Leto XLIV - št. 37 - CENA 17 din
IMGLAS
Kranj, torek, 14. maja 1991
stran 5
Ljudje potrpijo z nizko plačo, samo da je redna in pravočasna
stran 6 Razdvojeni praznik
stran 7
Zven fotografije
Gore«»\sKa
banKa
Kram
stran 13
Zasuta črna gradnja nad Plevno Worw^
Rekordni obisk
Nadvse uspela 19. razstava
mineralov in fosilov
i»er'^ ma,'a " ^0''^° obiskovalcev, kot na letošnjo razstavo mi-jyj ?'0v »n fosilov, se še ni zgrnilo v Tržič, pravijo organizatorji.
šteli so jih več kot 10 tisoč in kar je silno razveseljivo, prišlo je jjV °.!rino mladih, ki jih niso pritegnile le impozantne zgodovinske v$e h k' so na na^em planetu živele pred milijoni let, temveč tudi ob' <?r°Dne kamnine in kar skušajo se, kdo jih bo poznal več. Med v„ 0valci sta bila tudi minister Vencelj in podpredsednik IS Slo-cn,Je Matija Malešič.
ve
Si
ovesna otvoritev 19, Razsta-v Mineralov in fosilov je bila že nim C'C' maJa' zvecer- Zbra-$Dr V ^racičevi osnovni šoli sta 2a govorila predsednik organi-jn 1Jskega odbora Mirko Majer ^rJlredsednik skupščine občine km ^eler Smuk, v imenu po-nje 'telja Rudnika lignita Vele-/\v^f>avJe spregovoril mag. Franc turn   ek- V
otvoritvenem kultni lm pro8ramu Je nastopila ve-kijul j godba na pihala, ki je Bjst . ^ežju spravila na noge vso
kratUjlh ra«tavljalcev je bilo to-bj|a nekoliko manj, a vendar je ra2l.,ra?:stava bogata, pestra. Vseh
poseh Jalcev Je bil° okr°8 80-tna"°.Pozornost so brez dvo-
k t?buJali minerali z otoka Ko-. So bili prvič prikazani pri jnln pzstava o okamnelem žita ruJ.u štajerske, prikaz idrijske-lačjj0        vedno znova pa priv-ja in   °s'n 2 jeseniškega območ-*1 °d drugod.
Vedno je bilo 1
"as
sicer največ
gneče pri pisanem poldragem kamenju, kjer je bilo opaziti tudi sodelovanje zlatarjev - med njimi je bil naš nekdanji športnik Tine Srot iz Ljubljane, ki je prikazal nekaj izredno lepih primerkov poldragih kamnov in fosilov v zlatem objemu - toda nič manjšo ni bilo čutiti tudi v prostorih, kjer so svoje geološko znanje prikazovali mladi z Osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražišča. Dr. Irena Aleksandrova Dobrova z Geološkega in paleontološkega inštutita iz Moskve se ni mogla načuditi njihovemu ogromnemu znanju iz geologije, predvsem pa navdušenju, ki je vel iz vsakega kotička njihove svojstvene male razstave.
Izredno živo zanimanje je bilo tudi za Dolžanovo sotesko, kamor so ves dan vozili avtobusi, obiskovalcem pa je o slovenski geološki poti in kamninah v tem delu Slovenije govoril dr. Busar.
Organizatorjem 19. razstave mineralov in fosilov gredo vse
pohvale in čestitke. Ves Tržič je bil ena sama živahna množica. Na Deteljici so bila oba dneva odprte vse trgovine, nič manj živahen pa ni bil stari del mesta, kjer je bila v Paviljonu NOB odprta razstava akvarelov velenjskega slikarja Adija Pirtoška in risb starega, že pozabljenega Tržiča, Mirka Majerja, Kurnikova hiša pa je imela na ogled izredno bogato etnološko razstavo Tržiča in Gorenjske obeh Kosmačev.
Razstavo sta si ogledala tudi minister za izobraževanje Peter Vencelj, ki je bil navdušen nad tolikšnim poudarkom izobraževanju, ter podpredsednik IS Slovenije Matija Malešič, ki je poudaril, da je ta dosežek Tržiča vreden vse pozornosti in mora razstava mineralov dobiti svoje mesto v nacionalnem programu Slovenije. • D. Dolenc
Franci Petek
ima
"Zlato smučko"
"Ko
ncert 6000" v Kranju
"Pustmo politko prgmh!"
Ideia „„„i_.......... . _____k.
'u.eJa poslušalca Andreja iz Kranja je prerasla s pomočjo Ra-ai« Kranj v vseslovenski - sodeč po napovedanih nastopajočih
koncert za vse slovenske vojake. Yanl 13. maja - V športni dvorani na Planini v Kranju se bo fnes ob 21. uri začel "Koncert 6000". na katerem bo nastopilo ' dajale J *ranj„.„ fakev. bo edini .c Po "V"* min^ter za obrambo, Janez Janša, veliko možnosti
lQvc]V?Jalcev iz vse Slovenije. Koncert, ki so ga pripravili sode-slu{„,njSKe8a Radia, idejo zanj pa dobili pri enem svojih po-
slu
idejo zanj pa te vrste v Sloveniji.
pri
Svoj kratki nastop je
skegana s.e 00 koncerta udeležil tudi Dušan Plut, član sloven-^°ncert SedstVa' NaJ omenimo- da politiki (niti občinski) na ta °dgn mSO v°bljeni s kakšnimi posebnimi vabili, saj glavni '? konce t"' Uledmk Radia KranJ- Vine Bešter, poudarja, da je čer naxt za "male ljudi". Nekaj izvajalcev, ki bodo danes zve-teJ en0 °Jli ilSak D0 ime^za SV0J "astop na voljo 4 minute - to-pQ". Rd ~ L Romana Krajnčan, Lačni Franz, Martin Kr-^Jo... %' ?ron' plesna skupina Mojce Horvat, Borca za južno tev naših r oncertu boste lahko tudi podpisali peticijo za vrni-^      mjantov iz JIA. in seveda, vstop bo prost. • (M. P.)
Jesenice, 9. maja - Minuli četrtek so v prepolni dvorani gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah pripravili štirindvajseto prireditev ob podelitvi Zlate smučke, lovorike zagrebških Sportskih novosti. Glavni in odgovorni urednik Vilko Lun-cer je to priznanje, ki ga najboljšim smučarjem sezone podelijo športni novinarji iz vse Jugoslavije, izročil svetovnemu prvaku iz Val di Fiemma Fran-ciju Petku. Več o prireditvi na športni strani. Foto: Jurij Ci-gler.
V šolah biku vrelišču
Srednješolski učitelji so po dvodnevni "uspešni" stavki spoznali bridko resnico, da jih je vlada fino potegnila. Njihove aprilske plačilne kuverte so bile tanjše, kot so pričakovali, in niso ujele tradicionalne prednosti pred plačami v gospodarstvu. Zavrelo je tudi med univerzitetnimi profesorji. Sindikati obojih pripravljajo strategijo za učinkovitejše napade na republiško blagajno, kot so bili štrajki.
Nezadovoljni so tudi dijaki. Njihov vseslovenski protest proti zaključnim izpitom v letošnjih četrtih letnikih srednjih šol oziroma zahteva po takem zaključnem izpitu, ki bo pomenil vstopnico na univerzo, se je končal s predlogom skupščinske komisije zborom parlamenta, naj zaključni izpit, kot je zamišljen, bo.
Je pač tako, da je za problem, ki se ga nekdo hoče ogniti, najpriročneje ustanoviti komisijo, potem iz moke zagotovo ne bo kruha. Šolski minister je pred dijaškim navalom elegantno klonil, za strelovod namesto sebe postavil republiški strokovni svet za vzgojo in izobraževanje ter skupščinsko komisijo. Parlament gotovo ne bo prezrl njunih stališč, da za opustitev zaključnega izpita ni strokovnih,
pedagoških, pravnih, izvedbenih zadržkov. Parlament Zveze dijakov Slovenije sicer za jutri razglaša nove demonstracije tretje in če-trtošolcev, ki nameravajo vztrajati na cesti, dokler ne bo izglasovan moratorij na zaključni izpit, vendar izkupiček bržkone ne bo po volji dijakom. Zato ni odveč dobrohoten nasvet, naj poleg protestiranja začnejo, če tega še ne počno, gledati tudi v knjige.
Tako rekoč edina uteha jim je (če?) rahel premik roka za sprejemne izpite na fakultetah (tri tedne po zaključnem izpitu) in redčenje sprejemnih izpitov (brez diferencialnih) zgolj na predmete, ki so pomembni za študij. Pri tem pa seveda ne gre pozabiti, da je univerza vzvišena avtonomna ustanova, ki se ravna po lastnih pravilih. Priporočila skupščinske komisije so, žal ali ne, predvsem stvar njene presoje in dobre volje.
Vzdušje v šolah je torej blizu vrelišču, tisti, ki so odgovorni za mir, pa se še kar poigravajo z učitelji in učenci, pred koncem šolskega leta že tako naveličanimi in utrujenimi. Mar ne bi bilo bolje, da bi obojim že pred meseci naravnost rekli ne, če je da nemogoč? • H. Jelovčan
PEN na Bledu
Pisatelji o narodih in nacionalizmih
Bled - Danes zvečer se bodo na Bledu začeli zbirati člani PEN, ki bodo do konca tega tedna gostje slovenskega PEN.
Osrednja tema tokratnega že 24. mednarodnega srečanja pisateljev je razgovor o narodih in nacionalizmih. Pogovor na to temo bosta vodila prvi dan Adam Michnik in Isidor Consul, drugi del pogovora pa bo v četrtek vodil Miloš Mikeln. Ob srečanju bo več spremljevalnih prireditev. • L. M.
KRANJ, JAKA PLATlSE 13
Nesreča naših alpinistov
Ljubljana, 12. maja - Člana slovenske himalajske odprave Kanč '91 Marija Frantar, članica AO Rašica, in Jože Rozman, član AO Tržič, sta se smrtno ponesrečila pri sestopu z glavnega vrha Kangčendzenge. Zatem ko so naši alpinisti 30. aprila dosegli južni vrh in dan pozneje osvojili še centralni in glavni vrh, sta poskušala z vzponom na glavni vrh Kangčendzenge (8586 m) še Marija in Jože. Vzpon sta prekinila 150 metrov pod vrhom, žal pa sta med sestopom 3. maja zdrsnila in izgubila življenji.
Ponesrečena alpinista so našli drugi člani odprave in ju pokopali ob vznožju zanju usodne gore. Te žalostne novice sta sporočila dva člana odprave iz Katmanduja, kamor naj bi preostali del odprave prispel 19. maja 1991. Vrnitev v domovino predvidevajo približno 25. maja. Več na športni strani! • S. S.
Bled, 9. maja - Te dni na Bledu ni veliko turistov, vendar pa turistični delavci z najrazličnejšimi potezami skušajo tujcem dokazati, da je Bled varen in še vedno privlačen. Tako trentutno gostijo predstavnike trgovske firme Wilson. v torek so bili na obisku predstavniki avtobusnih turističnih agencij iz Nemčije, v četrtek pa so gostili tudi voznike golfov na njihovem srečanju. Foto: Jure Cigler
Wmm^mGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 14. majal99l
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Papež in socializem
"Lastnina sredstev za proizvodnjo tako v industriji kot v kmetijstvu je pravična in legitimna, če rabi koristnemu delu; toda postane nelegitimna, kadar ni ovrednotena ali ovira delo drugih in lastniku prinaša zaslužek, ki ni sad širjenja dela in socialnega bogastva, in kadar izvira iz nelegitimnega izkoriščanja, špekulacij in porušene solidarnosti Taka lastnina nima nobene utemeljitve in pomeni zlorabo tako v odnosih do Boga kot do drugih ljudi" Če se ob koncu tega navedka ne bi omenjal Bog, bi človek mislil, da bere kak socialistični manifest. Tako pa gre za odlomek iz najnovejše okrožnice papeža Janeza Pavla II., objavljene pod naslovom Centesimus annus (Po sto letih) na dan sv. Jožefa delavca, L maja 1991.
Pa ne, da se sveti oče ogreva za socializem? Seveda ne. Zmagoslavju nad "vzhodnim" socializmom, ki se je sesul v minulih letih, namenja celo posebno poglavje (Annus MCMLXXXIX). Temeljna zabloda socializma je bila po njegovem antropološka. Človeka - posameznika je ponižal na navadno "molekulo", podrejeno delovanju družbeno-ekonomskega organizma. In kar je še hujše: vzel mu je Boga. Zanikanje Boga spodmakne človeku njegov temelj in vodi v takšno ureditev družbe, ki se ne meni za dostojanstvo in odgovornost osebnosti. Ateizem je zato nemoralen.
Se papež potemtakem zavzema za kapitalizem? Ne. "Praktični materializem " kapitalizma oz. potrošniške družbe je, kolikor zanika moralo, zakon, kulturo in religijo ter omejuje človeka na ekonomsko sfero in na zadovoljevanje materialnih potreb, v bistvu enak komunizmu. Demokracija brez Boga in spoštovanja tradicionalnih vrednot se slejkoprej izrodi. - Sklep: komunizem je šel k vragu, kapitalizem pa je potreben nove evangelizacije. Profit je res najboljši pokazatelj gospodarske uspešnosti, a ne sme biti sam sebi namen; njegovemu pridobivanju je treba nadeti strožji pravni in (krščanski) etični okvir.
Papež se torej ne opredeljuje niti za liberalizem niti za socializem, gre mu za ponovno pokristjanjenje kapitalizma. Bolj ali manj kritično je ošvrknil vse obstoječe modele, vendar tem nasproti ne ponuja svojega, cerkvenega; oriše le načela, na katerih bi morala temeljiti vsaka bodoča družbena ureditev. Takšen religio-nizirani kapitalizem, tj. tržno gospodarjenje, usklajeno z verskimi načeli, predlaga tudi kot možnost rešitve tistega, kar je ostalo od realsocialističnih družb in za države tretjega sveta.
Vprašanje, ali bo predlagano tudi udejanjeno, seveda ni teoretično; o njem bodo odločali volilci - če in kjer jim bo to dano. V tistem delu Evrope, na katerem se je nekoč rimski imperij in kmalu za njim tudi krščanstvo razdvojilo na vzhodno in zahodno, se namreč pod Damoklejevim mečem državljanske vojne o praksi in načelih človeškega sožitja prepirajo plemenski poglavarji in strankarski prvaki, ljudje pa na razplet ne morejo kaj dosti vplivati, niti kot državljani niti kot verniki.
Po plemenski "logiki" bi se moral papež izreči za katoliško čredo na jugoslovanskih tleh. Toda na tretjo povelikonočno nedeljo je zbrane vernike pozval k molitvi za vse narode Jugoslavije, različne po kulturi, veri, zgodovini in jeziku in iščoče novo formulo sožitja. (Formule same seveda ni izrekel.) Vse vernike v Jugoslaviji sami, kristjane in muslimane, pa je v imenu skupnega očeta - Boga - pozval k obnovi zaveze za sobivanje "v vzajemnem spoštovanju in vzajemni ljubezni"!? - Kaj drugega nam navsezadnje tudi ne preostane; različni narodi in vere bodo ostale v tem prostoru tudi potem, ko bo končana agonija "pravoslavnega" socializma.
Vrnili se bomo torej v kapitalizem. Bo ta brezbožen ali evan-geliziran? Odgovor pride s časom in upamo predvsem, da bo človeški. Zato naj bo ta pot poskus humanizacije kapitalizma, do kapitalizma s človeškim obrazom - ta pa je navsezadnje prav tisto, za kar se je zavzemala tudi evropska (neboljševiška) razvojna linija socializma. - In smo spet tam, kjer smo!
Jeseniški turizem
Jesenice, 13. maja - V Kazini na Jesenicah bo ta četrtek, 16. maja, ob 17. uri razširjena seja upravnega odbora Turističnega društva Jesenice. Na njej bodo govorili o sodelovanju med Krajevno skupnostjo in Turističnim društvom v zvezi s turizmom. Ena od točk dnevnega reda je tudi pogovor o obratovalnem času gostinskih lokalov in trgovin. • V. S.
Občni zbor Zelenih
Zeleni Kranja vabijo danes, 14. maja, ob 18. uri na občni zbor, ki bo v sejni sobi kranjske občinske skupščine. Obravnavali bodo poročilo o dosedanjem delu, program dela in izvolili
novo vodstvo.
V. S.
Ustanovitelj in izdajatelj: ČgSOgisno podjetje GLAS. Mose Pijadeja ). Kranj Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s pou-
darkom na dogajanjih na Gorenjskem _
Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak_
Direktor CP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec__
Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj_
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojun Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volcjak. Cveto /aplotnik. Danica /av rl-2lehir. Andrej Žalar. Štefan 2argi_
Oblikovanje: l^or Pokorn _
Tehnično urejanje: Ivu Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc_
lektoriranje: Marjeta Vo/lič: Fotografija: Gora/d S i n i k. Jure Cigler_
Tisk: Podjetje DELO     TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_
Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 2II-M0.
telefax: 213-16.1
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telefax:
-366
Mali oglasi: telelon: 217-960 ■-■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzi v ni k u: uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16 30 (Cesta JLA 16) _
Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: tromesečni
obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve' po ceniku (osnova: 200 din/col cm. Naročnina /a tujino: obračun enkrat letno 140 DLM OZ, preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (t r. list Republike Slovenije 7/91).
Tretji pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije
" Našemu narodu se Cerkve ni treba bati"
Na pastoralnem občnem zboru so med drugim zavrnili posplošene očitke, da se Cerkev pri nas klerikalizira, in poudarili, da Cerkev kot ustanova ni in ne more biti posebej povezana z nobeno politično stranko.
Ljubljana, 11. maja - Dvesto dvajset laikov, redovnic in duhovnikov, zbranih v soboto v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani na tretjem zasedanju pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškofije, je poskušalo v celodnevni razpravi odgovoriti "na izziv časa v novih razmerah", kot je v pozdravu udeležencem dejal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Kako velike spremembe so bile v družbi v zadnjih dveh letih, predvsem pa od zadnjega zasedanja pastoralnega občnega zbora, je ponazoril dr. Anton Stres, ki je dejal, da na drugem zasedanju "gotovo ni nihče mislil, da sedi za predsedniško mizo prihodnji ministrski predsednik, v dvorani pa nekateri prihodnji poslanci republiške skupščine, celo predsednik skupščine, predsednik zbora občin ter vrsta poslancev občinskih skupščin in drugih javnih služb".
"Ko se torej naš narod v teh tednih in mesecih odpravlja na samostojno pot, ga Cerkev ne sme pustiti samega. Tega pa naj nihče ne razume v smislu kakega paternalizma, temveč tako, kot ga je v okrožnici nakazal papež: "Prvo in najpomembnejše delo se opravlja v človekovem srcu. Način, kako se človek trudi za izgradnjo svoje prihodnosti, je odvisen od tega, kako pojmuje sebe in svoj končni namen." S tem je zadosti pojasnjeno, kako naj Cerkev spremlja naš narod na novi poti," je dejal dr. Anton Stres in poudaril, da se našemu narodu Cerkve ni treba bati, čeprav v zadnjem času slišimo z vseh strani, z leve in desne, opozorilne klice na rastočo nevarnost krščanstva in njegovih
pripadnikov. Tudi za slovensko Cerkev velja tisto, kar je v okrožnico zapisal papež: "Cerkev spoštuje upravičeno avtonomijo demokratične ureditve. Ni stvar Cerkve, da bi se izjavljala v prid eni ali drugi institucionalni ali ustavni rešitvi." Dr. Stres je še dejal, da so nas "minule leta avtoritarnega režima moralno pohabila", da "tudi zaradi polstoletne komunistične ideologije marsikdo pri nas ne ve prav, kaj je združljivo s človekovim dostojanstvom in kaj ni" in da odtor tudi izvira "naša moralna zmeda, nihili-zem in cinizem."
Tretji pastoralni občni zbor, ki je potekal pod geslom "Biti na svetu, pa ne od sveta" in je bil namenjen delovanju Cerkve v javnosti, je dopolnil sklepe
Dr. France Bučar, sicer predsednik republiške skupščine, je « jal, da je omejevanje političnega delovanja samo na stranke, imajo predznak "krščanske", protikrščansko in vodi v klerika* zem. Redovnica Mihaela Berčon je menila, da bi bilo dobro 0 vrnjenega premoženja vzeti le tisto, ki bi služilo cerkvenemu P° slanstvu, in da se redovnice ne bi rade ukvarjale z ekonomski in finančnimi posli. Kranjski dekan Stanislav Zidar se je vpr šal, kako preprečiti klerikalizem, ko pa so mnogi člani Pastorf nih svetov po političnih spremembah odšli v politiko. Lojze 1y lob je dejal, da večina kristjanov jemlje zakramente kotfolk'0. in tradicijo in da bi z uvedbo verskega pouka v šole imeli v škode kot koristi. Lojze Čemažar je menil, da bi o klerikalk lahko govorili le, če bi si Cerkev "vzela v zakup" eno stranko 0 • eno ideologijo. Janez Pogačnik je opozoril na nevarnost, da tudi kristjane začeli glede na to, v kateri stranki so, ločevati prvorazredne in drugorazredne. Predlagal je še, da naj bi se Y stranke, ki se oznanjajo za krščanske, odrekle temu pr^jJ Zavračanje neresnic je sestavni del sprave, je dejal Vinko D0'1, šek in se zavzel za to, da bi vodstvo slovenske Cerkve še P? svetovnim slovenskim kongresom zaprosilo za obnovo kr<v,cn. sodnih (političnih) procesov zoper škoda Rozmana in števt duhovnike. Frančiškan Pavel Jakop je predlagal, da bi PoZ^,j,0 jah ustanovili socialne urade. Adolf Mežan je menil, da bi W" prazne prostore v stanovanjskih blokih uporabljali tudi za verSy namene, Janez Žgajnar pa je v imenu izobražencev ljubljanS nadškofije zahteval, da naj škofija ustanovi klasično g'^^L z internatom in da naj Teološka fakulteta postane sestavni a ljubljanske Univerze.
prejšnjih pastoralnih zborov z novimi usmeritvami. Omenimo le nekatere! Duhovniki naj se ne ukvarjajo s političnim delovanjem, pač pa naj spoštujejo raznovrstne politične usmeritve vernikov. Ko Cerkev zahteva, da naj se ji popravijo krivice in vrne odvzeto premoženje, naj jo pri tem vodi skrb samo za to, da bo lahko v prihodnosti izpolnjevala svoje poslanstvo. Cerkev naj deluje spravno. "Ko odpuščamo prizadejane krivice, prosimo odpuščanje tudi za tiste krivice, ki so jih storili kristjani. Pričakujemo poravnavo krivic, odpovedujemo pa se maščevalnosti. Od-
puščamo in vabimo k odpus * nju," so zapisali v usmeritve še dodali, da nove razmere posebej razkrivajo moralne ne večdesetletnega totahtarn ga režima, da bo moralna nova našega naroda dolga, je to za Cerkev poseben ziv...Z verskim poukom v sol bi lahko dali dijakom moznoj: da se seznanijo z vrednota vernosti, posebno še krs^, ske; k demokratično ureJet: družbi pa sodi tudi alterna« vno ali svobodno šolstvom, katerim naj bi tudi Cerkev 0« bila možnost, da ima svoje *■ toliške šole in vzgojne zavoo ■ • C. Zapiotnik
Sivi panterji protestirajo
Predloge za višje cene so preložili
tudi na to, da bi bilo treba i.
Jesenice, 13. maja - Na seji jeseniškega izvršnega sveta so kar nekaj časa posvetili razpravi o predlogu za povišanje cen stanarin in komunalnih storitev v občini. Cene komunalnih storitev so obravnavali že na eni prejšnjih sej in zahtevali, da komunalne organizacije posredujejo kalkulacije cen, tudi za stanarine.
Podjetje Kres Jesenice je uveljavljalo povišanje cen na osnovi zahtevka Železarne za povišanje cen energije in sicer so predlagali postopni dvig cen: naslednji mesec za 45 odstotkov, avgusta spet za 45 odstotkov in oktobra za 23 odstotkov. Jeseničani naj bi junija
plačevali za 26 odstotkov dražjo vodo, ki naj bi se podražila še julija za 16 odstotkov. Podražila naj bi se tudi kanalščina za 20 odstotkov in julija za 8 odstotkov ter plačevanje za čistilno napravo za 12 in 11 odstotkov. Stanarine naj bi se v naslednjih štirih mesecih po-
dražile vsak mesec za 12 odstotkov.
Ob napovedanih podražitvah so se s posebnim pismom oglasili Sivi panterji Jesenice, ki so protestirali proti nenehnemu dvigovanju cen in življenjskih stroškov, še posebej so bili proti povišanju stanarin na Jesenicah. V mestu živi že toliko ljudi na robu revščine, da se je treba resno vprašati, kaj bo, če se bodo tudi komunalni stroški tako povečali.
Na seji so nekateri opozorili
iuai na 10, aa di duo l"" .pomisliti o dejstvu, da veliko uj^ kojencev jeseniške Ze'ez ^ živi v velikih stanovanji"^ ^
bi se preselili v manjša, jim stroški za komunalne sto tve zmanjšali, saj se višina P . čila odmerja tudi po stanova™ ski površini. . m
Ob vsestranski razprav« premisleku so se člani izvrSt^ ga sveta Jesenice odloČili, predlog za povišanje cen sta rin in komunalnih storitev P ložijo. • D. Sedej
Jutri zasedanje radovljiške skupščine
0 občinskih obveznicah
Radovljica, 14. maja - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo v osrednji točki dnevnega reda jutrišnjega zasedanja obravnavali projekt občinskih obveznic, sicer pa tudi poročila o delu državnih organov, predlog sprememb poslovnega časa, problematiko urejanja kamnoloma v Kamni Gorici in obnove ceste Radovljica - Podnart, osnutka odlokov o javnem redu in miru ter o ureditvi plovbe v občini, osnutek odloka o občinskih priznanjih... • C. Z.
Stavkali v Iskri Otoče
Otoče, 10. maja - Val stavk, ki je pred izplačilnimi dnevi zajel Gorenjsko, je pljusknil tudi v Otoče, kjer so v petek zjutraj prenehali delati v Iskri Instrumenti. Zahtevali so še enkrat višje osebne dohodke, saj je sedanje njihovo povprečje 4.600 dinarjev, zahtevajo pa plače v skladu s kolektivno pogodbo za kovinarsko in elektroindustrijo. Izplačilo terjajo do 18. maja, do konca junija pa tudi izplačilo regresov za letne dopuste. Od vodstva, ki mu je stavkovni odbor izrekel nezaupnico, zahtevajo tudi opredelitev tehnoloških presežkov. Tokrat so se s stavkajočimi pogodili le o 10-odstotnem povečanju plač za april, ki jih bodo dobili po 20. maju, o regresu v višini 3.000 dinarjev (zahtevali so precej več), medtem ko o zahtevah za uskladitev s kolektivno pogodbo sindikat še ni rekel zadnje besede.
Zanimiv in koristen večer
Kakor pišejo v vabilu, pripravljajo člani KO SKD s krajevne skupnosti Planina, Bratov Smuk in Čirč, predavanje in pogovor z znanim piscem - tudi knjige 100 zdravil za dušo in telo - dr. Jožetom Ramovšem in sicer na temo: Kako živeti človeka vredno življenje danes: s samim seboj, v družini, družbi in okolju. Predavanje bo drevi, 14. maja, ob 19.30 v osnovni šoli Matije Čopa na Planini. Vabljeni!
Injekcija v nova delovna mesta
Škofja Loka, 13. maja - V škofjeloški občini se bodo P08*?]^ $ robu grozeči brezposelnosti tudi tako, da bodo s proračunsK ^ narjern spodbujali odpiranje novih delovnih mest. Za to so le Jy menili 4,2 milijona dinarjev. Za eno novo delovno mesto je r ^ ranih praviloma največ 100.000 dinarjev, pogoj pa je, da zaposlitev trajala vsaj tri leta. j0 $
Izvršni svet je že izoblikoval pravilnik, po katerem j> ,a jfi občinski denar lahko kandidirali samostojni obrtniki, m ^ srednja podjetja v zasebni, mešani ali družbeni lastnini teijerij'1 ni, ki so na občini vložili zahtevo za izdajo obrtnega dov^. oziroma na sodišču priglasitev za vpis podjetja v sodni r^pr" Denarje namenjen za nakup, graditev ali obnovo poslovn štorov, za nakup opreme in za obratna sredstva. ^0(f
Pomoč za odpiranje (letos 42) novih delovnih mest v jjjd loški občini bo bodisi v obliki posojil ali sovlaganja. ^aj (0 s doba vračanja posojila je štiri leta, za obratna sredstva en petodstotno obrestno mero in revalorizirano vrednostjo P s0t glede na gibanje indeksa cen na drobno v Sloveniji. Sredsi* ^ laganja mora investitor odkupiti v realni vrednosti po št,r sovlagatelj pa je v tem času soudeležen pri dobičku p° čnem računu v sorazmerju z vloženimi sredstvi. -gai v
Na osnovi pravilnika bo izvršni svet v kratkem razp milijona dinarjev. • H. Jelovčan
Slovesnost na Čevdrcih ,
Tržič, 9. maja - Sindikalna organizacija tovarne Peko iz ^^ir^ kot vsako leto ob dnevu zmage tudi letos 9. maja P^^J^l proslavo in tovariško srečanje na Čevdrcih, kjer je bil*  ^ 0 1941 ustanovljena prva partizanska formacija v tem k £0k$j| renjske, Tržiška Četa, ki je kasneje postala sestavni de i     je D ga odreda. Udeležba je bila množična, slavnostni govo go". tržiški prvoborec Karel Kravcar, v kulturnem Pr°grarnlj[eda ^ stopili kvintet bratov Zupan in učenci OŠ Kokrškega oa že. • D. D.
Torek, 14. maja 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN (M)K®3M©[EEGLAS
Začetek obravnave osamosvojitvenega zakonskega paketa
Precenjene možnosti
Kljub temu da so le dan prej pod grožnjo izrednih razmer poslanci terjali takojšno obravnavo osamosvojitvenih zakonov, je četrtkovo Usedanje pokazalo, da so precenili svoje zmožnosti.
Ljubljana, 9. in 10. maja - Potem ko so v sredo poslanci slovenskega parlamenta zahtevali takojšnji začetek obravnave paketa zako-nov, ki bi utemeljili pravni in monetarni sistem samostojne slovenske države - spomnimo naj, da je takrat potekala še seja zveznega Predsedstva in je v zraku visela možnost uvedbe izrednih razmer -so v četrtek po uvodnih razlagah zakonskih predlogov poslanci - ra-*en zbora občin - ugotovili, da bo obravnava teh zakonov tako zahtevna, da za odgovorno odločanje niso pripravljeni. Na skupnem zasedanju in zlasti na seji družbenopolitičnega zbora pa ni slo brez, *e običajnih, medstrankarskih prerekanj.
Da bi racionalizirali delo in °lajšali razlage osamosvojitvenih zakonov, so se poslanci vseh treh zborov slovenske skupščine sešli najprej na skupnem zasedanju, na katerem so dr. Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in Stanko Debeljak razložili zakonsko gradivo. Zakoni se v skupščini normalno sprejemajo v treh fazah: 1. Predlog za izdajo zakona s tezami zakona, 2. osnutek zakona, 3. predlog zakona. Razlagalci so poslancem zaradi nujnosti čimprejšnjega sprejema teh zakonov predlagali, da 1. in 2- fazo združijo in jih torej sprejmejo v dveh korakih, vendar na poznejših ločenih sejah
za to še ni bilo doseženo soglasje.
Predlagane zakone bi lahko po vsebini razdelili v tri skupine:
1. Zakoni, ki urejajo nekatera razmerja do tujine: Zakon o deviznem poslovanju, Zakon o kreditnih odnosih s tujino in Zakon o carinski službi;
2. Zakoni s področja notranjih zadev: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o tujcih, Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, Zakon o prehajanju čez državno mejo in varovanju državne meje in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa;
3. Zakoni s področja monetarnega in bančnega sistema: Zakon o Narodni banki Slovenije, Zakon o bankah in hranilnicah, Zakon o  Agenciji Republike
Slovenije za zavarovanje depozitov bank in hranilnic in Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic.
Vsi našteti zakoni (razen zadnjega, ki poslancem še ni bil dan) skupaj z obrazložitvami tvorijo kar zajetno gradivo na 300 straneh, poslanci pa so ga dobili v sredo dopoldne,
vendar ker so sejali ta dan pozno v večer, jim je za pregled ostala le noč in četrtek dopoldne. Zato ni čudno, da so mnogi priznali, da gradiva o osamosvojitvenih zakonih niso uspeli
niti prebrati, kaj šele proučiti, se posvetovati s strokovnjaki in prizadetimi uporabniki. V takem vzdušju je, potem ko je mrzlica izrednih razmer po seji zveznega predsedstva popustila, množica poslancev zahtevala odložitev začetka razprave, o
čemer so se na Zboru združenega dela razmeroma hitro sporazumeli, v Družbenopolitičnem zboru so se ob tem "skregali" (in se razšli, ne da bi sprejeli niti dnevni red odprte seje), le v Zboru občin so začeli razpravo,   vendar   po začetni
obravnavi dveh zakonov utrujeni ostali nesklepčni. Enoten sklep predsedujočih je bil, da se razprava začne v sredo.
Naj v tem poročilu o zasedanju slovenske skupščine omenimo še skupno sejo zborov, na kateri so obravnavali predloge Liberalne stranke Slovenije. Potem ko so poslanci te stranke dan prej protestirali, zakaj ni bilo njihovo gradivo, ki so ga pripravili že 24. aprila, razdeljeno poslancem, so ga poslanci ta dan dobili na klopi. Liberalci so pripravili več predlogov: da se razčisti seznam slovenskih vojnih hudodelcev, da skupščina oblikuje stališče do praznovanj Dneva OF, da se prične sprejemati nekatere nujne osamosvojitvene zakone, ter predlog treh sklepov glede odnosov v Jugoslaviji. Po začetnem strankarsko obarvanem prerekanju in umiku dveh predlogov, ki jih je prehitel čas, je bil sprejet sklep o vojnih hudodelcih ter sklep o tem, da nima nihče pravice mimo slovenskega parlamenta prevzeti obveznosti ali podpisati dokumet z državno - pravnimi posledicami. • Š. Žargi
Ker paket osamosvojitvenih zakonov nedvomno vzbuja veliko zanimanje, smo se odločili, da vam te zakone v današnji in prihodkih dveh številkah na kratko predstavimo.
£akon o deviznem poslovanju
Najpomembnejša novost Zakona o deviznem poslovanju je prav 8°tovo prosto oblikovanje tečaja na deviznem trgu, pri čemer bo Narodna banka Slovenije le s posredovanjem na deviznem trgu in ukrepi denarne politike skrbela za trdnost slovenske valute. Poslo-Vanje s tujino bo prosto, vso odgovornost pa bodo prevzeli nosilci Poslov. Sistem deviznega varčevanja se ohranja, pomembna novost Pa Je. da preprodaja deviz med občani ne bo prepovedana, v pogodbah pa se bo legalno lahko uporabljala devizna klavzula. Za Pravne osebe ostaja obveznost odprodaje deviz od izvoznih plačil.
£akon o Narodni banki Slovenije
prodna banka Slovenije naj bo centralna banka Republike Slove-n'Je- katere temeljna naloga je skrb za trdnost valute (novo sloven-skc valoto bo opredeljeval poseben zakon!). Bo samostojna ter nevredno odgovorna Skupščini Slovenije, lahko bo predlagala za-p0ne in predpise, glavna organa pa sta Svet NBS in guverner NBS. . redvideni klasični ukrepi denarne politike so razširjeni z nakupi 'n Prodajo državnih vrednostnih papirjev, pri skrbi za likvidnost Paje predvidena tudi možnost odprtja klirinških računov za poslo-*anje s (pre)ostalimi deli Jugoslavije. Kljub temu da bo NBS poslej °dila državne račune, bo kreditiranje republike prepovedano ozi-°ma omejeno na primere, določene z zakonom. Dinar ostaja za-°nito plačilno sredstvo, dokler ne bo s posebnim zakonom uvede-a slovenska valuta, tedaj pa bo določen tudi način prehoda in "^njalno razmerje.
Zakon o bankah in hranilnicah
Namen Zakona o bankah in hranilnicah je bistveno spremeniti bančništvo in hranilništvo, kakršnega poznamo. Pri bankah katerih temeljni principi naj bi bili: varnost, likvidnost in donosnost, se bistveno spreminja sistem kontrole, saj je poleg nadzora zakonitosti predvidena tudi vsebinsko nova bonitetna kontrola. Banko lahko ustanove domače in tuje pravne in fizične osebe, tuje banke pa pri nas lahko ustanove podružnice in enote. Poleg ustanovitvenega kapitala (50 mio. din) si morajo banke zagotoviti tudi jamstveni kapital. Hranilnice lahko ustanove družbenopolitična skupnost ali najmanj 30 pravnih oseb oz. zasebnikov (1,5 mio. din za ustanovitev, posamezni član največ 10 odstotkov ustanovitvene
vsote), ustanovitelji pa za njene obveznosti jamčijo neomejeno solidarno. Zakon naj bi preprečeval koncentracijo lastništva bank, zagotavlja enak konkurenčni položaj, zmanjševal vpliv lastnikov na dnevno poslovanje, pretežni dolžniki pa bi izgubili svojo besedo v upravljanju.
Zakon o kreditnih odnosih s tujino
Temeljno načelo zakona, ki ureja kreditne odnose s tujino, je, da je vsak, ki najame kredit v tujini, v celoti odgovarja za pravočasno odplačilo in ne more prenesti svojih obveznosti na državo. Kreditojemalec je dolžan preveriti kreditodajalca in poreklo sredstev kredita. Republika Slovenija lahko vzpostavlja kreditna razmerja s tujino samo na podlagi zakona (ki se sprejme za vsak posel posebej), nosilec takih kreditnih razmerij pa je lahko le Narodna banka Slovenije. Ta banka in Izvršni svet RS lahko omejita najemanje kreditov v tujini ali kreditiranje tujine.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
pobuda Zelenih Slovenije
hladna komisija za pomoč Albancem **a Ko sovu
Sin 4^'jana, aprila - Aleksandra Pretnar, poslanka Zelenih p0L er"Je v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, daje han Za ustanovitev komisije slovenske vlade za pomoč Al-ske V** na. Kosovu. Pretnarjeva je bila članica delegacije sloven-nietoHPŠC'ne na Kosovu in po vrnitvi ugotavlja, da je klasičnim ^azrn 01 "as'lja srbska politika priključila še metodo lakote. atnDa5re "imajo več le značilnosti nacionalizma in šovinizma, tarne 8re za pravi genocid. Poskušala je z organizacijo humanizam .P0moči Albancem na Kosovu, vendar so ovire birokratske, „ l° brez ftmon;,;.„-:-----u__ i------u _ ---•-—
tev tričT3 Sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo ustanovi-Či kriz sinS,Ce .HomisiJe' za sodelovanje v akciji pa je pozvala Rde-navede OVen'Je' Karitas in tovarne zdravil ter živil. V pobudi so vu se bnijtUd' P°'itičr,i razlogi: brez pomoči Albancem na Koso-večaloh evil° Pribežnik
ov iz Kosova v Sloveniji v kratkem pobeli v ; rez Posredovanja pa si zapravljamo ugled, ki smo ga že nJem AiJU80s'0vanski in mednarodni javnosti z našim zagovarja-^ovekovih pravic.
kovanje politikov in strokovnjakov
^a^sen bo nov slovenski grb
Vati ,0- maia - v ponedeljek, 20. maja, bo začela delo-
llTlenova]anČ komisija za novi slovenski grb, ki jo je pred dnevi ^'0Venijea\j, ?mis.'Ja za ustavna vprašanja skupščine Republike lli2aston l^misiji so zastopniki vseh v slovenskem parlamen-k-^e> ZRod • stranlc< razen njih pa strokovnjaki s področja heral-nitekture e' etnologije, teologije, oblikovanja, umetnosti, ar-*°misijiso.clol°giJe in drugih ved, ki lahko kaj pomagajo. .V arka M.Jmajo zastopnika tudi športniki. Zastopa jih alpska smu-^tasa Bokal.
Izjava komisije za pravičnost in mir
Zoper nasilje na Hrvaškem
Ljubljana, 6. maja - Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, predsednik je prof. dr. Anton Stres, v posebni izjavi najodločneje obsoja nasilje, ki se stopnjuje na Hrvaškem in je pred dnevi terjalo večje število človeških življenj. Komisija ugotavlja, da so nasilna dejanja proti ustavnemu in pravnemu redu na Hrvaškem posledica večletnega razpihovanja sovraštva v sredstvih javnega obveščanja in podpore, ki jo storilci nasilnih dejanj uživajo v beograjskih krogih ali celo v zveznih ustanovah. Komisija zahteva prepoved delovanja tistih strank, ki ne spoštujejo človekovih pravic, obenem pa se boji, da so k zadnjim dogodkom prispevale tudi nekatere izjave tujih državnikov, ki so ustvarile vtis, da podpirajo enotno Jugoslavijo. S tem so opogumile centralistične sile. Komisija poziva vse državljane Jugoslavije k razsodnosti in doslednemu spoštovanju življenja soljudi in človekovih pravic, prav tako pa tudi vse kristjane v naši domovini k molitvi za mir in medsebojnemu spoštovanju.
Mladi liberalni demokrati
Zoper zaključni izpit
Ljubljana, 10. maja - Protesti četrtošolcev in izjave šolskih oblasti ter strokovnih organov nas prepričujejo, da so razmere v šolstvu vse prej kot urejene, pravijo Mladi liberalni demokrati v izjavi za javnost. Presenečeni so, daje skupščinska komisija zavrnila ugovor zoper opravljanje zaključnega izpita za generacijo učencev vpisanih na V. stopnjo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1987 - 1988. Mladi liberalni demokrati menijo, da sekretariat za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo in strokovni svet skupščine Republike Slovenije ne moreta pravočasno odpraviti ovir za korektno izvedbo zaključnih izpitov. Zato so trditve, da je zaključni izpit pedagoško upravičen in pravno pravilno zastavljen, grobo rečeno ignorantske. Mladi liberalni demokrati so tudi začudeni, da je edino ta stranka vztrajala do konca pri takem stališču.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
JOŽE KOŠNJEK
Na pragu negotovega tedna
V četrtek, 16. maja, bo v bližini Sarajeva šesto srečanje predsednikov republik in predsednikov predsedstev republiških predsedstev. Tokratno, sicer preloženo predsedniško srečanje bo, čeprav eni negodujejo zaradi turističnih potovanj od ene republike do druge, drugi, med njimi tudi neposredno prizadeti, pa imajo te shode za mlatenje prazne slame. Otipljivejših rezultatov predsedniški shodi niso dali, razen pojasnjevanja stališč posameznih republik, ki pa so že nekaj časa znana. Menda bosta tokrat Kiro Gligorov in Alija Izetbegovič ponovno skušala predlagati za vse sprejemljivo formulo rešitve jugoslovanske krize, vendar je upanja vedno manj.
Tudi drugi federalni organi so paralizirani. Zvezna skupščina konec preteklega tedna ni mogla izvoliti treh novih članov zveznega predsedstva, kar je bilo včasih običajno rutinsko dejanje. V zveznem predsedstvu gre dejansko za pat pozicijo. Izid glasovanja je ponavadi 4 : 4, čeprav je, upoštevaje samo stališča republik, 4 :2 za "zahod", vendar ima Srbija v predsedstvu 3 glasove, čeprav o vojvodinski in kosovski avtonomiji že dolgo ni več duha in sluha. Tudi sklepi zvezne vlade ostajajo večinsko neuresničeni. Edinemu, ki večinoma uspe vse, kar se njemu zdi dobro, pa je vodstvo Jugoslovanske ljudske armade. V najbolj vročih delih države ima vsa pooblastila in to tudi tujine, zaskrbljene za mir v tem delu Evrope, pretirano ne moti. Armadni pohod iz vojašnic pa moti tiste jugoslovanske republike, med njimi tudi Slovenijo, ki mislijo, da vojska nikjer ne more zagotoviti miru, ampak ga lahko zagotovijo le suverene republike in njihove legitimne oblasti, vojsko pa v skrajnem primeru lahko angažira le državno predsedstvo, če je s strani prizadete republike za to zaprošeno. V primeru Kosova je tako ravnala Srbija, prav ta republika pa enak postopek in pravico drugim republikam sedaj odreka. JLA je posegla na Hrvaško, ne da bi tako odločilo predsedstvo oziroma bi Hrvaška izrazila željo po pomoči vojske.
Medtem ko je bil konec zadnjega tedna miren, je lahko teden, ki ga začenjamo vroč. V sredo (jutri), 15. maja, je vrsta, da predsedstvo države prevzame dr. Stipe Mesič iz Hrvaške. Bo predaja predsedniškega žezla sploh mogoča, če pa bo, ali bo potekala mirno, brez zapletov, je vprašanje brez odgovora. Je bil Hrvaški pristanek na zadneje sklepe državnega predsedstva tudi v funkciji tega dejanja, ki ga ima predvsem hrvaška opozicija za izdajo interesov Hrvaške in za poraz. Da so sklepi predsedstva tudi na škodo Srbije, meni srbska opozicija in tako sta obe opoziciji na najbolj skrajnih stališčih. K predsedniškemu vozlu 15. maja je treba kot nevarni točki dodati še dva referenduma na Hrvaškem. V nedeljo so ga imeli v srbskem avtonomnem območju, kjer so se množično odločali za priključitev teh krajev k republiki Srbiji in Jugoslaviji, istega dne pa se je začel tudi uradni hrvaški referendum o prihodnjem položaju republike, ki bo končan v nedeljo, 19. maja. Izida bosta razumljivo povsem nasprotna. Bo to pomenilo novo zaostritev ali pa bo dobila Krajina avtonomijo znotraj Hrvaške, o čemer se tudi že govori in za kar se ogreva tudi tujina. Stvarnost pa kaže. da je Hrvaška dejansko na pragu delitve na hrvaški in srbski del. da je med njima že tampon, ki ga odigrava armada in ki utegne ostati tu dlje ali trajno in da je ta, že vzpostavljena delitev okrepila pogajalske pozicije centralistov oziroma federalistov ter ohromila pogajalski položaj Hrvaške.
Za Slovenija ta teden ne bo lažji, kot je bil pretekli. Marsikaj neugodnega bi se nam lahko zgodilo in na takšna ali drugačna presenečenja moramo biti pripravljeni, posebej zato, ker nas imajo nekateri v državi še vedno za hudo nevarne sovražnike in nas je treba s silo ukrotiti, pa tudi iz jugoslovanskega primeža nam ne bo lahko oditi, saj še marsikdo računa, da nam je Jugoslavija veliko dala, mi pa njej malo ali nič, oziroma smo od nje samo dobivali.
Arabske poslovneže zanima karavanška voda
Jesenice, 13. maja - Prejšnji teden so predstavniki projekta Polnilnica pitne vode - Karavanški predor, podjetja Perne d.o.o. skupaj z ameriškim zastopnikom Trade US iz VVashing-tona, ki je med drugim tudi predstavnik slovenske gospodarske zbornice, obiskali nekatere kupce in distributerje pitne vode v Arabiji. Pogovori s kupci so bili uspešni in eden izmed njih naj bi še pred otvoritvijo cestnega predora prišel na zaključne pogovore v Slovenijo. V tem času pa bo potrebno pripraviti ustrezno predstavitev projekta.
Ob popolni podpori jeseniške občine poteka tudi lokacijski postopek, ki je v zaključni fazi in od katerega so tudi odvisni roki uresničevanja projekta. Pripravlja se ustanovitev mešane družbe za polnjenje vode s sedežem na Jesenicah, ki jo bosta ustanovila podjetje Perne in Vodovod Jesenice. Poleg pripravljalnih del izdelujejo tudi projektno dokumentacijo, ki vključuje vse tehnološke ponudbe s cenami in investicijske študije s finančno konstrukcijo. Projekt polnilnice pomeni za jeseniško občino odpiranje novih delovnih mest in novo gospodarsko aktivnost z velikimi možnostmi razvoja. Visoko kvalitetna voda tako ne bo več dolgo odtekala v Savo. • D. S.
Prenovitelji v Franciji
Ljubljana, 10. maja - Skladno s prizadevanji vseh slovenskih političnih strank, da Evropa čim bolje in čim avtentičneje spozna osamosvojitvene korake Slovenije, bo ta teden odpotovala v Strasbourg in Pariz delegacija Stranke demokratične prenove, v kateri bosta Peter Bekeš in Miran Potrč. Prenovitelji ob tem zavračajo" trditve, da je opozicija pri mednarodnem sodelovanju premalo aktivna in daje le krščanska demokracija ustrezno opravila svojo nalogo. Stranka ima bogato mednarodno sodelovanje, v prihodnjih mesecih pa ga bo še obogatila z obiski v Španiji, na Portugalskem in v Italiji. Bekeš in Potrč se bosta v Strasbourgu sestala s predstavniki štirih najpomembnejših strank v evropskem parlamentu (socialisti oziroma socialdemokrati, združenje evropske levice, konzervativci oziroma krščanski demokrati in zeleni), pogovarjala se bosta z vodstvom francoskih socialistov, s poslanskimi skupinami, zadolženimi za odnose z Jugoslavijo. Obisk prenoviteljev je usklajen z republiškim sekretariatom za mednarodno sodelovanje in skupščinsko komisijo za mednarodne odnose.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Zemeljski plaz še vedno grozi
Sidraž, maja - V krajevni skupnosti Šenturška gora v kranjski občini so se z delom krajanov iz sosednje krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem pred nedavnim odločili, da z lastnim deležem sodelujejo pri ureditvi in asfaltiranju dobra dva kilometra dolge lokalne ceste od Grada do Raven proti Šenturški gori. Zbrali bodo okrog 300 tisoč dinarjev in se tako letos "rešili" dragega in težavnega vzdrževanja makadamskega klanca, s katerim se srečujejo po vsakem deževju. Čeprav je cesta v "pristojnosti" občine, je za krajane naselij pod Krvavcem, ki so po njej vsak dan povezani z dolino, tako pomembna, da bodo najprej za to cesto prispevali denar, čeprav imajo v krajevni skupnosti Šenturška gora še šestnajst kilometrov cest, na katerih še nimajo niti metra asfalta. Zavzemajo se, da bi bila vsaj cesta Lenart-Poljane, ki jih povezuje s sosednjo občino, prekategorizirana v lokalno oziroma občinsko cesto. Sicer pa se že od lanske novembrske povodnji na lokalni cesti pred Si-dražem "ubadajo" tudi z zemeljskim plazom, ki ogroža domačijo oziroma gospodarsko poslopje Jožeta Grilca - Havteža. Na nosilne stebre gospodarskega poslopja je plaz, ki je načel tudi cesto, porinil oporni zid in nosilce prelomil. Jože jih je zavaroval z oporami in si s tem hkrati "zaprl" prostor pod streho in dostop za mehanizacijo. Zdaj kmetovalca Jožeta z družino in ostarelo materjo skrbi, kako bo letos sploh gospodaril; saj je gospodarsko poslopje "neuporabno", zemeljski plaz pa še kar grozi, da ga bo podrl... - A. Ž.
Tako in zakaj tako
Leto je naokrog, odkar je bilo v predvolilnih obljubah slišati in razbrati s te ali druge strani marsikaj. Obdobje je sicer prekratko, da bi že lahko celovito presojali, ali je šlo pri nekaterih obljubljenih napovedih zgolj za obljube, ali za dejanske korake in spremembe.
V zborih krajevnih skupnosti je bilo pri oblikovanju in določanju realnih možnosti za uresničitev programov večkrat slišati tudi očitek, da bi ta ali oni problem morali zdaj obravnavati ali zasukati drugače. Vendar pa so bili povečini mnenja, kar zadeva krajevne skupnosti in njihove programe, da se bo pač (finančno) treba še naprej prilagajati možnostim, s kakršnimi se srečujemo. Te pa že nekaj časa niso več rožnate in predvsem ne takšne, kakršnih bi si želeli. Prav ta težavnost pa v tem trenutku marsikje še toliko bolj potrjuje leto dni ali pa malo več staro napoved in ugotovitev, da bosta pri uresničevanju programov, ciljev, želja, reševanju problemov in v uspešnosti pri tem še naprej odločala kramp in lopata, za katera pa bi bilo hudo narobe, če bi bila tako ali drugače obarvana in čakala v enem ali drugem kotu na trenutek, ko se bodo ene ali druge roke odločile, da jih poprimejo.
Kažejo se primeri, ko lopate nekako ne najdejo skupnega jezika, si nagajajo ali pa so se celo odtujile. Mislim, da bo potrebno nekaj časa za spoznanje, da opredeljevanje za "tako" in "zakaj tako" ne vodi nikamor in le v staranje težav in problemov, ki bi jih pravzaprav vsi radi rešili. Marsikje oziroma tam, kjer pa to vedo, ta trenutek že lahko tudi marsikaj (kljub denarnim in drugim težavam) pokažejo... • A. Žalar
Odlikovanja gasilcem
Kranj - Premalo bi bilo prostora, da bi poimensko predstavi li oziroma našteli vse na tej strani, ki so na Gorenjskem dobili ga silska odlikovanja. Vseeno pa velja zabeležiti, da jih je z območja občinske gasilske zveze Radovljica devet, iz jeseniške občinske gasilske zveze 11 in iz škofjeloške občinske gasilske zveze eden in sicer za hrabrost (iz Železnikov).
171 i DA ^ IMPORT EXPORT KRANJ, d.	o.o.
1 trgovina Stražišče, Delavska cesta 26 a	
B Vam predstavlja del F svoje bogate ponudbe: - kozarci Lumlnarc ((, • jedilni servisi Arcopal • slike slikarja Marjana Belca	
1 V#/ rV	Novosti na našem tržišču - plastika Vldroplast - kuhinjska posoda Silampos - japonski porcelan
Krajevna skupnost Ljubno
Kar se dogovorijo, naredijo
Po obnovljeni šoli in urejanju javne razsvetljave so letos že uredili cesto v novem Ljubnem pri stanovanjsko-trgovskem objektu. Gasilci urejajo dom, v pripravi pa je vrsta komunalnih del.
Ljubno, 13. maja - Srednje velika krajevna skupnost z vasmi Ljubno, Posavec, Otoče in Praproče v radovljiški občini je med tistimi, ko je lani novoizvoljeni svet krajevne skupnosti s predsednikom Mirom Ambrožičem po programsko izredno živahnem in delovnem srednjeročnem obdobju odločno zastavil razreševanje načrtov in potreb na komunalnem in drugih področjih. Tako po letu dni ugotavljajo, da še vedno velja, kar se v krajevni skupnosti dogovorijo, tudi naredijo.
Po ureditvi ulice v Ljubnem imajo v načrtu tudi ureditev ceste v Prapročah, kar je dolgoletna želja krajanov. Pa voda je še vedno problem; podobno kot v Otočah. Za Praproče, ocenjujejo, bi bila najboljša prevezava na vodovod s Perači-ce, v Otočah pa na Posavec, ker je sedanje zajetje v Dobrav-škem hribu manj zanesljivo.
"Nujna je zdaj kanalizacija v Ljubnem," ugotavlja novi predsednik sveta KS Miro Ambro-žič. "Z javnim podjetjem Komunala pripravljamo projektno dokumentacijo, razmišljamo pa tudi že o odkupu zemljišča. Seveda pa bo v zvezi s kanalizacijo treba stvari urediti najprej finančno in sicer z odlokom; podobno kot to že velja za Posavec, ki je zadnje čase postal v krajevni skupnosti po številu prebivalcev nekako vodilno naselje."
Dolgoletna želja in predmet razprav krajanov Ljubnega pa je tudi pokopališče. Pred nedavnim so z anketo želeli po-
novno izvedeti pravilnost odločitev. 25. maja pa se bodo na zboru krajanov pogovorili o razširitvi, mrliški vežici, žar-nem zidu, pa še o kanalizaciji in cesti.
"Začela se je tudi akcija za sanacijo cerkve v Ljubnem. V Otočah je bila lani podobna pri cerkvi in pokopališču končana. V Ljubnem pa so zdaj krajani pripravljeni, da naredijo tisoč ur in še na dodatni prispevek. Pohvaliti pa velja gasilce, saj kar se v krajevni skupnosti dogovorimo, tudi naredimo. Letos bodo z deli na domu dokončali četrto gradbeno fazo. Za krajevni praznik 23. avgusta že zdaj načrtujejo tudi veselico. V TVD, kjer so lani v domu uredili centralno ogrevanje, pa posebej izstopajo mladi igralci namiznega tenisa, ki pod mentorstvom Lada Eržena že poldrugo desetletje v republiškem prvenstvu dosegajo lepe rezultate."
V društveni dejavnosti je treba pohvaliti tudi Rdeči križ v skrbi na primer za najstarejše
80-letnica gasilstva na Jezerskem
Gasilci vedno povezani s krajem
Med gasilskimi društvi, ki bodo letos proslavili visoke obletnice, je tudi Jezersko. 30. junija bodo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d., Območne enote Kranj proslavili 80-letnico.
Jezersko, maja - Lepa društvena priznanja oziroma odličja so na programski konferenci pred dvema mesecema podelili vsem članom gasilskega društva Jezersko, ki letos praznuje 80-letnico obstoja in v zadnjem poldrugem desetletju hkrati tudi zares uspešnega gospodarjenja in delovanja. Takrat so se tudi odločili, da bo osrednja proslava ob jubileju 30. junija na Jezerskem, ko se bodo na Jezerskem srečali gasilci iz društev iz kranjske občine, iz pobratenega društva Črna na Koroškem in sosednjega društva Železna Kapla, s katerim še posebno sodelujejo zadnja tri leta.
Po dopoldanski slavnostni seji in ogledu gasilskega doma bo takrat na Jezerskem tudi srečanje gasilk iz kranjske občine. Osrednja svečanost pa bo popoldne, ko bo gasilska parada, nato pa bo kulturni program in podelitev priznanj in odlikovanj. Takrat bodo prevzeli in krstili tudi dva nova avtomobila in sicer orodni in komandni avtomobil. Botra orodnemu avtomobilu bosta Ana in Peter Virnik, komandnemu pa Slavka in Marko Šinkovec. Veselo proslavljanje pa se bo potem nadaljevalo pri Planšar-skem jezeru, kjer bo poleg obilne postrežbe tudi nagradno kegljanje in srečelov.
"Nekaj društvenih priznanj smo podelili na programski konferenci februarja letos, da se uradna svečanost konec junija ne bi preveč zavlekla," je povedal predsednik društva Dušan Šemrov, ki se spominja, da je "stopil" v gasilske vrste na Jezerskem pred šestnajstimi leti. "Najprej sem bil predsednik odbora za nakup prvega gasilskega avtomobila. Se isto leto smo ga dobili. Ko pa je naslednje leto zbolel takratni predsednik Toni Virnik, so me izvolili za predsednika društva..."
Potem so kmalu v društvu dobili pionirsko motorno bri-zgalno, dokončali požarni bazen v Žabjem trgu in zgradili novega na Farovški ravni, nabavljali opremo, zgradili uto, v kateri imajo 50 kompletov miz za prireditve, se opremili z
Dušan Šemrov
brezžičnimi zvezami, sireno, monočrpalko... in zdaj nazadnje še z dvema novima voziloma.
"Mislim, da smo zdaj zelo dobro opremljeni. Res pa je, da smo na Jezerskem tako oddaljeni od centra, da si moramo kadarkoli se kaj zgodi ali dogaja najprej sami pomagati. In tako smo gasilci v zadnjih letih vedno bili tudi udeleženi pri vseh akcijah; ko smo gradili vodovod, elektriko v Dol, v akciji za obnovo dvorane, pri vetrolomu... Na vajah pa imamo zadnja leta tesne stike tudi s pobratenimi člani društva Črna na Koroškem in z gasilci iz sosednje Železne Kaple."
Sicer pa so svojo uspešnost in strokovnost gasilci z Jezerskega potrdili tudi že na tekmovanjih. Lani so namreč osvojili tretje mesto, ženska desetina pa je bila tudi že prva. • A. Žalar
Letos so že asfaltirali cesto pri stanovanjsko-trgovskem objektu v Ljubnem...
preskrbi v Ljubnem si zeh^ boljšo   trgovino   na Pos*v Upamo na ureditev čistilne n«'
krajane. Pri organizacijah so številni in delovni tudi borci. Šolarji pa so se tudi letos izka- „
zali v akciji očiščevalnega dne- prave in Sparovčeve domačije ^ va. Sicer pa je skrb za čistejše Posavcu.   Moharjeva msafre. okolje v krajevni skupnosti, ki  Ljubnem na primer že ima ' je bila nekdaj znana po števil- ske, Langusova pa naj bi jih nih divjih odlagališčih, v os- dobila. Sicer pa dobro sodeluj predju. Zdaj so organizirali na primer odvoze kosovnih odpadkov,  polovica gospodinjstev pa si je preko krajevne skupnosti preskrbela tudi zabojnike za odpadke.
"V vodstvu velja opredelitev, da je krajevna skupnost servis za uresničevanje potreb in želja krajanov. Želja pa je v naši kra
mo z Iskro Otoče in Kemično tovarno Podnart, pa s krajevno skupnostjo Podnart, Brezje-Na koncu pa bi o krajevni skupnosti kot servisu za krajane rad poudaril, da denarja res na vseh koncih primanjkuje, vendar P° pravilu, da ga nikdar ni bilo dovolj, pa se je v krajevni skupno-
J-evni skupnosVi še Vedno" nekaj   2! ^ d°gaia,°' v «&
us----.-----^V,. n«KaJ-  stvu upamo, da nam bo z voljo
—'hod-
Radi bi na primer uredili pešpot Ljubno - Posavec. Ob urejeni
tako uspevalo tudi v nje..." • A. Žalar
pr.
Prenovljeni prostori
Kranj - Konec tega meseca oziroma bolj točno v sredo, 29-maja, ob 16. uri bodo v Tomšičevi ulici v Kranju slovesno odprt' prenovljene prostore Društva upokojencev Kranj. Za to pril°ž' nost že pripravljajo v društvu zabavni program. Nastopil bo pev' ski zbor društva pod vodstvom Venclja Sedeja, povabili bodo harmonikarja, po otvoritvi pa bo skrbel za veselo razpoloženj trio Metoda Praprotnika s pevko Valentine Obljubljajo, da «e bodo lahko zavrteli na novi plesni plošči na Vrtu pod trto. • ('P'
Kdo rovari v Spodnjih Dupljah?
Duhovi z macolo
Spodnje Duplje - Kar dve gospodarski poslopji, v katerih "sta' nuje" okrog trideset govedi in kar precej obdelovalne zemlJe spada v kompleks kmetije v Spodnjih Dupljah, katere lastnik ie Jože Leben. Takole na pogled je v Spodnjih Dupljah prava vaška idila, značilna za povprečno slovensko vaško srenjo, ampa Jože Leben se prav gotovo ne bi strinjal s tem. V Spodnjih Dupljah so se pojavili neznani destruktivci oz-uničevalci pa naj bodo to domačini Dupljani, tujci ali pa °el duhovi s tamkajšnjega "britofa". Ampak, začnimo od začetj ka, kot se spodobi. Že pred dvema letoma je Jože Leben kup1 2800 kosov strešne opeke za obnovo strehe na stanovanjs* hiši. Popravilo strehe seje nekako zavleklo, tako da so ope,c še vedno lepo "povrst, kot so hiše u Trst" zložene ob zunanjem zidu vaškega pokopališča na zemljišču, ki je Jožetov last. Tovornjak, ki je takrat pripeljal strešno opeko zaradi velikosti ni mogel v vas, zato je le-ta zložena na zgoraj omeni6' nem mestu. Neznani storilec je v času zadnjih novoletni praznikov strešne opeke "obdelal" z "macolo in majzlorn » tako da je precejšen del, približno 350 kosov uničenih. Za d? va dlje od prijave na policiji ni prišla. Očitno je nezanimanJ policije storilca še bolj podžgalo in pred kratkim je po ta stem Jožetovem sadovnjaku, ki leži ob "britofu" raztresel Djj tare, ki*so bile pred vandalskim dejanjem lepo povezane s tr kovi in zložene ob poti. DKaj reči na rob tej zgodbi iz našeg^ vsakdana. Se je Jože Leben komu zameril, mu kdo nArn^ft
dela škodo, kar tako "iz čistega miru". Ali pa se ob poln odDreio grobovi in........        • h»or Kavčič, foto: Jure Cieler
Torek, 14. maja 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN »IM15M©K<HGLAS
Vezeninam obljubljajo boljše čase
Ljudje potrpijo z nizko plačo, samo da je redna in pravočasna
Do prvomajskih praznikov so delavke v Vezeninah prejele samo dve plači. Povprečje v podjetju ni Mlo višje od 4.200 dinarjev, precej zaposlenih je prejelo samo zajamčeno plačo. Konflikt je bil neizbežen.
Radovljica, maja - Zaradi pretekle dediščine je to blejsko tekstilno podjetje še zdaj v hudi stiski, »ni so se reševali stečaja in blokad žiro računa, pri banki so zaradi nelikvidnosti že lep čas skali možnost kredita za plače. Zaman. Likvidni denar so si po praznikih zagotovili s prodajo jjePremičnine... Čeravno podjetje duši trenutna denarna stiska, ji pripisujejo prihodnost. Le da °Pici delavk, ki je bila v štirih mesecih prisiljena preživeti z dvema plačama tam okoli treh tiso-»kov, vsega tega ni bilo mogoče dopovedati.
mogoče dopovedat
Pavla Ambrožič,
predsednica stavkovnega odbora, dela v Vezeninini Pozamenteriji in dobro pozna socialne stiske sodelavk: »S plačami, kakršne prejema večina naših de-ivk, se težko živi. / 1    Preveč, jc namreč
'm     Jg - podjetij,   kjer so
Plače nizke, zamujajo ali pa delavci dobivajo [ninimum zaradi čakanja na delo. Precej na-.'n delavk ima može zaposlene v takih pod-JetJ>h, v Elanu, Verigi, jeseniški Železarni, so Pa tudi primeri, ko sta oba v Vezeninah. Delavcem v nekaterih drugih organizacijah je * huje, ker dlje od nas ne dobijo dohodka, ^katerim takim družinam je vezeninska P'ača sploh edini dohodek družine. Nič čud-nega torej, če so delavke jezne, če prihajajo s Položnicami in sprašujejo, kako naj pokrije-j° stroške z njih in obresti, če zamudijo plačilo. Na zamujeno plačo pa ni nikakršnih ^bresti. Še bolj jih jezijo novice z občin, bar|k in podobnih ustanov, ki živijo od denarja gospodarstva, pa so si lahko izplačale *a Pojme naših delavk neznansko visoke re-^ese.«
Tudi sekretarka podjetja Marjana Mali nam je nanizala podobne ugotovitve o socialnih pretresih v njihovi tovarni. »Plače so nizke, v povprečju znašajo za marec in april borih 4.200 dinarjev, tudi zajamčeni do--p . " ■■"■<wmw/Am . ■, hodki niso izjema. °da to je rezultat pretekle nizke produktiv-
nosti. Sedanje vodstvo se trudi, da bi podjetje izkopalo iz najhujšega. Trg imamo, izvoz tudi, ljudje imajo delo, otežkočen pa je priliv sredstev, zaradi česar pred prazniki tudi ni bilo mogoče izplačati osebnih dohodkov inje del proizvodnje ustavilo delo. Marčevska izplačila smo na zahtevo delavcev zagotovili, prihodnja bomo do vsakega 24. v mesecu. Regresi, jubilejne nagrade in podobno bo na vrsti v drugi polovici leta, zahtevano povečanje plač pa tokrat ni bilo mogoče. V sanacijskem programu Vezenin je med drugim tudi reševanje tehnoloških presežkov, saj je za zdaj 700 zaposlenih naša produktivnost za 30 odstotkov prenizka. Z upokojitvami, dokupi let, prekvalifikacijami in drugimi zakonskimi možnostmi bomo zaposlenost zmanjšali za 150 ljudi.«
S prodajo ene od trgovin v Radovljici so v Vezeninah minuli teden na-praskali denar za plače, potem ko so jim upi na premostitveno bančno posojilo splavali fffffV'i po vodi. Direktor
Andrej Korenčan je "      • pojasnil, da ne gre
/ ' za razprodajo pre-
moženja, pač pa so prodajalno oddali zato, ker je prodajna mreža v Radovljici tako ali tako preširoka za tukajšnjo kupno moč. Sicer pa je majske likvidnostne in izplačilne težave utemeljil z dejstvi o prenizki produktivnosti in nerazvitosti domače prodajne mreže. Z lastnimi trgovinami zaslužijo zdaj le za slabo tretjino plač, do konca leta pa naj bi za sto odstotkov, zato tudi gredo v širjenje lastne prodajne mreže po domovini. O stavkovnih zahtevah pa je dejal, da jih bo skušal izpolnjevati, kajti stavka je bilo samo opozorilo več, da ljudje v takih razmerah ne morejo živeti. Ljudje potrpijo tudi od minimalni plači,
da le redno prihaja. »Zajamčeni osebni dohodki bodo odslej znašali 3.500 dinarjev, do tega zneska bo v vezeninah zaslužilo 60 odstotkov ljudi. Zvedam se, da s tem nastopi večja uravnilovka, vendar smo mislili tudi na to. Tisti, ki si bodo z mesečno uspešnostjo to zaslužili, bodo dobili stimulacijo, povišico, čemur smo namenili pet odstotkov mase za plače. Sicer plač ne bo mogoče povečevati, dokler ne bo rešeno tudi vprašanje tehnoloških presežkov. Na Bledu je zdaj 400 zaposlenih, v dislociranih obratih v Vipavi, Kočevju in Ilirski Bistrici še po sto. Zaposlenost bomo v prihodnje zmanjšali za 150 ljudi, in sicer proizvodnjo za petino, ostalo pa v režiji.«
V Vezeninini stavki je posredniško vlogo odigral radovljiški svobodni sindikat. Njegov sekretar Bogo Koš-nik nam je pritrdil, da tudi radovljiška tekstilna industrija ni izjema, ko po vsej Sloveniji propada tekstilna panoga. Med radovljiškimi (še Almira in Zapuže) pa so Vezenine vendarle častna izjema, saj bodo ob pogumnem razvojnem konceptu lahko izplavale. Le dediščina zastarelosti, neučinkovitosti in kadrovskih težav zdaj tovarno potiska pod vodo. »Zavedamo se, da so podjetja v stiski, toda za delavce skušamo iztržiti vsaj najnižje: plače po kolektivni pogodbi in ob določenih dneh, pa tudi vse druge pravice, od regresov za letni dopust do jubilejnih nagrad. Trudimo se tudi za ohranitev kar največjega števila delovnih mest. Sicer pa je od vlade (občinske in republiške) odvisno, kakšen bo razvojni koncept in prihodnost gospodarstva in ljudi. Podobne težave, kot so jih imeli v Vezeninah, pričakujemo tudi v drugih podjetjih ob izplačilnih dneh. Stavko so že napovedali v Iskri Otoče. Sicer pa se je v občini podrla vsa nekdanja trdna proizvodnja gradnja, začenši z Elanom, slabo se piše tudi Verigi. Vrh vsega zdaj odpoveduje še turizem.« • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
sanjski vrtci še vedno polni
Nepoboljšljivih dolžnikov ni
*rani\ maja - V 103 oddelkih 19 kranjskih vrtcev varujejo in vzgajajo °*01' 2000 otrok. Kot zatrjuje ravnateljica Vzgojnovarstvene organiza-I le Kranj MIHAELA RENKO, se vrtci zaradi slabšega gmotnega podaja staršev še niso začeli prazniti. Za 65 dinarjev na dan, kolikor sta-e °*rok, ga doma ne bi mogli niti prehraniti.
*a*o se slabši materialni položaj ""sev kaže v vrtcih?
I^Na poslabšan materialni po-re„aj. družine še niso množično Cev8lra|e z izpisom otrok iz vrt-m . lrr|eli smo sicer nekaj takih zivov v primeru Tekstilindusa, skj • r. se Je veliko v najhujši sti-v ^'Pisanih otrok kasneje vrnilo
redn'CC' k° so slarš' sPet zace1' CUn eJe. delati. Imamo pa na ra-
(ven , ize nekaj več dolžnikov mik ne neP°pravljivih) in za-Oskrh • P'ačevanja vrtčevskih *em (do lreh mesecev). Star-prjVn*!.s' zadnje čase najtežje nas sl.Cl-l0 Plačevanje dolgov pri gati' Usamo individualno poma-Pa naj gre za pomoč prek
centra za socialno delo, tovarniške socialne službe, ali pa jim pri nas omogočimo obročno odplačevanje dolga.«
Torej zaradi slabših socialnih razmer v vrtcih ni nič manj otrok?
»Nasprotno. Vrtci v Kranju so izredno polni. V Stražišču, denimo, smo jih napolnili prek normativa, izpad otrok pa pričakujemo junija, ko bodo starši iz vrtcev izpisali vso generacijo malih šolarjev. To pomeni 500 prostih mest in skrbi nas, ali jih bomo jeseni lahko zapolnili. Enake izkušnje imamo sicer tudi od lani. Jeseni smo začeli z manj oddelki.
med letom pa smo morali odpirati nove, ker so otroci vendarle mnogoštevilno napolnili vrtce.«
Ste zadnje čase zaprli kak vrtec?
»Lansko jesen smo morali zapreti vrtec Rezke Dragar v Stražišču, ker smo se morali preseliti
iz Tekstilindusovega prostora. 40 tamkajšnjih otrok smo razdelili po bližnjih vrtcih, odtod tudi gneča nad normativi v Stražišču. Zaprli smo tudi vrtec Milene Korbar, prav tako iz prostorskih razlogov. Naj omenim še novost, da namreč vrtec 1B1 ni več tovarniški, ampak naš. Vsebinske razlike ni, le VVO zdaj tovarni plačuje najemnino.«
Koliko za vrtec plačujemo starši?
»Oskrbnina se zdaj povečuje mesečno za nekaj odstotkov. Trenutno polna cena za predšolskega otroka znaša 1.740 dinarjev, za malčka v jaslih pa 2.380 dinarjev. Treba je povedati, da polne cene ne plačuje veliko staršev, okoli 12 odstotkov, za jasli pa še manj, ker so cenzusi višji. Najnižja cena, ki jo plačajo starši, pa znaša 640 dinarjev. Večini staršev znesek do polne cene pokrijejo subvencije, zato cena za vrtec še ni prehuda. Za 65 dinarjev dnevno, kolikor stane otrok, bi ga doma ne zmogli niti prehraniti, v vrtcu pa ima vendarle varstvo, prehrano in vzgojo za domala deset ur dnevno. « • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigler
*ada predstavila nove zakone
Novosti za bolnike in upokojence
Pijana in
!>ovjn z .' maja - Slovenska vlada je predstavila predloge za izdajo 'n ždravstva°V     p0(*ro^u pokojninskega in invalidskega zavarovanja
^«10 &a*£ [u VSI venem pod ročj u ^avsK tri nove zakone, o Stver,em m varstvu 'n zdrav-Slveni h /avarov'anju. o zdravilnosti aV^sti in lekarniški P« novem Zdravs|veno varstvo ^vlien; ?e bo Pomenilo le V,anJ vE bo,ezni- Pač pa bo skrb 2a,J"Čen? >"di preventivna zdravje. Novost je zava-
rovalništvo, ljudje bomo obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovani, iz enega in drugega pa bodo določene naše pravice. Zakon o zdravstveni dejavnosti predvideva mrežo zdravstvenih zavodov. Nova zakonodaja uvaja tudi zasebno zdravstveno prakso. Zasebnik sicer ne bo mogel biti hkrati zaposlen v zavodu, pač pa
bo zanj (ali za zavarovalnico) lahko delal pogodbeno.
Nov bo tudi pokojninski zakon, ki bo uvedel sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodvisnega od zveznega. In kaj prinaša? Spremenil se bo osnovni pogoj za upokojitev, starostna meja se bo začela pomikati navzgor, in sicer postopno: vsako leto do 1997. za pol leta. Možnost predčasne upokojitve bi omejili. Način odmere pokojnine
in usklajevanja ostaja prejšnji. Spremembe bodo tudi pri zavarovanju, saj bo poleg obveznega obstajalo tudi prostovoljno, denimo, za čas študija, vojaškega roka in podobno. V pokojninskem zavarovanju pa se po osnutku novega zakona podira tudi razlika med zadruženimi in drugimi kmeti. • D. Ž.
POMISEL
Ročna zavora upokojevanju
Naglo naraščajoče upokojevanje, ki ga poznamo zadnjih nekaj let, je plod celega spleta okoliščin. V gospodarstvu (zadnje čase pa tudi v drugih ustanovah) so naredili usodni korak od dremajoče podzaposlenosti k odkritemu štetju in odpuščanju odvečnih delavcev. Kdor ima vsaj približne pogoje za upokojitev, noče čakati, da mu personalni šef izroči delovno knjižico, pač pa se na lastno pobudo dostojanstveno poslovi od službenih časov. Enako velja za podjetja, ki so naštela odvečno delovno silo. Najcenejša, človeško najmanj boleča in za dobro ime podjetja najboljša rešitev je tudi zanje upokojevanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje ali jim jih približajo z dokupi delovne dobe. Po drugi strani pa za delo trka že precejšnje število mladih, vendar naglo upokojevanje žal ni odprlo veliko novih delovnih mest. Podjetja svojo podzapo-slenost namreč rešujejo tako, da ne nadomeščajo tako imenovanega naravnega odliva.
Na žalost pa ima pospešeno in po eni plati poceni upokojevanje dokaj drage posledice. Upokojencev je veliko več kot prej, aktivnega prebivalstva pa manj, zlasti če k razmerju med aktivnimi in pasivnimi štejemo še brezposelne. Če se bodo stvari nadaljevale na ta način, utegne v prihodnjih letih en zaposleni skrbeti za enega upokojenca in enega brezposelnega, je na okrogli mizi Gorenjskega glasa pred prazniki ugotovil Stane Boštjančič.
Naj je prihodnost tako pesimistična ali ne, država se je pred njo zavarovala z drugačnim, manj liberalnim načinom upokojevanja. V pokoj naj bi odhajali starejši (življenjska doba se namreč daljša, šolska leta bodočih zavarovancev so se pomaknila do dvajset in čez), tudi predčasnemu upokojevanju naj bi prirezali peruti, kar bo zajezilo val upokojitev. Država se s tem po eni plati rešuje pretežkega bremena na plečih pokojninskega sklada, naprtila pa sije drugo odgovornost, zaposlitev mlade generacije. Podjetjem z odvečno delovno silo pa nemara ostaja izjemnost predčasnih upokojitev. • D. Z. Žlebir
V Škofji Loki občni zbor društva MS Slovenije
Gorenjska podružnica zelo dejavna
Škofja Loka, maj - Letošnji občni zbor slovenskega društva MS (multiple skleroze) bo 25. maja potekal v Škofji Loki, združen bo z jugoslovanskim srečanjem in seminarjem za poverjenike. Gorenjska podružnica je bila ustanovljena pred petimi leti in postala zelo dejavna, pred prazniki so za predsednika ponovno izvolili Jožeta Tavčarja iz Škofje Loke.
Društvo MS Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1973 v Kočevju, kjer so bili najbolj zagnani, kasneje je društvo sedež preselilo v Ljubljano. V društvo je zdaj vključenih 812 članov, kar je skoraj polovica vseh ljudi z multiplo sklerozo. Po Sloveniji ima društvo dvanajst podružnic, gorenjska je bila ustanovljena leta 1986, prej je Člane društva povezoval poverjenik Franc Špelič iz Begunj, pomagala mu je Tončka Šturm. V zadnjih letih je gorenjska podružnica zelo dejavna, saj ima več poverjenikov, predsednik upravnega odbora je Jože Tavčar iz Škofje Loke, ki je bil na srečanju pred prvomajskimi prazniki ponovno izvoljen za predsednika.
Gorenjska podružnica ima 73 članov, vsako leto pripravijo dve srečanji in izlet, letos se bodo s sodelovanjem notranjske podružnice predvidoma 22. junija odpravili na Ulovko nad Vrhniko, jesensko srečanje pa bo združeno s piknikom. Nekaterim društvo zelo veliko pomeni, tudi nepokretnim, ki jih obiskujemo na domu, drugi oklevajo in še niso vključeni v društvo, nemara zaradi strahu, kaj jih čaka, pravi Jože Tavčar. Vendar je oklevanje odveč, saj društvo svojim članom nudi več koristi, predvsem pa v tegobah niso osamljeni. Društvo je na tekočem z odkrivanjem vzroka bolezni, strokovne prispevke objavljajo v svojem glasilu. Veliko skrbi pa v društvu posvečajo rehabilitaciji, kar gre v korak z najnovejšimi spoznanji, da je potek bolezni razmeroma ugoden, Če že po prvih znakih poskr-be za delovno razbremenitev in obnovitveno rehabilitacijo. Tako imajo Člani društva v zdraviliščih 40-odstotni popust, 20-do 30-odstotnega dajejo tudi zdravilišča, društvo ima svoje zmogljivosti ob morju in v Podčetrtku, svoj oddelek pa imajo tudi na ljubljanskem Zavodu za rehabilitacijo invalidov. • M. Volčjak
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA, KADROVSKE ZADEVE, ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
razpisuje, na podlagi 35. in 70. člena Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91) ter 137. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86 in 31/86) ter Zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. 1. RS, št. 8/90), prosto delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE HEROJA GRAJZARJA TRŽIČ
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki:
— izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena Zakona o osnovni šoli ali šolskega svetovalnega oziroma strokovnega delavca po določbi 98. člena citiranega zakona
— ima pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževalnem delu
— ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po odločitvi.
K R
N
EGLAS
ODMEVI
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Kriminal in politika
Gorenjski glas, 12. 4. 1991 in 19. 4. 1991
Verjetno bi gospod Boris Bav-dek že skoraj pozabil, da je kdaj sploh bila v Kranju davčna afera in tudi to, da je kadroval za direktorja davčne uprave velikega davčnega »strokovnjaka« gospoda Marka Bezjaka. Da pa mu bo lažje, naj povemo, da pri naših zaposlitvah ni »urigiral« samo on, ampak tudi naduta bivša občinska naveza gospa Amalija Kavčič in gospod Henrik Peter-nelj, ki jima je bila zakonitost španska vas.
Glede političnega naboja zoper diskvalijikacijo in diskredi-tacijo gospe Darinke Novak Založnik pa moramo gospodu Borisu Bavdku, če še ne ve, za osvežitev spomina povedati naslednje:
Kot bivši šef medobčinskega komiteja Zveze komunistov za Gorenjsko je tudi vedel, kako so se delili občinski kadrovski krediti in parcele za zaslužne poslušnike komunističnega režima. Gospa Darinka Novak - Založnik bi kot javna pravobranilka morala skrbeti, da se višina kreditov in uporaba družbenega denarja namensko uporabi, ne pa, da so najemniki kadrovskih kreditov za ta denar kupovali avtomobile, ker so imeli stanovanjske probleme že rešene, vendar je to področje dela ni zanimalo, ampak »pravdni postopki« - razrešitve davčnih inšpektorjev, ki so vtaknili svoj nos v nezakonita dejanja takratnih občinskih veljakov. Torej, gospa Darinka Novak - Zalaznik je sodelovala v sporih razrešitve, kjer ni bila
niti stvarno pristojna, tam pa, kjer bi morala aktivno delovati, kar ji nalaga zakon, pa ne.
Navajamo samo nekaj cvetk z njenega področja dela, kjer bi morala kot javna pravobranilka skrbeti za zakonitost, in sicer:
- nezakonito dodeljevanje kadrovskih kreditov in parcel funkcionarjem (nenamenska uporaba družbenega premoženja - denarja - kupovanje avtomobilov)
- dodelitev kadrovskih kreditov vnaprej brez ustrezne dokumentacije (lokacijskega in gradbenega dovoljenja)
- vprašljiva vrednost dodeljenih kadrovskih parcel (daleč od prometne vrednosti, kot na primer avenija Marxa in Engelsa v Hotemažah - Rdeča dolina).
- postopki komasacije (pod strokovnim vodstvom gospoda Staneta Boštjančiča).
Iz delčka navedenega se vidi, kakšen javni pravobranilec je gospa Darinka Novak - Zalaznik bila in bi rada še bila, vendar pa upamo, da so se časi spremenili.
Nezakonito odstavljeni davčni inšpektorji: Branko Terglav, Janez Potočnik, Anton Langerholc
Razdvojeni prazniki
Za (nas) kristjane bi natančni datumi naj ne bili pro-blem(atični). Da pa bi naj bila slovenska krščanska demokracija 27. aprila letos krivec skaljenega vseslovenskega praznovanja obletnice ustanovitve OF, in s tem oboroženega upora zoper fašizem in nacizem, seveda ni res, res pa je, da je izpustila izjemno priložnost, da se politično, moralno in tudi končno izjasni o polpretekli zgodovini in svojem odnosu do partizanstva in kolaboracije. Abstinenca stranke na proslavi vsekakor ne izničuje dejstva, da se je večina Slovencev pred 50. leti odločilo tako za aktivni kakor za pasivni odpor okupatorjem, da je bila večina partizanov kristjanov, da je koncert v Unionu z Lipo zelenela je dal odločno vedeti, v čem je prednost: v domoljubju ali ideologiji. In tokrat ne gre zato, kdaj oz. kdo in zakaj se je upor spre-vrgel v državljansko vojno in revolucijo - aprilska odločitev pomeni prvinski vzgib samoobram-
be. In narodni ponos, samozavest in pogum iz obupa, samomorilsko izzivajoč. Čeprav so množice rezervistov - klavrno vračajoč se iz svojih rezervnih enot, ki jih niso ne oborožile niti zares sprejele in je starojugoslov-naska vojska kapitulirala - začetniki odpora, je tudi res, da je KP, kljub moralnemu madežu v času sporazuma Ribentrop-Mo-lotov, bila tehnično-organizacij-ski nosilec organiziranega upora. Ko bi vsaj ne bila ? Naj je bila?
Predvojni protikomunizem je seveda imel svoje vzroke. Toda posledice so bile pogubne. Nezaupanje ljudi v komunizem, njen dejanski razredni boj, materialistična ideologija in bojeviti ateizem, izkušnje iz Sovjetske zveze in Španije, pa obsodba komunizma s strani Cerkve, nikakor niso bile reference zanj, ne tedaj ne poslej. Koalicija s krščanskimi socialisti, Sokoli itd. jih je šele legalizirala. Pa boj -na žalost na dveh ravneh, narodnoosvobodilnem in ideološko političnem.
Smo ena redkih, če ne že edina država, ki obenem, ko slavi obletnico odpora okupatorju, hkrati potrjuje neskončno dolgi, petdeset let trajajoči vzpon komunizma oz. KP. In prav v tem, da tega ni »spregledala«, je za
krščansko demokracijo, po mojem, bil vzrok za zadržanje ob proslavi. Lojze Peterle je, recimo, večkrat, najbolj opazno pa na Teharjih, izrekal čast borcem. Ne le on, pa saj o tem ni dvomov; SKD preprosto, razen na prvega, pozneje ni bila več vabljena v iniciativni odbor za pripravo proslave. In če je zahtevala, da o stroških proslave sklepa republiška skupščina, je ali pa to ni »kramarstvo«, saj se menda nihče ne bi bil bal rezultatov glasovanja?
Praznovali bomo, navsezadnje, tudi 1. maj. Praznik dela ali sv. Jožefa, delavca - dan? In 9. maja ? Šestinštiridesetletnico zmage nad nacifašizmom - k čemur je, pred 50. leti ustanovljena OF in katere cilj, narodnoosvobodilni boj, je istoveten s proti-hitlerjevsko koalicijo - velik delež doprinesla prav odločitev tistega davnega aprila.
Svoboda! Za Slovence - ekso-dus za nekatere, za druge 45 let / enoumja, drugorazrednosti in zatajevanja! Za tretje ... Bilo je.!
Vendar! Obžalovati je potrebno bratomorni boj in sočustvovati s pobitimi po vojni, razumeti je lahko osebne odločitve - moj res in tvoj prav - toda so stvari, ki so enostavno prav ali pa so narobe. Še posebej v vojni. Ko so nam
(Gorenjska, Štajerska) izgnali narodnozavedne ljudi, duhovnike in učitelje najprej. Ko ni šlo le za obstanek posameznika, ampak, mojbog, za Slovence kot narod. Čas je za resno delo, tudi ločevanja zrnja od plev. Poznejši splet oz. razplet je v vsej tragi-čnosti le posledica v prav tako ali drugače razumljeni opredelitvi leta 1941.
Janez Poštrak
"Judeževi kupčiji" na rob
Ne bi želel, da bi različna politična stališča ločila stare znance, pa vendar, ker je J. Kristan v uvodu svojega prispevka udrihal kar počez po Demosovih odbornikih (l),je lahko pričakoval, da se bo oglasil tudi kateri od njih.
Poleg uvodnega kalimerovske-ga jadikovanja navaja nekaj domnevnih vzrokov in posledic za oglašanje Demosovih odbornikov v Gorenjskem glasu. V najboljšem primeru bi ta avtorjeva izvajanja lahko imenovali domneve, pa naj še tako skušajo vzbujati videz pravih vzrokov in iz njih izhajajočih posledic. Na vsak način pa ne utemeljujejo tegale pisanja.
V ves ta bengalični ogenj "logike" pa je avtorju le uspelo vriniti dve izmed mnogih šablon-skih trditev, ki že kakšno leto skušajo pridobivati na resničnosti zgolj s pogostim ponavljanjem - pač v skladu s prepričanjem, da postane dovolj pogosto ponavljana laž bolj resnična kot vsaka resnica. (Skratka: hipno-pedija - prosto po A. Huxleyju). To je najprej trditev, da v skupščini obstaja nekakšen "Demosov glasovalni stroj". Če vemo, da ima Demos v kranjski skupščini le 52 odstotkov glasov (na to pičlo večino opozicija sicer pogosto opozarja), da ima večino le v enem od treh skupščinskih zborov, da se večina sklepov sprejema na skupnih zasedanjih in če poleg tega vemo, da so opozicijski odborniki nadvse intele-gentni ljudje, potem bi se vendarle veljalo vprašati, zakaj to trditev tako radi ponavljajo. Pa ne, da bi se radi izognili svojemu delu odgovornosti, ki jo pri takem razmerju sil in statutu, kije pisan na kožo opozicije, vsekakor nosijo.
Druga trditev te vrste je, da Demos hrepeni po neizmerni oblasti ter (verjetno) uveljavljanju edine zveličavne resnice. J. Kristanu za dokaz temu zadostujejo "vse pogostejša tarnanja " Demosovih   odbornikov... Pri
najboljši volji tega seveda ne morem sprejeti kot dokaz in upam, da ima tudi avtor toliko spoštovanja do moje povprečne zdrave pameti, da tega ne bo pričakoval. Vesel bi bil tudi, ko bi mi zaupal tisto edino zveličavno resnico, ki baje povezuje Demos. Sam je namreč ne poznam, vsaj take ne, ki bi jo zagovarjal le Demos. Toliko o področju, kjer sem se čutil osebno prizadetega. Kar pa se tiče ostalega pisanja, bi pa rad le opozoril na nekatera sprenevedanja. Pridružujem se Kristanovemu mnenju, da je primerjava dogajanj v skupščini z Judeževo kupčijo ponesrečena. Bila je le zopet ena slabo utemeljena pobuda. Vendar tudi ne vidim razloga, zakaj bi J. Mlakarju zaradi te ponesrečene primerjave dali nalepko judeževstva. Tisto, kar se navaja kot utemeljitev, to seveda ni - je le nekaj odlomkov iz Evangelijev, ki jih že marsikdo ni navajal ali upošteval, pa zato ni bil obtožen judeževstva, ker s tem problemom nimajo zveze. Če pa naj navajanje odlomkov odraža predvsem avtorjevo vsestransko izobraženost, bi pričakoval citiranje smiselnih celot in pri tem več natančnosti (ne le za ustrezne sinopti-ke).
Načelno vihanje nosu nad prilagodljivostjo marsikomu v Sloveniji danes ne pritiče (pri tem SDP gotovo ni izvzeta) - in hvala Bogu, da je tako. Tistemu odborniku, ki je tajnika skupščine z govorniškega odra ozmerjal z volom, pa tudi ne pritiče zmrdo-vanje nad posameznimi robatimi medklici.
Milan Sagadin
(1) Besedo odbornik uporabljam zaradi vsebinskega in statusnega ločevanja od delegata in poslanca - kar v skupščini pogosto ni jasno.
Tri prošnje gospodu Peterletu
/. Poskusite obuditi zametke patriotizma pri tovarišu Kučanu, da bi se v Beograd ne hodil već pogovarjat o naši skupni domovini, temveč samo o dobrososed-skih odnosih samostojne Slovenije z drugimi državami najugu-
2. Dobrohotno vplivajte na vodstvo slovenske televizije, da poskrbi za pravilnost napisov in podnapisov na ekranih po našin domovih. Opozoriti jih je namreč treba na to, kako Slovenci pišemo tuja imena. Pojavljajo se na primer naslednji zapisi: I°n Savd, Nikaragva, Managva, Bocvana. Pravilno se glasi: Ibn Saud, Nikaragua, Managua. Botsvana. Pravopis, ki temelji na pravilu »piši kao što govoriš«, bi prišel v pošte v le v primeru, če bi se tovariš Kučan »uspešno« dogovoril o naši skupni domovini.
3. Evropskim voditeljem skušajte dopovedati, naj nam Slovencem pomagajo brzdati horde z jug"'
.-■ lam
ker se sicer lahko ponovi 1683 pred Dunajem Pod/°nV stvom kakega Kara Mustajtca opankah. Lep pozdrav!
Jožef Zmin i 45 c Kranj
leto
Kidričeva
mm:
Šport
Za vse vas, ki čakate na delo ali pa bi si v kratkem času radi močno izboljšali življenjski standard, ponujamo enkratno priložnost!
Postanite naš redni ali honorarni sodelavec!
Resni interesenti naj kličejo po tel. 064/50-714 vsak delavnik do 14. ure.
AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ
Avto moto društvo Tržič sprejme v redno delovno razmerje
INŠTRUKTORJA PRAKTIČNE VOŽNJE
v avto šoli za B kategorijo.
Sklenitev delovnega razmerja je možna takoj. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov Avto moto dr štvo Tržič, Ul. Heroja Bračiča 4, 64290 Tržič, ali pa se osebna zglasijo v pisarni društva.
stili in se umikali preko Shodnice, Koprivnika, Strelki v Stan bor.
Fronta nas je dohitela in morali smo ponovno v strelske)0 nami so bile široke žične ovire s španskimi jezdeci in dobro r
Pred
Alojzij Žibert
37
•panskimi jezdeci
Pod Marijinim varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
To bi se reklo:
Zvezda svetla, žarna, Kohavinska si, Marija. K tebi pribežimo, Marija, Marija! Slišal sem ljubeznivi glas, kako Marija kliče nas: »Pridite k meni moji otroci, v Kohavini čakam vas.«
In ko bomo umirali, stoj, o Gospa, pri nas, da dosežemo milost, s teboj večno kraljevati. Amen.
Rešite Strij
Po svojem umiku smo 29. 7. 1944 prišli ponovno v Strij v Galiciji. Naša skupina je imela nalogo stražiti razmeroma veliko železniško postajo, važno železniško vozlišče za vlake proti Lvovu, Žida-čovu in Hodorovu, Samboru, Bolehovu in Dolini, Skolju in Muhače-
vu.
Stanovali smo poleg postajnega poslopja v prijetni hišici, zgrajeni malo pred vojsko. Lastnica je imela tri otroke, ki so bili zelo ljubeznivi, toda lačni. Iz naših skladišč smo jim prinašali nekaj hrane, za kar so bili zelo hvaležni. Prinesli smo jim tudi obleke in druge malenkosti. Gospodinja je bila sama. Mož je bil menda v vojnem ujetništvu in jo je močno skrbelo zanj. Ko je spoznala, da tudi jaz nisem Nemec, ampak po sili vojak, mije zaupala, da sodeluje v odporniškem gibanju.
V mestu smo bivali le dva dni. V tem času smo opazili, da so na železniški postaji raztovorili velike, več kot 2.000 kilogramske letalske bombe. Tri take bombe so položili tudi na most čez reko Strij. Zgrozili smo se, ko smo gledali ta tovor. Če bo to eksplodiralo, bo zletelo v zrak pol mesta z ljudmi vred.
stavljeno minsko polje. Začelo je deževati. V jarkih se je nebira ..g da in tudi bunkerji, skopani v zemljo in pokriti z deskami in ze i0$\. niso več zadrževali mokrote tako, da je začelo kapljati v notra J.^ Sprva počasi, monotono piuk, piuk, piuk, nato pa že na vec m da smo bili vsi mokri. Neki vojak, s katerim sem bil skupaj v kerju, je neprestano preklinjal: »Leck du mich ins...«. refr Dodeljen sem bil k protitankovskemu topu. Na močno ra ^ čene čete, utrujene in sestradane so se vrstili ruski napadi e ^Ojjo drugim. Bil sem popolnoma demoraliziran in vdal sem se le v. ^ voljo in božjo previdnost. Prosil sem Marijo, naj mi pomaga 'z ^ pekla ali pa pošlje milostno in odrešilno kroglo, ki bo Pre umf strašno gorje. Videl sem moliti tudi take, ki so sicer samo predli.
Opozarjal sem gospodinp, naj pobere otroke in naj gre ven iz mesta vsaj za kakšen dan. Naseli naj se pri sorodnikih, znancih ali kjerkoli, kajti le tako bo sebi in svojim rešila življenje. Opozarjal sem jo tudi, da bodo posebni oddelki minercev bombe prožili električno, zato naj ob umiku vojske skušajo prekiniti električni stik in preprečiti eksplozijo ter tako rešiti mesto.
Zaradi bližajoče se fronte smo se morali nenadoma umakniti. Posebnih bojev v mestu ni bilo. Ko smo bili že daleč iz mesta, smo videli, da je za nami pripeljal poseben avto in odmotaval tanko žico. Takoj mije bilo sumljivo, da je žica povezana z bombami za razstre-litev mesta. Bil sem prepričan, da je naša gospodinja obvestila pripadnike odporniškega gibanja, da bodo preprečili katastrofo. Kaj se je dejansko zgodilo, nisem mogel izvedeti.
Preko Drogobiča smo odšli na petrolejska polja proti Borisla-vu. Že pred prihodom v te kraje smo morali oddati vse signalne rakete, svetleče naboje za puške in strojnice, ročne bombe, vžigalice in vžigalnike, dobili pa smo neke druge vžigalnike s stenjem. Dobili smo opozorila, kje in kdaj se sme kaditi in kje ne, da ne bo prišlo do požara ali eksplozije.
Delo v več vrtalnih stolpih je teklo normalno, le nekaj pa jih je mirovalo. Po nekih mednarodnih dogovorih je menda prepovedano rušiti stolpe ali zanetiti požar, ki ga ne bi bilo mogoče pogasiti v kratkem času. Že za časa prve svetovne vojne in tudi ob napadu leta 1941 se menda na tem področju niso bili posebni boji.
Petrolejsko področje z vsemi vrtinami in rafinerijami smo zapu-
Naroćam knjigo Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom
knjigo Ml posuite na naslov
plačam po p0vzltji
k) dpi s
Knjiga bo predvidoma izšla konec maja, prednaročnisko1 ^il" 300 dinarjev (cena v redni prodaji bo 450 din). l^Pom^nep--.^ft ce pošljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, Moše "J t Kranj. Knjigo lahko tudi vplačate pri blagajni našega cas F sta JLA 16, Kranj.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN @CMMiI$«EEGLAS
Glasba in fotografije Lada Jakše
ZVEN FOTOGRAFIJE
Jesenice - Konec minulega tedna so v Kosovi graščini odprli fotografsko razstavo Lada Jakše z naslovom Zamaknjeni prostori. Ob otvoritvi je avtor fotografij, glasbenik in komponist nastopil tudi s tako imenovano multimedialno predstavitvijo barvnih diapozitivov
spremljanih z glasbo v živo.
Oslikana glasba se imenuje vfš muhi medi aln i nastop, v *"terem z barvnimi diapozitivi in s spremljavo žive glasbe na svoj-stoen način govorite o fotografiji "»glasbi obenem. Bi se temu lah-*0 reklo, da slikate glasbo ali je "torda obratno? Ste bolj glasbe-"ikali bolj umetniški fotograf?
"Oboje me zanima že dolgo jiasa, podobno, kot me zanima '•teratura. Mislim, da gre za ne-1(0 povsem naravno povezavo, "kakšno prelivanje iz enega Medija v drug, iz trenutka v trenutek. Ne morem ločevati med glasbo in fotografiranjem, tudi ne bi hotel: zelo rad igram, če najdem zanimiv ambient,ga že-llrn takoj akustično preskusiti, ugotoviti, kako bi v njem zve-ne'a glasba. Z likovno plastjo Pa je podobno: če hočemo kaj lePega videti okoli sebe, se je tega treba lotiti ustvarjalno."
Način, ki ste ga izbrali za Predstavljanje vašega videnja sožitja glasbe in fotografije ima časovno omejitev, podobno kot gle-"oliška predstava. In ko jo ponašate, je verjetno vsakič nekoliko ^ugačna, gledalcem in poslušal-efn ostane le kot spomin, doživetje...
"Le na videz je takšen način Predstavljanja glasbe in foto-grafije nehvaležno početje. Ne sarno gledalcem in poslušal-Cern, tudi meni ostane dožive-*Je> spomin na sprejemanje mo-'e glasbe, na stik z občinstvom, "gonjenim ali pa tudi nena-
lonjenim. V tem primeru se Vrt te napetosti med mano in
'nstorn   lotevam drugače,
obč
j>°rirn se za naklonjenost, za J^ejenvz glasbo, ki jo igram, •-e se vsa ta čarovnija posreči, Potem sem sam prav tako za-J0v°ljen, kot so lahko, zado-0lJni in hvaležni za doživetje 81edalci oziroma poslušalci."
LADO JAKŠA      Foto: L. M.
Večkrat spremljate s svojo glasbo tudi predstavitve likovnih razstav drugih umetnikov. Je velika razlika, če igrate na glasbo druge likovnosti in ne svoje?"
"Vedno, kadar igram, imam pred seboj bolj likovno kot pa notno partituro. Lahko so to moje slike, lahko druge slike, scena v naravi, prizor v gledališču ali kaj drugega, glasbenika pač spodbujajo najrazličnejše stvari. Treba pa je seveda biti pozoren na različna razpoloženja, ki jih predstavljajo na primer portreti ali pokrajina, skratka zame so to vedno novi glasbeni izzivi."
Kaj bi rekli zase, da ste glasbenik, ki ne more brez likovne umetnosti ali ste umetniški fotograf, ki tudi ob pomoči glasbe išče svoj svojstveni 'jakševski' izraz?
"Kar nekaj ustvarjalcev poznam, ki se ukvarjajo z glasbo in likovno umetnostjo na podoben način: nekateri se celo,
kot na primer Svetek, ukvarjajo z nekakšnim dokumentarnim likovnim zapisovanjem glasbe, ki jo razvija v samosvoje likovne vizije. Poznam kar nekaj likovnikov, ki jih glasba zelo zanima, skratka jo jemljejo resno in jo uporabljajo pri svojem likovnem ustvarjanju."
Ob glasbi, likovnem ustvarjanju pravzaprav manjka samo še besedna umetnost. Je to tudi vaš način izražanja?
"Gre bolj za eseje o glasbi, spremna besedila k nekaterim mojim razstavam, sicer pa se s tem ne bi preveč hvalil. Sicer pa vez z literaturo obstaja nenehno: posebno veliko pišem glasbo za gledališče. Z glasbo sem na primer opremil predstavo R. Šeliga Kdor hlap, tisti skak v Prešernovem gledališču, pred nekaj dnevi je bila premiera v Mestnem gledališču Ljubljanskem, pred dvema tednoma v Novi Gorici: pri vseh teh predstavah sem napisal tudi glasbo."
Doslej ste se predstavili že na 32 samostojnih likovnih razstavah tako doma kot v tujini, med drugim v Avstriji, Italiji, v ZDA. Vaše fotografije objavljajo v pomembnih tujih revijah, kot so Photo, European photography. Se predstavljate v tujini kot fotograf ali kot fotograf in glasbenik obenem?
"Glasba s fotografijo in obratno seveda je danes že univerzalna govorica nekaterih ustvarjalcev tako pri nas kot po svetu; trenutno je celo zelo aktualno ustvarjati tako imenovano alternativno glasbo s pobiranjem iz različnih koncev tako stilno in etnično različnih ter iz tega ustvarjati novo celoto. No, takšen glasbeni eklekticizem me direktno ne zanima."
Dialog glasbe in estetike vas je vznemirjal že v času vašega študija. Ali svojo likovnost izražate vedno le s fotografijo, ali pa so vas kdaj zamikalo tudi kakšno drugačno slikarsko izražanje?
"V kolekciji fotografij Zamaknjeni prostori ne gre zgolj za čisto fotografijo, pač pa gre za določene likovne intervencije bi jim rekel, za namerno dokaj neopazno toniranje s pastelnimi barvami. Gre torej za določene likovne posege, za določen zamah s fotografskim aparatom, ki daje vtis poteze s čopičem po slikarskem platnu: na ta način vse točke razgibaš in nastane nekakšna energetska fotografija, dinamična fotografija. Izhodišče te fotografije je skoraj praviloma črno belo. Naslov kolecije Zamaknjeni prostori je prav tako značilen: pravokotno obliko, ki jo ima fotografija oziroma format filma, sem želel nekako prebiti. Vse, kar fotografsko vidimo okoli sebe, gledamo skozi pravokotne forme, moja fotografija pa se na nekaterih delih prebija v prostor, sega čez rob. Na ta način fotografija daje vtis kolaža, kar pa ni, ni nobene montaže, vse je le iz enega negativa. Na ta način gledalec občuti, da je veliko različnih nivojev prostora."
Je tako tudi pri glasbi, je ta za vas tudi lahko 'zamaknjena'?
"Je. Vse to me zanima tudi pri zvoku, igrati se s prostorom, z zvokom, z instrumentom, potovati po prostoru, čutiti odziv prostora, vse to me zanima. In veseli. To pa jazz, pa eksperiment in to, kar danes tehnika omogoča ob akustiki. Prepričan pa sem, da elektronika, to tudi sam pogosto upo-rablljam, ne bo nikoli ogrozila akustike." • Lea Mencinger
Razstava v Sivčevi hiši
TRAGIČNA VSEBINA LIKOV
la,d°vljica - Akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja smo v Radovljici spoznali že leta 1970 skupaj s sedaj že pokojnim slikarjem fcetoJn Subi^TakraS.a nSE* v dvorani radovljiške graščine je bila uglašena na tragičnost in upornost preprostega slovenskega
kmečkega in delavskega prebivalstva med drugo svetovno vojno.___
Umetnik se predstavlja v zanj vnac'lni trdi ekspresivni govorici st esu; z osrednjim motivom Kri-p Sa m različnimi ženskimi liki. rJjvladujejo glave, ki jih kipar
?a /fružu-'e v skuPine' naJ 8re žalujoče žene pod križem, za
jiCePme Pojočih deklet ali za dvo-vanv,n troJ'ce konkavno obliko-trik ženskih obrazov, izrazitih dei°ln'ških form, ki kot celota
smrek° koničaste obHke
■eJarmovo ustvarjalnost označu-nalragična vsebina likov, izraže-narnUdrlimi 'Anicami, votlinami Ustn^St0 oč'< navzdol obrnjenimi ^nicami. V enaki ali še večji n0J Je značilna monumental-stai .nJegovih figur, ki tako po-in s1°. s.lmboli trdega, trpečega vlJenjaV'Cami zaznamovanega ži-
Jarmov Kristus ni le simbol
Jsk lVa; zdi se' da nJe8°v Kri" is'ai dlsi na križu razPet kor"
Plavalka, les, 1991, foto: A. S. Vengar
jr(x rvlk
«us iSai zdi se- da nJe8ov Kri"
PUs al'°i  1 na križu razPet kor" 1 ,.e njegova glava Simboli-
zira .     - "j<-guvu glava Minuuii-
Urrietn w človeško trpljenje. Kot Tia se najpomembnejša teže n , P?navlja v njegovem delu likovn desetletiJ- s sugestivno Priči;:0 govorico je enako pre-čWl;,V^nemu kot nevernemu s°vih »i Prenekaterih Kristu-ftostj i8huVan klJub monumentalne Člov u zasledimo trPke P°te' '° ^ljenje"delaVCa' k'8aje 'Zp'~ kdad.rrnoVe reliefne plastike nas
Plastiko l(da-' sPominjajo na la d" Primitivnih ljudstev in Čeprav jf ■ rezbarsko tradicijo, ^stim,., 1Zraz'to individualno 0Vjne stvaritve.
Pomembno rezbarsko komponento predstavljajo svetlobne igre, ki stopnjujejo dramatičnost izrazov upodobljencev.
Razstava nam kaže Staneta Jarma tudi kot ustvarjalca polno-plastične miniaturne ženske figure. V njej ni sledu tragike, niti tr-šate oglatosti. Kipar se tu pokloni ženski mehkobi; in če Kristusa in izčrpane žene in starke doživljamo v njihovi trpki tragiki, njegove dekliške like v ekspresivni liričnosti, je njegova mala plastika polna oblikovalne igrivosti.
Poleg bogatih struktur, ki dajejo Jarmovim plastikam in reliefom tudi značilni grafični značaj (Stane Jarm je tudi grafik), avtor v zadnjem obdobju svoje plastike in reliefe občasno tudi tonira. Od tod je bil potreben le še korak, da
seje lotil akvarela. V njem slika svoj osrednji motiv - Kristusa, zdaj njegovo s trnjem kronano glavo, zdaj Marijo z mrtvim sinom ali božjim otrokom v naročju. Kristusov izraz je boleč, enako Marijin, vendar mu tehnika akvarela daje lahkotnost, ki je pri Jarmu kiparju z izjemo male plastike na poznamo. V slikah Marije z Jezusom se spreminja tudi razpoloženjskost upodobljenih figur. Njegove Marije znajo biti srečne matere s srečnimi otroki.
Tako kot kipar Stane Jarm obvlada tehniko obdelave lesa z dletom, tako mu z lahkoto teče poteza čopiča; le nekaj barvnih črt mu zadostuje za obraz, nekaj barvnih list za nakazano draperijo, odlično izrablja belino papirja. Čeprav je naslikal vrsto teh
podob, se druga od druge razlikujejo tako po obliki kot po koloritu, ki je največkrat lahkoten in pretežno svetel, kot bi hotel biti nekakšna protiutež vsebini. Akvarelne podobe pomenijo s spremembo materiala in tehnike bistveno osvežitev in pomembno dopolnilo kiparjevemu ustvarjanju v lesu.
Stane Jarm je eden tistih naših umetnikov, na katerega je slovenska metropola v nekem že kar oddaljenem trenutku, po naključju ali namerno, zagotovo pa neupravičeno, pozabila. Ker je trajno umetniško vrednost veliko laže ocenjevati v časovni odmaknjenosti, bo zgodovina nekega dne poiskala izvirnemu ustvarjalcu med svojo generacijo kiparjev mesto, ki ga zasluži. Takrat bomo obžalovali »bele lise«, ki so nastale v njegovem predstavljanju v javnosti in v dokumentiranju njegovega dela. Maruša Avguštin
KULTURNI KOLEDAR
VELIKA NAGRADNA IGRA
Javno žrebanje 20. maja ob 18. uri!
KRANJ - V Prešernovi hiši odpirajo danes, v torek, ob 20. uri razstavo fotografij Antonija Živkoviča. Na otvoritvi bo svoje pesmi bral Uroš Zupan. Pol ure prej pa v Mestni hiši odpirajo razstavo slik akad. slikarja Janeza Hafnerja. Jutri, v sredo, ob 21. uri bodo v Gauloises Blondes clubu odprli razstavo likovnih del v airbrush tehniki avtorjev Uroša Bizjaka in Tomaža Sedejo.
JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja fotografije LadoJak-ša. Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v Gledališču Tone Cufar srečanje pevskih zborov društev upokojencev Gorenjske. RADOVLJICA - V Glasbeni šoli Radovljica bo danes, v torek, ob 18. uri koncert glasbe W. A. Mozarta. Nastopili bodo učenci šole, na ogled pa bo tudi razstava o življenju in delu Mozarta. V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 nastopil trobilni kvartet Gallus. V četrtek, ob 17. uri bo v knjižnici pravljična ura z risanjem. V avli skupščine občine Radovljica je na ogled fotografska razstava Petra Paula VViplingerja, ki predstavlja motivni svet plastik Toneta Svetine. V Šivčevi hiši so na ogled dela akad. kiparja Staneta Jarma.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bo jutri, v sredo, ob 19. uri otvoritev razstave slik akad. slikarja Marija Vrenka. Ob otvoritvi bo nastopil oktet bratov Pirnat. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih del Marijana Jesenovca na temo Animalizem. V knjižnici Ivana Tavčarja razstavlja slikar Janez Justin. V osnovni šoli Cvetko Golar razstavlja tapiserije Silva Bernik - Horvat. V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava likovne skupine Iskra. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava Stavbna dediščina Tržiča, kot jo vidi Mirko Majer, in Velenja, kot jo vidi Adi Pirtošek. V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK - V razstavišču Veronika bo v četrtek, ob 19. uri otvoritev razstave Narodna čitalnica v Kamniku. Na otvoritvi bo nastopilo prvo slovensko društvo Lira iz Kamnika in recitator-ji.
DOBRO V SRCU MISLIMO
Kropa - Moški zbor KUD Stane Žagar - Plamen iz Krope se letos spominja dveh obletnic zborovskega petja v Kropi: mineva 115 let, odkar je učitelj Marko Kovšca ustanovil zbor, sedanjemu zboru pa se dopolnjuje 30 let delovanja.
Prvi del praznovanja je bil namenjen zimskim koncertom kolednic, za osrednji del sezone pa je zbor k sodelovanju povabil ženska zbora iz Vezenin in Almire ter moški zbor iz Pod-narta. V vsakem kraju, od koder so zbori, bodo imeli skupni koncert, katerega prvi del bo izpolnil domači zbor, potem se bosta moška zbora spomnila 400-letnice Gallusove smrti in 200-letnice Mozartove, v tretjem delu pa bodo vsi zbori skupaj zapeli skladbi Zlata kanglica in Dobro jutro dr. A. Schwaba ter Zdravljico dr. B. Ipavca. Kot solistka bo gostovala Zlata Ognjanovič, pri klavirju bo Jožica Potočnik, pri harmoniju Tina Gašperšič, povezovalka sporeda bo Branka Konc.
Prva dva koncerta bosta v Radovljici (17. maja ob 20. uri v Osnovni šoli A. T. Linharta) in jubilejni v Kropi (18. maja ob 20. uri v Domu).
Z verzom iz Prešernove Zdravljice »... dobro v srcu mislimo...« so prireditelji poimenovali ta skupni koncert in z njim vabijo na večere domače in tuje zborovske pesmi od renesanse do romantike.
DESET LET OBRTNIŠKEGA ZBORA KRANJ
Kranj - Obrtniški moški pevski zbor, ki ga že od ustanovitve vodi Janez Foršek, bo v soboto, 18. maja, s svečanim koncertom v Gimnaziji Kranj ob 20.15 uri„ praznoval že desetletnico svojega delovanja. V tem času se je zbor izoblikoval v glasovno močan in poustvarjalno prepričljiv pevski ansambel, ki se je posebej v zadnjem času glasovno okrepil in uravnovesil. Svojo poustvarjalno pevsko moč dokazuje na številnih koncertih doma, po Sloveniji in tudi zamejstvu. Tako je letos na predlog strokovne komisije, že drugič nastopil na srečanju pevskih zborov Gorenjske v Kamniku, v soboto, 4. maja, pa je precejšnji del svojega svečanega koncertnega programa predstavil tudi v Furlaniji v Italiji.
Obrtniški moški pevski zbor je na željo Mešanega pevskega zbora Panarie iz Artegne v Furlaniji že leta 1988 navezal prijateljske stike s to skupino, tako daje zbor prvič pel v Artegni že jeseni, naslednje leto pa so gostitelji obiskali Kranj. Zaradi težav pri menjavi dirigenta furlanskega zbora, pa je do ponovne izmenjave prišlo šele letos in to s pomočjo še drugega furlanskega zbora Corale di Mels, ki so ga pritegnili k sodelovanju, kar je vsekakor v duhu ideje skupnosti Alpe Jadran o širitvi sodelovanj in kamor so vsa ta srečanja tudi uradno uvrščena.
Tako smo preteklo soboto v Melsu v tamkajšnji cerkvi poslušali koncert - srečanje kar treh zborov. Pohvalna teža predstavljenega koncertnega programa je bila predvsem v predstavitvi furlanske in slovenske zborovske ustvarjalnosti, kar so zbori tudi najbolje obvladali. Naš zbor je navdušil in požel glasno odobravanje.
Srečanje je bilo organizirano na ravni pravih mednarodnih in občinskih sodelovanj, saj je naš zbor spremljal kranjski župan, Vi-tomir Gros, v Italiji pa nas je sprejel župan Comune di colleredo di Monte Albano. Tako se nam ni treba bati, da bi izgubili stik s sosednjimi narodi in Evropo, saj zborovska pesem to že desetletja zmore ohranjati in bo tudi v prihodnje.
Mihael Plajbes
AKORDEON d. o. o.
KRANJ, Koroška cesta, 67
Za šolsko leto 1991/92 vpisujemo učence v
GLASBENO ŠOLO
za naslednje inštrumente:
harmonika, klavir, kitara, prečna in kljunasta flavta, mala
glasbena šola in električne klaviature.
Informacije po telefonu 212-007 dopoldne ali v večernih
urah.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Predor in ploščadi po načrtih, financiranje avtoceste pa je zastalo
Če ne bo denarja, bodo na avtocesti prekinili delo
Jesenice, 13. maja - Jeseniški izvršni svet je že pred časom imenoval koordinacijski odbor Projekta Karavanke, ki ga vodi predsednica izvršnega sveta Rina Klinar. Koordinacijski odbor je na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta posredoval tudi informacijo o poteku del na ploščadi in v predoru Karavanke na Hrušici ter na avtocesti od Hrušice do Vrbe.
Dela v predoru in na mejnih ploščadih so večinoma zaključena; otvoritev predora bo tako 1. junija popoldne. Uporabno dovoljenje za mejno ploščad še ni izdano, saj vodnogospodarska inšpektorica zahteva tudi dograditev čistilne naprave in odlagališče odpadkov. Dela na avtocesti Hrušica - Vrba potekajo po terminskem planu, ki predvideva dokončanje decembra letos. Tehničnih ovir za dokončanje v tem roku ni, hud problem pa je neredno financiranje iz republiškega proračuna in izvajalci grozijo, da bodo nehali delati. Še vedno pa na Jesenicah ne vedo, kaj bo s prometom tovornjakov skozi predor in s prepovedjo parkiranja tovornjakov v mestu.
Dela v okviru karavanške poslovne skupnosti potekajo po programu: nedokončana je izgradnja primerne komunalne infrastrukture, vendar to ni ovira, da predora ne bi mogli odpreti. Treba pa bo urediti Plavški travnik in priključek na magistralno cesto pri carinsko špediterskem platoju. Kasnijo tudi pri izgradnji carinarnice.
Vodja projekta gorenjske avtoceste mag. Jernej Ravnikar med drugim ugotavlja, daje za ves projekt najbolj kritičen odsek pod Mežaklo, kjer se eden za drugim vrstijo štirje nesimetrični viadukti - tu imajo izvajalci nekaj zamude, ki pa jo bodo lahko nadoknadili. Na viaduktu Moste zdaj delajo tudi ponoči in sledijo planu, gradnja viadukta Moste pa je tehnični prvenec pri nas. Za nadzor skrbijo tudi Univerzi v Ljubljani in Mariboru in strokovnjaki za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. Kritični trenutek bo tedaj, ko bodo začeli s spajanjem in napenjanjem že zgrajenih konzol. Za take objekte pa tudi velja, da izvedbe del ni priporočljivo prekinjati za dalj časa. V Cestnem inženiringu ocenjujejo, da bi lahko do konca leta zgradili avtocesto mimo Jesenic, opozarjajo pa, da plačila za že opravljena dela kasnijo več mesecev in da jim tudi ni znano, ali so sredstva v republiškem proračunu za ta del ceste sploh zagotovljena.
Gradbena dela v predoru so končana: zdaj predor perejo in postavljajo talno signalizacijo. Objekti na ploščadi so končani in bodo pravočasno predani uporabnikom - tako avstrijskim kot našim. Pri financiranju del nove carinarnice se zatika, saj federacija z zamudo plačuje, prav tako pa jim 5,5 milijona dinarjev dolguje republika. Zelo problematična pa je zunanja ureditev plavškega travnika, osnovni vzrok pa je neurejenost z zemljišči in projektno dokumentacijo.
Izdelali so tudi projekt vodenja in vzdrževanja skupno zgrajenih objektov in naprav za normalno obratovanje objektov na mednarodnem prehodu Karavanke za jugoslovansko in avstrijsko stran. Posamezni investitorji so razpisali tudi prosta dela za mejno ploščad in za carinsko špeditersko ploščad: podjetje za vzdrževanje avtocest je razpisalo 59 mest, prijavilo seje 1160 interesentov, Zvezna uprava carin je razpisala 55 delovnih mest, prijavilo seje 948 oseb, za razpisanih 28 delovnih mest Kompasa se je prijavilo 294 prosilcev, Karavanška skupnost je razpisala devet delovnih mest, republiški sekretariat za notranje zadeve bo zaposlil kadre iz šole, medtem ko so nekatere špedicije opravile notranje kadrovske razporeditve. Karavanška poslovna skupnost pa je z vsemi investitorji pripravila in izdala strokovno brošuro, ki bo služila za medsebojno informiranje vseh služb, ki bodo tudi tako spoznale ves projekt Karavanke in se seznanile z vodenjem, vzdrževanjem, varnostjo na posameznih ploščadih pred predorom.
Jeseniški izvršni svet pa je med drugim sprejel tudi sklep, da mora sekretariat za urejanje prostora pripraviti osnutek odloka o prepovedi parkiranja tovornjakov v mestu, obenem pa ponovno zahteva pisno informacijo od republiškega izvršnega sveta glede prepovedi prometa tovornjakov skozi predor, dokler ne bo zgrajena avtocesta. Za jeseniško občino tudi ni sprejemljivo podaljšanje roka izgradnje avtoceste, zato ponovno zahteva nemoteno financiranje del, ki jih sofinancira Republika Slovenija. • D. Sedej
AVTOSOLA{3
Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 M   VAŠA AVTO ŠOLA T
V Rudniku urana Žirovski vrh rešujejo probleme brezposelnosti   ^ tZS^ VSi'kiS°V"
Po
zadnji rumeni pogači sssss
J[       ^5 Jana v krajevni skupnosti, aktiv-
nizali SSJfcSSfcEta*! "Ta"a Žir°VSki *rh še    P" v tej orfia- S^^A^
^^^Z^&S^SJ^' ?bodo osta,i
vo dejavnostjo. J       la odPravn"">> s katero naj bi začeli z no-
Čepi
Gorenja vas, 10. maja - Ko smo na nedavni okrogli mizi o obrtništvu in podjetništvu slišali trditev, da novi davčni sistem praktično onemogoča začetek v obrti in da bodo mnogi delavci (konkretno je bil omenjen Elan), ki so dobili odpravnino, le-to porabili, ne da bi začeli z dejavnostjo, od katere bi v prihodnje živeli, je bil to povod, da povprašamo, kako rešujejo probleme ljudi, ki so izgubili delo v Rudniku urana Žirovski vrh. Pogovarjali smo se z vodjem splošnega sektorja RlJŽV Francem Žagarjem.
Kako poteka zapiranje Rudnika urana Žirovski vrh F Pravzaprav o zapiranju rudnika vsaj formalno še ne moremo govoriti. Junija lani je minister za energetiko izdal navodilo o nujnem zmanjšanju stroškov obratovanja na podlagi, česar smo začeli pripravljati nekatere organizacijske in kadrovske ukrepe. Že avgusta je sledilo navodilo o začasni ustavitvi oziroma podopustni ne-obno-vitvi proizvodnje, oktobra pa sklep slovenske vlade o začasni prekinitvi proizvodnje, po katerem nam je postajo jasno, da v RUŽV kopanja in predelave uranove rude ne bo več. V pripravi je Zakon o zaprtju našega rudnika, ki se pripravlja na zahtevo naše občine, in ki bo dokončno uredil zaključek tovrstne dejavnosti.
Ali je mogoče trditi, da je rudnik urana zaprt zaradi ekoloških razlogov, saj ni mogoče zanikati rane, ki jih je v tem okolju povzročil in so ekonomski razlogi - torej draga proizvodnja rumene pogače, le povod za zaprtje?
Ker nisem pristojen razsojati ekoloških vplivov, lahko na to vprašanje odgovorim le kot prebivalec tega okolja: Prepričan sem, da vzrok za zaprtje leži izključno v ekonomskih razlogih. Skupina delegatov Skupščine Republike Slovenije, s katero so sodelovali najvidnejši ekologi in strokovnjaki, ni mogla ugotoviti negativnih posledic dejavnosti rudnika na okolje.
Vrniva se k ljudem. Kaj ste že naredili in kakšni so vaši načrti za olajšanje položaja vaših delavcev, ki ostajajo brez dela?
Že ob prvih znakih, da se utegne opustiti naša dejavnost, smo pomislili na ljudi. Prvi ukrep je bil najlažji: prenehali smo nadomeščati ljudi, ki so iz
|—AVTO ŠOLA"! ing. HUMAR
KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA, KADROVSKE ZADEVE, ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ
razpisuje, na podlagi 35. in 70. člena Zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91), 78. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, štev. 35/79) ter Zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. 1. RS, št. 8/90), prosto delovno mesto DIREKTORJA DOMA PETRA UZARJA TRŽIČ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom o zavodih in z Zakonom o socialnem skrbstvu izpolnjuje še naslednje:
— da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri
— ima pet let delovnih izkušenj v dejavnosti na delih s posebno odgovornostjo
— da z dosedanjim delom dokazuje samostojnost in uspešnost pri opravljanju nalog.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih-pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po odločitvi.
organizira tečaj
CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji PRIČETEK TEČAJA BO
V ČETRTEK, 16.5., ob 18.
uri
VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS
AVTO LETA
13f 311-035
organizacije odhajali in takoj nato začeli stimulirati in pomagati pri prezaposlovanju naših delavcev v drugih podjetjih. Takoj za tem smo se lotili temeljitega načrta razreševanja kadrovske problematike, s katerim smo poskušali ugotoviti vse možne načine, kako pomagati našim dosedanjim delavcem. V sedanjih razmerah so možnosti zaposlitve v drugih organizacijah minimalne, zato smo posebej stimulirali odpravnine. Od skupno 455 delavcev, kot jih je bilo avgusta 1990, se jih je doslej odločilo in že dobilo odpravnino 194 delavcev, za kar smo namenili več kot 41 milijonov dinarjev. Delavci so dobili od 24 do 30 svojih osebnih dohodkov, kar pomeni, da so dobili od 130 do 350 tisoč dinarjev. Ta oblika pomoči je prav gotovo z vidika družbe najcenejša, saj stane delovno mesto znatno več.
Po izdelanem programu naj bi zapiranje rudnika zahtevalo delo 200 delavcev, okoli 20 pa naj bi se jih, tudi z odkupom let upokojilo. Naša naloga bo,
bira pravega programa, pridobitev dovoljenj, ureditev prostorov, davčni vijak. Ali ste pri tem lahko delavcem kaj pomagali?
Za pomoč pri izbiri programov smo lani sklenili pogodbo s svetovalno firmo, katere prvenstvena naloga je bila sodelovanje pri iskanju programov za interna podjetja v rudniških objektih in opremi, hkrati pa tudi svetovanje za začetek podjetništva in obrti. Delavcem smo v okviru možnosti pomagali tudi s prostori in prodajo opreme. Plod tega je, da je zaživelo sedem programov. Kar se pa tiče urejevanja prostorov in pridobivanja dovoljenj, mi nismo sodelovali, prizadeti delavci pa nam povedo, da so bile občinske službe zelo prožne in hitre tako, da tovrstnih težav ni bilo. Po vsem kar smo slišali, lahko rečemo, da je bilo pri tem veliko razumevanja.
Naj za jasnejšo sliko navedem namere: 30 delavcev je vlagalo v kmetijstvo, 40 naj bi z odpravnino kupilo delovno mesto (sovlagateljstvo v podjetje ali obrt), 18 se jih je odločilo za deficitarne storitvene obrti, 15 za avtoservisne dejavnosti, približno enako za avtopre-vozništvo, v turizmu naj bi jih delalo 9, 5 v trgovini itd. Za delavce iz drugih republik ugotavljamo, da se v večini vračajo, premisleka pa je vredno dej-
valca razmer: Kaj je delo nika urana Žirovski vrh nttmu problemov okolja prineslo m dolino, kaj je pomenila zapo» tev ljudi in nenazadnje nem ra vlaganja, ki so spretni}* RUŽV?
To vprašanje se dotika več p dročij. Če se v začetku ornejin na infrastrukturo, bi po mdF? mnenju morali ugotoviti, oa j kraj z RUŽV dobil velik^ vendar manj, kot bi lahko, merjave z drugimi kraji v . veniji, kjer so se graditi kij« objekti, kažejo, da bi iz rua« ka ob pravem času poleg Ces ■ telefonije in nekaterih drug trdnih opor RUŽV pri urejanj komunalnih zadev, lahko w žili več. Drugačna slika se P ; kaže pri standardu delav yj več kot tristo delavcem je rešen   stanovanjski   Pr0. skoraj dve desetletji so ljudi ne pozabimo, da so bih sleni pretežno domačim, 1 zaposlitev ob sorazmerno kih plačah. Vse to je vP'%j na standard ljudi, v A<W men    spremenilo    w* .atj strukturo. Ne kaže spregie". _ tudi dviga izobrazbene ra\ RUŽV je zelo skrbel za fi™ zevanje in usposabljanje, ^ je tu nedvomno znanje, kljub prenehanju rudnika, j dem služilo pri drugih dejaxa(,fl:
ščerii omogo^ nekdanjim delavcem primerno življenje v
stih. Ali bo vse to, ob spro- ^Q zasebni  iniciativi, °m0^jfS
tem
[ju, nadaljnji razvoj kraja še doline, bo pokazal Čas. sem prepričan v to. • ?•
Po razgovoru v rudniku smo povprašali tudi nekatere nekdajne delavce RUŽV, ki so zastavili nove dejavnosti:
lo 10 let, ki mi še manjkajo do pokojnine. Z d°
Helena Oblak, žena odsotnega Petra Oblaka, ki je bil v RUŽV izmenovodja in je ob delu končal srednjo strojno šolo: »Ko smo ugotovili, da v RUŽV ni prespektive, smo dalj časa razmišljali o ustanovitvi firme. Ker je bil mož še kot delavec v RUŽV honorarni inštruktor v avtošoli, smo se odločili za ustanovitev podjetja s to dejavnostjo. Potem ko je dobil odpravnino, je s še dvema iz rudnika ustanovil podjetje Praktikum in vložil v nabavo opreme. S prostori nismo imeli težav, saj smo jih dobili v najem ob zmerni najemnini. Tudi z dovoljenji in registracijo ni bilo problemov. Ob dejstvu, da poslej ne bo mogoče izvajati usposabljanja s honorarnimi učitelji vožnje, si obetamo dovolj dela, čeprav je okoliš majhen. Spadamo v izobraževalno dejavnost, zato razen davka na dobiček drugih davščin ni, prvi dve leti pa so tudi pri tem občutne olajšave. Pričakujemo, da nam bo šlo!«
Janko Oblak je bil zaposlen v RUŽV 11 let kot gasilec. Že v tem času je imel popoldansko obrt avtotapetništva:
»Odpravnina, ki sem jo dobil v RUŽV, mije bila zelo dobrodošla. Za obrt sem imel že kar bogato osnovo, zato sem jo le delno uporabil za material, ostalo pa naložil v rezervo za odplači-
voljenji ni bilo nobenih težav, tudi davki me ne motijo. Glavni problem so zame in meni podobnim tisti, ki delajo na črno. Ker tudi zara& davkov ne morem zniževati cen, mi taki odžirc jo posel, to pa je v teh časih, ko pada kupi" moč, še posebej nevarno. Zelo pazljiv moram biti pri cenah, saj smo izven centrov. Želim $ le, da bi zaslužil za življenje teh deset let o upokojitve. Mnogi, mislim, da večina, se P prejemu odpravnin niso resno lotili dela, za' sem prepričan, da bodo kmalu brez vsega <(
Zvone Peterlin je bil do marca letos v operater radiometričnih meritev, sedaj pa obrt čiščenja s peskanjem:
»Obrt peskanja je precej redka in z njo sem' popoldanski obliki začel že lani. Prostor imaj" v kozolcu, ki ga imam v najemu od kmetijsK zadruge, pri tem pa naj omenim podporo kraj vne skupnosti Poljane, ki mi je pomagala. s"l ima velik posluh za to. Odpravi no sem naW za načrtovano posodobitev, vendar je to de"aJi ki pri današnjih cenah ne pomeni veliko- Ra bi zamenjal tehnologijo, ker je kremenčev P sek za zdravje precej nevaren in uredil prostet za boljše pogoje. Davki, upam, ne bodo preve ki, vsaj lani niso bili.« *
da za preostale delavce (okoli 20) tudi najdemo rešitve. Program prestrukturiranja in iskanja novih dejavnosti bo moral seveda rešiti zaposlitev tistih delavcev, ki bodo le nekaj let delali pri zapiranju rudnika in prav to je za nas najpomembnejše delo.
Ali spremljate učinke oz. naložbe iz teh odpravnin?
Ne tega ne spremljamo. Imamo sicer pregled, za kaj so naši nekdanji delavci načrtovali ta denar in prepričani smo, da ga bo večina zelo koristno naložila. Poznam primere, ko so posamezniki uspešno začeli z obrtjo, nekateri so nekdanje popoldanske "dejavnosti" ali obrti razširili, z vlaganji v kmetijstvo se vračajo na zemljo, imamo pa tudi že uspešne podjetnike. Ne slepimo pa se, da ne bodo tudi taki, ki bodo denar samo porabili ali celo zapravili in ostali reveži.
Pri tovrstnih začetkih se poleg denarnih težav pojavi še vrsta zahtevnih problemov, kot so: iz-
Šesti član Konfederacije 90
Koper, 10. maja - Članice Konfederacije sindikatov 90 in vz L 5O nost - sindikat nezaposlenih in socialno ogroženih SloveflJ ^ na skupni seji v Kopru potrdili dogovor o sodelovanju. potekalo zlasti na področju iskanja zaposlitve za nezap j^o
s0cx
S«
člane sindikata, pravnega svetovanja za nezaposlene in j ogrožene ter sindikalnega organiziranja. Na teh področjih -do lotili nekaterih skupnih projektov. Sindikat Vzaje $ SNSOS je s Konfederacijo 90 podpisal konfederalno pog° tako postal šesti član te sindikalne konfederacije. z3j3v" Na seji sveta je Konfederacija 90 sprejela tudi i^jjavo j|o-nost v zvezi z najnovejšimi zaostritvami v Jugoslaviji- j. :ejo. čneje so zavrnili vsa nasilbna dejanja in ukrepe, ki nape'J nasilni zadušitvi odprtih konfliktov v Jugoslaviji. Obsojaj ^ atmosfero strahu in nasilja, kar se nevarno nagiba k temu» ^ daljše časovno obdobje postane vsakodnevni pojav. SV°J j, f/1 ter vse ljudi dobre volje pa so pozvali, da po svojih mo ^fl^ spevajo k mirni in nenasilni rešitvi jugoslovanske krize, v z opcijo razpustitve obstoječe državne skupnosti.
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski se\& tel.:216-276
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij
Denar tudi za razvoj kmetij
in dopolnilnih dejavnosti
Nat
ecaj republiškega sekretariata za družbeno planiranje.
s'anJ' 10. maja - Republiška skupščina je ob koncu minulega leta •n     a zaKOn ° spodbujanju razvoja geografsko zaokroženih ob-7 a      v razvoJu znatno zaostajajo in so demografsko ogrožena, t* . en,ografsko ogrožena štejejo tista strnjena območja, v katerih ajevne skupnosti izpolnjujejo dva pogoja, in sicer, da rast stalne-stv ^b'^lstva ne presega 25 odstotkov povprečne rasti prebival-,. a v Sloveniji od 1981. leta dalje in da so podatki o staranju pre-iat3 za naJmanJ četrtino manj ugodni od slovenskega povpreč-J • Kot sestavni del demografsko ogroženega območja se po zakonu v eJeJ° tudi krajevne skupnosti, v katerih se je od 1981. leta dalje ti   0 prebivalstva zmanjšalo za enak odstotek, kot se je sicer v ' "veniji povečalo, pa tudi krajevne skupnosti in območja naselij v ^kilometrskem mejnem pasu, v katerih je bila od 1981. leta daje stopnja rasti prebivalstva manjša od dveh tretjin povprečne rasti r e»ivalstva v Sloveniji... Do ukrepov iz tega zakona pa so upravi-"atudi območja naselij, ki jih republiški izvršni svet opredeli kot l rs*° višinsko območje z omejenimi naravnimi možnostmi za "•etijstvo; pri tem pa poleg pridelovalnih možnosti (glede na dol-"o vegetacije) upošteva tudi dostopnost v poletnem in zimskem v^U' °ddaljenost od rednih prometnih zvez in središč, nadmorsko V|sino naselij in drugo.
" Republi ka naj bi razvoj de-°grafsko ogroženih območij,
ki premije ali dolgoročnega posojila z ugodno obrestno mero v višini do 30 odstotkov predračunske vrednosti, na ogroženih območjih v desetkilometr-skem mejnem pasu pa do 50 odstotkov.
Republiški sekretariat za družbeno planiranje je na podlagi zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij pred nedavnim objavil v Uradnem listu Republike Slovenije natečaj, s katerim naj
bi pridobil zahtevke za naštete oblike spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij (za sofinanciranje izdelave razvojnih načrtov in projektne dokumentacije, za sofinanciranje gradnje objektov lokalne gospodarske infrastrukre (ceste, vodovodi, telefonsko omrežje itd.), za pomoč pri vlaganjih v razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter za spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva in za širitev ali urejanje obstoječe proizvodne ali storitvene dejavnosti). Zahtevke je treba vložiti nekako do začetka julija na republiški sekretariat za družbeno planiranje (Ljubljana, Gregorčičeva 25). Sekretariat bo upošteval le zahtevke z območij, ki so po
J^d katerimi prevladujejo ^etijska, spobujala na razli-rne načine: s sofinanciranjem ćelave razvojnih programov *a Posamezna območja, z zago-tavjjanjem dela sredstev za raz-v°j lokalne gospodarske infra-strukture, s spodbujanjem gozdarskih naložb, z davčnimi olaJšavami, z ukrepi na področ-Ju osnovnega šolstva, zdravilnega in socialnega varstva, p'Pendijske politike, kulture in elesne kulture, s sofinancira-"Jem izgradnje kadrovskih staranj... Za izdelavo razvojnih ^gramov in dokumentacije "aJ W iz proračuna prispevala JaJVeč polovico potrebnih ^edstev, za naložbe v lokalno 6°spodarsko infrastrukturo ne-jp^ratna sredstva v višini naj-^ 30 odstotkov predračunske rednosti (na demografsko groženem območju v desetki-°"ietrskem pasu ob mejah pa "dJveč 50 odstotkov). Tisti, ki ,lagajo v kmetije, v dopolnilne
dejavnosti na kmetijah in v drobno gospodarstvo na področju (ekološko čiste) proizvodnje in storitev (do pet zaposlenih), so po zakonu upravičeni do sredstev za spodbujanje gospodarskih naložb, in sicer do nepovratnih sredstev v obli-
Nekoliko pobliže si oglejmo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kmetije z demografsko ogroženih območij, če želijo sodelovati na natečaju. Kot piše v razpisnih pogojih, bo republika namenjala denar iz proračuna le za novogradnjo in prenovo hlevov ter drugih gospodarskih objektov, za potrebno opremo in za nakup plemenske živine, za nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije, potrebne za delo v hribovitih predelih, za ureditev trajnih nasadov (ob pogoju, da investitorji za to uporabljajo priznane sadike) ter za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (za kmečki turizem, domačo obrt, predelavo itd.). Upravičenci bodo dobili denar v obliki premije (nevračljiva sredstva), dolgoročnega posojila ali kombinirano - del kot premijo in del kot posojilo. Posojilo bo treba po dveletnem moratoriju vrniti v desetih letih po dveod-stotni obrestni meri, pri čemer je vrednost glavnice odvisna od tečaja nemške marke. Pa še tole: zahtevek mora vsebovati naslov investitorja, lokacijo naložbe, investicijski program, mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, finančni načrt, lokacijsko dovoljenje in predvideni rok za pridobitev gradbenega dovoljenja.
odloku uvrščena med demografsko ogrožena.
Zahtevek za sofinanciranje razvojnih programov lahko vloži le občina ali skupina občin, v katerih je posamezno demografsko ogroženo območje, zahtevek za sofinanciranje projektne dokumentacije podjetja, ustanove in druge pravne osebe ter posamezniki, zahtevke za sofinanciranje gradnje (obnove) cestnega, telefonskega, vodovodnega, kanalizacijskega in električnega omrežja le občine, zahtevke za spodbujanje razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter za spodbujanje drobnega gospodarstva pa investitorji. • C. Zaplotnik
Ob tretji obletnici kmečke zveze
^o . v nedeljo, 12. maja, so minila tri leta, v ief?'!a pred tremi leti v unionski dvorani '1.5/* m pod frontnim dežnikom " Socia-čkc>Cne zveze ustanovljena Slovenska kme-uPa,ZVeza- v Socialistični zvezi so tedaj še ske '' ^a bodo lako politično vrenje "sloven-tQl.Pornladi" usmerjali v nestrankarski plu-SZfi?1: vendar pa so v naprednejšem delu h v ze napovedovali, da so stranke samo ni(nra^anje časa. Napovedi so se tudi ures-iitdfljP0 vzoru kmečke so se organizirale 'v' s ge zveze. ki so po zakonski uveljavi-ke trQnkarstva tudi uradno postale stran-
Ugied^meeka zveza je v začetku uživala "Pa^.Predvsem zato, ker je z razbijanjem Pr0c ,Jskega monolita" tudi formalno začela s,rQnk e p"vedel do prvih povojnih več-čeiu arskih volitev v Sloveniji, in ker je na stur^fj0 odločnega kmeta, kije še za časa ' resd sti P°slcušal organizirati kmetstvo Ker a le v lokalnih okvirih, pa vendarle, na Slovenci že tradicionalno navezani toda er° zemUo" in ker jim v ušesa lepše črta s? fmfrna kot izrazito radikalna politiko, siča' Je °da kmečka zveza (podobno tudi °Venski krščanski demokrati) uspešna V repuhl-'tVan' S štiriintridesetimi poslanci S{rQnk ' skuPŠčini je druga najmočnejša ^etnj" v.Demosovi koaliciji in tretja med
'ijskjh Ve/'^ Vp^'v pa ima tudi v 'zraz't0 kmetov /t °koljih. Kar nekaj slovenskih župa-PriJer?" v Sl°venskih goricah, Šmarje '* vrti,' Idr'Ja- Slovenska Bistrica itd.) je ^kmečke zveze.
SlfankPriV Je tudi po besedan nekaterih ''l'stol'v prvakov težko pričakovati, da *QvlJQn ečke zveze še kdaj volilo toliko dr-za to £v Sjovenije kot na prvih volitvah, se *Q straa,"'Postala obrobna ali nepomembna „• skorajda ni bati. Število članov UsPešno naJPomemoneJše merilo za volilno Hir*pQtiSt stranke (pomembnejše je število kljub ^lQt*°v]eriev)- pa vendarle številka 35 tisoč Z0u.ja precejšnje spoštovanje. Pa ne
samo to: kmečka zveza sije na zadnjem občnem zboru dopolnila ime in je postala tudi "ljudska stranka" (ime je zaščitila) - vse to z namenom, da bi z dopolnitvijo imena in razširitvijo programa pridobila v svoje vrste tudi nekmete. Čeprav je bilo ob tej spremembi slišati tudi za očitke, češ "kmečka zveza se odreka kmetstvu in njegovim stanovskim interesom ", pa v stranki zatrjujejo, da je bilo "preimenovanje" v ljudsko stranko ena njihovih najboljših političnih potez od ustanovitve do danes. Dopolnitev imena oz. preimenovanje je mogoče razumeti tudi kot začetek priprav na prihodnje volitve, do katerih niti ni več tako daleč in na katerih se lahko zgodi, da bo kmečka zveza nastopala v koaliciji s Slovenskimi krščanskimi demokrati pa morebiti še z liberalno stranko... Ugibanj je veliko; predvsem tisti člani, ki v kmečki zvezi vidijo bolj kmečki sindikat kot politično stranko, pa se takšnih povezav kljub zagotovljenemu volilnemu uspehu nekoliko bojijo. Bojijo se preprosto tega, da bi se kmetje v takšni stranki (koaliciji) "izgubili".
Kmečka zveza se že od vsega začetka ne zavzema samo za kmečke interese, ampak tudi za širše, nacionalne. Odkar se je preimenovala v ljudsko stranko, je to še bolj izrazito. Če pogledamo samo aktualno "listo devetnajstih zahtev in predlogov", vidimo, da se zavzema tudi za ukinitev "zaprtih kuvert" in okoriščanja vodilnih na račun delavcev, za razdelitev dela delnic (v procesu privatizacije) vsem državljanom, za uvedbo nacionalne pokojnine, ki bi vsem ne glede na to, ali so bili zaposleni ali ne, zagotavljala brezskrbno starost, za zmanjšanje državne uprave...
Ko v kmečki zvezi ocenjujejo, kaj so v letu dni uresničili iz svojega predvolilnega oz. volilnega programa, priznavajo, da so kljub močni zastopanosti v parlamentu uspeli bolj malo oz. da se je položaj kmetijstva v tem času še celo poslabšal. Veliko nji-
hovih obljub bo mogoče izpolniti takoj po tem, ko bo slovenski parlament sprejel zakone o denacionalizaciji, o zadrugah, o gozdovih, divjadi in lovstvu, o veterini (in še nekatere druge) in ko se bo Slovenija tudi dejansko osamosvojila. Ker je večina teh zakonov zdaj nekako na pol poti, volilcem tudi ne morejo kaj dosti pokazati, razen velikih prizadevanj, ki jih vlagajo v to, da bi bili ti zakoni čimbolj po meri kmetov. Tudi zahtevo po odpoklicu in zamenjavi kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca je mogoče razumeti le kot del teh prizadevanj, da bi vlada pospešila pripravo kmetijsko-gozdarskih zakonov in sprejetje ukrepov, ki posredno ali neposredno zadevajo kmetijstvo. Zdi se, da je kmečka zveza z zahtevo dosegla svoj namen: v vladi in Demosu je spodbudila razpravo o kmetijskih (in drugih) problemih in prisilila kmetijsko-gozdarski sekretariat, da bolj upošteva interese organiziranega slovenskega kmetstva.
Ko pregledujemo triletno "bilanco" kmečke zveze, ni mogoče mimo nekaterih slabosti, pomanjkljivosti, napak... Ob nekaterih konkretnih primerih ravnanja, ukrepanja (in razmišljanja) se je pokazalo, da stranki še vedno primanjkuje strokovnjakov, izobraženih ljudi, znanja... (o čemer je med drugim na okrogli mizi v Vidmu govoril tudi poslanec in predsednik gospodarskega sveta SKZ-LS mag. Zvonko lvanušič). Pomanjkljivo znanje je včasih razlog tudi za zaleta-vost in za izjave, ki lahko bolj škodijo, kot koristijo (kot, denimo, tista, da bodo kmetje že do 1. aprila dobili nazaj krivično odvzeto zemljo). Zdi se, da je stranka tudi pretirano občutljiva na drugačna mišljenja, predvsem tista, ki so zapisana v sredstvih javnega obveščanja, in da je to tudi vzrok za nekatere (časopisne) "napade na kmečko zvezo", in da morda ni dovolj modro ravnala pri zahtevi po odpoklicu kmetijskega ministra (različna stališča funkcionarjev in podružnic). • C. Zaplotnik
Skupna seja upravnega odbora in poslanskega kluba SKZ-LS
Odločitev o ministru po 20. maju
Ljubljana, 10. maja - Ali bo Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka vztrajala pri odpoklicu in zamenjavi republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca, bo odvisno od poročila o reorganizaciji sekretariata, ki naj bi ga sekretar pripravil do 20. maja.
To je eden od sklepov petkove skupne seje upravnega odbora in poslanskega kluba SKZ-LS, na kateri so obravnavali stališča izvršilnega odbora, predvsem zahteve in predloge kmečke zveze za izboljšanje razmer v kmetijstvu in v družbi nasploh. Devetnajstim zahtevam so dodali še dvajseto in sicer zahtevo po ustanovitvi zemljiškega sklada, ki naj bi razvojno gospodaril s tistimi družbenimi zemljišči, ki bi še ostala po denacionalizaciji. Veliko so govorili tudi o cenovnih nesorazmerjih, predvsem pri pridelovanju pšenice in v prašičereji, pa tudi o pomenu izobraževanja odraslih, o vse slabših razmerah v kmetijstvu in tudi o odgovornosti ministrstva za takšno stanje.
Upravni odbor in poslanski klub sta podprla stališča izvršilnega odbora do razmer v kmetijstvu in do zahteve po zamenjavi kmetijskega ministra, ocenila pa sta tudi, da so bili časopisni in drugi napadi na najožje vodstvo stranke, predvsem na podpredsednika Marjana Podobnika, neutemeljeni.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo 23. junija pripravili po vsej Sloveniji kresovanje in da bo kmečki tabor letos v času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni. • C. Z.
MEŠETAR
Lastna cena pšenice: okrog 5,40 dinarja za kilogram
V zavodu za ekonomiko, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije, so že izdelali prvo oceno stroškov pri pridelovanju pšenice letošnje letine. Razmerje med zaščitno in tržno ceno na eni ter med dejanskimi stroški pridelovanja je povsem porušeno, zato bodo ekonomski rezultati pridelovanja ob nespremenjeni zaščitni ceni in brez premije ali drugega denarnega nadomestila, izjemno slabi, da ne rečemo katastrofalni. Zaščitna cena za kilogram pšenice je 2,15 dinarja, tržna je sicer nekoliko višja (okrog 2,50 dinarja za kilogram), toda še vedno več kot dvakrat nižja od dejanskih stroškov. V zavodu za ekonomiko so namreč izračunali, da je lastna cena pšenice pri pričakovanem pridelku 4500 kilogramov na hektar 5,89 dinarja za kilogram, pri pridelku 5000 kilogramov na hektar pa 5,36 dinarja na kilogram.
Ocena je pokazala, da so se reprodukcijski materiali za kmetijsko pridelavo v enem letu bistveno bolj podražili, kot je bila v tem času splošna rast cen oz. inflacija. Po uradnih podatkih je bila inflacija 42-odstotna, stroški pridelovanja pa so porasli za 80 odstotkov. V primerjavi s stroški lanske letine so se najbolj povečali stroški za gnojila (za 144 odstotkov) in za zaščitna sredstva (za 149 odstotkov), stroški strojnih storitev so bili višji za 60 odstotkov, vrednost dela pa je celo nazadovala in je porasla manj od uradne inflacije.
Stroški prireje goveda - 47,70 dinarja za kilogram
V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije stroškov prirasta govedi na kmetijah (prirast 0,77 kilograma na krmni dan, pitanje od 38 do 500 kilogramov) izračunali, da so aprila stroški za prirejo kilograma govedi znašali 47,69 dinarjev. Cenovne škarje se tudi pri pitanju živine vse bolj odpirajo v škodo kmetov, ki po zadnjem povečanju odkupne cene živine (na Gorenjskem povprečno za 17 odstotkov) dobijo za kilogram mladega pitanega goveda extra kakovostnega razreda 33 dinarjev, za živino prvega razreda 29 dinarjev, drugega 27 dinarjev in za govedo izven kakovostnega razreda 24,50 dinarja...
trgovina in storitve, d.d. Kranj, Koroška c. 1
Gospodarska komisija d. d. MERKUR Kranj, Koroška c. I objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo rabljenih osebnih vozil in kamp prikolic:
izklicna cena
1. dostavni avto Z IOI Poly, 1988 — karamboliran
2. LADA SAMARA, letnik 1987 - nevozna
3. dostavni avto Z Yugo, letnik 1988 — karamboliran (za rezervne dele)
4. osebni avto Z IOI, letnik 1981 — vozen
5. kamp prikolica, letnik 1973 — poškodovana
6. kamp prikolica, letnik 1973,
15.000,00 30.000,00
4.000,00 22.000,00 6.000,00 16.000,00
Javna dražba bo v petek, dne 17. maja 1991 ob 12. uri za osebna vozila na parkirišču Merkurja na Kolodvorski c. 5 v Kranju in istega dne ob 14. uri za kamp prikolice na Gregorčičevi 8 (parkirišče spodaj — za prodajalno keramike). Prometni davek v izklicnih cenah osebnih vozil ni zaračunan. Le-tega plačajo kupci v kraju svojega prebivališča. Na javni dražbi lahko sodeljujejo pravne in fizične osebe. Varščino za osebna vozila v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred pričetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom.
Nakup je po načelu »videno — kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec plača kupnino takoj ali v treh dneh po licitaciji.
®®mil^©Es!IGLAS 10. STRAN
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
Torek, 14. maja 1991
G    L    A    S    O V
IStrtS^ TELEFON
Kakšne so cene
Tokrat vam bomo predstavili cene posameznih izdelkov (izbor izdelkov je isti kot prvič) v naslednjih trgovinah: Samopostrežna trgovina Britof — Živila, Market Bled — Živila na Ljubljanski 4 na Bledu, Bešop, zasebna trgovina na Hujah 23 A, Lipa, zasebna trgovina na Vidmarjevi 8 v Švabski vasi v Kranju in Murka Lesce na Alpski 45. V trgovine smo poklicali takoj po podražitvi nekaterih izdelkov (zlasti olje) in ugotovili, da predvsem v zasebnih trgovinah — častna izjema je Murka iz Lesc — cene še niso spremenili in tako lahko olje dobite še po stari ceni. Seveda, če boste dovolj hitri!
	Živila Britof	Živila Bled	Bešop	Lipa	Murka Lesce
1 kg bele navadne moke	11 din	12,70	10 din 12 din	9 din	9,10 12,50
kruh bela štruca črna štruca	13 din /	13 din 12,50	13 din /	13 din 12,50	13 din 13 din
čokolada mlečna Gorenjka 100 g	11,80	11,90	18 din	/	13,30
1 1 koka-kola ustekleničena	31 din	25,50	24 din	30,40	26,10
pivo Union	13,90	13,80	12,50	13 din	14,30
1 kg zelene solate mehka kristal	40 din /	43,10 47,90	/ /	/ 37 din	39 din 51 din
1 1 olje Cekin ustekleničen	34,20	34,60	25,50	24,80	25,60
1 kg kivija	/	79 din	/	65 din	79 din
Persil 3 kg	/	169,20	145 din	190 din	143,80
dolenjski sadjevec	/	/	128 din	132 din	132,50
VTOMARKE
TRGOVINA - UVOZ - IZVOZ LJUBLJANA
Avtomobili — uvoz: FIAT:
Uno 45 S 3 V Uno 45 S 5 V Uno 60 S 3 V
P;i n da PIRE "Pipo 1.4 MPDIA Tipo 1.6 DGT Tempra 1,4 Tempra 1,6 SX C roma 2,0 CHT Na avtomobile FIAT odobravamo 5 % popusta na ceno brez davka od 11. do 18. 5. 1991.
OPEL:
Cene brez davka 254.000.00 din 269.600,00 din 259.500,00 din Cene sejemske 201.400,00 din 318.000,00 din 360.400,00 din 357.400,00 din 406.300,00 din 465.100,00 din
NOVO!
Odkupujemo rabljene avtomobile!
Trgovski center Črnuče. Titova 393. tel. 371-176, 374-964, h.c.
372-383, vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto informacije od 8. do 13. ure. Teletekst 455.04, 455.05.
Vectra 2.0 i G L		539.300.00 din	j
CHRYSLER:			i
VVrangler Jeep		562.300,00 din	1
Avtomobili na zalogi a	i kratek dobavni rok	»Staro za novo«.	1
RENAULT:		Nabavna cena v	s
	v DIN brez davka	DEM — posred.	i
		prodaja	1
R-5 FIVE, 3 V	286.000,00	12.480	r
R-19 GTR Chamade 1 A	380.200,00	16.660	i i
1,4 R-19TR HB 1,4	348.200,00	15.240	(
R-CLIO RL 1,2 3 V	306.400	13.380	1
R-CLIO RT 1,4 5 V	382.300	16.750	t
PEUGEOT:			\
P-205 LOOK 3 V	289.400,00	12.630	\
P-309 LOOK.	339.600,00	14.860	r
P-405 GL1 1,6	423.000,00	18.560	r
P-405 i Luxe 1,6	461.400,00	20.280	t
VW:			i
Polo Fox 1,0 3 V	305.600,00	13.370	l
Polo 1,3 CL 3 V	336.600,00	14.720	r
Passat CL LIM. 1,8	527.700,00	23.220	]
Transporter D Kombi	602.700,00	26.550	v
AUDI:			(
Audi 80 1,8 C	610.800,00	26.910	(
Audi 80 CD 1,8 S	623.300,00	27.460	1
Avtomobile FIAT, RENU ALT, PEUGEOT, VOLSWAGEN,			j j
AUDI lahko nudimo v	celotnem asortimanu	Nakup v dinarjih	t
ali devizah. Dobavni rok po dogovoru.			]
Pri dinarskem nakupu tudi »Staro za novo«			
Rabljeni avtomobili:			
Citroen AX 11	letnik 1989	200.000,00 din	
Visa 11 RE	1984	90.000,00 din	
Z-126	1987	45.000,00 din	
Yugo 45 Visa 11 RE	1989	85.000,00 din	
	1986	115.000,00 din	
Chrvsler Le Baron	1990	640.000,00 din	
Vectra 2.0 i	1991	705.000,00 din	
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 10.maja
Država
Devize
Velja za srednji tečaj
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
100 ATS 100 DEM 100 ITL 100CHF l USD
184,814!
1.300,0000 1,7572 1.535,2824 22,4964
Čma borza - Če imate kaj detektivske žilice, boste mogoče še našli koga, ki vam bo marke prodal po petnajst dinarjev. Sicer pa si jih boste morali kupiti po taki ceni kot vsi normalni zemljani, po 16 din za kos.
Trabi gre v penzijo
Zvvickau - Popularni, predvsem v deželah izza rjaveče železne zavese, plastični tovariš na štirih kolesih, vrh socialistične tehnologije tako imenovani trabant je te dni doživel svojo zadnjo izdajo. Po približno tri milijone primerkih so konec aprila izdelali zadnjega. Ukinitev proizvodnje tačas edinih plastičnih avtomobilov na svetu bo za seboj potegnila tudi 6000 brezposelnih delavcev s tekočega traku tovarne v Zvvickauu v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Le-ti lahko upajo, da bodo delo dobili kdaj kasneje, ko bodo tovarno in stroje v njej posodobili in jih usposobili za proizvodnjo nekaterih Volksvvagnovih modelov. Tovarno je namreč tako kot tovarno Wartburg, ki je šel v pokoj nekaj pred Trabijem, prevzel Volksvvagen. Pri tem se postavlja vprašanje, kdaj se bo kaj takega zgodilo v kragujevški Zastavi. • I. K.
Glasov test: Citroen AX 11 TGE
Ponudba od A do X
Medtem ko kolegi iz revije Avto magazin na supertestu preizkušajo citroen AX, s katerim so pred kratkim opravili že 30 000 ki-' lometrov, smo se tudi mi odločili za kratko preizkušnjo tega najmanjšega modela iz Citroenove družine. Testiranje smo opravili s pomočjo rent a car agencije JAN SON iz Domžal.
Citroen AX je v Citroenovih razvojnih oddelkih nastal kot na-
B. V., Kranj: Ali so lastniki bifeja na Pungartu, kije registrirat kot Kulturno društvo Pungart, dobili soglasje krajevne skupnosti ali imajo dovoljenje za bife?
Dežurni reporter Gorenjskega glasa: Že pred odprtjem omenje nega lokala je bilo v večini lokalnih medijev objavljenih veli-prispevkov, ki so spremljali vse zaplete pri odpiranju tega kala. Tako so bili objavljeni tudi vsi podatki o pridobljenih o kumentih in dovoljenjih, o namembnosti lokala itd. Da Offl njeni lokal ni "bife", pa priča tudi stalna razstava umetnisK fotografij, plakatov itd., ki si jo obiskovalci lokala na Punga • lahko ogledajo.
V Klubu Mercator tudi Mercator kartica
Po petih letih uspešnega delovanja Klub Mercator s L J"nj|[c^ uvaja novost v svojem poslovanju, Mercator kartico. K-3 bo nadomestila dosedanji komercialni zapis in bo obenerri _ žila za brezgotovinsko nakupovanje in z odloženim P' ,0r na 350 prodajnih mestih Mercatorja. Člani Kluba Merca bodo lahko nadomestili komercialni zapis s kartico, °^|orI1 se bodo lahko včlanili v klub in pridobili kartico z vplaci začetnega pologa v višini 1.000,00 din. Trenutna veljavna 00 • stna mera za sredstva v klubu je 36 odstotkov obresti pa 0 ( čunavajo kvartalno. Prednost varčevanja v klubu so še en večje obresti kot npr. na tekočem računu v banki, dviganj B tovine na izdajnih mestih in pa iste negativne obrestne nie^ negativno stanje kot pri banki. Varnost naložbenih sre^s 3$ klubu jamči poslovni sistem Mercator z dnevnim iztržko ^ milijonov din in 4,8-odstotnim deležem v celotnem prin ^jJ slovenskega gospodarstva. Vsem, ki jih zanima takšen n varčevanja in obenem brezgotovinskega nakupovanja z ženim plačilom, bo že po 25. maju 1991 na izdajnih m . Kluba Mercator na voljo vsa potrebna dokumentacija za tev prošnje za članstvo v Klubu in kartico. ^
BANČNI NASVET
Vprašanje: rJ( Zanima me, kakšni so maksimalni zneski za poslovanje s tekočim ^ čunom. V vaši banki sem dobil informacijo, da je maksimalni zneS.ejjefi brezgotovinsko plačilo 2.000,00 din, primerilo pa se mi je, da alcV,zkoni ki mi je na domu prodal knjigo, ni želel vzeti čekov z višjim znes kot 1.000,00 din.
menje'
Odgovor:
V LB - Gorenjski banki d. d., Kranj že kar nekaj časa veljajo nesprei ni mejni zneski in sicer:
- minimalni mejni znesek, na katerega glasi ček din 100,00
- maksimalni znesek za gotovino din 1.000,00
- maksimalni znesek za brezgotovinsko plačilo din 2.000,00
- maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo varčevalcem LB v Slove vseh enotah LB din 2.500,00.
Pri tem je treba opomniti, da lahko ček, ki je izdan na ime druge osebe (ne na ime obrtne delavnice), izpolnjen do zneska, ki velja za ^ ge banke (sedaj veljaven znesek je 1.000,00 din), da bi ga lahko p ^ takoj vnovčil v eni od enot LB v Sloveniji. Ček, ki je izpolnjen na i m ^ ge fizične osebe na večji znesek od 1.000,00 din, pa lahko takoj izp1 e. banka, v kateri se vodi tekoči račun, druge enote LB v Sloveniji pa P ^ rijo le istovetnost predlagatelja in pošljejo ček v inkaso banki, ki v° koči račun. ...^ Iz navedenega lahko vidite, da sta bili v vašem primeru obe informadl1 čni. Akviziter si je pač le zagotovil takojšnje izplačilo vaših čekov.
priznati, da je v svojem razredu eden boljših avtomo ^ Vožnja s tem avtomobilom je prijetna, ker je dovolj P0.sv.0tof' kar za 660 kilogramov teže, ki jo poganja 1124 kubični niti ni čudno. Motor niti ni tako živ pri samem pospešek ^ pač pa svojo moč pokaže pri višji hitrosti. Lega na cesti J ^ od boljši lastnosti tega avtomobila, čeprav moramo po da je bil naš testni avto opremljen z nekoliko širšimi M'^-j \t novimi gumami, kot so serijski avtomobili. Nekoliko sfare(Jii| AX v slabših vremenskih pogojih, za kar imata zaslugo P ^\ in zadnji brisalnik. Pri Citroenu se, kljub temu da je ^3 brisalnik vetrobranskega stekla največkrat neučinkovit. ^ sto držijo te tehnologije, hkrati pa so pri tem avtornobi ej-malo natančno obdelali brisalnik zadnjega stekla, ki Je čen nekoliko previsoko. AX je avto, s katerim se Je zj|o. hitro sprijazniti. Kljub temu da gre za dokaj majhno {e|i preseneča z izredno funkcionalno notranjostjo, ki skupaj ^ ničnimi lastnostmi tvori prijeten avto nižjega srednjeg da.
Tehnični podatki: štirivaljni, vrstni 1124 kubični m°tor]mi^l (55 KM). Teža praznega vozila 655 kg, prostornina prlJ^, fl 273 I, ob zložljivem naslonu 668 l. Največja hitrost 161' K"^ $> soda za gorivo: 36 l. Poraba goriva po ECE normah- • 5,7 l. • M. Gregorič, foto J. Cigler
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Na Jesenicah so podelili zlato smučko Sportskih novosti
Najboljši smučar sezone -svetovni prvak Franci Petek
G,avni in odgovorni urednik Sportskih novosti Vilko Luncer je na prisrčni prireditvi v jeseniškem gledališču predal Zlato smučko, tradicionalno logiko zagrebškega dnevnika Sportske novosti, našemu najboljšemu ska-^cu Franciju Petku.
pšenice, 9. maja - Številni Jeseničani in drugi ljubitelji smučanja, ki so v četrtek zvečer napolnili dvorano gledališča Toneta Cufarja Jesenicah, so dokazali, da imamo Gorenjci še kako in še vedno
. sport. Tako tudi spoštujemo naše smučarje, ki so v minuli se-ni spet dosegali lepe uspehe. Zanje so prejemali (in jih še bodo) ^ „ne pohvale in priznanja, eno takšnih pa je tudi "Zlata smu-s,a » ki so jo novinarska peresa letos podelila Franciju Petku. Na Jasnosti je bil tudi Bojan Križaj, ki je to lovoriko prejel kar de-
pri glasovanju za najboljše-£a smučarja sezone je Franci fetek dobil nekaj več glasov J0J škofjeloška smučarka Na-ta$a Bokal, zmagovalka slalom-^e tekme v Kranjski Gori in ■"ceprvakinja v slalomu na svetovnem prvenstvu v Saalbachu 'n Hinterglemu. Za njima so se pWUi: Veronika Šareč, Urška Jr°vat, Jure Košir in Damjan ^?s- Na prireditvi, ki sta jo spravila skupaj Smučarsko
skakalni klub Stol in Sportske novosti, so vsem podelili pokale. Za dobro voljo so poskrbeli Alfi Nipič s svojimi glasbeniki, Franc Košir in pa slovenski novinarji, ki so se pogovarjali z nagrajenci. Prireditve so se poleg njih udeležili tudi najodgovornejši iz jeseniške občine, dr. Božidar Brudar pa je pozdravil športnike in goste, saj so bili na res prisrčni prireditvi tudi minister za šolstvo in šport dr. Pe-
Od 15. do 17. maja bodo v Portorožu redni letni sestanki članov YU SKI POOL-a. Ob tej priložnosti bodo v petek ob 17. uri v hotelu Palače tudi svečano zaključili letošnjo smučarsko sezono in podelili priznanja Smučarske zveze Jugoslavije in Smučarske zveze Slovenije najuspešnejšim tekmovalcem in smučarskim klubom v sezoni 1990/91.
Zaključek kolesarske dirke Alpe-Adria
Zmijevskoj in Ugrenovič
Zadnjo etapo kolesarske dirke Alpe-Adria je dobil Ugrenovič (Jug B), rumena majica pa je pripadla Zmijevskoju iz Kazahsta-na.
Ljubljana, 10. maja - Sedemindvajsetletni Ukrajinec Sergej Zmijevskoj, ki vozi za ekipo Kazahstana, je postal skupni zmagovalec mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria. Končni cilj dirke je bil na Ljubljanskem gradu, zadnjo etapo pa je dobil Brane Ugrenovič, kije svojim zasledovalcem ušel pri Velikih Laščah. Brane Ugrenovič je član druge jugoslovanske ekipe, zadnjo etapo pa je dobil pred klubskim tovarišem iz celjskega Mer.\a Sandijem Smercem in Františkom Tkačem iz CSFR. Med moštvi si je v zadnji preizkušnji zmago prikolesarila ekipa ZR Nemčije, Jugoslavija B pa se je za Španijo na drugem in Kazahstanom na tretjem uvrstila na četrto mesto. Najboljši Savčan v skupni razvrstitvi je bil Igor Berton-celj, ki se je uvrstil na sedemnajsto mesto, vozil pa je za ekipo Slovenije. • (M. P.)
Jure Košir je zadovoljen s sezono in obeta nove uspehe naše moške smučarske reprezentance.
ter Vencelj, predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Zaje, direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinc, direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gor-janc, generalni sekretar Janez Bukovnik in drugi. • V. Stanovnik, foto : J. Cigler
"Jj izročil Franciju Petku posebno nagrado, radio
^sednik SSK Stol Tone Justin je v imenu kluba in Kovinotehne fca^^bnem srečanju, ki so ga pripravili po prireditvi v jeseniški
S]
0venska himalajska odprava Kanč '91
I" uspešnih vzponih nesreča
^ttaSlfc*'     maia " ^° P™" spodbudnih novicah o uspešnih vzpo-Pnš|a    alpinistov na tretjo najvišjo goro sveta je iz Kathmanduja Roz„, presunljiva vest o tragični nesreči Marije Frantar in Jožeta na. Njun zadnji dom bo vznožje Kangčendzenge.
Nepai, ne podatke o dogodkih na gori sta iz glavnega mesta spie 'a sPoročila Viki Grošelj in Stipe Božič, ki sta 1. maja 1991 sam d a na §lavni vrh Kangčendzenge (8586 m). Istega dne je kaXže°?n8el centralni vrh (8482 m) Uroš Rupar (AO Škofja Lo-^eZe|: ■ aPrila pa sta se Andrej Štremfelj (AO Kranj) in Marko ^o? p0vzPela po prvenstveni smeri na južni vrh (8476 m). Jože Vzp0nan (AO Tržič) in Marija Frantar sta se lotila zadnjega dela Pod va, na glavni vrh 3. maja, vendar sta se približno 150 metrov ^rsnil zarac" izčrpanosti odločila vrniti. Med sestopom sta okr0g fnn globino, kjer so ju našli mrtva na snežnem platoju k°Pali u metrov nižje. Nesrečna alpinista so člani odprave po-°b vznožju gore. • S. Saje
Ijaški izidi
Hie Vaterpolisti kranjskega Triglava so v zadnjem kolu letoš-
j0 Prem?Ve?-ne vaterpolske lige gostovali pri ekipi Budve v Budvi in '^mi " 2 rezultatom 10 : 11. Tako so v ligi zmagali s kar štirimi ni Oa.«,! Pr,ed drugouvrščeno ekipo Bograda in bodo v prihodnji sezono,,..   Pah v 'A ligi.'
Nataša Bokal je zatrdila, da bo tudi v prihodnji sezoni startala na visoka mesta.
Enkraten zaključek drugega ATP teniškega turnirja v Domžalah
Živojinović dvojni zmagovalec
Domžale, 12. maja - Kljub temu da vreme organizatorjem teniškega turnirja "Slovenia Open" ni bilo najbolj naklonjeno, so uspeli pravočasno zaključiti v vseh pogledih uspelo prireditev. Zadnja dva dneva, ko je v četrtfinalu, polfinalu in finalu igral tudi Slobodan Živojinović, si je prireditev ogledalo ogromno ljubiteljev tenisa, ki so uživali v zanimivih bojih. V finalu je zmagal Beograjčan Slobodan Živojinović, ki je bil skupaj z Olhovskim tudi najboljši v dvojicah.
t0Pali
?,v°bode': No8°metaši Živila -Naklo so v 25. kolu doma gostili ekipo ln ?magali z rezultatom 1
8tili
0(1 : 0). S sedemindvajsetimi to-
^gouv^f""'1}? Pel' na letvici, v prihodnjem kolu pa gostujejo pri
'uv°'-renut
*0*o*«SCeni ek'p' rudarja v Velenju, rigali 7 Rok°metaši Preddvora so doma gostili ekipo Inles Rika in 1 Pri ekinrešullalom 26 : 23 (15 : 9). Šešir je gostoval v Murski Sobo-• v L °murke Bakovcev in izgubil z rezultatom 29 : 23 (17 : *ai;n(i ; • Stanovnik
S°Mi| eicfn \ prvem kr°8u 1 zvezne balinarske lige je BK Radovljica h1 l2- Klini, re iz Poreča- Radovljičani so srečanje izgubili z izidom h0, Uran P/?razu Pa niso igrali slabo, saj so v disciplini trojk Re-b i l2' Re'h m.erca (Purger) nasprotnike premagali z rezulatom se°br° sta i ,pa Je.zmagal v disciplini bližanja in zbijanja v krog. k '^zalj m a-,u<*' tonejc 'n Raspet v igri dvojic. Med gosti pa so itai^sto 1 Ltoše.vič, Vuketič in Jelovica. Srečanje si je ogledalo več *■   Srečar,e,'Jev balinanja iz vse Gorenjske, ki so bili navdušeni
Srečan J    oatinanja iz vse uorenjsKe, ki so oni uavuuscin
'Cer v Sol Jem- v prihodnjem kolu Radovljičani spet igrajo doma in °st«oic     ' 18- maJa- ob 15. uri z ekipo BK Gorčina iz Omiša. •
%i pru?ed,rePnbliški ligi - sever sta na balinišču Primskovo igrali ih BaUnčk ,Vo iz Kranja in Balinček iz Ljubljane. Zmagala je eki-več Hr* „' kl lma v svojih vrstah mladinskega svetovnega prvaka
ii   ^b^"    rePrezentantov, z rezultatom 5 : 12. n Centra i ^.1SČU Center pa je bila tekma slovenske lige med bahnar-Centn    KranJa in Partizana iz Trbovelj. Zmagala je domača eki-1 2 rezultatom 14 : 3. • R. Živkovič
Teniški turnir so si ogledali številni gostje, med njimi tudi predsednik častnega odbora turnirja in predsednik IS Slovenije Lojze Peterle ter minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš.
Izida finalnih srečanj: Živojinović : Olhovski 2 : 1 (6:7, 7:6, 6:3), Živojinovič, Olhovski : Vacek, Vogel 2 : 0 (7:5, 6:3). Poleg zanimivih bojev na igriščih je potekala teniška šola za mlade, organizatorji pa so pripravili spremljevalni program. Tako je bilo v soboto zvečer v novi pokriti teniški dvorani TOP FIT v Mengšu družabno srečanje za goste iz politike in gospodarstva, predstavnike pokroviteljev in novinarje. Zvezda večera pa je bila Fikreta Jahtič, bolj znana kot Lepa Brena, ki je bila na sprejemu skupaj s Slobodanom Zivojino-vičem. • V. Stanovnik, foto: J.
Slobodan Živojinovič se je za Ci8,er turnir dobro pripravil in, kot je dejal sam, ob veliki podpori gledalcev zmagal. Za zmago med posamezniki je dobil 7.200 dolarjev, za zmago v dvojicah pa 3.100, precej pa se je povzpel tudi na ATP lestvici.
Delavsko prvenstvo v odbojki
Radovljica, 10. maja - V Radovljiški občini je med priljubljenimi športi tudi odbojka, zato je ZTKO Radovljica tudi letos razpisala občinsko delavsko prvenstvo v odbojki. Organizator tekmovanja bo Komisija za odbojko in Odbor odbojkarskih sodnikov pri ZTKO Radovljica, tekmovanje pa bo v osnovnih šolah na Bledu, v Radovljici, Begunjah, Lipnici in v Gorjah. Prijave ekip (vsako podjetje lahko nastopi z največ dvema moškima in dvema ženskima ekipama) sprejemajo na ZTKO Radovljica do petka, 17. maja, tam pa lahko dobite tudi ostale informacije v zvezi s tekmovanjem. • V. S.
Prvenstvo v streljanju z zračno puško
Radovljica, 10. maja - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica je te dni pripravila razpis za občinsko prvenstvo podjetij in ustanov v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. maja, pisne prijave s številom vseh nastopajočih iz posameznega podjetja pa sprejemajo do tega petka, 17. maja, na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska cesta 26 (tel. 75-350), kjer lahko dobite tudi dodatne informacije.
Pravico nastopiti imajo vsi zaposleni v občini Radovljica, vendar le za tista podjetja, v katerih so zaposleni. Vsak tekmovalec in tekmovalka bo imel na voljo 5 poskusnih strelov in 20 strelov za tekmovanje, pri tem pa se po vsakih petih strelih tekmovalcu zamenja tarča. Strelja se lahko z. zračnimi puškami standardne izdelave, vključno "EINSCHUTZ". Za ekipe, ki pušk nimajo, bo poskrbel organizator tekmovanja. Podjetja lahko za tekmovanje prijavijo neomejeno število tekmovalcev, ki tekmujejo za posamezno ali skupno uvrstitev. Prvi trije v vsaki starostni kategoriji bodo dobili kolajne, zmagovalnim ekipam v moški, ženski in skupni uvrstitvi pa bodo podelili pokale. # V. S.
Začetek hokejskih treningov
Kranj, 13. maja - Iz Hokejskega kluba Triglav sporočajo, da se to sredo, 15. maja, začenjajo kondicijski treningi na stadionu Stanka Mlakarja. Urnik je naslednji: mlajši pionirji II. imajo treninge ob torkih in četrtkih ob 17. uri, mlajši pionirji I. ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 17. uri, starejši pionirji ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 18.30, mladinci in člani pa ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 19.30 uri. • V. S.
Dva planinska izleta
Na Sonnblick in na Nanos
Kranj, Radovljica, maja - Planinsko društvo Kranj organizira ta konec tedna izlet v turno - smučarski raj v sosednjo Avstrijo, do meteorološkega observatorija na vrhu Sonnblicka. Izlet je namenjen izključno turnim smučarjem, zanj pa se lahko prijavite v pisarni PD Kranj do srede, 15. maja, ko bo ob 17. uri tudi sestanek z udeleženci. Turni smučarji bodo od.šli na pot v petek, 17. maja, zvečer. Planinsko društvo Radovljica pa to soboto, 18. maja, organizira izlet na Nanos in v Predjamski grad. Odhod za izletnike bo v soboto ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Radovljici, cena prevoza pa je 140 din. Prijave sprejema Verenka Mencinger (tel. 74-015) do zasedbe mest v avtobusu. • V. S.
Nogomet
Živila - Naklo v Kopru
Kranj, 14. maja - Že danes so na sporedu četrtfinalne tekme pokala Jugoslavije za območje Slovenije. Nogometaši Živila -Naklo imajo verjetno najtežjega nasprotnika, saj gostujejo v Kopru pri članu medrepubliške lige, ekipi Kopra. Ta tekma bo jutri ob 17.30. V preostalih treh tekmah se bodo srečale ekipe Jadran Lama in Izola, Kovinar in Beltinka ter Središče in Rudar (V.). • Dane Jošt
IV   P R E D O S L J A Ml
O  t    t POLHA
STE <rAVTOŠOLA
VOZNIK?   O    \\ Begunjska 10, Kranj
J J tel.:(064)216-245
ČE ŠE NISTE...
TEČAJ CESTNO-PROMETNIH PREDPISOV
ZAČETEK 23. maja -
LAHKO DOPOLDNE ali POPOLDNE
Končno prave
novice«
Dobro izbrane, zanimivo ilustrirane, kratko in jedrnato napisane.
^slovenske
Novice
24 V* NA PRIŽI
Od 14. maja naprej. Vsak dan.
P.S.: Mimogrede, če bi bil tale oglas v našem dnevniku, ne bi bil črno-bel, ampak v barvah.
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Prv
1 primer po petindvajsetih letih
Zasuta črna gradnja nad Plevno
q .i3, Loka, 13. maja - Pred prvomajskimi prazniki je podjetje Ha -k z,asu'° 'zkop in temelje za hišo črnograditelju Janezu kfcr\■ •lu' ^' se Je Plevno, na prepovedanem Kamnitniku, ski •S,c?r<ze stoji nekaj starejših hiš, odločil postaviti dom. Občin-
' ttvrsni svet se je za tak ukrep odločil na izredni seji 24. aprila, i,jaem k° odločbe urbanistične inšpektorice o prepovedi nadaijeva-
1 §radnje in vrnitve zemljišča v prvotno stanje niso zalegle.
1 razvpitem Godešiču iz-
llr 5trt St0letJa Je t0 P™ P""
J ■ da je občinska vlada na *o skrajni način preprečila n° gradnjo. Javno mnenje je dit\- ma naklonjeno črnogra-V ' zat0 Je odgovornost tu \ ^da ne recemo kar P°" J™1) še toliko večja. Izvršni
DrVe Je za "rušenje" odločil JJ^vsem zato, da bi zajezil no-(,aPetite po pozidavi Kamni-| Ka> tako rekoč v opozorilo m a ki bi P° Hajnriharjevem I Sledu najbrž tudi zasadili lo-
pate v že razparcelirani kmetijski Kamnitnik. V "opravičilo" drugi strani je namreč treba zapisati, da so načrti o pozidavi Kamnitnika v Škofji Loki stari že okrog dve desetletji, da je bil zazidalni načrt tik pred zdajci, vendar je občinski plan zaradi neusklajenosti z obveznimi republiškimi izhodišči prav na vprašanju kategorizacije kmetijskih zemljišč padel v vodo. Zemlja je razkosana, številni potencialni graditelji čakajo na zeleno luč. Če bi pusti-
li zidati Hajnriharju, bi prejko-ne sprožili plaz črnih gradenj.
Preprečitev nadaljevanja njegove gradnje pa seveda poraja vprašanje, ali bo škofjeloška oblast tako odločna pri vseh črnih gradnjah. Teh je po letošnjem poročilu urbanistične inšpekcije v občini kar nekaj ducat (ljudje ne pozabljajo tudi črne gradnje na občinskem dvorišču). Doslej je veljala praksa, da so večino črnih gradenj na koncu vendarle legalizirali. Najbrž od tod (ob nikakršnih kaznih in nemoči inšpektorjev) tudi pogum črno-graditeljev, da zidajo brez dovoljenj.
Težko je delati red po dolgoletnem dopuščanju nereda. Ce škofjeloška (nova) oblast namerava postati dosledna, po-
tem je njena odločitev v primeru Hajnriharjeve črne gradnje razumna. Če pa gre samo za zbujanje strahu, za stopanje na prste enemu, karavana pa bo šla mirno naprej, je seveda drugo. V nobenem primeru vlada ni prevzela lahkega dela. Toliko manj, ker še ni uspela rešiti osnovnega problema: kje ljudje v Škofji Loki lahko zidajo oziroma ali se bo mesto v tem pogledu sploh razvijalo. Zato ni čudno, da ljudje, ki že leta zaman čakajo na ta odgovor, postajajo nestrpni. Stanovanjske stiske se stopnjujejo, kapital propada, stanovanja v družbeni gradnji so draga in nezanimiva za vrtičkarsko slovensko čud, črnograditeljem pa se tako ali tako nič ne zgodi... • H. Jelovčan
'^lihovo hišo v Gorenji Dobravi bodo sanirali
Vzorčni projekt izganjanja radona
§k
{t3? Loka, 13. maja - Dr. Milko Krizman iz odseka za jedrsko CoJ°-.V ^titutu Jožefa Štefana je v petek v hiši Rajka Freliha v dobravi 18 pri Gorenji vasi predstavil projekt zaščite sta-opr. I? Pred radioaktivnim sevanjem. Frelihova hiša je po doslej s«j So Jen'h meritvah v Sloveniji daleč najbolj izpostavljena radonu, Upi v nJeJ izmerjene koncentracije radona presegle celo 2000 be-e,°v na kubični meter.
Za
Primerjavo povejmo, da
variia^a'ne vrednosti v stano-Vr,;- °t>jektih v Nemčiji ali p0v CIJ' 40 bekerelov, svetovno
>et, $e Pa se suče okrog 20 J^relr«. w ™ britev
glov. v Sloveniji celovitih °Pravr ^ nimamo, po doslej v su'Jen'h v vrtcih in šolah ter
ierSsS0VanJskih blokih na Šta-°Pe|cem' 8raJenih iz Vegradove
5tanisLdelane iz pep<' ^arin,  . termoelektn P0vedujejo, da bo
ne, pa povpre-
čno sevanje pod sto bekerelov. Meritve še niso zaključene. Prav okolici Rudnika urana Žirovski vrh, katerega sosed je tudi Rajko Frelih, so strokovnjaki v posameznih, praviloma starejših, hišah izmerili okrog 300 bekerelov na kubični meter, v nekaterih tudi več kot 500 in več kot tisoč.
»Idejni načrt sanacije Freli-hove hiše, ki je prvi tak primer v
Sloveniji, je narejen na osnovi tujih izkušenj,« je dejal dr. Milko Krizman. »V tujini poznajo dva načina; prvi je preprečitev vstopa radonu, da bi se kopičil v prostoru, drugi pa odstranitev že nakopičenega radona iz prostora. Prvi način je vsekakor uspešnejši. V primeru Frelihove hiše,
konkretno dnevne sobe, smo se odločili za položitev cevi v tlak, ki bodo iz tal vsrkavale radon in ga peljale na prosto, obenem pa bodo prek zračnika dovajale v prostor svež zrak. Računamo, da se bodo na ta način koncentracije radona znižale najmanj za dvajsetkrat.« • H. Jelovčan
j^lovična zapora na Peračici
vojje^'-^" maJa - Republiški prometni inšpektorat je izdal do-ra£j nje za skoraj dvemesečno polovično zaporo viadukta Pe-0bna' P.rePotrebnega nove diletacije in asfaltne prevleke. 26, juVa.Je zaupana SCT, zapora pa bo trajala predvidoma do junija. Promet ureja semafor. • H. J.
^SONČNI STRANI ALP
HALO, 93
Kranj, 13. maja - Kranjski poklicni gasilci so v petek bedeli nad dimniškim požarom v Župančičevi ulici v Kranju, kjer so se vnele saje, v nedeljo so gasili goreči smetnjak v Stošičevi, v petek pa rešili Tomaža Marklja, vkleščenega pod smreko v gozdu pri Polici. V soboto so odprli stanovanje v Valjavčevi, v katerem je bila zaklenjena nezavestna stanovalka in sorodniki niso mogli do nje. V nedeljo so jih klicali na Rodine, kjer je v eni od hiš puščal rezervoar za kurilno olje, v torek so v Križah dvigali avto, ki je zdrsnil s ceste, v četrtek pa so imeli podobno delo na Ljubelju. • H. J.
edlog
*a predelavo odpadkov
pr'Pta rs^a zbornica Slovenije je v drugi polovici aprila 1991 h ižv*v Pogovor s predstavniki Zelenih Slovenije, republiške-Vi||"sfvoSneJ»a. sveta, komisije skupščine Republike Slovenije za lov j„ °koIja in naravno dediščino, republiških upravnih organa,,! San'tarnega inšpektorata. Predstavila je predlog za od-"ov pr:^aniet 'n predelavo odpadkov. Odgovore pristojnih orga-
cakuje do konca maja letos. v Slovef1--^ neorganiziranega odlaganja odpadkov je okolje lirti najn'J1 čedalje bolj onesnaženo. Kljub raznim raziskoval-s Posek°^am' evidencam odpadnih snovi, konceptu ravnanja 8an0v nimi odpadki in številnim sklepom raznih vladnih or-^ožn0st° doslej v praksi uresničili zelo malo že preverjenih °Sn°vna odstranJevanja odpadkov. Ovir za to je gotovo več, % in vzroka pa sta zlasti negativno javno mnenje o objekte h 0stoPk'h odstranjevanja odpadnih snovi ter pomanj-
^enarja za take naloge, "^očn" ^° razmere na tem področju zelo problematične in I uP'na akovati enotne rešitve v kratkem času, je delovna ala sv0;Za odPadke pri Gospodarski zbornici Slovenije izde-0 nJeni predl°g za odlaganje oziroma predelavo odpadkov. eSo s °Ceni Je trenutno možno odstranjevanje odpadkov stlh. u ■ P°yezovanjem podjetij, imetnikov odpadkov, in ti-
pred tem13-!0 Za to določene tehnološke možnosti. Vendar bi 8°ČaioI^°rala^epub'iška vlada razrešiti probleme, ki one-
» MJedUreSničiterv zamisli-c nJevanP°80Vorom so Podstavili nekatere možnosti od-teS'n> del PoseDn'h odpadkov v sedanjih tehnoloških proti; ' yeč ki? skl!pina za odpadke pri GZS pa je predlagala b|>at°rJi n°n tnin ukrepov s strani vladnih organov. Orga-ti' e8a jPOg5)vora so predlagali, naj se pristojni organi repu-n!'6 Za varVtrSne8a sveta' komisija skupščine Republike Slove-fj ■d° ko ° ok.olJa in naravno dediščino ter Zeleni Slove-k/jin bod103 ma^a 'etos Javno izrečejo o njihovih predlogih. n:]eJo ait 0 Zayrni,i> v Gospodarski zbornici Slovenije priča-°8. % crnativne rešitve z roki za uresničitev predlaganih " Saje
Sanitarna inšpekcija ukrepa
Ograditi nakelsko gramoznico
Tržič, 10. maja - Delavci uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so si aprila ogledali divje odlagališče odpadkov na zahodnem robu nakelske gramoznice. Upravljalcu gramoznice so izdali ureditveno odločbo za zavarovanje dostopa do odlagališča. Zaenkrat so le izravnali zemljišče in zasuli odpadke.
Fotografiji in naš zapis o odlaganju odpadkov na nedovoljenem kraju v rubriki na Sončni strani Alp 9. aprila 1991 so spodbudili delavce Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske k ogledu nakelske gramoznice. Kot je med ogledom ugotovil sanitarni inšpektor Janez Pi-skar iz Tržiča, odpadke dovaža na omenjeno mesto po vsej verjetnosti večje število prebivalcev okoliških krajev. To počno kljub opozorilnemu napisu na tablah o prepovedi odlaganja odpadkov.
Da bi onemogočila nadaljevanje takega početja, je inšpekcijska služba izdala ureditveno odločbo kranjskemu Gradbincu kot sedanjemu upravljalcu gramoznice, s katero zahteva postavitev ograje na robu divje deponije odpadkov. Kranjsko občino je tudi obvestila, da je podjetju Komunala naročila odvoz odloženih odpadkov na
urejeno odlagališče. Le-ta gotovo ne bo mogoč, saj so z buldožerjem že izravnali zemljišče in zasuli odpadke. Tako ostane samo še postavitev ograje na robu gramoznice ob gozdni poti in končno tudi prenehanje odlaganja odpadkov tam, kjer ni dovoljeno.
Kot smo med drugim izvedeli v pogovoru z inšpektorjem Janezom Piskarjem, sedanji odlok o ravnanju z odpadki sploh ne predvideva sankcioniranja za kršilce, zato so že oktobra lani predlagali kranjskemu sekretariatu za urbanizem in gradbeništvo, naj bi odlok dopolnili zlasti z uvedbo strogih kazni. Obenem bodo morali pristojni občinski organi poskrbeti za načrten in stalen odvoz kosovnih odpadkov, sicer bodo ljudje še naprej izbirali stranske poti za odlaganje neuporabnih stvari. • S. Saje
Bil
TRGOVINA
BURGER
Trgovina s stanovanjsko opremo, Cesta talcev 7, Kranj
(na dvorišču gostilne Blažun)
Delovni čas: od 9.-12. In od 15. - 20. ure, sobota od 8. -12. ure, telefon 212-001
Alkoholna akcija v prometu
Za volanom kar 45 pijanih
Kranj, 13. maja - V petkovi akciji slovenske policije, ki je na gorenjskih cestah trajala od desetih zvečer do treh zjutraj naslednjega dne, so policisti ustavili 601 vozilo. Čeprav so pričakovali, da bodo zaradi dežja in dokaj visokih kazni za volani trezni vozniki, je rezultat akcije zaskrbljujoč; 45 pijanih.
Od teh je 37 voznikom test dokazal prekomerno prisotnost alkohola, osem pa jih je preizkus odklonilo, kar po policijskih pravilih velja za dokaz vinjenosti. Vsi se bodo zagovarjali pred sodniki za prekrške, razen tega pa so policisti napisali še šest predlogov zaradi kršitev javnega reda in miru in štiri zaradi kršitev drugih predpisov. Največ pijanih voznikov so zalotili policisti v škofjeloški in kranjski občini, najmanj v jeseniški. V zadnjem času so kar v tretjini, prometnih nezgod na Gorenjskem povzročitelji ljudje, ki imajo v krvi več alkohola, kot je dovoljeno. Kazen pri sodniku za prekrške znaša od 800 do 4.000 dinarjev, odvisno od prekoračene količine alkohola in povratništva, mnogi morajo poleg denarne kazni nespamet plačati tudi z odvzemom vozniškega dovoljenja. Žal za voznike niti to - kar rezultati petkove akcije zgolj potrjujejo - ne zresni.
Sicer pa so policisti v deževni noči ugotovili kar 167 kršitev cestnoprometnih predpisov. Čeprav prvenstveni namen akcije ni bil represiven, kar dokazuje tudi 81 opozoril kršiteljem, brez kaznovanj ni šlo. Poleg že omenjenih 50 predlogov sodnikom za prekrške so policisti v petih urah 21 voznikov denarno kaznovali, štirinajstim napisali plačilne naloge, 33 vzeli vozniška, trem prometna dovoljenja, 48 pa so prepovedali nadaljevati vožnjo. • H. Jelovčan
NESREČE
Motorist zbil policista
25-letni Igor Detela z Jesenic je 8. maja ob 16.10 z neregistriranim motorjem honda peljal po lokalni Ribenski cesti od Bleda proti Ribnemu. Da bi se po radarski kontroli ognil policijski patrulji, je sredi ceste obrnil in krenil nazaj proti Bledu. Policist Jurij Stern iz Kranja je stopil iz avtomobila z radarjem, da bi ga ustavil, pri čemer ga je Detela, čeprav ga je videl, zbil, nato pa odpeljal v Mojstrano. Ob sedmih zvečer se je skesan sam javil na jeseniški postaji milice.
Trk na viaduktu
V nedeljo, 12. maja, ob 10.35 je 32-letna Andreja Kovačič iz Radovljice z golfom peljala prek viadukta Peračica proti Podtaboru. Približno 50 metrov pred seboj je pred iztekom viadukta opazila kolono kakšnih dvajsetih vozil, ki so stala zaradi prometne nezgode. Zaradi prehitre vožnje glede na razmere na cesti Kovačičeva ni uspela pravočasno ustaviti. Trčila je v zadnji avto v koloni, ki ga je vozil Marjan Medved, roj. 1952, iz Kranja, sunek pa je bil tako močan, da je Medvedov golf trčil še v avto 60-letnega Ivana Meseca z Brega, ki je stal pred njim. V nezgodi je bila huje ranjena štiriletna Tjaša Kovačič.
Ukleščen pod smreko
25-letni Tomaž Markelj je v petek, 10. maja, dopoldne v gozdu med Polico in Kokrico z motorno žago žagal precej zajetno smreko. Spodžagano drevo je podprl z vejami, da ne bi padlo. Kasneje, ko je veje odstranil, mu je ob umiku na rahlo nagnjenem in razmočenem zemljišču spodrsnilo. Padel je, smreka pa na njegov desni bok. Vkleščenega pod drevesom so uspeli rešiti šele kranjski poklicni gasilci. • H. J.
Spoštovane Gorenjke in Gorenjci!
Z velikim veseljem vam sporočamo, da naše podjetje ALPETOUR REMONT odpira novozgrajeni prodajni salon
RENAULT KRANJ,
Ljubljanska 22.
Otvoritev bo v četrtek, 16. 5.1991, ob 12. uri.
Ob tej priložnosti bomo prodajali omejeno količino
vozil renault z DOBAVO TAKOJ, kupce pa
čaka še prijetno presenečenje.
Poleg vozil bo trgovina bogato založena z rezervnimi
deli in dodatno opremo za vozila renault in zastava,
za katere bomo v času od 16. 5. do 25. 5. nudili 5 %
popust.
Delovni čas trgovine bo do 7. do 19. ure, ob sobotah pa do 7. do 13. ure.
Nov objekt, prijazni prodajalci, zagotovljeni parkirni prostori ter kvalitetna in konkurenčna ponudba vabita, da nas obiščete.
ALPETOUR
REMONT KRANJ
NAGRADNA IGRA,
V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC
Jf 415 Cl
Koroška c. 16 tel.: 212-249
1. nagrada
videorekorder sharp
2. nagrada
bon v vrednosti 2.000,00 din
3., 4., 5. nagrada
pijača v vrednosti 1.000,00 din v diskoteki »Gorjanc«
6. nagrada
10 x pizza in pivo v pizzeriji »ORLI«
7., 8. nagrada
bon v vrednosti 500,00 din
Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu!
JEANS CLUB PETRIČ - NAJ...........................JEANS CLUB
PROGRAM
Program STYLING v SALONU POHIŠTVA Prodajnega centra SLOVENIJALES Razstava in ekskluzivna promocijska prodaja Od 6. maja do 8. junija Brezplačno svetovanje arhitekta Popust 15 % Takojšnja dobava
Pohištvo STYLING po okusu uspešnih ljudi.
Ifipr
PRODAJNI CENTER
SLOVENIJAUS
LJUBLJANA, TITOVA 52
CE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA,
POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPOM V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKURJA.
°/(
Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale
za zaščito lesa in kovin,
za dekoracijo notranjih prostorov,
fasadne barve,
barve za avtomobile (reparature Mobihel)
25
Znižanje cen izdelkom proizvajalca BELINKA Ljubljana.
(beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux)
Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh:
- 21. maja GLOBUS v Kranju,
- 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki,
- 23. maja BARVE LAKI v Radovljici.
ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NAD 300,00 DIN DO 25. MAJA.
MOUNTAIN
Oglejte si pestro ponudbo kvalitetnih italijanskih gorskih koles GIRARDENGO in BENOTTO
ŠPORT/HARKET
Cankarjeva 4, Kranj, telefon 214-787
Integral Tržič obvešča cenjene potnike, da 6. 5.1991 odpira
TURISTIČNO POSLOVALNICO
v Kranju na Maistrovem trgu 11
Poslovalnica bo odprta ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 11. do 15. ure, ob sredah pa od 7. do 15. ure.
Poslovalnica bo vsako prvo soboto v mesecu odprta od 7. do 13. ure.
V poslovalnici bo možen nakup mesečnih vozovnic za vse Integralove avtobuse,
ki vozijo skozi Kranj. Prodajali bomo vozovnice za sezonsko linijo Tržič - Poreč z
možnostjo nakupa in rezervacije vozovnice do 1. meseca naprej.
Razen prodaje vozovnic bomo nudili še naslednje storitve:
organizacija izletov, ekskurzij in ogledov sejmov ter športnih prireditev,
organizacija verskega turizma,
organizacija prevozov po domovini in tujini.
Pokličete nas lahko na telefonski številki: 064/21 7-867 ali 064/50-39
Gospodarstvo Slovenije ponuja
PUBLIKACIJA,
KI BO TEMELJ/T IN LEGITIMNI PREDSTA VNlK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DOMA IN NA TUJEM:
• Seznam proizvodov in storitev
• Indeks proizvajalcev po proizvodih
• Abecedni red podjetij in obrtnikov
zagotovite
si svoj poslovni uspeh
s predstavitvijo v publikaciji!
cj.(>.o.
61410 ZAGORJE ob Sovi
Cesta 20.julija 2c, p-P-telefon: (0601) 62 094, *elefax: (0601) 62 091
(ft]
I^ek, 14. maja 1991
MALI OGLASI, OGLASI
15. stran m>Ymim®miGLAS
^UI OGLASI
^^217-960 _ Cesta JLA 16
GRADBENI MATERIAL
gojeno plastificirano PLUTO, ^gdanri^ 83-727, po 20. uri 5940 3r°dam 300 kosov PUNT, dolž. R 5 m. Matija Kunčič, Mlinska 12,
_7135
Qpc5m° večJo količino strešne i«n     Kik'nda 272. Ogled je mo-Vsako popoldne, po 15. uri. U|turni dom Predoslje, Kranj 7161
JAHATI STROJI
inrtS?m c|STERNO Creina 2200 I " BCS KOSILNOCO 127. Srednje !|tnJe 22, Žabnica 7120
^odarrTriov RAČUNALNIK Com-oclore, z vso opremo, z modu-urn- Cena 6.000,00 din. 633-488 7128
ROBINSON Club TRŽIČ tel.: 52-266
čet, 16.5, DON MENT0NIBAND čet, 23.5., DUO M0ULEN R0UGE pet., 24.5, SIMONA WEIS
čet., 31.5, MIKA
LOKALI
Prodam manjšo univerzalno STRUŽNICO. Cena 3.500 DEM. ® 43-478_7134
Prodam priključek za kosilnico z grebenom, za 1-osni traktor Gorenje muta special. *g 79-412 7155
Poceni prodam novo PEČ za cen-tralno ogrevanje, 30.000 kal. Predoslje 136, Kranj, « 326-385 7165
Prodam nov POMIVALNI STROJ Simens 45.® 41-557 7127
KUPIM_
Kupim rabljen MEŠALEC. ® 41-238_7103
Kupim dobro ohranjeno staro VITRINO.«» 312-357 7142
SUPERCENE pri LOIBLKAUFU!
AVSTRIJA - Kirschentheuer 48
(pred mostom čez Dravo desno)
^Ponudbe veljajo od 13. do 25. 5. 91
JAMA MARGARINA 5ooB
namesto 15 90 SeN samo
13.90
jfJSSER PIVO
y I doza
na"iesto 8 40
68 906,90
STILNO OLJE
'0 litrov
109,90
JjENSDORP ČOKOLADA
S Vrst
8p,0Sča 19,90
ALV0RADA BRASIL PRAŽENA KAVA
v zrnju, .o g^gg
SEDEŽNA PREVLEKA IZ LESENIH KROGLIC
za vsak avto, 1 kos. namesto 99.-sedaj samo ^Q
M0SKE IN ŽENSKE TENIŠKE NOGAVICE
iz bombaža
™ 49,90
GENIE AUTOMAT PRALNI PRAŠEK
7,2 kg
159,90
^°LDY D0UCE MEHČALEC
4 litri
29,90
l^iKA VESELICA Z ŽAROM 17. IN 18. 5. 1991
1 cel piščanec na žaru samo 59,90 in zraven še malo pivo zastonj. _
^OGRANI SAMSUNG
/51 cm, teletekst c> 12.990 din V51 cm, scart, 40 prog. & 11.490 din ;IDEOREKORDER-3glave '6na 11.490 din *'DEOPLAYER - daljinsko upr. 'ena 7.890
"fl STOLP- CD -dalj. upr. ^2110.990
del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30
CENTER KRANJ C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel. 212-367
iiuS? Po°Jetje komunala
Qb ANJ' Ul. Mirka Vadnova 1
Vrvn1^ prosto delovno mesto Pn!   A službe trženja
visoka x ,
nje ene   a ekonomske ali komercialne smeri, pasivno zna-Delnvn a tUJega Jez»ka in tri leta delovnih izkušenj, ^lom t- razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim 1^   11 in mesece.
Hunaifa^ naJ P°šUejo vloge na naslov Javno podjetje Ko-
fcok        anj' UL Mirka Vadnova *•
2a Prijavo je 15 dni od dneva objave oglasa.
Prodam POSLOVNI PROSTOR, 51 kvad. m., v centru storitev, ob Obrtnem združenju Škofja Loka. Informacije na ® 620-713, od 19. ure dalje 7108
MOTORJI KOLESA
Prodam dobro ohranjeno dirkalno KOLO na 5 prestav, modre barve. Cena po dogovoru. ® 46-140 7113 Ugodno prodam dobro ohranjen in malo rabljen BT 50. Filip Ferjan, Partizanska 16, Ribno - Bled 7126
Prodam MOTOR MZ 250 ETZ in Puch 250 SG, letnik 1961. ®
77-964_7131^
Prodam MOTOR MZ, z dodatno opremo. Cena 15.000,00 din. 323-335_7143
Ugodno prodam športno KOLO Colnago, okvir 54. Informacije na "s? 324-730 7169
OBVESTILA
IZPOSOJAMO stroje za globinsko čiščenje. Prevzem na naslovu: "Hribar - Blesk", Planina 3, Kranj, ■g 323-666_3176
AVTOKLEPARSTVO Branko Lac-ko, Radovljica, Bevkova 37, ® 75-807 VETERANI-TOTALKE IN VSE OSTALO_ 5536
J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO, HI-FI NAPRAVE. ^ 329-886 5871 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. 'S? 329-376_5913
Elektro servis POPRAVLJA gospo-dinjske aparate in električna orodja. "Arcadia", Kidričeva 6/b, Jesenice 6081 PRODAJAMO velike in male zvez-ke. Cena 16,00 in 23,00 din. qf 325-638 7118
ZLATARNA GOLDIE
Cankarjeva ulica RADOVLJICA Pri nakupu nad 990,00 din dobite vstopnico za
SATURNUS RALLY SH0W
OSTALO
Prodam BRAKO PRIKOLICO. ® 620-267__6959
Prodam PRIKOLICO. <2f 51-346 _7116
Prodam novo litoželezno BANJO, dolž. 160 cm. Ravnik, ® 802-119 _7124
Prodam BRAKO PRIKOLICO, rabljena 4 sezone, s kolesi dim. 125 x 12, dobro ohranjena, z baldahinom. Cena 750 DEM. Aljančič, Retnje 31, Križe_ 7167
PRIDELKI
Jedilni KROMPIR, prodam po 8,00 din za kg. "S" 73-447_7100
POSESTI
Zazidljivo PARCELO, 350 kvad. m., v Otočah, prodam, šifra: POLETJE _7051
HIŠO, starejša, z vrtom, v Kamni gorici,    ugodno    prodam. ^
061/222-922_7146
Prodam KMETIJO, po domače "Pri Vaškarju", vključno s peskopom; prednost pri nakupu ima naš sosed Peter Šavs. Lastnik: Matija Roblek, Bašelj 32, Preddvor 7168
PRIREDITVE
Plesna šola Kranj, Vas vabi v začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni TEČAJ, v Delavski dom Kranj, flf 327-949, dopoldan_6880
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam etažno PEČ, 23.000 kalorij in PERLIT. Andrej Trpćeva, J. Platiše 5, Kranj 7102 Prodam miniaturni KLAVIR, dobro ohranjen, VZMETNICE za zakonsko posteljo - šlarafija, premična VRATA, predsobno OMARO, PISALNO MIZO in štiri kuhinjske STOLE. Jenkova 10, Kranj 7121
Podjetje nudi
honorarno akvizitersko delo
z zaslužkom pri prodaji vodnih črpalk (240 din/kos). Resni interesenti naj se zglasijo po telefonu 063-701-893 od dne 15.5.-20.5.1991 med 9. in 14. uro.
STAN- OPREMA
Prodam dva raztegljiva KAVČA. Cena zelo ugodna. ® 46-346 7122 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, kombiniran rostfrei ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) Candy in PISAL-NO MIZO, g 45-348_7139
STANOVANJA
Oče s 3-letnim sinom išče GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, v Kranju. ® 329-956, popoldan_7099
VARSTVO_
SUPER BABI! Ste službeno zadržani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. g 323-666_3897
VOZILA_
Prodam LADO RIVA 1300, letnik 1989, registrirana do marca 1992. Ciril Strgar, Gorjuše 8, Boh. Bistrica_6972
Prodam GOLF diesel, letnik oktober 1989, metalne barve. ® 802-582_7106
Prodam PEUGEOT 305, letnik 1985, dobro ohranjen. ® 329-648 7111 Prodam rahlo karamobliran R 4 GTL, letnik 1986, z rezervnimi deli, ZVOČNIKE Blaupunkt, 2 x 20 W in 2 x 30 W, štiri GUME MXL Miche-lin, dim. 175 x 13, prevoženih 20.000 km.® 631-571_7117
Prodam JUGO 45, letnik 1985, ka-ramboliran, registriran do marca 1992. Preska 28, Tržič 7119
Prodam JUGO 45, letnik 1983, registriran do novembra 1991. 70-316_7123
Prodam KOMBI Z 850, kasonar, registriran, letnik 1981. Cena ugodna - po dogovoru. Borut Piber, Riben-ska c. 30, Bled_7125
Prodam GOLF, letnik 1982, regi-striran do aprila 1992. Informacije nag 802-107 _7130
Z 101, letnik 1985, karambolirana, prodam.    Informacije    na flf
311-476_7132
VW 1300, letnik 1969, prodam za 2.200 DEM. g> 49-422_7T33
LADO RIVA 1300, letnik 1987, 39.000 km, prodam. Dolinar, Pože-nik 40, Cerklje 7136
Prodam Z 750, garažiran, dobro ohranjen. Enkratna priložnost! Roman Smukavec, Jereka 17, Boh. Bistrica_7137
Nov, še neregistriran, HYUNDAI Pony Sedan 1.5 GLS, z dodatno opremo, prodam. U 84-597, po 16. uri_7140
Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Ogled možen popoldan. Juvan, Brezovica 35, Kropa, ® 211-070, dopoldan 7141
Prodam R 4 tri MOTORJE APN 4. <g 633-285__7145
Prodam GOLF JX, letnik november 1987, višnjevo rdeč, garažiran. ® 83-197, int. 5, od 9. do 19. ure (Perk)_7149
55  Koral, letnik prevoženih 8.500 7150
Prodam JUGO 1990, bele brave, km. 9 48-502
Prodam Z 850, 1982.«» 329-379,
letnik december po 15. uri 7158
Prodam Z 57-078
750,
letnik 1985. <® 7159
Prodam ŠKODO Cena 7.700 DEM.
120 L, stara 2 leti. ® 621-556 7160
Prodam 79-056
126 P,
letnik 1981.
7163
Nujno prodam FIAT 126 P, letnik 1981. Cena 1.200 DEM.® 326-173 _7166
ZAPOSLITVE
Če želite dodatno zaslužiti in imate lasten prevoz, pokličite na ® 73-164, od 16. do 19. ure 7038
Fiatova mehanična delavnica na Avstrijskem Koroškem sprejme v delovno razmerje UČENCA za av-tomehanika ter KV MEHANIKA. ® 9943/4253-347 7052
PREVOZI S TOVORNIM VOZILOM DO 1,5 T
® 215-797
Iščemo ŠIVILJO za delo na domu. _
Šifra: NATANČNOST_7J04 ŽIVALI
Opravljam ZIDARSKA DELA in NOTRANJE OMETE. <Sf 78-606, zvečer 7105
Stavbnega KLEPARJA iščem. Janez Bohinc, Šercerjeva 1, Radovljica__7107
Gostinski lokal v Škofji Loki takoj zaposli prijetno dekle za STREŽBO, g 621-974_7115
Potrebujemo še nekaj ZASTOPNIKOV za prodajo zanimivih artiklov. Tedensko plačilo! ® 73-914, danes, od 15. do 19. ure 7147
Nudimo honorarno delo za prodajo tekstilnih izdelkov. ® 218-702, dopoldne 7156 Na področju zastopstva honorarno ali redno ZAPOSLIMO vse tiste, ki jim delo ni odveč. ® 50-846 _ 7157
Honorarno delo v STREŽBI nudi-mo prijetnemu dekletu. "S? 213-284 7162
JARKICE, stare 10 tednov, cepljene proti kugi, prodajamo vsak dan. Suha 5, Kranj (pri Predosljah) 685?.
Rjave JARKICE ter od 20 do 100 kg težke PRAŠIČE, prodam. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, <gf 65-546 6997
10 dni staro TELIČKO simentalko prodam. Trboje 113, Kranj 7109
Prodam brejo KRAVO. Triplat, Ži-rovnica 47 7110
Ugodno prodam 5 mesecev starega OVNA, primeren za rejo ali za-kol. ® 83-520_ 7138
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. ® 68-729 7144
Prodam mlado brejo KRAVO. Sve ti Duh 14, Škofja Loka 7148
Prodam    rjavo-belo ŠPRINGEL ŠPANJELKO odličnih staršev, stara 3 mesece. ® 75-789, dopoldan 7164
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
IVANA JELENKA
iz Kokre 51
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in za podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep obred, pogrebnikom in pevcem bratov Zupan za ubrano petje. Najlepše se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev Preddvor, še posebej pa dr. Kocjančiču in dr. Hriber-niku. Iskrena hvala tudi kolektivu I BI Kranj za iskreno sožalje in darovano cvetje. Vsem, ki ste karkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Umrl je naš dolgoletni član
ALOJZ RESMAN
član Upravnega odbora
S svojim zglednim sodelovanjem je obilo prispeval pri delu društva. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu!
AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART
ZAHVALA
V 81. letu je prenehalo biti srce ljubi ženi, mami, babici, prababici, tašči, sestri in teti
ANGELI SVETELJ
roj. Gabrič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom za izkazano pomoč ter sodelavcem in Servisnemu podjetju Kranj. Zahvaljujemo se dr. Alenki Pegamovi za dolgoletno zdravljenje, dr. Škofi-cu in osebju bolnic Golnik in Jesenice. Hvala tudi pevcem iz Nakla, g. župniku Matiji Selanu za lepo opravljen obred in ganljive besede ob krsti. VSI NJENI Naklo, 4. maja 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
AMALIJE LUZNAR
roj. Berce
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem kolektivov Ikos Kranj, Iskra — MKD, ERO, Števci in Agrostroj Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Nadalje smo dolžni zahvalo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem, predstavniku KS za govor ob odprtem grobu. Posebna hvala dr. Modičevi iz Hematološke klinike v Ljubljani in dr. Pegamovi iz Zdravstvenega doma Kranj za večletno zdravljenje. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Podblica, 21. aprila 1991
NOVICE IN DOGODKI
Tekmovanje
mladih tehnikov v Kranju
Od zmaja do jadralnega letala
Kranj, 10. maja - Včeraj popoldne je Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kranj izvedla občinsko tekmovanje mladih tehnikov v treh panogah. Zmajarji, raketarji in jadralni modelarji so na travniku med Planino in Hrastjem dokazovali kakovost svojih izdelkov. Bolj visoko so poleteli njihovi modeli, večje je bilo navdušenje tekmovalcev.
Srečanja mladih tehnikov prispevajo k medsebojnemu spoznavanju učencev, ki se v krožkih ukvarjajo z različnimi oblikami tehnične kulture. Program srečanj je razdeljen na tehnično raziskovalno in tehnično tekmovalno področje. Na slednjem področju so med devetimi panogami tudi tekmovanja z raketnimi modeli, letalskimi modeli in ploščatimi zmaji. To tekmovanje so kot eno zadnjih letošnjih prireditev v občini Kranj izvedli 9. maja.
Tekmovanja se je udeležilo 13 zmajarjev, 10 raketarjev in 6 letalskih modelarjev; le pri modelarjih je bila letošnja udeležba manjša od lanske. Zato pa ni manjkalo tekmovalnega duha med mladimi, ki so si prizadevali za čim boljšo oceno leta svojega modela. Pri raketnih in jadralnih modelih, ki morajo biti približno enaki po velikosti in teži, se namreč šteje čas leta, pri zmajih na 30-metrski vrvici pa višina leta. Najtežje je izdelati dober jadralni model letala in tudi tekmovati z njim. Večina tekmovalcev je dosegla dobre rezultate, prva tri mesta pa so osvojili pri raketarjih Tomaž Košir (OŠ Jakob Aljaž), Iztok Jelene (OŠ France Prešeren) in Borut Kokalj (OŠ Jakob Aljaž), pri modelarjih Janez Rekelj (OŠ France Prešeren), Grega Pokljukar (OŠ Jakob Aljaž) in Boštjan Zupin (OŠ France Prešeren) ter pri zmajarjih Goran Spasovski (OŠ Stane Žagar), Andreja Stegnar (OŠ France Prešeren) in Zeljko Manojlovič (OŠ Stane Žagar).
Tekmovalci veseli uspehov
Že med prireditvijo so tekmovalci izražali navdušenje nad modeli, ki so poleteli najvišje in najdalj časa. Tudi ob razglasitvi rezultatov niso skrivali veselja, posebej ne zmagovalci. Ti so povedali za naše bralce!
Tomaž Košir, učenec 6. razreda: »Stric me je navdušil za modelarstvo, ki se ga učim že tri leta v modelarskem oddelku na šoli Stane Žagar. Doslej sem izdelal jadralno letalo, 3 zmaje in 2 raketi. Že lani sem tekmoval z raketo in zasedel 2. mesto. Letos sem prijetno presenečen nad zmago; izgleda, da sem naredil dobro raketo. Tekmoval bom še naprej, prihodnje leto najbrž z modelom jadralnega letala.«
Janez Rekelj, učenec 8. razreda: »Z modelarstvom se ukvarjam od vstopa v šolo. Sprva sem izdeloval letalske modele samo doma, v 5. razredu pa sem se pridružil delu šolskega krožka. m Tam se naredil raketo, s ' I ^ katero sem kot učenec 6. H razreda prvič tekmoval in zmagal. Nato sem se lotil izdelave jadralnega letala Cirus, s katerim sem danes premagal sotek-movalce. V prihodnosti nameravam izdelovati zahtevnejše modele.«
Goran Spasovski, učenec 4. razreda: »V 3. razredu jy sem    začel obiskovati tehnični  krožek, sedaj •I «»*  'mJw Pa dvakrat na teden so-
delujem v delu modelarskega kluba. Naredil sem že jadralno letalo. Sedaj izdelujem jadrnico, ki mi bo lahko za okras in igro. Letos sem $X£ že drugič tekmoval z WKHkMKwKKKKKKKKKKKm zmajem. Lani sem bil drugi, letos pa sem zmagal, kar me zelo veseli. Gotovo se bom še naprej ukvarjal z modelarstvom, saj me to zanima.«
Tekmovanja mladih tehnikov so spodbuda za nadaljnje delo v krožkih, kot je ocenil Milan Omejc iz oddelka letalskega modelarstva v OŠ Stane Žagar, predvsem pa dobra osnova za izobraževanje v tehničnih poklicih. Zato ni povsem razumljiv mačehovski odnos do razvoja tehnične kulture, saj v preteklosti ni bilo na razpolago ustreznih materialov za izdelke, danes pa primanjkuje predvsem denarja. Škoda je tudi, kot je naglasil tajnik Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Kranj Stanko Logar, da so finančni problemi letos preprečili izvedbo gorenjskega srečanja v Radovljici. Zato bodo nekaj najboljših tekmovalcev iz kranjske občine poslali neposredno na republiško srečanje. • Stojan Saje
Alpski večer na Bledu
«
t
8
ZADRŽATI ^ ^KORISTITE.
^    Obiščite prodajalne kranjskega MERKURJA, r^4jo kjer so do konca maja
>^   za 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz prodajnega programa.
proizvodi črne in barvne metalurgije gradbeni material
material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprema
orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material okovje in vijaki elektro material
bela tehnika, mali gospodinjski aparati m akustika posoda, steklo, kristal in porcelan zeleni program in kovinska galanterija
motorji in kolesa, rezervni deli za osebna vozila, motorje in kolesa ter pribori
barve, laki in čistila
ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000,00 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG.
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v prodajalnah kranjskega MERKURJA.
Praznik ljubiteljev narodnozabavne glasbe
Alpski kvintet, ki bo letos poleti praznoval 25-letnico svojega delovanja, je v športni dvorani na Bledu spet organiziral Alpski večer. Alpski večer, ki na Bled vedno pritegne številne obiskovalce od blizu in daleč in iz zamejstva - sosednje Koroške - je bil tudi minulo soboto nadvse zabaven in prijeten.
V polni športni dvorani so gledalci uživali ob nastopih ansamblov in ob humorističnih točkah Francija Koširja in Vinka Šime-ka - Šraufcigerja. Slednji je nasmejal dvorano predvsem z aktualnimi političnimi vici.
Alpski večer je potekal tudi pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa. Za odlično postrežbo v parterju športne dvorane pa so poskrbeli tudi sopokrovitelji, med njimi M1P iz Nove Gorice in Goriška Brda.
Kako so Alpski večer doživljali nekateri obiskovalci?
Vida Kipic: »Poleg dobre glasbe so mi všeč tudi humoristični in satirični nastopi slovenskih humoristov, tako da je prireditev vsekakor zanimiva. Ni mi žal, da sem prišla, saj je takih prireditev malo. S prijatelji se dobro zabavamo.«
Marko Svatovšek iz Jczerskeg^ »Vsekakor mi je prireditev všeč, saj imam rad narodnoz«" vno glasbo. Organizatorji soj^. skrbeli za pester prograrn, ^ osebni občutek pa je, da IgJ. dvorani tudi ob tako zabavnu^, reditvi niso sproščeni taka . pričakovali. Pozna se, v kaKs časih živimo.«
Marianne Kraft iz
Mlinci
► Kot vidite, tudi jezikovne P
m-iniJ rodniki uživamo ob glasbi.
V športni dvorani na Bledu so številne poslušalce na Alpskem večeru zabavali številni ansambli, v središču pozornosti pa je bil vendarle Alpski kvintet, pobudnik in organizator večera. Letos Alpski kvintet praznuje svojo 25-letnico. - Foto: Jure Cigler
preke niso ovira, kadar gre & ^ bro glasbo. S prijateljem 1 lasbi,
imamo radi. Prišli smo, k'-J"-^ mu da vemo, kakšne so P0!*^
saj
razmere v Jugoslaviji. f prepričani, da je Slovenija v smislu varna in je tu vse v re • D. S.
Gorenjski glas in
Kulturni klub Bled
organizirata: super koncert
Rally Saturnus Show
Športna dvorana Bled, petek, 24. maja 1991, ob 20. uri
vstopnice: 150,00 din
Prodaja vstopnic:
prodajna mesta Alpetour Potovalna agencija Kranj (v Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Radovljici), . Atlas Bled, Kompas Jesenice, Slovenijaturist Bohinjska Bistrica, Turistična društva Cerklje, Kranjska Gora in Škofja Loka Murka, prodajalna ELGO, Lesce, pošta Žirovnica Gorenjski glas - mali oglasi, Cesta JLA 16, Kranj
Posebna ugodnost:
za naročnike Gorenjskega glasa (s plačano naročnino za n. trimesečje): 2 (dve) vstopnici po ceni 100,00 din/vstopnica
In še ponudba Alpetoura Potovalna agencija Kranj: po enotni ceni 50,00 din lahko poleg vstopnice kupite tudi nalepko za avtobusni prevoz iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Jesenic ali Radovljice do Bleda in nazaj na dan koncerta 24. maja. Na koncertu nastopajo: Tereza Kesovija, Vice Vukov, Big band RTV Slovenija pod vodstvom Jožeta Privška, Oto Pestner, NeW swing kvartet - voditelja: Tajda Lekše in Oliver Mlakar.
Najboljši koncert za najnižjo ceno - darilo naročnikom Gorenjskega glasa.