Letnik XXVII — Štev. 13	27. marca 1975	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Klavzura KEL
V torek so v obliki celodnevne klavzure razpravljali sodelavci Koroške enotne liste o minulem volilnem boju. Analizirali so priprave za volitve, volilni boj v teoriji In praktični izvedbi, kritično pretresli potek volilne kampanje KEL in nakazali tudi organizacijske pomanjkljivosti. Udeleženci klavzure so se soočali tudi z omejeno finančno zmogljivostjo KEL. Klavzura KEL je veljala tudi podrobni analizi izida deželnozborskih volitev: Tako je KEL po volitvah zastopana s prisedniki v več občinskih volilnih komisijah, pa tudi v okrajni volilni komisiji Velikovca. Te pri-sednike bo KEL mogla poslati ob vseh volitvah do leta 1980 v volilne gremije.
Je KEL stranka iredentistov?
Na prvi seji novega deželnega zbora — nt je poročal v zadnji številki — je naslovil nekaj na deželne poslance tudi prvi predsednik deželnega zbora Rudolf Tilian. „lz danega povoda", kot je pisala KTZ, je Tillian citiral izjavo takratnega deželnega glavarja VVedeniga ob priliki njegove izvolitve leta 1949. Tako je tedaj Wedenig ocenil izid volitev:	„Weniger
als ein Prozent der VVahlbe-rechtigten und das zum gro-Ben Teil irregeleitete Men-schen hat fur die Partei der Irredentisten gestimmt. Wir
Karntner haben der Bevol-kerung des gemischtsprachi-gen Gebietes und den Slowe-nen Karntens Dank zu sagen fur ihre durch nichts zu er-schiitternde Treue."
„lz danega povoda" naj bi to povedal Tillian. Je torej pri teh volitvah nastopila kakšna stranka iredentistov? Iz teh formulacij bo vsak površni bralec oz. opazovalec razbral, kot da bi bila KEL stranka iredentistov. Pričakujemo od predsednika koroškega deželnega zbora Til-liana jasen odgovor, koga je mislil s svojim namigovanjem leta 1975!
UVODNIK
Za Veliko noč
Znaki gospodarske krize se ne dajo več tajiti:
Delovna mesta na dvojezičnem ozemlju Koroške živečih oseb so najbolj ogrožena
Položaj gospodarstva na Koroškem ne kaže nobene od pomirljivih tendenc, ki jih v zadnjem času skušajo dopovedati odgovorni politiki vznemirjenemu prebivalstvu. Te pomirjajoče besede ne spreminjajo dejstev tudi tedaj, če jih funkcionarji čim večkrat ponavljajo.
Glede ogroženih podjetij se pojavljajo tudi že imena: tovarna čevljev Neuner, tovarna strojev Zim-mer, tovarna Philips Celovec. Vse te tovarne zaposlujejo tudi veliko število naših ljudi, ki se dnevno vozijo z domačega kraja v mesto.
Glede tovarne čevljev Neuner.
Kar zadene tovarno čevljev Neuner, ni pričakovati kakšne rešitve: lastnik tovarne je sklenil zapreti podjetje, čeprav gospodarski položaj ni bil tako slab kot pri marsikaterih drugih. Neuner je zaposleval
skoraj 500 ljudi, velik del od teh je doma v občinah južne Koroške. Pri Neunerju je bil kriv očitno zastareli in svojevrstni management, ki ni znal izrabiti svojih kapacitet in položaja na trgu. O posebnem primeru, kako je tovarna Neuner ravnala s sposobnim vodjem oddelka, je „nt“ že poročal poleti lanskega leta. Ta primer očitno ni edini. Rezultat: tovarna zapre vrata.
Za tovarno Neuner se zanima neko švicarsko podjetje, ki dobavlja za tovarno Philips. Čeprav je
Železna Kapla: proračun sklenjen v rekordnem času -12 minutah!
Danes se mi učimo vživeti v pluralistično družbo. Strukture, norme, življenjske poti, življenjski cilji, postajajo dvomljivi. Način našega življenja je neresničen. Smemo reči, da so Gospodove besede: „ln tako s svojim izročilom, ki ste ga uvedli, razveljavljate božjo besedo," — obrnjene v nas.
Stojimo, gledamo, čakamo, pišemo, kdo nam bo prinesel odrešenje? Vrelci naše sreče so razna pomirjevalna mamila. Bog ne daj, da bi se zrušili kdaj pod težo praznote. Grozne so Macbethove besede, ko pravi: „Le u-gasnl, ugasni, kratka luči Življenje je potujoča senca, beden glumec, ki si razpreza svojo urico po odru in potem o njem ni sluha; le pravljica je, ki bedak ji pravi, vsa zvočna in vsa burna, brez pomena."
Realnost življenja zadobi v teh dnevih vstajenja drugo smisel. Vstajenje je nova resničnost: „Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih, in razsvetlil te bo Kristus."
Ko so Jakobovi sinovi prodali Jožefa v Egipt je postalo Jakobovo življenje pusto, dolgočasno. Prišel je čas lakote v kanaansko deželo in bratje iščejo pomoč v Egiptu. Jožef jih sprejme, nasiti, z darovi se vračajo domov k očetu: „Tvoj sin živi" — vesela novica oživi Jakobov duh. Prodana ljubezen reši njega in družino. Kdor ve, kaj pomeni Velika noč, ne more obupati, pravi Bonhoefer. Bi ne bilo za nas lepše, če bi se oglašali včasih bolj veselo, ne pustili čutiti drugim, da živimo samo v velikonočnem somraku
—	kar ni res. Tagore pravi: „Kadar hrupno delo dviga trušč svoj od vseh strani in me loči od onostranstva, pridi k meni, o Gospod molčanja, s svojim mirom in pokojem."
Kaj vse so čutili razočarani učenci po velikem petku? Strahoten občutek samote jih je obdajal po „porazu“ Gospodovem. Prišlo je drugače. Vstajenje je postalo za nje najvažnejši dogodek, je tudi za nas? To kar smo do danes dosegli, še ni vse. Gledati smemo naše krščanstvo kot nezadovoljivo. Spremembe v svetu v cerkvi nas ne pustijo pri miru. „Nemir“ nam odpira oči, da zagledamo konflikte, s katerimi se je treba soočiti.
Velikonočni praznik ni samo spomin, da Kristus premaga smrt. To je „naš“ praznik, ko postane bližina med Bogom in človekom resnična. V tej bližini zvemo, da naši napori niso zastonj, naše upanje ni prazno: „Vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se prikaže Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi z njim prikazali v slavi."
Verovati v vstajenje ne spada k našim zadnjim stvarem ampak k prvim. Nismo vprašani, ali razumemo, ampak
—	ali verujemo. Na grobovih jokajočih se javlja upanje. Resignacija, obup, vojske, nimajo zadnjo besedo. Zadnjo besedo je izgovoril Gospod: „Vstal sem in vstali boste tudi vi." — vseeno ali se naša govorica spremeni v jecljanje?
V komaj 12 (dvanajstih) minutah je bil proračun občine Železna Kapla pod streho. Ta samotni rekord je uspelo postaviti županu Lubasu v Železni Kapli na zadnji občinski seji. Z izrednim proračunom vred ter z ostalimi točkami dnevnega sporeda je trajala občinska seja pičlo uro.
Redni proračun je prav tako kot izredni proračun izenačen in predvideva dohodke in izdatke v višini 11,5 milijonov šilingov, izredni pa 5,9 milijonov. Poročevalec Juvan (SPO) je le prebral naslove posameznih poglavij in njih dokončne vsote, tako da v Železni Kapli niso zamudili dragocenega časa niti z obširnim razlaganjem proračuna.
Ta naglica je šla na račun prozornosti proračuna: kajti maloštevilni poslušalci na ta način niso mogli dobiti podobe o posameznih postavkah proračuna. Proračunske debate sploh ne bi bilo, če se ne bi oglasili predstavniki ostalih
Se danes se veselimo, da svet tako ceni optimizem Janeza XXIII. V njegovem življenju je bil Vstali navzoč. Do-stojevskijev Aljoša pravi:
„Pisano je, razdeli svoje dobro in pridi za menoj, če hočeš postati popoln, ne morem namesto vsega svojega blaga dati le dva rublja in oditi k rani maši, namesto da bi odšel za Kristusom."
Žar velikonočnega zmagoslavja je resničen žar novega življenja. So naši religiozni čuti oslabljeni, so morda zamrli? Prazen grob je znamenje upanja in večne bodočnosti. Torej imamo tudi mi „prazni popotniki" bodočnost?
Leopold Z u n d e r
strank: slovenski mandatar Franc Smrtnik je opozoril župana na nizko dotirano poglavje „kultura“. V tej zvezi je dejal Smrtnik, da v lanskem letu Obirsko pevsko društvo ni dobilo nikakršne podpore s strani občine. Župan je nato dejal, da bo s tem društvom ravnal kot z vsakim drugim. Prav tako je Smrtnik opozoril župana na dano obljubo, da bo pustil asfaltirati pot na
možnost, da bi omenjena tvrdka prevzela tovarno, zelo majhna, bi kljub temu ne mogla veliko pomagati, ker bi prevzela le neznaten del personala.
Tovarna strojev Zimmer v Celovcu je odpustila del svojih sodelavcev. Vzrok temu je propad dolarja in prehuda konkurenca vzhodnih držav. Opazovalci menijo, da je bil to le prvi val odpustitve. Ce se položaj na področju naročil ne bo izboljšal, grozi še drugim sodelavcem brezposelnost ali kot „alter-nativa" delna zaposlitev. Skrajšani delovni čas velja že za tovarno Philips.
Obirsko-sončni kraj. Hkrati je Smrtnik predlagal, da bi lastna občinska vozila bolje izkoriščali. Slednjič je Smrtnik opozoril na potrebo telefona v Lepeno in Lobnik.
Proračun je bil potem sklenjen z 26:1 glasovi. Proti proračunu je glasoval član socialistične frakcije.
V nadaljnjem poteku občinske seje so glasovali občinski očetje o vstopninah v zdravilišče „Carin-thia“, ki bo v kratkem odprto in sklenili, da bodo začetne cene bolj ugodne, da bi zvabili v zdravilišče večje število ljudi iz okoliških občin.
Tovarna celuloze v Rebrci je poslala svoje delavce in nameščence na dopust: do prvega aprila popravljajo v tovarni kotle oziroma montirajo nove. Medtem pa naj bi se zmanjšalo tudi skladišče, ki je v zadnjem času le precej naraslo. Pri tem bo pomagalo tudi dolgoročno naročilo iz Jugoslavije, ki za-sigura samo še tretjino produkcije za več let. Tudi je tovarna likvidna, saj je dobila odobren večji kredit.
Ce so kje ogrožena delovna mesta, potem so to delovna mesta prebivalcev južne Koroške: južna Koroška je bila glede industrializacije doslej eno najbolj zanemarje-
(Dalje na 4. strani)
Wagner: „Dr. Apovnik je korekten uradnik"
Zelo prominentne priče so izpovedale v petek na okrajnem sodišču v Celovcu: deželni glavar Leopold VVagner in velikovški okrajni glavar dr. VVagner sta bila pozvana, naj izpovesta kot najvišja deželna oz. okrajna personalna šefa oceno višjega vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika. Tako deželni kot tudi okrajni glavar sta bila v svojih izvajanjih istega mnenja: dr. Pavel Apovnik je korekten in brezhiben uradnik, in da je službeni opis izvrsten. Tretja priča bivši deželni glavar Hans Sima, se je opravičil. Tako je bila obravnava, v kateri je obtožen magister Erich Triller zaradi žaljenja časti doktor Apovnika, ponovno preložena.
Kot je „nt“ že poročal, je magister Triller v pismu bralcev, ki ga je objavila „Volkszeitung“ pisal, da je dr. Apovnik premalo lojalen in da je za (medtem sistirani) biro pri uradu deželne vlade, v katerem uraduje dr. Apovnik, nesprejemljiv. Pravni zastopnik dr. Apovnika, odvetnik dr. Janko Tischler, je zato zahteval, naj izpovejo kot priče svoje mnenje o delu dr. Apovnika predstojniki dr. Apovnika: okrajni glavar dr. VVagner je izpovedal, da ima dr. Apovnika v spominu kot korektnega uradnika, ki je do svoje premestitve v urad koroške deželne vlade vodil referat za vodno in gozdno pravo. Deželni glavar Leopold VVagner je izjavil, da o dr. Apovniku ne ve nič slabega povedati, da je bil dr. Apovnik ocenjen dvakrat kot prav dober, enkrat kot odličen uradnik.
Obravnavo je sodnik dr. Orasche preložil, da bodo bivšega deželnega glavarja ponovno vabili.
V Vietnamu se tragedija bliža svojemu višku: skoraj milijon beguncev je na poti pred boji med južnovietnamsko vojsko in Vietkongom. Bežijo proti mestu Da Nanag: v dolgih kolonah, lačni, obnemogli. Sicer skušajo južnovietnamski piloti s helikopterji pobrati najbolj obnemogle, kljub temu je ta akcija le kapljica na vroči kamen. Od milijona beguncev so helikopter-
ji pobrali le dva tisoč. Nepopisne scene se odigravajo: obnemogli begunci na kolenih prosijo pilote, da jih vzamejo s seboj, a prostor je skrajno omejen. Tako gre karavana beguncev dalje proti Da Nangu, lačni, žejni, brez moči. Pot je posuta s trupli obnemoglih. Cesto v Da Nang so zato imenovali »konvoj smrti".
Veliko zanimanje za gospodarsko izobraževanje odraslih
Na Koroškem je že od nekdaj opažati veliko zanimanje za izobraževanje odraslih. Posebno mesto zavzema v tem izobraževanju poklicno izobraževanje. Čim bolj se gospodarsko življenje industrializira in specializira, tem večje je povpraševanje odraslih za možnosti-mi Specialnega šolanja in usposabljanja. Na področju kmetijstva in gozdarstva to zanimanje sicer rahlo upada, zato pa tem bolj narašča na področju industrije, obrtnega gospodarstva in turistične dejavnosti.
Koroška zbornica obrtnega gospodarstva je že na začetku industrializacije spoznala pomen takega izobraževanja in usposabljanja. Pod svojim okriljem je instalirala institut za pospeševanje gospodarstva, ki je medtem postal pod kratico „WIFI“ pojem tako za podjetnike obrtnega gospodarstva kot pa za sodelavce v teh podjetjih. Med slednjimi je „WIFI“ postal pojem zlasti za tiste, ki v spreminjanju struktur obrtnega gospodarstva menjavajo poklice in delovno mesto.
Bilanca prizadevanj in dela o-menjenega instituta za leto 1974 je še bolj zavidljiva kot je bila v zadnjih letih. Institut je priredil 1157 seminarjev, tečajev in predavanj, ki so skupno trajali več kot 27.600 ur in na katerih se je zbralo 41.670 udeležencev. Težišče teh prireditev je veljalo dejavni obrti in industriji. Na drugem mestu prireditev so stale prireditve v prid različnih zvrsti dejavnosti turističnega gospodarstva, na tretjem mestu pa seminarji in tečaji iz obratoslovja. Poleg teh skupin interesentov pa so bile na omenjenih prireditvah upoštevane tudi želje po izobraževanju oseb, ki delajo v trgovini in tudi tistih, ki se učijo tujih jezikov.
Poleg poklicnega izobraževanja odraslih sodita med dejavnosti instituta za pospeševanje gospodarstva koroške zbornice obrtnega gospodarstva še pospeševalna služba po podjetjih in organizacija sejmskih prireditev doma in v inozemstvu. Na področju pospeševanja dejavnosti podjetij obrtnega gospodarstva so lani uslužbenci in-
stituta obiskali 1107 podjetij. Poleg tega je institut prezentiral koroško obrtno-industrijsko gospodarstvo na 17 sejemskih prireditvah doma in v inozemstvu. Svoja prizadevanja v inozemstvu je predvsem osredotočil na ponudbo koroških turističnih podjetij.
Da zadosti naraščajočemu povpraševanju za tovrstnimi izobraževalnimi in informativnimi prireditvami, je zbornica obrtnega gospodarstva že pred leti zgradila za institut posebno poslopje, navrh pa še potreben internat, v katerem imajo svoj prostor tudi potrebne delavnice. Sedaj dokončuje zbornica nadaljnji objekt „WIFI“ v Beljaku, ki bo imel nalogo, da skrbi posebno za gospodarsko izobraževanje odraslih na področju zgornje Koroške, ki ima svojstvene zvrsti industrije, obrtnega gospodarstva in turizma. Na to območje odpadejo tri petine koroških turističnih nočitev.
Za izobraževanje odraslih je lani koroška zbornica obrtnega gospodarstva iz svojih sredstev prispevala 12 milijonov šilingov.
Podobno kot zbornica obrtnega gospodarstva se z izobraževanjem
odraslih bavita tudi kmetijska zbornica in delavska zbornica. Prva ima v Celovcu dva izobraževalna centra: kmetijsko ljudsko visoko šolo v gradu Krastovica in kmetijsko-tehnični izobraževalni center, ki služi prvenstveno kmetijsko-tehnični vzgoji mladine in odraslih. Poleg tega prireja kmetijska zbornica vsako zimo tečaje in predavanja na podeželju. Delavska zbornica je v svrho izobraževanja odraslih že
® Pri založbi „Rizzoli“ v Milanu je izšlo delo „Le lingue taglia-te“ pisatelja Sergia Salvija iz Florence. Po slovensko bi se reklo: Odrezani jeziki. Pisatelj je leta 1973 izdal v knjigi „Le nazioni proibite" (Prepovedane narodnosti) obširen pregled evropskih manjšin. V tej slednji knjigi pa obravnava narodne manjšine znotraj Italije, ki štejejo skupaj 2,5 milijona. V knjigi je natančen prikaz južnih Tirolcev, primorskih Slovencev, Ok-
kmalu po drugi svetovni vojni ustanovila svojo ljudsko univerzo, ki ne deluje le v Celovcu, marveč po vseh večjih regionalnih centrih v deželi. Podobno kot za poklicno izobraževanje odraslih v obrtnem gospodarstvu narašča tudi zanimanje za poklicno izobraževanje v kmetijstvu in za socialno- in kulturnopolitično šolanje odraslih, s katerega problemi se bavi ljudska univerza koroške delavske zbornice. (bi)
citancev, francoskih Arpitancev (dolina Aosta), južnoitalijanskih Grkov, Sardov in Kataloncev na Sardiniji, Hrvatov v srednji Italiji ter Albancev v južni Italiji. Prav tako pa tudi novolatinskih narodnosti Ladinov v Dolomitih ter Furlanov. Knjiga „Odrezani jeziki", ki na pretresljiv način obdolžuje Italijo genocida, je razdeljena na tri dele: kroniko genocida — splošni prikaz sociologije, zgodovine in zakonodaje glede italijanskih manjšin;
Kratke vesti
® Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je na lovu na planini Raduša (SR Bosna) ustrelil zelo redek primer orjaškega medveda. Medved je padel že od prve krogle.
® Ob zaključku svojega oficial-nega obiska v ZDA se je jugoslovanski ministrski predsednik Dže-mal Bijedič srečal v New Torku z generalnim tajnikom OZN, Avstrijcem VValdheimom.
drugi del je priročnik v Italiji živečih narodnih skupnosti in poleg statistike vsebuje zgodovinski, politični in gospodarski prikaz italijanskih manjšin. Ob koncu ima knjiga še regionalni pregled.
Ker sta si obe knjigi sledili v zelo kratkem roku, je znak, da se je že prva knjiga o evropskih narodnih manjšinah dobro prodajala in da obstaja na knjižnem trgu za tovrstno slovstvo precejšnje zanimanje.
Henrv Kissinger doživel neuspeh na Bližnjem vzhodu
Leteči diplomat Henry Kissinger je doživel svoj največji neuspeh. Na Bližnjem vzhodu je po šestnajstih dnevih brez uspeha zaključil mirovno poslanstvo. Kissinger je imel solze v očeh, ko je sporočil svoj neuspeh. Čeprav trdijo poznavalci položaja na Bližnjem vzhodu, da ne obstoja direktna nevarnost za novo vojno, Kissingerjevo poslanstvo ne bo brez posledic, predvsem za ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Edino upanje na mirno rešitev na diplomatskem podiju je še Ženeva.
Vietkong osvojil 12 južnovietnam-skih provinc
Dvanajst južnovietnamskih provinc je že osvojil Vietkong. Vojska severnega Vietnama tako napreduje vedno bolj proti jugu. Okoli mesta Hue, o katerem že pravijo, da je pred padcem, divjajo hudi boji. Število beguncev je medtem naraslo na en milijon. Na poti v Da Nang, kjer se zbirajo begunci iz celega Vietnama, je pomrlo več tisoč zaradi oslabelosti. Šest od osvojenih provinc je prav blizu južnovietnamske prestolnice Saigona. Vsega skupaj ima južni Vietnam 44 provinc.
Zračni most s Phnom Penhom je prekinjen
Ameriški zračni most s Phnom Penhom je že več dni v popolnem zastoju. Predstavnik ameriškega veleposlaništva je izjavil, da se še ne ve, ali se bo lahko preskrba Phnom Penha s hrano, gorivom in strelivom po zračni poti nadaljevala. Zračni most je onesposobilo topništvo osvobodilnih sil, ki je z raketami zadelo dve ameriški transportni letali.
Po vsej Kambodži so se razplamteli boji. Osvobodilne sile so najmanj na petih krajih napadle Lon Nolove enote.
Pivo se bo od 1. aprila naprej podražilo
Od prvega aprila naprej bo tudi pivo dražje: pododbor paritetične komisije je odobril povišanje cen za pivo, in sicer: pivovarne bodo prodajale pivo za 30 grošev povečano ceno pri pivu v sodih, pivo v steklenicah se bo od proizvajalca prodajalo za 35 grošev dražje. Koliko bo pivo stalo za konzumenta, še ni jasno: v trgovinah se cena ne bo veliko premaknila, drugače bo to, kot kaže izkušnja, v gostilnah. Tako bo najljubša pijača Avstrijca postala s časom dražja od vina.
Knjiga »Odrezani jeziki"
Neorana ledina v knjigi
(Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev, izdal in založil Dom prosvete v Tinjah 1974, tiskala Mohorjeva tiskarna v Celovcu, broširano, 116 strani)
Nam koroškim Slovencem primanjkuje razprav z gospodarskega področja, prikazov gospodarskega položaja in raznih socialnih ter socioloških vidikov našega življenja. Vzrok je pač v tem, da nam je primanjkovalo in še primanjkuje gospodarskih strokovnjakov (kmetijstvo, obrt, trgovina, gostinstvo, industrija) pa sociologov. Pisali smo čudovite jezikovne, narodopisne in druge prepotrebne razprave s področja „kulture“, smo pa popolnoma zanemarili gospodarsko plat. Kot so bili pred 100 leti naši predniki pionirji na področju zadružništva, smo pozneje zavozili prav zadruge. In nihče, ki je količkaj pravičen in kritičen, pa hodi skozi svet z odprtimi očmi ter jasnim, nezamegljenim pogledom, ne bo mogel tajiti, da je naše zadružništvo vsaj v hudi krizi.
Dom prosvete v Tinjah (rektor Jože Kopeinig) je izdal konec zadnjega leta brošuro pod naslovom „Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev", prvo tovrstno publikacijo med koroškimi Slovenci. Prepričan sem, da je ta publikacija vsaj resen poskus, kako zbuditi zanimanje za gospodarske in socialne probleme ter pokazati smernice za njihovo uspešno reševanje. Brošura se deli vsebinsko na dva dela: na gospodarskega in sociološko-psihološkega.
Prvi del je zgrajen ob številčnem prikazu koroškega gospodarstva ter predavanju inž. Blaža Singerja ..Gospodarske organizacije koro-
ških Slovencev". Predavanje je razdeljeno na pet poglavij: demografski razvoj koroških Slovencev v zadnjih sto letih (odseljevanje domorodnega slovenskega prebivalstva, priseljevanje Nemcev ter zanemarjanje industrializacije); gospodarsko izpodrivanje koroških Slovencev (vrivanje nemškega kapitala s ponemčevalnim namenom, zlasti po letu 1920, doba nacizma ter diskriminacija južne Koroške ob dodeljevanju sredstev iz Marshallovega plana); slovenska obramba proti gospodarskemu izpodrivanju (slovensko zadružništvo, razne u-sodne napake v poslovanju Zadružne zveze, pomanjkljivo prizadevanje za delavce); koroški Slovenci v industrijsko-konzumni družbi (pre-slojevanje pomembnosti raznih gospodarskih panog, pomen industrializacije in turističnega gospodarstva, pomanjkanje sodobnih prijemov); spremembe v strukturi kmetijstva (nazadovanje kmečkega prebivalstva, zaposlovanje v drugih poklicih, pomanjkanje slovenskega managementa v gospodarstvu). Nujno je potemtakem preosnovati Zvezo slovenskih zadrug, ustvariti osrednjo slovensko banko v Celovcu, lastne gospodarske in davčne
posvetovalnice, skratka skoncentrirati gospodarsko moč koroških Slovencev.
Singerjevi razpravi sledijo diskusijski prispevki zastopnikov iz političnega in gospodarskega življenja: dr. Joško Tischler, predsednik NSKS (zamudili smo leta), dr. Pavel Apovnik (gospodarska zakoreninjenost — eden osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem), bivši deželni poslanec Hanzej Ogris (pomen regionalnega sodelovanja ob internacionalizaciji gospodarstva), Ludvik Lesjak (kmet ve, kje našo narodno skupnost čevelj najbolj žuli, napredno kmetovanje), Miha Antonič (več kooperacije v naše turistično gospodarstvo), Franc Rutar (več prožnosti v našo trgovino), Štefan Trampuš (problemi in težave lesnega gospodarstva), dipl. trg. Jože Habernik (industrija in koroški Slovenci).
Iz vseh teh prispevkov vpije potreba po večjem sodelovanju med zastopniki raznih gospodarskih panog ter združitvi razpoložljive gospodarske moči.
Drugi del se bavi s sociološkimi in psihološkimi vidiki raznarodovanja in asimilacije. V predava-
nju »Sociološki vidiki asimilacije"
oriše dipl. sociolog Franc VVede-nig nekaj vzrokov, zakaj se kdo odtuji lastnemu in se pridruži tujemu, močnejšemu, vladajočemu narodu. Rad bi se uveljavil, rad bi varnosti in ugleda, a možnosti za vse to v svojem, šibkejšem, zatiranem, zapostavljenem, zasramovanem narodu ne najde ali celo noče najti. V boju proti raznarodovanju in asimilaciji je treba strniti vse sile in seveda ustvariti prizadetemu tudi varno gospodarsko podlago v lastni skupnosti.
Primarij dr. Jurij Zalokar (psihiatrična bolnišnica Begunje) se bavi z raznarodovanjem in njegovimi posledicami (Prebujenje iz noči raznarodovanja). Uvodoma ugotavlja, da »raznarodovanje izvajajo tiste skupine in narodi, ki jim ni mar kulturnih vrednot."
Povzročitelji genocida (načrtni rodomor) se često izgovarjajo na asimilacijo, da bi pred svetom o-pravičili svoje ravnanje. Potujčen-ci postanejo sami najhujši raznarodovale!. Iz slabe vesti, iz zavesti, da so le kaj drugega, kar bi hoteli biti, pa se skoti tako imenovana „Urangst“ (prastrah). So pa tudi primeri, ko se potujčenci spet povrnejo k svojemu narodu, če se spremeni položaj (»nemški" Maribor npr. je postal po letu 1918 kaj kmalu slovenski). Jezik pa seveda ni edini znak pripadnosti h kakemu narodu. To so priznali prav Nemci sami, „ko so iz Poljske med drugo svetovno vojno repatriirali kot
Nemce optante, ki nemško sploh niso znali". Posledice raznarodovanja so porazne tako za narod, ki je žrtev, kot zlasti za raznarodovalna samega. On namreč moralno propada, je duševno razklan, zaradi česar se stopnjuje v še hujšo napadalnost. Uničiti hoče vse simbole zatiranega naroda ali pa mu jih niti ne priznava. Za zatiranega je potemtakem potrebno, da se še bolj združi, zaupa v lastno moč in si prizadeva ustvariti osnove, da preživi, se prerodi in okrepi. Na Koroškem so postali očitni znaki takega narodnega in moralnega preporoda prav leta 1970. To seveda povzroča v zatiralčevih vrstah nov nemir in preplah.
Brošura »Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev" je opremljena s posnetki treh lesorezov našega velikega prijatelja, znanega in uglednega umetnika dr. VVernerja Berga. Župnik Lovro Kašelj, predsednik KKZ, je napisal meditaciji k lesorezoma »Betender Bauer" (Kmetova molitev) in »Die Herschauende" (Kmetica z resnim pogledom).
Želeti je, da bi brošura »Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev" našla primerno mesto v vsaki slovenski družini na Koroškem in da bi jo ljudje tudi tehtno preštudirali. Sicer ni nič popolnega, marsikdo se bo obregnil ob kako stvar, toda ob tem naj se zaveda, da bi (bil) lahko sam napravil kaj podobnega, če že ne zmore boljšega. Jože W a k o u n i g
Michael Guttenbrunner na 2. tinjskih literarnih pogovorih:
„Die gedrechselfe KnuppelbrUcke"
„Die gegenvvartige slovvenische Literatur in Karnten — ein Beitrag zur osterrecihsichen Kultur?" — In dieser Frage sind, fur mein Ge-fuhl, und fur meine Begriffe, zu viele Dinge enthalten, die nur schvver zu erortern sind, so daB es kaum moglich sein durfte, sie uber-haupt sinnvoll zu beantvvorten. Ein ehrgeiziger Spezialismus liegt ihr zu grunde; und dieser Spezialismus ist Provinzialismus. „Die slovvenische Literatur" — inbegriffen die karntnerische und triestineri-sche und jeder noch so weit in der welt verstreute Splitter! — das wa-re ein nutzliches Thema; „die gegenvvartige slovvenische Literatur in Karnten" ist es nicht, weil sich daruber nicht viel sagen laBt, und das VVenige nur unter groBen Schvvierigkeiten.
„Mit Worten laBt sich trefflich streiten," heiBt es im „Faust“, und bei Kraus: „ln keiner Sprache kann man sich so schvver verstandigen wie in der Sprache". Also los, ver-suchen wir zunachst einmal, ein paar Begriffe zu klaren.
Was ist Gegenvvart? gegenvvar-tig? Unter dliesen Begriff faltt alles unmittelbar vvirklich Seiende, vvel-ches zugleich das vorgehende ist, das vvir selbst sind, in unserer Ge-bundenheit an Ort und Zeit, und in das Dunkel, das unsere VVahrneh-mungen, Strebungen und Entschei-dungen umhullt. Gegenvvartig, das sind vvir selbst, das ist die Welt, die uns umgibt, die Grenze, die uns gezogen ist, der Druck, der auf uns liegt, etc. — vvelches alles zugleich das zunachst Undefinierbare ist. „Wir vverden sehen!" das ist kein Wort der Feigheit, der Flucht, son-dern der Erkenntnis. Hier ist etvvas Allmachtiges, in dem vvir enthalten sind und dem vvir erliegen, ohne es selbst zu sein. Darum sagt Goethe: „ln der Ferne zeigt sich alles reiner, vvas in der Gegenvvart uns nur vervvirrt." Er sagt auch: „Die Gegenvvart ist eine machtige Got-tin, lem’ ihren EinfluB kennen: bleibe hier". Das ist klar: vvir miis-sen standhalten.
Was ist Literatur? Zunachst einmal Gesamtheit aller Schriften.
Die slovvenische Literatur ist die Gesamtheit aller in slovvenischer Sprache geschriebenen Schriften. Kie ist eine Nationalliteratur und umfaBt auch alle karntnerischen slovvenischen Schriften, so vvie die deutsche Literatur alle osterreichi-schen und schvveizerischen deut-schen Schriften umfaBt. Eine deutschsprachige Literatur gibt es so vvenig vvie eine osterreichisch-sprachige oder eine slovvenisch-sprachige. Deutsch ist in verschie-denen Landern und Staaten Dutsch.
Die Schvveizer Literatur umfaBt Werke in vier verschiedenen Spra-chen, sie sind deutsch, franzosisch, italienisch, ratoromanisch und schvveizerisch zugleich.
Die osterreichische Literatur ist zugleich deutsche Literatur: ein be-sonderer Teil der deutschen vvie die deutschschvveizerische.
Der Dichter Aime Cesaire schreibt franzosisch; er ist Neger und seine Heimat ist Martinigue, wo er auch lebt; so gehort er zugleich der franzosischen Literatur und seiner Heimat und Rasse an. So verhalt es sich auch mit dem Karntner Slovvenen, nur nicht so gut, vveil dieser in einer schvver zu-ganglichen Sprache eingeschlos-sen und so in nachster Nahe von uns getrennt ist, so daB seine slo-wenischen Schriften in Osterreich kaum ein Publikum finden. Mag man in Slovvenien vielleicht umso eifriger lesen und durch besondere Aufmerksamkeit entschadigen vvol-ien: die MiBhelligkeit bleibt. Es ist
ein Ungemach, dem nur durch ver-mehrte Obersetzungen ins Deutsche einigermaBen abgeholfen vverden konnte.
Was ich vorhin uber „deutsch“, „deutschsprachig“ ausfuhrte, kann noch verdeutlicht vverden. Fort-vvahrend vverden Worte und Begriffe durch schlechten Gebrauch strapaziert, herabgevvurdigt, ver-falscht. Die Dummen, die Liigner und die Diktaturen bringen VVorte in Verruf, setzen sie auBer Kraft. Das empfinde ich genau so gut vvie diejenigen, vvelche, als Gegner der Gevvalt, der Gevvalt vveichen, indem sie fur das von dieser vergevval-tigte Wort ein neues in Umlauf bringen, das meistens leider nicht das pragnantere ist. Es ist gar nicht moglich, alle VVorte, Begriffe und Ausdrucke, die fortvvahrend vom Propagandageist der Parteien be-schlagnahmt und verhunzt vverden, durch andere, noch nicht korrum-pierte VVorte zu ersetzen. Also muB ich den VVert eines durch MiB-brauch korrumpierten VVortes ge-gen unprazisen Ersatz in Schutz nehmen und es ruhig vveiter ver-vvenden.
Was Dummheit, Politik, Journa-lismus, eristische Dialektik und andere Machte an der Sprache sundi-gen, vermag sie nicht beliebig oft zu ersetzen und nachzuschaffen. Darauf mache ich aufmerksam, vvie ich es schon 1961 in einer Vertei-digungsrede vor Gericht getan ha-be, als ich den Antrag stellte, sich meinem richtigen VVortgebrauch anzuschlieBen, statt mich dafiir zu bestrafen. Ich lasse mir den VVortgebrauch vveder von Faschisten noch von Demokraten vorschrei-ben, vvahrend die deutsche Literatur und unsere Rede uberhaupt von faschistischen und demokrati-schen Sprachregelungen beein-trachtigt ist.
Zuruck zum Literaturbegriff. Kei-ne einzige Nationalliteratur, selbst nicht die kleinste, kann auf einmal in ihrem ganzen Umfang dargestellt vverden. Es ist auch nicht notig. Die sogenannte „Schone Literatur", „Belletristik“, ist der eigent-liche nominelle, personliche, kon-sumtive Reprasentant von Literatur uberhaupt. Hier ist allein von der „schonen“ Literatur die Rede, die uber alle Materien, Tenden-zen und Formen einer Literatur den Primat der Generalprasenz hat. „Schon“ heiBt hier: durch Sprach-kunst plus ProblembevvuBtsein in Anspruch nehmen, durch Sinnlich-keit, Formgefuhl, Problematik im Leser, Interesse, Spannung erzeu-gen und dadurch fesseln, so daB durch die Formen von Vers, Reim, Prosa, durch Vers- und Perioden-bau, mit dem Inhalt der Fragestel-lung, Spannung erzeugt vvird, for-male und inhaltliche, und dadurch auf die moralische und asthetische Ausbildung des Lesers, gevvirkt vvird. Shakespeare und Dostojevv-sky zahlen zur „schonen“ Literatur.
„Die gegenvvartige slovvenische Literatur in Karnten" — ist als ein allzugegenvvartiges Faktum schvver zu beschreiben, aber die slovvenische Literatur an sich, mit allen ihren Gliedern und Zvveigen ist es nicht vveniger; es vvare nur er-sprieBlicher, die Giite des VVeins aus dem Ertrag aller Trauben zu demonstrieren als aus dem Gehalt einer einzelnen, kleinen Beere. Das Slovvenentum selbst, die einzige, unerlaBliche Voraussetzung der slovvenischen Literatur ist ein so stark frakturiertes Gebilde, daB es der slovvenischen Literatur, bei aller Leidenschaft ihrer Erzeuger bis dato nicht vergonnt ist, eine vveithin leuchtende, zvvingende Ge-stalt anzunehmen.
Und mehr als eine nur von Ein-zelheiten herruhrende, sporadische VVirkung zu uben. Ich sage damit nichts Neues. Das Slovvenen-tum ist fur den Slovvenen selbst ein schvvieriges Ter ra in. Und nicht allein dadurch, daB es durch verschiedene Staatsgrenzen zerschnitten ist, son-dern durch seine innere Zerrissen-heit Hundertjahriger Parteienkampf von innen und von auBen, die tod-liche Gefahr, des Hitlertums, die verzvvickte innere jugoslavvische Situation, die Operation des Tito-ismus, vvelcher das Volk, nach allen Drangsalen und allen Bluten und Fruchten des romanti-schen Idealismus auf die ZerreiBprobe stellte, haben den ur-spriinglichen Optimismus gebro-chen und die Unschuld geraubt. Die letzten einschneidenden Fak-ten sind: die kommunistische Diktatur der Diskussion, Emigration, Antikatholizismus, das Scheitern fast aller Anspriiche auf auslandi-sches slovvenisches Gebiet und die schiefe Ebene in Slovvenisch-Karn-ten.
Die Zvvienatur des Landes ist ein einziges Hindernis. Hier hort die Volkerverstandigung auf und die Briicken uber die Drau sind in VVirklichkeit abgebrochen, vveil man uberhaupt nichts machen kann, wo nichts ohne Feindschaft und Freundschaft zu machen ist. Es fehlt uns die Ungeniertheit, dem andern im bloBen Vertrauen darauf, daB er ein Mensch ist, zu begeg-nen. Es ist lange her, daB ich die beruhmte „Brucke zum Osten", die in Osterreich steht, als „ge-drechselte	Knuppel-
briicke und VVendeltrep-pe vvindischer S c h a m “ apostrophierte.
Darum erscheint es mir vvenig sinnvoll, die Frage eines „kulturel-len Beitrages" zu untersuchen, vvo vvir die Freiheit nicht haben, ein-ander rucksichtslos anzuschauen. Feindschaft und Freundschaft, die-se zvvei, lassen uns nicht zur Be-sinnung kommen. Es ist tatsachlich grotesk, Menschen zu begegnen, die vvie memorierende Gespenster vor sich hinmurmeln: „lch bin Deut-scher — ich bin Deutscher!" oder umgekehrt: „lch bin Slovvene — ich bin Slovvene!" als vvare der kleinste Volksgenosse ein Sokrat e s. Andere bedrohen ein-ander mit Mienen und Blicken, indem sie es einander formlich zu-schreien, daB sie dies und nichts anderes sind, und viele zittern da-vor, vervvechselt zu vverden, tragen ein dezidiertes Flehen zur Schau, das zugleich eine Drohung ist. Und in dieser Psychose, die ein Klima ist, versagen die kulturellen Organe. Nehmen vvir an, vvir hatten es in der slovvenischen Literatur, die gegenvvartig in Karnten ent-steht oder bliiht, mit Ergebnissen zu tun, die beitragsfahig vvaren — vvas ich nur bezvveifeln, nicht ent-scheiden konnte — es vvare nichts damit getan, vveil ich noch vveniger zu sagen vvuBte, vvas die osterreichische Kultur ist und invvieferne sie ein dankbarer Empfanger slovvenischer Beitrage aus Karnten vvare.
Ich sehe mich gezvvungen, mein Referat aus lauter Fragen zusam-menzustellen, in der Hoffnung, daB andere dadurch umso schneller da-zu angereizt vverden, die Frage tatsachlich zu beantvvorten. Er-schvverend fur eine Beitragslei-stung aus Unterkarnten, fur deren Feststellung und Anerkennung, ja nur fur die VVahrnehmung eines Lebens in einer Sprache, die man nicht versteht und deren Sprecher man nicht gerne hort, erschvverend
ist daruber hinaus noch das un-bestrittene Gefuhl fur das hohere Alter und die reichere Gestalt der osterreichischen Literatur, die in die noch groBere deutsche mundet. Die osterreichische selbst und fur sich genommen hat eine groBe Vergangenheit, die noch dazu jung ist, und eine ziemlich laute Gegenvvart. In beiden Formen vvird sie international stark freguentiert, und das schlieBt sie, die ja auch nehmen m u B , vvo sie n i m m t, ge-gen kleinere Einflusse ab. Ihre Off-nung zum Westen ist das groBere Loch; aber ganz im allgemeinen ist der Mensch am langsten fur das Ouellen und Rieseln in nachster Nahe taub. (Ich meine, in der gei-stigen Natur.)
Zur Frage der Slovvenischen Literatur in Karnten, oder karntnerischen slovvenischen Literatur, gehort die Frage des deutsch-slovve-nischen politischen Problems und die Situation. Ich vvar der erste und lange Zeit der einzige deutsch-Karntner S k r i b e n t, der nach 1945 fur die Slovvenen Partei er-griffen hat, und zvvar frontal gegen diejenige Partei, die den Fuhrer uberlebt hat und seitdem immer toller gevvorden ist. Ich meine die Partei des sog. „Karntner Heimat-
dienstes" und der sog. „Karntner Landsmannschaft". Ihr Maulsturm zum sog. „Ortstafelsturm“ hat Bor-niertheit und Rechtsverachtung auf die Spitze getrieben. Unubertreff-lich in ihrer dummen Infamie sind diese Karntner, vvenn sie z. B. nach Dachau tanzen gehen und davon noch diesen Bericht geben:
..Karntner Volkstum in Dachau
Als Vertreter der Landeshauptstadt Klagenfurt vveilten kiirzlich der VVulfeniachor Klagenfurt, die Volkstanz-gruppe EdelvveiB, die Ulrichsbergbuam und Arno Patscheider als Sprecher unter der Fuhrung von Gemeinderat Dr. Dieter Jandl in der bayerischen Stadt Dachau. Den Auftakt der partner-stadtischen Beziehungen gab ein Folkloreabend im Ludvvig Thomahaus, das nicht alle begeisterten Da-chauer zu fassen vermochte. Mit Lied, Tanz und Musik vvurden gemeinsa-me Interessen gepflegt und Bande geknupft. In der Kirche von St. Peter sang der VVulfeniachor zum Sonntagsgottesdienst die Karntner Hochzeitsmesse. Die Besich-tigung der Stadt und ihrer reizvol-lenn Umgebung sovvie das Bei-sammensein mit den Brauchtumsgrup-pen des Kreises Dachau vvaren neben der uberaus herzlichen Gastfreund-schaft dazu angetan, bei allen Betei-ligten die Erinnerung an diese Tage als Inbegriff der bayerischen Ge-mutlichkeit vvachzuhalten." (Karntner Landsmannschaft 2/75)
Da kann man vvirklich nur sagen „Karnt’n is' lei ans!" und froh sein, daB es soetvvas nicht zvveimal gibt.
(Fortsetzung folgt)
Neopravičeno so manjkali
V sodelovanju s klubom mladje je priredil v nedeljo Dom prosvete v Tinjah 2. tinjski literarni pogovor. Ta prireditev je bila mišljena kot srečanje nemško in slovensko pišočih koroških avtorjev in je zvabila v Tinje okoli štirideset interesentov, ki so pripadali slovenski narodni skupnosti — literarni aktivisti večinskega naroda so bili izjema in prsti ene roke bi več ko zadostovali, da bi jih prešteli...
Tema drugega tinjskega literarnega pogovora je bila: ..Sodobna slovenska koroška književnost — doprinos k avstrijski kulturi?" Na Dunaju živeči slovenski pisatelj Lev Detela je sprva v eseju precizno definiral mejnike ..avstrijske nacionalne" literature. Definicijo, da je ena od značilnosti te literature, da je pisana v nemščini, je Detela navzlic dejstvu, da živijo znotraj avstrijskih meja tudi različne narodnostne manjšine, označil kot relativno. Skupno pa je literaturi znotraj avstrijskih meja več avstrijskih značilnosti:	zadržanost	nasproti
modernim stremljenjem ter stvarem, ki utegnejo biti važne in pomembne ter v zadnji konsekvenci pravilne.
Prav tako pa si ne moremo misliti slovenske literature brez Dunaja — ne v zgodovini in ne danes. Tudi ne brez Celovca in Gradca. Saj je Celovec tudi danes sedež kulturnih organizacij, kraj izhajanja mladja, slovenskih listov, Slovenske gimnazije, slovenskih tiskarn in založb. Pa tudi na literaturo večinskega naroda pušča slovenska literatura barvo.
Kljub tem vplivom in pomenu slovenske literature na Koroškem, ki ga naj bi imela v sklopu avstrijske literarne slike, pa doslej še nobeden od tukajšnjih slovenskih literarnih oblikovalcev ni dobil kakšne državne štipendije, čeprav je dovolj takih možnosti štipendiranja.
Najbolj vidne slovenske literarne oblikovalce na Koroškem, Januša, Lipuša in Messnerja, je ocenil Detela med drugim takole: že iz koroške situacije pogojeno, se poslužujejo pri pisanju določenega provokatoričnega stila, ki pa včasih kaže določeno oblikovno nerod-
nost. Detela je zaključil svoja tehtna izvajanja z ugotovitvijo, da je potrebno za boljše spoznavanje slovenske literature na Koroškem več prevodov. Za to mora skrbeti tudi država.
Zelo osebno je bilo drugo predavanje. Na Dunaju živeči koroški pisatelj Michael Guttenbrunner je o-svetlil doprinos sodobnih koroških slovenskih avtorjev k avstrijski literaturi. Preveč pozitivistično je stavljeno to vprašanje, je dejal Guttenbrunner, in za dokončno sodbo je setev še premlada, koroško vreme pa prehudo. Guttenbrunnerjeva izvajanja objavljamo posebej; op. ur.). Tudi Guttenbrunner je prišel do zaključka, da je avstrijski sprejemni organ za slovensko literaturo gluh in da je dolžnost Avstrije, subvencionirati prevode slovenske literature.
Diskusija sama je stala v znaku krčevitega razmišljanja navzočih, kako bi se dala baza za dialog razširiti, kako bi dialog z nemškim avtorjem in nemško publiko sploh mogel funkcionirati. Recepta nihče ni mogel predložiti, kajti tisti, ki bi ga v tem primeru bilo treba preiskati, ni bil navzoč.
Prireditelja 2. tinjskih literarnih pogovorov sta razposlala vabila za to prireditev vsem kulturnim uradom, koroški pisateljski zvezi, kulturnemu uradu deželne vlade in lepemu števliu avtorjev. Rezultat: nič. Nihče od oficial-nih ni zmignil niti z repom, le dva izven Koroške živeča avtorja — Peter Rosei in Hans Gigacher — sta poslala pozdrave in se opravičila. Koroškim Slovencem se z dneva v dan očitava, da gredo v prostovoljni geto, da ne izrabljajo možnosti komunikacije. Prejšnji petek se je slovenskim avtorjem v galeriji Hildebrand očitalo isto; v nedeljo pa je pokazala praksa tudi tistim, ki doslej niso verjeli: slovenski avtorji hočejo iz geta, hočejo iz izolacije, v katero niso prišli — tudi to se je pokazalo — po lastni krivdi. V izolacijo jih hote ženejo v Tinjah odsotni ofi-cialni ..kulturniki"! Prav je imel Michael Guttenbrunner, ko je imenoval koroški most „eine gedrechselte Knuppel-brucke und Wendeltreppe vvindischer Scham". Guttenbrunner je tudi pristavil, da obstaja ta samo na nemški strani.
»mladje" v galeriji Hildebrand
„mladje — literarna revija in ne samo literarna revija". — Pod tem geslom je galerija Hildebrand v Celovcu predstavila nemški publiki „mladje“ — literarno revijo mladih koroških Slovencev in „mladje“ kot gibanje.
V galerijo Hildebrand je prišlo v petek zvečer okoli petdeset ljudi, ki jih je pozdravil v imenu kura-torija galerije dr. Hellwig Valentin. Mladjevec Horst Ogris je nato prebral odlomek iz svojega „Bilder-bogen von Karnten" ter še neobjavljeno vizijo o „rešitvi“ koroškega vprašanja. Feliks J. Bister je nato v predavanju „mladje — literarna revija in ne samo literarna revija" prikazal razvoj mladja iz svojih začetkov leta 1960, skozi vse krize in njih premostitev vse tja do rednega izhajanja od leta 1972 naprej. „ Neodvisnost skorajda za vsa-
Poklicnoposvetovalni seminar tako za mladino pred izbiro poklica kot tudi za starše prireja v soboto po veliki noči Dom v Tinjah. Zastopnik deželnega urada za delo bo predaval o ponudbi delovnih mest po industrijskih in obrtnih podjetjih dvojezičnega ozemlja ter v Celovcu in Beljaku, šolski inšpektor Rudi Vouk bo govoril o potrebi slovenskih šolnikov na dvojezičnem ozemlju, zastopnik deželnega turističnega urada pa o turističnem gospodarstvu in tozadevni izbiri poklica. Razgovore bosta vodila inž. Blaž Singer in doktor Matevž Grilc. Ta seminar ima neprecenljiv pomen ravno v da-
ko ceno" je Bister označil kot vodilo revije. Z ustanovitvijo kluba mladje imajo sodelavci mladja ne samo društveno-pravno podlago, ampak v okviru tega društva gojijo tudi različne kulturne aktivitete. Z ustanovitvijo društva in z odklanjanjem ideoloških prepirov je mladje postalo gibanje, je dejal Bister.
Predsednik kluba mladje Franc Kattnig je nato predvajal film, ki predstavlja ožje sodelavce mladja: Florijana Lipuša, Gustava Januša, Valentina Omana, Zorko VVeiss, Horsta Ogrisa, Leva Detelo, Mileno Merlak in Janka Messnerja. Film so posneli mladjevci sami ob priliki Koroških kulturnih dni in ga tam tudi prvič predvajali.
K statistiki mladja: doslej je izšlo 16 številk, v kratkem bo izšla 17. Natisnjenih je bilo 1529 strani.
našnjem času, ko je zaradi pre-minjajočih se struktur potrebe in pogojev za posamezni poklic izbira težja kot kdaj koli poprej. Na ta forum so vabljeni tako starši in mladinci kot tudi šolniki, vzgojitelji, in vsi, ki žele neposredno informacijo o poklicni usmeritvi.
Og^Laluf'iz
a našem ihta !
Financira se mladje večidel iz prispevkov abonementov (okoli 500 na Koroškem) ter iz podpor osrednjih organizacij ter iz deželnih subvencij. Slednje so le minimalne.
V diskusiji so predvsem nemško-govoreči udeleženci mladjevskega večera bili mnenja, da je za spoznavanje slovenske Itierature na Koroškem potrebno več prevodov. Izgraditi bi bilo treba tudi vezi mlad-
Slovensko prosvetno društvo „Danica“ in trio Korotan sta gostovala zadnjo nedeljo v Železni Kapli in na Radišah z glasbeno šaio-igro „Vasovalci“. Besedilo te igre je zložila dr. Ljuba Prenner, glasbeno priredil pa Janko Gregorc. O vsebini igre je nt že poročal.
Režiserju in pevovodji Hanziju Kežarju moramo samo čestitati, da si je izbral tako odlične pevce, oziroma igravce. Nastopili so: Micka Hribernik — mati Franca (alt), Danica Kežar — Angelca (sopran), Andreja Hartman — Marička (me-zosopran), Stanko VVakounig — oče Gašpar (bas), Foltej Hartman — Jaka (tenor), Franci Starc — mestni podjetnež (bariton). Vsak je zelo posrečeno podal svojo vlogo. S harmoniko jih je spremljal Han-zi Kežar.
Občinstvo je bilo v Železni Kapli, kot tudi na Radišah navdušeno nad podano spevoigro in je nagradilo nastopajoče z burnim aplavzom. Enako navdušenje je žel tudi trio „Korotan“ s pevci, ki je nastopil v drugem delu.
jevcev do nemških literarnih revij v Avstriji. Le-te so deloma (Wes-pennest, AHA) predstavile v svojih številkah tudi slovenske avtorje, obratno pa mladje v vsaki številki daje prostor avtorju-gostu. Prav tako pa so mladjevci morali ugotoviti, da s strani oficialne deželne literarne revije (ki je doslej nosila naziv „lm Schnittpunkt" = v presečišču) ni bil povabljen nobeden od mladjevcev k sodelovanju. Kljub novemu uredništvu deželne revije.
Igralcem, ansamblu tria „Koro-tan“ in pevovodji Hanziju Kežarju samo čestitamo k temu uspehu. Našim društvom pa predlagamo, da jih povabijo k njim na gostovanje. Ne bo jim žal.
Šteben: občni zbor SPD
Zadnjo nedeljo je imelo Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu pri Pliberku svoj redni občni zbor. Ob poročilu predsednika Janeza Petiaka in tajnika Hanzija VVritza je bilo razvidno, da je društvo od zadnjega občnega zbora pa do danes bilo kar precej aktivno. Prireditev so imeli šest. Med letom so pa ustanovili tudi moški zbor.
Občni zbor je ponovno izvolil stari odbor, kar je dokaz, da so člani društva bili zadovoljni z delom v minuli kulturni sezoni.
Po občnem zboru je nastopil novoustanovljeni moški zbor pod vodstvom Janeza Petjaka.
Tinje: poklicno posvetovanje
Danica gostovala z , Vasovalci
Otroški dan v Št. Jakobu
Prejšnjo sredo je priredila Katoliška mladina v farni dvorani v Št. Jakobu otroški dan. Vabilu se je odzvalo nad 400 otrok, ki so šentjakobsko farno dvorano napolnili za cel dan z življenjem. Dopoldne je bila otroška maša, ki jo je daroval domači kaplan Tone Opetnik. Med mašo so peli otroci iz Pliberka.
Po opoldanski malici je Katoliška prosveta predvajala otro-
ški film, nato pa so nastopali otroci sami. Štirinajst skupin je bilo najavljenih, nastopilo jih je trinajst (Selani zaradi snega niso mogli priti). Celotni spored, katerega so oblikovale skupine iz Št. Jakoba, Bilčovsa, Pliberka, Loč, Železne Kaple, Št. lija, Št. Vida, Žitare vasi, Pečnice, Hodiš, Šmihela, Št. Janža, Ka-zaz in Globasnice je povezoval Janez Tratar.
Vigredni koncert v Pliberku
Bilčovska kronika
Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ in mešani pevski zbor „Podjuna“, sta priredila v soboto, 22. marca, pri Schvvarzlnu v Pliberku „vigredni koncert". Kot gosta sta nastopila poleg domačega zbora še moški zbor ..graških študentov" in dijaki Verdelove družine iz Borovelj. Pretežni del koncerta so izvajali „g raški študentje" pod vod-
Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem in sofaranom
IVAN P. LUKAN
predsednik krajevnega odbora NskS Vrba
O Precej misteriozno pismo je dobila tovarna filtrov v Šmihelu pri Pliberku: pismo je bilo naslovljeno na vodjo tovarne Mlinarja ter vsebovalo naslednjo zahtevo: če ne bodo takoj opuščene vse delavke iz Mežice, bo nastala velika škoda, če bo prišlo do eksplozije. Mlinar je bil v pismu obdolžen, da sodeluje s saboterji.
Pismo samo je bilo oddano na plibeški pošti, na kuverti je bila nalepljena jugoslovanska znamka. Naslov pisma je bil napisan v izrazito slabi slovenščini.
stvom Aleša Schusterja. Občinstvo je bilo nad izvajanjem moškega zbora zelo navdušeno, enako tudi o dijakih Verdelove družine. Povezavo je imel dr. Erik Prunč.
Posebno razveseljiv pa je bil nastop mladega domačega mešanega zbora „Podjuna“, pod vodstvom Otona VVuteja. Razveseljivo je, da zbor šteje nad petdeset članov in da ima pretežni del mlade pevce in pevke. Povezavo mešanega zbora sta imela Franci Kuežnik in Žalika Messner.
Prireditev je otvoril in zaključil predsednik društva Jožko Hudi. Poleg domačega občinstva, so se udeležili tega koncerta še predsednik Narodnega sveta dr. Joško Tischler, osrednji tajnik Filip Wa-rasch, mag. Franc VVedenig, tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer in tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot.
Zaradi pomanjkanja prostora, bomo nadaljevanje in konec članka „Ob stoletnici rojstva biologa dr. Frana Jesenka", objavili v prihodnji številki našega lista. Cenjene bralce prosimo za razumevanje. (Op. ured.)
V nedeljo, 9. marca, je domača zadruga — Hranilnica in posojilnica Bilčovs — vabila na redni občni zbor. Na sporedu je bil med drugim bilančni zaključek leta 1973 in 1974 ter izvolitev novega nadzornega odbora. Predsednik upravnega odbora, Miha Zablatnik, je uvodoma poudaril važno vlogo, ki jo igra bilčovska zadruga. Bilančni zaključki 1973/1974, ki jih je komentiral revizor Janko Oitzl, so bili soglasno odobreni, čeprav so se v diskusiji nekateri člani zelo kritično ba-vili s problemi, ki jih ob dani situaciji ni moč prezreti. Bilčovska zadruga ima poleg denarnega oddelka tudi še blagovni oddelek; do-čim je bil ugotovljen zelo zadovoljiv razvoj na denarnem sektorju, so se glede blagovnega oddelka porajali gotovi predlogi, kako naj bi se ta problem najbolje mogel rešiti. Široka razprava je bila tudi namenjena personalnim problemom, saj zahteva zelo obširni promet najmanj dva nastavljenca. Po izvolitvi novega nadzornega odbora se je predsednik upravnega odbora iskreno zahvalil obema odboroma za zelo plodno sodelovanje, posebno pa tistim članom nadzornega odbora, ki niso več zastopani v novoizvoljenem odboru.
@ POŽAR
Še ni dolgo, odkar smo na tem mestu poročali o požaru pri Rainerju na Mali gori, in zopet moramo poročati o hudi požarni katastrofi v prav istem kraju! Ob treh zjutraj pred 14 dnevi, so opazili pri kmetu in gostilničarju, Vincencu Ogrisu, pd. Odreju na Mali gori, o-genj v skednju, ki se je hitro razširil, tako da je v kratkem bilo uničeno vse poslopje z hlevom vred. Požarne brambe iz Bilčovsa, Velinje vasi in Bistrice so se v glavnem samo še mogle omejiti na reševanje živine ter strojev. Škoda znaša skoraj en in pol milijona šilingov; varnostni organi pa so že uvedli preiskavo glede povzročitelja, saj je
skoraj sigurno, da je v obeh slučajih bilo zažgano.
V zvezi z gaslici v občini Bilčovs pa lahko poročamo razveseljivo vest, da sta bila na občnem zboru gasilskega društva Velinja vas odlikovana načelnik gasilskega društva, Lorenz Schellander s srebrno, ter načelnik gasilskega društva Velinja vas, Aleks Krušic, z bronasto kolajno Zveze koroških gasilskih društev. Priznanje pa velja za dolgoletno in požrtvovalno delo kot načelnikoma gasilskih društev. Obema odlikovancema, prav iskreno čestitamo!
# „CVETJE V JESENI"
Slovensko prosvetno društvo Bilka je pred kratkim vabilo na film „Cvetje v jeseni", ki ga je predvajal A. Kokot pri Miklavžu. Številne gledalce je najprej seznanila agilna domačinka — učiteljica na bilčovski ljudski šoli — Terezija Kapus z življenjem Ivana Tavčarja, z njegovimi deli ter z zgodovinskim ozadjem Tavčarjevega časa. Odlično pripravljen uvod nam je dal lep vpogled tudi za kulise dela — in filma" „Cvetje v jeseni", saj je ga. Kapus zelo spretno pokazala razna doživetja I. Tavčarja, ki so močno vplivala na Tavčarjevo življenje in katere je pesnik mojstrsko vpletel tudi v svojem pesniškem delu. Poleg tega pa je ga. Kapus pripravila stensko tablo z mnogimi podatki in dokumenti o Tavčarju, tako da so se gledalci lahko poglobili v bogato pesniško življenje.
Jasno je, da so bili vsi obiskovalci filma, saj je celo za tiste, ki so ga že poznali, pomenil lep kulturni užitek.	-sh-
Pretekli teden je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju svoj redni občni zbor. Po poročilih starega odbora (predsednica je bila Majda Janežič) je bila na sporedu volitev novega odbora: novi predsednik je postal Mirko Boročnik.
PRIREDITVE
STROGO ZAUPNO
agentska komedija Izvajajo: igralska skupina „oder 73“
Prireditelj: SPD „Edinost Pliberk
Čas: velikonočni ponedeljek, 31. marca ob 19.30
ŽIVLJENJE V DVOJE —
PRIPRAVA NA ZAKON
tečaj za zaročence ter dekleta in fante od 18. leta naprej. Kraj: Dom prosvete v Tinjah Čas: Od 4. aprila ob 18. uri do 6. aprila ob 14. uri.
MLADINA PRED IZBIRO POKLICA
poklicnoposvetovalni seminar Prireditelj: Dom prosvete v Tinjah
Kraj: Dom v Tinjah
čas: sobota, 5. aprila od 9. do
16. ure
PRODANA NEVESTA
opera Bedriha Smetane
Gostuje: ansambel SNG Ljubljana
Prireditelj: SPZ Kraj: Celovec, mestno gledališče
Čas: nedelja, 27. aprila ob 15. uri
STILNI KONCERT ROŽANSKE LJUDSKE PESMI
poje pevski zbor „Rož“ iz Št. Jakoba
dirigira Lajko Milisavljevič Prireditelj: SPD „Bilka“ Kraj: Bilčovs, gostilna pri Miklavžu
čas: nedelja, 6. aprila ob 19.30
OBIŠČITE TUDI LETOS TRETJI KULTURNI FESTIVAL, KI BO OD 1. DO 4. MAJA V GLOBASNICI PRI ŠOŠTARJU!
Delovna mesta...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nih področij celotne dežele. Tista podjetja pa, ki so kljub temu našla pot na južno Koroško, so ustanovil tam le postojanke. Postojanke, ki niso izdelovale produkte od vsega začetka do zgotovljenega produkta, ampak le del produkta oziroma montažo. Značaj teh firm zato dovoljuje, da se ob najmanjši krizi postavi podjetje na drugem kraju na noge. Investicijski kapital koncernov na jugu Koroške je skoraj povsod nesorazmerno nizek: kajti občine so vesele, če dobijo obrat v bližino in mu gredo na roko od zemljišča, posojil in vse tja do davkov. Poleg tega velja južna Koroška kot rezervoar poceni delovne sile. Ta rezervoar hoče ohraniti tudi osnutek načrta za koroški centralni prostor; v tem načrtu ni niti ene občine velikovškega okraja, pa tudi ostalo dvojezično ozemlje je le z izjemami zastopano. Da je južnokoroški človek obsojen na dnevno vožnjo, migracijo v industrijske centre, je tako zelo nazorno tudi potrdil načrt o centralnem prostoru. O tem načrtu pa večinske stranke raje molčijo.
• Nepričakovano je te dni umrl šmarješki podžupan Kristijan Schu-mei. Po poklicu je bil krojaški mojster, a svojega poklica ni izvajal več. Bil je nad 11 let občinski mandatar in splošno priljubljen. Šele 62 let starega je zadela smrt.
Sanitarne in vodovodne naprave, centralne kurjave
V zalogi in na izbiro imamo tudi ves potreben material
Najugodnejše in poceni vam izvrši domače podjetje
V
Stefm
MALA VAS — GLOBASNICA
tel. 0 42 36-2310 04
Vesele velikonočne praznike zeli vsem svojim odjemalcem
Helmut
Schwab
K0HNSDORF — SINČA VAS Telefon (04232) 80 08
►	gradbeni material
►	deželni pridelki
►	pesek
►	gramoz
►	gorivo
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM
zeli
VESELO VELIKO NOČ
Cfizcute
tesarstvo
BILČOVS — LUDMANNSDORF 26
Telefon 0 42 28 - 2419
Globasnica
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočiie praznike
Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom veselo Veliko noč
trgovina in gostilna
Janko Ogris
p. d. MIKLAVŽ
BILČOVS
Telefon 0 42 28 - 2314
Električne inštalacije, popravila vseh strojev in naprav izvede
podjetje
za elektrotehniko
Ing. A. Schlapper
strokovna trgovina in delavnica
ŠT. JAKOB V ROŽU Telefon 0 42 53 - 216
Vesele velikonočne praznike zeli. vsem svojim odjemalcem in prijateljem
čevljarstvo in trgovina s čevlji
Franc TONASCH
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VASI PLIBERK
VSEM NAROČNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE
Franc
Begusch
gradbeno podjetje
BISTRICA V ROŽU 168
telefon (0 42 28) 248
CELOVEC, VViegelegasse 20
telefon 22 7 70
Rojakom iz Koroške in Slovenije,
ki pridejo v Globasnico,
želi vesele velikonočne praznike
A & O trgovina in gostilna
m
I
Smrečnik
Šoštar
GLOBASNICA
telefon 042 36-1001
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem in odjemalcem želi vesele velikonočne praznike
Fa. Štefan Trampuš
lesna trgovina — žaga
NONČA VAS — DOB pri Pliberku
Vesele velikonočne praznike želi
MIZARSTVO
Hanzej Gabriel
št. Janž v Rožu
tel. 0 42 28 - 378
9162 VVeizelsdorf / Svetna vas
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Bistrica na Zilji
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
Svojim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike
KMEČKO-GOSPODARSKA
ZADRUGA
r. z. z o. j.
Št. Jakob v Rožu
Kmečko-gospodarska zadruga Brnca
želi vsem svojim članom.
in odjemalcem
vesele velikonočne praznike
Vsem cenjenim odjemalcem.
gostom in znancem
želi vesele velikonočne praznike
Antonič
hotel „ROŽANSKI DOM“ Reka pri Št. Jakobu v Rožu
Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije in kegljišča želiva blagoslovljeno Veliko noč
(Lastnik A. in L. GREGORIČ)
ČEPIČE PRI GLOBASNICI
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI
Dr. Janko TiSCHLER
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mai-Stral3e 16
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom tostran in onstran Karavank
Jožko MALLE
S restavracija # trgovina ® bencinska črpalka
ŠT. LENART — LJUBELJ
Vsem gostom, znancem, sorodnikom, prijateljem in obiskovalcem gostišča zeli blagoslovljene velikonočne praznike
STARA VAS 32 9141 Dobrla vas
Tel. 0 42 37-243
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
KROJAŠTVO
WEISS
ŠT. J A N Ž V ROŽU
CELOVEC
Spitalgasse 12
Ivan Pregelj:
JBog je umrl!“
Če bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: »Bog je umrl!«
Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more sonce sijati, kadar Bog v grobu spi.
Če bi mi vsaj deco obudili iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti privezanih zvonov, iz
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi veselo Veliko noč
črpalka za bencin
Franc
ŠTERN
ŽELEZNA KAPLA
Telefon 04236 — 305
žalosti v pesmih, otroški duši temnih . . .
»Bog je umrl!«
Saj sem hotel kakor lani imeti žalost in usmiljenje oči in src pred božjim grobom: »Bog je umrl!«
Pa so moji dijaki deca. In sto in petin-sedemdesetkrat so mi pisali v nalogi:
»Pirhi, pomaranče, potica in gnjat«.
In eden je pisal »gnad« in ne eden ni
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
Štefan
Mlečnik
#	restavracija
#	avtomatsko kegljišče
#	mizarstvo
#	bencinska črpalka
KOŽENTAVRA
pri Borovljah
pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more sonce na nebu sijati, ko Bog v grobu spi...
»Pirhi, pomaranče, potica in gnjat!« Gabijo se mi pirhi, pomaranče, potica in gnjat! ...
Stanko Janežič:
VUZEM*
(IZ KNJIGE »MOJA PODOBA«) Sedli smo za belo pogrnjeno mizo in oča je odmolil svečano kakor duhovnik.
Zjutraj smo vstali ob prvem svitu in smo v procesiji spremljali vstalega Zveličarja čez ozelenele njive in bele podgoričke poti.
Še vedno je z nami klenkanje zvonov in odmev aleluje.
Drug ob drugem smo pokleknili pred velikim oltarjem.
Težke, hrapave roke smo skrili pod na-
(Dalje na 7. strani)
Marjan Jakopič:
Velikonočna
Težki so jerbasi — brhka dekleta k žegnu jih v vaško cerkev neso, pesem zvonov jim sanje razpleta — kot mladec postaven z ljubečo roko.
Bele stezice in znamenja bela, beli oblaki — ti čolni neba; jadra, ki so se v vetru razpela, ko vigred poslala je hitrega sla.
V zraku je sreča, v dušah zvonjenje; sveže, opojno duha pomlad, v srcu kot v vetru vre hrepenenje, trka na okna, gre preko livad.
Vsern svojim članom in vlagateljem želi veselo Veliko noč
POSOJILNICA
Šmihel
pri
Pliberku
GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE
Ing.
Palmisano
ŠT. JAKOB V ROŽU
Posojilnica
VELIKOVEC
želi vsem članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
POSOJILNICA
Dobrla vas
želi svojim članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI
tvrdka
Johan Lomšek
TIHOJA 2 — ŠT. LIPŠ
Tel. 0 42 37-246
■	Traktorje, poljedelske stroje
■	Električna in kuhinjska oprema
■	Mopedi, kolesa, šivalni stroji
■	Avtomobilske in traktorske gume
■	Mehanična delavnica, servis in vsi nadomestni deli
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in znancem
trgovina
Krivograd
ŠMIHEL nad PLIBERKOM
Tel. 0 42 35 - 34 1 97
Vsem odjemalcem,
znancem in prijateljem,
želi vesele velikonočne praznike
družina
feidetik
krojaštvo in kemična čistilnica ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Kmečko-gospodarska zadruga
želi vsem svojim članom
in odjemalcem
vesele velikonočne praznike
Posojilnica
Bmutje
ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in oddajalccm mleka iz okraja Železna Kapla želi vesele velikonočne praznike
družina
Stmfitik
pd. BISTRIČNIK z Obirskega
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom želi vesele velikonočne praznike
družina
Smrtnik
in gostilna Ljudmila SMRTNIK pd. Franci
KORTE pri Železni Kapli
Veselo Veliko noč želi vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem in se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča
gostilna
Kovač
OBIRSKO
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 30. marca:
11.00	Velikonočna maša iz katedrale v Konstanci
11.55	Blagoslov iz Rima: Urbi et orbi
15.45	Pravljica VVilhelma Hauffa:
Mali Muck
17.05	Peter, risarski film
17.10	Tiger je prost,
film Wa!ta Disneya
17.55	Za lahko noč
18.00	Klub seniorjev
18.30	Podvodni šport:
Ladja mrtvih
19.25	Kristjan v času
19.30	Čas v sliki in kultura
19.50	Šport
20.15	Pomlad na Dunaju; slavnostni koncert Dunajskih filharmonikov
21.30	Enodejanka Arthurja Schnitzlerja
22.15	Pozabi ali umri! Kriminalna parodija
23.50	Poročila
PONEDELJEK, 31. marca:
16.00	Princ Bajaja
17.10	Tiger je svoboden (2)
18.30	Pismo iz Thimphuja
19.30	Čas v sliki s kulturo
19.50	Šport
20.15	Rumeni slavček, glasbena šalo-igra
21.45	Impulzi
22.45	Poročila
TOREK, 1. aprila:
9.30	Za otroke predšolske dobe
10.00	Ne potrebuješ nobenega denarja
18.00	Hiha iz Lonneberga
18.25	Ml
18.50	ORF danes
19.00	Avstrija v sliki
19.20	Šport
19.30	Čas v sliki, kultura in šport
20.00	Stop!
21.00	FSrancois Trufaut (1969); skrivnost nepristne neveste
23.00	Poročila
SREDA, 2. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi
10.00	Salzkammergut
11.00	Heinz Conrads
17.30	Ostržek
18.00	Naslednji, prosim!
18.25	Ml
18.50	ORF danes
19.00	Avstrija v sliki
19.20	Šport
19.30	Čas v sliki, kultura in šport
20.00	Avstrija 1945
21.30	Ludvvig van Beethoven:
Simfonija štev. 6 v F-duru, op. 68
22.05	Poročila
ČETRTEK, 3. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi
10.00	TV v šoli: Pomembni predmeti v prirodopisnem muzeju: Ptice
11.00	Francoščina
11.30	Med sanjami in resničnostjo
12.00	Renesansa v Avstriji
18.25	Ml
18.50	ORF danes
19.00	Avstrija v sliki
20.00	Vaš nastop, prosim
20.50	Zdravnik iz San Michela: Axel Munthe
22.50	Poročila
PETEK, 4. aprila:
9.30	Za otroke v predšolski dobi
10.00	TV v šoli: Zvok po človeški roki; orkester 1
18.00	Družina Feuerstein
18.25	Ml
19.00	Avstrija v sliki
20.00	Obzorja
21.00	Cesarska Venus
23.15	Poročila
SOBOTA, 5. aprila:
17.30	Pustolovščina v Mavrični deželi
18.00	Heinz Conrads
18.50	ORF danes
19.00	Avstrija v sliki z Južno Tirolsko
19.20	šport
19.30	Čas v sliki in kultura
20.15	Halo ... hotel Sacher
21.15	Panoptikum
21.35	Čudni umori; sobotna kriminalka
23.20	Poročila
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 30. marca:
18.00	Slavnostni jazz
18.30	VVinnetou I
20.15	Španski film
21.55	Čas v sliki in šport
PONEDELJEK, 31. marca:
18.00	Mahalia Jackson
18.30	Clarence: škilasti lev
20.15	Modra palača
21.45	Čas v sliki in šport
TOREK, 1. aprila:
17.55	Uvod v prstno tehniko
18.25	Angleščina
19.00	Islandija
19.45	Človek, ki ni nobenega umoril
20.00	Stoletje kirurgov (3) Mikrobi
21.30	Ludvvig van Beethoven: klavirske sonate
SREDA, 2. aprila:
18.25	Francoščina
19.00	Mrtvaški koli Dajakov
19.45	Pesmi narodov
20.00	Tri enodejanke Herberta Bergerja
ČETRTEK, 3. aprila:
16.15	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: ČSSR : Poljska, prenos iz Munchna
18.25	Ruščina
19.00	Vožnja na splavu v neznani svet
19.45	Človek, ki ni umoril nobenega
20.00	Senzacije pod cirkuško kupolo
21.30	Trailer
22.00	Hokejska tekma: SZ : ZDA
PETEK, 4. aprila:
16.15	Hokejska tekma: Poljska : Švedska
19.00	O volkovih in psih
20.00	Ločena žena
21.30	Vodja: dvoboj s kilerjem
22.15	Hokejska tekma med ZDA in Finsko
SOBOTA, 5. aprila:
15.45	Konjske dirke v Aintreeju
16.15	Hokejska tekma med Švedsko in ČSSR v Miinchnu
18.30	Namizni tenis evropske lige
19.30	Haiti: umetnost med bogočastjem in dolarjem
20.15	Ernst Junger — srečanje
21.35	Hokejska tekma med Finsko in
Sovjetsko zvezo
22.30	Vprašanja kristjana
TV Ljubljana
NEDELJA, 30. marca:
9.00	Poročila
9.05	Svet v vojni
9.55	Otroška matineja
10.45	Odhod štafete mladosti iz Labina
12.15	Kmetijska oddaja
13.10	Poročila
Nedeljsko popoldne
16.25	Moda za vas
16.40 Košarka Olimpija : Jugoplastika
18.15	Poročila
18.25	Vesolje 1999
19.30	TV dnevnik
20.05	P. Zidar: Ferenc Ferenc
20.50	Kratek film
21.05	Korziški gnev
21.30	Športni pregled
22.05	TV dnevnik
PONEDELJEK, 31. marca:
17.35	Poljski in mestni mišek
17.45	Barvna risanka
18.10	Na sedmi stezi
18.45	Pota nove Jugoslavije:
Za boljši svet
19.15	Barvna risanka
19.30	TV dnevnik
20.05	A. Ostrovski: Volkovi in ovce
22.00	Mozaik kratkega filma
TOREK, 1. aprila:
17.50	Spoznavajmo glasbo
18.20	Nikogar ni doma
18.30	Avtomobil skozi kamero
18.50	Ne prezrite
19.15	Barvna risanka
19.30	TV dnevnik
20.05	Diagonale
SREDA, 2. aprila:
17.30	Viking Viki
18.10	Mladi za mlade
18.45	Reportaža
19.15	Barvna risanka
19.30	TV dnevnik
20.05	Film tedna: Čiekin portret
22.10	Miniature: Trio Barney Kassel
ČETRTEK, 3. aprila:
17.25	Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro
17.50	Obzornik
18.05	Mozaik
18.10	Vremenski stroj
19.15	Barvna risanka
19.30	TV dnevnik
20.05	J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi
21.25	Četrtkovi razgledi
21.55	TV dnevnik
22.10	Hokej SZ : ZDA
PETEK, 4. aprila:
17.20	Pisani svet
17.55	Obzornik 18.40 Mozaik
18.45	O mladi generaciji
19.15	Barvna risanka
19.30	TV dnevnik
20.05	Ukročena trmoglavka
22.45	TV dnevnik
SOBOTA, 5. aprila:
15.55	Nogomet Partizan : Čelik
17.50	Konjske dirke v Aintreeju
18.20	Barvna risanka
18.25	Velike in male mačke
19.30	TV dnevnik
20.00	Gledališče v hiši
20.30	Magazin
21.30	Moda za vas
21.50	Zoorovo znamenje
23.20	Poročila
23.25	Hokej Švedska : ČSSR
VUZEM*
(Nadaljevanje s 6. strani)
škrobljeni prt, ko so žejne ustne sprejemale sveto Obhajilo.
Okusa po beli Hostiji niso motili klici »Veseli svetki!« ne dobro-voščilno seganje v roke ne veselo kramljanje vso cesto domov.
Zdaj smo zbrani ob domačem obhajilu in nam je dobro.
Na velikosobotni podvečer je mladi kaplan ob vaški kapeli blagoslovil košare z mesom, jajci, hrenom in belim kruhom. Dekleta so za hipec dvignila bele, rdeče in modro načipkane prte, da blagoslov ne bi šel mimo.
Potem so se popaščile: tisto, ki bo piva doma, bodo pred pustom zagotovo oklicali.
Pirhi so živo pisani. Klobase di-še. Hren vabi solze v oči.
Hvaljen bodi Bog za vse dušne in telesne daril
* Velika noč
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84-3-58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
RUTAR-CENTER
$ ugodno dobavi RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas @ in hitro na dom Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381	# dostavi
eoeooeoeoooeeeeeoooceeeeecceoceeooeeeeoeeoeeoeecoceeiseeeoeeoeeoeooooeeeoeeeeeeoeeeeeeoeeooooeeeoeeeooeeeeeoeeeoooeeoooeoeooeeeeeeeeoeeoceo«
J-------------
JACK LONDON:
TRI SRCA
^________r
„2elim vam mnogo zabave!" je dejal Regan dobrodušno.
„ln vendar bi se rad seznanil s tem Alvarezom Torre-som,“ je mladenič trdil svoje.
„Zaklad za tepce!" je dejal Regan. „Sicer pa moram priznati, da je mož vreden brezpogojnega zaupanja. Če bi bil mlajši — toda ne, bogme, posli bi me tudi v tem Primeru zadrževali v mestu!"
„Ne veste, kje bi se lahko seznanil z njim?" je vprašal Francis in ne da bi se zavedal vtaknil glavo v zanko, ki mu jo je nastavila usoda v osebi Thomasa Regana.
Drugo jutro sta se seznanila v Reganovem zasebnem kabinetu. Senor Alvarez Torres je zadrhtel pri prvem pogledu na Francisa, toda takoj se je zopet obvladal. Regan je opazil njegovo presenečenje in dejal smeje:
..Podoben je staremu morskemu roparju, kajne?"
„Da, čudovito mu je podoben," se je zlagal ali, bolje rečeno, napol zlagal Torres. Opazil je sicer, da je Francis zelo podoben gospodu Henryju Morganu, čigar portrete je večkrat videl, toda presenečen je bil zaradi misli na tretjo osebo, ki ni bila niti Francis Morgan niti gospod Henry, Pa je bila vendar podobna vsakemu posebej in obema skupaj.
Francisov mladostni zanos ni poznal ovir. Hitro so pregledali naj novejše atlase in stare zemljevide, preučili so starinske listine in komaj je minilo pol ure, ko je Francis slovesno izjavil, da bo prva riba, ki jo vrže na suho, ona ha Bullu ali Calfu — na dveh majhnih otokih v Lagone
of Chirigui, na enem izmed katerih je bil po Torresovem prepričanju zakopan zaklad gospoda Henryja.
„Še danes odpotujem s prvim večernim vlakom v New-Orleans," je izjavil Francis. „Vlak ima direktno zvezo s parnikom, ki odhaja v Colon — že včeraj sem povprašal o tem."
..Svarim vas pred zakupom jadrnice v Colonu," je dejal Torres. „Potujte dalje do Belena po suhem, konji vam bodo na razpolago. Tam živi preprosto ljudstvo in če najamete jadrnico šele tam, ne bo nihče slutil, kakšne namene imate."
„Vaš nasvet se mi zdi dober!" je pritrdil Francis. „Boste lahko opravili svoje posle do večernega vlaka, senor Torres? Razumljivo, da v tem primeru prevzamemo vlogo blagajnika in da gre ekspedicija na moj račun."
Toda pod vplivom Reganovega pogleda, ki ga Francis ni opazil, se je Alvarez Torres zlagal:
„Žal se vam bom lahko pridružil pozneje, mr. Morgan. Imam opravke s sodnijo v neki privatni zadevi in moram počakati, da bo obravnava končana. Terjatev sama ne igra nobene vloge, ker je vsota malenkostna, pač pa je zame zelo važno rodbinsko ozadje te zadeve. Mi, Tor-resi, imamo svoj rodbinski ponos, ki se zdi vam, praktičnim ljudem, smešen, ki ga pa mi ne damo za vse na svetu."
..Pridruži se ti pozneje in popravi tvojo napako v primeru, če bi zgrešil pot," je prigovarjal Francisu Reganu. „Preden se pa ta reč izmuzne tvojemu spominu, se je treba s senorom Torresom domeniti, kako bosta delila zaklad ... če ga sploh kdaj najdeta."
„Kaj menite vi?" je vprašal Francis.
„Vsakemu polovico, seveda, petdeset-petdeset!" je odgovoril Regan in razdelil velikodušno to, česar po njegovem trdnem prepričanju sploh nikoli ni bilo.
„Vi odpotujete za menoj takoj, čim opravite svoj posel pri sodniji, kajne?" je vprašal Francis Španca. „Regan, prosim vas, prevzemite njegovo zadevo sami in pospešite jo."
„Rade volje, dragi moj!" je odgovoril Regan. „Kaj pa
če bi prišel Alvarez v denarne stiske? Mu lahko priskočim na pomoč v tvojem imenu?"
..Imenitno!" je vzkliknil Francis in segel staremu lisjaku v roko. „Bom imel vsaj manj skrbi. Zdaj pa moram hitro domov, da pripravim prtljago in ujamem vlak. Na svidenje, Regan! Na svidenje, senor Torres, tam doli nekje v okolici Bocasa del Toro ali v kaki luknji na ozemlju Bulla ali Calfa. Vi trdite, da leži zaklad na Calfu? Pa naj bo — na svidenje torej!"
Senor Alvarez Torres je ostal še nekaj časa pri Reganu in dobil točna navodila, kako naj igra bližnjo vlogo. Njegova vloga je bila v tem, da bi Francisovi ekspediciji delal vse mogoče ovire in napadel vse sile, da se mladi Morgan dolgo ne vrne v New York.
..Skratka," je dejal Regan, „meni je čisto vseeno, če se sploh nikoli več ne vrne, samo če se vam posreči zadržati ga tam za vedno, kar bo koristilo tudi njegovemu zdravju."
2
Denar je prav tako samozavesten kakor mladost. In Francis Morgan, ki je bil eden glavnih in najbolj tipičnih predstavnikov denarne sile in mladostnega zanosa, je stopil nekega dne — tri tedne po sestanku z Reganom in Torresom — na krov jadrnice ..Angelika". Morje je bilo čisto in mirno kakor ogledalo. Od brezdelja in preostanka energije je zapovedal domačinu-kapitanu, sinu jamaj-skega črnca in Indijanke, naj spusti s krova čoln.
„Zdi se mi, da bi tukaj lahko ustrelil papigo, opico ali karkoli," je dejal sam pri sebi in nameril Zeissov daljnogled na gosto zaraščeno obalo.
„Več verjetnosti je, gospod, da vas ugrizne labarri — v naših krajih je pik teh kač smrten!" se je zasmejal kapitan, lastnik ..Angelike", ki je po očetu imel dar za tuje jezike.
(Dalje prihodnjič)
Ali so Kurdi res zgubili bitko?
BEIRUT. — V Teheranu so zunanji ministri Alžira, Iraka in Irana (Perzije) te dni podpisali uradno listino, ki vsebuje smernice za novo iraško-iransko pogodbo med obema državama. Med drugim se obe državi zavežeta na poravnavo že štirideset let trajajočih obmejnih sporov. Pogodba med Irakom in Iranom se je rodila pravzaprav na nedavni vrhunski konferenci naftnih dežel v Alžiru, kjer se je zanjo najbolj zavze! alžirski zunanji minister Buteflika.
Po tej pogodbi naj bi v teku dveh mesecev obe državi poravnali vse nesporazume. Tako naj bi dokončno rešili tudi kurdski problem. S tem pa je Iran zadal iraškim Kurdom smrtni udarec.
IRAŠKI KURDI SO SE VDALI?
Iraška vlada napoveduje dokončni zlom odpora junaških Kurdov. Aprila namerava iraška vlada izvesti širokopotezni napad, proti Kurdom, da bi za vselej zatrla njihov odpor. Najnovejši sporazum med Irakom in Perzijo je položaj iraške vojske olajšal. Po najnovejšem sporazumu je Irak odstopil Iranu nekaj zemlje. V zameno bo Iran prenehal podpirati Kurde.
Turisti, ki so bili v Kurdistanu, poročajo, da se je po trinajstletnih bojih za lastno avtonomijo razšla kurdska partizanska vojska, potem ko je njihov voditelj Mule Mustafa Barzani minuli teden izjavil, da je vsak nadaljnji oborožen odpor brez smisla. Tako so poročali turisti, ki xso prišli iz Iraka in Irana, da se je na tisoče kurdskih upornikov, ko so prišli čez mejo, vdalo iranskim
oblastem in zaprosili za zavetišče.
Iraška vlada je medtem razglasila amnestijo za vse Kurde, ki bi odložili orožje do konca tega meseca. Po iraških poročilih se je samo ta ponedeljek vrnilo okoli osem tisoč kurdskih partizanov, ki so zbežali v Perzijo. Do pretekle nedelje pa naj bi se skupno vdalo iraškim vojaškim oblastem okoli
MOSTAR. — Na povabilo jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita se je mudil od 21. do 25. marca na uradnem obisku v Jugoslaviji finski predsednik U r h o Kekkonen.
Ob obisku finskega predsednika Kekkonena, so objavili skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno:
Predsednik Tito in predsednik Kekkonen sta na široko izmenjala mnenja iz mednarodnih odnosov in o nadaljnjem zboljšanju jugo-slovansko-finskega sodelovanja. Izčrpno sta preučila sedanje odnose v Evropi in poudarila potrebo, da je nujno treba končati priprave na sklepno fazo konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Po njunem mnenju so dani vsi pogoji, da bi bila zaključna faza te konference v Helsinkih sredi tega leta na najvišji ravni.
Predsednika menita, da interesi mednarodne varnosti narekujejo dosledne in odločne ukrepe na področju razorožitve.
V tej zvezi sta predsednika pre-
11.000 upornikov. Med uporniki je baje tudi član Demokratske stranke Jusuf. Vendar pa potniki, ki prihajajo iz tistih krajev, pripovedujejo, da se je vdalo iraškim oblastem v glavnem le civilno prebivalstvo.
Po še nepotrjenih vesteh sta se oba Barzanijeva sinova, s svojo vojsko 9000 mož, to je okoli štiri divizije, odločila ostati v gorah, da bi pričakala na začetek ofenzive iraške vojske, ki šteje okoli 60.000 vojakov.
učila tudi, kako lahko brezatomske cone prispevajo k zmanjšanju napetosti v mednarodnih odnosih. Govorila sta tudi o finski zamisli, da bi na območju nordijskih držav ustanovili brezatomsko cono. Jugoslavija je to zamisel podprla.
Predsednika sta preučila tudi aktualna vprašanja mednarodnih gospodarskih odnosov. Izmenjala sta tudi mnenja o drugih pomembnih vprašanjih mednarodnih odnosov, med drugim o krizi na Bližnjem vzhodu in v zvezi s Ciprom, o položaju v Jugovzhodni Aziji, kakor tudi o progresivnih spremembah v posameznih delih sveta in posameznih državah.
Poudarila sta pomen nadaljnjega razvoja dvostranskega sodelovanja med državama, vštevši pospešitev in razširitev gospodarskih odnosov na sodobnih in dolgoročnih temeljih.
Predsednik finske republike Ur-ho Kekkonen je povabil predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, naj obišče Finsko. Povabilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto.
Ob obiska predsednika Kekkonena v Jugoslaviji
Saudski kralj Fejsal - umorjen
Pod streli njegovega lastnega nečaka je v torek umrl saudski kralj Fejsal, duhovni poglavar šeststo milijonov mohamedancev, priznani čuvar svetih mest Meke In Medine in vladar najizdatnejših naftnih polj na svetu. Po poročilih riadskega radia je bil 69-letni kralj umorjen med praznovanjem rojstnega dne preroka Mohameda v njegovi palači. Morilec Je bil njegov nečak princ Fejsal ben Saud Abdel Aziz.
Na sliki: Se pred nekaj dnevi je saudski kralj Fejsal sprejel v svoji kraljevski palači ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ko je bil v svoji važni misiji na Bližnjem vzhodu. Saudski kralj Fejsal je bil za Združene države Amerike eden izmed državnikov, ki je igral veliko vlogo pri reševanju spora na Bližnjem vzhodu. Fejsal je imel v arabskem svetu velik vpliv In odločilno besedo.
ipjfrrt ^port -Ipj%rt - Ipjort
SELE IN SAK ZMAGALA
Za naša slovenska nogometna zastopnika SELE in SAK se je to nedeljo začelo nogometno prvenstvo 2. skupine razreda E. Oba naša nogometna kluba sta začela nogometno sezono z uspehom. Selani so igrali z nogometnim moštvom Iz Šmarjete, Slovenski atletski klub iz Celovca pa je igral s klubom iz Pokrč.
SELE — ŠMARJETA 2:1 (1:1)
Kot že rezultat priča, sta bili moštvi precej izenačeni. V prvem delu igre so bili Šmarječani boljši nasprotniki, zlasti prve četrt ure. V drugem polčasu so se nogometaši iz Sel razigrali, nadigrali Smarječane, jim zabili še en gol in tako s tesnim, rezultatom odločili tekmo v svojo korist.
Gole so dali: Stanko Olip v prvem polčasu in Franc Dovjak v drugem delu igre. Za Selane so igrali: Jazbinšek, VVassner, Travnik, Pristovnik, Jug (Toni Olip), Stanko Olip, Nanti Dovjak, Mak, Franc Dovjak, Flori Dovjak, Oto Travnik (Nante Olip).
Tekma je bila lepa in brez vsakršnih surovosti. Ker za to tekmo določenega sodnika ni bilo, je namesto njega sodil domačin iz Šmarjete Herbert Rainer, ki je izvrstno vodil vso igro.
Tekmo si je ogledalo okoli dvesto ljudi, ki so z zanimanjem sledili lepemu nogometu.
POKRCE — SAK 0 : 7 (0 : 4)
Sak je nastopil zadnjo soboto na tujem in zmagal s 7 :0. Rezultat je kar lep, — a na žalost je SAK težko bolan. Težko je razumljivo, da je SAK igral samo z 10 igralci, to kaže, da je nekje črv v moštvu. To se je tudi videlo v pripravljalnih tekmah, kjer je SAK imel samo 10 ali kvečjemu 11 mož. Samo lahko upamo, da bo odbor, ki tudi ni v redu, kmalu nastopil proti takšnim izgredom.
Gole pa so dal: Navršnik (3), Ferra (2) VValdhauser (2).
Igrali so: Drev; Ogris, VVakounig, Bernard, Lampichler, Wošic, Hočevar, Wie-ser Hanzi, Navršnik, Ferra, VValdhauser Folti.
Prihodnjo tekmo bo igral SAK na domačem igrišču v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri proti Galiciji.
SMUČANJE
PODKLOŠTER. — Na tromeji pri Podkloštru je bilo v nedeljo peto mednarodno mladinsko tekmovanje v veleslalomu med Koroško — Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Zmagalo je moštvo mladincev Koroške, vendar pa je moralo prvi dve mesti prepustiti boljšim smučarjem iz Slovenije.
Medtem ko so pri šolarjih v mladinskem redu I zmagali domačini, to je Korošci, so bili v mladinskem razredu II mnogo boljši Slovenci. Bojan Križaj, najboljši jugoslovanski smučar in mladinski evropski prvak, je bil v obeh spustih najhitrejši, ter tako zmagal pred svojim rojakom Janezom Cibler-jem.
PICHL. — Tudi na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu FIS v Pichlu (Avstrija), kjer je startalo 120 smučarjev iz desetih držav, je bil najhitrejši na 1. progi Križaj, na 2. pa Italijan Carle Besson.
Bojan Križaj, če še nekateri ne vedo, smuča namreč z Elanovimi smučmi, izdelkom tovarne v Tržiču (Slovenija).
TONIJEVA ČETRTA ZMAGA
VAL GARDENA. — V finalu vzporednega slaloma, ki je bil prvič na sporedu svetovnega smčarskega tekmovanja, je pred okoli 40.000 gledalcev zmagal doslej vsestransko najbolj izkušeni alpski smučar na svetu Gustav Tho-n I, ki je s Švedom Stenmarkom končal tekmovanje že v prvem spustu. Iz-gleda, da je bil Stenmark malo živčen j že s tekme četrtfinala, ko je vzporedno s Poljakom Hanom Bachledo komaj rešil prvo mesto.
Vzporedni slalom se je začel s presenečenji: že v prvem kolu so izpadli znani izvedenci v slalomu: Španec Ochoa, Italijan Gros, Avstrijec Hinter-seer in Nemec Schlager. V začetku pa
Popravek: V prejšnji številki smo pomotoma objavili, da je SAK zmagal v Ptuju 4:1. V resnici pa so Ptujčani užugali naše koroške mladince s 4 :2.
je izgubil boj tudi naš France Klam-mer, ki je imel zares težke nasprotnike, omenim naj samo Švicarja VValterja Trescha, enega izmed najboljših smučarjev slaloma. Tako da je naš France izpadel že v 1. kolu.
Pri ženskah je zmagala v vzporednem slalomu Avstrijka Monika Kaserer.
Vrstni red za svetovni pokal: 1. Tho-nl (250 točk), 2. Stenmark (245) in 3. naš France Klammer iz Brež z 240 točkami itd.
Vrstni red pri ženskah: 1. Annemarie Proll-Moser (305 točk), 2. VVenzel (Liechtenstein — 199), 3. Rosi Mitter-maier (ZRN — 166) itd.
Fejsalov naslednik
Kot najbolj prijazen človek v vsej kraljevini, velja naslednik umorjenega vladarja, kralj Kaled ben Abdul Aziz. 62-letni kralj je bil lani v Ameriki operiran na srcu, in je zaradi tega precej rahlega zdravja. V kraljevski družini velja kot „tihi“, vendar govorijo o njem, da je mož dejanj. Kar se tiče politike, o tem ne bi mogli trditi, kajti pri političnih sprejemih, ga je zmerom zastopal njegov brat, novi prestolonaslednik Fad.
Močan potres na Koroškem
BREZE. — V ponedeljek zjutraj je okoli 3,33 prebivalce zgornje in srednje Koroške ter Vzhodne Tirolske in deloma Salzburške, prebudil iz trdega spanja močan potres, ki je dosegel moč 5,5 stopnje po Mercalijevi lestvici. Potres je imel epicenter med Scharekom in Sonnbiickom, v globini okoli 20 kilometrov. Samo tem okoliščinam se imamo pri nas zahvaliti, da ni bilo nobenih materialnih poškodb na hišah, čeravno so se tresle postelje, žvenketale so luči in porcelan v omarah. Potres je trajal okoli 10 sekund.
Zadnji potres z istim epicentrom je bil 15. maja 1973. Tedaj je dosegel moč 5. stopnje zgoraj omenjene skale. Iz zgodovine nam je znano, da je močan potres v be-liaškem prostoru leta 1348 zrušil Dobrač, leta 1690 pa popolnoma porušil Beljak.
SAPPORO. — Končano je svetovno prvenstvo skupine B na Japonskem. Vzhodni Nemci so prvaki in bodo čez leto dni spet igrali v skupini A. Jugoslovani, čeprav so bili v predpripravah v slabi kondiciji, so se odrezali zadovoljivo, so četrti, ter bodo tako ostali v skupini B in se uvrstili med udeležence olimpijskega turnirja 1976 v Innsbrucku.
Vrstni red: 1. Vzhodna Nemčija, 2. Zahodna Nemčija, 3. Švica, 4. Jugoslavija, 5. Romunija, 6. Japonska, 7. Italija, 8. Nizozemska.
Zmagoslaven sprejem Klammerju v Brezah
Veličasten sprejem so pripravile v torek tretjemu najboljšemu smučarju na svetu Breze (Fresach) Francu Klammer-j u. Nad 4000 ljudi se je zbralo, da bi pozdravilo njihovega slavnega sina, ki je ponesel čast in slavo Brez, dežele Koroške in nasploh Avstrije v širni svet.
Brežani so mu za tako sijajno smučarsko zmogljivost podarili v znak hvaležnosti konja (na sliki) s popolnim jahalnim priborom. Sedlo je stalo 25.000 S, konj Ramona pa 30.000 S.