TRST, sreda 8. februarja 1956 Leto XII. . Št. 33 (3271) - N J Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 ŠLSM?.*™0’ 'JL" MONTECCHI št. 6, H. nad. — TELEFON S3-M* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI višine v Po poudarja, da socia- reV n* skupina ponovno 'z-, , “ Molletu svojo popolno 'oarnost »proti prevratne-Vsake vrste, ker želi ugodno ozračje za miru in za svobodne M VP v Alžiru«. Modet pa je noccj na »i-, 'vni konferenci izjavil, da nterava čmprej imenovati ,dVeSa ni.nistra rezidenta-. ,ezi med Aižirom in Fran- le dejal dalje Moliet, so fazdružlj-ve. Sploh ni modu 6 ,®°V!jrit: o našem odho-ohr lada ima trdno voljo nraniti francosko-musliman- ,,ko skupnost naj se zgod: oli.K ” • ........... *Ko Se govor: karkoli.# Mato Je' Mollet do- dal: nosti o skupen v' P°meni to pravičnost, u oSt in sodelovanje.« We6vnSvPa Je °db'Jr biV';h tem v Alžiru, kate- so včlanjen, ekstremistič- - . menti, objavil izjavo, ki JVi-med drugim: »Skupni od-r bivših bojevnikov in pred-■;<,t'!nikov patriotičnih zdru- ®> ete: ?IaVi ...ca 2? bivših stavr ’ ^ V. Alžiru, Oranu in Go-antini je sklenil ustanoviti lrskj odbor za javno blagi-ieta" ■ °dbor je pozval Mol-... ’ naJ takoj in javno preme sledeče obveznosti: talrn- Pranc°ska vojska naj se jih Prilagodi za borbe, ki ti uV°ra vediti v Alžiru pro-dito em 111 plačanim ban-vo/1’ ki jih oborožujejo in Sredst 'Z tuiine. 2- % vsemi se v"y>. vštevši vojaškimi, naj tu, z?.1 akcija Francije v sve-Phstn da se konča nedo-iii At3 ihtervencija v Sever-se n a l' Nedvoumno naj suver P°litika francoske edin en°sti, ki je zgodovinsko ket opravičena v Alžiru, ti, niv francoska suverenost hega koli izključevala politične- ’ Sospodarskega in social-se ^fapredka. 4. Vlada naj ki j’~P°ve izvajanju politike, ižjjv > napovedala v svojih Po^e*.j. zlasti pa naj se od-°krr,*i eifntiicmu voHlnemu . Odbo;* dan-v . Poziva nato na na-tnani,ani<-' borbe proti pri-žiru . slehernih pravic Al-Seže e.r Prebivalstvo, naj «pri-Saiao t bo Prenehalo borbo tovo-st Hdaj- ko bo imelo go-kot p’. a lahko živi in umira i)i». rant’ozi na afriški zem- (Sj federg' .vodstva departmajske ki se aje bivših bojevnikov, mu nau1 Pndružila omenjene-razi,n . '°.ru. in ki so se danes to -/riali z Molletom, pa čili rtC(tsedniku vlade sporu-čl«Qi a so bile med 12.500 tazdell sekcij te federacije de nain06 vprašalne pole gle-tejitgtPftmernejšega načina za goltat alžirskega vprašanja. 0 sna -e?a reterenduma oo-de, p .r°oili predsedniku vla-objo« j. Pomnili so tudi, da so *l,®tnen1ii},^eraj®ni0 akcijo pred ddariij padlih in so po- **kati ’ ie treba rešitev MolleS,am° v miru. fa*Sovorn Je začel že zjutraj saoiezn s s Predstavniki oo-“'h organizacij. Najprej delega Voli:a’e[jfvoljenih v francoskem ?» n”?.„?,°trdili stališče, ki so i- spreiki /eaiuzacij. t\ajprej a,kov ; delegacijo predstav-volj;n’ zvoljenih v francoskem tiki Sn °krožju. Ti predstavna naveHi°trdll‘ stališče, ki so j- da v svoji spomenici Vitvi -k nasprotujejo ustano- Predi kolt-'e‘ja. f°'*EiiSaaVnik muslimanskega a Pa V departmaju Costan-n°.ve doie po razgovoru nje-‘'■javil ?Sacije z Molletom ‘ade . so predsedniku a,.ie, u., dpčili, da demonstra-ulkakor sn° so bile včeraj. $■ sPora»,?e morejo prispevati f.tttl prok avanju med domo-R bivalstvom in na?e- 5reds|dnu' general VVeiss, orga- heke ekstremistič-ri “fran za?‘je, je izjavil, da kftttai n Alžir za nas > ?val ' ?°dal je, da je za-«a, e ter. • Wolleta, «naj se iSkuPneu. ^lzeml,■ Predstavniki c Vnikovif ,°dbora bivših bo-. Variaii 1 50 se zatem raz- (*vili, da z Molletom, so iz-M' ločitvi "asPr°tujejo slehei-v 'let n- Alz*ra od Francije, n, ’na m je izjavil, da n„noKo odUf- ov Pričakuje °n Va Šele n .----.je, ici u*. ..bjih np° končanih posveto-ahje Zi,i rešitev, ki jo v Moliet dzmere nalagajo. ti?5? s ».? Nadaljeval razgo-b. Podom osebnostmi La 80 dan dn.L‘ - V Costantini hn fični m* ašistični in pou-mcnti organizirali je ‘h bvtrabije proti Mol-naPovea°V Politiki, ki jo pV v‘nal v Alžiru. sl r’Zu . arodni skupščini v bi „Ci. žačeliP°U3adi*tični po' »e« r*li učmu^bstrukcijo, da o * «e i. - Nkovito delo. Da-kiu* ZveljavPfadaljevala debata u^rih ‘»v .‘v, mandatov ne- t.>lt'iPoUj«cj:*td!atienih poslan- siM*ssa* «8* rancije, ter da do v Alžiru in o ni?/. Ke’ lkl na tem pod-'u ^ nav*1 blli vsi Podle °*'FaU 1° ’ se Skupščina 'arii^d č4_a.. t? zahtevo in «Uz,e'javh., Vl'nimi incidenti !<>f Ka nne,mandat poujadi-s'3ci»ProUlasilianea Baryelona V»n. “tlčn.i® za izvoljenega bemla- Takm kandidata Juda dis, J zatem je nelci viiUV dvorani Val besedo, to-!ki ,g<*Vur„m Je med njego-Phn ruP k? nastal velikan- ske ,r‘ri iev.L S° ga dvignili fr»nte Dr ,n republikan- jadistov. Poujadistični poslanec pa je še dalje govoril o dogodkih v Alžiru ter o vseh drugih stvareh ter se ni oziral na poziv#1 predsednika, naj zapusti govorniško mesto. Ko se je končno vdal, je predsednik zaključil sejo, ki se bo nadaljevala jutri. Današnji tisk poroča pod velikimi naslovi o včerajšnjih incidentih v Alžiru ter o ostavki generala Catrouxa. Desničarski tisk in glasilo desnega centra pozdravljajo odstop Catrouxa. Socialistično glasilo «Populaire» pa ponovno izreka solidarnost in zaupanje v Molleta in poudarja, da 8-000 alžirskih demonstrantov ne predstavlja Francije in tudi ne alžirskih Francozov. List dodaja, da je postalo jasno, da je imenovanje generala Catrouxa bilo le pretveza za ekstremiste v Alžiru. ter pripominja, da generalov odstop ne pomeni, da Mollet ne misli odločno nadaljevati svoje politike. «Express» pravi, da so organizatorji neredov dosegli uspeh z odstopom Catrouxa, «gre pa za uspeh proti Franciji«. «Fašizem. ki ga poživlja rasizem, nadaljuje svoje napade na režim. Vse je odvisno od prihodnjih dejanj vlade. Ta mora brez obotavljanja in z vso odločnostjo obglavit. koalicijo tistih, ki so v Alžiru žalili ugled Francije in hočejo zavzeti njeno mesto.« Progresistični »Liberation« poziva Molleta. naj ne popusti in pripominja, da t o Mollet prisiljen na koncesije, če ne bo odločno reagiral. Tudi angleški listi objavljajo s poudarkom alžirske dogodke ter pri tem poudarjajo velike težave, ki čakajo Molleta. Ameriški list «New York Times« pa piše, da vzbuja francoska šibkost v zvezi z generalom Catrouxom zaskrbljenost ter pripominja, da ie v Alžiru potrebna močna roka. List zaključuje, da »je potrebno želeti Molletu uspeh, ker si je prevzel zelo važno nalogo, potrebno je pa tudi pripomniti, da vzbuja šibko st. ki se je pokazala v primeru Catrouxa, zaskrbljenost«. Pred razgovori o Posarju PARIZ, 7- — Francoski zunanji minister Pineau bo imel prvi stik z nemškim zunanjim ministrom von Brentanom glede Posarja ob priliki konference zunanjih ministrov, ki bo 11, in 12. februarja v Bruslju. Pravi razgovori pa se bodo začeli 20. februarja v Parizu. Razen o Posarju bosta Pineau in von Brentano govorila tudi o drugih medsebojnih aktualnih vprašanjih, kakor na primer o kanalizaciji Mozele ter o gospodarsmh in socialnih vprašanjih. Medtem je posarski ministrski predsednik Ney sprejel francoskega poslanika Carbon-nella, ki mu je izročil spomenico svoje vlade glede Posarja. Spomenica poudarja nevarnost sprejemanja enostranskih sklepov, ker to lahko onemogoči uspeh bližnjih fran-cosko-nemških pogajanj, Posarski ministrski predsednik Hubert Ney je dopisniku avstrijskega radia v zvezi s Posarjem med drugim izjavil: »Iskati nameravamo tako re-rešitev posarskega vprašanja, ki naj upošteva upravičene interese Francije. Rezultat pogajanj o Posarju ne bo v nobenem primeru smel biti kršitev francoskih interesov in nikakor se Francija ob koncu letu 1945 iz političnih razlo- teh pogajanj ne bo smela ču titi oškodovano, ket hočemo z našimi sosedi gojiti evropsko idejo.« Medtem pa je posarska poslanska zbornica pri prvem čitanju brez debate odobrila dva načrta zakonov, ki določata: nadomestitev posarske zastave z nemško zastavo ter vključitev nemških barv v grb in v pečat ozemlja. Ni bil še določen dan drugega in tretjega čitanja. Z veliko večino je zbornica ob prvem čitanju odobrila tudi načrt zakona, ki spreminja sedanjo zakonodajo o po-sarskem državljanstvu. in razne druge načrte zakona za spremembo posarskega kazenskega zakonika. Ti načrti postavljajo v isto raven posarske državljane in državljane Zahodne Nemčije. Zbornica je odobrila tudi predlog za ukinitev potnega lista za potovanja iz Posarja v Zahodno Nemčijo in obratno. Sklenila je tudi predlagati vladi, naj pozove vse občine Posarja, naj spremenijo imena ulic in trgov, ki so bila menjana po gov, ter naj znova postavijo spomenike, ki so bili uničeni po zadnji vojni. Kitajska protestira zaradi balonov PEKING, 7. — Tudi Kitajska je protestirala proti vojaškim balonom, ki jih iz ZDA pošiljajo na kitajsko ozemlje. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v Pekingu izjavil, da so v kitajskem zračnem prostoru zadnje čase opazili »veliko število balonov, ki jih izdelujejo v ZDA in ki so opremljeni z avtomatičnimi filmskimi kamerami ter z radijskimi sprejemniki in oddajniki«. »Pošiljanje teh balonov, je dejal predstavnik, ima namen fotografirati topografske položaje na Kitajskem v vojaške namene. Kitajska vlada odloč. nc protestira proti temu ameriškemu izzivanju in zahteva od ameriške viade takojšnje ukrepe za konec takega izzivanja«. Britanske čete so streljale na študente, hi so! protestirali proti obsodbi nekega dijaka na pet let ječe - Protestna stavka pristaniških delavcev in uslužbencev na letalskem oporišču NICOSIA, 7. — Danes je prišlo v Famagosti do hudih neredov, v katerih je izgubi! življenje neki grški študent. Današnje demonstracije so bile nadaljevanje včerajšnjih v znak protesta proti obsodbi dijaka neke grške šole na pet let ječe. Po prvih vesteh je bilo tudi več ranjenih. Med ranjenci je neki britanski vojak, ki mu je priletel kamen v glavo. Čete so najprej uporabile solzilne pline in dimne patro-ne, nato pa so začele streljati. Padlo je več oseb, vendar razen enega gre le za ranjence. Množica se je končno razšla. Na ulice, kjer je prišlo do izgredov, so poslal’ močna ojačenja britanskih čet. Dve sto civilnih uslužbencev na oporišču angleškega letalstva v Agios Nikolaos pri Famagosti je začelo stavkati v protest proti streljanju na demonstrante, katerega smrtna žrtev je bil 18-letni štu- dent Zaharija Jaluras. Tudi pristaniški delavci v Famagosti so prenehali z razkladanjem in nakladanjem britanskega vojaškega materiala. Maršal sir John Harding. guverner Cipra, je včeraj ukazal zapreti grško gimnazijo v Famagosti. Izpuščene sovjetske ribiške ladje AALESUND. 7- — Norveške oblasti so danes izpustile sovjetske ribiške ladje, ki so bile pridržane v pristanišču Aalesund, ker so jih zajeli pri ribolovu v norveških teritorialnih vodah. Po plačilu globe, ki je skupno znašala približno 50 milijonov lir, je odplulo vseh 15 ribiških ladij, za njimi pa še matična ladja »Tambov«. Sovjetske oblasti so pripisale incident «nesporazumu« iji tal^o v norveških kot v siv vjelskih krogih je bilo opaziti dokajšnjo spravljivost. GLASOVI 0 VLADNI PRE0SH0VI po Segnllevem povratku Iz Bonna Verjetno gre ara dokaj zainteresirane tipanje desničarskih krogov, ki bi radi povečali svoj vpliv v vladi - Stranke se posvetujejo o upravnih volitvah - Okrepitev vpliva levice v vodstvu PSDI (Od našega dopisnika) RIM. 7- — Z odhodom ministrskega predsednika na u-radni obisk v Bonn je nastal kratek zastoj v parlamentarnem in političnem življenju. Parlament je odložil zasedanje do Segnijevega povratka", stranke pa izkoriščajo zastoj za notranja posvetovanja, zla. sti v zvezi s pomladanskimi upravnimi volitvami. Demokristjansko vodstvo je včeraj začelo zasedanje, ki bo trajalo do jutri zvečer. Gre bolj za posvetovanje kot za sklepanje; sam Fanfani je pojasnil, da ne bodo razpravljali o specifičnih političnih vprašanjih, ker hočejo počakati, da se bo vrnil iz Brazilije Piccioni. novi predsednik demokristjanske poslanske skupine. Pač pa /le pojavljajo glasovi, da po Piccionijevem povratku iz Brazilije in Segni-jevem povratku iz Nemčije ni izključena manjša vladna preosnova. Težko je presoditi, ali gre za resne načrte, ali pa bolj za želje bodisi kakšnega ministrskega aspiranta ali pa nasprotnikov sedanje vlade, ki ne izbirajo sredstev Govori se, ua bo že zdaj imenovan novi zakladni minister in da bosta postavljena tudi dva nova ministri brez listnice, od katerih naj bi eden tehnično pripravil ustanovitev ministrstva za državne udeležbe v gospodarstvu, drugi pa bo vodil sedanji komisariat za higieno n zdravje. Po nekaterih glasovih bi bi! novi zakladni minister imenovan takoj, da bi si vlada prihranila dvakratno parlamentarno diskusijo. Kar se pa tiče ministrstev brez listnice, utegnejo nastati ustavne te- žave, kajti znano je — in se je tudi že praktično pokazalo pri ustanavljanju Segnijeve vlade da Gronchi nima rad »ministrov brez listnice«, ki jih ustava ne predvideva. Kot kandidata za ministr- stvo za državne udeležbe (ki pa j>o verjetno ustanovljeno šele, takrat, ko bo parlament odobril zakon o tem) navajajo Tognija, tofej najbolj kvalificiranega predstavnika ekonomske desnice med demo- kristjani. 2e to ime nakazuje, iz kakšnih krogov se širijo glasovi o vladni preosnovi, zlasti še, če jih spremljajo komentarji, kot je na primer komentar agencije «ltalia#, ki pravi, da bi s preosnovo »večina dobila možnost, da ponovno potrdi svoje zaupanje v vlado pred potovanjem predsednika Gronchija v A-, meriko, in to v širši politični debati, kot jo omogoča razpravljanje o Gavovem odstopu«. Predsednik republike bo odpotoval zadnje dni tega meseca. Težko si je predstavljati. da bi bilo v dobrih desetih dneh mogoče opraviti vladno preosnovo (pri tolikih interesih m kandidatih!) in še debato v obeh zbornicah parlamenta. Sicer pa je iz izkušnje znano, da so preosnove navadno uvod v vladno krizo, po tej poti pa očitno nočejo niti predsednik vlade niti odgovorni voditelji vladne večine. Gre torej verjetno za dokaj zainteresirane glasove in govorice. V zvezi z Gronchijevim potovanjem v ZDA in s polemv ko, ki jo je zbudil zanikani intervju v «Christian Science Monitor«, je zanimiv odgovor, ki ga je dal danes v Washing-tonu John Foster Dulles na DANES ZADETEK RAZG0I/0R0I/ H SRKI) Ul. IH IVI IZHODU V UlSlimiTim Po Edenovem in Eisenhowerjevem sklepu se bodo začela trojna posvetovanja pod predsedstvom Roberta Murphyja - Dulles o možnosti ustanovitve demilitariziranega pasu v Palestini WASHINGTON, ,7. — V državnem tajništvu potrjujejo, da se bodo jutri v Washing-tonu začeli tristranski razgovori o Srednjem vzhodu. ZDA bo predstavljal namestnik državnega podtajnika Robert Murphy, ki bo tudi predsedoval sejam. V krogih državnega tajništva ne izključujejo, da bo tudi Dulles prisostvoval vsaj nekaterim sejam, Namen posvetovanj je dvojen: proučiti hočejo položaj na Srednjem vzhodu in razpravljati o ukrepih, ki bi jih bilo mogoče glede tega sprejeti, bodisi v OZN, bodisi Izven nje. Anglijo bo na razgovorih zastopal veleposlanik v Wa-shingtonu sir Roger Makins, Francijo pa veleposlanik Cou-ve de Murville. O razgovorih sta se dogovorila Eden in Ei-senhotver na svojem nedavnem sestanku v Washingtonu. V pismenem odgovoru skupini parlamentarcev pa je državni tajnik Foster Dulles izjavil, da pošiljanje orožja Izraelu ne zadostuje za zajam-čenje varnosti na Srednjem vzhodu. Parlamentarci so poslali državnemu tajniku pis- mo, v katerem so poudarjali potrebo, da se da Izraelu možnost za nakup orožja v zahodnih državah. Dulles poudarja v odgovoru, da noče izključevati prodaje ameriškega orožja Izraelu, da pa je varnost Izraela mogoče bolje zagotovili z drugačnimi sredstvi. Dodal je, da nudi OZN mnoge oblike zagotavljanja miru in da so se ZDA, Velika Britanija in Francija leta 1950 obvezale, da bodo preprečile napad z ene ali druge strani. Na svoji današnji tiskovni konferenci pa je Dulles izjavil, da bodo zahodne velesile proučile tudi predlog, naj se ustanovi demilitarizirano področje, široko 2 km, vzdolž demarkacijske črte med Izraelom in arabskimi državami. Za nadzorstvo nad tem področjem bi skrbeli mednarodni opazovalci. Zanikal pa je vesti, da izvajajo ZDA in Velika Britanija pritisk na prizadete države, naj pristane jo na ustanovitev demilitariziranega pasu- Formalen predlog o tem bi moral dati načelnik komisije OZN v Palestini general Burns. Dulles je dodal, da doslej general Burns še ni odgovoril na predlog, da bi ve povečal njegov zbor mednarodnih opazovalcev. Malaji obljubljena neodvisnost LIVERPOOL, 7. — Predsednik malajske vlade Abdul Rahman je sporočil da bo malajska federacija dobila popolno neodvisnost v o-kviru Commonwealtha 31. avgusta 1957. Do tedaj pa bo uživala notranjo avtonomijo. Rahman je tudi sporočil, da je med londonskimi razgovori dosegel za malajsko vlado nadzorstvo nad financami, o-brambo in notranjo varnostjo. Sporazum bodo podpisali jutri v Londonu. BRUSELJ, 7• —- V soboto se bo začela konferenca šestih ministrov evropskega sveta in se bo verjetno zaključila še istega dne zvečer. Na konferenci bo Henry Spaak prebral poročilo o delu posebne komisije za atomska vprašanja. Zunanji ministri držav OEEC pa sc bodo sestali 28. in 29. februarja, da proučijo poročilo o atomskih vprašanjih. Tu živijo redki ptiči, v jezerih pa so opazili majhne živalske organizme. Na oasi je tudi več potokov. vprašanje nekega novinarja. Vprašanje je bilo postavljeno tako: «Objavljen je bil intervju s predsednikom Gron-chijem. V intervjuju podaja predsednik Gronchi nekaj predlogov, o katerih pravi, da vas misli opozoriti nanje, ko bo ta mesec prispel v Wa-shington. Ali ste videli ta intervju in ali imate k njemu | MOSKVA 7. — Glasilo kak komentar?« Dulles je od- j vrhovnega Vovjeta ZSSR «lz- Reorganizacija sovjetskih časopisov gpvoril: »Opazil sem. da je nekaj razlik v mnenjih med predsednikom Gronchijem in piscem tega članka in mislim, da je najbolje, če pustim, da sama razčistita to nesoglasje«. Včeraj pozno ponoči so v Milanu objavili točne rezultate volitev na kongresu PSDI. Resolucije so dobile naslednje odstotke veljavnih glasov: center 61.26 odst., levica 31.87. desnica 2.88 in CISL 3,88 odst. Pri volitvah vodstva pa so bili rezultati naslednji; center 59,68 odst, levica 31.11 odst., desnica 4,89 odst. in CISL 4,32 odst. Center je obdržal dosedanjih 12 mest v vodstvu, desnica je izgubila eno (I. M. Lombardo) in ostala samo s Simontnijem. sindikalist) U1L niso postavili lastne liste in torej izgubijo ona svoja predstavnika. Močno pa se je okrepila revica, ki bo imela odslej sedem predstavnikov namesto dosedanjih štirih: Mondolfo, Faravelli, Zagari, Bonfantini, Dalla Chiesa, Grimaldi, Pare-sce. A. P. Italijansko nemški razgovori v Bonnu BONN, 7. — Segni in Martino sta danes začela razgovore v Bonnu. Predpoldne so so v uradu zveznega kanclerja sestali Adenauer, Brentano, Segni in Martino in se razgovarjali do 12.30, ko so se odpeljali v rezidenco predsednika republike Heussa na slovesno kosilo- Po kosilu sta Segni in Martino najprej obiskala Beethovnovo rojstno hišo, ob 16. uri pa so se v zunanjem ministrstvu začeli novi razgovori, ki jim je z nemške strani prisostvoval med drugim tudi gospodarski minister Erhard. V začetku seje je Brentano izročil Martinu nemški osnutek pogodbe o prijateljstvu, trgovini in plovbi med obema državama. Segni se je ta čas mudil v Koelnu. Tja se je kasneje pripeljal tudi Martino in obiskal kardinala Fring-sa. Izvedenci obeh delegacij pa so se posvetovali precej pozno v večer. Oaza na Antarktiki MOSKVA, 7. — Agencija Tass javlja, da je skupini znanstvenikov sovjetske ekspedicije na Južnem tečaju prvikrat v zgodovini uspelo priti na eno najvažnejših «oaz» vzhodne Antarktike. Oaza meri približno 500 kvadratnih kilometrov in je na zemlji kraljice Mary. Odkrili so jo leta 1948 piloti ameriške Byrdove ekspedicije. Poročilo pravi med drugim, da »v polnem poletju ni v sredini oaze snega in podnebje je zelo različno od podnebja na bližnjih področjih«. Opoldne doseže ob soncu temperatura tudi 25 stopinj nad ničlo- Nad goratim področjem pihajo topli vetrovi. Agencija pravi dalje, da so znanstveniki ugotovili, da je vegetacija na oazi zelo revna. vestija« začenja veliko ; kam panjo proti monotonosti in e-noličnosti strani sovjetskih listov. Glavni urednik »Izvestij« piše s tem v zvezi, da bodo' «Izvestija» odslej objavljale najvažnejše zunanjepolitične vesti na prvi strani namesto na četrti. Ta stian pa bo določena za splošne vesti, ter za znanstvene, literarne in u-metniške rubrike. Število »kratkih vesti« se bo znatno povečalo, zato da postane list bolj živahen, medtem ko bodo dokončno ukinili običaj objavljanju dolgih člankov, ki zavzemajo več stolpcev. Prebivalstvo sveta NEW YORK. 7. — Na podlagi statističnih podatkov, ki so jih objavili uradi OZN, je leta 1954 znašalo prebivalstvo vsega sveta 2 milijardi in 685 milijonov ljudi. V Afriki je bilo 214 milijonov, v Severni Ameriki 233 milijonov, v Južni Ameriki 121 milijonov, v Aziji (izvzemši SZ) ena milijarda in 451 milijonov, v Evropi (vzemši SZ) 407 milijonov. v Oceaniji 14 milijonov 200 tisoč, v Sovjetski zvezi 214 milijonov 500 tisoč- za okrepitev m V angleških virih ponovno zanikujejo glasove o nesoglasjih med Parizom in Londonom - Dulles sodi, da se z odgovorom na drugo Bulga-ninovo poslanico nikakor ne mudi - Vprašanje meteoroloških balonov MOSKVA, 7. — Kot poroča agencija TASS, je novi francoski zunanji minister Christian Fineau poslal Molotovu osebno pismo, v katerem izraža sovjetskemu zunanjemu ministru željo po »sodelovanju za okrepitev miru v Evropi«. Pismo je izročil Molotovu francoski veleposlanik v Moskvi Maurice Dejean Molotov — dodaja agencija TASS — je izjavil veleposlaniku, da tudi on upa v plodno sodelovanje s Pineaujem «v interesu miru in nadaljnjega izboljšanja francosko-sovjetskih odnosov«. Prosil je veleposlanika, naj pošlje Pi-neauju njegovo zahvalo. Britansko veleposlaništvo v Parizu pa je izdalo danes poročilo. v katerem zanikuje glasove, da so nastala nesoglasja med francosko in angleško vlado glede ocene Bul-ganinove poslanice Eisenho-verju. Povod za te glasove je dalo predvsem pisanje angleškega tiska. Britansko veleposlaništvo pa opozarja v svojem poročilu, da je «glasnik Foreign Officea že zanikal tc glasove in zatrdil, da ni nobenega protislovja med stališči francoske in anglešne vlade«. V Washingtonu pa je državni tajnik John Foster Dulles med svojo redno tedensko tiskovno konferenco izjavil, da bo ameriška vlada nedvomno odgovorila na drugo pismo, ki ga je Bulganin poslal predsedniku Eisenhowerju in v katerem sovjetski ministrski predsednik šen enkrat podaja predlog o sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med ZDA in ZSSR. Vendar sodi ameriška vlada, da se z odgovoiom aa to drugo poslanico nikakor ne mudi; Dulles je izrazil mnenje, da je poslanica predvsem namenjena sovjetskemu javnemu mnenju. Dulles je dodal, da besedilo druge Bulganinove poslanice proučujejo in poskušajo najti v njem nove elemente, ki bi utegnili biti koristni Izjavil pa je, da odgovor, ki ga je Eisenhower poslal na prvo Bulganinovo pismo, že obsega vse točke, ki jih navaja Bulganin v drugi poslanici. Sicer pa je Dulles posvetil večino svoje tiskovne konference opisu ameriških poskusov za proučevanje zračnin tekov v velikih višinah, verjetno v pričakoj/anju ameriškega odgovora ua sovjetsko noto od 4. februarja, ki protestira zaradi navzočnosti a-meriških balonov v sovjetskem zračnem prostoru. Dulles je zagotovil, da ZDA nikoli niso pošiljale v stratosfero balonov s propagandističnim materialom. Priznal pa je, da je mednarodnopravno vprašanje, ki nastaja s premikanjem teh balonov v velikih višinah, povsem novo in zahteva podrobno proučevanje. Dulles je pojasnil, da so ZDA v zadnjih letih poslale v višje sloje stratosfere več milijonov balonov s fotografskimi in znanstvenimi mstru- rje čet NATO na njenem ozemlju. Dulles je odgovoril, da se pogajanja o tem, k> so se začela v decembru med zasedanjem NATO v Parizu, še nadaljujejo in da rezultati še niso znani. na Zahodnem Pacifiku. Podatke, ki se zbirajo na ta način, bodo ZDA objavile v okviru mednarodnega geofizič-nega leta. Sovjetska nota, je dodal Dulles, pa očitno meša *e znanstvene balone z balončki s propagandističnim materialom, ki jih pošiljajo «nekatere privatne organizacije beguncev • iz dežel onkraj železne zavese«. ZDA bodo odgovorile na sovjetsko noto jutri ali pojutrišnjem. Med svojo tiskovno konferenco je Dulles tudi potrdil interes ZDA za evropsko jeklarsko skupnost in dodal, da je med razgovorom, ki ga je imel včeraj s predsednikom visoke oblasti jeklarske skupnosti, Renejem Mayerjeoi, razpiavljal tudi o morebitni ustanovitvi evropskega atomskega poola (Euratom) po vzorcu jeklarske skupnosti. Dulles je opozoril na pomoč, ki so jo ZDA dale pri ustanavljanju le skupnosti in med drugim omenil posojilo 100 milijonov dolarjev, dano s posredovanjem Izvozno - uvozne banke. 100 potnikov, od katerih 40 Novinarji so Dullesa tudi . hudo. Večje število drugih, ki vprašali, ali bonnska vlada ie zadobilo samo manjše res noče več plačevati financ- praske, pa se je vrnilo do-nega prispevka za vzdrževa-1 mov. lelezniška nesreča pri Milanu MILAN, 7- — Na železniški progi med Trecelle in Cas-sano d"Adda blizu Milana se jt dogodila danes železniška nesreča, pri kateri je bilo več potnikov ranjenih. Brzi vlak Milan-Brescia je na omenjeni progi zadel v delavski vlak, ki je zvečer odpotoval iz po-postaje Milano-Lambrate v Treviglio. Pri nesreči je bilo okrog 50 hudo ali laže ranjenih. ki so jih odpeljali v bližnje bolnišnice. Eden od ranjenih je pozneje v bolnišnici umrl. Pozneje so javili, da je bilo pri nesreči ranjenih okoli Tunizija bo imela lastno vojsko in diplomacijo Izjave Burgibe o razgovorih v Parizu • V ponedeljek začetek pogajanj z maroškimi predstavniki PARIZ, 7. — Državno tajništvo za tunizijske in maroške zadeve potrjuje, da je francoska vlada sprejela na znanje predloge tunizijskega voditelja BurgLbe, ter je pripravljena o njih razpravljati s predstavniki, ki jih bo določil tuniški bej »v duhu izjave o investitun, ki jo je podal v narodni skupščini ministrski predsednik Guy Mul-let«. Kakor je znano, se je Bur- giba, ki je prišel v četrtek v Pariz, razgovarjal z Molletom. z zunanjim ministrom, z Mendes Franceom in s taj- re k «mirnemu iskanju častnega kompromisa za Francijo«. Izrekel je tudi željo, da bi se tudi Alžiru priznal poseben statut v okviru povezave s Francijo. Dalje je Bur-giba izjavil, da se lahko reče, da je »jusefizem« likvidiran. Omenjeni list pravi v svojem komentarju, da nove koncesije tunizijski vladi načenjajo pogodbo, sklenjeno v Bardu in da gredo preko spo-sporazumov, ki so bili sklenjeni lanskega junija. Ta pogodba namreč določa, da Tunizija ne more imeti svojih nikom za tunizijske in maro- Predstavništev v tujini. V ponedeljek pa se bodo v Parizu začela pogajanja z maroškimi predstavniki. Navzoč bo tudi sultan Ben Ju-sef. ki bo prišel v Pariz v nedeljo. ške zadeve Savaryjem in zahteval med drugim, naj se Tuniziji dovoli lastna vojska in lastno diplomatsko predstavništvo v tujini. Burgiba je v zvezi s tgmi razgovori podal listu »Le Monde« važne izjave; »Tunizija) b« \ahl^> razfoiigala z narodne vojsko ■ i» z avto-nomflOL diplomaipjp. Imela bo svt#eg» obrgmlfnega ministra in 'ffvbjega zifnanjegi nlini-stra ter svoja predstavništva v tujini in pri mednarodnih' organizacijah. Načelen sporazum o prehodu iz «notranje avtonomije« k »neodvisnosti menti. Te naprave so spotili ^ medsebojni odvisnosti» je v zrak na raznih krajih ZDA, ^psezen: predstavniki obeh v Alaski in na otoku Oki- nawa. Baloni dosegajo višino od 10.000 do 17.000 metrov. Eden izmed teh balonov, ki so ga spustili v Kaliforniji, je opravil skoraj pot okrog sveta in so ga nedavno našli strani se bodo sedaj pogajali o izvajanju tega sporazuma«. Burgiba je nato izrazu željo po sklenitvi zavezniškega sporazuma, ki naj določi nove odnose med Parizom in Tunizom, in ki naj priporno- Nezadostni ukrepi oblasti proti rasistom v Alabami Rasistični elementi so izsilili prepoved obiskovanja univerze za črnsko študentko, ki so jo obmetavali tudi s kamenjem Mlen reaktor v FtRJ irien Kunec L1958 BEOGRAD, 7. — Podpredsednik zvezne komisije za nu. klearno energijo, akademik I Pavle Savič je izjavil danes, 'da bo prvi jugoslovanski nuklearni reaktor, ki bo zgrajen s pomočjo Sovjetske zveze, pričel delovati verjetno konec leta 1958. Reaktor, ki lo uporabljal kot gorivo uran 235 in ki' bo imel moč 6550 kilovatov, bodo zgradili v Inštitutu za nuklearno znanost «Boris Kidrič« v Vinči. Dr. Pavle Savič je poudaril, da bodo jugoslovanski strokov, njaki pri izdelavi načrta in montiranju reaktorja izkoristili vse dosedanje izkušnje. Prvi jugoslovanski reaktor bo proizvajal izotope in druge radio, aktivne elemente, ki se uporabljajo pri teoretičnem in praktičnem delu. Reaktor bo omogočil Jugoslaviji ne le šir. šo uporabo izotopov, temveč bo omogočil tudi razvoj znanosti in tehnike na nuklearnem področju. WASHlNGTON, 7. — Včeraj je večja množica rasistov v Tuscaloosi v državi Alabama ponovne demonstrirala proti črnski študentki Autho-rine Lucy, ki je bila sprejeta na tamkajšnjo univerzo, kamor so do sedaj imeli dostop samo belci. Kakor je znano, je bila študentka sprejeta na univerzo na podlagi odločitve vrhovnega sodišča, ki ukinja ločitev črncev od belcev v šolah in na univerzah. Demonstrantom so se pridružili tudi nekateri delavci iz tovarn Goodrich, ki so metali tudi kamenje proti študentki. Ta je morala zapustiti univerzo po stranskih poteh. Demonstranti so metali kamenje tudi na policiste in profesorje, ki so spremljali študentko. Zaradi brezbrižnosti oblasti, ki niso odločno nastopile proti tem fašističnim demonstrantom, je prišlo do tega, da je upravni svet univerze popustil pred pritiskom demonstrantov. Po dolgi seji in v trenutku, ko je več sto študentov in drugih ljudi zopet demonstriralo pred univerzo, je upravni svet javil, da je #iz varnostnih' vzrokov« prepovedal za sedaj omenjeni študentki obiskovanje univer-1 Vilshofenu v Zahodni Nem-ze. Svet je objavil izjavo, ki' čiji je prebivalstvo še vedno pravi: »Zaradi nedavnih dogodkov, nasilnih dejanj in groženj, pri katerih so sodelovali tudi elementi izven univerze, je upravni svet univerze v Alabami prepovedal Autherine Lucy obiskovanje lekcij do nadaljnjega obvestila, in to zaradi varnosti Autherine Lucy ^aipe .ter, var: nosti drugih študentov in docentov univerze, in samo iz teh vzrokov.« 50 pod ničlo v Medtem ko je v Severni Italiji mraz deloma popustil, divjajo na južnem delu polotoka še vedno snežni viharji. V Abrucih in Molise se je v zadnjih 24 urah položaj poslabšal, ker neprestano sneži. Tudi v pokrajini Ban in Brindisi nepretrgoma sneži že o-koli sto ur. Položaj se je poslabšal v vsej Apuliji in več vasi je ponovno odrezanih od ostalih krajev. Ponovno sneži tudi v Neaplju in Palermu V več evropskih državah so tudi včeraj bili snežni viharji in mraz še vedno pritiska. V Belgiji je večina cest še vedno pokrita z ledom, V obkoljeno z vodo in živila do važajo s čolni gasilcev in obmejne policije. Četrtini prebivalstva se je morala izseliti. Donava se je razlila eez ore-gove, ker so se na biiž-ijem jezu nakopičili bloki leda. V Moskvi so vse šole zaprte. Ob 5 zjutraj je v mestu biio 31 stopinj pod ničlo. Najoolj mrzlo je bilo v Verhojansku v Vzhodni Sibiriji, kj»r je termometer kazal 50 stopinj pod ničlo. V Franciji so ceste še vedno pokrite z ledom, zaradi česar se je dogodilo več prometnih nesreč. V Beogradu je bilo 27 stopinj pod ničlo, kar je najnižja temperatura v zadnjih 25 letih. Tudi v Grčiji so snežni zameti, plazovi in hud mraz povzročili prekinitev prometa na več krajih. „Tanec“ v ZDA NEW YORK, 7. - Anjom-bel narodnih pesmi in plesov »Taneč« iz Skoplja je po dveh uspešnih nastopih v Chicagu odpotoval v Philadelphijo. Chikaško časopisje poudarja visoko umetniško raven ansambla in ugotavlja, da morajo njegovi plesi in pesmi vsakogar navdušiti. BEOGRAD, 7. — Danes je odpotovala z letalom v Burmo jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika gospodarskega odbora republiškega izvršnega sveta Hrvaške Marina Cetiniča. Vodja delegacije Cetinič je pred odhodom izjavil novinarjem, da se bo delegacija razgovarjala z burmanskimi zastopniki o uresničenju brionskega protokola, ki je bil podpisan med bivanjem U Nuja v Jugoslaviji. Prvi agregat hidrocentrale Vuhred LJUBLJANA, 7. — Sinoči je pričel poskusno delo prvi a-gregat nove hidrocentrale Vuhred na Dravi z zmogljivostjo 20.000 kilovatov. Hidrocentrala Vuhred, ki je največji hidro-energetični objekt na Dravi, je bila zgrajena v malo več kot dveh letih. Kljub delu novega agregata je stanje v preskrbi za električno energijo v slovensko-hrvatskem energetskem sistemu zelo kritično, ker so vse slovenske reke zaradi hude zime zelo siromašne z vodo. Vsa leta po vojni ni imela Drava tako malo vode kot letos. Slovenske termoelektrarne delajo s polno paro, da bi nadomestile pomanjkanje hidroelektrične energije, Vendar pa bodo morala neka. tera podjetja verjetno začasno prenehati delo. VREME VČERAJ Najvišja temperatura _i_ 3 5, najnižja —2,3. ob 17 uri +1 stopinja, zračni tlak 1020.9 ras, e, veter 22 km na uro vzhodnk, vlaga 43 odst, nebo jasno, morje Jatino razgrb»rw. vffijgšp'/''-- m .'V- -' H Danes, SREDA I. februarja Janez M., sp.. Vo.iroil Sonce vzide ob 7.19 ln zatone ob 17.20. Dolžina dneva 10,01. Luna vzide ob 5 02 in zajonr ob 14,1*. Jutri, ČETRTEK ». februarja Ciril, šk„ Dobrana OB OBLETNICI PESNIKOVE SMRTI # S SINOČNJE REDNE SIJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Stanovanjski položaj v Trstu kljub številnim gradnjam še kritičen Pri komifti}! so dodeljevanj« stanovanj leži še vedno okrog 15.000 prošenj za stanovanja - Zanimanje občinskega svetovalca dr. Jožeta Dekleve za raztegnitev zakona o bolniškem zavarovanju kmetovalcev POROČILO ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA URADA V decembru 217 rojstev in 304 smrtni primeri Lahna epidemija os ovskega kašlja m izredno številni primeri noric 1 \ Danes praznujemo tudi tržaški Slovenci nas največji narodni kulturni praz nik, proglašen v počastitev spomina največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ob obletnici njegove smrti. Proslavi, ki jo je preteklo nedeljo priredila Slovenska prosvetna zveza, bodo danes ti dopoldanskih urah sledile interne proslave na vseh slovenskih šolah na Tržaškem, na katerih se bodo učenci skupno s šolniki z raznimi recitacijami, nagovori in drugimi točkami oddolžili spominu velikega moža. V petek pa bodo imeli interno proslavo tudi gojenci slovenskega Dijaškega doma v Ul. Buonar-roti, zdruzeno s tradicionalno nagraditvijo tistih gojencev, ki so v prvem letošnjem trimesečju dosegli na šolah vsaj prav dober uspeh. Naj nas ob našem kulturnem prazniku preveva ponos na velikega sina natega naroda, ki je že pred več kot sto leti budil k ljubezni do domačije in začrtal naš program: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Včerajšnja redna občinska seja ja biia predvsem poive-čena odgovoru odbqrnika DuL cija na žtevilna vprašanja ave. tovalcev o stanovanjskem vprašanju, vendar pa so v začetku svetovalci postavili več zanimivih vprašanj. Zlasti je bilo pomembno vprašanje dr. Dekleve, ki Je predložil sledeča pismeno vprašanje: «22. novembra 1934 je bil izglasovan zakon št. 113«, • katerim j* bilo raztegnjeno zdravstveno zavarovanje tudi nad neposrednimi obdelovalci zemlje. S tem j« bilo v a *> aelno zadoščeno pomembni socialni zahtevi, za katero so se kmetovalci borili desetletja. V vsej republiki sedaj že poslujejo občinske in provincialne bolniške blagajne, ki imajo tudi svoj najvišji organ. Omenjeni zakon še ni bil raztegnjen na Tržaško ozem- rajo politične stranke zavzeti do njega načelno »tališče. Odbornik Cumbat je nato prečitaj daljši sklep s katerim se razteguje drugi del novega zakona o pooblastilih in se vskladujejo prejemki občinskih uradnikov. Tako bodo stopile v veljavo nove tabele za plače uradnikov, ki bodo na ta način debili skupno vsakega pot leta 157 min lijonov lir prejemkov več-Sklep je bil »prejet »oglasno, vendar je svetovalec Radieh kritiziral občinski odbor, da je zavlačeval sprejem ureditve prejemkov občinskih uslužbencev dokler ni bil na to prisiljen zaradi bojazni pred stavkovnim gibanjem. Drugi, daljši del občinske seje j« bil posvečen izključno stanovanjskemu vprašanju. Odbornik Dulci je > na hodno izvedo kdo bo dobil i Prihodnja občinska seja bo nakazilo za stanovanje IACP Iv četrtek posvečena proraču- ije kar povzroča, po mojem niem. odgovarjal na številna mnenju upravičeno nezado-) vprašanja svetovalcev, kt so voljstvo med tukajšnjimi ne- ’č nanašala na posamezne posrednimi obdelovalci zemlje, saj ne uživajo ugodnosti, katere zakon zagotavlja. Številna skupina zainteresiranih kmetov me je opozorila na to vprašanje, zaradi česar prosim gosnoda župana da intervenira na generalnem vladnem komisariatu, da bi bil zakon št. 1136 čim-prej raztegnjen na Tržaško ozemlje*. Zupan je odgovoril, da je občinski odbor že interveniral zato, da bi bil raztegnjen o-menjeni zakon v kortst tukajšnjih kmetovalcev in da bo ponovno interveniral na generalnem vladnem komisariatu V začetku seje je svetovalec Paladin (PSD!) opozoril, da SELAD letos ne bo več vzdrževal gozdov, kar je po zakonu dolžnost občine, ki pa ni v proračunu postavila po- >v,vvc trebne postavke. Svetovalec I in nato izkoriščajo potrebne družine. En tak primer je pred dnevi končal pred sodišče. kjer je bil krivec obsojen. Po mnenju svetovalca bi morali glede tega vprašanja estreje postopati tako kot v ostalih mestih v Italiji, kjer je policija slične mahinacije zatrla. Zanimiv je bil tudi predlog svetovalca Morellija (MSI), da bi preprečili špekulacije m plačevanj« nagrad za vstop v stanovanja, kot tedi onemogočili previsoke nepravične najemnine. Po mnenju svetovalca lahko v ta namen administrativno ukrepa vladni generalni komisar na osnovi zakona od 22. februarja 1924 in prisili stanodajalca, da zahteva pravično najemnino ter v primerih, ko tega la&tnik noče narediti celo začasna rekvirira zgradbo. nu ACEGAT, o čemer se bo nadaljevala razprava še v petek. Danes sestanek NSZ v Dolini Danes bo sestanek NZS v Dolini, na katerem se bo razpravljalo o važnih aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Dve tarifni konferenci V kratkem bo na Dunaju sestanek strokovne komisije o vprašanjih, ki zadevajo tarife za promet češkoslovaškega blaga proti Trstu in od tod po morju. Od 20. do 30. marca pa bo v Budimpešti sestanek, na katerem bodo razpravljali o češkoslovaškem prometu proti Reki in od tam proti prekomorskim deželam, Higienski urad tržaške občine poroča, da se je v mesecu decembru rodilo 217 o-trok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 304. Tudi v tem mesecu smo imeli tako opravka z znatno višjim številom smrtnih primerov, ki so presegli število novorojenih. V bolniških ambulantah tržaške občine so v istem mesecu opravili 7.382 pregledov, izvršili 336 obiskov na dom in poslali 52 oseb v bolnice. Predporočni posvetovalni u-r&d je sprejel 6 oseb prvikrat, drugič pa se je pri njem zglasilo 9 oseb. Zelo živahno je bilo tudi delovanje oddelka za sladkorno bolezen, ki js sprejel 460 bolnikov in opravil 1661 injekcij insulina, 930 pregledov urina in krvi-in 9 specialnih pregledov. Drugi oddelek, ki se bavi s higieno stanovanj, je opravil 402 pregleda in ugotovil v 280 primerih različne prestopke. Od teh primerov je bilo 26 primerov protizakonitih zasedb stanovanja, v 24 S SKUPŠČINE SINDIKATA USLUŽBENCEV VLADNEGA KOMISARIATA Dr. Palamara že predložil vladi konkretne primere. Odbornik je tako objasnil, da so bila dodeljena stanovanja IACP pri Sv. Andreju izključno delavcem GRDA. ne zaradi tega ker bi obstajali tajni sporazumi temveč zato. da bi omogočili namestitev teh de- SfiSrStf* E zakonski načrt glede uslužbencev bivše ZVO lavei, ki so imeli že nakazana stanovanja na osnovi točkovanj in odloka stanovanjske komisije- Tudi glede družin v poslopju v Ul. Procuraria, katere bodo ostale brez stanovanja, ker bodo to poslopje podrli in na zemljišču zgradili novo palačo za občinske urade, je vprašanje rešeno. Te družine bodo namestili v novem poslopju IACP na Istrski cesti in so samo štiri družine protestirale proti novi name- Gentili (DC) je opozoril, da nameravajo premestiti zdravniško komisijo za vojne upokojence iz Trsta v Videm. Zanimiv je bil tudi predlog sve. tovalca Pogassija (KP), ki je ponovno opozoril na nepravilnosti v zvezi z vpjilnimj spis- ki odnosno na ni! Črta okrog 3.000 volivcev iz seznamov, Poleg tega je svetovalec predlagal, da bt se’ omejila papirnata predvolilna kampanja in da bi manifeste lepili samo na za to pripravljene deske in da bi prepovedali lepljenje plakatov po hišah. Podobni ukrepi so se že dobro ohnesli v drugih občinah v Italiji in tudi na zadnjih volitvah v Franciji. Zupan se je s tem predlo* gom strinjal, vendar je to vprašanje po njegovem mnenju samo s tehnične plati stvar občine, medtem ko mo- ... nje ali pa če pričakuje na- - -- I. i___„4._______________ Glede izgonov je odbornik poudaril, da komisij* upošteva **mo tri možne primer* in to: če ima stanovalec gospodarske možnosti, da dobi novo stanovanje, če mu lastnik preskrbi novo stanova- Zakonstti načrt naj bi predvideval ustanovitev posebnega sia-leia ter možnost prehoda v stalež državnih nameščencev, ne predvideva pa, da bodo ohranili prejemke, ki jih imajo sedaj BOLJE SAM KOT V SLABI DRUŠČINI IZ ŽEPA MU JE VZEL polog cigaret tudi 6500 lir Potem ko je denar že izmaknil, je žrtvi velikodušno plačal račun za brivca Ruggeru Capocelliju iz Ul. E. Marco 45 se je 4. t. m. pripetila neljuba dogodivščina, pri kateri je prišel ob 6.500 lir. Potem ko je popival v raznih gostilnah z dvema mladeničema, ki ju je komaj »poznal, se je odpravil k briv, r.u, seveda tudi tokrat v družbi obeh novih «prijateljev». Ko pa je zvečer doma pregledoval denarnico je ugotovil, da mu manjka lepa vsota denarja; računal je in mislil, toda na noben način ni mogel ugotoviti, da bi ves denar zapil, Končno se je spomnil na pivska tovariša. Pri brivcu ga je namreč eden izmed njiju in sicer 23-letni Pietro Brecevich, brez stalnega bivališča, zaprosil za cigareto: Ca-pocelli je njegovi želj’ ustregel, toda ker ni mogei do suknjiča mu je dovolil, naj si sam vzame iz njega zaželeno cigareto- Capocelli se je spom. nil še, da mu je Bercevich velikodušno plačal brivca. Vse to je Capocelli povedal na sedežu tržaške policije, kamor so agenti poklicali tudi Pietra Brecevicha in n;egove-a«'-l’» Maria Torinu. *t»-: '.-.talne J oJvaH.Ma. ičs st s po k-s j'cm r»-aliscvanju priznala, ds »*» pri popivanju opazila, da, je Capocelliju ostalo še ne«aj tisočakov v žepu usnjenega »uknjiča. Preštudiral« »t« kako bi prišla do *a želenega denarja in st* si izmisli!« potrebo pu cigaretah, -tone n a pa sta -d: velikodušno plačala brivčevo uslugo CapoeePi iu. da bi tako zabrisala sled za tatvino. Policija je Brecpvicha -n Tr. rina aretirala in ju pridržala v zaporu saj sta oba žo dolgo znana tržaškim sodnim oblastem. S* r . Ml Skupščine za konstituanto Pripravljalni odbor za sklicanje ustanovne sindikalne skupščine sporoča, da je bilo desle) v pripravljalni fazi 150 skupščin in sestankov vodilnih organov, aktivistov, sindikalno organiziranih delavcev, pa tudi števlnih delavcev, ki so izven sindikatov. Doslej sta bili izvoljeni že več kot dve tretjini delegatov za skupščino in odbor je že sporočil, kateri sindikati in skupine so te delegate izvolili. Nadaljujejo se volitve delegatov ostalih sindikatov in skupin neorganiziranih delavcev. Odbor poudarja, da sklicuje skupine delavcev raznih kategorij, ki so pristali na pobudo CG1L in ki *o posamezno ah kolektivno podpisali ustrezne pristopnice. Delavce vabijo » pošiljanjem osebnih vabil nu dum Neorganizirani delavci volijo na teh sestankih svoje predstavnike za konstituanto. Ta teden bodo naslednji sestanki neorganiziranih delav. cev ali pa vpisanih v sindikate, ki ne spadajo pod okri. Ije CGIL Jutri ob 18.30 na Trgu Goldoni pekovski delavci (skupina, ki »e ni Izvolila svojega delegatR). ob 19. uri usluiben. ei umobolnice. V. petek ob 13. uri uslužbenci hotelov in manz, ob 17.30 občinaki uslužbenci ob 18.30 n*org*ni*ir»»i kovinarji- V soboto ob 1.8. uri br-zvO- ,-liii delavci, 00 li- V- i fi»«d be. ul deUvoi. bKUfMCŠNA TAUCVl.\b*u*i USLUŽBENCEV Danes ob 20. url bo v Ul. Zonta skupščin* trgovinskih uslužbencev, ki jo sklicuje njihov sindikat Delavske »vere. Nevarni opeklini V noči mod ponedeljkom in torkom so »prejeli n* dermatološki oddelek glavne bolnišnice 74-letno Ivano Pavletič vd. Žnidaršič iz Ul, Mo-donnina 13. Pavletičeva je bila hudo opečena po nogah. Nje da nečakinja Ana Godina p*r. t liči g raj je izjavila, da se je Pavletičeva ponoči grela ob pečici, toda ker Je bila preveč blizu nje. se Ji je vžgala halja. Čeprav je goreče oblačilo takoj slekla, so jo plameni vendarle opekli po stegnu in ji povzročili hude holečine. Stanje Pnvletičeve je zelo resno in bo moral* estatt v bolnilnicl več časa. jrmmk nakazilo stanovanje IACP. Izjemo predstavljajo sodni izgoni in primeri, ko gre za hiše, nevarne za bivanje. Poslopja št. 8 in lo v Ul. Baiamonti je darovala tržaška zavarovalnica občini in sklenila z njo sporazum, da bodo v teh poslopjih začasno namestili družine, ki nimajo nobene druge možnosti, kar pa ne bo volivalo na število točk pri dodeljevanjih v okviru IACP. Pomembno je tudi vprašanje graditve hotela ali posebne zgradbe za neporočene, vdove, itd. Občina se je že pred časom zanimala za tako rešitev tega perečega vprašanja, vendar hi bila pot gona finančna sredstva zelo visoka ip jih do sedaj ni bilo mogoče dobiti. Da sporov je prišlo zaradi stanovanj Tržačanov, ki so odpotovali v Avstralijo in ki so »voja stanovanja (IACP ali »lična) prepustili prijateljem za različne materialne odškodnine. Tu gre za načelno vprašanje in so take transakcije nedopustne. Pereče je tudi vprašanje komisije druge stopnje glede dodelovanj stanovanj, saj namerava vladni generalni komisar to komisijo ukiniti. Po mnenju odbornika bi bilo to napačno in bi povzročilo zaskrbljenost med prosilci. Prav tako po mnenju odbornika ne bi bilo pravilno, če bi karabinjerji in agenti javne varnosti delali preiskave o upravičenosti prošenj in bi morale to še nadalje izvrševati socialne pomočnice. Občina sedaj zaseda 51 sob v različnih hotelih, kjer j« namestila 43 družin in 7 posameznikov. Stroški za to namestitev so zelo visoki (več kot tri milijone lir n* meseci, kljub temu da je taka namestitev neugodna tako za zainteresirane, kot za hotelirje. Vendar pa je sedaj nemogoč* najti drugo rešitev, ker »o vsa občinska zavetišča polna in ja stanovanjski položaj v Ttstu zelo težah. Res je sicer, da je bilo v mestu zgrajenih 3 848 stanovanj. *.» ker so pe-aVd! «.7 milijard lir. Sedaj Js < gradnji 41* »i.aii veni cime.* ve ao ta dvigni:« n* alt rog . A* <1*(t:iju lfj milijard. Pm** t-.g* rtu s! v peteš H : ao r. o i.i po i-i:' a št, š-io na razpolago novih 850 milijonov lir za gradnjo stanovanj. Ta zakon pa predvideva graditev stanovanj, ki ne smejo stati več kot 300 tisoč lir za prostor, kar ne odgovarja tukajšnjim' klimatskim in drugim potrebam in zahteva torej izpremembe. INA-Cas* predvideva 2 milijardi za graditev 800 stanovanj, medtem ko je bilo s sredstvi fonda Atriisio do sedaj zgrajenih 1350 stanovanj v gradnji pa jih je še okrog 400, za kar so porabili 4.1 milil srde lir. Po mnenju odbornika vse to žal še vedno predstavlja komaj nekaj večjo kapljo v morje potreb, saj leži pri komisiji okrog 13 tisoč prošenj za stanovanja. Naslednji govornik svetovalec Tol!oy ni bil zadovoljen z vsemi odgovori in je zlasti obsodil delovanje raznih agencij in oseb, ki pred- Snoči je bila v prostorih Delavske zbornic* skupsoina biv. ših uslužbencev ZVU, ki jo je sklic«! Sindikat uslužbencev vladnega generalnega komisariata. Ker je potekla doba, za katero je bil izvoljen odbor sindikata, je njegov tajnik dr. Verza podal tudi obširno poročilo o delovanju tega odbora od ustanovitve sindikata dalje. Na skupščini so zato prebrali tudi finančno poročijo Kot sme že pisali, se »tališči tega sindikata in Zveze uslužbencev vladnega komisariata razlikujeta. Po zadnjih vesteh jg dr. Palamaia še sestavil zakonski načrt za ureditev vprašanja bivših u-službencev ZVU ter ga poslal v proučitev predsedstvu vlade. ki ga bo nato predložilo v pretres pristojni parlamentarni komisiji, V glavnem naj bi ta načrt upošteval zahteve Sindikata uslužbencev vladnega komisariata in predvideval poseben stalež, v katerega bt bili vključeni v»i uslužbenci, ter možnost, da bi vsi tisti uslužbenci, ki imajo za tc potrebne pogoje, lahko iz posebnega staleža presedlali v prehodni stalež državnih nameščencev. Po drugi strani pa naj ne bi ta zakonski načrt jamčil upokojitve osebja, ki je že doseglo predpisano starost, niti zagotavljal redno napredovanje in upokojitve za tiste, ki bi kasneje dosegli predpisano starostno dobo. Zveza uslužbencev vladnega komisariata, ki jo sestavljajo uslužbenci, ki so svoj čas izstopili iz omenjenega sindikata Delavske zbornice, pa se s tem načrtom ne zadovoljuje in je postavila svoje posebne zahteve, ki si jih je usvojil liberalni poslanec Co-litto v svojem zakonskem načrtu, predloženem parlamentu. Med drugim predvideva ta načrt tudi ohranitev dosedanjih prejemkov ter upokojitev z* tiste uslužbence, ki so dosegli 65 let starosti, če so vsaj 6 let v službi pri bivši ZVU ip vladnem komisariatu (»a uslužbenke velja sove htevah predsedstvo vlade in telegramu, da je Brindisi važ. ustrezno parlamentarno komisijo. Neki uslužbenec je poudaril, da je treba najti primerno rešitev tudi za osebje, ki je doseglo starost, ki je določena za upokojitev; neki uradnik 4. kategorije pa je dejal, naj ne zanemarijo interesov osebja, ki je. na najniiji lestvici. V diskusijo je posegel tudi sindikalist dr. Pisa, ki je kritiziral zakonski načrt liberalnega poslanca Colitta, pri čemer je šlo pač tudi nekoliko za konkurenco med obema sindikatoma. Vprašanje pomorskih prog Solidarnostni brzojavki županov iz mest Bari in Brindisi Tržaški župan je včeraj prejel solidarnostne telegrame županov Brindisija in Barija glede 'okrepitve rednih pomorskih prog v Jadranskem morju. 2upan Brindisija odv. Lazzaro poudarja v svojem PO posredno pristanišče prekooceanskega prometa in zahteva, da se obnove tradicionalne pomorske zveze. . .Oba župana sta istočasno poslala predstavnikom vlade telegrame v katerih zahtevata večjo pravičnost pri razdeljevanju ladjevja med Jadranskim in Tirenskim morjem. Gozdni oožar pri Šempolaju V torek pozno zvečer so ljudje opazili požar v gozdu pri Šempolaju. Iz neznanih vzrokov se je. vnel gozd Miroslava Gabrovca iz Mavhinj št. 11, Gasilci z Opčin, ki so prišli takoj na kraj požara, so imeli dobro uro dela. da so požar pogasili. Zgorelo je 600 kvadratnih metrov gozda, vendar škoda ni posebno velika. O Včeraj zvečer se je na tržaški trgovinski zbornici se. Stala sekcija za fiskalna vprašanja, ki je proučevala način izvajanja novega davčnega zakona. primerih so bila stanovanja slabo vzdrževana, v 14 pri* merih so se rušili zidovi, v 52 so puščale strehe, v 93 so opazili parazite itd. Poleg tega so uradniki tega oddelka obiskali 20 trgovin z živili, 8 javnih lokalov jn 30 industrijskih obratov. Pregledali sq 32 novih načrtov za gradnjo stanovanjskih hiš. Sanitetni stražniki so napravili 232 pregledov v trgovinah z živili, 72 pregledov v javpih obratih in 107 pregledov v različnih industrijskih podjetjih. Komisariat za higieno je napravil 3853 pregledov ter ugotovil v 639 primerih različne nepravilnosti, zaradi česar je naložil 95 glob. Stražniki tega oddelka so zaplenili na različnih trgih v Trstu 7 kg svežega mesa, 117 kg mehkužcev. 50 kg svežih rib, 7 kg paradižnikove mezge, 52 kg svežih gob. 1 kg suhih gob. pol kg konzerviranega mleka, 4.818 kg svežega sadja, 13.252 kg sveže zele- njave in različne druge količine živil, ker niso odgovarjala sanitetnim predpisom. Profilaktični urad je v decembru ugotovil 15 primerov davice, 52 primerov škrlatin-ke, 6 primerov tifusa, g primera pargtifusa. 240 prime- rov noric, 48 primerov oslovskega kašlja. 1 primer tra-homa in 1 primer tetanusa. Ambulanta za spolne bolezni je sprejela 1116 pacientov. Med 63 novimi pacienti so v 9 primerih ugotovili bolezen, medtem ko ostali niso imeli spolnih bolezni. Šolski zdravniki so pregledali 342 učilnic in 4.132 učencev osnovnih in srednjih šol. V 168 primerih so ugotovili pri učencih nalezljive bolezni, medtem ko so poslali na nadaljnje preglede 950 učencev. Okulistični oddelek je pregledal 92 učencev, medtem ko je dentistični oddelek sprejel 1716 mladih bolnikov. Tudi veterinarji tržaške občini so imeli v decembru mnogo dela, saj so v svojem uradu v Ul. Cologna 24 pregledali 5280 glav goveje živine, 88-639 perutnine in 28.476 zajcev. Na ribjem trgu na veliko pa so pregledali 161.897 kg nib, 99.794 kg mehkužcev in 18.026 kg rakov.' Zaplenili so 117-*fcg rib različnih vrst. V decembru so tržaški psi in mački ogrizli in popraskali 20 oseb od katerih je bilo 18 prehodno zdravljenih zaradi tega, ker so jih ogrizli psi neznanega porekla. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 9. t. m. ob 2(1.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Milan Begovič BREZ TRETJEGA ((gledališče v krogu« Nastopata: Štefka Drol-čeva v vlogi Gjge Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Mariča, njenega moža, Režiser: J02E BABIC To delo bomo izjemoma uprizorili na Opčinah zaradi velikega povpraševanja in na željo naših stalnih obiskovalcev. SNG JANKO IN METKA vabita otroke na pustno rajanje ki bo v nedeljo 12. februarja 1956 ob 15. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelskac.J. Najlepše maske bodo nagrajene! Pustno rajanje za odrasle od 20. ure dalje v isti dvorani! Rossetti. 15.00: «Stolp uživanja*, S Pampanlni, P. Brassauf, Mladoletnim prepov. ... Excelsior. 15.00: «Sreča je 6it. ženska«. S. Loren, C, Boyer. Fenice. 15.00: «Bežeča gorila«, »■ Mitchell, L. Cobb. ... Nazionale. 15.00: «Doba besnosti*. J. Leigh E. 0’grien. Filodrammatico. 16.00: (iZsW>“ molka«. G. Kelly. C. Naiah. Superclneina. Zaprto zaradi 00, "ove . Arcobateoo. 15.00: «Helena je«, R Podesta, J. Sernas. Astra Rojan, 16.00: »PletneM** ponos«, J. Chandler. J. nu seli. - Capitol. 16.00: «Rru>h. Ul**«" in...». S. Loren, V. De Si**, . - Cristallo. 16.00: «Nismo angeli*-H. Bogart. A. Ray. Grattacielo. 16.00: »Sodobna Ur O Od 1. do 3. oktobra bo v Trstu sestanek italijanskega združenja termatehnike. Na tem sestanku bo prisotnih o-krog 300 industrijcev, ki si bodo ogledali na.iveiya tržaška industrijska podjetja. SE S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA občinskega sveta PRI bri m izpose m Inil IIP i di OSTOPII slavcev PRI m na delo MIŠIH pri SILI IR IR Vodstvo SELAD upošteva mnenje naj pri sprejemanju delavcev prvenstveno in priporočila občinske podporne ustanove da starost 55 let). Pokojnina pa naj bi znašala 80 oflstot- Na predvčerajšnji seji de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta je svetovalec tov. Srečko Colja načel dve vprašanji, ki zaslužita vso pozornost. Gre za postopek, ki se ga drži SELAD pri sprejemanju brezposelnih na delo ter za vprašanje škode, ki jo povzročajo kmetom pri širjenju obmorske ceste. kov zadnje plače. Toda vrnimo se k poročilu dr. Verze. Rezen o delovanju sindikata je na včerajšnji skupščini dr. Verza poročal tudi o razvoju sindikalne akcije od zadnje skupščine dalje. Ugotovil je. da Balamarov, oziroma vladni načrt ne upošteva zahteve sindikata po priznanju doklade «ad perso-rranf«, ki hi morala dopolniti razliko med sedanjimi višji-mi prejemki uslužbencev komisariata in med nižjimi prejemki, ki so določeni za državne uslužbence. Glede tega vprašanja ni po besedah dr. Verz* nobenih pozitivnih zagotovil pristojnih obl p,go i« pi.l* I it’, 'Ijiil I ugovoru. ,-i j«. $in* (jliUištbtp cUJU, d' ne bo nikoli predlugal vladnim or gnnnfm doklade «ad perso-liam«. ki naj bi dopolnil* pre. jemke, določeno za državne uslužbence. Bo drugi stran' pa ne bi imel tudi nif proti, ce bi vlada to zahtevo sprejela Iz Rima pa prihajajo vesti, da so nekatera ministrstva pripravljena, priznati bivšim uslužbencem ZV.l' tudi posebno doklado. Dr. Verza Je tudi dejal, da je zasluga njegovega sindikata, da so uslužbenci podaljšali rok za prostovoljno odpoved službi do 31. marca. Dejal je, da je prav tako za-»'uga sindikata, ce ?e sedaj uresničuje njegova zahteva po uvedbi posebnega staleža. V diskusiji je dr. Knvona dejal, naj sindikat skliče »kupi ščino. kakor hitro bo znana uradna vsebina zakonskega načrta, ki ga je dr. Palamara poslal v Rim, tako, da bo lahko skupščina uslužbencev takoj obvestila o svojih za- se pozanima za prosilčevo socialno stanje in na osnovi dobljenih informacij priporoča tega ali onega prosilca. Toda dejstvo je, da so te informacije absolutno pomanjkljive, kajti zdi se, da se opirajo samo na izjavo e-nega človeka in niso preverjene. Kdo holje pozna razmere v občini kot županstvo Tov. Colja je poudaril, da i a 11 pa ^ar se specifično tega se mnogo brezposelnih delavcev, ki nimajo možnosti postranskih zaslužkov, hudo pritožuje nad ustanovo SELAD. češ da zaposluje nekatere delavce za dobo, ki je daljša od 6 mesecev ter da sprejemajo na delo ljudi, ki po svojem socialnem položaju niso najbolj potrebni dela in zaslužka. Med drugim je svetovalec tov. Cojja omenil primer, da je pri SELAD za-1 poslen občan, ki bi lahko delal doma na kmetiji, saj so namesto njega najeli delavca, ki ga morajo plačevati. Jasno je, da povzroča tako *.«•! pris' ransko poslovanje o> i „ jemanju 'ljudi ns delo .>•!nogn n'•■•olj" ln oč:r--«v vi i afedo tudi r,s račun _ občinske uprave, ccprsv ul ta v ničemer kriva in je v tej zvezi tudi že protestirala. Zupan je namreč pojasnil, da Je občinski odbor že no-vbmbra lani posfai upravi SELAD pismo, v katerem je opozoril na nepravilnosti, ki se dogajajo pri nameščanju. Nadalje je občinski odbor že večkrat interveniral pri omenjeni ustanovi, da bi na delo sprejeli res najpotrebnejše občane in je župan še pred dvema tednoma poslal seznam 12 občanov, ki bi morali biti prvenstveno upoštevani. Toda kljub intervenciji so bili na delo sprejeti drugi ljudje, med katerimi ni bili niti enega s seznama, ki ga je predložil župan-Na upravi SELAD se namreč izgovarjajo, da se pri na sprejeli druge brezposelne občane. O vprašanju škode, ki jo povzročajo kmetovalcem ob širjenju obmorske ceste, pa bomo spregovorili posebej. vprašanja tiče, občinska podporna ustanova? Zakaj se ne b. torej uprava SELAD obračala glede informacij direktno na občinsko podporno u-stanovo, ki je edina pristojna, da izda mnenje o socialnem stanju brezposelnih delavcev? Po daljši diskusiji so svetovalci sklenili, naj občinski odbor v imenu občinskega sveta še enkrat intervenira pri ravnateljstvu zg javna dela, da se z dosedanjim, nepravičnim načinom pri nameščanju brezposelnih delavcev končno preneha. 7. naše stra-j n, n;-; dodsrrro, . da. j(| , kziVi-c« (x i!ns in : da hi moj.do ■ v n a' fjkt v o' ja' i - dela 'Skoj Ukre-iii; Ijoircbiin. d; bodo tiariieščall res samo take brezposelne delavce, ki nimajo nobenih potrans'kih zaslužkov in ki jim je delo pri SELAD edini vir dohodkov. Glede delavcev, ki so že prekoračili dobo zaposlitve, naj omenimo pojasnilo župana. ki je dejal, da pri občinskih delih takega primera ni. Pač pa so nekateri delavci zaposleni že več kot 6 mesecev pri gradnji avto ceste. kajti tehnik, ki vodi dela SELAD na tej cesti, je od pristojnih oblasti zahteval, da . . mu morajo pustiti delavce to-liko časa, dokler ne bodo dela zaključili. Čeprav je to v nasprotju z določbami, je njegova zahteva prodrla. Toda v kratkem bodo dela končali in vsi delavci bodo prišli Prosvetno društvo »GAJ* od Banov bo uprizorilo v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah igro v treh dejanjih IZGUBLJENI RAJ Vabljeni na prijetno zabavo stari in. mladi. Prosvetno društvo »S. ŠKAMPERLE« pri Sv. Ivanu vabi na pustno rajanje, ki bo v soboto Tl. t. m. z začetkom ob 21, url v veliki dvorani na stadionu « Prvi maj ». Vrdel-ska cesta 7. Posloval bo dobro založen bife Igral bo izbrani orkester Maske zaželene meščunju brezposlenih držijo 1 zopet pod SELAD za devin- točnih navodil nadrejenih oblasti. Tako drži predvsem mnenje oz. priporočilo Pomožne podporne ustnnove, ki sko-nubrežinsko občino, Ta- Seslanek NSZ v Nabrežini Sinoči je bil v Nabrežini sestanek Neodvisne socialistične zveze, na katerem je govoril član pripravljalnega odbora tov. Prane Stoka o lokalnem gospodarskem in političnem položaju ter posebej še o vprašanjih bodočih upravnih volitev. Govornik je nakazal tudi doprinos, ki ga mora NSZ dati za okrepitev socialističnih sil pri teh volitvah in pil tem obrazložil delovanje raznih političnih strank. Mladoletna tatiča Včeraj je tržaška policija prijavila sodnim oblastem t7-letneff9 »T«via* r. in niego-!.'-l tnei* h «'« Maria j on« i.i.vi-joča v brvnn- j m i -- (i 11 h ( ■ i m. it. : fojioiji v Trstu, n« • > x i uan in t dingih okoliških vaseh jo že večkrat prišlo na uho, da sta se v raznih krajih pojavila dva mlada fanta, ki sta spravila v žep že marsikatero blago pa tudi denar. Toda posebnih dokazov za mlada tatova policija doslej ni imela. Sele po nekaterih zadnjih prijavah je stopila na prste mladima beguncema. Pri zasliševanju na tržaški policiji je Nevin C. končno priznal. da je začel najprej krasti na Opčinah in v raznih trgovinah pobiral kar mu je piilšo pod roko: sadje, cigara/g led n ice, steklenice itd. Tudi na Trgu Ponte-rosso si je pri raznih branjevkah privoščil brezplačno kako poslastico. V neki gostilni v Padričah je hotel tigrasti iz miznice 2000 lir, pa ga je gospodar pravočasno opazil; ker pa je mislil, da se je mladi fant le prvikrat krat bodo seveda one, ki so J spozabil, mu je tatvino opro-delali več kot 6 mesecev iz- stil in ga ni prijavil sodnim ločili, na njihovo mesto pu | oblastem. ( GLEDALIŠČA GLEDALIŠČE VERDI V soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva predstava Wagnerjeve opere »Lohengrin«. Opero bo dirigiral Herbert Albert, v naslovni vlogi bo nastopil Renato Gavarini. v ostalih pa Orietta Moscucci. Laura Di-dier Gambardella, Gian Giacomo Guelfi. Raffaele Arie. Zborovodja Adolfo Fanfani, režija Joa-chim Klaiber. Pri glavnii blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. Ljudska prosveta Prosvetno druSfvo Barkovlte. Prihodnja pevska vaja bo v petek. Vežbali borno program za radio. Prosimo, da pridejo vsi. OB VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POHORK Dne 7. februarja se je v Trstu rodilo 9 otrok, poroke so bile 1, umrlo pa je 20 oseb. POROČILI SO SE: uradnik An-tonlno Canclan In uradnica Li-via Fofcaitt i. kapetan Lueiaro Hollesch in gospodinja Olga Pe-(as-Marossi, kpnidt Sergio Valus-si in gospodinja Cedila Nteti-gomta, težak Duillo Coclovich in gospodinja Giorglna Lozer. UMRLI SO: 52-lelna Elsa Lena* nor. Cumln, 66-letna Ivana Pertot por Vodopivec. 75-lema Maria Dobritla vd. Minca. 72-letna Maria, Cheber vd. Maniago, 60-letmi Ivan Kogoj, 68-1 el ni Giuseppe Trest. 79-letn* Antonia Stropper vd. Del Ben, 80-letn.i Franc Prunk. 66-letna Antonia Zanin. 81-I et n i Aoeelo Verone.se. 85-jet.na Josipina Gulit vd. Brešan. 60-1 et n i Mirhele Veggian, 35-letna Emiilia Prlvileggi vd. Castro. 80-letni Luigi Arčon. «2-let.oa Carmela Buonviorno vd Btllazza. 22-1-l ■. G( \>!f> o m v. C . 78-1 - tn i ST) in F; v,- n. 87. Irm. F--.)*■!•■'. -. Milil Vfl ■■votli ( o* Ivana v,J, I trm VI Ul, ,'-letni Aiiiii.i ( NOČNA SLU2BA LEKARN INAM - At Cedro. Trg Ober-6an 2; G. Papo. Chiadino m Monte 1095 (Sv. Alojzij); Pic-ciola. Ul Oriani 2; Alta Salule, Ul O i »’ G. Andre. E. Manni. S. Marco. 16.00: «Tatovi kole**: Kino ob morju. 16.00: »Hijena ' Oaklandu«. I Lupino, R, BY,n' Moderno. 16.00: »Grofica C&1" glione«, J. De Carlo, G. Mat' Shali. , Savona, 15.30: «Bela furita«. *• Parker. C. Heston. Viale. 16.00: »Veliko maščev*")^' L Adler . Vittorio Veneto. 15.30: «KralJ>( piramid«. J. Hawkins. J. O*" lin« Azzurro. 16.00: ((Velika tekm**' A. Nico!. A Totter. Belvedere. 15,30: »Tarzanov b«»' J. Weis5trnjeller. Marconi. 15.30: »Edenska doHn**’ J. Dean. S Harris, Massimo. 15.30; »Kraljica P"* mid«. J. Hawkins J Collin*. Novo cine. 16.00: »Stekleni V. Gaasman. G Grahame, Odeon. 18.00: »Strah«, 1. Bert-man, M. Wieman. , Radio. 16.00: «Rimljanka». G- T-y' lobrigida. D. Gelin. _ Venezia. 15.00: «Mandrinove P1 stolovščine» Skedenj. 18.00: «Krik zasledovanega«. SREDA, ». februarja 195® 'lil*!' FUSIAJA A 11.30 Lahkii orkestri; 12.00 da vanje: 12.10 Za vsakogar Ju ka.i: 12.45 V svetu kulture: •*■•-Jugoslovanski motivi; 13.30 LU ke melodije igra dno Haris-ej . mami; 13.50 Iz opernega SV.J 17.30 Plesna glasba; 18.00 °-’ thoven: Koncert št. 4; 18.30. *Lt dijaka mamica: 18.40 PodčžP^ij motivi: 19.00 Respighi: R*®-!, vodnjaki; 19.15 Radijska m 119.30 Pestra glasba: »“»j Šport; 20.05 Veseli motivi: Vokalni tercet Metuljček; ‘"Uj •Ofkčster Ralph Sharon; Predavanje: 21.15 Bravničar: h venska piesna burleska; 21 20JVj Černe melodije: 21.40 KlaVPL duo Demšar-Vrabec; 22.00 U 5Lj, venske književnosti in uraetomU 22.15 Sladit z: Koncert v C-d0'” za violo in orkester; .K*. ». 14.30 Kulturna kronika: ‘JL; Beethoven: Trio op. 11 v 19.05 Rjccardo Pitteri: 19,2? ganski orkester: 21.00 G1®!,«, Federjco Ghedimi: »Razuzdan*« opera v 3 dej. s prologom, u «> ■- U H Slovenska poročila: 14.15. »j, Italijanska poročila: 6.15, D’ 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iz LjutriPjj 90 Jutranja glasba: 7.00-1, 6.00 Jutranja glasba; Spored iz Ljubljane; 7.30 oo Gj drana do Triglava; 11.00 O kotiček: 11.35-12.10 Spor«® • Ljubljane; 12.10 Furlanske i" v dentinske pesmi: 13.00 30 .!!! y(i z Benjaminom Giglijem; 13,39 ^ melodije do melodije, vmeS/jj 13.45 Glasbena kronika; -ril) Glasbena medigra: 14.35 - 1.^j Spored iz Ljubljane; 16.10 in pesmi: 16.30 Radijski 17.00 Glasbeni mozaik; 17.55 |( termezzo: 18.00-19.30 Spored ^ Ljubljane: 19.30 Spomin v ^g; taktu: 19.45 Primorski 20.00-22.15 Spored iz L.iuo"'^; 22.15 Igra orkester Paul ^^njjt- 22.45 Mica Glavačevič. sopr» ,( ka reške Opere, poje ar •■£, tč' oper Rigoletto. Lucia d! mermoor in Lacme; 23.15 Z* v - i i» v . .» > 327,t m, 202,1 m, 212,4 **-j, Poročila ob 5.00, 6°°’-n 13.00 15.00. 17.00 19.00. 22.OO-,0l 11.00 Radijski koledar; .J* Gospodinjski nasveti; Jkil' tamburaškl orkester ljubUaafa;" »Svobod«: 11.35 Prof AVi n3* Pirnat: Kako se Je razvil*' ,j0) književni jezik (ponovitev), Lahek opoldanski glasbem »v-red; 12.40 Odlomki iz ober*-,i t" genij Onjegin«: 13.30 V pe**1 -,f,ti plesu po Jugoslaviji: 13.55 Levstik: »Martin Krpan« 'FLuI-vitev); 14.35 Želeli ste — 7osi)»: šajtel; 15.15 Zabavna 15.30 Utrinki iz literature: Lenka o dr. Francetu Pr*Si6.®" 15.45 Pojo mladinski ztw,L|ifli'r Družinski pogovori • Cvetko: O priprav; poklic in otrokovem '‘'LjiH’' skem delu: 16.10 Popoldan**] s\<-fomični koncert: 18.15 PesrnG»r'' venskih skladateljev Poif , uf! borski komorni zbor; 18- ’,(i. saksofonist Srečko Dražili 1/rii(' Eugen Suchoo: »Vrtinec« ' navat. opera v 6 slikah, « Kr *-.»•««M ' ,ii :u p-.viiir-. ... ’in •;,■) „ n: ppl Ijrtv. r.”it»!jg»* 22“ j: 11 fiiiiiteirkji«. Mati oglasi A VTOMOTODIESEL MONP , PISTON, brušenje cllie«"0^ osi motorjev, glav itd. mestni deli za motorje .-j jf* motorne tovornike, vl> _sc°' Dellorto. Delavnica Cre™J Trst, Ul. F. Severo II. I’ H S I Ul. sv Fran. čiška 20/111 tel. J7-338 »prejema lo. »erate. malt / oglase, osmrtnic« n» “ od 8. do 12.30 ln od IB. ure. Mešani pevski iško v, ki Jim oddelita za fi-olo-■riski komisiji za rgijo, dr. Paul C. Mešani pevski zbor »Slovenec« iz Boršta se je tudi lepo mešani zbor otlgreau ga priznanja, zaj je bil za-radi tega izvoljen za častnega člana v mnogih domačih in tujih akademijah in znanstvenih ustanovah. Pisal je znanstvene razprave, eseje in ocene z najrazličnejših področij jugoslovanske in francoske književnosti, razprave s področja jugoslovanskega it! francoskega jcjtlca. razprape iz dialektologije, o- 1 nomastike, topgnomnfl ike 1 itd. Eno najbolj tri um h nje-f govih del je. prav gotovo aSlovanstvo iti rotnanstvo na. jadranskih otokihs. ki je iz- stiko, germansko filologijo in primerjalno Indoevropsko lingvistiko je študiral na filozofski fakulteti na Dunaju. kjer je doktoriral leta 1905. Poučeval je nato do leta 1913 kot profesor na girn-uanji .o Sanja i.ukt, tičn n* nepremostljivo tsi{nost9 in socialno nepre-,lovno«i ,t9 notranje proti-kail ti,a- v*adne koalicije iz-k\0 , 1 okoliščina, da s te-H vladni program Soro ve-« at' niti na pod' •tipj, ” strank te koalicije, > mu je za to potrebna '* stranve?,aŽelena ~ podpo-dejstvo opozicije. To danje n1? ,ze*° značilno za severe, irf e politične raz- Vgti tuj- bi moralo upošte-^t*tske 1 Vodstvo socialdemo-n'U 5tranke, ki kljub te-'jki n^edn° vztraja na poli-'žr, e nteglene «demokra-ž( 1“arnosti», dasi je dano, 'rabcem na strehi zna-<(s°j'darnost» sili so-, bčp0 'tatsko stranko v po-ji>n . rznistvo s silami, ^iihns J odvratna tudi tista * doz« Čei Spričo' ^ .*,vnfm življenju: % a socialnosti, ki jd nnokrati skušajo u- lakega političnega fvkj j 8* socialdemokratska '**bstič-Vzema za politiko so-enotnosti, ki naj na i(Jni t ^ . silam v sedanji fljto Dn0t,rn> izbiri pro- har\Skraine»‘ prime* „ !)r,?edttelju bil pza»-išlje„ neto). '' “'o-e t„ a tajnost je, da • r.t vODt o Ruska ekspedicija odkrila oazo na Antarktiki tako pri izbo- -n ntiVf koncertnega u h "Pela H ^0V5‘blW Pov. h/n gostov kot O l>ros eRraT0V Vedn° ortl-i kc 'n tudi Uklonitve. Tudi v •C'1 Pfogr' koncerta U med >. ‘Zbran v s»-direLn, l’Ubli-,„ rsheno Mntl* dj0 ■ nsko koncertno % •» v“rav, Inž* leto 1955, So*a.''*n'ricv .i. Q*rs,v '* in zu lesno VIL. št — Izdaja in tehm-losne in- l;redni.uvo i|i ,, . i »rjtv '*tna naročni v‘ „ • Li„i’, - vuni.iivo i biig a,t« j, ' Jan». Krjavt ^ dij,r 1 Leln^ ----------- Se ni dolgo tega, ko smo pisali o številnih znanstvenih ekspedicijah na Antarktiko in smo pri tem omenili, da je po svoji številčnosti in opre-m' takoj za ameriško ekspe-oicijo sovjetska ekspedicija, ki jo vodi znani strokovnjak prof. Somov. Po zadnjih vesteh je sovjetska ekspedicija žela prvi večji uspeh pri tem velikem znanstvenem podvt-gu, saj je na svoji poti odkri- j it- pr.vo pravcato oazo v o. ! p/ m velikanskem l-d 0“, . I 1 odrVlil, v; *• imenuje ■- r, tit. c o v v t,- ■: rsr- ■ 'i j, 'Je namreč odkrila obSez, cjšt področje, kjer doseže tempe-rHtura tudi 20 stop. nad ničlo in je zato to področje po. raslo z bujnim rastlinstvom kar je za Antarktiko prav gotovo velika posebnost. # * # Vsakdo si ho mislil, da je ni vprašanje kaj je bolečina, zelo lahko odgovoriti. Učenjak, pa menijo, da je zelo težko dati definicijo bolečine. V splošnem se smatra, da povzroča oolečino fizična poškodba, rana in podobno. V resnici je na pr rana. ki jo je po. vzročila krogla, neboleča. U-gotovljeno je, da so površinske rane bolj boleče od onih. ki gredo v globino, V glavnem natančnega odgovora na to. kaj je bolečina, znanost se ni dala. Relativno se najboljšo definicijo je dal angleški fiziolog Chalrles Sherrington. On pravi, da je bolečina »fizični dodatek nekega imperativnega zaščitnega refleksa«. Ta definicija pove mnogo z malo besedami. Vendar ni povsem natančna, ker ničesar ne pove o naravi bolečine, razen dejstva. da je »fizična«. Morda bo točna, kar zadeva nižje razvita bitja, toda pri človeku, ki misli, bo bolečina kaj več od navadnega refleksa. * * * Odka obs>aja zoanort, se ta trudi, o*, bi muvj tl* v !|»ni>-. Vini da b*vn us,nos r i . - h o ir,is ti 1 t> Is : rc j ko slej lu uinogočP«. Profeeor berklerske univerze, profesor Fraenkel-Conrad, ki se ukvarja z vprašanjem ustvaritve življenja, je uspel z ,ani virus ((tobačnega mozaika. ki predstavlja večjo mule-kulo organskega življenja, razstaviti v manj komplicirane molekule in jih ponovno sestaviti v molekule, ki je bil virus iz nje sestavljen. Ta virus. ki se lahko razloči samo pod elektronskim mikroskopom. ustvari, ce ga prenesemo v celice, nove kompleksne molekule virusa, povsem podobne oni, katere so izšli. To predstavlja eno značilnost življenja. Vsekakor bo znanost v svojem nadaljnjem razvoju odkrila še ostale neznane zakone in sredstva, potrebne za nastanek življenja, s čimer bo odkrit« ne samo skrivnost življenju, ampak tudi snuti. 'ni nihče drugi kot Lautrecov bratranec. Ta slika je bila namenoma postavljena ob Lautrecovo, da bi se prikazala Lautrecov* fizična nebogljenost in s tem poudarila njegova umetniška veličina. Hkrati pa ta razlika v zunanjem videzu in fizični razvitosti obeh ožjih sorodnikov postavlja vprašanje, kako da je eden fizično povsem normalen, drugi pa tak pohabljenec. Sicer velja splošno mnenje, ki je bilo prikazano tudi v filmu «Moulin Rouge« in še prej v samem romanu — biografiji o Lautrecovem življenju — da je veliki u-metnik ostal pohabljenec zaradi dveh padcev po stopnicah, ko mu je bilo 13 let, in kjer naj bi bil dobil notranje poškodbe, ki naj bi vplivale na njegov fizični razvoj. Toda to je le neutemeljena domneva, saj to trditev zanika celo Lautrecova nečakinja, ki živi še danes v Boscu v Franciji, in ki priznava, da se je Toulouse-Lautrec le prevrnil s kakih 30 centimetrov visoke pručke, zaradi česar si je zlomil le levo roko, dočim si je drugo roko zlomil ne da bi padel. Ona sama zatrjuje, da je Lautrec prinesei svojo bolezen — fizično pohabljenost — ki mu je zagrenila vse življenje in morda ie bolj potencirala njegovo ustvarjalno silo, že z rojstvom na svet. To bolezen strokovno imenujemo akondroplasija. Bistvo te bolezni pa je, da se v organizmu hrustančeve tkanine ne razvijajo normalno in se zato človeška postava ne more razvijati normalno, ampak se nekako povije in »zguba«. Značilne za ljudi, ki bolehajo za to boleznijo, je tudi to, da so naklonjeni tudi raznim psihičnim motnjam ali vsaj posebnostim. Lautrec kot tak je sicer samo eden, podobnih, pa čeprav manj znanih ali celo neznanih pohabljencev pa je nešteto. Kaj čuda torej, če so se mnogi zdravniki lotili proučevanja tega fenomena. In znanost je ugotovila, da je tej bolezni krivo pomanjkanje določenega hormona. Leta 1947 je ameriškemu zdravniku dr. Evansu iz Kalifornije uspelo izolirati prav ta hormon, to je hormon, ki vpliva na rast človeškega organizma in na formiranje človeškega okostja. Da bi svoje ugotovitve znanstveno potrdil. je te hormone injeeiral mišim, poizkusnim kuncem in drugim živalim, ki so po in-ickei;rh zras'e za dvakratno j ..voio oo- m/lno velikost. 0- irvozh e 'budil toliko ;,iiuiiv, saj se ie >f govorilo. [ C e je (.on rite vdi vvil i » '»-ji j iL-rim bomo lamto vsi postali — velikani, lrouarusi pri človeku pa niso dali enakih u-spehov. Omenjeno »zdravilo« so poizkusili pri najrazličnejših vrstah neraz.vito«ti organizma in to pri tako imenovani primarni pritlikavosti, pri sekundarni pritlikavosti, kakor tudi pri drugih vrstah akondropla-sije, ki se pokaže že v pivih letih ali celo mesecih Življc-i ,a, ali pa šele v letih Klasične ukondroplasije — v 10, do 14. letu starosti. Zaradi popolnega neuspeha so ta način zdravljenja opustili. niso se pa mogli s tem dejstvom sprijazniti, kajti odkod razlika med uspehom pri živalih in popolnem neuspehu pri človeku. Zato s i se lotili nadaljnjih raziskovanj u. izločili nov — čist - hoi-mon iz hipofize, kar jim j« tudi uspelo, Ugotovili so nadalje, da je za učinkovito rabo treba čistemu hormonu dodati oporo in sicer posebno in ustrezno hrano, kar dokazuje, da ta hormon učinkuje le ob sodelovanju razkrajanja in pravilnega usmerjanja posameznih sestavkov hrane. Kako deluje ta hormon? Tolšče izloči iz organskih snovi in jih takoj usmerja v krv-n; obtok. Izgorevanja teh tolšč, ki so prešle v krvni obtok, izloča močno energijo in omogoča ustvarjanje raznih a-cotonskih in drugih usedlin Močni energiji, ki jo sprošča izgorevanje tolšč se. pridruži še delovanje insutlna," kar skupno omogoča ustvarjanje tkiva; okostje in ostali organski deli se začno naglo razvijati. Delež, ki ga ima insulin pri okrepitvi delovanja omenjenega hormona, je zelo velik- Ponekod je delovanje hormona prenaglo in se ne da u-smerjati niti kontrolirati. Ne-rezvit deček, ki prejema ta hormon, prenaglo raste in to negativno vpliva na njegovo življenjsko silo in odpornost, kar lahko povzroči vrsto drugih nevarnih disfunkcij ali cele bolezen. V ta namen je po-tiebno dati poleg že prej o-r-enjenih hormonov močnejše injekcije insulina, ki ponekod kljub veliki dozi odpove. Prav gotovo ne moremo v tako kratkem poročilu prikazati vsega pomena tega novega odkritja in vseh morebitnih posledic. Vsekakor pa je gotovo, da je vendarle odkrito sredstvo proti bolezni, ki je marsikoga spravila v obup Toda zdravniki, ki so se s tem dotlej ukvarjali, so ugotovili, da je potrebno z novim zdravilom zalo previdno ravnati. V Evropi sicer ta način zdravljenja te ni v praksi, vendar je gotovo, da »prečiščeni« hormon, ki je v rabi v Ameriki, marsikateremu nerazvitemu otroku, in predvsem v primerih neppdedova-ne akondroplasije, to se pravi pri tako imenovani primarni pritlikavosti. pomaga. Pri tem je seveda potrebno še posebej paziti na prvi element, ki smo ga v zvezi s tem navedli, namreč na primerno hrano, kajti novi hormon, okrepljen z insulinom, deluje kot neviden motor, toda organizmu je potrebno pri tem dajati sproti «gradbeni material«, kajti nesmiselno bi bilo terjati od ciganizma. da bi s pomočjo tega čudežnega «motorja» gradil. ne d* hi imel n« razp,?. uš*r-zo* oV-sp-Vs «r-r- ko je Japonska šele na 5. mestu. • Od vseh ladij, ki so bile splovljene v letu 1954. je o-krog 55 odst. opremljenih z motorji. Se leta 1953 je bilo teh okrog 58 odst., 1952 65 odstotkov. 1951 celo 75 odst. Te spremembe so povzročili supertankerji, ki dajejo prednost parni turbini. Delež Velike Britanije pri naročilih za tujino je leta 1954 znašal 27.4 odst., leta 1953 25.3 odst., leta 1952 30.5 odst., leta 1951 pa celo 37.6 odst. Zapadna Nemčija je s svojimi 875.000 brt, ki jih je leta 1954 izročila tujim naročnikom, zasedla drugo mesto. Trenutno znaša njen delež 16.1 odst. nasproti 14.1 odst. v letu 1953. Japonska, ki je še leta 1952 in 1953 zavzemala v tem pogledu drugo mesto, je prišla zdaj na peto, za ZDA in Švedsko. Odbor za mornarico pri »Evropskem gospodarskem sve tu« je objavil obširno poročilo o svetovnem položaju trgovske mornarice, v katerem je glede ladjedelništva rečeno sledeče; »V večini dežel je ladjedel-nikka industrija preživela določeno dobo konjunkture. Ta no trajala še precej časa, nakar bo bodočnost ladjedelništva odvisna od tega, v kolikšnem obsegu bo mogoče zamenjati zastarelo in manj sposobno tonažo. To je odvisno od svetovnega povpraševanja po tonaii in od tega, v ko-l’ko bodo lastniki ie rentabilno" zaposlili ‘stare ladje in tako prišli do bodo omogočili finansiranj^ moderne trgovske mornarice. V precejšnji meri je bodočnost odvisna tudi od tega. ali bodo ladjedelnice sposobne ponuditi cene in pogoje, ki bi' bili za naročnike sprejemljivi Položaj se lahko spremeni samo z znatnim in trajnim povečanjem svetovne trgovine in samo, če se poveča povpraševanje po tonaži, Potrebni pa so zraven tega tudi fiskalni ukrepi, ki bi lastnikom omogočili modernizacijo njihovih mornaric, zakaj v našprotnem primeru bi te ne bile dorasle mednarodni tekmi v pomorstvu.« Zanimivo je stanje v ladjedelništvu v prvem četrtletju leta 1955. Konec marca je bilo v gradnji 1276 ladij s skupno 5.96 milijona brt, nasproti 1169 ladjam s skupno 5.85 milijona brt ob koncu leta 1954. Največji prjrantek je zabeležila Japonska s 158 900 brt. ki se je tako v svetovnem ladjedelništvu pomaknila s šestega na četrto mesto. Zapadna Nemčija je r začetku lanskega leta zabeležila padec 106,600 brt, a je vendar s svojimi JI.16 odst. obdržala drugo mesto v svetovni ladjedelni-ški proizvodnji. Po poročilih, ki se nanašajo na podatke ob koncu septembra leta 1955. je bilo v vseh deželah na svetu v gradnji 1379 parnih in motornih ladij s skupno 6.283.699 brt, se pravi za 332.512 brt več kot v začetku istega leta. Od tega 34.2 odst. v Veliki Britaniji in Irski. V lanskem letu je v ladjedelništvu pokazala največji napredek Italija s 452.162 brt, kar ji je omogočilo, da se Je pomaknila * sedmega na šesto mesto. Na prvem mestu Je še vedno Velika Britanija, na drugem Zapadna Nemčija, dasi je njena trenutna proizvodnja znatno nižja od one i>: leta 1954. Pomemben napredek so pokazale tudi Francija, ki je na petem mestu, Japonska s četrtim, prav tako Norveška in Nizozemska. Skupna svetovna tonaža ladij glede naročil iz tujine je ob koncu septembra 1955 znašala 2.589.282 brt, pri čemer je bilo 29 2 odst. tega izdelanega v V. Britaniji in Irski Naročila SZ so opravile ladjedelnice v Zapadni Nemčiji, Japonski in Finski. Jugoslavija je po omenjenem poročilu Lloyd’s Registra zabeležila v tem času povišek 81.260 brt. namr*j glede ladij, ki se grade, tako da se v tam britanskem statističnem pregledu omenja kot dežela, ki sodi glede ladjedelništva med vodilne dežele. Obseg jugoslovanske ladjedelni-ške proizvodnje res še ni na kdo ve kakšni višini, vendar lt ta po končani vojni pokazala tako močne razvojne tendence. da ne bo več dolgo, ko bo treba z njo resno računati. Jla leto se prerodimo za 98 odst* pe pri Ameriški atomsko energijo, dr. Aebensold, je v nekem svojem poročilu Smithsovemu inštitutu prikazal, da obnovi človeško telo letno okrog 98 odst. svojih sestavin, tako da bi se celo moglo reči, da se človek letno za 98 odst. ponovno rodi. »Zdravniki, pravi dr. Aeber-soldr so bili vajeni gledat' na človeško telo kot na nekakšen motor, ki vsrkuje hranila, zrak in vodo v prvi vrsti kot sredstva, da ohrani svojo funkcionalno sposobnost. Bilo je splošno ritijenje, da se samo del teh stvari uporabi za obnovo tega motorja. Poizkusu Z radio-izotopi pa so dokazali, da je človeško telo bolj podobno polku vojakov, »e pravi spremenyiyi formaciji, . ki navzlic temu. da se njegov: pripadniki stalno menjajo, vendarle ohranja svoje ^iste dimenzija, sestav in obliko, Poizkusi z radio-izotopi v človeškem telesu so pokazali, da je atomsko nadomeščanje v njem zelo naglo in popolno. V enem ali dveh tednih se vodikovi atomi, nadomeste z novimi vodikovimi atomi, fosforjevi a-lomi z novimi fosforjevimi a-tomi. V enem ali dveh mesecih se bo celo polovica ogljikovih atomov nadomestila z u-strezno polovico novih, Ta pojav velja domala za vse elemente. V letu dni bo 98 odst. atomov, ki sestavljajo naše telo, nadomeščenih z novimi a-tomi, ki jih sprejemamo vase v obliki zraka, vode in hrane«. V Zagrebu je umrl akademik Petar Skok 3. t.m. je v Zagrebu umrl upokojeni vseučiliški profesor in čfan Jugoslovanske a-kademije znanosti in umetnosti dr. Peter Skok. Dr. Peter Skok se je rodil leta 1881 v Jurkov u pri Zumberku. Gimnazijo je do- končal v Karlovcu, romani- Prešemora proslava t slikah rn r govorili n doinrr* h, pobil rr» '.ut.poiigo siriistvc. s ktterim br vsaj fizično postal veiiKun. To normalno razvitemu človeku nikakor ni potrebno, toda novo zdravilo in njegdvo pra-vilno uporabljanje bo prav gotovo marsikoga rešilo one težke more, ki je tako grenila življenje velikemu umetniku I.tiutrecu. wc« m pa 'ia 7,10-9» Ul- Sv. f ranč iška 20 Pravkar smo dobili: Pluton: »POSLEDNJI DNEVI SOKRATA« Apologija-Kriton-Faidon celo platno samo L 50« ; Sanjo uuki, od 1 do -o. .. 'r , o l' utr rti v v, 'najprej ‘ doccot, t«'n Vo t r**i-ni. i j'0't&or tq~ /ilulogiit. Oa '*i*x 1943 do osvoboditve je bit upokojen in se je po osvoboditvi vrnil na svoje mesto, kjer je ostal do svojega 70. leta starosti, ko je bil dokončno upokojen. Za člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je bi! izooljen leta 1947. Profesor Skok je najbolj znan jugoslovanski romanist, rendar je bila tudi slavistika njegovo področje uspešnega dela in s tega področja je ostala za njim prava grmada del, saj je znanih o-koli 500 njegovih študij s lega področja. Prof. Skok je sodeloval v vseh jugoslovanskih kakor tudi pri važnejših tujih časopisih in revijah, ki se ukvarjajo z romanistiko in slavistiko. To njegovo znanstveno delo mu je priborilo velik ugled in tuno- Cm, ■ op.J UO'O ast' S'0 dlllu ikih otokov o ja 27.5, Nemčija 20, „ -_______________»t 16, Francija 10, Nizof*®^ Poljska 6, Japonska * Velika Britanija 4, M*" 4, Španija 3. OSLO, 7. — V dne11,,)! - - - Oslo' 12. februarja bo v tovno prvenstvo v hitt^ drsanju za moške. suni« dogovorni ureo ^ STANISLAV RENK® f Tiska Tiskarski zavod Z1** lil VI! ŠKEOfil predvaja danes *• - ob 18. uri MGM Krik zasledovani KINO PROSEK predvaja danes * ob 19.30 fil,n0|i SPORNI OT*, (Razdvojena *rC , Nastopata C. in Y. Motchel Zgodba o sloV®11^! otroku, ki so ga / izročili med zadnjf^f no nemški družini. JI ra ga po vojni n’ vrniti materi. predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri Univer ALFRED PRUCKER je nastopil v italijanski reprezentanci kot skakalec in tekmovalec v klasični kombinaciji. Več uspeha je imel v kombinaciji Igrajo: SHELLEY WINTERS in RARRY SUL^1 Moderen film, brez predsodkov Jakob je skrbno obdeloval svoje posestvo, na katerem gospodaril. po očetovi smrti. Bil je mlad, poln zdravih sil in železne volje. Poročil se je, ko mu je bilo komaj šestindvajset let. Njegova lena Minca mu je rodila sina, kateremu so dali ime Peter, tako da je narasla na Jakobovem domu druiina na tn osebe. Posestvo je bilo sedaj za preživljanja družine premajhno, kakor je bilo premajhno že za Jakobovega očeta, ki je moral rediti pet otrok. Kako torej preživljati družino? V trgovini, če ni denarja, ne dajo nič. Jakob ni videl druge rešitve, kot da se izseli. Takrat ni bilo takih težav kot danes, če ai je hotel človek preskrbeti potni list. Zbral je potrebne dokumente in v najkrajšem času zapustil dom in družino. Prehodil je s trebuhom za kruhom mnogo evropskih dežel. Ril je v Prusiji, na Češkem, prehodil je vso Hrvaško in Madžarsko. Okusil je »goi-jupi med« še v neštetih drugih deželah. Vsaki dve leti se je vrnil domov, da se je oddahnil in naužil dobrega zraka na domačih tleh. Po en mesec je preživel doma, nato se je vrnil v svet. Zena in sin, ki je postal že pravi dečko, sta obdelovala doma tiste trde in skope krpe zemlje, ki tako malo rodijo, a zahtevajo toliko truda ’n potu. Po 15 letih romanja po svetu se je naš Jakob vrnil za stalno domov slabotnega zdravja, uničen od trdega dela in trpljenja. Zena m sinko sta ga čakala na pragu svoje hiše, vsa srečna in vesela, da prihaja domov gospodar. Jakob je objel sina in ženo s solznimi očmi, »Izčrpan sem, zato sem prišel«, je rekel in se obrnil proti sinu. »Sedaj te z mamo nasloniva na tvoja rame- na, Peter, Vate imava vse zaupanje in od tebe bova čakala pomoči.« »Storil bom vse, kar bo v mojih močeh«, je glasno odgovoril Peter. Stopili so v hišo in sedli za mizo, kjer je bila že pripravljena večerja. Po Jakobovi vrnitvi ni bilo v hišo od nikoder nobene pomoči. Peter, ki mu je bilo 17 let, je zaman čakal in iskal dela povsod. Hodil je na dnino k bolj premožnim kmetom, a ni niti toliko zaslužil, da bi se vsaj redno preživljali; zato je silila v hišo bela pri oknih in vratih. «Dragi Petar, tukaj ne bo dela ne zaslužka. Tudi tebe čaka tista izseljenska pot, ki me je peljala v skoraj vse evropske dežele«, je rekel Jakob sinu nekega jutra, ko niso imeli kaj skuhati v hiši. Neko nedeljo je pridigal duhovnik v cerkvi, da morejo iti na delo v Belgijo tudi 18-letni fantje. Peter se je hitro prijavil. Cez nekaj dni so ga poklicali na zdravniški pregled v Videm, kjer so ugotovili, da je zdrav in sposoben za izselitev. Stric mu •je posodil denar, da je zbral vse potrebne dokumente. Minilo je mesec dni, odkar se je prijavil, ko je prišel na občino ukaz, naj pošljejo tiste delavce, ki jih je sprejela zdravniška komisija. Bila je nedelja. Zvonovi v dolini so zvonili k jutranji maši. Petru se je zdelo, da zvonijo bolj žalostno kakor kdajkoli prej. Res, zanj je bilo zelo žalostno. Ločil se je od rodne matere. Koliko sladkih poljubov mu je dala, ko ga je varovala in pestovala v naročju. Kako lepo ga je božala po licu, ko je bil v postelji in jo vpraševal, kdaj se vrne ata domov.:Kako lepe pesmice mu je pela, ko ji je sedel na kolenu. Sedaj jo je moral zapustiti. Približal se ji je in ji dejal: »Mama, pozdravljam vas, oditi moram.« »Sinko moj«, je zajokala mati in mu vrgla obe roki okrog vratu, solze so ji tekle še enkrat žalostno ponovila, I gom, stara zakajena hišica. V j odmevali čez hribe in doline »ne pozabi me!« j tebi sem zagledal luč sveta, ter oznanjali mladim, starim Peter je obstal kakor prikovan na materinih prsih in se m mogel ganiti. Lepo mu je bilo tu. Rad bi ostal za zmerom v tem objemu. Toda kruha usoda ga je trgala .z materinega objema in ga pehala daleč v tuje kraje. «Nikdar vas ne bom pozabi'*. je glasno obljubil Peter. Obrisal si je solze, še enkrat poljubil mater in se kar ni mogel odtrgati od nje. Tudi oče. ki je stal s sinovim kovčkom na ramenih in opazoval ta žalostni prizor, ie bil kakor pribit k tlom. Tudi njemu so spolzele solze v oči, kajti ni se mogel več zadržati. Naenkrat je rekel Petru: »Pojdi, da ne zamudiš koriere!« Zdelo se je, kakor da so te očetove besede zbudile Petra iz sanj. Iztrgal se je iz materinega objema, pobožal mater po licu in ji rekel: «Zbogom, mama, moram iti.« Obrnil se je in šel za očetom, ki mu je nesel kovček do koriere. Mati ga je spremljala do praga in ie obupno jokala za njim. Ko je prišel Peter pred hišo, se iz oči kakor voda iz dveh ■ je ozrl nazaj in na usta so studenčkov. »Sinko moj!« je | mu privrele besede: »Zbo- toda nesrečen sem se rodil.« Ozrl se je še na levo stran in zagledal stari oreh, pod katerega senco je večkrat spal, ko je počival v popoldanskih urah. «Zbogom, stari oreh, morda te ne bom več videl.« Stisnil je zobe, da je zatrl jok. V tistem trenutku je spreletela njegov obraz jeza, jeza na. usodo, ki je tako nenaklonjena našemu človeku. Spustil se je po poti navzdol. Stopal je s hitrimi koraki, :la bi dohitel očeta, ki je bil že daleč pred njim. «Peter moj, kolikokrat sem nesel svoj kovček po tej poti«, je rekel Jakob, ko je zaslišal sinove korake za seboj. »Tukaj je samo trpljenje. Ta zemlja je prekleta!« je nadaljeval starček. Sin ni odgovoril, molče je stopal za očetom. Na poteh, ki vodijo iz drugih vasi v dolino, je bilo videti je mnogo mladih mož Vsi so nosili kovčke na plečih. Bili so Petrovi tovariši, ki so šli skupaj z njim s trebuhom za kruhom po svetu. Hodili so v gručah in peli. Tudi Peter se je opogumil in zavriskal. Vriski so oznanjali mladim, stani in domovini, da fantje zapuščajo svoje drage, da se gredo bojevat s težkim življenjem v tuje m neznane kraje. Peter je trikrat zavriskal, nato pa je obmolknil. Molče sta šla z očetom do koriere, kjer je bilo že mnogo ljudi. Začelo se je poslavljanje. Sinovi so se poslavljali od svojih staršev, ki so jih spremili v dolino; poročeni od svojih žena in otrok. Vsem so tekle solze; tistim, ki so odhajali, in tistim, ki so ostali. Motor je zabrnel, koriera se je zganila, solze so vedno bolj tekle. Za koriero se je dvigal gost oblak prahu. Odšli so fantje; tisti, ki so ostali, so mahali z. rokami za odhajajočimi, fantje so mahali skozi okna koriere z robčki, dokler se je še kaj videlo. Toda že tri dni potem se je vrnil Peter domov še bolj žalosten kot takrat, ko je odhajal. Zdravniška komisija v Milanu ga je zavrnila. »Imaš kilo«, so mu dejali, «ko se boš operiral, te bomo sprejeli.« Peter je prišel domov ves obupan. Z nikomer ni maral govoriti. Stric mu je i je J posodil denar, da s - ------------- » , _VfJ^ Jf skrbel potrebne “ jgji'« za odhod; kje naj za, ff*', nar, da mu ga vrn,ea d'.1 mu je bilo še denaU ‘V operira, kje naj ai t* Stric se je še enkrat in mu posodil denar jj i. racijo, kajti vedel Peter zelezno volj0' zaslužiti, da mu bo ^ je imel pravico °b'* dom in svoje dr®^*Le*eC se je domov n* ji dopusta. IZIDOR - . , (Se nadalj'11