Lato LX¥_Poitnin« pi»8«n« > gotovini_V Ljubljani, v petek, dne 18. julija 1937_Stev. 159 a_Cena I.SO Din
Naročnina mesečno ^^	^ ^^^^	^ ^^^^^^	^	Ček. račun:
s^sps ^J*	W ^ Ji * ^ f M » ^r^ is s
^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^	^^^^^	~ MBBHV ^^^^^^ Uprava: kopita r-
Kopitarjevi ul. 6/111	^^^^ jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-9« — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Nevarnost iz Azije
Kaj in hotiho
smemo izvažati v Italijo
Važne postavke za vse vrste lesa, za svinje in govejo živino
Kitaj, ena naibolj ogromnih držav sveta, tako po svojem obsegu kakor po svojem prebivalstvu, je nekdo primerjal s tistimi organizmi, ki sc na svoji periferiji neprestano sedaj razširjajo, sedaj zožujejo. Sedaj so prodirali čez gorske hrbte in reke v Kitaj turško-tatarsko-mongolski kočevniki, sedaj so zopet kitajski cesarji sovražnike zagnali daleč nazaj v sibirske, kirgiške in turkestanske stepe in si podjarmljali njihove pokrajine. Ko je bil Kitaj na višku svoje moči, je segal na severu še daleč čez reko Amur blizu do Kamčatke, mejil na zapadu na izvorne pokrajine Irtiša in Oba, držal v svojih rokah vse dežele, od koder so bili svojčas Turki prihrumeli v Evropo, to je Turkestan, segal s Tibetom do Himalaje in se od tu razširjal tja do Bengalskega zaliva, kjer so si kitajski generali osvojili skoro vso severno zadnjo Indijo. Če pogledamo današnji obseg K i taja po toliko tisočletjih, vidimo, da se primeroma ni veliko zmanjšal, kar priča o ogromni življenjski vztrajnosti te države in kitajske rase. Ne zunanji sovražniki, ne strahotne elementarne katastrofe, ki jo povzročajo zlasti povodnji nienih ogromnih rek, ne zape-ščevanje in opustinjenje ogromnih predelov dežele, ne najneugodnejše socialne razmere niso mogle znatno oslabiti tega naroda, ki se silno plodi, ima neverjetno sposobnost, da se kot ko-lonizator prilagodi vsem ra/meram, sibirskemu mrazu prav tako kakor tropični klimi, in ki je najboljši kmetovalec in najvztrajnejši delavec na svetu, ki živi s pestjo riža in par ribami na dan.
Podoba današnjega okrnjenega Kitaja se je začela obrazovati v začetku devetnajstega stoletja, ko je začela država pod dinastijo mand-žurskib cesarjev, ki so si podjarmili Kitaj v polovici sedemnajstega stoletja, padati. Vzrok so bile evropske države, predvsem Anglija, ki je skušala iz Kitaja ustvariti tržišče za svoje blago in je zlasti pospeševala uvoz in potrošnjo opija, s katerim se je kitajsko ljudstvo zastrup-ljcvaio. Anglija uživa dvomljivo slavo, da je kot prva evropska država začela zaradi opija s Kitajem vojsko lela 1838. V tistem času so dobili Angleži Ilonkong. Sredi devetnajstega stoletja je izbruhnila v Kitaju vstaja tako zvanih tajpingov, ki so bili nekaki komunisti ter so povzročili zmedo, ki so jo zopet izrabili Angleži. Zavzeli so Peking in si izsilili velike trgovinske predpravice. To je izrabila Rusija, ki je v šestdesetih letih zasedla province ob ustju reke Amurja, ki je danes postal pozorišče največje napetosti med Rusijo in Japonsko. Rusi so v tistem času skušali zasesti tudi vzhodni Turkestan, ki so ga pa morali izprazniti. V sedemdesetih letih je moral Kitaj odstopiti Japonski Liu-kiu otoke. Kmalu nato so si Francozi vzeli Anam in Tonking. Angleži pa Birmo. Vojska z Japonsko v devetdesetih letih je odtrgala od Kitaja Formozo, polotok Liautung s Port Arthurjcm in Korejo. Port Arthur, oziroma liautunški polotok so kmalu nato zasedli Rusi, ki so prisilili Japonce, da so ga izpraznili. Nato je sledila tako zvana boksarska vstaja, ki so jo zopet velesile na skrajno grd način izrabile, da so si ob vratih Pekinga, v Ijau-tunškem in Čiliškem zalivu izvojevali velike predpravice in zasedli njegove najvažnejše točko. Rusi so takrat, to je leta 1900, enostavno zasedli Mandžurijo, leta 1904—1905 pa so Japonci Rusom iztrgali liautunški polotok s Port Arthurjem, dočim je Mandžurija spet pripadla Kitaju, ki pa jc moral mirno gledati, kako se .je na jugu vgnezdila Japonska, na severu pa ob sibirski transvcrzalki Rusija. Kako si je potem Japonska osvojila vso Mandžurijo, tako da stoji danes s puško ob nogi na obalah Amurja, kjer ogroža rusko Primorje z Vladivostokom na eni in bajkalsko oblast na drugi strani, na jugu pa prodrla skozi province notranje Mongolije do vrat Pekinga, ki sc danes imenuje Pciping, to nam je še vsem v svežem spominu.
Od tega časa, to je od leta 1931/1932, vlada na Daljnem vzhodu med Japonsko in Rusijo na enj ter med Kitajem in Japonsko na drugi strani velika napetost, ki do danes šc ni privedla do vojne, pač pa rodi neprestane incidente, ki od časa do časa vznemirijo ves svet. Torišče teh konfliktov je med Japonci in Rusi ob Reki Amurju ali ob »Veliki reki črnega /maja«, Hej-Lun-Kjan-He, kakor ga imenujejo Kitajci. Ogromni Amur ie dolg 4000 km, če pa računamo njegove pritoke, celih 23.000 km, izvira daleč v notranjosti zunanje Mongolije pod imenom Kerulen, dosega pri Mančuliju rusko-mandžursko mejo, se potem obrne ostro proti 6everu fn v ogromnem loku meji rusko-amur-sko provinco od Mandžurije, se zopet ostro obrne proti severovzhodu, pri Habarovsku pa mandžursko mejo zapusti in teče skoraj naravnost proti severu ter sc izliva v morje pri Nikolajcvsku nasproti otoku Salialinu. Gospodarsko je reka važna zaradi obilnega ribolova, pa tudi zaradi zlata in tvori važno prometno zvezo med Mongolijo oziroma Mandžurijo in severnim Tihim oceanom o/.ir. ruskimi daljnc-v/hodnimi deželami. Je pa položaj ob Poamurju, odkar so Japonci zavzeli Mandžurijo, nevzdržen, ker je rusko Primorje z Vladivostokom od Sibirije po Mandžuriji odrezano, na drugi strani pa mannžurska posest za Japonce ni sigurna, če se jim ne posreči zavzeti ruske obali od Vlndi-vostoka do Nikolajevska, kjer je ogromno rilio-lovstvo. Meja med Rusijo in Mandžurijo jc sicer določno začrtana po toku Amurja samega, toda Amur je reka, ki jo v svojem srednjem toku pri Blagoveščensku in ob svojem toku od llabn-rovskn do Nikolajevska široka 10 do 15 km in tvori izvrsten prehod iz one strani do druge pozimi, ko od novembra do aprila popolnoma zclodeni. V tej široki strugi pa se nahajajo nešteti otoki in otočki, ki reko delijo v dva dela. Že Kitajci, prvotni gospodarji Poamurja, so nasproti Rusom trdili, da prava reka teče severno od teh otokov, kar danes ponavljajo Japonci, Rusi pa seveda trdijo nasprotno in tako se vrši sedaj že dobrih pet let neprestano stroljanje obmejnih straž okoli teh otokov, ki iih skušajo zasesti sedaj Rusi. sedaj Japonci, ln ker spremljajo reko na obeh straneh vzporedna visoka gorovja llsingana in Čingana.
Belgrad, 15. julija. AA. Med vprašanji, ki so o njih razpravljali na prvem zasedanju italijan-sko-jugoslovanskega gosjiodarskega odbora v Rimu v začetku t. m., je bilo govora tudi o povečanju izvoza naših najvažnejših izvoznih predmetov v Italijo. Jugoslaviji je dovoljen spodaj navedeni kontingent, ki ira bo pa mogla izrabiti -samo tedaj, če bo z ustrezajočim uvozom iz Italije dosegla ravnotežje v izmenjavi blaga. Pomembnejše blago za izvoz v Italijo je tole:
Konji 4,500.000 lir, goveja živina 39,000.000 lir, svinje 4,550.000 lir, živa perutnina 19,380.000 lir, zaklana perutnina 3,900.000 lir, sveže nepredelano goveje meso 2 milijona lir, predelano meso 400.000 lir, jagnječja in jarčja koža 3 milj. lir, jajca 12 milij. lir, sveže ribe 2 milij. lir, soljene ribe 1 milij. lir, pšenica 18,750.000 lir, koruza 18 milij. lir, suhe gobe 10 milij. lir, svinjska mast in slanina 1,650.000 lir, rude (svinec, magnezij in kroni) 14 milij. lir, železna ruda 8 milij. lir, apneiti kamen 5 milij. lir, kalcijev pirolignit 600.000 lir, iglasti les 2 milij. lir, črni premog 3 milij. lir, cinkov oksid 1 milij. lir, aceton 500.000 lir, tesan iglasti les 12 milij. lir. žagan iglasti les 39,600.000 lir, žagan bukov les, 21,500.000 lir, vse ostale vrste lesa listnatega drevja 24 milij. lir, les za kurivo 3,250.000 lir. Dalje les, namenjen italijanskim kolonijam, to je žagan iglast les 16 milij. 500.000 lir, ostale vr9te listnatega drevja 8 milij. lir, lesnega kuriva 3 milij. lir, vseh ostalih gozdnih in lovskih proizvodov en milijon lir.
Finančni minister
o gospodarski osamosvojitvi naše države
Belgrad, 15. julija. AA. V noči 14. na 15. julij od ene do 2.15 pojjolnoči je kratkovalovna radijska postaja v Belgradu osmič prenašala čez ocean svoj program za naše izseljence v Severni in Južni Ameriki. Ob 1 zjutraj je govoril finančni' minister Dušan Letim, ki je med drugim povedal sledeče zanimivosti iz našega gospodarstva:
V zadnjih dveh letih je kraljevska vlada razvila izredno trgovinsko-politično delovanje in si jc pri pogajanjih z raznimi državami prizadevala, da pridobimo čim več možnosti za izvoz in rim večje ugodnosti za naše izvozno blago. V teh dveh letih smo sklenili 26 trgovinskih pogodb s 13 državami. Odtod tudi povečanje naše izvozne trgovine in obilnejši dotok deviz, odtod tudi aktivnejša zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije. Našo trgovinsko razmerje z Ameriko jc zelo razčlenjeno. Iskreno si prizadevamo, da dosežemo novo in obojestransko ugodno trgovinsko pogodbo z veliko in močno državo, katere koristni državljani so toliki naši dragi bratje.
Naše hankarstvo takisto pričakuje po težkih
Krakovski spor
poravnan
Varšava, 15. ju" ja. A A. Po včerajšnji avdi-jenci zunanjega ministra Becka pri predsedniku republike so objavili tole sjioročilo:
Krakovski nadškof knez Sapieha je poslal po apostolskem nunciju predsedniku republike pismo, v katerem poudarja, da s prenosom posmrtnih ostankov maršala Pilsudskcga ni nameraval niti najmanj žaliti dostojanstvo predsednika republike. »Ker so ta prenos tolmačili kot žalitev avtoritete gosp. predsednika, ga obžalujem,« izjavlja dalje nadškof knez Sapieha, »in zagotavljam gosp. predsednika republike o svoji neomajni zvestobi.« Gosp, predsednik republike jc vzel pismo kneza Sapieha na znanje. Vlada smatra, da je na ta način spor dokončno urejen.
Pat poroča v tej zvezi s pristojnega mesta, da je nadškof Sapieha že prej izjavil, da so kraljeve grobnice v vavelski katedrali ne samo cerkveno svetišče, temveč tudi nacionalni panteon in da se v bodoče nihče ne bo smel dotakniti krst, ki tamkaj leže, brez poprejšnjega dogovora s predsednikom republike. Poljsko časopisje pozdravlja rešitev tega sjx>ra, ki je spravil nadškofa kneza Sa-pieho v nasprotje tako z javnim mnenjem, kakor s fioljsko vlado.
imajo tu banditske čete, ki pa so prav za prav čete prostovoljcev, ki jih Kitajci oskrbujejo z niaterijulom, liusi pa z orožjem, izvrstno polje za svoje udejstvovanje. Treba je pomisliti, da v Mandžuriji slejkoprej biva 30 milijonov čistokrvnih Kitajcev, dočim sc jc Japonrcv od osvojitve som naselilo tu komaj pol milijona ljudi. Tako je tukaj ustvarjeno stanje, iz katerega so vsak čas lahko razvnume vojska med Rusijo in Japonsko. Čeprav sedaj zopet {»ravnavajo zadnji konflikt, ki je nastal zaradi tega. ker so četo daljnovzhodne armado generalu Bliichcrja zasedlo dva peščena otoka na Amurju, Bolšoj in Sonufo. Na vojsko pa zazdaj le ni misliti, ker nista no Rusija ne Japonska nanjo še zadostno pripravljeni. Niti Rusi niti Japonci niso še ustvarili za svoji armadi ozadja za prehrano in vzdrževanje in tudi Mnginolovi liniji, japonska na desni, ruska na lovi obali Amurja, so nista izgotovljeni.
Incidente na severu spremljajo ineidenti na jugu, odkar so Joponri svojo armado, ki ima svoje središče v Mukdenu. v bojih za Mandžurijo s Kitajem pomaknili čez Veliki zid do
dneh. ki jih je posredno in neposredno doživelo zaradi gospodarske krize, svojo obnovo. Hranilne vloge so do decembra 1932 padle na 9.600 milijonov din. 1. inaja t. 1. so pa zrasle na 11.300 milijonov din.
Čeprav nimamo namena, da bi iz Jugoslavije ustvarili zaprto gospodarsko enoto, smo začeli razvijati lastno industrijo, v kolikor imamo gospodarske pogoje za to in v kolikor nam to nalaga skrb za našo narodno obrambo. Ukrenili smo vse potrebno, da spravimo v službo države čista industrijska podjetja, ki so v zvezi z narodno obrambo. Prihodnji mesec začne delovati v Zenici nova, danes najmoderneje urejena državna tovarna za pridobivanje kovanega železa in jekla, na jesen bodo pa v borskih rudnikih v obratu nove naprave za elektrolizo bakra. Tako bomo iz lastne rude izdelovali baker in pokrivali z njim svoje potrebe, ter ga tudi prodajali v tujino. Znano vam je, da se danes pridobiva v naši državi mnogo svinca in cinka in da je Jugoslavija v Evropi glede tega skoraj na prvem mestu. V Dalmaciji in Hercegovini pridobivamo
London, 15. julija, b. »Daily Express« poroča iz Berlina, da je nemški državni kancler Hitler sklenil ustanoviti nacionalno cerkev, v kateri naj bodo združene vse vere z izjemo židovske. Na strankinem kongresu v Niirnbergu, ki bo v mesecu septembru, namerava Hitler proglasiti to novo nemško cerkev.
Bonn, 15. julija. V Kolnu sta bila aretirana dva zelo ugledna duhovnika in sicer dominikanca p.
vrat Pekinga, ker imajo slejkoprej namen, da spravijo na kakšen način jx>dse ruz.cn notranje Mongolije, v kateri so žc jircd leti zasedli Džc-hoj in del Čnharja, tudi sam severni Kituj. Pred enim tednom nekako so se na šc čisto nepojasnjen način spoprijele japonske in kitajske čete blizu Pekingu; toliko jo gotovo, da so Ja-jHinci skušali pod videzom vojaških vaj svoje armade ob Velikem zidu zavzeti neko vojašnico 29. kitajske armade, ki jo je izuril sam Čankajšek. Iz tega so je razvila prava bitka, ki še danes traja. Zazdaj jo upati, da so bo tudi ta krvova zadeva poravnala, za kur se [josebno trudi Anglija, ki je Kitaju posodilu ogromno vsote v gospodarsko namene, in seveda tudi iz drugih vzrokov nikakor ne želi vojske, ki bi se razširila po vsej Aziji in v kratkem času dosegla tudi fevrojM).
Kljub temu bo seveda Daljni vzhod ostal slejkoprej nevarno torišče, ki no zaostaja za španskim, in na katerem se lahko ra/pihno iskra ogromnega požara od Pacifika do Atlantika. I pajmo, da zmaga pamet nad strastmi narodov, ki so izgubili vso nravstveno orientacijo.
mnogo boksita, v kratkem bomo pa odprli novo tovarno blizu D r n i š a , kjer bomo iz tega boksita izdelovali lasten aluminij. S tem aluminijem bomo opremili krila našemu letalskemu brodovju, ko pa prevzame država v svoje roke R a k o v i r o, tovarno pri Belgradu. bomo tudi sami izdelovali vse motorje. Od tujcev smo kupili tovarno za celulozo v I) r v a r u , ki je že dolgo počivala. V nji se danes dela in je v tem siromašnem kraju zaposlenih tisoč do 1500 delavcev. Razen v a reškega plavža mislimo zgraditi še dva plavža za topljenje železa v L u b i j i, ki je po svojem obsegu in po kakovosti obrnila nase pozornost mnogih držav.
Delati želimo danes na vse strani. V naši lepi domovini, ki privabi leto za letom ogromno število izletnikov, ki občudujejo njene veličastne lepote, v tej naši lepi domovini so naravni pogoji za gospodarsko udejstvovanje takšni,, du jih toliko in takšuih skoraj nima nobena druga država. Ce bi bila Jugoslavija bogata s kapitali, bi se gospodarsko udejstvovanje pri nas moglo razviti v nešteto smeri.
Eliger Hagemann in p. Ignac Eschmann. Slednji je bil dolgo časa profesor na dominikanskem zavodu Angelicum v Rimu in je nazadnje učil v redovnem semenišču Walbergu pri Kolinu. Prav tako poročajo, da je bil obsojen na 8 mesecev zapora dr. Kari Klinhammer, znan pod imenom delavski kaplan Porurja. V nekem svojem govoru je namreč označil neka izvajanja Hitlerjevskega mladinskega voditelja Baldurja von Schiracha za bogokletna. To je zadostovalo, da je dobil 8 mesecev ječe.
za obrambo države
Praga, 15. julija. Pod predsedstvom predsednika republike je bila seja najvišjega obrambnega sveta, kjer je bilo sklenjeno več odredb vojaškega značaja, med drugim tudi, da se dovrše zadnja obrambna dela, ki so bila na programu, kakor tudi nabava novih vrst orožja. Ta dela bodo izvedena še z Izrednimi krediti, medtem ko naj se v bodočo stroški za armado in oboroževanje krijejo iz rednega proračuna.
Zagrebška vremenska napoved: Slalno, jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, večinoma jasno. Toplota se bo precej dvignila. Na skrajnem zapadu se pričakuje postopno poobla-čitev.
Du najska vremenska njinove,!- Prehodno deževno vreme z osvežujočimi zapadnimi vetrovi, nalo manjša oblačnost, nič več tako vroče, o|K)l-danska temperatura okoli 20 stopinj.
Hitler ustanovi
svojo lastno cerkev — brez zidov
„Zadnji poskus"
Usoda angleškega posredovanja v Španiji
London, 15. julija. TG. Angleška vlada je objavila predlog (ki ga je sinočnji »Slovenec« delno že priobčil), ki naj omogoči složno preosnovo organizacije mednarodnega nadzorstva nad Španijo. Giavne misli angleškega predloga so:
1.	Pomorsko nadzorstvo s pomočjo bojnih ladij se ukine in nadomesti s stalnimi nadzornimi odbori, ki bodo ustanovljeni v vsakem španskem pristanišču in bodo imeli obsežne nadzorne pravice.
2.	Suhozemsko nadzorstvo na kopnih mejah se obnovi v starem obsegu.
3.	Generalu Francu in valencijski vladi vse velesile in države, ki so članice londonskega odbora za nevmešavanje, priznajo pravico vojskujočih se strank, a to samo na morju in pod gotovimi pogoji, nad katerimi sta dva posebne važnosti. Prvi, da se obe vladi obvežeta, da ne bosta nadlegovali ladij, ki so izobesile prapor odbora za nevmešavanje kot znak, da se na ladji nahaja mednarodni nadzornik. Drugi pa je, da se resno načne vprašanje odpoklira prostovoljcev, onih na fronti kakor delavcev po vojnih industrijah, ki so prišli v Španijo po 17. juliju 1936, ko jc izbruhnila državljanska vojna.
Ta predlog bo jutri v petek predložen londonskemu odboru za nevmešavanje, ki jc v ta namen sklical redno sejo.
Angleški kompromisni načrt so obširno priobčili vsi listi, ki zadovoljivo komentirajo hitro postopanje angleške vlade zlasti zaradi tega, ker 7. njim obstane ali pa [>o|>olnoma pade vsaka kontrola nad Španijo. Ako bodo ostale velesile ta načrt odklonile, potem to pomeni, da ho Evropa jiahnjena tja, kjer je bila pred enajstimi meseci. V angleškem načrtu ni bilo mogoče upoštevati nekaterih italijanskih, nemških, pa tudi francoskih želja. V načrtu je največja pozornost posvečena vprašanju prostovoljcev, ker angleška vlada smatra, da bi pri pravilni rešitvi lega problema brez dvoma španska državljanska vojna sama od sebe
prenehala. Anglija v svojem načrtu vidi zadnjo možnost, da se uspešno izvede politika nevme-šavanja.
Nasprotno pa levičarski listi ostro kritikujejo angleški načrt in očitajo Londonu, da bi razvoj dogodkov [>o gornjem načrtu šel odločno v škodo vlade v Valenciji. Zaradi tega se tudi angleška ojiozicija pripravlja na borbo proti kompromisnemu načrtu londonske vlade. Levica hoče danes pričeti ostro debato v poslanski zbornici, kjer lo imel glavno besedo major Athlee.
Francoski protipredlogi
Pariz. 15. julija, c. Danes popoldne jo na Elizeju bila zelo važna seja vlade, ki je obravnavala položaj, ki je nastal po angleškem predlogu. Sicer se še malo zve o sklepih, ki jih namerava sprejeti vlada, vendar je jasno, da francoska vlada ne Ik> zavzela odklonilnega stališča proti angleškemu predlogu. Vendar bo francoska vlada stavila |>roti|>redloge o tem, kdaj se naj prizna obema državama pravica vojskujočih se držav. To se po francoskem mnenju lahko zgodi šolo tedaj, ko bodo zadnji prostovoljci zapustili Španijo,
Anglija povečata
svojo armado
Angleška teritorijalna armada ima v primeru vojne naloge, da brani angleški otok. Ta armada jo bila v teku leta jiovišana za 30.000 mož, kar predstavlja rekord v povojnem času. Kakor znano, se rekrutira iz samih prostovoljcev. Sedaj ima Anglija doma 155.000 mož in častnikov. Prihodnjo leto hoče vojaška uprava to stanje dvigniti za nadaljnjih 30.000 mož.
Češkoslovaška skrbi
Seja Narodne skupščine
Pravosodni minister odgovarja Mravljetu na interpelacijo o umoru ahad. Dolinarja
Belgrad, 15. julija, m. Današnji dan jc bil v narodni skupščini posvečen pretresu poslanskih interpelacij. Navadno vlada za razpravo interpelacij posebno zanimanje. Danes se je pretresal dogodek cy6 JNS-arjev iz zasede umorjenega katoliškega akademika Rudolfa Dolinarja v Prihovi pri Konjicah. Tozadevno interpelacijo je vložil poslanec Mravlje in to na pravosodnega ministra. Iter-pelant je dobil takoj besedo. Dejal je, da je interpelacijo vložil o pretepu, ki sc je dogodil ob prihodu Živkoviča v Slovenijo pri Prihovi v bližini Konjic. Pravijo, da je pri pretepu sodelovalo 20 JNS-arjev (Mravlje jih naziva jugoslovanske nacionaliste) in okoli 60 katoliških akademikov. Po izpovedi Mravljeta je bilo na obeh straneh več ranjenih, »eden pa je ostal na mestu mrtev, ker se je zadušil«. »Ni resi« vpada v besedo poslanec JRZ dr. Koče z ostalimi poslanci JRZ. »Dolinar jc bil zavratno umorjen!« Mravlje pa pravi, da je ugotovil sodni protokol, da se je Dolinar zadušil. »Z nožem je bi! zaboden!« pravi dr. Koce. Mravlje nadaljuje in pravi, da je Dolinar dobil rano, ki pa po njegovi izjavi ni bila smrtonosna. Tako je ugotovilo nepristransko sodišče — dostavlja Mravlje. Policijska oblast je nato aretirala 17 JNS-anev. Mravlje jih spet naziva jugoslovanske nacionaliste. Sploh je Mravlje danes stalno rabil ta izraz za JNS-arje, ki so sodelovali v pretepu. 60 katoliških akademikov, ki so po izpovedi poslanca Mravljeta bili organizatorji tega napada, pa oblast ni aretirala. Mravlje je spremljal Živkoviča po Sloveniji ter se je povsod na lastne oči prepričal, predvsem pa v Celju, o veliki priljubljenosti Živkoviča in JNS-arjev v Sloveniji. Mravlje zahteva, naj se vsi, ki so sodelovali v omenjenem pretepu, ali zapro ali pa spustite na svobodo.
Minister dr. Subotič odgovarja
Predsednik Čirič je nato dal besedo pravosodnemu ministru dr. Subotiču, ki je v svojem daljšem dokumentiranem govoru med drugim izjavil: »V interpelaciji poslanca Milana Mravljeta in tovariSev se razpravlja o gotovih dogodkih kazenske prirode, ki so se zgodili na področju državnih tožilstev v Ljubljani, Celju in Mariboru.«
Preden je minister prešel na sam odgovor, ie še prebral § 14 zakona o državnem tožilstvu, po katerem višji državni tožilec izvršuje neposredno uradno nadzorstvo nad državnimi tožilstvi pri okrožnih sodiščih na svojem področju. Pravosodni minister pa irvršuje neposredni nadzor nad vrhovnim državnim tožilstvom in nad posli vseh tožilstev v državi. Ugotavljajoč to deistvo, je pravosodni minister dejal, da interpclanti niso navedli tega, če so se pritožili ali pa navedli kakršnokoli opombo viljemu državnemu tožilstvu, ki izvršuje neposredno nadzorstvo nad državnimi sodišči v Ljubljani, Celje ia Mariboru. Toda minister je pripravljen priznati, da se ta interpelacija lahko spravi pod ono pravico splošnega vrhovnega nadzora, ki ga ima pravosodno ministrstvo.
Nato je dr. Subotič izjavil, da pri okrožnem sodišču v Celju teče pod k z. p. 347-37 preiskava radi izgredov, ki so se zgodili 8. junija 1937 v Pre-logah pri Prihovi, kjer je našel smrt akademik Dolrnar.
Dne 12. junija letos je celjsko državno tožilstvo predlagalo na podlagi spisa okrajnega sodišča v Slov. Konjicah preiskavo proti Slavku Brajko-v i č u , oženjenemu pekovskemu pomočniku iz
Maribora:
a) radi zločina zoper javni red in mir po § 154-11 k. z., dalje radi zločina zoper varnost javnega prometa za ljudi in premoženje po § 205-1 k. z. in končno radi zločina zoper življenje in telo po § 178-11 k. z., ker je osumljen, da se ie družil z množico in napravil s skupnimi močmi nasilje nad drugimi osebami in poškodoval tuje stvari kot udeleženec j množice ter storil nasilje nad drugimi osebami in poškodoval tuje stvari kot udeleženec množice ter storil popoldne 8. jnnija 1937 v Prelogu, občina Te-panje, sodni okraj Slov. Konjice, s tem, da je napadel prvi avtobus ljubljanskih akademikov ter metal nanj kamenje in ga poškodoval ter s tem spravil v nevarnost življenje in zdravje več oseb na krajih, označenih v § 204 k. z., in slednjič, ker je osumljen, da je z nožem v hrbet tako težko poškodoval akademika Dolinarja, da je ta za dobljenimi poškodbami umrl.
h) Preiskovalni zapor po § 113/1.—2, 3 in § UJM. kazenskega postopka zoper njega.
Preiskovalni sodnik je 13. junija 19R7 rešil v okviru predloga: 1. Rrajkoviča Slavka so orožniki že 8. junija 1937 izročili v zapore okrajnega sodišča v Slov. Konjirah. 2. 16. junija t. 1. je celjski preiskovalni sodnik telefonično sporočil, da se je stavil Ivan K ran je, oženjen mehanik iz Sv. Lenarta v Slov. goricah, njemu prostovoljno na razpolago kol soudeleženi osumljenec, vsled česar je drž. tožilstvo telefonično predlagalo razširitev preiskave radi suma zločinstva po tj 154/11., § 2051. in S 78/11. k. z. tudi zoper njega in, islotako preiskovalni zapor po § 113/11.—2. 3 in § 119/1. k. p. Preiskovalni sodnik je ta predlog sprejel z rešitvijo z dne 16. junija t. 1. 3. Dne 16. junija letos je prejelo državno tožilstvo v Ce-
lju brzojav odvetnika dr. Milana Goriška st. iz Sv. Lenarta v Slov goricah s sledečo vsebino:
»Radi smrti Dolinarja v Prihovi, okraj Slo*. ' Konjire, je priprla dria>na policija v Ljubljani i Milana Goriška mL, Srečka Kranjra. Mirka Korošca. Ivana Beigolta, Feliksa Neuvvirta, Slavka Ite.vo in še nekatere druge z dne 10. junija t. 1. Kot zagovornik predlagam, da naslov kot pristojna oblast uvede preiskavo in takoj zahteva, da se vsi priprti izročijo naslovu.«
Drž. tožilstvo v Celju je takoj, ko je izvedelo iz te brzojavke za imena soudeležencev, 16. junija t. 1. predlagalo preiskovalnemu sodniku v Celju: Razširitev preiskovalnega zaporu na v brzojavki imenovane obdolžence in še druge, ki so priprti na policiji v Ljubljani, na podlagi suma zločinstev iz §§ 154/II.. 205/1. in 178/11. k. z. ter preiskovalni zapor po §§ 113/11,-1, 2. 3 in 119/1. k. p. zoper vse, s posebnim opozorilom na g 116,11. k. p.
Preiskovalni sodnik je že 17. junija 1937 rešil v smislu predloga ad 3. ter še istega dne brzojavno zahteval od uprave policije v Ljubljani premestitev imenovanih obdolienrev v preiskovalni lapor okrajnega sodišča v Celju.
4.	18. junija 1937 je prišla na državno tožilstvo pismena vloga zagovornika dr. Milana Goriška st. s ponovnim predlogom, naj se izroče vsi na policiji v Ljubljani priprti obdolženci pristojni sodni oblasti. Ker je v tej vlogi imenovano tudi ime Vinko Markeša, je drž. tožilstvo predlagalo preiskovalnemu sodniku razširitev preiskave in preiskovalni zapor ludi zoper njega.
5.	18. junija 1937 je preiskovalni sodnik brzojavno prosil okrožno sodišče v Ljubljani za premestitev zaprtih obdolžencev v preiskovalne za-j>ore v Celju, kamor jih je uprava policije dne 19. junija 1937 tudi izročila.
6.	19. junija 1937 je drž. tožilstvo prejelo pismeno vlogo branilca dr. Frana I-okarja iz Ljubljane, češ da je bil prijet tudi Franc kodrič, zasebni uradnik iz Radvanja pri Mnritmru. Zato je drž. tožilstvo še isti dan predlagalo razširitev preiskave in preiskovalnega zapora tudi zoper njega. Preiskovalni sodnik je izdal 19. junija t. 1. tozadevno rešitev.
7.)	18. junija t. 1. je upravnik ljubljanske policijske oblasti pismeno obvestil: a) upravnika jet-nišnice okrožnega sodišča v Celju, b) okrožno sodišče v Celju (20. junija), da se izroče v ljubljanske sodne za|>ore: 1. Slavko Reva. urednik »Večer-nika Jutra* v Mariboru; 2. Ivan Šilie, sluga »Jutra* v Mariboru; 3. Frane Kodrič. zasebni uradnik iz Radvanja pri Mariboru; 4. Josip B u n r. krojač v Mariboru; 5. Milan G o r i š e k mL, odvetniški pripravnik v St. Lenartu; 6. Ivan Bei-gott iz Sv. Lenarta v Slov. goricah; 7. Mirko Primer, posestniški sin iz. IIoč pri Mariboru; 8. Mirko Korošec, odvetniški uradnik iz. Št. Lenarta v Slov. goricah 9. Feliks Nenwirt, šofor iz Sv. Lenarta v Slov. goricah: 10. Vinko Marke š. šofer iz Sv. Lenarta v Slov. goricah; 11. Milan 0 r o i e n. al«, iur. iz Celja.
Državno tožilstvo v Ljubljani je prejelo od ljubljanske policije spise, ki se nanašajo na zgoraj omenjene osebe, dne 17. junija 1937 ter še isti dan pod KK 1849/37 odredilo pripor po S 113-3. § 116 k. p. iu odstopilo pristojnemu drž. tožilstvu v Celju. Vsi imenovani pod 1) do 11) so bili dne 21. junija 1937 premeščeni v periskovalne zapore okrožnetra sodišča v Celju. Obenem je policijski upravnik ljubljanski sporočil sodišču, da so bili osumljenci Blaž škerbinek. Srečko Kranje, Alojz Pezdiček, Franc Avguštin. Anton Stefančič, dr. Ladislav La-jovic izpuščeni na svobodo, ker se je izkazalo, da niso storili nič kaznivega.
8.	21. junija 1937 je prispela na okrožno sodišče v Celju dodatna prijava ljubljanske policije, češ da so bili 17. in 18. junija t. 1. aretirani še nadaljnji udeleženci pri nspadu dne 8. junija 1937: Ivan Mlinar iz Maribora, Viktor Dugina, zaposlen v delavnicah drž. železnic v Mariboru, AntonPara-ian, pekovski pomočnik v Mariboru, Ljudevlt l"r-hančič. Drago štanrer. krojaški pomočnik iz Maribora, in Filip Primer, ključavničar iz Hoč pri Mariboru.
Viktor D h g i n a je že v Ljubljani priznal na policiji, da je z. nožem zabodel akademika l>olinar-ja in mu predrl pljuča. Dri. tožilslvo je 22. junija 1937 predložilo razširitev preiskave in preiskovalnega zapora zoper teh šest obdolžencev radi zločina po § 154/11., § 205/1.. § 178/11. k. z. ter ukrep preiskovalnega zapora (sostorilc.i), rešitev preiskovalnega sodnika z dne 22. junija 1937 in brzojavno zaprosilo okrožno sodišče iz Ljubljane za premestitev teh šest obdolžencev v Celje.
Državno tožilstvo v Ljubljani pa je prejelo vid policije spise, ki se nanašajo na osebe pod 8) 1—C, dne 21. jnni ja t. 1. ter še istega dne pod K K 1849/37 odredilo pripor po § 113-3 k. p. in odstop spisov drž. tožilstvu v Celju. Dne 23. junija 1937 so bili obdolženci iz točke 8 (1—6) premeščeni iz Ljubljane v zapore okrožnega sodišča v Celju.
9.	Dne 23. junija 1937 je prijavil upravnik ljubljanske policije okrajnemu sodišču v Celju, da sta bila dne 21. junija t. 1. aretirana: 1. Miro-
slav Rahar iz Tezna in 2. Leopold Šušteršič, ključavničar drž. žel. v Mariboru.
Drž. tožilstvo v Ljubljani je dobilo od ljubljanske policije spi-Te dne 22. junija t. 1. ter je še istega dne odredilo pripor zoper navedena dva po § 113-3 in § 116 k. p. ter odstop spisov pristojnemu državnemu tožilstvu v Celju. Oba, Rahar in Šušteršič, sta bila 24. junija premeščena v zapore okrožnega sodišča v Celju.
10. Na brzojavni poziv preiskovalnega sodnika z dne 1. julija 1937 je bil aretiran Franc Klan-ščak iz Maribora in priveden kot soudeleženec v preiskovalni zapor.
Potemtakem se je pri okrožnem sodišču v Celju vodila preiskava proti 22 udeležencem, med katerimi jih je 19 še v preiskovanem zaporu, 3 pa na svobodi. Izpuščena sta po sklepu sodišča proti obljubi po § 130 k. p. in položitvi kavcije vsak po 10.000 Din Milan Gorišek ml. 1. julija 1937 in Milan Orožen 2. julija 1937 ter še končno Leopold Šušteršič brez položitve kavcije, ker je njegov alibi dokazan in njegova krivda malenkostna.
Po zgoraj navedenem pridemo do tega, da jc za dejanja, ki so dovedla do nesrečne smrti akademika Rudolfa Dolinarja, pristojno okrožno sodišče v Celju kot forum delieti comissi v smislu § 14 k. p., zaradi tega je tudi za kazenski pregon pristojno drž. tožilstvo v Celju, nikakor pa ne drž. tožilslvo v Ljubljani. V kolikor je drž. tožilstvo v Ljubljani sodelovalo, izhaja iz gornjega poročila, da je drž. tožilstvo v Ljubljani še istega dne, ko jc prejelo spise od policije, odredilo pripor v smislu § 113-3, § 116 k. p. proti aretirancem in takoj odstopilo spise pristojnemu državnemu tožilstvu v Celju. Torej je postopalo po zakonu brez vsakega zavlačevanja in zamude.
Na drugi strani pa izhaja iz gornjega poročila, da sta tako drž. tožilstvo v Ljubljani kakor tudi sodišče v Celju brez odloga reagirala na vse prijave sodišča in policije kakor tudi na pismene vloge ali brzojave privatnih oseb (branilcev), in to ponovno rolo telefonsko ali brzojavno. Proti ljubljanskim akademikom klerikalcem (kakor jih imenuje interpelant), v katerih družbi je bil pokojni Dolinar, ni bila do danes vložena nobena prijava pri drž. tožilstvu v Celju in za izgrede v Mariboru pa bi ilak morala biti vložena pri mariborskem drž. tožilstvu.
V območju okrožnega sodišča v Celju pa ljubljanski akademiki niso storili nobenega kaznivega dejanja. V kolikor so v Prelogah pri Prihovi. sodni okraj konjiški, ki spada pod okrožno sodišče celjsko, posegli v tepež. so bili opravičeni in v silobranu (S 24-1. k. z.), ker je dokazano, da so bili napadeni iz organizirane zasede v trenutku, ko so se mirno vozili proti Celju v prvem avtomobilu, nekaj nad dvajset po številu. Napadalci so bili dobro pripravljeni in oboroženi za napad z noži. kamenjem, koli in celo s samokresi.
Radi izgredov t Mariboru je drž. tožilstvo v Mariboru dne 15. junija 1937 prejelo od upravnika mariborske policije prijavo zoper neznane storilce radi napada na poslopje mariborskega Narodnega doma odn. radi poškodbe tuje lastnine.
Še istega dne (15. junija 1937) je državno tožilstvo v Mariboru pod KK 1445-37 odstopilo prijavo predsedništvu mariborske policijo, da na podlagi le-te izsledi storilce. Radi napada na hotel «Orel« v Mariboru, kjer je bila konferenca JNS in napada na druga poslopja pa državno tožilstvo v Mariboru ni prejelo nobene prijave ne od policije, ne od privatnih oseb. Takoj, ko bo prispela takšna prijava, bo državno tožilslvo po zakonu postopalo.
Glede postopanja državnega tožilstva v Ljubljani je pravosodni minister dr. Subotič izjavil, da je minister v pokoju in senator dr. Kramcr šele 9. julija 1937 po odventiku dr. Zajcu iz Ljubljane dostavil državnemu tožilstvu v Ljubljani prijavo zaradi izgredov in nemirov, ki so se ob priliki ba-novinske konference JNS za dravsko banovino pripetili 6. junija 1937 v Ljubljani. Pri tej priliki je bila glasom ovadbe tudi raztrgana in osramočena naša državna zastava, kar bi utegnilo v zvezi z drugimi dogodki tvoriti delo zločinstva po čl. 3 zakona o zaščiti države. Prijavo je državni tožilec v Ljubljani po predpisih § 31 zakona o državnem sodišču za zaščito države odstopil 10. julija 1937 preiskovalnemu sodniku v Ljubljani, da jo v smislu § 30 citiranega zakona odstopi državnemu tožilcu pri državnem sodišču za zaščito države.
S tem je minister dr. Subotič končal svoja iz-vaajnja ter končno izjavil, da so državna tožilstva v prednjem slučaju postopala strogo po zakonu.
Mravlje zopet govori
Za ministrom g. dr. Subotičem je dobil besedo interpelant g. Mravlje in se najprej zahvalil ministru, da mu je tako hitro odgovoril na interpelacijo. Nato je pa opisal Živkovičev sprejem v Ljubljani ter detal, »da je demonstracije organizirala klerikalna stranka in da so iste zavzele čisto proti-državno in protijugoslovansko obeležje«. Napadel je slovensko časopisje radi poročanja o Živkoviču in njegovem spremstvu ter dejal, da je Slovenija »domena klerikalne stranke in črne nacionale«.
Za kademike. ki so šli v Maribor, je dejal, da je to bila »kazenska ekspedicija. slična onim. ki jrli je Avstrija pošiljala za časa vojne v Srbijo in da je imela nalogo delati zasede vodstvu JNS, rušiti sokotske domove in s slovenskimi zastavami demonstrirati proti jugoslovanski zastavi in proti jugoslovanski ideji sploh.«
Dr. Koce: »To je čisto navadna denuncijacija!«
Mravlje je nadaljeval svoj govor ter doda', da so akademiki imeli s seboj palico in kamenje. Nato je opisoval demonstracije v Mariboru m dejal, da so demonstrantje metali v ho-tel »Orel« kimenji in jajca, nato da so razbili vsa okna mariborske so-kolske župc v Narodnem domu.
Dr. Vehle: »Iz Maribora sem in vem. da to ni res!«
Mravlje je nadaljeval, da so se pripravljale še večje demonstracije v Konjicah in v Celju. Zaradi tega je po Mravljetovi izjavi odšla iz Maribora proti Slov. Bistrici mala skupina »jugoslovenskih nacionalistov«, da bi preprečila prelivanje Irrvi in zavarovala svobodno potovanje vodstvu JNS v Celje. V bližini Konjic so zadeli na '.klerikalne študente-.
Dr. Koce: »Napadli so jih!«
Mravlje je dejal, da je bilo v fepežu več ranjenih na obeh straneh in eden -klerikalnih študentov« je ostal mrtev. Sodna komisija pa je ugotovila, da je dobil rane od noža, ki pa niso bile smrtne.
Dragotnir Slojadinovič (JRZ): -Pa vendar je
umrl!«
Iz opozicije se čujejo vzkliki: »Bil je pijan!«, nakar je tudi Mravlje potrdil, da je bil Dolinar pijan in da jc tako ugotovila komisija.
Drag. Stojadinovič: *Kdo ga je pa zabodel?*
Mravlje: »To bo ugotovila policija! Morda tudi njegovi ljudje Jaz nisem bil navzoč!«
Mravljo nadaljuje: Dolinar ee je zadušil, ker je bil obrnjen z obrazom proti zemlji.« Mravlje pravi, d« bi ga »klerikalni študentje« lahko rešili, če bi hoteli, so pa raje iskali ->ju?oelovenskr nacionaliste-. 'Dolinarja so pogrešili šele v Konjicah, kar so bili pijani.
Konkordat
Belgrad, 15. julija. A A. Danes popoldne je od 5 do 7 bila pod predsedstvom g. dr. Janjiča seja odbora za proučevanje zakonskega predloga o ken-kordatu. Prisotni so bili vsi člani odbora in č!.jtr vlade dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, d*. Niko Subotič, minister za pravosodje. finančni minister Dušan Letica, minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, prosvetni minister Dobrivoje Stošovič. gradbeni minister tir. Marko Ko/ulj, kmetijski minister Svetozar Slanko-vič, minisler za gozdove in rudnike Djura Janko-vič, minister za ITT dr. Branko Kaludjerčič, ministra brez portfelja dr. Sefkija Behinen in dr. Miha Krek in minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogie. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonskem predlogu o konkordatu.
Po sprejetju zapisnika prejšnje seje je prvi govoril poslanec g. Kumanudi, govoril ie proti konkordatu. Za njim je dobil besedo dr. Mile Miškulin, ki je predložil poročilo odborove večine. Naposled ie govoril v imenu opozicijskih skupin dr. Vaša Jovanovič, prečital je izjavo s predlogom, da se sprejem zakonskega predloga o konkordatu odgodi.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je odgovoril na vse pripombe in predlagal. da se poročilo odborove večine, ki ga ie predložil dr. Mile Miškulin. sprejme. Nato se je začelo glasovanje. Za sprejetje zakonskega predloga o konkordatu je glasovalo 12 članov odbora, proti njemu pa 9.
Za poročevalca večine jc določen dr. Mile Miškulin. za poročevalca odborove manjšine pa dr. Ivan Jančič.
Kako so glasovali
v skupščinskem odboru
Belgrad, 15. julija, m. Pri snočnjem glasovanju v načelu za konkordat so glasovali za konkordat sledeči: Artur Mahnik. dr. Mile Miškulin, dr. Vekoslav Miletič, Karel (lajšek. Mihael Lukarevič, dr. Milan Glavinič, Ljubomir Pantič, Anton Videč, dr. Cnslav Nikitovie, Luka Kostrenčič, Mihajlo Lje-ševič: proti pa so glasovali: dr. Kosta Kumanudi, dr. Vasa Jovanovič, dr. Ivan Jančič, Veli-mir Jojič, Mita Dimitrijevič, Milan Banič, Josip Cvetic, Ivan Prekoršek. predsednik odbora za proučevanje konkordata dr. Janjič in Lazarevič. Poslanca Cvetič in Prekoršek sta prisostvovala od-borovi seji in sta glasovala na njej proti konkordatu kot namestnika župnika Pavla Matice in ministra dr. Auerja, ki je v Rimu v imenu naše vlado sedanji konkordat podpisal.
Pri nocojšnjem glasovanju v podrobnostih je pa za konkordat glasovalo 12 poslancev, proti pa 9. Za konkordat so glasovali: Artur Mahnik. dr. Miškulin, dr. Miletič, Gajšek, Lukarevič, dr. Glavinič, dr. Nikitovič, Videč, Kostrenčič, Lješevič, Pantič in dr. Koce kot namestnik poslanca Laza-reviča ki je na sinočnjem glasovanju dal svoj glas proti konkordatu. — Proti so glasovali: dr. Kitmanudi. V*sa Jovanovič, dr. Jančič, Jojič, Dimitrijevič. Banič, Cvetič (zopet kot namestnik župnika Matice), Prekoršek (kot namestnik podpisnika konkordata v Rimu dr. Auerja) in predsednik tega odbora dr. Janjič.
Tako je o žrtvi Rudolfu Dol i n a rju, šl^VbpVe -mu fantu, ki so ga umorili organizirani člani JNS, katerega lmičeniški obraz se je neizbrisno vtisnil v dušo slehernega Slovenca, govoril v sfetgiščini Milan Mravlje, točno mesec dni po njep<rti'imi6erfi-ski smrti. Svojega govora seveda Mravlje zopet ni mogel zaključiti brez priljubljene teme o "klerikalcih« in o uniji, ki jo klerikalizeni pripravlja v donavski kotlini.
Dr. Veble
Za Mravljetom je govoril dr. Došen. za njim pa je dobil besedo poslanec JRZ dr. Veble, ki je med drugim izjavil, da je pravosodni minister dr. Subotič čisto točno podal sliko, kako so drž. tožilstva v Ljubljani in Celju ter sodne oblasti o umoru Dolinarja po zakonu postopale. Kar se pa tiče nesrečnega dogodka v Prihovi, pa dr. Vehle izjavlja, da lahko mirno reče, da vse to. kar je interpelant v svoji interpelariji navedel, ni resnica. Pri teh besedah so se opoiirionalri zelo razburili. Dr. Veble pa je nadaljeval svoj govor ter vprašal: >Ali je kriv on. ki je bil napaden »d drugih na cesti, ali tisti, ki je bil umorjen i nožem pri svojem povratko. ali so krivi, ki so na tej strani, torej oni. ki se nahajajo sedaj v preiskovalnem zaporu, ali pa oni, ki so bili zavratno napadeni. he ugotovila sodna oblast, ki ho razčistila, ta slučaj.« Za interpelacijo Mravljeta je dr. Veble. dejal, da je popolnoma zgrešila svoj cilj, ker jo bila naperjena proti nekemu pristranskemu postopanju drž. tožilstva v Ljubljani. Toda interpelant je podal čisto netočno politične razmere v Sloveniji. Tendenca te interpelacije je bila, da bi se. tudi naša sodišča spravila na politično pot, proti čemur pa poslanci JRZ odločno protestirajo, ker imajo zaupanje v sodišče.
Iz vseh teh razlogov je dr. Veble predlagal prost prehod na dnevni red. Njegov predlog je •prejel tudi pravosodni minister dr. Subotič in za njim večina skupščine.
Dr. Subotič je nato odgovoril še na interpelacijo posanca Zagorca zaradi nedovršitve poslopja za mladoletnike v Sarajevu.
Tretja interpelacija pa je bila zaradi nena-vaočnoeti interpelanta Horvata stavljena z dnevnega reda.
Dnevni red je bil s tem izČTpan. Prihodnja seja bo jutri.
Nov poslanih v Varšavi
Belgrad. 15. julija. A A. Vladislav Martinar. pomočnik zunanjega ministra v 2/2, jn imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v 2/2 na kraljevskem poslaništvu v Varšavi. — G. Vladislav Martinac se je rodil leta 1891 v Ču-priji. Pravno fakulteto ie končal v Parizu leta 1913. V diplomatsko službo je stopil 1. 1916 kot pisar poslaništva v Madridu. Služboval je v Parizu. v Ameriki, v skandinavskih deželah in Italiji ter v Pragi.
Osebne vesti
Belgrad. 15. julija, m. Na državni srednji teh«_ nični šoli v Ljubljani so napredovali: za profesorja IV/1 ing. Rudolf Škof, za profesorja IV/2 ing. Leon Novnk, za profesorja IV/2 ing. Rudolf Sko-čir; za strokovno učiteljico VI. pol. skup. na drž. obrtni ženski šoli v Sinju je napredovala Stana šušteršič; za predmetnega učitelja VIII. pol. skup. na srednji tehnični šoli jc napredoval Anton Bencina.
Zagreb. 15. julija, b. V Boko Kotorsko sla pripluli dve italijaaski šolski vojni ladji. Častnikom je hit prirejen bsnkef. ki sta se ga udeležila tadi italijanski vejnski ataše t Belgradu in italijanski kemulv Dubrovniku.
Domači odmevi JNS proti konkordatu
Obzor« osvetljuje zadržanje JNS v vprašanju konkordata v svojem uvodniku od 14. t. ni. Kljub lenui, da je pokojni kralj Aleksander osebno dal iniciativo, da «e sklene konkordat. in kljub temu, je vlada Jevtica začela o konkordatu razgovore s sv. stolico in jih tudi dokončala, se je sedaj JNS vrgla na agitacijo proti sporazumu s katoliško Cerkvijo. Skupaj z nekimi nepomirljivimi višjimi krogi pravoslavne cerkve hu^ka JNS nepoučeno »rb-*ko javnost, češ da konkordat daje katoliški Cerkvi izjemen položaj na škodo pravoslavja, kateremu se hoče JNS vsiliti za nekakega protektorja.
Kakor na vseh drugih poljih, tako ee tudi na tem JNS poslužuje svojih davno znanih zahrbtnih metod, laži, klevetanja in podtikanja. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je že v skupščini temeljilo zavrnil ugovore JNSarjev proti konkordatu, loda JNS se na to ne ozira, ampak hujska dalje, in sicer samo »radi svojega načelnega sovraštva proti katoliški Cerkvi in proti Hrvatom in Sloven-»em. ki tej Cerkvi pripadajo. To zadržanje pa ne fali samo Hrvatov in Slovencev oziroma katolikov, ampak je tudi naperjeno proti interesom države name. Srhska pravoslavna rerkev po konkordatu n: v ničemer oškodovana ali potisnjena r.a podrejeni položaj, ampak je res narobe, kakor je tudi
dr. Slojadinovič v skupščini naglašal, da je bila doslej katoliška Cerkev na slabšem od pravoslavne, ki je imela po zakonu o ustavi srbske pravoslavne cerkve privilegirano stališče v državi. Kar žene JNS v borl>o proti konkordatu. ni ne verska skrb za pravoslavno rerkev niti skrb za državo, ampak le njeno atavistično sovraštvo do katoliške Cerkve in «1« Hrvatov in Slovencev. Medterti ko celo Francija išče najboljšega prijateljstva s katoliško Cerkvijo v interesu države in evropskega miru ter socialnega reda, se je naša JNS zopet z vso dirjostjo svojih masonskih knlturnobojnih instinktov zagnala v katoliško Cerkev. Oni kot unitaristi smatrajo, da hi se morali jugoslovanski narodi unificirati nc samo po jeziku in kulturi, ampak tudi po veri. Zelo j>a jim je na poti tudi katoliška akcija oziroma svobodno versko in kulturno udejstvovauje katoliške Cerkve, ki je zajamčeno po konkordatu.
Ratifikacija konkordata po parlamentu je za-gotovljena. Zadržanje JNS p« sf bo treba dobro rji-pomniti in treba sf bo dobro zapomniti tudi lo, da je načelnik te proti hrvatske in protislovenske ter protikatollške klike Peter Živkovič ki se vsiljuje Jugoslovanom zopet za diktatorja. Žalostna politična vloga JNS pa se !>o zopet pokazala v žarki luči, ko bodo njeni poslanci, med njimi tudi nekaj Hrvatov, ki so se vdinjali jugoslovenskemu fašizmu, glasovali proti konkordatu. Da bodo proti temu dokumentu. ki je bil sklenjen po iniriativi in želji pokojnega kralja Aleksandra, glasovali tudi poslanci, ki pripadajo stranki »loveneltib izkorcni-njencev. o tem ni dvoma.
c
Kulturna razstava v Kranju
Trnovski prosvetni tabor: Štiri« konji peljejo ogromnega karpa v sprevoda
Vas Slevo
Stranje, 15. julija.
Turistom, ki obiskujejo naš razgleda bogati Krvavec, je gotovo znano tiho in skrito gorsko naselje Slevo. Zlasti tistim, ki ga posečajo skozi Stahovico preko Osredka. Vas šteje štiri številke. Bogastva v teh odročnih vaseh ne moremo iskati. Že itak ubožna vas je pa postala dne 14. julija še ubožnejša. Na tihem, tako da so to opazili komaj najbližnji sosedje, je vas tega dne popoldne popolnoma pogorela. Ostala je samo ena stanovanjska hiša. Ogenj so zatrosili najbrž otroci. Poslopja so bila večjidel lesena, vode je le malo na razpolago, z brizgalno blizu priti naravnost nemogoče,
pogorela
zato na gašenje niti misliti niso mogli. Vsak je poskušal rešiti iz gorečih poslopij le najpotrebnejše. Pa kako boš reševal iz lesenih gorečih poslopij! Nekemu fantu, ki si je privarčeval okrog 7000 dinarjev, je zgorel ves ta denar. Tudi en opomin: Ljudje božji, kaj zaklepate denar doma in ga ne zaupate našim denarnim zavodom, brezskrbno ga pa nastavljate tatovom in ognju! Bog vam daj um in pravo pamet! Siromašni ljudje so potrebni pomilovanja in podpore. Zato jih priporočamo naklonjenosti usmiljenih src. Morebitne darove v denarju ali v blagu bi bil pripravljen sprejemati tudi župni urad v Stranjah, p. Stahovica.
Kip Matere božje iz srede XV. stol., ki je bil šele predkratkim najden v zvoniku primskovške cerkve.
Okrog kipa Mayerjeve slike in razni kipi.	Foto jn(f arch 0(frin
Ob priliki prosvetnega dne je bila v Kranju otvorjena kulturna razstava, ki so si jo najprej ogledali Nj. Vis. knez in kneginja in vsi ostali prisotni odličniki. V6i obiskovalci so se pohvalno izrazili o razstavljenih predmetih. Sicer je po Kranju raztresenih še zelo mnogo kulturnih znamenitosti z raznih področij, vendar so nekateri objekti
izdelana na dvoru nadvojvode Ernesta Železnega. Druga velika znamenitost je cela galerija kipov in slik. Med slikami prevladujejo 6eveda dela domačih mojstrov, posebno Leopolda Layerja in njegove delavnice. Zastopani pa so tudi: Langus, Metzinger, Bergant, Bizjak, Gotzli, Herrlein itd. Dalje pokaže razstava meščanski živelj iz cehovskih časov in pa
Kaj bo nudil IV. Mariborski teden
Maribor, 15. julija.
Letošnji Mariborski teden se bo vršil v času od 31. julija do 8. avgusta. V mestu so se že pričele vsestranske priprave za to veliko prireditev, ki sicer na zunaj zaenkrat še niso vidne, zato pa se v organizacijskem pravcu dela z vso intenzivnostjo. Na tisoče lepakov in plakatov je že odšlo iz Maribora v vsa naša mesta in količkaj pomembne kraje, pa tudi v inozemstvo, v vseh časopisih se pojavljajo oglasi in notice, ki opozarjajo na VI. Mariborski teden. Letošnji Mariborski teden bo nudil obiskovalcem sledeče zanimivosti:
1.	Popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja naše severne Slovenije, zlasti pa Maribora in njegovega zaledja.
2.	Mnogo koristnega in zanimivega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj pripravljajo prireditelji različne atrakcije, med njimi take, ki jih v Mariboru še niso videli.
3.	Veliko obrtno revijo, ki bo dala našim obrtnikom možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odlični delavci.
4.	Fitopatološko razstavo in razstavo zgodovinskih predmetov, ki jih upravlja znani mariborski zgodovinar prof. Baš. Zanimiva bo zlasti kmečka soba z zgodovinsko opremo.
5.	Pregled mariborske industrije, ki jo bo pokazala splošna industrijska in specijelna tekstilna razstava.
6.	Tujskoprometno razstavo z lepimi . diora-mami solnčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. Pokrajinske le-jx>te naše ožje domovine bodo ponazorjevali krasni fotografski posnetki.
7.	Vinsko razstavo s poskušnjo vin, ki bo zopet pokazala sloves pridelka naših vinskih goric.
8.	Pestro grafično razstavo mariborskih grafičnih podjetij.
9.	Razstavo mariborskih in graških akvaristov, ki bo ena največjih, kar jih je bilo doslej v državi.
10.	Modno revijo naših obrtnikov, ki bo nad vse zanimiva in privlačna zlasti za ženski svet.
11.	Mnoge turnirje, šjx>rtne prireditve in kongrese. Zlasti športni program je jiester. Privlačen bo tudi mednarodni plesni turnir, velika umetniška atrakcija bo vprizoritev Shakespearje-ve igre »Sen kresne noči«. Mariborski vrtnarji se pripravljajo, da s svojo vrtnarsko razstavo spremene Mariborski teden v cvetoči vrt.
Za čas Mariborskega tedna je dovoljen 50% popust po vseh železnicah od 29. julija do 10. avgusta.
Mariborski Glavni trg
Včeraj mu je komisija banshe uprave določila končnoveljavno obliko
Maribor, 15. julija.
Danes dopoldne je bil komisijski ogled Glavnega trga, da so se začrtale končnoveljavne smer-nice za bodočo regulacijo. V komisiji banske uprave so bili kot predsednik g. Likovič. konservator dr. Štele, inšpektor ing. Juvan, viš. svet. ing. Cer-nivec, jx>leg navedenih pa so prisostvovali še mestni župan dr. Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, šef gradbenega razdelka ing. Vanck, vodja mestnega gradbenega urada ing. Baran, geometer Vončina, ing. Maister in zainteresirani hišni posestniki, katere je zastopal tudi predsednik društva hišnih posestnikov g. Meglič. Načrt, katerega je danes komisija odobrila, se precej razlikuje od prejšnjih načrtov, katere smo že obravnavali. Glavno načelo tega končnoveljavnega načrta je enosmerni promet na Glavnem trgu; zaradi tega bo razdeljen trg na tri in ne, kot je bilo prvotno določeno, na dva dela. Zapadni del trga se zoži, tako da bo na severni in južni strani 9 m široka vozna cesta, obenem pa se razširijo trotoarji na obeh straneh. Marijin spomenik ostane na dosedanjem mestu, odpade pa podzemno stranišče, ki se bo prestavilo drugam. V sredini med starim in novim delom trga, v osi dravski most — Gosposka ulica, pride prometni otok v obliki velike, 3tS ni dolee in 22 m široke elipse. Znatno se bo zožil tudi
vzhodni del trga. Vozna cesta na severni strani bo široka 8 m, na južni strani pa 9, med cesto in hišami na južni strani pa bo še 9 m širok prostor za avtobuse in za parkiranje avtomobilov. Na vzhodnem delu trga se izpremeni tudi stavbna črta na severni strani ter ee jx>makne nazaj, tako da bo šla naravnost od vogala Benkove hiše na Narodni dom. — S takšno preureditvijo trga so v glavnem soglašali tudi zainteresirani hišni posest, niki, katere pa je najbolj skrbela usoda tržišča. Za časa regulacije se bo tržišče prestavilo deloma na Rotovški, deloma na Slomškov trg, po regulaciji pa pride zopet na Glavni trg, dokler ne bo rešeno vprašanje tržnice.
—Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova«
grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom Z9 odprtje.
Ort. res. 8. br. »474/».
f Leopold Bole
Zlata poroka
Včeraj zjutraj je v Borovnici nepričakovano umrl nadzornik proge državnih železnic g. Leopold Bole. Komaj za nekaj ur ga je bolezen položila na posteljo, ko mu je že suirt pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil star šele 50 let in je moral zapustiti soprogo Marijo in 7 otrok, od katerih je šest še nepreskrbljenih. Vsa leta ga je bila sama skrb za družino. Pred leti je moral prestati težko operacijo na želodcu, vendar pa posledic operacije ni mogel odstraniti. Naporno delo v službi ga je izčrpalo in mu oslabelo 6rce. Včeraj je jx> kratkih urah dotrpel. Pokojnik je bil v Borovnici povsod sjx>što-van in cenjen prijatelj. Železniški delavci, katerim je bil predstojnik, 60 ga zelo ljubili in cenili. Bila ga je sama dobra beseda, včasih dobrohotna šala, zmerom pa nesebična usluga. V6e svoje življenje je bil neoniahljiv sin slovenske matere, politično pa pristaš bivše SLS. Vendar pa zaradi svoje politične pripadnosti in narodne zavesti ni imel nobenih nasprotnikov. Našemu »Slovencu« je bil dolga leta zvest naročnik. V soboto jx>j)oldne ob 4. ga bodo pokopali v Borovnici. Vsi, ki 60 ga poznali, se ga bodo 6j>ominjali vedno kot dobrega prijatelja. Naj mu 6veti večna luč. Užaloščeni njegovi družini, posebej pa gospej soprogi, naše iskreno sožalje!
Kamniške
občinske zadeve
Pod tem naslovom je izšlo v »Slovenskem Narodu« daljše jioročilo o delu začasne občinske uprave v Kamniku, ki ga moramo v nekaterih točkah odločno popraviti.
Naša občinska uprava ima dosti dela s tekočimi jiosli. K temu pridejo še nepredvideni dogodki. Pred kratkim se je odtrgal oblak v Tuhinjski dolini ter je Nevljica hij>oma tako narastla, da je jtoplavila kopališče in tenis-igrišče. Voda je vdrla v klet točilnice na kopališču. Sedanja lastnica točilnice je zahtevala, naj ji občina plača odškodnino za napravljeno škodo. Ta njena zahteva je bila pri seji odk Ion jena.
Tudi o delu naše gasilske čete je bilo na seji dosti kritike. Nerazpoloženje proti sedanjemu vodstvu čete vedno bolj raste v javnosti. V našem listu smo že zahtevali od čete javnega jx>jasnila, zakaj ni visela žalna zastava na gasilskem domu ob smrti nadškofa dr. Jegliča, ko je bil tiste dni ves Kamnik v žalnih zastavah.
Pozdravljamo pa tudi mi zamisel Meroizkus-nega urada v Ljubljani, da namerava ustanoviti tudi v Kamniku postajo ineroizkusnega urada. K stroškom nabave potrebnega inventarja naj bi občina Kamnik prisj>evala 2000 Din, združenje trgovcev in gostilničarjev j>a jx> 1000 Din.
Da je občinska uprava oddala resor elektrifikacije in popravil našega elektr. omrežja v absolutno nadzorstvo g. Beču, pojx>lnoma odobravamo. Ker energično vodstvo in red bo le v prid občanov in obč. blagajne.
Objektivno in stvarno razpravlja dopisnik o odnosu kamniških in trzinskih mesarjev, ki v tržnih dneh meso uvažajo. Resnica je, da meščanske gosjiodinje kaj rade obiskujejo mesarske stojnice ob tržnih dnevih in to samo radi dobre kvalitete in j>ostrežbe. Končno pa, če imajo trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki tako ostro med-sel>ojno konkurenco, zakaj bi jo ne imeli še mesarji. Tudi glede prekupčevanja živil, ki jih prinesejo podeželske ženice na trg, je prav umesten predlog, da se od strani občine uvede strožja kontrola. Skrajno potreben pa je nadzor glede trpinčenja živali. Večkrat je videti v tržnih dnevih na tleh pod stojnicami vrečo, ki se premika, v njej pa so piščanci, ki morajo trpeti v takem brezzračnem prostoru toliko časa, dokler se ne znajde kupec, ki jih končno reši iz takega neprijetnega položaja. Brezj>ogojno je treba zaščititi tudi malo živalico ter mučitelje občutno kaznovati.
Kje, kako in kakšen spomenik bo jx)stav]jen v 6jx>min v svetovni vojni padlim žrtvam, to prepustimo bodočemu občinskemu odboru, ki bo istočasno sklepal tudi o otvoritvi sjx>minske plošče jx>koj. in siavnemu slovenskemu generalu Majstru. HOTEDRSICA
Dne 19. julija 1937 se poročita v podružni cerkvi sv. Barbare na prijaznem griču Ravnik g. Rupnik Anton, posestnik v Hotedršici in gdč. Pavla Nagode, hči posestnika iz Ravnika. Istočasno bo tudi poroka sestre g. Rupnika Antona, gdč. Jožefe Rupnik, ki se jioroči z g. Ogrinom Francem, orožnikom iz. Rakeka. Oba para bo poročil 6tric neveste Pavle Nagode, g. župnik Nagode od Sv. Jošta nad Vrhniko. Mladoporočencem vse najboljše na novih življenjskih polih.
Dne 7. julija 1937 jx>f>oldne smo spremili na zadnji poti go. Frančiško Korenč iz Hotedršice, ki je umrla v 69. letu starosrti. Pokojna je bila mati našega kulturnoprosvetnega delavca na gledališkem odru v Hotedršici, g. Franca Korenča; tudi ona je bila članica prosvetnega društva. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožaljel
Petdesetletnico svoje poroke sta praznovala Jurij Jekovec, cestar v Dev. Mar. v Polju, in njegova žena Frančiška. V zakonu 6e jima je rodilo 15 otrok, od katerih jih živi samo še pet. Dva sinova sta padla v svetovni vojni. Vse otroke sta lepo krščansko vzgojila. Oče se je rodil na Trste-niku leta 1802, mati na na Studencu leta 1867. Kljub 75 letom oče še veano opravlja službo občinskega cestarja. Bog živi zlatoporočence in jima daj dočakati v zdravju in zadovoljstvu še biserno jioroko.
Poštne razmere v Hotedršici
Naš zadnji aj>el je imel uspeh. Poštni nabiralnik je zopet na svojem starem mestu. Danes pa apeliramo na Hotenjce, da se fioštnega nabiralnika iposlužujejo in ne nadlegujejo prevoznika pošte s pismi in kartami. Zanesimo se na poštni urad in zaupajmo mu naša pisma in dopise, kakor jih zaupamo prevozniku in jx>štnemu uradu v Logatcu, kateremu jih prevoznik pač izroča.
Tudi taka pisma, ki so naslovljena na posamezne jiolitične osebnosti, na uredništva listov ali tajništva j>olitičnih strank, moramo zaupati jx>št-neniu uradu. Seveda bo treba odpraviti nerednosti, da se ne bo ponavljalo, da je navadna karta potrebovala od Jesenic do Hotedršice ne 8 dni, kakor jo bilo pomotoma javljeno, pač pa 18 dni. Drugi primer: dopisnica, oddana na pošto v Hotedršici dne 11. junija, je bila izročena naslovljencu v Ljubljani dne 21. junija t. 1., t. j. po 10 dneh. Pač redek primer za današnje modeme čase.
Kakor pri pisemski pošti, se v Hotedršici ponavljajo nerednosti tudi pri brzojavu. Pogodbena poštarica ga. Korče Julka ima j>oštno-brzojavni urad od leta 1935 od meseca maja. Urad vodi njena hčerka. Dogodi se pa, da je hčerka sem in tja odsotna iz Hotedršice, v takih slučajih vidimo v uradu neko gosjiodično iz Dol. Logatca, ki opravlja službo jx>štne uradnice. Dne 20. junija 1937 pa ni bilo v uradu niti hčerko jnjgodbene [>oštarice, niti omenjene gosjiodične iz Logatca. Ob 10.40 pa je bilo treba oddati brzojav za osebo v ženski bolnišnici v Ljubljani. Gospa Korčetova, jx>godbena poštarica, pa je omenjeno brzojavko odpravila [>o neki osebi na pošto v Dol. Logatec, kjer je bila ob 12.30 oddana za [>ošto v Ljubljani. Značilno pa je, da brzojav ni deloval vse do 21. junija do 13., do časa, ko se je vrnila s potovanja go«j)odična Milka Korče. Mislili smo, da je brzojavni ajvirat pokvarjen, ker pa niti 20., niti 21., niti 22. junija ni6ino opazili brzojavnega mojstra, da bi jiopravil brzojavni aparat, ki je pa naslednji dan zopet v redu deloval, je vzrok nekje drugje.
Sličen primer je doživela druga stranka z oddajanjem brzojavke dne 21. junija dopoldne. Brzojavka, ki je bila oddana na pošto v Dol. Logatcu dne 21. VI. ob 11.30, je bila stranki dostavljena ne potom brzojava v Hotedršici, ampak po neki osebi iz poštnega urada v Logatcu. Iz vsega tega bi mogli sklepati, da ga. Korče ne zna niti sprejemati, niti oddajati brzojavk.
Dogodilo pa se je že tudi, da je pogodbena poštarica nalepila jx>rto znamke na uradni dopis, ki je poštnine prost ter zahtevala dvojno poštnino od naslovljenca.
Obračamo se na merodajno jx>štno oblast, da napravi na pošti red, da bo v6aj brzojav redno in brezhibno deloval.
Smrt pod drevesom
V Sčavnici se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 30 let 6tarega posestnika Andreja Weisa. Omenjeni je bil zaposlen v domačem gozdu pri sekanju dreves. Podsekal je velik bor, ki pa se jo nagnil na zraven stoječi hrast ter se zaradi tega ni jx>drl na tla. Weis je stopil k boru ter ga začel tresti, da bi ga spravil na zemljo. Pri tem .pa je padel bor na njega ter mu stri hrbtno in prsne kosti. Našli so ga nezavestnega pod drevesom ter ga prenesli na dom iii poklicali
I zdravnika, ki pa mu ni mogel pomagati. Čez nekaj ur je neerečnež izdihnil.
Pogled na kulturno zgodovinski del tržiške razstave.	Foto Jug — Kranj.
nj ,raj»tavi v kulturno-zgodovin6kem oziru take redkosti, da lahko označimo to razstavo za prvovrstno. Prireditelji so zbrali večinoma tak material, ki kaže zvezo kulturnega razvoja s Cerkvijo ozir. s iatojitkimi prosvetnimi organizacijami.
Posebno iz prejšnjih stoletij hranijo kranjsko župnišče in meščanske hiše jako bogato kulturnozgodovinsko gradivo. Posebno pozornost vzbujajo na razstavi stari pergamentni rokopisi, antifonariji, misali itd. iz začetka 15. stol. z dragocenimi začetnicami in okrasji, med katerimi so bila nekatera
značilnosti kmečkih hiš, ki jih vse preveva značilno slovensko religiozno razpoloženje.
Novejši del razstave predstavlja gradivo prosvetnih društev iz vise dekanije, ki nazorno pokaže obilno delavnost naših prosvetarjev.
Razstava bo odprta do j>onedeljka 19. t. m. zvečer. Kdor utegne priti v Kranj in se količkaj zanima za kulturne znamenitosti ali za naša prosvetna društva, naj obišče in pregleda razstavo v sedmih lepih sobanah dijaškega konvikta za župno cerkvijo.
Drobne
Koledar
Petek. 16. julija: Devira Marija Karmelska.
—	II kongresu Kristusa kralja v Poznanju, to
ie k poročilu o njeni bi bilo vredno še dodali: Posebnih vlakov h kongresu je privozilo 99. Zato ie bilo dopoldne pri slovesni 6V. maši kardinala legata in popoldne pri sklepnem 6hodu navzočih gotovo nad 100.000 ljudi. Saj se je tudi mesto samo kongresa kar najštevilnejše udeležilo. Krasen je bil pogled z višine od oltarja doli nad to pestro množico. Mesto je bilo izredno bogato okrašeno. Saj je viselo iz več hiš po 10 in po 20 zastav in pre mnoge hiše so bile od vrha do tal v vence kar ovite. Poljska je pokazala tujcem 6voj katoliški značaj. — Najznačilnejše pa je, da se je kongresa udeležilo tudi zastopstvo Sokolov. Sicer so imeli Sokoli prav ta dan v Katovicah svoj veliki zlet. Zato tudi katoviškega škofa Adamskega ni bilo na kongresu, — dasi je bil tu zbran sicer ves poljski episkopat — ker je škot moral imeti na sokol-ekem zletu sv. mašo in nagovor na Sokole. Malo drugače kakor pri nas ...
—	/a zavod sv. Stanisl.iva v Št. Vidu nad Ljubljano so darovali namesto venca na grob pok. nadškofa dr. Jegliča še sledeči: Anton Vodnik, Ljubljana 1000 Din; Joško Zabret, Britof 500 Din; občina Jesenice 500 Din; občina Radovljica 500 Din; Ivan Dolenc Ljubljana 100 Din. Vsem darovalcem se vodstvo zavoda najtopleje zahvaljuje!
_ Opozarjam« Kg. duhovnike, da bodo duhovne vaje v zavodu sv. Stanislava od 19. julija od 7 zvečer do 25. julija zjutraj.
—	Nekdanje in sedanje dijaško časopisje bo na razstavi slovenskega novinarstva posebej obdelano in zato pripravljalni odbor nujno potrebuje razne pisane, litogralirane ali kakorkoli razmnožene, torej tudi tiskane liste, ki so jih pisali slovenski slušatelji visokih šol, predvsem pa gojenci raznih srednjih in tudi meščanskih ter višjih razredov osnovnih šol, prav tako pa tudi take časopise, ki jih dijaštvo še izdaja pod nadzorstvom šolske oblasti ali brez njega. Posebno zanimivi so srednješolski listi, zato pa vljudno prosimo vse bivše in sedanje dijake ter šolska vodstva, a tudi knjižnice in druge lastnike teh z večino prav redko ohranjenih pojavov slovenskega novinarstva, da poiščejo zlasti starejše dijaške časopise ter naui jih blagovolijo jx>sodili za razstavo in ludi za konipletiranje >Bibliogra-lije slovenskega novinarstva:, ki izide ob razsta-vi. Zalo je skrajni čas. da vse naše staro in sedanje dijaško časopisje pošljete ali prinesete pripravljalnemu odboru, ki za vse posojene predmete prevzema popolno jamstvo in jih po razstavi nepoškodovane vrne lastnikom, hkrati se pa najtopleje zahvaljuje vsem, ki s posojilom razstavnega gradiva sodelujejo pri tej veliki manifestaciji slovenske kulture. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, ve-lesejem.
—	Ljubljanska opera gostuje v Rogaški Slatini.
Ljubljanska opera vprizori v Rogaški Slatini v soboto dne 17. t. m. komično opero »Seviljski brivec« in v nedeljo dne 18. t. m. »Madame But»erlly«. Pri-četek predstav točno ob 20.30. Dirigent: operni ka-pelnik A. Neifat. Solisti: ga. Zlata Gjutigjenac, Zu-pevc Zvonimira. Koecj Mila, Špelca Ramšak, gg. Oostič Jože. Janko Vekoslav. Zupan Drago. Rus Marjan, Lupša M., škrabar M., Sekula Alojzij in Rt« Jože. Sodeluje pomnoženi zdraviliški orkester in operni zbor. Cene prostorov: Sedeži din .30, 25, 20, 15, 10. Stojišča din 8. Za avtozveze dobite in lormacije pri »Putniku« v Rogaški Slatini. Celju in Mariboru. Preprodaja vstopnic pri »Putniku« v Rogaški Slatini. Opozarjamo okoličane, da 6i vstopnice takoj rezervirajo, ker je med tukajšnjimi gosti veliko zanimanje za obe predstavi.
—	Novo kopališče. Dne 18. julija t. I. olvori Tujsko-prometno in olepševalno društvo Oplotnica z lastnimi sredstvi dograjeno udobno kopališče na prostem. Po blagoslovitvi in običajnih slovesnostih se ob 4 popoldne kopališče izroči 6vojemu namenu. Otvoritev je združena s veselico, na katero so vabljeni vsi prijatelji športa in napredka krajev ob južnem Pohorju, ki so do danes pogrešali loli potrebnega kopališča.
—	Javna borza dela išče naslednje delavce:
1	čevljarja-prikrojevalca, 1 tekstilnega podmojstra,
2	tkalska mojstra, 2 hlapca, 1 delovodjo papirne stroke, 1 tekstilnega barvarskega mojstra.
—	Kandidata sprejme odvetnik dr. Juvan v Mariboru.
—	Posestne sj>remembe. Peter šušteršič, po sestnik v Seničici pri Medvodah, je proda! peset-niku Janezu Kozjeku svoje fiosestvo pod vi. št. 05, 08 in 113. k. o. Medvode za 176.875 din. — V juniju je bilo po raznih |x>datkih zaznamovanih nad 100 kupnih pogodb, ki se nanašajo na nakup posestev in parcel v Ljubljani in okolici. Celotna kupna vrednost prodanih posestev je cenjena na 6 in pol milijona dinarjev.
V sodne zapore pripeljana. Dne 20. junija ie bil v Starem trgu pri Ložu fantovski pretep. Orožniki 6o intervenirali. Nekateri fantje pa so se spravili na orožnike in sedaj imajo 6itnosti s sodiščem. Iz Loža je bil pripeljan v sodne zapore Janez Kotnik iz Podcerkve. ki je tudi osumljen napada na orožnike. — Policijska uprava je izročila sodišču neko starejšo ljubljansko babico, ki je osumljena zločina odprave plodu Babica zločin za-
—	Nad poldrugi milijon dinarjev zarubljeno. V drugem četrtletju je bilo v zemljiški knjigi Ijub-lianskega okrožnega sodišča pri 184 posestvih z realno eksekucijo intabuliranih za 1,720.954 din raznih terjatev, tako privatnih upnikov kakor tudi državnega zaklada za neplačane davke in OUZD za razne prispevke. V prvem polletju je bilo zaznamovanih te do 345 realnih eksekucij za skupni znesek 3,223.000 din. V juniju je bilo pri 52 nepremičninah vknjiženo 197.881.25 din raznih terjatev. Najnižja terjatev 37 din je bila vknjižena na neko posestvo v k. o. KaSelj.
—	Huda nesreča na planinah. V ljubljansko bolnišnico je včeraj prepeljal reševalni avlo 13 letnega Viljema Radona, sina čevljarskega pomočnika iz vasi Zavirje pri Tržiču. Deček je šel z družbo na planine. Pod Sloržičem pa je padel v prepad ter se pri padcu močno poškodoval. Pretresel si je možgane ter dobil resne poškodbe po vsem telesu. Njegovo stanje je zelo nevarno.
—	Nesreča kolesarja. Pri Sv. Križu pri Litiji se je |>onesrečil 34 letni delavec. Alojzij Marin. Trčil je s kolesom v neki voz. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in po rokah. Reševalni avlo ga le prepeljal v bolnišnico v Ljubljano.
—	Zidno opeko dostavlja v Kranj po dnevnih cenah opekarna Črnuče, pošta Ježica. (11.202)
_ V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 14. t. m. 60 objavljena »Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko lelo 1038/39.« Dalje Naredba o izpre-inembi postavk O., 10. in 12. v II. delu nevarnostne tabele, predpisane z naredbo o določitvi nevir-nostne tabele za zavarovanje za nezgode in o po-
novice
stopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke««, »Popravek o tolmačenju odst. (=) čl. 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov H. št. 3314/K iz 1. 1936.<-, •Razveljavitev pojasnila o tolmačenju in uporabi 5. in 6. zakona o samoupravnih cestah« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v 1. 1937./38. in sicer za občine Črnomelj, Predoslje pri Kranju, Sv. Barbara v Halozah, Šoštanj — mesto in Studenci v mariborskem okraju — desni breg«
—	Dva velika požara v Sisku. Mesto, kjer je sorazmeino največ požarov v Jugoslaviji je SisaK. Te dni je pogorela tam hiša trgovca Mate Bana. Skoda znaša okoli 150 000 din, ki pa je krila z zavarovalnino. Komaj 6o gasilci pogasili ta požar, že so morali gasiti poslopje trgovca in gostilničarja Nikole Miriloviča, ki je tudi pogorelo. Skoda znaša okoli 200.000, je pa le deloma krita z zavarovalnino.
—	Neurje v hrvatskih krajih. Okoli kraja Lo vinca v gračačkem okraju na Hrvatskem je te dni toča potolkla vse polje petih vasi. Ljudstvo je obupano, ker mu grozi strašna lakota, ako ne pride odkod pomoč. Kmetje upajo, da bodo dobili odškodnino iz fonda zavarovanja proti točiL ki je v savski banovini uvedeno obvezno. — Tudi nad Kostanjico v Bosni je divjala silna nevihta ter je toča pobila vso žetev dveh vasi.
—	Cenen izlet na Grossglorkner od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izlelna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, telefon 26—45.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Sušak za 70 din. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Joset grenčice«.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča naslednje novosti: Beda Ludwig P.: Das Heich des gottlir.hen Willens, 230 strani, vez. 34 din.
—	Beekman: Gott. Mensch, Technik, NVissenschaft, 515 strani, vez. 106 din. — P. Joseph de Drenx: Kurze Betrachtungen fiir alle Tage des Jahres, 467 strani, vez. 95 din. — Gerbert Gustav: Entdeckun-gen bei Paulus, 190 strani, vez. 42 din. — Peter Herzng: Herrlichkeit Gottes, Grundgedankcn ka-tholischer FrSmmigkeit, 270 strani, vez. 50 din. — Maier Kari: Dorfseelsorge, 222 strani, vez. 46 din.
—	Pieper Josef: Trakral iiber die Klugheit, 98 strani, vez. 30 din. — Sebastiano: Die geheime Offen-barung des hI. Johannes, 142 strani, nevez. 30 din.
—	Thoinas von Kempen: Das Ro6engartIein, Von guten Worten, Briefe, Geistliche Liedcr, iibertra-gen von Felix Braun, 107 strani, vez. 50 din. — Abt Ansgar Vonier: Der Sieg Christi, 180 strani, vez. 75 din. — Wenner Joseph Dr.: Kirchlichc Ehc-prozessordnung, 152 strani, nevez. 24 din.
Ljubljana
1 Recepcije na francoskem konzulatu v Ljubljani se je udeležil na dan francoskega narodnega praznika dne 14. t. m. apelacijski sodnik g. Vinko Strasser, ki je tamkaj zastopal službeno zadržanega g. dr. Vladimirja Golio, predsednika apelacijskega sodišča. Ime imenovanega gospoda je pomotoma izostalo v našem včerajšnjem poročilu o proslavi,
1 Pravljica o Zlatorogu. ki varuje bajne zaklade Bogatinovega kraljestva, ter belih ženah, ki branijo plemenito ljubezen, bo v drugo zaživela na trnovskem odru v soboto 17. julija ob pol 0 zvečer. Z neverjetno velikimi žrtvami so naši vrli Trnov-čani za to predstavo na obširnem dvorišču svojega Prosvetnega doma zgradili ogromen oder. ki zaradi svoje tehnične popolnosti vzbuja opravičeno občudovanje. In na tem odru nam bodo igravci, pevci, plesavci in muzikantje v soboto pričarali toliko lepote, pesmi in radosti, kakor je gledavec zlepa ni pri kateri predstavi deležen. — Opozarjamo. da je vstopnina za to drugo predstavo znatno znižana. Vstopnice si lahko nabavite že drevi od 6 dalje v Prosvetnem domu, Karunova ul. 15. dobili jih boste lahko pa tudi jutri popoldne istotam.
1 O mestnih avtomobilih. Glasilo bivšega mestnega župana dr. Dinka Puca zopet izziva. Zgraža ■=e namreč, ker je zadnjič občinski svet odobril znesek 12.000 Din za nabavo službenega avtomobila za ljubljansko mitniško službo (ta čvtomobil bo sevedi že rabljen, ker za 12.000 Din mestna občina res ne more dobiti novega). Dr. Dinku Pucu in njegovim ožjim tovarišem in pa zlasti poživnikom okoli njegovega glasila bomo kmalu pos'reg!i s podatki, Itako je predsedstvo Maloželezniške družbe dobilo razkošen avtomobil na razpolago, in sicer tedaj, ko je bil mestni župan dr. Dinko Puc. Postregli mu bomo s podatki, kako je dobil mestni fizikat na razpolago luksuzni avtomobil in kdo se je vozil z njim na Gorenjsko lovit ribe. Ce pa mit-niški uradniki dobe sedaj za 12.000 skromen in star avtomobil, potreben za službo, naj bo dr. Dinko Puc kar tiho, še bolj pa njegovo glasilo.
1 Da so Cehi in Slovaki sijajni godbeniki, to vsf dobro vemo, s kako vnemo pa goji mladina naših bratov simfonično glasbo v daljni Ameriki, lo nam bo pokazal ameriški simfonični orkester, ki koncertira v sredo, dne 21. t. m. v veliki fil-harmonični dvorani v Ljubljani. So to sinovi slovaških delavcev, ki delajo v ameriških tovarnah v nekem malem mestecu, mladeniči sami pa obiskujejo tamošnjo gimnazijo, na kaleri imajo lasten orkester 70 članov. Vodita jih 2 Poljaka, in sicer dirigent Lesinski ter duhovnik P. Lah. Spored priobčimo jutri. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
1 Stanovanjske deložacije. Izvršilni organi okrajnega sodišča so prezaposleni z raznimi mobi-lijarnimi eksekucijami. Ves dan so vpreženi, da po mestu in okolici rubijo najrazličnejše, tudi prav dragocene predmete. Razen tega pa imajo nalogo, da opravijo od hišnih lastnikov sodno predlagano deložacijo pri stanovanjskih najemnikih, ki se upirajo na podlagi sodne odpovedi mirno izprazniti najeto stanovanje. Do 15. t. m. je bilo pri sodišču že vloženih do 30 predlogov za sodno deložacijo. Predlogom sodišče ugodi, izvršitev pa se nekoliko odloži, ker so organi prezaposleni. Ko prejmejo stranke sodni sklep o prisilni izpraznitvi, navadno potem same poskrbe za izpraznitev in se umaknejo sramoti. Trdovratneži pa mirno čakajo na usodni dan, ko jim pridejo sodni organi s pomožnimi silami nosit pohištvo iz stanovanja.
1 Nekdanja Smoletova hiia aa dražbi. Za mesec avgust je pri sodišču razpisanih več sodnih dražb raznih nepremičnin. Sredi avgusta pride na dražbo nekdanja Smoletova hiša poleg Figovca, ki spada pod vi. it. 93 k. o. Kapucinsko predmestje. Hiša je sodno cenjena na 2,439.950 din, najnižji ponudek pa znaša 1,219.975 din. Vadij je določen na 243.995 din.
1 Na| bolnišnica. Prejeli smo: Že večkrat ste
pisali o naši bolnišnici, pa tudi kritizirali, posebno zaradi pomanjkanja prostora. Te razmere se hndo nekoliko .-boljšale, ko bo končana zgradba, kjer bo prostora za 150 postelj. Kar se tiče upra-
ve in postrežbe, je urejeno še prav dobro; tudJ hrana ni slaba. Na naše zdravnike smo pa lahko
ponosni. Bi! sem na kirurgičnem oddelku operiran. Operacija je izredno dobro izpadla; operiral me je g. dr. Slavko Rakovec, ki ga zaradi njegove ljubeznivosti in požtvovalnosti vsi bolniki ljubijo m spoštujejo. Čutim »e dolžnega, da se g. doktorju za njegovo požrtvovalnost in uspešno zdravljenje javno zahvalim. — J. P.
1 ZolNisdravnik dr. Rodosrhegg ne ordinira do konca avgusta.	...
1 Popravilo stolnice. Na severni strani stolnice je omet popustil ter ga je dala sedaj škofijska uprava popravili, hkrati je v popravilu tudi ura na severnem zvoniku. — V podstrešju semenišča dozidujejo mansardo, kjer bo nastalo nekaj novih sobic.
1 Okrog hotela »Slona«. Starinska hiša hotela >Slon« je že zapisana svoji usodi. Prva dela pri novi zgradbi hotela Slon1: so bila, da so začasno premestili trafiko iz Prešernove ulice v vežo na Dunajski cesti. Hotel »Slon« namreč nujno potrebuje vhod v garažo, ki l>o v bodoče tam, kjer je bila dosedaj trafika. Nov lokal za trafiko pa bo zgrajen tam, kjer je bila veža v hotelsko poslopje iz Prešernove ulice. Zidarji sedaj marljivo delajo, ker morajo v kakšnih 10 dnevih dokončati tako vhod v garažo in pa novi lokal za traliko. Na vrsto pridejo potem drugi deli poslopja hotela »Slon«, ki ga bodo pričeli v kratkem sistematično podirati. — Tramvajska družba je svojčas pripela lokovodne žice na poslopje hotela Slon?. Sedaj, ko se pripravlja novo poslopje, pa je morala tramvajska družba postaviti nove drogove v Prešernovi ulici in na Dunajski cesti, kar se je zgodilo v noči od srede na četrtek. Tramvajska družba bo začasno pripela žice na železne drogove, ki sedaj_ že stoje, nato pa bo morebiti navezala svoje žice zopet na novo poslopje bolela Slon'. Začrtan je tudi že novi pas, kjer bo zgrajen novi hodnik okoli modernega hotela ^Slon<.
1 Meslno poglavarstva v Ljubljani razpisuje II. ponudbeno licitacijo za napravo lesene brvi čez Ljubljanico v Mostah. Licitacija bo v torek, dne 27. julija 1937 ob 11 dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se dobe razpisni obrazci, pripomočki in pogoji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 15. julija 1937.
1 Poškodba pri delu. Na Cesti dveh cesarjev (v koloniji v Mestnem logu) se je včeraj ponesrečil 25 letni delavec Franc Muzolini. Na nogo mu je padlo težko železo ter mu zmečkalo desno stopalo.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Celje
c. + Tomaž Blanc. V Liscah pri Celju se jc v četrtek zjutraj preselil, zadet od kapi, v večnost Tomaž Blanc, 58 letni posestnik v Liscah. Njegova žena ga. Alojzija je umrla že pred 19 leti in mu zapustila troje malih otrok, za katere je potem sam skrbel z veliko ljubeznijo. Bil je dober mož, splošno priljubljen, bil je tudi naročnik »Slovenca« in drugih katoliških listov. Pokopan bo v soboto ob 16. na mestno ]K>kopališče. Naj v miru počiva! Žalujočim otrokom naše iskreno sožalje.
c Obisk čeških bogoslovcev. Češki bogoslovci Iz Prage, ki se sedaj mudijo v Mariboru, pridejo tudi v Celje, in sicer v soboto jx>poldne ob 15.52. Na kolodvoru bo sprejem bogoslovcev, nakar bodo zapel bogoslovci nekaj čeških narodnih pesmi. V spremstvu Celjanov se bodo zatem podali na celjski grad, odkoder si bodo ogledali lepo Celje in njega okolico. Zvečer bo v hotelu Evropa pozdravni večer, v nedeljo zjutraj pa bodo poleteli v Logarsko dolino. Iz Celja bodo odpotovali v ponedeljek ob 16.01 na kongres Slaviae catholicae v Ljubljano.
c Podpise ministrov ponarejala. Ko smo v »Slovencu£ od srede 14. t. ni. poročali o znanem procesu zoper Srebemičevo, je stalo v jx>ročilu med drugim tudi, da je soobdolžena Kramarjeva leta 1933 ponaredila podpis dr. Kramerja. Ker bi se naše poročilo moglo napačno tolmačiti, popravljamo resnici na ljubo, da je bila Kramarjeva po obtožnici tega obdolžena. vendar se je izkazalo, da gdč. Kramarjeva ni oddala nikakega telegrama in da tak telegram tudi ni prispel na sodišče, temveč, da so le našli koncept takega telegrama na Sušnikovem stanovanju. Ker jo je sodišče vsake krivde oprostilo, je jasno, da je bila obtožba glede Kramarjeve tudi v tem delu neosnovana. Sicer pa je oprostilna sodba sodišča sama najbolj zgovoren dokaz, da o kakem ponarejanju podpisa ne more biti govora.
c Opozorilo na razglase. Citatelje rSloven-ca<" opozarjamo na važne razglase na obč. deski: 1. škoda po zajcu, zaščita sadnega drevja. 2. Navodila glede pobiranja prispevkov v fond za pogozdovanje. 3. Važnosti naših ptic-pevk in kako naj postopamo, da jih bo čim več v naših krajih. Ptice-pevke namreč lovijo številni ptičji lovci, ki jih prodajajo prekujičevalcein, ki jih izvažajo iz naše države v inozemstvo. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja ljudi, da cenijo veliko vrednost naših koristnih ptic.
c Celjski >ahovski klub igra v soboto 17. t ni. ob 9. zvečer v restavraciji hotela »Evropec mateh proti šahovskemu klubu Gaherje.
c Krivična obdolžite*. 14. februarja 1987 je umrla v Zavodni Podgoršek Angela, žena orožni-škega narednika v pokoju. Ker je nenadoma umrla in ker so njenega moža Podgorška Alojzija ovadili neki ljudje policiji, da jo je zastrupil, je sodišče odredilo zoper njega preiskovalni zapor, v katerem pa Podgoršek ni bil dalj kot par dni, ker je sodišče po par dneh preiskave takoj uvidelo, da gre le za neosnovano obdolžilev. Kljub temu pa je sodišče na Podgorškovo zahtevo odredilo izkOj> in razlele-senje umrle. Sodni zdravniki izvedenci so ob raz-telesenju ugotovili, da je umrla zaradi oslabelosti srca. Ker niso našli nobenih znakov zastrupitve, so telesu odvzeli samo posamezne dele drobovja ter jih poslali fiziološkemu institutu v Ljubljano, da jih kemično preišče. Prav te dni je prispelo iz Ljubljane na sodišče j>oročilo o ugotovitvah preiskave. Ker fiziološki institut ni našel nikakih sledov snovi, ki bi povzročila smrt, je državno tožilstvo kazensko postopanje zoper Podgorška ustavilo. S tem je Podgoršek, ki je zaradi te neosnovane obdolži t ve mnogo trpel, dobil za preslano ponižanje in sramoto vsaj delno zadoščenje.
c Kino Metropol. Danes oh 10.15, 18.15, 20.30 film o razvoju mlade deklice -Razcvcteli brst-.
Mokronog
Fantovski odsek se lepo razvija. Fantje, ki jih dolga nasilna doba ni strla iu uklonila njih značajev-, z veseljem pristopajo k odseku, zavedajoč se, da je le v katoliškem društvu njih pravo mesto. Celjskega tnbora se je udeležilo 29 fantov 111 mož. kar je za naš kraj, ki nima nobenih pravih prometnih zvez, častno število. Tudi pri nas se vzgaja in dorašča rod. ki bo na svoja načela. ki so: katoliška in slovenska, non«««.« in jih bo vedno in proti vsakomur pripravljen braniti in svoje življenje po njih uravnavati.
Maribor
ui Prihod čeikofclovaakih bogosloicev. V sredo zvečer se je pripeljalo v Maribor s praškiit brzovlakom 21 češkoslovaških bogoslovcev, ki ti namenjeni na kongres Slaviae Cbatolicac v Ljub-Ijani. V Mariboru eo izstopili ter so jih pozdravili najprej mariborski bogoslovec Izidor Završnlk, {»tem za JC ligo predsednik dr. Kukovec, za Češki klub predsednik Franjo Bureš in za Slomškovo družino ravnatelj Franc Hrastelj. Gospa Burc-šova jim je izročila rdeče nageljne. K sprejemu in pozdravu so se zbrali na kolodvoru med številnimi drugimi: ravnatelj bogoslovja kanonik dr. Ostre, zastopnik Kat. ak. strešinstva dr. Kej-žar, zastopnik Narodne Odbrane dr. Dolar. Češki bogoslovci, ki so bili prijetno presenečeni radi lepega sprejema, so po izstopu iz vlaka in po pozdravih zapeli našo in češkoslovaško državno himno, poteui pa so se podali v bogoslovje, kjer so prenočili. Včeraj zjutraj so se odpeljali v družbi mariborskih tovarišev z avtobusom na izlet v Rogaško Slatino in v Šmarje pri Jelšah. Danes bodo prisostvovali na Slomškovem grobu ob 7 sv. maši; danes tudi odpotujejo iz Maribora v Ljubljano.
m Proslava 50 letnice Viaceacijeve konference
stolne in mestne župnije, o kateri smo poročali že včeraj, bo v nedeljo po sledečem sporedu: Ob 6 zjutraj bo v stolnici cerkveni govor, nato sv. maša za V6e rajne člane konference in od nje podpirane reveže s skupnim sv, obhajilom med sv. mašo. Ob pol 10 bo slavnostna pridiga in pontifikalna sveta maša z zahvalno pesmijo. Po sv. maši sestanek članov in prijateljev konference v stolnem župni-šču (Slomškov trg 20). Popoldne ob 17 bo pridiga, pote msledijo slovesne večernice pred Najsvetejšim, ki bo to nedeljo od 16 izpostavljeno v javno češčenje, darovanje okrog oltarja v namen Vincen-cijeve konference za uboge v župniji in sv. blagoslov. K blagohotni udeležbi pri tej izredni slovesnosti se vabijo zlasti društva s svojimi zastavami in vsi prijatelji krščanske dobrodelnosti.
m Skupne duhovne vaje za duhovnike. Od 26. do 30. junija 1087 bodo v dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva 12, skupne duhovne vaje za duhovnike. Vodil jih bo p. Koželj. Začetek duhovnih vaj je v ponedeljek 26. julija ob 18. z običajnim sporedom. Prijave za napovedane skupne duhovne vaje naj se pošljejo pravočasno na kn. šk. ordinarijat ali na dijaško semenišče.
111 Vojaštvo kupuje živinsko krmo. Kakor prejšnja lela, bo tudi letos vojaštvo nabavljalo potrebne količine ovsa, sena iu slanic potom komisijskega nakupa direktno od producenta. Komisije že poslujejo. Interesenti dobe podrobna navodila na mestnem vojaškem uradu.
m Prodajalce perutnine opozarja mestno poglavarstvo, da je prepovedano zvezati perutnini noge ali jo nositi z navzdol visečo glavo. Na trgu mora biti perutnina v prostornih kletkah ali košarah z mrežo, ki morajo biti zadostno nastlane. Tudi jc treba perutnino od časa do časa napajati. Kršitve se bodo strogo kaznovale.
m Tudi tekstilna tovarna Doctor ia drug nam sporoča, da zaposluje v svoji mariborski industriji 6amo potnike, ki so naši državljani.
m Star mojster. Pred mojstrsko izpitno komisijo v Mariboru je napravil mojstrski izpit iz slaščičarske stroke Macedonec Gligor Tomovič, star že 67 let.
m Dnevno zavetišče v Magdalenskem«epred-mestju, v katerem je sedaj prostora za*45_a(Jrok, se bo povečalo, da bo sprejelo pod streho 90 otrok. Dela se bodo do jeseni končala.
m Prodaja parcel na banovinskem prfšfe^tvu v Koroškem predmestju se je že pričela, 'KHiiJMflje je za te parcele med mariborskimi sloji veliko.
m Učni tečaj za moško krojenje. Udeleženci se zberejo v ponedeljek 3. avgusta ob 17 v državni deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Nove prijave se še vedno sprejemajo pri obrtnopospeševalnem uradu na okrajnem glavarstvu. Tečaj traja 6 tednov ter poučuje strokovni učitelj Knafelj.
m Razpisani so natečaji za sprejem gojencev v vojno akademijo ter v sledeče podčastniške sole: art. podčast. šola v Cupriji, inzenjerska v Mariboru ter strojna v Kumboru. Vsi pogoji za sprejem so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
m V spanju sam sebe zabodel. 23 letni pekovski pomočnik Edvard Jetel je prišel vinjen domov, ko ga je pa mojster zjutraj budil k delu, je v pol-snu jezen pograbil za nož, zamahnil okrog sebe,, pa je zadel samega sebe ter si razparal trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga morali takoj operirati.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 14, julija. Smrt prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča je našla
prav globok odmev tudi v srcih vernih zagrebških Slovencev. Ravno te dni je preteklo tri leta, kar je bil veliki Jeglič, ki je imel ljubečo skrb za vsako kapljico slovenske krvi, pri sv. Roku med zagrebškimi Slovenci. Zato smo se ga tudi mi po svojih najboljših močeh spomnili: v nedeljo, 4. julija je bil dopoldanski in popoldanski govor pri sv. Roku posvečen Jegličevi veličini, v sredo nato pa smo se v lepem številu udeležili maše zaduš-nice, ki je bila zanj darovana pri sv. Roku. Pogreba pa se je v našem imenu udeležil g. sodnik
A. Rant, preds. Slomškovega prosv. društva. _
Ob tej priložnosti naj poleg drugih lepih člankov, ki so izšli o Jegliču in bili že omenjeni v »Slov«n-cu«, omenimo tudi zelo toplo napisan članek v »Obzoru« (6. julija). Tu govori časnikar R. R. Pro-gonski o zaslužnem Jegličevem delu v Bosni, kjer je rajni nadškof preživel 16 let, v katerih je storil mnogo zlasti za organiziranje hrv. katoliških šolskih zavodov in prosvetnih ustanov.
Že pred Jegličem je Slomškovo prosv. društvo po svojem zastopniku izkazalo čast rajnemu Rudolfu Dolinarju; sv. maše zadušnice pri sv. Roku se je udeležilo izredno mnogo zavednih Slovencev. — Enako smo se oddolžili spominu + akademika Lojzeta Žiberta, ki je bil pred leti član in eden najboljših igralcev in pevcev Slomškovega prosv. društva.
Minulo nedeljo (11. julija) pa smo zopet pohiteli na izlet v svojo ljubljeno Slovenijo. Za cilj smo si izbrali vabljivo Lisco. Kljub dežju, ki je pada! pri odhodu iz Zagreba in mnoge oplašil, da so ostali doma. se nas ie precejšnja skupina odpeljala z vlakom do Brega. Na Razborju smo se udeležili sv. maše, pri kateri so peli Rokovi pevci, potem pa smo se v krasnem dnevu povzpeli na Lisco, od koder se nam je nudil prelep razgled. Med petjem in vriskanjem smo se vrnili v Razbor, kjer smo opravili večernice in se polni najlepših vtisov vrnili v Zagreb. — Prihodnji izlet, združen z romanjem, bomo napravili k Mariji v Bistrico, in sicer na Rokovo nedeljo. 22. avgusta.
Poizvedovanja
Mala papiga, modra, ir priletela v Stožire 110 (Gmajnar). Lastnik naj se oglasi istotam.
izplačila starih vlog pri
v v«
zavodih
MMtaa hranilnica 1 (ubija vloge do 30.000 din
•ka je osvobodila
Dosedaj je Mestna hranilnica ljubljanska izplačala odnoeno prenesla na novi račun stare vloge, na kaetrih se je nanaial odlog plačil, do zneska 10.000 din. S 1. decembrom 1936 je osvobodila vloge do 5.000 din, s 1. marcem 1.1. pa nadalje vloge do 10.000 din. S tem so bile tako imenovane male vloge likvidirane.
Sedaj pa je Mestna hranilnica ljubljanska sklenila od 15. t. m. dalje izplačevati vse stare, vloge, ki niso 31. decembra 1936 presegale 20.000 din. V kolikor ne bodo vlagatelji teh svojih vlog dvignili, pa jih bode hranilnica prenesla na nove, ki bodo vedno izplačljive v gotovini brez vsake omejitve.
Nova osvoboditev vlog pri Meslni hranilnici dokazuje, da ta zavod prihaja v Stadij likvidnosti. Poudariti pa je treba prav posebno dejstvo, da je hranilnica tekom dobrega pol leta že tretjič zvišala mejo, do katere svoje stare vloge izplačuje, iz česar sklepamo, da vpostavitev likvidnosti v zadnjih mesecih prav ugodno napreduje. Izboljšanje je do-
segla hranilnica s tem, da ji je mestna občina odplačala velik del svojega dolga, kakor tudi s pospešeno likvidacijo svojih dolžnikov.
Izplačilni načrt Prastedione. Počenši z 12. t. m. je »topil v veljavo nov izplačilni načrt Prve hrvatske štedionice. Po tem načrtu bo izplačana 10% kvota na stare vloge, ki so znašale na dan '23. junija 1962, to je dan. ko je bila tej banki odobrena zaščitu, med 5000—10.000 din. Vpožte-vajoč ta zadnji izplačilni načrt, je Praštediona do danes izplačala odnosno prenesla na novi račun od zaščitenih vlog vse vloge, ki so bile na dan, ko je bila zavodu odobrena zaščita, manjše kot 2000 din, potem -10% od starih vlog med 2000 in 5000 din in sedaj pa 10% na vloge nad 5000 din do 10.000 din. Razen tega so bili izplačani odnosno prenešeni na novi račun s 1. januarjem t. 1. vsi tekoči računi, ki niso presegali 10.000 din. Sedaj odobrena izplačila na vloge zadevajo le originalne vloge med 5000 in 10.000 din, ne pa na tiste, ki imajo tako stanje vsled delitev večjih vlog in prenosov.

Novi davki na živino
v korist fonda za pobijanje živinskih bolezni
Kmetijsko ministrstvo je že izdelalo načrt novega veterinarskega zakona in bo ta načrt v kratkem predložen ministrskemu svetu v svrho končne redakcije. Ta zakonski načrt predvideva novo in popolno reorganizacijo veterinarske službe in izenačenje vseh dosedanjih veterinarskih zakonov, ki so v posameznih delih države še v veljavi.
Novi zakonski predlog predvideva postavitev samoupravnih veterinarjev v vseh občinah z več kot 10.000 prebivalci, potem ustanovitev ambulan-ce in živinskih bolnišnic, zavodov za proizvajanje raznih živinskih cepiv in zdravil, ustanovitev državnih podkovnih šol, veterinarskih zavodov pri banskih upravah itd.
Kot vsi taki zakoni v naši državi, predvideva tudi ta zakon ustanovitev posebnega fonda, in sicer državnega fonda za pobijanje živinskih bolezni. Dohodke tega londa bo tvorila 1%-na taksa pri prodaji živine, in sicer pri prodaji v državi kakor tudi pri izvozu. Po mnenju strokovnjakov bo potrebno za pravilno funkcioniranje tega fonda okrog 100 milij. dinarjev. Računajo, da bi 1%-na taksa na živini prinesla letno 50—60 milij. din.
Za naše živinorejce bo seveda predvidena 1%-na taksa pomenila novo breme, zato najbrž ustanovitev londa za pobijanje živinskih bolezni ne bodo s posebnim veseljem pozdravili. Tudi mi smo mnenja, da bi bilo bolje poiskati sredstva za ta sicer potrebni in zelo koristni namen na drug način in da ustanavljanje takih specialnih fondov ni najboljša rešitev.
Trgpv. sporazum s Švico ih izvozni kontingenti
sta stopila v veljavo trgovinski in kli-rinifci.sporazum med našo državo in Švico, ki sta bila podpisana v Belgradu 3. t. m. Oba sporazuma veljata do 30. novembra 1.1. in jih je mogoče molče podaljšati za nadaljnje štiri mesece.
S tem novim sporazumom nam je Švica zvišala nekoliko dosedanjih kontingentov ter nam je dovolila tudi nekaj novih kontingentov.
Zvišani kontingent: za fižol od 86 na 2600 sto-tov, za zaklano živino od 6740 na 12.000 stotov, jajca od 25.000 na 35.000 stotov in svilen krep papir enobarven od 49 na 100 stotov. Na novo so dovoljeni kontingenti: za marelice 500 stotov, za breskve 500 stotov, za slive, sveže in suhe 5000 stotov, za čebulo 1000 stotov, za česen 1000 stotov, za suhe gobe 100 stotov in za ročno kovane žeblje 65 stotov.
Razen teh rednih letnih kontingentov previ-deva trgovinski sporazum s Švico tudi naknadne kontingente, če jih bode švicarski trg dopuščal in ako jih bodo švicarski uvozniki zahtevali.
Vprašanje izvoza in uvoza konj in goveje živine pa bo v smislu trgovinskega sporazuma rešeno s posebnim dogovorom med švicarskim veterinarskim uradom in našim Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine.
Z ozirom na novi sporazum jc bila pri nas ukinjena kontrola uvoza iz Švice, ki je bila vpeljana z uredbo od 6. aprila 1936 in z rešitvijo ministrstva financ od 11. junija 1936 in 5. januarja 1937.
Ker je izvoz v švico letos prekašal naš uvoz iz Švice, je Švica prišla do terjatve proti nam. Ta terjatev, ki jo je Narodna banka stavila na bloki-
rani račun, je znašala tO milijonov dinarjev, kateri bodo vzeti v račun za novi kliring, ki torej vsled tega izkazuje aktiven saldo desetih milijonov v korist Švice.
Povečanje rečnega prometa v letu 1936
Izvoz in uvoz potom naših plovnih rek sta lansko leto znatno narastla. Tako je uvoz po rekah narastel od 290.544 ton v letu 1935 na 348.794 ton v letu 1936. Izvoz pa se je zvišal od 436.133 v letu 1935 na 583.882 ton v letu 1936.
Tudi notranji rečni promet izkazuje povečanje, Dočim je bilo v letu 1935 natovorjenih 1,697.886 ton, je bilo lansko leto natovorjenih 1.866.460 ton, pretovorjenih pa je bilo leta 1935 1,147.803 tone, lansko leto pa 1,220.980 ton.
Tuzemski in inozemski promet sta znašala v letu 1936 2,799.136 ton proti 2,424.563 tonam v letu 1935. Velika živahnost je bila v tranzitnem prometu, ki se je zvišal od 1,615.666 ton na 2,152.703 tone v letu 1936. Pač pa je znatno padel prevoz potnikov, in sicer od 4,202.456 na 2,439.620 oseb v lanskem letu.
•
Posojilo za kabel Belgrad — Muribor. Gospodarsko finančni odbor ministrov je odobril najetje posojila v znesku 2(57 milij. din za financiranje mednarodnega kabla Belgrad—Maribor. V smislu sklepa bo to posojilo najeto pri Državni hipotekarni banki. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona bo posojilo vrnilo v devetih letnih obrokih po 30 milij. din. Ker ni dvoma, da l>o ministrski svet potrdil sklep gospodarsko-finančnega Odbora, je torej vprašanje financiranja kabla Belgrad—Maribor rešeno. V zvezi z nabavo kabla Belgrad—Maribor prinaša »Jugoslovenski kurir« vest. da je neka angleška grupa izdelala načrt za zgraditev tovarne kablov v Jugoslaviji. Po tem načrtu bi imela tovarna zelo veliko kapaciteto, tako, da bi mogla zadovoljiti potrebe vseh balkanskih držav. Vprašanje take tovarne merodajni faktorji sedaj študirajo, vendar pa, kot poroča isti vir, vprašanje postavitve te tovarne ne moro biti vezano na nabavo kablov Belgrad—Maribor.
JioTa dmtha. V trgovinski register je vpisana nova tvrdka: Rudarska družba -Mačkatica družba z o. z. Obratni predmet je proizvajanji? in prodajanje vseh vrst rud in kovin in vsi posli, ki so s tem v zvezi, zlasti pa obratovanje rudnika >Mačkatica«. Osnovna glavnica znaša 200.000 din. Poslovodje družbe so: Feliks Tonič. prokurist tv. A. Westen. d. d., Celje, Avgust Praprotnik, Ljubljana. in Franc Sumi, Kranj.
Bosanska industrialna i trgovačka banka d. d. v Belgradu obvešča svoje upnike, ki imajo prejeti delnice, izdane po uredbi o zaščiti denarnih zavodov ob priliki sanacije banke, da bo delnicc, ki jih upniki ne bodo pravočasno dvignili, deponirala pri Državni hipotekami banki. Prvotno jih je hotela deponirati pri Poštni hranilnici in je lako tudi že obvestila svoje upnike, toda Poštna hranilnica je spiejem delnic v depot odklonila, vsled česar je trgovinsko ministrstvo odločilo, naj banka delnice deponira pri Državni hipotekarni banki.
Rekorden konznm sladkorja. Po cenitvah bo letošnja svetovna produkcija sladkorja znašala 30.96 milj. Iong ton, kar je 2.29 milj. long ton več kot lansko leto. Sladkorna produkcija iz trsa bo predvidoma znašala 21.05, iz sladkorne pese pa 9.9 milj. long ton. Lansko leto je konzum sladkorja dosegel 28.89 milj. proti 27.59 milj. long ton v vrednosti surovega sladkorja. Povečanje konzuma je znašalo torej okroglo 1.3 milj. long ton ali 4.lr/o. Tolik kon-
zum sladkorja predstavlja rekord, ker te množine konzum dosedaj ie ni nikoli dosegel. Leta 1933 n. pr. je rnaial konzum na vsem svetu 24.67 milj. long ton. Ta konzum kaže jasno na izboljšanje gospodarske konjunkture v najvažnejših državah. Tudi v tekočem letu je opažati nadaljnje naraščanje konzuma sladkorja.
»Trginačka i obrtna banka d. d. v Novem Sadu« sklicuje svoj občni zbor za 26. t. m. Iz objavljene bilance vidimo, da je družba imela v 1. 1936 pri glavnici 20 milij. din 3.1 milij. dobička. Vloge so znašale konec leta 1936 111.6 milij. dinarjev, rezervni fond 9.5 milil, din in pokojninski fond 9 milij. Med aktivnimi postavkami omenjamo gotovino, ki je znašala 29.3 milij. din, menice so znašale 40.2 milij., dolžniki 61.9 milij., hi-potečna posojila 3.5 milij. In premoženje pokojninskega fonda pa kot v pasivt 9 milij. din. Likvidnost banke je po tej bilanci ugodna. Iz računa izgube in dobička omenjamo pod izgulio odpise v znesku 0.87 milij., stroške 1.79 milij. in davko ter pristojbine 0.87 milij. Aktivne obresti in provizije so znašale 5.4 milij., pasivnih obresti pa banka sploh nima. Občnemu zboru bo predlagana dividenda 6 in pol din na delnico.
Kongres samoupravnih hranilnic naše države bo 1. septembra t. 1. v Zagrebu. Kongres bo trajal dva dni. Na kongres pridejo tudi zastopniki hranilnic iz Cehoslovaške in Poljske ter ravnatelj mednarodnega zavoda za varčevanje v Milanu g. Ravizza. Vzporedno s tem kongresom bo tudi glavna skupščina Zveze slovanskih hranilnic in Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije. V zvezi s temi skupščinami bo zagrebški velesejem priredil razstavo hranilnic.
Občni zbor družbe »L« Dalmatiennec je bil 9. t. in. v Parizu. V poslovnem poročilu poudarja uprava, da je kriza na tržiščih, ki zanimajo družbo, znatno popustila in je mogla družba pričeti z večjim plasiranjem svojih produktov. Prodaja je bila pa ovirana zaradi težav v mednarodni trgovini in pa zaradi devalvacije glavnih evropskih valut. Zaradi devalvacije franka so padle cene raznim produktom, jioselmo na francoskem trgu. kar je nepovoljno vplivalo na razvoj družbi-nega |>oslovanja. Vendar se je produkcija karbida in cijanamida povečala, padla pa je produkcija električne energije. Vrednost produkcije je v letu 1936 dosegla 6.8 milij. frankov proti 5.5 milij. frankov v I. 1935. Kakor prejšnja leta. tako tudi za lansko leto ni bila odobrena nikaka dividenda na delnice, ker družba tudi pretfklo leto ni izkazala nikakega dobička.
Poljska konvertira inozemska dolarska posojila. Poljska vlada Je sklenila konverzijo inozemskih dolarskih posojil v \M% notranja posojila v zlotih. lmejitelji teb dolarskih posojil so sklep vlade sprejeli z zadovoljstvom. Dosedaj so predložili v zamenjavo papirjev v znesku nad 50 milijonov zlotov. To konvertirano posojilo že no-tira na borzi, in sicer 49 zlotov za 100 nominale.
Amerikanski parlament za znižanje obrestne mere kmetskih kreditov. Kljub vetu predsednika je poslanska zbornica jionovno sprejela načrt zakona za znižanje obrestne mere kmetskih kreditov z 260 proti 96 glasovom. Dosežena je bila |>n-trobna dvotretjinska večina. Tudi senat bo moral sprejeti zakon z dvotretjinsko večino, da bo lnogoj stopiti v veljavo.
Licitacije: Dne 15. julija so vrši v intendan-turi štaba dravske divizijsko oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudsko hrane.
Avtorska centrala v konkurzu. Zagrebške rNarodne Novine-c prinašajo sklep okrožnega sodišča v Zagrebu, s katerim je otvorjon konkurz nad imovino Avtor centrale za avtorske pravico S. Bakarčič iz Zagreba in osebno nad Silvestrom Bakarčičein. Prvi zbor upnikov jo sklican za 2. september, terjatev jo prijaviti do 7. septembra, katerega dne bo pri sodišču tudi narok za ugotovitev terjatev.
Borza
Dne 15. julija 1937.
Denar
Angleški funt je v privatnem kliringu na ljubljanski borzi notiral 238 den., v Zagrebu je otiral 237.20—238.80 (238) in v Belgradu 237.20 -238.80.
Avstrijski šiling je bil v Ljubljani 8.53—8.63 (8.58), v Zagrebu 8.51—8.61 (8.56) in v Belgradu 8.50—8.60.
Notacija nemških mark je bila na ljubljanski borzi 12.58 blago, na zagrebški 12.46—12.66 (12.56). za ultimo julij 12.40—12.60 (12.50), za ultimo avgust 12.48—12.68 (12.58). za 15. september 12.46—12.66 (12.56) in za ultimo september 12.50-12.70 (12.60), na belgrajski pa 12.4632-12.6682.
Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15—30.85 (30.50), v Belgradu pa 30.24 —30.94.
Lire so notirale v Belgradu 220 blago.
Promet deviz je znašal na zagrebški borzi 3,206.863, na belgrajski pa 5,556.000.
Ljubljana — Te Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg. . . . Curih 100 frankov . . . London 1 funt .... Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . .
Trst 100 lir.....
(urili: Belgrad 10. 21.6625, New Vork 436.12." 22.075, Amsterdam 240.25, 82.75 (82). Storkholni 111. Iingeii !H».70, Praga 15.21, pošta 86.25, A tono 3.95, šta 3.25, llolsinglors 9.58,
čaji s p r i m o m.
. . . 2394.91-'2100.51 . . . 1746.53—176041 . . . 731.94 — 737.01 . . . 090.45—1003.52 . . . 215.58- 217.64 . . . 4814.76—4351.07 . . . 168.56— 170,— . . . 151.54— 152.64 . . . 228.20— 231.28 Pariz 16.025, London i, Bruselj 73.425, Milan , Berlin 175.35, Dunaj 70. Oslo 108.55, Kopen Varšava 82.80, Budim Carigrad 3.50, Bukure-Buenos-Aires 131.5.
Vrednostni paoirii
Ljubljana: ",% investicijsko posojilo 89.25— 90. agrarji 52—53, vojn škoda promptna 407— 409. begiuške obveznice 72—73. 8% Blerovo posojilo 85.50— 86.50, 7% posojilo Drž. hip. banko 04—100, sev. agrarji 51.50—53, Trboveljska 230 den.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko |iosojilo 89—90, agrarji 52 —52.50, vojna škoda promptna 408—109. begiuške obveznice 72—72.50 drobni kom., 8% Blerovo posojilo 96 ~96.no, Blerovo posojilo 8R.50—M. — Delnico: Narodna banka 7150 den.. Priv. agrarna banka 196 bi.. Trboveljska 230—240 (235). Gut-niaiin 50—60, Osj. slatlk. tov. 185—190, Osiješka livarna 185—200. Haguzoa 365 den., Oceanija 280 —300, Jadranska plovidba 340-380 (340).
Belgrad: Državni papirji: agrarji 52.25 —52.75. vojna škoda promptna 4(19—409.56 (109), uit. sept. 408—408.50. sov. agrarji 52 den., begiuške obvoznice 76.75—77. dalm. agrarji 74.75—75, 8% Blerovo jiosojilo 95—96, ",% Blerovo posojilo 85.75—S6 (86). 7% Jiosojilo Drž. hip. banke 100 den. (100). slab jiosojilo 87 den. — Delnice : Narodna banka 7170 den., Priv. agrarna han-ka 198 den.
Žitni trg
Novi Sad: Pšenica: nova. bač. 165—170, srem.. slav. 1625 — 1675, banaš. 1625-1670, bač. ladja Tisa. Begoj 178—180, stara pšenica ne no-tira. — Ječmen : bač., srem. novi 65 kg 117.5— 122.5. — Moka: bač. banaš.. og. ogg. 260—270, 240-250, 220—230. 190—200, 160—170, 117.5-120. srem., slov., og. ogg 255—265. 235—245, 215— 225, 185—195. 1 .Vi-165, 117.5—120. - Vse ostalo neizpremenjeno. Tcnd. čvrsta. Promet srednji.
Programi Radio Ljablfanai
Pctrk. m. julija: 12 Z nnšlh dobrav (plošče) - 12.1.1 Vreme, porodila — 1.1 ('»i-, spored, ohvstiliia — 1,1.IS \ mi mogoče, k ur kdo hoče (plošče po željah) — 11 \ remc, borza — J!)	vreme, poročila, spored, obvestila —
IM.m Xae. ura: Srednješolska inladnia in šport (Milan Vukolič, proT. • Zeli) — 1S..M1 Zaiiimivoi.ti n irs-llen.-ili
—	2n Spomini ua .loli. Sirmissa (plo<ču) _ D.jn KnietsJ-o ceklo (gi|'>. Krsllmi llalner) - JO.au Akademski pevski kvintet — 32 (Las, vreme, poročilu, spored — 22.30 Angleške plošče.
Orugi programlt
Petek, m julija: Rr\qrarl-7.aarrh: Vokalni koncert — >1.1(1 Violina — 21 Vokalni koncert — 21.H1 Zbor
—	Dunaj: l(i.R) (ilatbene humoreske — 20.m lfrrs — 21.r, nruekiieriana — 22.30 Zabavni koncert — Trst-Milan: 17.15 Plesna cinsbn — 21 Opereta .11 »ritk in — Rim-Hari: 21 Orgle — 22 Pihata — Prani: 19.111 Ju/.no-č.-ke narodne — 2H..V1 reška filharmoniji) — 22.211 Kvar-tet — Varšava: 20 Labka (jlasha — 22 Večerni koncert
—	Hrrlin: 20.111 Komična opera Orofcar — Konigthcrn-}'rnli*lara - l.ipskn ■ Mnnaknvn: IM0 Mozartova oprrii
Don tlnan — llnmhura: 20.10 Simfonični orkester — hnln: 20.111 Sereuadni večer — Stra^sbotirg. 21.1(1 tile dntiški večer.
+
V neizmerni žalosti naznanjamo žalostno vest, da je danes zjutraj naš preljubi oče, gospod
Tomaž Blanc
posestnik
zadet od kapi. v starosti 58 let, umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dm; 17. julija ob 16 na mestno pokopališče.
Celje, dne 15. julija 1937. Žalujoči otroci: Hilda, Pepo, Greta.
Drabosnjakov pasijon
Andrej Šuster Drabosnjak: Igra o Kristusovem trpljenju (iz leta 1818. po nemškem izvirniku). Za sodobni ljudski oder priredil Niko Kuret. Ljudske igre 17. zv. Izdala in založila »Založba ljudskih iger«. Tiskovno društvo v Kranju. 1937. Str. 116.
Z gornjim delom je postal dostopen slovenskim ljudskim odrom ljudski pasijon, ki ga igrajo v Ko-stanjah in drugod na Koroškem še dandanes po skoraj 120 letih. V Kuretovi priredbi je pred tem žc izšla tudi Drabosnjakova »Božična igra«, zv. 13, eno leto poprej pa njegova »Igra o izgubljenem sinu«, zv 6. Tako smo Slovenci dobili v razmeroma kratki dobi vsega Drabosnjaka, kolikor je ohranjenega, v priredbah za moderni ljudski oder. Če bi že nikakega drugega uspeha ne imelo novi gibanje ljudskega odra med Slovenci, je s svojimi odkrivanjem starin dovolj storilo za slovensko kulturo.
Pri poročilu, oziroma oceni Kuretove prireditve Drabosnjakovega Kristusovega trpljenja se nam je ravnati po napotkih, ki nam jih je dal prireditelj v uvodni in zaključni besedi. »Ta pasijon bo uspel samo takrat, kadar bo poskušal biti isto, kar je bil koroškim kmetom: pobožnost, pri kateri se znajdejo vsi v fari kot celota, kot občestvo.« P 3 kritiku Darlingtonu zahteva prireditelj, naj tak pasijon nc učinkuje kot umetnina, ampak kot velika veroizpoved. »In ne kot zanimiv narodopisni dokument, ie manj pa kot »igra« v sporočenem pomenu sme ta pasijon na naie odre. Roke proč, kdor bi se ga lotil z enega*izmed teh dveh vidikov!« Vendar |C treba priznati, da ima priredba Drabosniaka tudi kol kulturnozgodovinskega spomenika svojo vrednost in pomen, in da je pasijon s svojo tradicijo
igranja tudi zanimivost. To sta prav za prav za zdaj še edina fiksirana uspeha, kajti uspeh predstavljanja pasijona na zahtevani način jc, posebno še danes, stvar mnogih činiteljev, predvsem globoke vere. Imamo pa na KoroSkem dokaz, da »to, za čimer danes težimo, potem takem ni prazna novo-tarija, ni našemu ljudstvu in njegovi duševnosti tuje poskušanje, ampak je le odkrivanje vrednot, ki so jih dobro poznali stari rodovi in jih je le čas zasul.« Ker so ta pasijon igrali zadnjikrat v Ko-staniah leta 1932 (letos so ga igrali že v nemščini!), je bil res zadnji čas, da ga poskušamo rešiti. Gosp. prof. Kuret ga hoče rešiti v smislu prenovljenega ljudskega odra »prerojenemu religioznemu občestvu — fari«.
tz literarnozgodovinskega dodatka jc razvidno, da se ie prof. Kuret v priredbi oslonil na znanstvene izsledke o Drabosnjaku in njegovi zapuščini. Znanstveno je začel pri nas raziskovati Drabosnja-kovo osebo in njegovo delo šele dr. Fr. Kotnik, ki je o njem objavil več razprav Njemu in v zadnjem času univ. prol. dr. Fr. Kidriču gre zasluga, da je Drabosnjakova osebnost danes osvetljena. Onadva sta nam kritično fiksirala tudi njegovo delo ter podatke o njegovi zaslužni zapuščini, kot jo predstavljajo tradicionalne pasijonske predstave na slovenskem Koroikcm. Kakor nam pove že originalni Drabosnjakov naslov, ta pasijon ni izvirno pesnikovo delo. Ker vsa okoliška stara nemška besedila še niso izdana, je primerjava zelo otežkočena in torej tudi ne moremo ie za zdaj določiti Drabosnjakovega deleža pri prevodu. Vendar moremo z gotovostjo predpostavljati, da je ljudska domišljija, poosebljena v kmetu-poetu, marljivo sodelovala v zgradbi domačega slovenskega pasijona. Pasijon, ki je postal prava narodna last, doslej še ni bil v tisku, čeprav je bila že parkrat izražena želja v slovenski iavn/Mli, nsj W; jjJjjs Mohorjeva drnth*. Sedsj je to oskrbela Založba ljudskih iger. Izdaja je prirejena po štirih prepisih iz zapu-
ščine slavista Vatroslava Oblaka, ki so v slovanskem seminarju dunajske univerze. Izdajo dopolnjuje samo predigra po navedbah dr. Fr. Kotnika. Ker je torej prof. Kuret izdajo opremil z znanstvenimi podatki, ji daje tudi kulturnozgodovinsko vrednost.
Da bi pridobila knjiga kot narodopisna zanimivost, je prireditelj dodal lepe posnetke predstav v Kostanjah na Koroškem. Slike, ki jih je dal prireditelju na razpolago g. ravnatelj Jakob Špicar, prav živo pojasnjujejo navodila za predstave in imajo tako svoj praktični kakor narodopisni pomen. Prav lepo je na slikah videti, da igrajo vloge odrasli, resni farani.
Priredbo za sodobni ljudski oder, kar je najvažnejši poudarek na knjigi, je razumeti tako. da je prireditelj na podlagi važnejših prepisov izbral gradivo (besedilo) in* spremenil staro koroško narečje, tako zvani Drabosnjakov jezik, v moderno književno slovenščino (seveda je tudi transkribiral alfabet) in deloma opremil izdajo z navodili za oder v duhu novega ljudskega igranja (n pr. navodilo pri neštetih vlogah: -Igrajo pa vsi, tudi tisti, ki si"cer samo gledajo«). Kot je videti iz večkrat neokretnih rim, je prireditelj v glavnem obdržal staro btsedilo, to se pravi, da ni spreminjal, vsaj mnogo ne, besed niti besednega reda. Ne motijo pa več besedila niti »nemški« (t. j. ponemčeni izrazi) niti »robati« izrazi, katere je v predstavah ugotovil leta 1890 celovški »Mir . Želej bi si kljub vsemu več čistejiih in lepših rim ter nekaj pravopisnih izboljianj (n. pr. eden drugemu str. 28. 30, 56; tudi števniki tretjikrat, petokrat, iestokrat in sedmokrat mi ne zvenijo lepo).
Igra ali kakor pravi izvirnik »komedija« o Kri-, stuaovem trpljenju je po Kuretu razdeljena na: Predigro o dobrem Pastriju, kjer nastopijo ovčar, ; ovčar'** in dva roparja, kar predsiavlja lepo alegorijo, in na Prolog, v katerem naMopa samo smrt. i Ta dva dela tvorita uvod. Nato sledi prvi del igre
»Sodba« v 17 slikah. Dejanje, ki se naj igra na odru, je precej dolgo. Tu in tam je verzilicirano kar besedilo biblije. Dejanje je živahno, vsebuje napet dialog, napete situacije, zveni na mestih občečlo-veško in sodobno ter priča sploh o dramatskem talentu pisatelja, čeprav je besedilo včasih nekoliko dolgovezno in gostobesedno (prireditelj je taka mesta opremil z oglatimi oklepaji) in čeprav n. pr. Judeževo obešanje na odru moti estetski okus. Drugi del obsega križev pot, t. j. sprevod, ki nai se vrši na kak bližnji grič. Besedilo dejanja je kratko. Tretji del se dogaja na hribu (Kalvariji) in je kol pobožni konec gotovo najlepii del, saj sc glasi kakor služba božja.
Nekaj starih izrazov bi bilo dobro opremiti z razlago, nekaj zastarelih oblik (često 3. os. mn. sed. č. str. 22) izmenjati z lepimi novimi.
Sam Drabosnjak r,e v uvodnih stihih boji. da bi njegovo delo napačno sprejeli in ocenjevali. To poudarja tudi prireditelj Da bo torej pasijon žel za-željeni uspeh, bo treba postavili nekaj načelnih zahtev: igrajo naj zreli, resni ljudje, ki jih naj vodi več veščih vodij. Jasno jc dalje, da samo brezhibna predstava more biti dostojnt, t. j. takšna, da nc žali religioznih čustev Ne gre namreč kratkomalo zavračati dobrohotnih mnenj kritičnih opazovalcev novega ljudskega odra. Predvsem pa bo treba mnogo vzgoje in duhovne obnove za pravo razumevanje pasijonskih predstav.
Omenjam še, da je to igro oddajal ljubljanski radio na veliki četrtek 25. marca t. 1. v poiebnt priredbi za radio, ki jo je oskrbel isti prireditelj. Izvajal jo je ljubljanski »Ljudski oder«, vodil pa prireditelj. Primerno bi bilo. da bi sedaj, ko imamo v rokah Drabosnjaka, listi in revije posvetile me-
govemu delu več pozornosti. — Leopold Stanek. •
Urednik Mirko Javornik. ki je v Slovencu ob-javil kritiko o Podbevškovi knjigi »Ivin Grohar«,
je na dopit6tu.
Z letalom po Ameriki
Prišlo mi je že tako, da nisem mogel drugače napraviti kot — leteti. V nedeljo dopoldne sem imel še misijon v Chicagu, popoldne pa 6em moral imeti govor v Clevelandu. Z letalom sem prevozil 570 km v dobri poldrugi uri. Msgr. Ponikvar od Sv. Vida me je že čakal v Clevelandu na letališču. Smejal se je: še nihče ni prišel k njemu tako, čeprav v Ameriki. Se drugi ameriški duhovniki so se mi čudili pri večerji: češ, hitri ste — tako pa še mi nismo navajeni.
Vendar smo imeli na ti6tem poletu močan vihar. Spomnil sem se, kako sem se nekoč tudi v letalu vozil i z Ljubljane do Sušaka, na poti v Belgrad. Vendar mi je bil tu ve6 drug občutek. Takrat je bilo majhno šestsedežno letalo (ki se je kmalu potem razbilo) in samo dva potnika sva bila. Tu pa se nas je vozilo 21 potnikov v razkošni udobnosti. Prijazno nam je stregla mlada stevvardess. Vse je prinesla: zadnje izdaje dnevnikov in tednikov, in jedi in pijače, kar 6i jx>želel. Tudi cigarete je vsem prijazno ponudila. Tako ni postalo preveč fiedo-mače niti takrat, ko so zasvetili na prednji strani svetlobni signali in 6mo morali hitro pogasiti cigarete in se močno prepasati. Precej nas je sukalo, čeprav je kazalo merilo nad 3000 m višine.
Pozneje sem se vozil z letalom tudi v Detroit. Krasna je vožnja nad velikim Erie jezerom, v katerem se ti zde veliki parniki samo čolnički. To bi 6e bili 6kopali, če bi padli v vodo... Detroit je iz letala kakor otroška mizica. Težko sem 6i zamišljal v tem kraju vso odločno delavsko borbo. Enake ravne ceste, enaki eno ali dvodružinski domovi; sredi med njimi pa v enako ravni vreti za vsako hišo garaža za avtomobil: kakor bi bila pasja uta.
V	Chicago sem se nekoč pripeljal f>onoči. Visoko v zraku smo večerjali. V četrt ure nam je stevvardess postregla vsem. Bilo je prav obilno: juha, pečenka, prikuhe, močnata jed, sladoled in kava. Vsi (mo imeli enako. Ko smo 6e najedli, nas je veter še malo pretresel.
Nikdar ne bom pozabil krasnega sončnega zahoda, ki 6mo ga doživeli, in (x>zneje, kako je letalo mirno rezalo mrak, 6podaj pa so se od časa do časa vrtile velike luči kakor pravljični mlini na veter, ki so nam kazale pot. Ko smo prišli do Chi-caga. smo vsi kot dogovorjeni ugasnili luči nad sedeži. V čudovitih večernih barvah 6e je kopalo mesto jx)d nami. Mi smo mirno plavali skozi temo, le ob robovih kril so sanjavo sijale rdeče in zelene luči. Ko smo bili že precej nizko, nam je hipoma 6ilen žarek pokazal smer pristanka. Bele, rdeče in zelene luči 60 se poigrale z nami. Pa je že letalo samo z močnim žarometom razsvetlilo polje pred 6eboj in mirno pristalo. Na misel mi prihaja: prav g. Sever, oče ponesrečenega študenta, me ie pričakal na letališču s 6vojim lepim avtomobilom.
Vožnja z letali se je v zadnjem času zelo f>o-cenila. Od 1. 1030 za več kot jjolovico. En km ne pride niti poldrug dinar; pri krožnih poletih mnogo manj. Na vlaku je cena za 1 km — 60 par v navadnem razredu, 90 par v pulmanu. Letalo primeroma res ni drago, zlasti če odšteješ še vso postrežbo (na vlaku te mnogo stanejo obedi in napitnina, tu pa stewardess 6ploh ničesar noče vzeti), potem pa premisliš, koliko časa si prihraniš. In marsikaj lahko izvršiš sploh 6amo s to hitrostjo.
Število potnikov 6ilno narašča in je že lani preseglo 1 milijon. Smrtnih nesreč pa je silno malo. L 1035 jih je bilo pri skoro 900 tisoč jjotnikih, ki so preleteli čez 1000 milijonov km, samo 8. Promet narašča; število smrtnih nesreč pa 6e zmanjšuje.
V	letalih imate največjo udobnost, ki si jo morete misliti. Od New Yorka do San Francisca (čez 5000 km) se lahko prepeljete preko noči v 15 urah in vso pot lahko mirno spite v mehki postelji. Res ni veliko. Zlasti ko je noč daljša in je jutro v San Franciscu še tri ure kasnejše.
Ce pa človek pregleduje bajne vsote, ki jih prometne družbe zaslužijo, pa tudi izdajo za moderniziranje prometa. 6e mu začne kar vrteti v glavi. Vendar bi še rad kdaj zadremal v letalu. Prav kar slišim, kako eno brni v zraku. Pa bo že polnoči. Rdeči in zeleni signali se mi peljejo naproti, kakor bi hoteli skozi moje okno ...
Številke o cerkvi v Ameriki
Gotovo ste že pred dolgim časom brali, kako je kardinal Mundelein na škof. konferenci v Chicagu obsodil borbo proli katoliški cerkvi v Nemčiji. Tudi najvišji predstavniki drugih cerkva 6o niu pritrjevali in čestitali. Rabil je precej ostre besede o Hitlerju; a to je 6ploh ameriški način, da radi uporabljajo zelo ostre osebne označbe. Včasih — posebno v kakih volivnih borbah — se na zborovanjih in po radio govorih obdelujejo z naravnost neverjetnimi psovkami. Tudi slovensko časopisje je fx>!no prav prostaških izrazov. Pa so Amerikanci ponosni na to svobodo. Meni se ne zdi f>osebna pridobitev...
Ob ti priliki se mi ne zdi napačno, omeniti nekaj zanimivosti o katoliški cerkvi v Zedinjenih državah. Nedvomno jživa zelo velik ugled. Saj pa je tudi od vseh cerkva največja. Od 128 milijonov prebivalcev Združenih držav pripada raznim veram in cerkvam okrog 63 milijonov članov. Od teh je okrog 21 milijonov katoličanov. (Baptisti in metodisti imajo približno po 10 milijonov, luterani in judje po 4 milijone, prezbiterjani poltretjega, episkopalci 2; ostalo pa razne druge skupine.)
Katoliška cerkev v Zed. državah je razdeljena danes na 17 nadškolij in 92 škofij. Kardinali so žtirje: 0'Connel, Dougherty, Mundelein in llayes.
O tem zadnjem so tukaj mnogo pisali, da je pa-peški kandidat. Duhovnikov je čez 31 tisoč. Poleg teh deluje 85 moških in čez 200 ženskih redov. Glede števila katoličanov je treba seveda poudariti, da 60 to večinoma praktični katoličani, saj se njih število odloča [x> aktivnem sodelovanju v cerkvi in ne le jx> krstnih knjigah kot pri nas. — Katoliških cerkva je čez 18 tisoč. 7500 župnij ima lastne župnijske šole, katerih vzdrževanje zahteva seveda ogromne vsote. V njih je nad 2,200.000 otrok. Semenišč je 200. Cez 1150 je katoliških višjih šol, v katerih je skoro 200 tisoč študentov. V 324 katoliških sirotišnicah je 44 tisoč 6irot. 155 je hiralnic in 670 katoliških bolnišnic.
Precejšnja moč je v tem, kajne? Včasih si tega niti predstavljati nisem mogel. Nedvomno je ta zunanja organizacija sijajna. Zato ni čuda, da tudi finančno najmočneje podpira vse druge kraje, zlasti misijone. Ogromne vsote gredo od tu. Lahko jih torej v Rimu zelo ujjoštevajo.
Zveze z Rimom 6e zde sploh tukaj zelo močne in dobre Celo do laikov. Komu izmed nas se na primer kar čudno zdi, ko bere te dni v katoliškem tedniku, da je mladi katoliški zakonski dvojici Scallan, ki jih je j>oročil čikaški pomožni škof. poslal brzojavne čestitke celo papež Pij in kardinal Pacelli!	(V. Vodušek.)
Kardinal, državni tajnik Pacelli, je bival nekaj časa v Parizu, kjer so ga sprejeli ko kakega vladarja in mu ves čas izkazovali najvišje časti.
Usoda katoliškega dnevnika
(Prejšnji urednik velikega madridskega katoliškega dnevnika »E1 Debate«, ki je srečno ušel rdečemu terorju, jjoroča o žalostni usodi tega odličnega španskega lista.)
»E1 Debate« je bil največji katoliški dnevnik Španije z naklado 90—100.000 izvodov. List bi bil moral vprav obhajati 23 letnico, ko je izbruhnila španska revolucija. Mimo »ABC«-ja, desničarskega lista, in socialističnega »Heralda« je bil :>E1 Debate« med najboljšimi listi Španije. Tisti dan po izbruhu ii[>ora so rdeči zasedli poslopje »E1 Debata« in si osvojili stroje. Uredniki in nslužbenci so večinoma vsi prišli na varno, le trije uredniki in 10 uslužbencev je prišlo rdečim v roke, ki so jih umorili. Nekaj so jih rdeči zaprli, stanovanja vseh urednikov pa 60 izropali in razdejali.
K bojem na Kitajskem. S tanki in za vrečami s peskom se Japonci vojskujejo s Kitajci.
Pisana šara
Spomenik iz premoga. Blizu znanega premogovnika v Flynnu so nedavno odkrili spomenik, ki je narejen zgolj iz premoga in predstavlja nekega rudarja. Več mesecev eo se mučili rudarji, da so spravili na dan skalo premoga take velikosti. Kipar Castor je obdelal premogovo 6kaIo in izklesal umetniški, premogasti kip rudarja. Od blizu in daleč prihajajo ljudje, da si ogledajo ta spomenik, ki je pač edini te vrste na svetu. A spomenik je — zastražen, — zakaj oblasti se bojijo, da ga ne bodo ljudje nekega lepega dne razkosali in — po-Eurili.	_ .
Največja ura na svetu. Letališče Durban v Afriki se more po pravici ponašati, da ima največjo uro svetli. Orjaška ura leži vodoravno na tleh in jo je moči iz letal izlahka videti. Največja ura sve ta ima v premeru 70 metrov. Številke 60 črne in se zelo jasno odražajo s plošče iz belega kamna Letalci morejo že iz velike daljave pogledati na to uro in že iz dalje spoznati, da je tu durbansko letališče — pristajališče, 6ai ni sicer nikjer na svetu tako velike ure ko v Duroanu.
»Lej, tale klobuk v izložbi,« *.e laska žena možu, »kar zaljubljena sem vanj!«
»Pojdi, pojdi brž naprej,« jo mož priganja, »da ne bom ljubosumen!«
Od 400 uslužbencev sta le dva prestopila k
rdečini. Vseh ostalih 398 pa je rajši izgubilo službo, bili so zaprti ali,.so morali pobegniti, kakor pa da bi zatajili vero in izdali svoje gospodarje. Uredniške prostore in stroje so rdeči ujiorabili za izdajanje rdečega dnevnika >Mundo Obrero«; za-eno z »E1 Debatom« eo zadušili tudi li6t »ABC«.
Zaradi zmedenih razmer v Španiji ni bilo niti misliti, da bi list »E1 Debate« izdajali v kakem drugem kraju. Vse osebje lista se je razkropilo in se je moralo skrivati, zakaj dovolj je Dilo, da si bil sotrudnik >E1 Debata«, pa so te že vrgli v ječo. Dasi izhajajo katoliški listi v pokrajinah, ki jih je osvobodil general Franco, je vendar zaradi prenehanja »E1 Debata« nastala za katoliško Španijo velika vrzel, saj je bil to list, ki ga je slišal ves svet, medtem ko sedanji lokalni katoliški listi ne smejo čez špansko mejo.
Od povsod
Tudi rekord! V Sarajevu živi Andija Abal-kovič, ki ima to posebnost, da more vsak čas — k i h a t i. Dolgo časa se sploh ni zmenil za to svojo izredno lastnost, a ko je nedavno bral, da je dosegel Amerikanec John IJarrickton svetovni rekord, ker je 450 krat zaporedoma kihnil, pa Abal-kovič ni imel miru. Sklenil je, da potolče rekord Ameriknnca. Zbral je množico poslušalcev in je napravil — kihalni koncert: kihnil je 716 krat kar v eni sapi in se je dal slovesno razglasiti za svetovnega prvaka v kihanju.
Nesreča z avtom in posledice. Blizu Colling-
wooda sta dva avta trčila drug v drugega. Oba šoferja je vrglo na cesto, a k sreči nista bila hudo ranjena. Sleherni je zatrjeval, da ni kriv in je valil krivdo na drugega. Sporekla sta se prav hudo in sklenila vložiti tožbo drug proti drugegmu. Pri tem se je izkazalo, da se oba enako pišeta: prvi je bi I Claude Marlon, drugi pa John Marlon. In izkazalo se je še, da sta bila to dva brata, ki že 37 let nista drug drugega videla. Rojena sta bila na olokih Bruce. Starejši, Claude, je odšel z doma 15 let star in se ni več vrnil. Oba brata sta se nato 6kupaj odbijala in se v Collingvvoodu ustavila, da primerno počastita izredno snidenje. Tožil 6eveda ni nobeden.
V Franciji in Švici je 90 odstotkov vseh stanovanj priključenih na električno omrežje. Na Švedskem, Holandskem in v Nemčiji dosega odstotek stanovanj, ki uporabljajo električni tok, številko
70%.
Te številke dovolj povedo, zato rajši ne bomo navajali odstotkov v naši državi.
Te dni je Osa Johnson, vdova afriškega raziskovalca Martina Johnsona, s spremstvom odpotovala iz Londona v Nairobi v Afriko. Priredila bo po naročilu neke ameriške Ivrdke film o početkih modernega časnikarstva in sicer: kako so našli leta 1870 slavnega raziskovalca Livingstonea. ki so o niem mislili, da se je že izgubil, pa ga je »odkril« Henry Stanley. poročevalec lista »New York He-ralda«. Za ta film ima gospa Johnson na razpolago 1 in pol milijona dolarjev za stroške.
»Rada bi
svojega ženina še pred poroko 6 čim presenetila. Kaj praviš, kaj bi bilo?«
»Pokaži mu svoj rojstni li6t!«
»Toliko zaslužim,« se baha mlad. zakonski mož pred svojo ženo, »da bi lahko preživljal dve ženi, ne r»a le tebe'«
»O,
to je pa imenitno! Koj jutri naj 6e moja mati preseli k nama!«
Japonski generalni poročnik Katsuki, ki je eden izmed najzmožnejših generalov Jajx>nske, bivši generalni nadzornik vojaških vzgojevališč, je z letalom odletel na fronto na severno Kitajsko.
Neverjetno - pa resnično
Rešitev v katakombah
Ko je umrl Fred Harrison, župan angleškega trga Battenheada, se je zbralo vse trško prebivalstvo, krog 250 ljudi, v cerkvi. Tedaj je nenadoma začelo nekaj sumljivo pokati in hreščati in preden so mogli spoznati, odkod je hrup, so se vdrla tla pod njimi. Iznenada je bila V6a občina v kleti cerkve. In sjiet je začelo pokati — in vdrli so 6e globlje — v katakombe! Koj nato se je zrušila cerkvena streha in s 6trašnim hruščem in truščem 60 se podrli še stebri in zidovi. Nekaj tržanov, kar jih je pač ostalo doma, je preplašeno prihitelo, tedai pa so švignili plameni iz ruševin. Kmalu so prihiteli gasilci in reševalni oddelki. Več ur so se mučili, da so pogasili ogenj in odkopali del ruševin. A kaiko so bili vsi presenečeni, ko 60 videli, da se ni nahče od pogrebcev ponesrečil! Porušeno zidovje 6e je tako zataknilo drug v drugega, da ni nobenega človeka moglo zadeti kamenje, ki se je zrušilo na to zidovje.
Nespametne stave
Iz Romunije poročajo, da je v občini Šein stavil neki fant. da more naenkrat pojesti 30 kremovih rezin. Požrl jih je le 26, potem mu je prišlo 6labo, zgrudil se je in čez nekaj ur umrl.
Še ni aolgo, ko 60 iz Ogrske poročali o dveh sličnih 6tavah. O 6tavi nekega gozdnega čuvaja iz BesenyoteIeka, ki je 6tavil, da bo na dušek izpil liter vina in o posestniku Romanszkem iz Felde-broja, ki je zaporedoma izpil sedem litrov mošta. Oba bedaka sta svojo stavo poplačala s 6mrtjo. —» Zgodilo se jima je tako kakor pred leti nekemu Dunajčanu, ki je za 6tavo na dušek izpil pol litra ruma, 6e nato nezavesten zgrudil na tla in je kmalu umrl radi krvavitve v možganih.
V Kesthelyju na Ogrskem so pa trije fantje stavili, da se bodo opolnoči kopali v jezeru, ki je bilo zamrzlo. Izvrtali 60 luknjo v led in zlezli v vodo. Po kopanju za stavo naj bi potetrf fMi pili za stavo. Toda do pijače ni prišlo: eden od treh je koj od kapi zadet umrl; drugi je izgubil glas, tretji 6e je onesvestil in je čez nekaj dni r«l&pljuč-nice umrl.
Kakor dobljeno, tako izgubljeno
Vsak človek si pač želi, da bi zadel glavni dobitek v loteriji. A navadno ni 6reče z velikim, nai enkrat pridobljenim denarjem. Iz Francije so nedavno poročali:
Neki Pepin iz Saint- Nazairea je zadel 6rečko državne loterije in dobil milijon frankov. Ce ima človek denar, si že sme kaj posebnega privoščiti in Pepin si je kupi avto. Ko je že imel šoferski izpit, se je z avtom peljal s svojo ženo in hčerko na sprehod. Pri tem se je zaletel v drugi avto, čigar šofer, ki je bil oče petih otrok, 6e je pri tem ubil. Svojci ubitega šoferja 60 tožili Pepina in dobili pravdo s sodbo, da mora Pepin plačati 1 milijon in 100.000 frankov odškodnine družini ponesrečenca. In tako ima dane6 včerajšnji milijonar Pepin — 100.000 frankov dolga!
V	Pariz na svetovno razstavo
V	sredo, 14. julija smo odposlali vsakemu prijavljenim našo legitimacijo, na podlagi katere ima vstop v naš posebni vlak, pravico do stanovanja v Parizu in drugih krajih našega potovanja, do prebrane, izletov, faznih razstav, ugodnosti itd.
Kdor legitimacije do danes ni še prejel, naj to nemudoma urgiral Razposlane so bile na naslove, ki so vpisani v naše kartoteke. Kdor nam je javil počitniški naslov, prejme legitimacijo lamkaj, ker smo jo tjakaj poslali.
Na podlagi legitimacije prejmete razne bloke, v inozemstvu lc proti njej tudi vplačane valute itd. Prosimo, da tega važnega dokumenta nihče ne pozabi doma. Pa tudi sicer služi vsakemu list-niku kot legitimacija nasproti oblastem, ker je vidirana od lj. policije in franc. konzulata v Ljubljani.
Ljubljančane vljudno in nujno prosimo, da dvignejo svoje legitimacije osebno ali pa a pooblastilom v naši pisarni (Joše Hvale. Miki. e. 10),
kjer smo iste pridržali.
Nadalje vljudno opozarjamo vse udeležence, da odide naš posebni vlak iz Ljubljane glavni kolodvor dne 30. t. m. le ob 8.30 in ne ob 9 dop., kakor je to napisano v legitimaciji. Gornjo spremembo nam je sedaj sporočila tuk. žel. uprava. Vsakdo pazi, da bo pravočasno na kolodvoru! Vstop v vlak bo mogoč šele ob 8. uri, ker šele tedaj pride naša garnitura posebnega vlaka na glavni kolodvor. Vstop v Ljubljani pa bo mogoč le na glavnem kolodvoru.
Udeleženci iz okolice Kranja, oz. oni, ki imajo bližje na postajo v Kranj, bodo lahko vstopili v Kranju, ker se vlak ustavi tudi tamkaj. Na Jesenicah pa se itak dalje časa zadriimo. Prostor za vsakega udeleženca je rezerviran, točno določen v kupeju, vstopiti je le v oni vagon, ki je na legitimaciji označen.
Vozni red našega posebnega vlaka
Ljubljana gl. kolodvor Odhod 20. VII.
Jesenice Podrožca Beljak
Innsbruck Hbbf Innsbruck Rapperswill Zttrich
odhod 20. VII. odhod 20. VIL odhod 20. VIL prihod 20. VIL odhod 21. VIL prihod 21. VII. odhod 21. VIL
je sledeči: ob 8.80 ob 10.40 ob 11.10 ob 11.35 ob 17,50 ob 6.0G ob 11.28 ob 30.05 ob 6£3
Pariš (Gare de L'E*t) prihod 22. VII.
Iilet v Lesieui in Trouville
Pariš (Gare St. Lazare) Odbod 24. VII. ob 7.00 Lesieux	prihod 24. VIL ob 9.21
Lesieux	odhod 24. VII. ob 12.40
Trouville	prihod 24. VIL ob 13.10
Trouville	odhod 24. VIL ob 19.00
Pariš (Gare St. Lazare) prihod 24. VII. ob 22.06
Povratek
Pariš (Gare de
Luzern Fluelen
Milano Milano Padua Padua Benetke Benetke
Ljubljana gl. kol
L'E6t) Odhod 27. VII. ob 20.00 prihod 28. Vil. ob 5.04 odhod 28. VIL ob 18.30 prihod 28. VIL ob 23.30 odhod 30. VIL ob 5.50 prihod 30. VIL ob 10.14 odhod 30. VII. ob 12.35 prihod 30. VII. ob 13.20 odhod 30. VIL ob 2235 prihod 31. VIL ca 5.00 zjutraj.
jiatlaljuja pojasnila slede!
Za varstvo živali
Vodstvo.
Že 1. 1874 je bilo ustanovljeno v Ljubljani »Društvo za varstvo živalic, vendar ne kot samostojno društvo, temveč kot podružnica enakega društva v Gradcu. L. 1877 je bila ta podružnica
razpuščena in šele 1. 1902 je zopet oživela kot samostojno društvo z nazivom :Kranjsko društvo za varstvo živali«. Pravila in pečat društva so bila v obeh deželnih jezikih. Med vojno je prenehalo delovati.
Pred osmimi leti se je ustanovilo »Društvo za varstvo živalic v Ljubljani. Njeno aktivno delovanje se razteza na območje Dravske banovine; s svojimi skromnimi sredstvi deluje skoraj ne-opaženo, a zato tem vzlrajnejše in požrtvovalnejše. Društvo namerava izdajati redno glasilo (Prijatelj živali), mora pa zaenkrat zaradi pomanjkanja sredstev izdajanje svojega glasila odložiti na poznejši čas, pač pa namerava društvo objaviti nekaj kratkih člankov v časopisih, da zaenkrat nadomesti redno mesečno glasilo.
/a dosego čim popolnejšega uspeha društvenega delovanja pa je neobhodno potrebno, da se društveno udejstvovanje prenese iz Ljubljane tudi na vse ostale kraje Dravske banovine, in sirer na ta način, da društveni odbor lahko ustanovi v vsakem kraju Dravske banovine, kjer je vsaj 10 društvenih članov, krajevne organizacije.
Da bo mogla društvena uprava ta načrt uresničiti in svoje delo poglobiti, se obrača na vse ljubitelje živali z vljudno prošnjo, naj pristopijo k društvu in pomagajo vsak v svojem kraju zbirati člane, da se lahko osnuje potem Krajevna organizacija, s pomočjo katere bo društvo lahko uspešno delovalo. To prošnjo naslavljamo še posebej na naše požrtvovalno učiteljstvo, od katerega pričakujemo v tem pogledu izdatnejšega sodelovanja in pomoči.
Ljubitelji živali, sporočite jvoje naslove na -Slovensko društvo za varstvo živali' v Ljubljani, Mivka 27, nakar Vam bomo takoj poslali izkaznice.
Ljubljanski živilski trg
Ljubljana, 15. julija.
Ljubljanski živilski trg predstavlja točno sliko položaja našega kmetijstva in mestnega konzu-menta. Pred trenji leti smo ugotavljali položaj slovenskega kmeta, ki je moral prodati kar cel kup svojih pridelkov, da si je mogel kupiti kakšuo železno orodje, ali kg soli, ali pa zase zavitek tobaka Pa tudi kozument 6e jc pritoževal, da mora predrago plačevati meso, sadje in drugo tržno blago, ko je vendar pri producentu, to je pri kmetu cena blagu tako nizka. Le s težavo se je posrečilo doseči neko izravnanje cen kljub temu, da je kmet še vedno trpel.
Razmere na ljubljanskem živilskem trgu pa so sedaj takšne, da sc zdi, kakor da je kmetska kriza že prestopila svojo najvišjo točko in da sc cene kmetskim pridelkom počasi popravljajo. Zadnjo soboto je bil ljubljanski živilski trg poln, kakor še nikoli v zadnjih letih. Ljubljanske gospodinje so mogle sicer odkupiti le kakšno dobro tretjino navoženega blaga, vse drugo pa so prodajalke raje odpeljale domov, kakor pa da bi ga dale pod svojo ceno. Minuli so časi, ko je kmetica dala celo ko šaro šolale ali novega krompirja za 1 din ali dva. Sedaj se vzpostavljajo zopet normalne razmere med kmetom in mestnim kupovalcem, ko bo drug drugemu rekel: daj-dam.
Se celo pri drvih sc pozna, da kmetje ne prodajajo drv pod vsako ceno. Kubičen meter drv velja danes v Ljubljani približno 75 din, vendar je treba pričakovati, da bo v kratkem pritisnila močna kon kurenca in da bodo drva kmalu gotovo cenejša.
Za ljubljanske gospodinje je občutna zlasti višja cena mesu. Tako velja na ljubljanskem trgu najslabše goveje mesto 8 din, najboljše pa 12 din. medtem ko je bila še pred kratkim cena po 6 do 10 din. Teletina ie sedaj od 12 do 16 din, jetra in ledvice so pa kar po 12 din. Svinjina je po 14 do 18 din. slanina po 15 do 16 din. prekajeno meso p 20 din, mast pa po 18 din. Koštrunovo meso jc po 8 do 10 din, jagnjetina po 10 do 12 din in kozličevina po 14 do 16 din.
Revni sloji zopet sprašujejo za konjsko meso, ki je po 6 din kilogram, pač, ker se je govedina podražila.
Domača perutnina in zajci so obdržali isto ceno ter še vedno konkurirajo mesu volov, telet in prešičev. Povprečno za 2 din so 6e podražile ribe. Mleko 6e na trgu kar trdno drži pri 2 din za liter. Jajca so j>ovprečno po 50 par do 3 jajca za 2 din. Kruh je po 4.50 din.
Razen borovnic je sadje v Ljubljani sedaj zelo draga Najboljša jabolka so po 5 do 8 din kilogram, enako hruške, češplje so približno za 2 din cenejše, breskve in marelice so pa od 8 do 14 din. Na trgu je že grozdje, ki je tudi drago od 14 do 16 din.
Prodajalci gob imajo letos na trgu nov prostor, ki je bolj v 6enci, vendar 60 gobe letos tudi drage, čeprav jih je na trgu ogromno. Na ljubljanski trg prihajajo običajno jurčki, lisičke in parkeljci. Drugih gob na ljubljanskem trgu niti v najboljši sezoni ni, ker so Ljubljančani nezaupljivi. Drugi narodi, na primer Francozi, izvrstno cenijo na primer kukmake, ki jih pa pri nas nihče ne je. Skoda je, da cela vrsta užitnih gob na naših jasah in poljanah ter v gozdovih propada, ki bi se prodale za najbolj izbrana omizja!
Za čisto Savinjo
Celje, 15. julija.
Olepševalno in lujskoprometno društvo v Celju je imelo izredni občni zbor, na katerem je razpravljalo o onesnaženju Savinje. Odbor je sprejel isto spomenico, kakor je bila sprejela na seji mestnega sveta. Naslednji dan pa je imelo R i barako društvo svoj izredni občni zbor, prav tako radi onesnaževanja Savinje po raznih tovarnah, radi katerega preti nevarnost, da ne bo več rib v Savinji. Na tem občnem zboru je bila sprejeta sledeča spomenica: Zborovalci, zbrani na izrednem občnem zboru Ribarskega društva, prosimo in zahtevamo: Vodopravno oblaslvo prve stopnje naj brez odloga prepove: 1. Usnjarni Woscbnagg v Šoštanju vsako odvajanje odpadnih vod v Pako ter naj ji takoj predpiše k obstoječim čistilnim uapravam biološko čiščenje odpadnih vod potom prezračevanja in sedimentacije. 2. Tovarni Mautner v št. Pavlu pri Preboldu naj se poleg predpisanih in obstoječih čistilnih naprav naloei še biološko čiščenje odpadnih vod potom prezračevanja in sedimentacije. 3. Tovarni »Metka« ▼ Celju, ki nima vodopravnega dovoljenja za odvajanje odpadnih vod njene barvarne in belil-nice od banovine, naj se obrat takoj ustavi, dokler se ji ne odobri moderna čistilna naprava. Poleg običajnih čistilnih naprav naj se ji predpiše biolo-
ško čiščenje potom prezračevanja in sedimentacije odpadnih vod. 4. Cinkarni v Celju naj se ravno tako predpišejo čistilne naprave z biološkim čiščenjem odpadnih vod |>otom prezračevanja in sedimentacije. 5. Tovarni Metalni akcijski družbi-kemični tovarni, ki odvaja svoje odpadne vode I od železniškim mostom v Zavodni v Voglajno, naj se obratovanje prepove, ker baje nima bano-vinskega dovoljenja, ter naj se ji |iredpišejo najmodernejše čistilne naprave z biološkim čiščenjem. 6. Tovarna \Vesten naj si čistilne naprave spojiol-ni z biološkim čiščenjem. 7. Rudnikom v Zabu-kovici in Liliojah naj se prepove pranje premoga. 8. Rudniku Trboveljske prcinogokopne družbe v Hudi jami pri Laškem naj se prejtove pranje premoga. 9. K vsem vodopravniin razpravam, pa liodisi kjerkoli v porečju Savinje, naj se vedno vabi tudi Kibarsko društvo. Ribarsko društvo upa, da bo banska uprava, ki je s svojo naredlto z dne 2. julija 1986 posvetila pažnjo na ribarstvu škodljivo onesnaževanje vod po industriji, gornje nedostatke opravila s tem, da bo naročila vsem okrajnim načelstvom najbudnejšo pažnjo glede onesnaževanja Savinje. S tem bo pripomogla k večjemu razmahu ribarstva, zlasti pa tujskega prometa.
Grenka usoda
nezakonskih otrok
„	Maribor, 15. juliju.
^Državno tožilstvo v Mariboru je prejelo dve orožniški ovadbi o zlostavljanju nezakonskih otrok. Prva ovadba je prišla iz lendavske okolice. Orožnikom je javil župan občine Mostje, da ravna posestnik Andrej Sabatin z nezakonsko štiriletno hčerko svoje žene zelo grdo in surovo. Sabatin se je leta 1936 oženil z Gizelo Magdič, ki niu je prinesla v zakon dve nezakonski hčerki, 9-letno Katarino in 4-letno Marijo. Kmalu po jioroki pa se je doznalo, da je Magdičeva tik pred ženitvijo usmrtila svoje tretje nezakonsko dete, staro nekaj mesecev. Bila je zaradi tega obsojena na 4 leta robije ter je sedaj v ječi. Njen mož je v tem času silno grdo ravnal z obema nezakonskima hčerkama svoje žene. Starejša Katarina je zaradi tega kmalu pobegnila od doma ter se zatekla k svoji stari materi, 4-letna Marija pa je bila prepuščena na milost in nemilost očimu. Sosedje so orožnikom povedali, da je Sabatin otroka metal ob tla ter ga suval z obutimi nogami ]>o vsem telesu. Vedno ga je tudi pretepal. Nazadnje se je zavzela občina za otroka Jer moža prijavila oblastem, ki eo otroka nečloveškemu možu odvzele.
Drug sličen slučaj je bil prijavljen iz Male Nedelje. V šoli je učiteljica opazila, da postaja 7-letni učenec, Jožel Lovič vedno bolj bebast. Zanimala se je za to in šolsko vodstvo .je doznalo, da je fant izpostavljen nečloveškemu ravnanju. Nezakonska mati fanta se je poročila i delavcem Jožefom Heričem, ki je svojega pastorka silovito pretepal. Priče pripovedujejo, da ga je butal z glavo ob steno in tepel po vsem telesu, da pa ne bi kričal, mu je tiščal svoj palec v usta. Zaradi teya ravnanja je otrok duševno čisto otopel.
Spoti
Izvirno poročilo iz Pariza
Mednar. telovadne tekme v Parizu
Po osmih letih so se naši fantje spet z velikim uspehom pojavili na mednarodnih tleh
Pariz, 12. julija.
Tiho in skromno je odpotovala prejšnjo sredo trojica naših telovadcev — Kermauner, Varšek in Natlačen — v Pariz na mednarodne telovadne tekme, katere je priredila katol. mednarodna telovadna zveza. Organizacija teh tekem jc bila letos poverjena francoski katol. telov. in športni zvezi (F. G. S. P. F.), ki je imela ob tej priliki tudi svoj izlet celotne zveze ter tekme društev v telovadbi, lahki atletiki in v mnoški (fanfare).
Na tekme je bila povabljena tudi zveza fantovskih odsekov v Ljubljani, ki se je odločila, da jiošlje tja tri tekmovalce, ne toliko radi uspehov -— saj je vse telovadno delo pri nas počivalo relih 7 let — ampak predvsem zato, da se ugotovi, kdaj bomo mogli zopet stopiti v krog mednarodnih tekmovalcev in kaj nam je napraviti, da bomo zamujeno vrzel Čimpreje spopolnili. Četudi smo prejeli predpisane vaje šele pred tremi meseci, smo se vseeno odločili, da v Parizu tudi tekmujemo, kajti samo tja potovati in nastopiti samo pri sprevodu in defileju se nam je zdel j>revelik luksuz. Zato jc naša zveza skienila, da tudi tekmujemo, ako-ravno si je bila svesta, da ne smemo pričakovati kakih uspehov. V zadnjih osmih letih so bite namreč že tri mednarodne, tekme, ko mi nismo mogli sodelovati, medtem, ko so katol. organizacije drugih narodov lepo napredovale, da ne rečem neverjetno napredovale, kar velja zlasti za francosko tel. zvezo, ki danes v Franciji ni samo kvantitativno, amjiak tudi kvalitativno najmočnejša telovadna organizacija (večino francoske vrste na zadnji olimpijadi v Berlinu so tvorili ravno telovadri francoske kat. tel. in šport, zveze).
Preko Trsta, Milana in južne Švice smo dospeli v Pariz v četrtek nekaj minut po drugi uri popoldne. Tu nas je počakala naša kolonija fer nas odvedla v stanovanje. Že takoj prvi dan smo se javili pri mednarodni uniji, naslednji dan smo pa preiskusili francosko orodje, ki so ga že precej spopolnlli po našem okusu, izvzemši bradlje in krogov. Pri med. zvezi smo zvedeli tudi za točen urnik tekem. Prvi dan t. j. v soboto so bile tekme francoskih društev (in nekaj inozemskih je bilo tudi, ki so tekmovali po svojem programu) t. j. članstvo in naraščaji, katerib je tekmovalo nad 20.000. Vso tekme so se vršile na velikih stadionih »Stade du Pare des Princes« in >Jcan Bouin . kjer je koncentriran ves pariški šport izvzemSi plavanja. So to veliki in lepi stadioni za lahko atletiko, nogomet, kolesarstvo, tenis itd., ki so bili oba dni polni francoskih in inozemekih katoliških tekmovalcev.
TEKME
Francozi ne poznajo Lakih tekem, kakršnih smo mi vajeni, ampak pri njih tekmuje vae, kar pride na zlet. Zato imajo vse polno ra/.nib kategorij za tekme društev od 6 pa do 48 telovadcev močnih skupin, ki tekmujejo za barve svojega društva bodisi alternativno ali pa simultano (I. j., da izvaja vsak telovadec zase isto vajo na vsakem orodju ali jih pa izvaja po več naenkrat istočasno in skladno). Poleg lega imajo več stopenj, kakor imamo na pr. pri nas nižji, srednji in višji oddelek. Najzanimivejše in najvarneje no francoske tekme društev za prehodni prapor. To so zelo leike tekme. saj mora postaviti društvo, ki se hoče polego-
vati za to odlikovanje, 48 tekmovalcev v vseh petih težkočnih stopnjah, kar pomeni, da mora biti tako društvo i kvantitativno i kvalitativno na zelo visoki stopnji. Letošnje leto si je izvojevalo prvenstvo med dvajsetimi takimi vrstami društvo vLa Nico-laite de Chaillot« iz Pariza s 3.017.S5 točkami. Nekatere vrste so bile izborno jiripravljene in so pokazale stvari, da so jih gledalci z velikim užitkom gledali.
TEKME POSAMEZNIKOV ZA MEDNARODNO
PRVENSTVO
Tekem vrst za mednarodno prvenstvo letos ni bilo, pač pa samo tekme posameznikov. Prireditelj je za letošnje tekme uredil stvar tako, da so v najtežjih tekmah lahko tekmovali najmlajši od 18. lela dalje in tudi za starejše nad 35 let starosti je odredil j>osebno kategorijo. Za tekme so bile predpisane obvezne in poljubne vaje na drogu, bradlji, krogih, konju, skoku čez konja, prosta vaja. skok v daljavo, krogla, tek na 100 ni. Ocena je bila pri vseh enaka in se sodniki na težkoče vaj r. ozirom na starost niso prav nič ozirali. Oni so gledali pred seboj samo tekmovalca in so ga ocenjevali ne oziraje so na razdelitev. To je bila prva napaka, ki jo je napravil ta sodniški zbor. Čemu pa potem taka razdelitev v mlajše in starejše. In se celo dalje so šli. Zgodili so se slučaji, ko je starejši tekmovalec (tu so mišljeni oni nad 35 let starosti) za svojo vajo, ki je bila težja in bolje izvedena od mlajših, dobil manj točk, kakor mlajši tekmovalec za lažjo in slabše izvedeno vajo. Ne gre tu morda za to, da bi naši tekmovalci morali zasesti sama prva mesta, ampak gre za princip in za tozadevne predpise tekmovalnega reda. Naši so sc itak bolje odrezali, kakor bi kdo pričakoval ob razmerah zadnjih let. ki so pri nas vsem dobro znane.
()b tej priliki nc smem iti mirno preko jx>-Ijubnih vaj našega odličnega telovadca Varška. Nimam namena njega zagovarjati, vendar take ocene, kakršno mu je prisodil francoski sodniški zbor za težkočo in kombinacijo vaje, doslej še nisem videl. Varšek že itak sam preveč tvega pri tekmah v svojih težkih vajah. On riskira vse in tako je bilo tudi pri ipariških tekmah. Ogromen aplavz nebroj-nih gledalcev in čestitke samih sodnikov so mi najboljši doka/, za to, da je napravil vato lako, kakor smo ga navajeni videti pri najboljšem razpoloženju. V Parizu pa nam je napravil svoje poljubne vaje lako prvovrstno, da je zadivil slehernega gledalca in strokovnjaka. In ocena? Štiri točke od dvajsetih za sestavo in težkočo! Naj bo. Nismo ae pritoževali kol najnevarnejši konkurenti, kakor so pisali že par dni pred tekmami pariški listi, ampak se bomo [»ogledali prihodnje leto pred mednarodnim sodniškim zborom, kjer bodo ocenjevali naše sjtosobno-sti sodniki raznih narodnosti in ne samo enega. Preje tega j>ri naši katoliški mednarodni zvezi ni bilo. Ta duh se je zanesel v naše vrste od nekod drugod, pa ga bomo — upajmo — lako odpravili, kakor se je vtihotapil med nas. Natlačen z Jesenic kol nas najmlajši tekmovalec na mednarodnih tleh se je dobro držal. Naplavil je izborno svoio dolž-nor-l. četudi njemu ni po|>oinonia prizanesla ne-obiekttvnost sodnikov. Ne razumem, zakaj «o se nas tako bali, saj bi morali vendar vedeti, da smo morali sedem let spati spanje pravičnega.
Kaj pa ostali prvetutveniki?
Veliko krivico bi delali zlasti nekaterim tekmovalcem za prvenstvo, če jim ne bi hoteli priznati njihovih zmožnosti. Iskreno in odkrito moram priznati, da kaj takega, kar so nam v Parizu ser-virali najboljši tekmovalci, nisem pričakoval. Osemletna doba jc res dolga, vendar za tak napredek vseeno — vsaj po razumu navadnega Zemljana — še vendar nekoliko prekratka. Kar so nam nekateri pokazali v svojih poljubnih vajah, se res ne da popisati. In s kako sigurnostjo in eleganco. Pri vajah na drogu je bil dosežen višek, če smemo danes, ko živimo v dobi rekordov, o tera še sploh kaj govoriti. Le škoda, da ti fantje v lahki atletiki niso na primerni višini. To so predvsem orodni telovadci in lahka atletika jim je zato odjedala dragocene točke. Pri naših mednarodnih tekmah pa ie oboje enakovredno in kot vsestranski telovadci tudi v bodoče ne bomo smeli zanemarjati lahko-atletskih panog. S tem dejstvom se bodo morali tudi orodni artisti, hočeš nočeš, sprijazniti.
Rezultati mednarodnega prvenstva posameznikov:
Skupina mlajHh (deseteroboj)
1. Herold (Francija) 212.20 točk;
7. Natlačen (Jugoslavija) 175.25 točk;
9. Varšek (Jugoslavija) 169.00 točk.
Skupina starejših (nad 35 let)
1. Bernasconi (Švica) 131.72*točk;
4. Kermavner (Jugoslavija) 117.60 točk.
Vseh tekmovalcev v obeh skupinah je bilo nad 200.
Glavni dan v nedeljo
Gl avni nastop je bil v nedeljo popoldne na stadionu. Dopoldne je bila sv. maša, sprevod po me«tu so pa radi političnih razmer odpovedali prireditelji. Najprej jc bil delile mimo glavne tribune pred dostojanstveniki in drugim občinstvom in godba je zaigrala vedno himno dotičnega naroda, ki je dospel do glavne tribune in korakal v špalirju zastav francoskih telovadnih društev. Viharne ovacije je doživela naša delegacija z našo državno zastavo ob igranju naše državne himne. Naši fantje so tudi pri tek mah nastopali v našo državno trobojnico na prsih. Za nami so korakali Avstrijci, pred nami češki Orli in Orlice. Cela prireditev sc je vršila pod protektoratom predsednika francoske republike g. Lebruna.
Nastop sam se je pa izvršil tako, kakor smo ga bili vajeni že od prej pri Francozih. Kakih urejenih rajalnih nastopov oni še danes ne poznajo. Telovadci so se kar formirali na telovadišču v kolone, odročili in začeli na godbo izvajati proste vaje, katere so sicer izvedli zelo lepo in skladno. Stadi on je bil veliko premajhen za vse telovadce, tako da so morali ogromno število članstva in naraščaja odrezati, ki so morali sodelovati samo kot gledalci. Zalem so nastopale nove skupine, češke Orlice s krasnimi vajami, Čehi in Čehinje s svojimi narodnimi plesi, najbolj so pa ugajali Avstrijci s svojimi akrobatskimi vajami na kombiniranem drogu in bradlji. Prvenstven je bil tudi nastop simul-tancev na štirih drogovih in bradljah ter vrhunske vaje na bradlji in drogu šampijonov. Vendar smo pa videli tudi stvari, ki v resnici spadajo v cirkus (n. pr. stoja na glavi na drogu brez prijema rok in slično). Vse je izborno uspelo, samo malo preveč po romanskem sistemu.	I, K—er.
Tour de France —- 12. etapa
V	dvanajsti etapi vožnje okoli Francije je zmagal v prvem delu proge od Marseillc-a do Ni-inesa Antoino (F.), drugi je bil Marcail (F.), tretji pa van Schendel (Niz.).
V	drugem delu etape, od Nimesa do Mont-pellier-a pa je zmagal Pedroli (Sv.). 2. \Vengler (N.), 3. Canardo (Sp.).
V	končni kvalifikaciji vodi Belgijec Maes približno za tri minute pred Francozom Lapebieom in pet minut pred Italijanom Vicinijem.
Ital ijan Bartali je zaradi izčrpanosti moral odstopiti.
Ferencvaroš : Vienna 2 : i (2:0)
Tretja odločilna nogometna tekma zn srednjeevropski |>okal med hudimpeštanskim Ferencva-rošem in dunajsko Vieno se je končala v Budimpešti r. rezultatom 2 : 1 (2 : 0) za Ferencvaroš. Avstrijci se pritožujejo, da jih je italijanski
?odnik Barlassina oškodoval.
«
Romunija je v Rigi igrala meddržavno teknili z l^etonijo i 0 ; II neodločeno.
Od vseh strani
N* francoskih lahkoatletskih prvenstvih t Parim so bili postavljeni ti-le važnejši rezultati: 100 m Malfrej t 10.9, fro*kok Paul 13.50 m. 10.000 m Sicard 31:59.2, 100 m zapreke Joye 50.8, 200 m Malfrejt 22.0, 100 m Skavinsky 49.H. 800 m Sou-stre 1:55.1, 1500 m Normami 3:55.2, 5000 m Po-harec 15:09.8, 110 m zapreke Mathiotle 15.1, 4-krat 100 m Stade Francais 43.1. 4-krat 400 m Pariš — Universite Club 3.22, skok v višino s palico Ra-madier 3.90, «kok v višino Belinov 1.85 m, skok v daljavo .loanplanc 7.18 m, disk Winter 4.».52 in, kladivo \Virtz 45.96 m. kopje Finot 55.92 m. Rezultati niso ravno najboljši.
Smučarske tekme na Juugfrau v šviri «> prinesle te-le rezultate: v spuslu je zmagal Kauf-iiiann. 2. Ganfner, 3. Allnien pri juniorjih; pri se-niorjili pa je bil prvi llans Alnier, 2. Soguol , 3. Inabnil. V slalomu je pri juniorjih zmagal J. Gant-ner, 2. F. v. Allnien, 3. 1'. Kaufmann; pri acnierjih pa Soguol, 2. II. Almer. V kombinaciji je hil prvi H. Sclilunegger, 2. Bernalh, 3. pa H. Alnier.
Znanega madžarskega plavača in »vetoTnega rekorderja Ciilia je v Piatyanu ob priliki plavalnega dvotioja med Češko in Madžarsko gledal indijski maharadža iz Bhopala in ga jiovabil v svoj dvorec v Indiji.
Z 2:0 ie premagalo B moštvo Rumunije Lit-vansko. Tekma je bila v »oboto v Bukarešti. Znani romunski reprezentativni igralec Bodola jc v tej tekmi 35. nastopil za državne barve.
Kar tri lahkoatletska moštva bodo Amcri-kanci poslali v svet. Dve bosta nastopali v Evropi, tretie, najmočnejše, pa se bo merilo z Japonci.
SK Mart, lune* v petek ob IS trening prvega moštva, a ob Ji snManrk vseh igratev ki pridejo vpoštev T.n gostovanja v < eljn. Kdor n<- pride naj sv pravočasno opriiTiiM.
\l otoki uh «Ilirija It,vina ee.ja upravnega edhor« bo v petek dne Ifc t. m. oh » zvečer v kavarni Kvroua. Radi izrednih vninih zadev brezpogojno polaoštcvllna udehJlh«.
S K .Slovan. Redim odborov« sej« ho danes zvače r ob 'Ji v gostilni Mencinger na Nmartinuki cmitl. Za v»o Kg. odbornike obvozno. — Tajnik.
holrtarnka podi veta r Ljubljani ponovno oporar ia. da razpisni,' veliki kolesarski Izlet v Poetojno, kt »e hode \r*ll dne t. avgusta t. I. Itadi mnogoštevilnih dip-lej izvršenih prijav »e vel inlereeenti odločno cii.o-ir.ie.lo, da Je dne 51. (. m. opoldne t« l II, i,V V „rits» ler redi eesleve kolektivnega potne?« tiotn n« po /nej«e prijave ne hotno ojirnli.
Z« sorodnike In znaeee prijavljenih kote-arjev bomo tudi uredili zn tideleiho Izleta.
Triperesna deteljica
r Spisal M. Kunčič. - Ilustriraj M. Sedcj.
»Znorel je, prav gotovo je znorel! je zakričal Peter. »Takšnega bedaka pa Je nisem videl na tem svetu!«
Nande pa je brez besede stal pred stajo in si upal komaj diliati. Nepremično je strmel v notranjščino, a naj Je še tako napenjal oči, videl ni ničesar. »Vsak hip se bo streha sesula nad njim in ga pokopala pod seboj!« si je s strahom dopovedoval in trepetal za Jožkovo življenje.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja »seka beseda Din 1-— j ienllovonjskl oglasi Din J'—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10'—. Mali oglaal se plačujejo takoj pri MročUn. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm riaoka petitna vrstica po Din 2'S0. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
mi mm;
Renata Mttlltr In Oeorg Aieksinder v napetem ln zabavnem aimu
Eskapade
'N|pgova o3cl»lna zena) P i a a o t a v e a a D r a oo l»10 in li lo uri
Kupujte pri
naših inserentih

V	tem hipu pa je iz staje že planil prvi pes. Divje radostno je zalajal, ko je videl, da je resen, in jo ubral nekam v hosto. Takoj za njim se je z mogočnim skokom pognal drugi pes, potem tretji, četrti...
Loj ga, pa je res odvezal vse!« je z neprikritim občudovanjem vzkliknil Peter, ko je iz kadeče se staje planil poslednji pes.
Nande se je oddahnil. Njegova slutnja se hvala Bogu — ni uresničila.
•f Živi jo Jožek!« je navdušeno zaklical in zaploskal.
V	staji pa se ni zgenilo ničesar. Psi so bili že zdavnaj nekje na varnem, Jožek pa se še vedno ni prikazal iz črnega dima...
-»Le kaj to pomeni?.: je s strahom vprašal Nande.
»Saj sem rekel, da se ne bo srečno končalo,«, je rekel Peter. »Preklemanski poba, le čemu rine v nevarnost!«
-Poglejva, nemara mu je postalo slabo,« je predlagal Nande.
Še na misel mi ne pride!« je odklonil Peter. »Ali ne vidiš, da se bo streha vsak hip podrla?«
V	Nandetu pa je med tem dozorel odločen sklep. Potegnil je robec iz žepa, si ga vtaknil v usta in planil v stajo...
Naročajte in čitajte naša katoliške dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom«
Mesto
pisarniške praktlkantinje z vso oskrbo Išče absolventka trgovskega tečaja Ponudbo v upravo »SI.« v Mariboru pod »V Sloveniji«.	(a)
iluzbodobe
Postrežnico
iščem za tri ure dnevno (od 1. do 4. ure). Medvedova 5 b, III. nadstr., levo.	(b)
Zastopnike
za mesto ln okolico LJubljane, dober zaslužek — iščemo. Takojšnje ponudbo v upravo »Slovenca« pod »10.000« St. 11254. (b
Industrijsko podjetje
išče perfoktno korespon-dentiujo za slovenski In hrvaški ter nemški Jezik. Z roko pisane ponudbe z navedbo dosedanje prakse ln zahtevo plače poslati v upravo »Slovcnca« pod »23« št. 11243. (b)
BIHHHH^IH^^^HHHHHHHH i
Buret,
llster tn vsa letna obla čila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker. Sv. Pptra cesta 14. (I)
Šivalni stroj
pogrezljlv, nemški fabrl kat, z okroglim čolnlčkom - kateri tudi Stika po ceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36. (1)
Dekle
vajena kuhe In gostilno, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dekle« št. 11183. (b)
Vinske in pivske sode
velikost 8000 do 11.000 litrov — kupim. Pismene ponudbe na Publieltas, Zagreb, pod št. 46878. (k
I
Automofor
i
Motocikelj s prikolico
BSA, zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. Garaža Express, Vegova 8. (t)
\umn\
Kupim bosanskega konja
kakršne ima vojska za prenašanje strojnih pušk. Vajen mora biti vožnje in sedla. Potokar, Velenje
Pod mojim varstvom labho mirno tifa!
CREME
Koža je odporna, če jo krepi NIVEA. Samo NiVEA Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavi in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite NIVEA, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna NIVEA vsebuje Eucerit, ki krepi kožo.
Sveže debele hruške
slive, jabolka. Ia., 60 kg košarico 160 din. - 2lve mlade piščance, teža 75 do 90dkg, kg 12—13 din, zaboji 25 kom. — franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 87-62
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje
HRANILNE V LOGE bank ln hranilnic,
kupuje vrednostne papirje, va lute tn zlatnike po naj-višji dnevni cent.
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov, terjatve In vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
tako) v gotovini
AL. PLANINSEK, LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
rmrai
Izgubil se je lep pes
volčjak, ki sliši na ime »Husar«. Najditelj naj ga vrne proti nagradi na naslov: Gostilna Ziberd, Trata pri St. Vidu nad Ljubljano.	(r)
Izjava!
Tem potom opozarjam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Julijana Ilajnrlhar. Janez llajnrihar, sedlar, Kamnik.	(o)
Širite »Slovenca«!
nepremoKnjeno

Premaknjene slike bodo skoro imele ceno redkosti, kajti novi gumb na oklopu »KODAKOVEGA JU-NIORA« 620 omogoča tudi daljša trenutna snetja iz roke — a vendar nepremaknjena! Čudovito praktično: obe roki držita aparat, pogled skozi iskalo — kot sam od sebe se znajde kazalec na gumbu — lahek pritisk — in slika je Vaša! Sedaj lahko sni-mate tudi v rokavicah.
W Kodak
pinior
Različne izdelave. — Zahtevajte ponudbe od Vašega fototrgovca ali naravnost od
KODAK, D.S.O.J., Zagreb, lika št. 24
Umrl je danes v ranem jutru ljubljeni soprog in predobri oče, gospod
Leopold Bole
nadzornik proge državnih železnic
Nenadno se je poslovil in nehal trpeti za nas. Našega dobrega očeta bomo spremili na zadnji poti v soboto ob 4 popoldne na farno pokopališče v Borovnici.
Borovnica, dne 15. julija 1937.
Marija, soproga;
Leon, Polde, Marija, Janez, Slavko,
Ladko, Milena, otroci.
Agne» (iiinther:
39
Dušica - Rožamarija
»Mar ne vidite, kako se vedno bolj od njega oddaljujem, dokler ne bo naposled popolnoma sam? Jaz hodim s tistimi, ki gredo po nebeški poti... On pa je zunaj te poti... In če se nebeška vrata zapro... m on popolnoma osamljen... v temi!« Nežno telesce Rožamarije pretresa ihtenje... »Njegov zlat trak pretrgan!... Ne morem ga zapustiti. Jaz moram o='ati pri njem!...« —
»Rožamarija, nikar ne plakajte! Počakajte do jutri! Jutri pride gospod samostanski pridigar k vam in vi boste lahko ž njim govorili Toda o Harru ne smete omeniti niti besedice. Kajne da se lahko na vas zanesem?«
»Oh, gospa 1 lardenstein! Jaz vendar nočem llarra zatožiti!«
»Zdaj pa mirno zaspite, Rožamarija, in upajte na jutri!...
Gospod samostanski pridigar sedi Rožamariji nasproti za staro, okroglo mizo. na kateri stoji vejica trnulie, ki napolnjuie ozračje z bridkosladkim vonjem. Na kamnitih ploščah lipovega debla žari zlato sonce. Tam preko gozdnih vrhov se podiio pod sinjim nebom beli oblaki. Včasih zasenčijo svetlo sonce in iz kamnitih plošč izgine zlato. Visoko sobano nanolni hinoma mrak. Rožamarija je vsa bleda in plaho se stiska v svoj slo!. Dozdeva fe kot mladenka v svoj' dolgi beli obleki in s svojima čvrstima kitama, ki se ovijati njene glave. Njen fini. snežnobeli vrat raste iz ozkega izrezka niene obleke kot podleskov cvet iz črne zemlje. Niso še izbrisani vsi sledovi sinočnjih solz. —
»Vi ste mi bili vselei v veselje. Rožamarija.« prične gospod pridigar. »Vi niste tega, kar 6em vam
kadar so se drugi otroci
predaval, samo doumeli, temveč ste o tem tudi samostojno razmišljali in s svojimi lastnimi besedami pripovedovali Ni6te se izogibali težkoč, kar se pri deklicah zelo redko dogaja, marveč 6le še vedno globlje razglabljali, nego so to drugi učenci mogli storiti. Opazil sem pa v zadnjem času, da ste postali nekam potrti in otožni. Žato sem vaši vzgojiteljici, ka'eri se imate za marsikaj zahvaliti, obljubil, da bi rad odgovarjal na vaša vprašanja, kolikor je v moji moči. Mi veliki ljudje še tudi nismo rešili vseh vprašanj, Rožamarija!« —
#S smehljajem na ustih zre pridigar na svoje roke ter pričakuje! Ker pa Rožamarija trdovratno molči, jo sam vpraša, r.e da bi jo pogledal: »Ali va« vznemirja vaša zaobljuba?« »Oh. gospod samostanski pridigar, jaz ne morem ničesar obljubili. Jaz ne moreni tega storiti... Jaz sem vedno molčala, k; učili zaobljube!...«
»2e vidim, da si vse zelo jemljete k srcu! Ne jokajte. Rožamarija! Prepričan sem, da znate svoje misli prav lepo pismeno izraziti. Napišite mi torej to. kar od srca verujete, toda le prav na kratko. Nanišite mi vse to. kar bi mogli priznati tudi pred ljudmi, ako bi bilo treba. Storite pa to takoj, ho čem počakati! Imam čas in vi bi me še mogli tudi česa vprašati... Ali mi želite morda to poslati?« »Močem rajši takoj napisati. Premislila 6em si!« Brž vs'ane Rožamarija. vzame iz svoje usnjate mape polo papirja z vtiskano knežjo krono ter piše navidezno brez nrem;s'eka, kot bi prepisovala. Ah, kolikokra' ie že vse to premislila in preudarila v posledniih dneh in nočeh! Koliko se je borila in se trpinčila! —
»Verujem v Boga. ki je ustvari! svet z vsemi zemljami, sonci, zvezdami, in ljudmi. Rada bi se mu zahvalila, da je zemljo tako krasno naredil, zelene gozde in mogočno nebeško sinjino nad njo.
Ciste vode in ljubka drevesa in veter, ki jih boža. Bog je tudi ustvaril ogenj bljuvajoče gore, divje viharje. bridko smrt. osamelost in trpljenje. — Da bi se mu mogli tudi za to zahvaliti, nam je poslal Jezusa na svet in je dopustil, da je Jezus spoznal trpljenje, osamelost in bridko smrt. Njemu hočem služiti, ker ga ljubim in moje srce je le žalostno, ker ga še vedno premalo ljubim.«
Zdaj dvigne svoj pogled — razmišlja trenutek — mar naj še več napiše? —
»Ne!« — Brž izroči list 6vojemu učitelju. Ta ga vzame ter stopi z njim k oknu. Oblačne sence so sobo znova zatemnile. Ko pridigar prečita list, se obrne k Rožamariji, rekoč:
»Poznam vendar vaše misli in vidim, kako 6te se vanje vživeli!«..
Kar ga prekine Rožamarija:
»še nekaj imam. Hočem še pripisati... Oh. tega ne morem povedati!«
In vzame znova list ter pripiše z velikimi črkami. ki pričajo da so se ji tresle roke: »Jaz nočem priti v nebesa. Močem rajši ostati pri teh, ki 60 zunaj v temi « —
Zdaj vrne lisi gospodu pridigarju ter zakrije z rokami svoj obraz. Svojo zlato glavo položi na mizo in mena pleča rahlo zadrhte. Brž položi lahno svojo roko gospod samostanski pridigar na njeno ramo »Dragi otrok, mar prisojate sebi več usmiljenja nego Bogu? Kdo so sploh ti. ki so zunaj? -Menite, da Bog ne doume raznih običajev, jezikov in lastnosti ljudi? Mar mislite, da more sploh zapreti nebeška vrata pred kakšno hrepenečo dušo? Da zahtevate kakšno posebno zaobljubo ali kakšno izredno mišljenje? — Kako more človek doumeli božje naieloblje lajne! Mar ne obstoji upanje, dokler še človek živi. da se nekega dne dvigne in kot izgubljeni sin vrne k svojemu očetu? ln celo
tedaj, kadar je kak človek po našem mnenju izgubljen, ali vemo, kako ga presoja Bog?«
Rožamarija dvigne zdaj svoj obraz, na katerem še drhie solze. Toda njene oči se svetijo v tajinstvenem ognju. Brž prime za roko svojega učitelja ter reče: »Jaz hočem biti birmana. Gotovo se bom naučila še vedno bolj ljubiti! In če Bog vse tako dobro razume... Hvala vam, najiskrenejša hvala!«
»Rožamarija, ako ostanete stanovitni, boste po božji volji postali blagoslov za to hišo!«
In že stopa gospod pridigar s svojimi dolgimi, hitrimi koraki proti durim. Pa Rožamarija steče za njim in vzklikne:
»Oh. vi neveste, kako trmast otrok sem 'jaz!«
»In upam, da ostanete še v naprej v pomembnih zadevah!« S temi besedami odide. Toda. ko je prehodil princesni hodnik, se mu ni nič mudilo. Ustavil se je pri enem izmed stebrov, ki nosijo kamnitne galerije. Zrl je dol na dvorišče, kjer so se nekoč vršili viteški turnirji. V tlaku, med kamenjem. je rastla zelena trava. Pod nebom so se podili oblaki. Zdaj je po tem kamenju zlato zasijalo, zdaj ga je znova zakrila mračna senca! Pridigar stoji, dozdeva se. kot bi se pogovarjal s temi stebri, kot bi jih vpraševal: »Je li že kdaj utripalo v teli prostorih tako odlično srce? Ali ste morda radi tega še vedno tu, ker so 6e takšna srca 6voj čas tu rodila?« —
Pod portalom pozdravi Rožamarija ob po-vratku svoje starše. Ima rdeča ličeca in se počuti zelo srečno Celo svojo mamo objame tako prisrčno. da je kneginja vsa presenečena.
»Moj Bog. kako prisrčno, Rožamarija! Tega vobče nisem vajena!«
Za Juaoslovjnsko tiskarno v Liubliani: Karel Čet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčii
Kulturna razstava v Kranju
Trnovski prosvetni tabor: Štirje konji peljejo ogromnega karpa v sprevodu
Kaj bo nudil IV. Mariborski teden
Maribor, 15. julija.
Letošnji Mariborski teden se bo vršil v času od 31. julija do 8. avgusta. V mestu so se ie pričele vsestranske priprave za to veliko prireditev, ki sicer na zunaj zaenkrat še niso vidne, zato pa se v organizacijskem pravcu dela z vso intenzivnostjo. Na tisoče lepakov in plakatov je že odšlo iz Maribora v vsa naša mesta in količkaj pomembne kraje, pa tudi v inozemstvo, v vseh časopisih se pojavljajo oglasi in notice, ki opozarjajo na VI. Mariborski teden. Letošnji Mariborski teden bo nudil obiskovalcem sledeče zanimivosti:
1.	Popolno sliko gospodarskega in kulturnega življenja naše severne Slovenije, zlasti pa Maribora in njegovega zaledja.
2.	Mnogo koristnega in zanimivega v obliki številnih razstav, pa tudi mnogo zabavnega, saj pripravljajo prireditelji različne atrakcije, med njimi take, ki jih v Mariboru še niso videli.
3.	Veliko obrtno revijo, ki bo dala našim obrtnikom možnost, da se uveljavijo kot povsod priznani in odlični delavci.
4.	Fitopatološko razstavo in razstavo zgodovinskih predmetov, ki jih upravlja znani mariborski zgodovinar prof. Baš. Zanimiva bo zlasti kmečka soba z zgodovinsko opremo.
5.	Pregled mariborske Industrije, ki jo bo pokazala splošna industrijska in specijelna tekstilna razstava.
6.	Tujskoprometno razstavo z lepimi diora-mami solnčnih Slovenskih goric, zelenega Pohorja in idiličnega Mariborskega otoka. Pokrajinske lepote naše ožje domovine bodo ponazorjevali krasni fotografski posnetki.
7.	Vinsko razstavo s poskušnjo vin, ki bo zopet pokazala sloves pridelka naših vinskih goric.
8.	Pestro grafično razstavo mariborskih grafičnih podjetij.
9.	Razstavo mariborskih in graških akvaristov, ki bo ena največjih, kar jih je bilo doslej v državi.
10.	Modno revijo naših obrtnikov, ki bo nad vse zanimiva in privlačna zlasti za ženski svet.
11.	Mnoge turnirje, športne prireditve in kongrese. Zlasti športni program je pester. Privlačen bo tudi mednarodni plesni turnir, velika umetniška atrakcija bo vprizoritev Shakespearje-ve igre >Sen kresne noči«. Mariborski vrtnarji sc pripravljajo, da s svojo vrtnarsko razstavo spremene Mariborski teden v cvetoči vrt.
Za čas Mariborskega tedna je dovoljen 50% popust po vseh železnicah od 29. julija do 10. avgusta.
Mariborski Glavni trg
Včeraj mu je komisija banske uprave določila končnoveljavno obliko
Maribor, 15. julija.
Danes dopoldne je bil komisijski ogled Glavnega trga, da so ee začrtale končnoveljavne smernice za bodočo regulacijo. V komisiji banske uprave so bili kot predsednik g. Likovič, konservator dr. Štele, inšpektor ing. Juvan, viš. svet. ing. Cer-nivec, poleg navedenih pa so prisostvovali še mestni župan dr. Juvan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, šef gradbenega razdelka ing. Vanek, vodja mestnega gradbenega urada ing. Baran, geometer Vončina, ing. Maister in zainteresirani hišni posestniki, katere je zastopal tudi predsednik društva hišnih posestnikov g. Meglič. Načrt, katerega je danes komisija odobrila, se precej razlikuje od prejšnjih načrtov, katere smo že obravnavali. Glavno načelo tega končnoveljavnega načrta je enosmerni promet na Glavnem trgu; zaradi tega bo razdeljen trg na tri in ne, kot je bilo prvotno določeno, na dva dela. Zapadni del trga se zoži, tako da bo na severni in južni strani 9 m široka vozna cesta, obenem pa se razširijo trotoarji na obeh straneh. Marijin spomenik ostane na dosedanjem mestu, odpade pa podzemno stranišče, ki ee bo prestavilo drugam. V sredini med starini in novim delom trga, v osi dravski most — Gosposka ulica, pride prometni otok v obliki velike, 36 m dolee in 22 m široke elipse. Znatno se bo zožil tudi
vzhodni del trga. Vozna cesta na severni strani bo široka 8 m, na južni strani pa 9, med cesto in hišami na južni strani pa bo še 9 m širok prostor za avtobuse in za parkiranje avtomobilov. Na vzhodnem delu trga se izpremeni tudi stavbna črta na severni strani ter se pomakne nazaj, tako da bo šla naravnost od vogala Benkove hiše na Narodni dom. — S takšno preureditvijo trga so v glavnem soglašali tudi zainteresirani hišni posestniki, katere pa je najbolj skrbela usoda tržišča. Za časa regulacije se bo tržišče prestavilo deloma na Rotovški, deloma na Slomškov trg, jm> regulaciji pa pride zopet na Glavni trg, dokler ne bo rešeno vprašanje tržnice.
—Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoložcnjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita na-ravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje.
Oft. res. 9. br. »174/35.
Vas Slevo
Stranje, 15. julija.
Turistom, ki obiskujejo naš razgleda bogati Krvavec, je gotovo znano tiho in skrito gorsko naselje Slevo. Zlasti tistim, ki ga posečajo skozi Stahovico preko Osredka. Vas šteje štiri številke. Bogastva v teh odročnih vaseh ne moremo iskati, že itak ubožna vas je pa .postala dne 14. julija še ubožnejša. Na tihem, tako da so to opazili komaj najbližnji sosedje, jo vas tega dne popoldne popolnoma pogorela. Ostala je samo ena stanovanjska hiša. Ogenj so zatrosili najbrž otroci. Poslopja so bila večjidel lesena, vode je le malo na razpolago, z brizgalno blizu priti naravnost nemogoče,
pogorela
zato na gašenje niti misliti niso mogli. Vsak je poskušal rešiti iz gorečih poslopij le najpotrebnejše. Pa kako boš reševal iz lesenih gorečih poslopij! Nekemu fantu, ki si je privarčeval okrog 7000 dinarjev, je zgorel ves ta denar. Tudi cn opomin: Ljudje božji, kaj zaklepate denar doma in ga ne zaupate našim denarnim zavodom, brezskrbno ga pa nastavljate tatovom in ognju! Bog vam daj um in pravo pamet! Siromašni ljudje so potrebni pomilovanja in podpore. Zato jih priporočamo naklonjenosti usmiljenih src. Morebitno darove v denarju ali v blagu bi bil pripravljen sprejemati tudi župni urad v Stranjah, p. Stahovica.
Kip Matere božje iz srede XV. stol., ki je bil šele predkratkim najden v zvoniku primskovške cerkve.
Okrog kipa Mayerjeve slike in razni kipi.	rofo jn(f arrh 0(rTi
Ob priliki prosvetnega dne je bila v Kranju otvorjena kulturna razstava, ki so si jo najprej ogledali Nj. Vis. knez in kneginja in vsi ostali prisotni odličniki. Vsi obiskovalci so se pohvalno izrazili o razstavljenih predmetih. Sicer je jx> Kranju raztresenih še zelo mnogo kulturnih znamenitosti z raznih področij, vendar so nekateri objekti
izdelana na dvoru nadvojvode Ernesta Železnega. Druga velika znamenitost je cela galerija kipov in slik. Med slikami prevladujejo seveda dela domačih mojstrov, posebno Leopolda l.ayerja in njegove delavnice. Zastopani pa so tudi: Langus, Metzinger, Bergant, Bizjak, Gotzli, Herrlein itd. Dalje pokaže razstava meščanski živelj iz cehovskih časov in pa
Pogled na kultnrno-zgodc
na razstavi v kulturno-zgodovinskem oziru take redkosti, da lahko označimo to razstavo za prvovrstno. Prireditelji so zbrali večinoma tak material, ki kaže zvezo kulturnega razvoja s Cerkvijo ozir. s katoliškimi prosvetnimi organizacijami.
Posebno iz prejšnjih stoletij hranijo kranjsko žmpnišče in meščanske hiše jako bogato kulturnozgodovinsko gradivo. Posebno pozornost vzbujajo na razstavi stari pergamentni rokopisi, antifonariji, misali itd. iz začetka 15. stol. z dragocenimi začetnicami in okrasji, med katerimi 60 bila nekatera
is ki del tržiške razstave.	Foto Ju k — Kranj.
značilnosti kmečkih hiš, ki jih vse preveva značilno slovensko religiozno razpoloženje.
Novejši del razstave predstavlja gradivo prosvetnih društev iz vse dekanije, ki nazorno pokaže obilno delavnost naših prosvetarjev.
Razstava bo odprta do ponedeljka 19. t. m. zvečer. Kdor utegne priti v Kranj in se količkaj zanima za kulturne znamenitosti ali za naša prosvetna društva, naj obišče in pregleda razstavo v sedmih lepih sobanah dijaškega konvikta za župno cerkvijo.
f Leopold Bole
Včeraj zjutraj je v Borovnici nepričakovano umrl nadzornik proge državnih železnic g. Leopold Bole. Komaj za nekaj ur ga jo bolezen položila na posteljo, ko mu je že smrt pretrjiala nit življenja, j Pokojnik je bil star šele 56 let in je moral zapustiti soprogo Marijo in 7 otrok, od katerih je šest še nepreskrbljenih. Vsa leta ga je bila sama skrb za družino. Pred leti je moral prestati težko operacijo na želodcu, vendar pa posledic operacije ni mogel odstraniti. Naporno delo v službi ga je izčrpalo in mu oslabelo srce. Včeraj je po kratkih urah dotrpel. Pokojnik je bil v Borovnici povsod spoštovan in cenjen prijatelj. Železniški delavci, katerim je bil predstojnik, so ga zelo ljubili in cenili. Bila ga je sama dobra beseda, včasih dobrohotna šala, zmerom pa nesebična usluga. Vse 6voje življenje je bil neomahljiv sin slovenske matere, politično pa pristaš bivše SLS. Vendar pa zaradi svoje politične pri|>adnosti in narodne zavesti ni imel nobenih nasprotnikov. Našemu »Slovencu« je bil dolga leta zvest naročnik. V soboto popoldne ob 4. ga bodo jiokopali v Borovnici. Vsi, ki so ga poznali, se ga bodo sjjominjali vedno kot dobrega prijatelja. Naj mu 6veti večna luč. Užaloščeni njegovi družini, posebej pa gospej soprogi, naše iskreno 60Žalje!
Kamniške
občinske zadeve
Pod tem naslovom je izšlo v »Slovenskem Narodu« daljše poročilo o delu začasne občinske uprave v Kamniku, ki ga moramo v nekaterih točkah odločno popraviti.
Naša občinska uprava ima dosti dela s tekočimi posli. K temu pridejo še nepredvideni dogodki. Pred kratkim se je odtrgal oblak v Tuhinjski dolini ter je Nevljica hijx>ma tako narastla, da je jx)plavila kopališč« in tenis-igrišče. Voda je vdrla v klet točilnice na kopališču. Sedanja lastnica točilnice je zahtevala, naj ji občitia plača odškodnino za napravljeno škodo. Ta njena zahteva je bila pri seji odklonjena.
Tudi o delu naše gasilske čete je bilo na seji dosti kritike. Nerazpoloženje proti sedanjemu vodstvu čete vedno bolj raste v javnosti. V našem listu smo že zahtevali od čete javnega pojasnila, zakaj ni visela žalna zastava na gasilskem domu ob smrti nadškofa dr. Jegliča, ko je bil tiste dni ves Kamnik v žalnih zastavah.
Pozdravljamo pa tudi mi zamisel Meroizkus-nega urada v Ljubljani, da namerava ustanoviti tudi v Kamniku jiostajo meroizkusnega urada. K stroškom nabave potrebnega inventarja naj bi občina Kamnik prispevala 2000 Din, združenje trgovcev in gostilničarjev pa po 1000 Din.
Da je občinska uprava oddala resor elektrifikacije in (»opravil našega elektr. omrežja v absolutno nadzorstvo g. Beču, pojiolnoma odobravamo. Ker energično vodstvo in red bo le v prid občanov in obč. blagajne.
Objektivno in stvarno razpravlja dopisnik o odnosu kamniških in trzinskih mesarjev, ki v tržnih dneh meso uvažajo. Resnica je, da meščanske gosfKJdinje kaj rade obiskujejo mesarske stojnice ob tržnih dnevih in to samo radi dobre kvalitete in postrežbe. Končno pa, če imajo trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki tako ostro medsebojno konkurenco, zakaj bi jo ne imeli še mesarji. Tudi glede prekupčevanja živil, ki jih prinesejo podeželske ženice na trg, je prav umesten predlog, da se od strani občine uvede 6trožja kontrola. Skrajno potreben pa je nadzor glede trpinčenja živali. Večkrat je videti v tržnih dnevih na tleh pod stojnicami vrečo, ki se premika, v njej pa so piščanci, ki morajo trpeti v takem brezzračnem prostoru toliko časa, dokler se ne znajde kupec, ki jih končno reši iz takega neprijetnega položaja. Brezpogojno je treba zaščititi tudi malo živalico ter mučitelje občutno kaznovati.
Kje, kako in kakšen spomenik bo postavljen v spomin v svetovni vojni padlim žrtvam, to prepustimo bodočemu občinskemu odboru, ki bo istočasno sklepal tudi o otvoritvi spominske plošče pokoj, in slavnemu slovenskemu generalu Majstru. HOTEDRSICA
Dne 19. julija 1907 se poročita v podružni cerkvi sv. Barbare na prijaznem griču Ravnik g. Rupnik Anton, posestnik v Hotedršici in gdč. Pavla Nagode, hči posestnika iz Ravnika. Istočasno bo tudi poroka sestre g. Rupnika Antona, gdč. Jožefe Rupnik, ki se poroči z g. Ogrinom Francem, orožnikom iz Rakeka. Oba para bo poročil stric neveste Pavle Nagode, g. župnik Nagode od Sv. Jošta nad Vrhniko. Mladoporočencem vse najboljše na novih življenjskih potih.
Dne 7. julija 1937 pojioldne smo spremili na zadnji poti go. Frančiško Korenč iz llotedršice, ki je umrla v 69. letu starosti. Pokojna je bila mati našega kulturnoprosvetnega delavca na gledališkem odru v Hotedršici, g. Franca Korenča; tudi ona je bila članica prosvetnega društva. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje!
Zlata poroka
Petdesetletnico svoje jx>roke sta praznovala Jurij Jekovec, cestar v Dev. Mar. v Polju, in njegova žena Frančiška. V zakonu se jima je rodilo 15 otrok, od katerih jih živi samo še pet. Dva sinova sta padla v svetovni vojni. Vse otroke sta Iejx> krščansko vzgojila. Oče se je rodil na Trste-niku leia 1802, mati na na Studencu leta 1807. Kljub 75 letom oče še vedno opravlja službo občinskega cestarja. Bog živi zlatoporočence in jima daj dočakati v zdravju in zadovoljstvu še biserno jioroko.
Poštne razmere v Hotedršici
Naš zadnji apel je imel uspeh. Poštni nabiralnik jo zopet na svojem starem mestu. Danes pa apeliramo na Hotenjce, da se poštnega nabiralnika (poslužujejo in no nadlegujejo prevoznika pošte e pismi in kartami. Zanosimo se na poštni urad in zaupajmo mu naša pisma in dopise, kakor jih zaupamo prevozniku in poštnemu uradu v Logatcu, kateremu jih prevoznik pač izroča.
Tudi taka pisma, ki so naslovljena na posamezne politične osebnosti, na uredništva listov ali tajništva političnih strank, moramo zaupati poštnemu uradu. Seveda bo treba odpraviti nerednosti, da se ne bo (»oiiavljalo, da je navadna karta potrebovala od Jesenic do llotedršice ne 8 dni, kakor jo bilo pomotoma javljeno, pač pa 18 dni. Drugi primer: dopisnica, oddana na pošto v Hotedršici dne 11. junija, je bila izročena naslovljenem v Ljubljani dne 21. junija t. 1., t. j. po 10 dneh. Fač redek primer za današnje moderne čase.
Kakor pri pisemski pošti, se v Hotedršici ponavljajo nerednosti tudi pri brzojavu. Pogodbena poštarica ga. Korče Jtilka ima poštno-brzojavni urad od leta 1935 od meseca maja. Urad vodi njena hčerka. Dogodi se pa, da je hčerka sem in tja odsotna iz llotedršice, v takih slučajih vidimo v uradu neko gospodično iz Dol. Logatca, ki opravlja službo jx>štne uradnice. Dne 20. junija 1937 pa ni bilo v uradu niti hčerke pogodbene jKištarice, niti omenjene gosjx>dične iz Logatca. Ob 10.40 pa je bilo treba oddati brzojav za osebo v ženski bolnišnici v Ljubljani. Gospa Korčetova, pogodbena poštarica, pa je omenjeno brzojavko odpravila po neki osebi na pošto v Dol. Logatec, kjer je bila ob 12.30 oddana za j>ošto v Ljubljani. Značilno pa je, da brzojav ni deloval vse do 21. junija do 13., do časa, ko se je vrnila s potovanja gospodična Milka Korče. Mislili smo, da je brzojavni aparat pokvarjen, ker pa niti 20., niti 21., niti 22. junija nismo opazili brzojavnega mojstra, da bi pojiravil brzojavni aparat, ki je pa naslednji dan zopet v redu deloval, je vzrok nekje drugje.	r>1
Sličen primer je doživela druga stranka z oddajanjem brzojavke dne 21. junija dopoldne. Brzojavka, ki je bila oddana na pošto v Dol. Logatcu dne 21. VI. ob 11.30, je bila stranki dostavljena ne potoni brzojava v Hotedršici, ampak po neki osebi iz poštnega urada v Logatcu. Iz v6ega tega bi mogli sklepati, da ga. Korče ne zna niti sprejemati, niti oddajati brzojavk.
Dogodilo pa so je že tudi, da je pogodbena poštarica nalepila jx>rto znamke na uradni dopis, ki je poštnine prost ter zahtevala dvojno poštnino od naslovljenca.
Obračamo se na merodajno poštno oblast, da napravi na pošti red, da bo V6aj brzojav redno in brezhibno deloval.
Smrl pod drevesom
V Sčavnici se je pripetila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 30 let starega posestnika Andreja \Veisa. Omenjeni je bil zaposlen v domačem gozdu pri sekanju dreves. Podsekal jo velik bor, ki pa se je nagnil na zraven stoječi hrast ter se zaradi tega ni podrl na tla. Weis je 6topil k boru ter ga začel tresti, da bi ga spravil na zemljo. Pri tem pa je padel bor na njega ter mu stri hrbtne in prsne kosti. Našli so ga nezavestnega pod drevesom ter ga prenesli na dom in poklicali zdravnika, ki pa mu ni mogel pomagati. Čez nekaj ur je nesrečnež izdihnil.
Drobne novice
Koledar
Petek, 16. julija: Devica Marija Karmelska.
—	11 kongresu Kristusa kralja v Poznanju, to
je k poročilu o njem bi bilo vredno še dodati: Posebnih vlakov h kongresu je privozilo 99. Zato ie bilo dopoldne pri slovesni 6v. maši kardinala legata in popoldne pri sklepnem shodu navzočih gotovo nad 100.000 ljudi. Saj se je tudi mesto samo kongresa kar najštevilnejše udeležilo. Krasen je bil pogled z višine od oltarja doli nad to pestro množico. Mesto je bilo izredno bogato okrašeno. Saj je viselo iz več hiš po 10 in po 20 zastav in premnoge hiše so bile od vrha do tal v vence kar ovite. Poljska je pokazala tujcem svoj katoliški značaj. — Najznačilnejše pa je, da se je kongresa udeležilo tudi zastopstvo Sokolov. Sicer 60 imeli Sokoli prav ta dan v Katovicah 6voj veliki zlet. Zato tudi katoviškega škofa Adamskega ni bilo na kongresu, — dasi je bil tu zbran sicer ves poljski episkopat — ker je škof moral imeti na sokol-skem zletu sv. mašo in nagovor na Sokole. Malo drugače kakor pri nas ...
—	Za zavod sv. Stanislava v Št. Vido nad Ljubljano so darovali namesto venca na grob |>ok. nadškofa dr. Jegliča še sledeči: Anton Vodnik, Ljubljana 1000 Din; .loško Zabret, Britof 500 Din; občina Jesenice 500 Din; občina Radovljica 500 Din; Ivan Dolenc Ljubljana 100 Din. Vsem darovalcem se vodstvo zavoda najtopleje zahvaljuje!
—	Opozarjamo gg. duhovnike, da bodo duhovne vaje v zavodu sv. Stanislava od 19. julija od 7 zvečer do '25. julija zjutraj.
—	Nekdanje in sedanje dijaško časopisje bo na razstavi slovenskega novinarstva posebej obdelano in zato pripravljalni odbor nujno potrebuje razne pisane, litografirane ali kakorkoli razmnožene, torej tudi tiskane liste, ki so jih pisali slovenski slušatelji visokih šol, predvsem pa gojenci raznih srednjih in tudi meščanskih ter višjih razredov osnovnih šol, prav tako pa tudi lake časopise, ki jih dijaštvo še izdaja jM>d nadzorstvom šolske oldasti ali brez njega. Posebno zanimivi so srednješolski listi, zato pa vljudno prosimo vse bivše in. sedanje dijake ter šolska vodstva, a tudi knjižnice in druge lastnike teh 7. večino prav redko ohranjenih jiojavov slovenskega novinarstva, da jK)iščejo zlasti starejše dijaške časopise ter nam jih blagovolijo posoditi za razstavo in tudi za konijiletiranje iBibliogra-Iije slovenskega novinarstva«, ki izide ob razstavi. Zato je skrajni čas, da vse naše staro in sedanje di jaško časopisje ]>ošljcte ali prinesete pripravljalnemu odboru, ki za vse posojene predmete prevzema popolno jamstvo iu jih po razstavi nejx>škock)vane vrne lastnikom, hkrati se pa najtopleje zahvaljuje vsem, ki s posojilom razstavnega gradiva sodelujejo j>ri tej veliki manifestaciji slovenske kulture. Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana, ve-lescjcm.
—	Ljubljanska opera gostuje v Rogaški Slatini.
Ljubljanska opera vprizori v Rogaški Slatini v soboto dne 17. t. m. komično opero »Seviljski brivec« in v nedeljo dne 18. t. m. »Madamc ButterIIy«. Pri-četek predstav točno ob 20.30. Dirigent: operni ka-pclnik A. Nelfat. Solisti: ga. Zlata Gjungjenac, 2u-jievc Zvonimira, Kogej Mila, Špelca Ramšak, gg. Gostič Jože, Janko Vekoslav. Zupan Drago, Rus Marjan. Luj>ša M., škrabar M., Sekula Alojzij in Rus Jože. Sodeluje jx>množeni zdraviliški orkester in operni zbor. Cene prostorov: Sedeži din 30, 25, 20, 15, 10. Stojišča din 8. Za avtozveze dobite informacije pri ->Putniku« v Rogaški Slatini, Celju in Mariboru. Preprodaja vstopnic pri »Putniku« v Rogaški Slatini. Ofiozarjamo okoličane, da si vstopnice takoj rezervirajo, ker je med tukajšnjimi g06ti veliko zanimanje za obe predstavi.
—	Novo kopališče. Dne 18. julija t. I. otvori Tujsko-prometno in olepševalno društvo Oplotnica z lastnimi sredstvi dograjeno udobno kopališče na prostem. Po blagoslovitvi in običajnih slovesnostih se ob 4 jiojioldne kopališče izroči svojemu namenu. Otvoritev je združena s veselico, na katero so vabljeni vsi prijatelji športa in napredka krajev ob južnem Pohorju, ki so do danes f>ogrcšaIi toli potrebnega kopališča.
—	Javna borza dela išče naslednje delavcc:
1	čevljarja-prikrojevalca, 1 tekstilnega podmojstra,
2	tkalska mojstra, 2 hlapca, 1 delovodjo papirne stroke, 1 tekstilnega barvarskega mojstra.
—	Kandidata sprejme odvetnik dr. Juvan v Mariboru.
—	Posestne spremembe. Peter šušteršič, posestnik v Seničici pri Medvodah, jc prodal jx«et-niku Janezu Kozjeku svoje jx>sestvo jiod vi. št. <>5, «8 in 113. k. o. Medvode za 176.875 din. — V juniju jc bilo po raznih podatkih zaznamovanih nad 100 kupnih pogodb, ki se nanašajo na nakup jiosestev in parcel v Ljubljani in okolici. Celotna kupna vrednost prodanih posestev je cenjena na 6 in pol milijona dinarjev.
—	V sodne zapore pripeljana. Dne 20. junija je bil v Starem trgu pri Ložu fantovski pretep. Orožniki so intervenirali. Nekateri fantje pa so se spravili na orožnike in sedaj imajo sitnosti s sodiščem. Iz Lo/a je bil pripeljan v sodne zapore Janez Kotnik iz 1'odcerkve, ki je tudi osumljen napada na orožnike. — Policijska uprava je izročila sodišču neko 6tarejšo ljubljansko babico, ki je osumljena zločina odprave plodu. Babica zločin za-
—	Nad poldrugi milijon dinarjev zarubljeno. V drugem četrtletju jc bilo v zemljiški knjigi ljubljanskega okrožnega sodišča pri 184 posestvih z realno eksekucijo intabuliranih za 1,720.954 din raznih terjatev, tako privatnih upnikov kakor tudi državnega zaklada za neplačane davke in OUZD za razne prispevke. V prvem polletju je bilo zaznamovanih že do 345 realnih eksekucij za skupni znesek 3,223.000 din. V juniju je bilo pri 52 nepremičninah vknjiženc 197.881.25 din raznih terjatev. Najnižja terjatev 37 din je bila vknjižena na neko posestvo v k. o. Kašelj.
—	Ifuda nesreča na planinah. V ljubljansko bolnišnico je včeraj prepeljal reševalni avto 18 letnega Viljema Radona, sina čevljarskega jx>-močnika iz vasi Zavirje pri Tržiču. Deček je šel z druži*) na planine. Pod Storžičem pa je j;adel v prepad ter se pri padcu močno poškodoval. Pretresel si je možgane ter dobil resne poškodbe po vsem telesu. Njegovo stanje je zelo nevarno.
—	Nesreča kolesarja. Pri Sv. Križu pri Liliji se je ponesrečil 34 letni delavec Alojzij Marin. Trčil je s kolesom v neki voz. Pri padcu je dobil hude poškodbe na glavi in po rokah. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico v Ljubljano.
—	Zidno opeko dostavlja v Kranj po dnevnih cenah opekarna Črnuče, pošta Jezica. (11.202)
—	V »Službenem listu« kraljevske banske upra ve dravske banovine od 14. t. m. so objavljena »Navodila za 6estavo občinskih proračunov za proračunsko leto f938/39.« Dalje Naredba o izpre-membi postavk 0., fO. in 12. v II. delu nevarnostne tabele, predpisane z naredbo o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za ne/gode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne raz-
rede in nevarnostne odstotke««, Popravek o tolmačenju odst. (=) čl. 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih ujuiikov II. št. 3314,K iz 1. 1936.«, Razveljavitev pojasnila o tolmačenju in ujx>rabi §§ 5. in 6. zakona o samoupravnih cestah« in »Objave banske uprave o f>obiranju obč. davščin v 1. 1037./38. in sicer za občine Črnomelj, Predoslje pri Kranju, Sv. Barbara v Halozah, Šoštanj — mesto in Studenci v mariborskem okraju — desni breg«
—	Dva velika požara v Sisku. Mesto, kjer je sorazmerno največ [>ožarov v Jugoslaviji, je SisaK. Te dni je pogorela tam hiša trgovca Mate Bana. Skoda znaša okoli 150 000 din, ki pa je krita z zavarovalnino. Komaj so gasilci pogasili ta po/ar, že so morali gasiti poslopje trgovca in gostilničarja Nikole Miriloviča, ki je tudi pogorelo. Škoda znaša okoli 200.000, je pa le deloma krita / zavarovalnino.
—	Neurje v hrvatskih krajih. Okoli kraja Lo vinca v gračačkein okraju na Hrvatskem je te dni toča potolkla vse polje petih vasi. Ljudstvo je obupano, ker mu grozi strašna lakota, ako ne pride odkod pomoč. Kmetje upajo, da bodo dobili od škodnino iz fonda zavarovanja proti toči, ki je v 6avski banovini uvedeno obvezno. — Tudi nad Kostanjico v Bosni je divjala 6ilna nevihta ter je toča pobila V60 žetev dveh vasi.
—	Cenen izlet na Grossglockner od 14. do 15. avgusta. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, telefon 26—45.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatijo—Sušak za 70 din. Informacije Putnik, Gajcva 3, tel. 24-72.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žcIodec kozarec naravne »Franz-Josei grenčice«.
Ljubljana
I Rccepcije na francoskem konzulatu v Ljubljani se je udeležil na dan francoskega narodnega praznika dne 14. t. m. apelacijski sodnik g. Vinko Strasser, ki je tamkaj zastopal službeno zadržanega g. dr. Vladimirja Golio, predsednika aj>elacijskega sodišča. Ime imenovanega gospoda je pomotoma izostalo v našem včerajšnjem poročilu o proslavi.
1 Pravljica o Zlatorogu. ki varuje bajne zaklade Bogatinovega kraljestva, ter belili ženah, ki branijo plemenito ljubezen, bo v drugo zaživela na trnovskem odru v soboto 17. julija ob pol 9 zvečer. Z neverjetno velikimi žrtvami so naši vrli Trnov-čani za to predstavo na obširnem dvorišču 6vojega Prosvetnega doma zgradili ogromen oder, ki zaradi 6voje tehnične popolnosti vzbuja opravičeno občudovanje. In na tem odru nam bodo igravci, pevci, plesavci in muzikantje v soboto pričarali toliko lepote, jiesmi in radosti, kakor je gledavec zlepa ni pri kateri predstavi deležen. — Opozarjamo, da je vstopnina za to drugo predstavo znatno znižana, vstopnice si lahko nabavite že drevi od 6 dalje v Prosvetnem domu, Karunova ul. 15, dobili jih boste lahko pa tudi jutri ]>opoldne islotam.
1 O mestnih avtomobilih. Glasilo bivšega mestnega župana dr. Dinka Puca zopet izziva. Zgraža ce namreč, ker je zadnjič občinski svet odobril znesek 12.000 Din za nabavo službenega avtomobila za ljubljansko mitniško službo (ta svtomobil bo sevedi že rabljen, ker za 12.000 Din mestna občina res nc more dobiti novega). Dr. Diaku Pucu in njegovim ožjim tovarišem in pa zlasti pnživnikora okoli njegovega glasila bomo kmalu po^regli s podatki, kako je predsedstvo Maloželezniške družbe dobilo razkošen avtomobil na razpolago, in sicer tedaj, ko je bil mestni župan dr. Dinko Puc. Postregli mu bomo s podatki, kako je dobil mestni fizikat na razpolago luksuzni avtomobil in kdo se je vozil z njim na Gorenjsko lovit ribe. Če pa mit-niški uradniki dobe sedaj za 12.000 skromen in star avtomobil, potreben za službo, naj bo dr. Dinko Puc kar tiho, še bolj pa njegovo glasilo.
1 Da so Čehi in Slovaki sijajni godbeniki, to vsi dobro vemo, s kako vnemo pa goji mladina naših bratov simfonično glasbo v daljni Ameriki, to nam bo jiokazal ameriški simfonični orkester, ki koncertira v sredo, dne 21. t. m. v veliki fil-harmonični dvorani v Ljubljani. So to sinovi slovaških delavcev, ki delajo v ameriških tovarnah v nekein malem mestecu, mladeniči sami pa obiskujejo tamošnjo gimnazijo, na kateri imajo lasten orkester 70 članov. Vodita jih 1 Poljaka, in sicer dirigent Lesinski ter duhovnik P. Lah. Sjx>rcd priobčimo jutri. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Malice.
1 Stanovanjske deložacije. Izvršilni organi okrajnega sodišča so prezaposleni z raznimi mobi-lijamimi eksekucijami. Ves dan so vpreženi, da po mestu in okolici rubijo najrazličnejše, tudi prav dragocene predmete. Razen tega pa imajo nalogo, da opravijo od hišnih lastnikov sodno predlagano deložacijo pri stanovanjskih najemnikih, ki se upirajo na podlagi sodne odpovedi mirno izprazniti najeto stanovanje. Do 15. t. m. je bilo pri sodišču že vloženih do 30 predlogov za sodno deložacijo.. Predlogom sodišče ugodi, izvršitev pa se nekoliko odloži, ker so organi prezaposleni. Ko prejmejo stranke sodni sklep o prisilni izpraznitvi, navadno potem same poskrbe za irpraznitev in se umaknejo sramoti. Trdovratneži pa mirno čakajo na usodni dan, ko jim pridejo sodni organi s pomožnimi silami nosit pohištvo iz stanovanja.
1 Nekdanja Smoletova hiša na dražbi. Za mesec avgust je pri sodišču razpisanih več sodnih dražb raznih nepremičnin. Sredi avgusta pride na dražbo nekdanja Smoletova hiša poleg Figovca, ki spada pod vi. št. 93 k. o. Kapucinsko predmestje. Hiša je sodno cenjena na 2,439.950 din, najnižji ponudek pa znaša 1,219.975 din. Vadij je določen na 243.995 din.
1 Naš bolnišnica. Prejeli smo: Že večkrat ste
pisali o naši bolnišnici, pa tudi kritizirali, posebno zaradi pomanjkanja prostora. Te razmere se bodo nekoliko zboljšalc, ko bo končana zgradba, kjer bo prostora za 150 postelj. Kar se tiče uprave in postrežbe, je urejeno še prav dobro; tudi hrana ni slaba. Na naše zdravnike smo pa lahko I ponosni. Bil sem na kirurgičnem oddelku operiran. Operacija je izredno dobro izpadla; operiral me je g. dr Slavko Rakovec, ki ga zaradi njegove ljubeznivosti in požtvovalnosti vsi bolniki ljubijo in spoštujejo. Čutim se dolžnega, da se g. doktorju za njegovo požrtvovalnost in uspešno zdravljenje javno zahvalim. — J. P.
1 Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta.
I Popravilo stolnice. Na severni strani stolnice je omet popustil ter ga je dala sedaj škofijska uprava popraviti, hkrati je v popravilu tudi ura na severnem zvoniku. — V podstrešju semenišča dozidujejo inansardo, kjer bo nastalo nekaj novih sobic.
1 Okrog hotela »Slona«. Starinska hiša hotela »Slon« je že zapisana svoji usodi. Prva dela pri novi zgradbi hotela »Slon« so bila, da so začasno premestili trafiko iz Prešernove ulice v vežo na Dunajski cesti. Hotel »Slon« namreč nujno jiotrebuje vhod v garažo, ki l>o v bodoče tam, kjer je bila dosedaj tralika. Nov lokal za trafiko pa bo zgrajen tam, kjer. je bila veža v hotelsko jioslopje iz Prešernove ulice. Zidarji sedaj marljivo delajo, ker morajo v kakšnih 10 dnevih dokončati tako vhod v garažo in pa novi lokal za trafiko. Na vrsto pridejo potem drugi deli poslopja hotela »Slon«, ki ga bodo pričeli v kratkem sistematično podirati. — Tramvajska družba jc svojčas pripela tokovodne žice na poslopje hotela »Slon«. Sedaj, ko se pripravlja novo jioslopje, j>a jo morala tramvajska družba postavili nove drogove v Prešernovi ulici in na
Dunajski cesti, kar se je zgodilo v noči od sredo na četrtek. Tramvajska družba bo začasno pripela žice na železne drogove, ki sedaj že stoje, nato pa bo morebiti navezala svoje žice zopet na novo poslopje hotela »Slon«. Začrtan je tudi že novi pas, kjer bo zgrajen novi hodnik okoli modernega hotela »Slons.
1 Mestno poglavarstva v Ljubljani razpisuje II. ponudbeno licitacijo za napravo lesene brvi čez Ljubljanico v Mostah. Licitacija bo v torek, dne 27. julija 1937 ob 11 dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se dobe razpisni obrazci, pripomočki in pogoji. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 15. julija 1937.
1 Poškodba pri delu. Na Cesti dveh cesarjev (v koloniji v Mestnem logu) se jo včeraj ponesrečil 25 letni delavec Franc Muzolini. Na nogo mu je padlo težko železo ter mu zmečkalo desno stopalo.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
Poizvedovanja
Mala papiga, modra, je priletela v Stožicc 110 (Gmujnar). Lastnik naj se oglasi istotam.
Mokronog
Fantovski odsek se lepo razvija. Fantje, ki jih dolga nasilna doba ni strla in uklonila njih značajev, z veseljem pristopajo k odseku, zavedajoč sc, da je le v katoliškem društvu njih pravo mesto. Celjskega tabora se je udeležilo 29 fantov in mož. kar je za naš kraj, ki nima nobenih pravih prometnih zvez, častno število. Tudi pri nas se vzgaja in dorašča rod, ki bo na svoja načela. ki so: katoliška in slovenska, ponosen in jih bo vedno in proti vsakomur pripravljen braniti in svoje življenje po njih uravnavati.
Ilirija : Jadran (Split) 64 : 45
Sijajna zmaga Ilirije
Ilirijanshi plavalci so z veliko razliko toč k premagali spi ičanske
Sinočnja plavalna tekma med s|)litskim Jadranom in ljubljansko Ilirijo je f>omenila drugo, še bolj prepričevalno zmago Ilirije v obširnem programu plavalnih tekem za jadranski pokal. Splitčani so nastopili v svoji najboljši postavi, kajti topot so v svojem moštvu imeli tudi tekmovalce, ki v Trstu niso mogli ali niso smeli nastopiti.
Tudi sinoči je občinstvo v velikem številu obiskalo prireditev, navijalo je za domače in merilo sposobnosti svojih grl s temperamentnimi spremljevalci južnjakov, ki so, dasi v veliki manjšini, znova potrdili svoj sloves kot navijalci.
Nekaj minut po pol deveti uri se je plavalni dvoboj pričel s prvo točko.
400 m prosto gospodje: 1. Mihalek 5:35.0 (II.); 2. Pestevšek 5:30.S (11.); 3. Petrošič 5:44.4 (J.); 4. Bonačič 6:08.7 (J.).
Točke: Ilirija 8. Jadran 3.
Mihalek, Petrošič in Pestevšek v začetku plavajo prvih 200 m skupaj, dočim Bonačič zaostane v prvih 100 m za cca. 5 m. 100 m pred ciljem Mihalek uide, razdaljo poveča in 5 m pred odličnim Pestcvškom prvi pride na cilj. Petrošič je za Pc-stevškom zaostal za caa. 4 in. Občinstvo je navdušeno pozdravilo dvojno zmago Ilirijanov.
100 m prosto dame: I. Beara 1:15.6 (J); 2. Gro-scliel 1:21.2 (II); 3. Sidar 1:23 (J); 4. Kržan 1:24.1 (Ilirija).
Točke: Ilirija 4, Jadran 7. — Skupaj: Ilirija 12, Jadran 10.
Beara že takoj v začetku pride na vodstvo in na 50 m prva obrne. Sidarjeva zaostane. Groschlova je jired Kržanovo. Pri kraju Bearova v sijajnem finishu pride na cilj 8 m pred Groschlovo v času novega rekorda, ki ga je doslej branila Lampretova od Ilirije. Sidarjeva v zadnjih 25 m prehiti Kržanovo.
100 m hrbtno gospodje: 1. Wilfan 1:15.4 (II); 2. Gazzari 1:16.9 (J); 3. Schell 1:22.9 (II); 4. Miho-vilovič 1:39.8 (J).
Točke: Ilirija 7, Jadran 4. — Skupaj: Ilirija 19, Jadran 14.
Wilfan je prvi na obratu malo pred Gazzarijem. Ker sta oba silno pričela, sta proti koncu utrujena, tako da noben ne more pospešiti. Tako ohrani Wil-fan inalo prednost pred Gazzarijem. Schell se ni trudil za tretje mesto, kajti Mihovilovič je plaval v zastarelem stilu in mu ni bil nevaren.
100 m hrbtno dame: I. Beara 1:35.5 (J); 2. Bradač 1:37.4 (II); 3. Fine 1:40.4 (II); 4. Ožegovič 1:45 (J). Zverina (izv. konk.) 1:31.8 (Slavija, Praga).
Točke: Ilirija 5, Jadran 6. — Skupaj: Ilirija 24, Jadran 20.
Od starta vodi Zverina, ki plava izv. konl<ii-rence. Ta odlična plavačica, članica praške Slavije, je dosegla sijajen rezultat, dasi je večkrat zabredla v stran (ker ni plavala v progi). V njej bo Ilirija kmalu dobila odlično moč. — Bearova in Bradačeva sta obrnili skupno, tik pred ciljcm pa je Bearova za malo razliko jirišla pred Bradačevo. Finčeva je lahko opravila z Ožegovičevo.
100 m prosto gospodje: 1. Fritsch 1:03.3 (11); 2. Ziherl 1:07.2 (11); 3. Brainovič 1:07.3 (J); 4. Petrovič 1:07.6 (J).
Točke: Ilirija 8, Jadran 3. — Skupaj: Ilirija 32, Jadran 23.
Fritsch in Ziherl obrneta pred splitčanoma. Fritsch plava izvrstno in 6i zagotovi vodstvo do
Senat debatira o novih kovancih
Belgrad, 15. julija, m. Današnji seji senata sta prisostvovala predsednik vlade dr. Stojadinovič in notranji minister dr. Korošec. Po prečitanju zapisnika se je oglasil k besedi dr. Kramer, češ da se je kršil poslovnik, ker ni v stenografskih beležkah omenjena njegova interpelacija. Predsednik Mažuranič ga je zavrnil in dejal, da se bo interpelacija tiskala tedaj, ko pride na dnevni red. Poslovnik pa tudi ne zahteva, da se interpelacije tiskajo. Na dnevnem redu je bil zakon o kovanju denarja. Poročevalec večine dr. Frangeš je predlagal, naj senat zakon 6prejme brez sprememb. Dr. Kramer je dejal, da bo glasoval proti, češ da vlada noče sprejeti kontrole za dohodke, ki jih bo imela od kovanja denarja. Priznal j>a je, da je finančno poslovanje vlade pošteno. Finančni minister Dušan Letica je obširno zavrnil vse očitke dr. Kranicrja. 25parski kovanci bodo imeli luknjice radi tega. da jih bo lažje ločiti od drugih, ne pa radi tega, ker nočemo pokazati, da smo na nizki kulturni stopnji. Tak denar imajo Francija. Belgija in druge kulturne dr/ave. Vlada bo saina predlagala kovanje lOparskih novcev, ko sc bo za lo pokazala potreba, zaradi tega pa ni treba menjati sedanjega zakona. Za ministrom Lc-
tico je govoril spet dr. Frangeš. ki je zlasti zavrnil Kramerjevo zahtevo, naj finančni odbor kontrolira dohodke, ki jih bo imela vlada od tega novega kovanja. Noben senator, je dejal dr. Frangeš, ne more oddati svojega glasu proti potrebam, za katere gre ta denar. Naša kontrola je zaupanje vladi. Po teh besedah je prišlo med dr. Kruljem in dr. Fraugešem do ostrega prerekanja. Končno je govoril senator dr. Gregorin. ki je [»drobno obrazložil potrebo novih desetparskih kovancev z ozi-rom na cene kruhu, vinu, cigaretam, napitnini itd. Dr. Gregorin jc izjavil, da ima Bolgarija najmanjši novec v vrednosti pol pare. Češkoslovaška 7.5 par, Avstrija 8 par, Nemčija 13 par, Severna Amerika 10 par. Danska 10 par, Italija 11.5 par. lOparski kovanci naj bi se v okviru tega zakona dobili tako, da se zniža število 25parskili kovancev ter 6e kuje gotovo -število lOparskili kovancev. Senat je nato sj>rejel zakon v načelu in celoti s 36 proti 23 glasovom. Kramerjcva propaganda v senatu je naletela torej na zelo slab odziv. Nato je bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o sladkovodnem ribištvu. Prihodnja seja bo jutri ob 10.
cilja z naskokom 3 m. Oba splitčana se trudita, da bi ujela Ziherla, ki je le meter pred njima. Izgledalo je že, da ta ne bo izdržal, j>a je z zadnjim ostankom moči še uspel in pol metra pred Braino-vičem priboril Iliriji tudi drugo mesto.
100 m prsno dame: 1. Fine 1:41.2 (II); 2. Bin-der 1:42 (II); 3. Stipanovič 1:50.2 (J); 4. Roje 2:06.5 (J).	J	'
Točke: Ilirija 8, Jadran 3. — Skupaj: Ilirija 40, Jadran 26.
Ta disciplina noben trenutek ni ogrožala Iliriji prvi mesti, le Stipanovičeva se je nekoliko mogla približati Binderjevi. Finčeva priplava na cilj brez napora z velikim naskokom. — Zmaga Ilirije je s tem zagotovljena in občinstvo navdušeno pozdravlja lepe uspehe ilirijanskih plavačev.
200 m prsno gospodje: I. Cerer 2:57.2 (H); 2. Hribar 3:07.4 (II); 3. Matošič 3:09.3 (J); 4. Non-kovič 4:09.3 (J).
Točke: Ilirija 8, Jadran 3. — Skupaj: .Ilirija 48, Jadran 29.	» Tvl '
Ceret prvih 100 m plava v »metuljčkoveni« stilu. Hirbar je drugi in lo vodstvo tudi obdrži, dasi je Matošič napel vse moči, da bi ga prehitel. Non-kovič je ostal daleč zadaj in je prišel ceRP-ffliitvtb za tretjim. — Tej točki je sledilo tekmovanje juni-Orjev tia 100 m prosto. Plavali 60 sami plavači Ilirije in njihovi simpatizerji so navdušeno ^zdravili uspeh prvega:
1.	lludnik 1:15.1; 2. Vcrlič 1:15.2; 3. Hodalič 1:22; 4. Bohinc brez časa.
Zatem so skakalci Ilirije. Kordelič, Kržan in jun. Selan izvedli vsak štiri bolj ali manj posrečene skoke, ki jih je občinstvo nagradilo z aplavzom. Ziherl ni nastopil, ker jc bil utrujen od plavanja.
Štafeta 4x50 m prosto dame: 1. Jadran 2:22.01 (Roje, Sidar, Petrošič, Beara); 2. Ilirija 2:27.8 (Bradač, Kržan, Lampret, Grcšcliel).
Točke: Ilirija 10, Jadran 6. — Skupaj: Ilirija 54, Jadran 39.
V tej štafeti je Jadran zasluženo zmagal. Že prva plavačica Jadrana je pridobila tolikšno vodstvo, da ga ne Krianova, ki je odlično začela, nc Lampretova ne Groschlova, ki je skočila v vodo cca. 15 m za najboljšo plavalko Jadrana, niso mogle zmanjšati. Sicer pa jc ta disciplina itak veljala kot domena splitčank, ki jim naše plavačice trenutno niso kos.
Štafeta 4 X200 prosto gospodje:
L -Ilirija«: 10:01.0 (Scbell 2.29.7, Mihalek 2.35. Vilfan 2.29.5, Fritsch 2.26).
2.	»Jadran«: 10:21.0 (Senjanovič, Gazzari, Petrošič, Marovič).
Točke: »Ilirija« 10, r Jadran? 6.
Schell se prvih 100 m drži Senjanoviča. zadnjih 50 m pa sijajno preplava in preda cca 2 m pred starim rutinerjem in rekorderjem Senjanovi-čem. Mihalek plava slabše kot običajno in odlični Gaz7.ari mu odvzame prednost in preda prav tako za 2 m pred njiin. Vilfan razmah sjiočetka zmanjšuje, na 50 m Petrošiča že ujame in nato se razdalja stalno povečuje,, tako da Vilfan preda Fri-tsehu s prednostjo ca 10m. Fritsch plava v svojem ležernem stilu in z naskokom 30 m pride prvi na cilj pred Marovičem.
Končno stanje točk:
»Ilirija« (Ljubljana) : »J«dran> (Split) 64:46.
U/aterpoto
^Vaterpolo >Ilirija< : »Jadran« 1:6 (3:1).
\Vater-j>olo tekma, ki je sledila plavalnim točkam, jo bila zelo zanimiva in napela. : 1 lirija-r jc izvrstno začela iu po prvem j)ol?asu vodila s 3:1. Gole so zabili jk> vrstnem redu Bonačič, Fuks in Lenart (dva). Takoj v začetku je Fritsch po nesrečnem naključju ranil Birimišo v oko. Birimiša je moral odstopiti, Fritsch pa mu je iz tovarištva sledil. Tako sla obe moštvi igrali s šestimi igralci.
V drugem polčasu je »Ilirija močno fiojnistila.
Jadranašic so po Rojeu, Pavičiču, Ronačiču. Pe-trošiču in spet Pavičiču zabili pet golov, -Ilirija« pa šele proti koncu zadnji gol.
Moštvi sla nastopili v teh-Ie postavah:
»Ilirija«: Pribovšek, \Vatzke, Otruba, Fuks, Vilfan, (Fritsch). Lenart:
^Jadran-: Mihovilovič, Nonkovič, (Birimiša), Roje, Petrošič, Pavičič, Bonačič.
Prireditev se jc končala okrog 11 ure. Občinstva, ki je burno pozdravilo U6|>eh domačih, je bilo nad tisoč.
Zagreli, 15. julija, b. Pri Sesvetah sc je iztiril tovorni vlak št. 443. Prevrnili so se štirje vagoni ter poškodovali 200 metrov proge. Zaradi tega ie bil nekaj ur promet ustavljen. Lokomotiva je bila neznatno poškodovana, človeških žrlev pa ni bilo.