. 12.619. Trgovina in tovarniška zaloga instalacijskega materijala, motorjev, 'ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, M-kamikov, kuhalnikov, modernih lestencev m svetil Jk ter telefonskih aparatov m varovalk. stavljen, samo Katarina de Bora je bila bolj izbirčna. Ona ni bila samo lepa, temveč tudi plemenitega rodu in imela je aristokratske manire, ki so marsikaterega kavalirja odbile. Sla je celo tako daleč, da je enemu svojih kavalir-jev kar naravnost povedala, da meri višje in da se hoče omožiti z Luthrom. Luther takrat menda ni bil nič kaj navdušen za ženitev. V ženski družbi se je sicer počutil kot riba v vodi, toda zakonski jarem mu ni dišal. Vse osvobojene redovnice je imel rad, nobeni pa ni dajal prednosti pred drugimi. V družbi Katarine de Bora je bilo pa tudi njemu nekam tesno. Prišel je do prepričanja, da gleda mlada pleraki-nja nanj z viška. Zato ga je tem bolj veselilo, ko je zvedel, kako misli o njem. Č>im so mu sporočili njeno skrito željo, da bi se rada poročila z njim, je izpremenil svoje naziranje o zakonskem stanu. Luther je bil star takrat 42, Katarina pa 26 let. Razlika v starosti pa ni mogla vplivati na zakonsko srečo. Vzela sta se in do smrti sta bila srečna. V Luthrovem življenjepisu je rečeno, da je rad delal s svojo ženo, ki je bila zelo učena, in da jo je imel zelo rad, ker je bila izborna gospodinja. Največji zrakoplov sveta Največji zrakoplov sveta ZRS-4, ki pripada ameriškemu vojnemu zračnemu brodovju, bo krščen 8. avgusta in imenoval se bo »Akron«. Tega dne se zrakoplov prvi dvigne v zračne višave. KrstUa ga bo prezidentova soproga in sicer ne po stari tradiciji s sektom, temveč z belimi golobicami. Prezidentova soproga odpre kletko in izpusti iz nje jato belih goldbic. Seveda bo krst največjega zrakoplova na svetu prava narodna svečanost. Poleg drugih odličnih mož se ga udeležita tuii mornariški minister Francis Adams in kontreadmiral VVilliam Moffett Na prvem poletu bo vodil zrakoplov kapitan Charles Rosen-dahl. ZRS-4 je tretji zrakoplov, ki ga bo vodil ta častnik. Prvi je bil Shenandoah, ki se je v viharju razbil, drugi pa Los Angeles. Posadka ZRS-4 bo štela 63 mož. Vsi so že služili na drugih zrakoplovih deloma v Angliji, deloma pa v Ameriki in imajo bogato izkušnjo. V primeru vojne bi štela posadka 75 mož. Poleg lastne posadka bo v zrakoplovu še 12 vojaških letalcev. Zrakoplov namreč lahko vzame s seboj 5 letal, ki lahko na njem startajo in se tudi vrnejo. Zrakoplov je opremljen z Maybachovi-mi motorji, razvija lahko 4.500 konjskih sil in leti s hitrostjo 140 km na uro. S pomočjo horicontamih propelerjev se lahko dvigne pri hitrosti 120 km na uro 700 m v minuti, kar priča, da daleč prekaša tudi najboljše letalo. »Akron« je po kubičnem obsegu skoraj dvakrat večji od »Grofa Zeppelina« in pri povprečni hitrosti 100 km na uro bo imel akcijski radij 18.000 km. To pomeni, da lahko obleti skoraj pol zemlja, ne da bi se ustavil. Akcijski radij tega zrakoplova je približno dvakrat večji od akcijskega radin največjih in najmodernejših vojnih križark. »Akroci« je bil zgrajen po načrtih ameriških in-ženjerjev in zgradila ga je družba Goodyear-Zeppelin. Zanj so morali zgraditi tudi poseban hangar, ki je največja stavba na svetu brez notranjih podpor. Samo hangar je stal nad 120 milijonov Din. Slavna lepotica umrla v samostanu Iz Londona poročajo, da ja umrla v karmelitskem samostanu v Gharriberv prednica Carlota Rudini, nekoč najlepša žena Rima. Pred dobrimi 20 leti so oboževali to italijansko krasotico po vseh večjih evropskih mestih. Posečala je znamenite konjske dirke v Ascotu in Longchampsu, zahajala je na evropske vladarske dvore na Dunaju, v Petro-gradu, Madridu, Londonu itd. D'Annun-zio jo je ovekovečil v enem svojih del. Ko je bila Carlotta Rudini na višku svoje slave, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Naenkrat je dala vsemu posvetnemu slovo in odšla v samostan. Njen sklep je bil za evropsko aristokracijo prava senzacija. Svet se je tem bolj čudil, ko je zvedel, da je razdelila znamenita lepotica vse svoje bogastvo med reveže, sama pa hoče živeti do smrti skromno. Nikoli več ni zapustila samostana, nikoli več se ni prikazala v javnosti. Šele zdaj je svet zvedel, da je umrla tiho, kakor je preživela drugo polovico svojega življenja. Podjeten slepar Dunajska kriminalna policija je prišla na sled podjetnemu sleparju. Pred 14 dnevi je predložil slepar neki dunajski banki pismo generalnega ravnatelja nekega velikega industrijskega podjetja v Bukarešti. V pismu je bilo rečeno, naj izplača banka 4700 šilingov dotičnemu, ki ga prinese. Podpis in firma na dopisu sta bila v redu in tako je banka denar brez pomisleka izplačala. Ko je pa obvestila generalnega ravnatelja v Bukarešti, da je izplačala na njegov račun 4700 šilingov, je slednji takoj telefonično odgovoril, da je bil njegov podpis ponarejen. Banka je obvestila policijo in ji poslala opis sleparja, ki mu je manjkala desna roka. Policija je kmalu ugotovila, da gre za Poljaka Kahana. Mož je bil nekoč že aretiran in takrat so preprečili drugo njegovo sleparijo. Kahan je bil knjigovodja tovarne stekla v Bukarešti, kjer je poneveril 100.000 šilingov in jih naložil v neki dunajski banki. Potem je odpotoval v Pariz, se je pa kmalu vrnil na Dunaj, se seznanil z 19-letno dunajsko lepotico, se odpeljal z njo v St. Moritz in se nastanil v najelegantnejšem hotelu. Na Dunaju si je dal napraviti 20 novih oblek, Čevljev si je pa nakupil za 1200 šilingov. V St. Moritzu je živel zelo razsipno. Ko mu je pa začelo primanjkovati denarja, je prišel na originalno idejo. Pri nekem fotografu je opazil sliko izredno lepega dekleta in dal si je napraviti 3000 fotografij Potem si je kupil za 2100 šilingov razmnoževalni stroj in našel v adreearju 53-000 naslovov bogatih Američanov. In vsem je napisal pisma, v katerih tarna o obupnem gmotnem položaju in milo prosi, naj mu vsaj 8 skromnimi podporami omogočijo poročiti se z lepotico. In vsaki prošnji je priložil njeno sliko. Se prodno je pa prošnje odposlal, so ga aretirali. Spiritizetn zakrivil ločitev Pariško sodišče je dobilo te dni zelo zanimivo tožbo za ločitev zakona. Neka dama toži svojega moža zaradi občevanja z duhom njegove prve žene. Poročila se je z vdovcem kmalu po smrti njegove prve žene. V začetku sta živela zakonca zelo srečno, naenkrat se je pa začel mož pečati s spiritizmom. To je bil konec zakonske sreče in napetost med zakoncema je postajala vedno večja. Vsako noč točno o polnoči je zapustil mož spalnico in šel kramljat z duhom svoje prve žene. Druga žena pravi v tožbi, da se je vse pohištvo v stanovanju premikalo in da je po sobah od polnoči do ranih jutranjih ur tako ropotalo, da ni mogla več prenašati te groze in se je izselila. Predno se je pa izselila, je doživela še marsikaj Neke noci se je začela premikati miza in prestrašena žena je mislila, da bo zblaznela. Duh umrle žene je baje opozarjal moža, da druga žena ne skrbi dovolj zanj in da gospodinjstva sploh ne zna voditi. Ti nočni pogovori so bili krivi, da sta se začela mož in žena prepirati in da je žena končno zahtevala ločitev. Vprašanje je, kaj poreče na to sodišče. OTROŠKE MOGAVICE. liiooM Najboljše, najtrajnejše. zato 13 Električna farma V Eaet Grinsteadu v Angliji so ustanovili farmo, na kateri delajo zanimive poskuse glede vpliva elektrike na živalske in poljedelske pridelke. Tako obsevajo in segrevajo z električnimi žarnicami čebele v uljih, ki začno hitreje nositi med tako, da ga je v vsakem ulju na leto 8 kg več, kakor v navadnih uljih. Obsevane in segrevane čebele tudi bolne niso nikoli. Posebna naprava podaljšuje pozimi z električno lučjo dan v kurnikih za 2 uri, za eno zjutraj, za drugo pa zvečer. Posledica je, da zneso kure več jajc in da so tudi bolj zdrave. Celo konje in ponije čistijo in strižejo z električnimi aparati. V steklenih posodah obsevajo in segrevajo z električnimi žarnicami rastline, ki hitreje rastejo, obenem pa iz* preminjajo in kombinirajo barve. Raa salate, ki se rabi za kuhinjo, omeje električnim potom na tri tedne. Rast in dozorevanje paradižnikov se znatno pospeši, če napeljemo v prst električni tok. Poskusi z električno farmo so se dobro obnesli, kajti večji izdatki za električni tok so se dobro izplačali z večjimi pridelki. > »441?Ji o£fcisf< Vsaka Besedo 5© ta odgovor znamko f — Na mm odeovarfam* - Najmanj* oglom Dts t TRICEVNA RADIOAPARATA poceni prodam. — Poizve se v Florijanski ulici St. 19. 2167 VINOTOC Dospela izborni bela in rdeča vina, enajstprocentna, liter po 10 Din. — Pošljite ponj Mestni trg it. 13, Grajska klet. 2168 OORAZDOV TONI ZAVOD Poučevanje stenografije, strojepisja in drugih merkantilnih predmetov po najuspešnejši metodi. Priglasila osebna 2. in 3. avgusta od 9. do 12. ure dopoldne. Nunska ulica 19. — Pismena priglasila do konca avgusta, Bled 2, Vila Rodica. 2166 Malinovcc pristen, naraven, na malo m veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, UCMJANA, niBieJrts e, C Gradbeno podjetje JUGOGRAD izvršuje solidno fa najceneje — ini. Srečko Past. — k*, arfc. Boguarir Past — Streiiska 33, teL 3035. 86L LEPO STANOVANJE 3 sob, kuhinje in pritiklin, na najlepši cesti, oddam za 1500 Din. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stanovanje 1500«. 2110 NATAKARICE aH NATAKARJE perfektne, sprejme hotel Tivoli od i. avgusta do 16. avgusta za vsak večer. Plačilni je vsak . . 2158 MORSKE RIBE! Danes in jutri sveže pošiljke! Vino iz lastnih vinogradov, najfinejše dalmatinsko črno, belo, rdeče, star maraski n, vermut, tropinovec, pravo olivno olje ter izvrsten vinski kis, vse prvovrstno, vsakemu dobro znano. — Gostilna na dvorišču hotela »TRATNIK«, Sv. Petra cesta st. 25. A. SUN ARA. VELIKA MIZA naprodaj zaradi selitve, Cankarjevo nabrežje 3/1. HALO!? — HALO!? Vsako nedeHo na ražnio pečenega prašička in zelo dobrega Aistrovga cvička priporoča gostilna »Pri Konjičku« pod Golovcem. 2142 Odrasli in STROJEPISNI POTJK med počitnicami se vrti vsak dan od 6.—9. ure zvečer. — Za* četek 4. avgusta. — Vpisovanje 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do pol 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. _ Učna ura Din 4.—. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 2090 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt " »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. SS (na Balkanu) Telefon 84—84 otroci Opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje m osvežitev krvi s FU GOLOM. FIGOL se dobiva po vseh lekarnah po poŠti pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semelič, Dubrovnik 2/60. — 3 steklenice s poitnino 105, 8 steklenic 245. 1 steklenica 40 Din.