105. številka. Ljubljana, v sredo 9. maja. XXVII. leto, 1894 I«! rvefter, izimfii nedelje in praznike, ter volja po poi ti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 40 k\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3') kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ko po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofirnina znana. JZa osnajnila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., de se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če bb dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. {)] J Dopisi naj ae izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravuištvo je na Kongresnem trgu fit. 12. [J p r a v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Državni zbor. Na Dunaj i, 8. maja. V današnji seji začela se je generalna debata o valutnih predlogah. Računa se, da bo trajala vsaj tri dni. Zategadelj bodo do petka vsak dan seje. Stališče strank napram valutnim predlogam je po-vaem jasno. Koalicija z malimi izjemami bo zanje glasovala, o tem ui dvom«, ali to se ne zgodi iz Btvaraiii nagibov, ampak le iz strahu, da bi v slučaju odklonitve valutnih predlog nastala ministerska kriza. Koaliranci so pripravljeni žrtvovati interese prebivalstva koalicijski vladi, da pa se zavedajo tega greha, avedoči to, da se ni nihče izmej njih oglasil, da bi vladne predloge zagovarjal, vladni Poljak David Abrahamowicz pa je celo predlaga), naj se termin za vzetju drž. not iz prometa podaljša za celo leto, samo da odvali od poljskega kluba odi j, da je ne glede na ljudske in državne koristi glasoval za predloge in torej za koristi židovskih finančnikov. Z oziram na to klavernott vladnih pristašev bi se moglo reči, da so imeli opozicijski govorniki lahko stališče, ali taka trditev bi ne bila povsem opravičena, zakaj uspeh opozicijskih govornikov je posledica neovrgljivih argumeatov, s katerimi so pobijali vladne predloge. Izmej današnjih govornikov imeli so zlasti trije jako velik uspeh. Mladočeška poslanca dr. Krama f in dr. Foft sta se s svojima velikima, formelno dovršenima, vse dosedanje zakonodavstvo glede regulacije valute kntikujočima govoroma predstavila parlamentu kot strokovnjaka prve vrste, in marsikatera njunih opomenj utegne priti sedanjim voditeljem državne uprave zopet v spomin tedaj, kadar n> bodo prepričali, da je regulacija valute povsem ponesrečena, kakor sta že danes dokazovala rečena poslanca. Jako interesanten je bil tudi govor princa L i ech te n b t e i n a. Naj že kdo misli o „Čroem princu" kar hoče, to mu mora vsakdo prizuati, da je eleganten in duhovit debatteur. Njegov govor, katerega sploh ni mogoče ekacerpirati, tako se veže stavek s Btavkom, se deli na dva dela, na politični in na stvarni. V političnem delu je obdeloval koalicijo, nje postanek, nje očeta HoheDwarts, seBtavo sedanje« vlade in naravnost apeloval na nemške konservativce, naj jo razbijajo, v stvarnem oziru pa je jako srečno pobijal valutne predloge. Razen teh poslancev govorili so de dr. S t e i n w e n d e r, ki zopet ni vedel povedati, kako je prav za prav njegovo mnenje, dr. Slavi k, in dr. Schlesinger, ki je rekel, da zasluži finančni minister vešala, katera prostota celo njegovim somišljenikom ni ugajala. Začetkom seje odkaž-j zbornica nekatere nujne predloge pristojnim odsekom, potem pa ae začne generalna debata o valutnih predlogah, o katerih poroča poni. Szczepanowski za večino, poslanec dr. Kramar pa za manjšino valutnega odseka. Poročevalec večine posl. Szczepancwski bo odreče besedi. Poročevalec manjšine posl. dr. Kramar konstatuje, da se je za predloge le malo govornikov oglasilo, kar postavlja naš parlamentarizem v slabo luč. Vprašanje o valutnih predlogah je zadelo ob odpor vsled nečuvenih tirjatev avstrijako-ogerske banke. Ogorčenost javnega mnenja glede bančnih tirjatev uaj Be pokaže s tem, da Be predloge odlože do obnovljenja pogodbe z banko. K temu nas silijo moralični nagibi, ker ne kaže podpirati banke v trenotku, ko je take tirjatve oglasila; silijo nas praktični nagibi, ker ne smetao kompromitovati ai-tuvacije za slučaj, da bi bilo ustanoviti novo banko, in sili nas tudi okolnost, da današnje predloge lahko odložimo, ne da bi to oviralo izvrševanje I. 1892. sklenenega valutnega zakona. Govornik pojasnjuje potem delovanje banke v raznih dobah in pravi, da je banka vedno le na svoj dobiček gledala, in ee sploh izkazala kot najslabša banka v Evropi, sedaj pa še stavila take propozicije, da jih ni moči vzpre-jeti. Lihko je mogoče, da nastane potreba, ustanoviti novo banko, morda državno banko ali posebno cislit-vansko banko, kar bi bilo Se najbolje. Predležeči zakonski načrt varuje si-er našo last glede založenega zlata, vprašanje pa je, kako naj dobimo to 160 milijonov vredno zlato od banke. Posebno težavno je to zategadelj, ker bi nova banka z ozirom na ogerake dolžnike sedanje banke ne hotela prevzeti njenih aktiv in njenih pasiv. Razni konkurzi v Pešti napovedujejo krab. Ko bi hoteli od banke vzeti svoje zlato, morali bi jej odšteti za 160 mili- jonov bankovcev. Iz prometa ni te svote vzeti, sicer naBtane nevarno pomanjkanje cirkulacijskih sredstev, vrh tega pa bi nam bilo še plačati stari dolg 80 milijonov, katero svoto bi bilo pač vzeti iz delniškega kapitala nove banke. Potem bi nova banka ne imela zaklada v zlatu, potrebnega za fundiranje bankovcev. Pozcija države napram banki je v toliko ugodna, ker se je doseglo ravnovesje, ali banka ima v Ogerski močno oporo. Bančni guverner je Madjar in to je uzrok, da so se neprimerno velike svote na Oger-akem placirale. Banka bo kmalu le še ogerska filijala. Banka ima regulacijo valute dognati, zato pa mora biti tako organizovana, da se je nanjo zanašati. Stvar ni politična, a prementla Be je v politično iu sicer je to storila koalicija. V zbornici je mnogo takih poslancev, ki teb predlog ne zmatrajo za politične, nego Mamo za gospodarske in ti naj se združijo za minoritetni predlog. — Posl. dr. Foft pravi, da je vrednostna politika države kriva, da Be je regulacija valute ponesrečila. Relacijska ažija kaže, da naše razmere Še niao zrele za urejeno valuto. Kar nič no kaže na tc, da bi ažija izginila. Uzrok temu je naša plačilna bilanca Vlada ni imela jasnega odgovora na dve vprašanji: ali je pasivnost naše bilance trajna ali začasna, in: ali je pri kronični pasivnosti mogoča regulacija valute? Vlada se ni na to ozirala in tudi poročevalec ne. Saldo pri trgovini z blagom se je od 1. 1886. do 1891- zmanjšal za 40 milijonov. Uzrok temu so trgovinske pogodbe iz 1. 1892, katere nam je OgerBka usilila Ogerska pa od njih tudi nima dobička, ker se je sklenila nemško-ruska trgovinska pogodba. Saldo avstrijske plačilne bilance je kronično pasiven, politične razmere pa so poleg državnih dolgov krive, da v sedanjih okolnoatih ni miBliti na kako premembo. Baccilus, ki je razjedel našo valuto, je politične na-tore. Država naj uredi svojo politično valuto, potem šele se bodo razvile take gospodarske razmere, da bo mogla m;stiti na urejeno dcnarntvo — Posl. David Abraham o wicz prizna, da bo bančne propozicije nevzprejeinljive iu predlaga amendement, a katerim se rok za vzetje državnih not iz prometa podaljša do konca 1. 1897. — Posl. princ L i ech-ten ste in pravi, da je Taafle doBegel za časa svojega vladanja znamenite uspehe in bil odstranjen le LISTEK. „Slovenijina" petindvajsetletnica. i livinm poročilo ) Na Dunaj i, 7. majnika. Doba 25. let je znatna v človeškem življenju, še bolj pa v obstanku kakega društva. Tako je Bicer povsod, pri vseh narodih, a posebnega pomena je pa to v nas Slovencih, katerim Be je boriti ne aamo proti nadmoči drugih narodov, temveč tudi proti neprijaznemu nam političnemu Bistemu in — domačim kratkovidnežem. Veuder kljubu mnogim velikim zaprekam završuje .Slovenija" ta mesec 25. leto, odkar ae je ustanovila. Da bi ta veseli dogodek svečauo praznovala, priredila je v soboto 5. t. m. komers, na katerem naj bi se spominjali bivši in sedanji člani prošlosti, razmišljevali sedanjost in skupno navduševali se za bodoče delo. Udeležba je bila prav mnogobrojna, dasi nismo opazili marsikaterega na Dunaju bivajočega Slovenca in bivšega „Slovenijana". Vseh udeležencev je bilo kakih 200. Izmej gostov naj omenimo sosebno drž. poslance gg. dr. A. Ferjančiča, Pfeiferja in SpinČića. \i domovine je bil gosp. notar Plantan, iz Monkve g. profesor Vasilij Iatrin, z Dunaja pa dvorni in sodni odvetniki: Slovenec dr. Sežun, Hrvat dr. pl. Kozo, Čeb dr. Lenocb, potem gg. dr. Braun^eis, dr. Homan, dr. Murko, dr. J. Pajk, dr. Ploj, nad-poročnik Pukl in Ž'ga Sežun. Dalje je prišlo na kornera tudi več starejših bivših „Sloveaijanov" ter zastopuiki akademičoih društev, in to: češkega „Akademickega spolka", bolgarskega „Balkana", sloveuskega ferijalnega društva „Save", maloruakega ,Siči", Broške „Z»re" in hrvatskega .Zvonimira" ter klubov „Slovenskih tehnikov" in slov.-brv. „Tomislava". Tako je bila prostorna dvorana „Wiener-Res-Bource" dubknrn polna, ko je predsednik „Slovenije" g. ph.il. Žil i h ob 9. uri otvoril komers s pozdravom došlih gOBtov, na kar ho združeni tamburaši „Slovenije", „Tomislava" in „Zvonimira" udarili naši „Naprej!" Temu je sledil govor stud. iur. Dav. Zvvitterja, kateri je obširno označil usta-uovitev, razvoj in sedanji položaj „Slovenije" ter z mladeniško navdušenostjo vzpodbujal k nadaljnjemu značajnemu in vztrajnemu delovanja. Tudi pred ustanovitvijo „Slovenije" zo prihajali na Duuajsko vseučilišče Slovenci; nekateri bo proslavili svoje ime, toda narod ni imel koristi od njih, kajti ne slavna imena, nego skupno delovanje inteligencije in naroda zagotovo obstanek in napredek naroda. Cesto so se pa vračali ti možje v domovino kot renegati, čemur ie bil uzrok sosebno nedostatek društva, v katerem bi bo bili vzgojevali sloveuski akademiki v narodnem duhu. Ustanavljala so se sicer društva, a njih obstanek je trajal le malo časa. Kot četrto mej takimi društvi se je pa ustanovila sedanja „Slovenija", s koje ustanovitvijo je zasijala slovenskemu narodu zarja boljše bodočnosti. V njej so se zbirali slovenski akademiki ter vadili in navduševali se za bodoči narodni boj, katerega bojujejo že Bedaj v velikem številu, kajti doslej je imela „Slovenija" 721 članov. Književnost, govorništvo, petje, godba gojila se je v „Sloveniji" pridno in vztrajno ves čas njenega obstanka. Razven tega je delovala vedno za vzajemnost in solidarnost vseh Slovanov ter pokazala to tudi v dajanju s tem, da se je združila leta 1885 s hrvatskim akademičnim društvom „Zvonimirom" v jednem stanovanju, in da stanuje še sedaj z njim v najlepši slogi. A tudi Srbe in vse druge Slovane je objemala z jednako gorečo ljubeznijo. Tako je delovala doslej in istega delovanja se bode gotovo držala tudi odslej. valed paradoksalnega nasprotstva. Glede regulacije valute pravi, da ae zlato kakor vsako drugo blago čedalje bolj draži. Država, ki upelje sedaj zktto valuto, dela samo mejnarodnim finančnikom na korist, ker ae ž njo zmanjšajo cirkul icijska sredstva. Krščanako-socijalni poslanci na govore, jargona borzijancev (Posl. Schneider: Jezika tatov!) ib, imenujeje program finančnega ministra g pravim imenom. Zlata je tako malo, da mora država biti vesela, če dobi le figovo pero. Govornik razvija, potem svoj program o mejaarodui združitvi na bi-metalističaem stališči in pravi, da bo,, ako, se uvede plačevanje i gotovino, vse zlato izginilo v žepih finančnikov. Banka naj se podržavi, če pa se to že ne stori, jej vender zlata ni smeti izročiti. Finančni m nister je pooblaščenec liberalne stranke in dela zanje. Govornik apeluje na nemške konservativce, naj se ne daju porabiti zoper koristi narodov, naj ne delajo na to, da bodo prihodnja volitve vodili liberalci, sicer bi se še kesali. Hohenvvart je napram koaliciji v tistem položaju, kakor Bultan napram BoBni. Liberalci in Poljaki imajo v ministarstvu svoja prejšnja načelnika, konservativci pa samo dva pokrovitelja. Sedaj kujejo liberalci politični denar in bodo tudi v tem vprašanji zmagali, ali to bo le Pvrova zmaga. — Posl. dr. Steinwender Be izreče zoper predloge. — Posl. dr. Scblesinger polemizuje s Plenerjem, zavrača predloge in pravi, da je Plener kot privatna oseba vreden vsega spoštovanja, kot minister pa, ki prebivalstvo na jednak način oškoduje, zasluži vešala. — Posl. dr. Slavi k govori proti predlogam, potem pa se razprava zaustavi. Štajerski nemški poslanci stavijo nujni predlog, naj se rešitelji Lugloških zajetnikov primerno nagrade. Predlog se odkaže proračunskemu odseku. Potem pa se po Čitanju nekaterih interpelacij seja zaključi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. maja. Iz just lenega odseka* Predvčerajšnjim je zopet zboroval j ust if ni odsek. Odobrilo se je poročilo glede eksokucij zoper neki zavarovalni zaklad v Pragi, potem pa se je vršila debata o parlamentarni rešitvi načrta civilno-pravdnega reda. Poročevalec dr. Barnreitber je predlagal, naj minister pojasni stališče, katero zavzema v tem obziru zlasti ali naj pride kaz. zakon prej na vrsto kakor pravdni red in opozarjal, da se je v načrtu jezikovno vprašanje popolnoma prezrlo. Pravosodni minister je izrekel željo, naj bi ae generalna debata o kaz. zakonu še v tem zasedanju vršila, odsek za rešitev civilno pravdnega reda pa proglasil permanentnim. — Nekateri konservativni poslanci so se izrekli zoper te nasvete, do odločbe pa še ni prišlo. M ari jurska sodba o koaliciji a Pester Lloydu razpravlja v dolgem članku o nezgodah v naši koaliciji in pride do sodbe, da pomeni koalicija „fortwurstlovanje" grofa Taafiha z novimi močmi. Sedanja koalicija je Se manj spoBobna za delo, kakor prejšnja vlada. Taafta je saj časih kaj storil s svojim saugvinitmom, koalično misister-ntvo pa se pri vsakem koraku apodtika ob treh Temu govoru je sledilo še petje in tamburanje, in ko so se prečitale došle brzojavke, katere so ae z navduSenostjo vzele na znanje, zaključil je predsednik oficijalni del komersa ter imenoval predsednikom zabavnega dela g. drd. Švigelja. Zabava je bila jako živahna. Tamburaši so izborno svirali lepe komadu, kakor „Zbogom more", venec slovenskih in hrvatskih narodnih pesnij, hrvatsko kolo itd. Tudi pevaki zbor se je odlikoval; soBebno je ugajal boIo .Mornar", katerega je pel g. Kozina s spremljanjem na glasoviru g. Deva. — Vrstile so se običajne napituice, v katerih se je izrazila marsikatera želja, nada in oduševljujoča beseda. Vrstile so se napitnice in zahvale rasnih akademičnih društev. Drd. V. Maurer je napil slovensko-hrvatskim poslancem, sosebno gosp. prof. Spin čiču. Ta je v svoji zahvali izrazit veselje, da je imel slavnostni govor uprav koroški Slovenec, kar menda ni še bilo v „Sloveniji". Navduševal nas je za slogo in vzajemnost slovansko ter omenil glede Slovencev in Hrvatov, da ko nas je združila v prušlem četrtstoletji tamburica, a .Slovenijo" ia „Zvonimir" stanovanje, dal Bog, da bi nas spajale v bodočem četrtstoletji Se trdnejše vezi. (Konec prih.) nogah veČine, v kateri paralizuje jedna frakcija drugo, in posledica je popolna pasivnost Iz kratka: koalicija more le obstati, ako ničesar ne stori, razpasti pa mora tisti hip, ko se loti kakega važnega vprašanja. In taka vlada naj reši mizerijo v avstrijski državni polovici? K vsemu temu se opasuje razvoj stvarij v smislu klerikalne reakcije. Zato bi ne bili zmatrali za nikako Besrečo, ako bi bila krisa V Hobeavvartovem klubu prouzročila razpad koalicije. Naj pride za koalicijo karkoli, naj ima nova vlada kakeršnokoli tendenco, boljša bi bila vsekako, nego sedanja koalicija brez fi zijogsomije . . . Tako piše o koaliciji De kak slovansk opozicijoualen list, ampak organ ogerakega miniaterakega predsednika vVekerla. J toj za cerkvenopolUiene predloge v oger-ski magnatski zbornici. S prihodom takib članov magnatake zbornice, ki svojega mesta doslej še nikdar niso zavzeli, in dvornih dostojanstvenikov, postala je situvacija za ogersko ministeratvo jako kočljiva. Vsi listi napadajo na surov način te magnate in izvajajo iz njihovega prihoda, da želi krona, da bi propadle cerkveno-politične predloge. Združena katoliška opozicija računa, da dobi večino ia zmaga z 12 do 33 glasovi, to je, da se bo zbralo zoper predloge okolo 150 glasov, dučim jih ima vlada na svoji strani le okolo 120. Vuaiije države. Hotnatlje v Bolgarski, V Tatar-Bazardžiku priredila je bolgarska opozicija meeting, na kateri so priSli tudi Stambulovljevi biriči in provocirali pretep, kar je bilo vladi povod, da je poslala vojake na lice mesta, ki so zborovalce razgnah. Dvanajst osob je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Vladni pristaši napadli so tudi tiskarno, v kateri se je tiskal opozicijonalni list in vse razbili, tu pa so vojaki in redarji seveda prepozno prišli. Francoska ministerska kriza. V včerajšnji seji francoske zbornice je morda nastala ministerska kriza. Socijalistični poslanec Tous-saint je v Trignacu hujskal itrajkuioče delavce, naj Be z orožjem zoper/stavijo oblastvom. Rsdarstvo ga je vsled tega zaprlo, pa zopet izpustile, zajedno pa prosilo poslansko zbornico dovoljenja za sodno postopanje proti njemu. Vlada zahteva, naj se sodno postopanje dovoli, pristojni odsek pa je sklenil predlagati zbornici, naj se sodno postopanje ne dovoli. Ministarski predsednik hoče v tej stvari staviti kabinetno vprašanje. Če bi torej zbornica ne dovolila sodnega postopanja proti poslancu Toussaintu, bi vlada odstopila, kar bi bilo ministerakemu predsedniku Gasimirju Perierju v korist pri volitvi predsednika republike, za katero mesto misli kandidirati. Dopisi. las Uorlce, 6. maja 1894 [Izv. dop.] (Dr. vitez Tonkli contra „Soča") Naš deželni zbor je dovolil v seji 22. decembra 1885. 1. posebnemu kuratoriju 1000 gld. letne podpore za obrtno nadaljevalno šolo v Gorici, ki naj bi služila obema narodnostima v deželi. Ker pa ni ta kuratorij dozdaj pokazal najmanjše volje, da bi šola imela za slovenske dečke slovenski učni jezik, ia ker glede na to, kako se večina njegovih članov vede nasproti zaprošeni slovenski ljudski šoli v Gorici, tudi pričakovati ni, da bi hotel to kedaj storiti, obrnilo se je dne 25. januvarja t. I. slovensko politično društvo „Sloga" do našega deželnega zbora, naj bi mu dovolil v isti namen jednako podporo kakor za itali-jansko obrtno-nadaljevalno Solo. V tej prošnji Be je poudarjalo, da slovenski obrtniki potrebujejo pouka in da imajo pravico do deželne podpore prav tako kakor italijanski; da kuratorij sedanje obrtno*nadaljevalne šole noče ustanoviti paralelk za slovenske dečke; da druStvo „Sloga" deluje s prav dobrim vspehom že več let na šolskem polji, in da je slednjič pripravljeno podvreči se onim kavtelam, katere bi deželni zbor smatral kot potrebne, da se bo na-proSena podpora obrnila v svoj namen. V istem času pa se je gospod Alfred grof G o r o n i n i, visoko-dušni naš slovenski dobrotnik, zavezal podariti v isti namen, ako deželni zbor zaprošeno podporo dovoli, ali 4000 gld. v denarji ali pa hišo, ki bi bila še več vredna. Glede na vse zgorej omenjeno ni bilo dvojbe, da ne bi slovenski poslsaci vsi kakor jeden mož potegnili se za to stvar, in tudi prepričani smo bili, da se bodo celd mej italijanskimi poslanci naSli možje, ki bodo v deželnem sboru glasovali za našo opravičeno zahtevo. Ali varali smo se britko! Ko ae je namreč v dotičnem odseku o tej prosa j i razpravljalo, bil je slovenski zastopnik, da, sam predsednik kluba slovenskih poslancev, dr. vitez T o a k 1 i , ki je bil pripravljen glasovsti za to, da se o prošnji preide na dnevni red. Do tega sicer ni priSlo, a proSnja vender ni bila sa letos usliSana, šego sklenilo se je, odstopiti jo deželnemu odboru, da se poroča o Mjej v prihodnjem deželno - sborskem zasedanji. Po tem takem bi pa bilo za nas izgubljeno velikodušno darilo gospoda Alfreda grofa Cironinija, katero je veljalo le, ako deželni zbor letos dovoli 1000 gld. podpore. Da je vsled tega nastala v Slovencih velika o^rč^nbat, je pač ume,yn,y, ^ tako je umevno, da ae niso Goriški Slovenci pos^bttjO, Jaskavo izražali o v t. dr. Tonkli-ju. Zato se je pa, začelo delati na vse kriplje, da bi vsi slovenski poslanci v deželno-zborski seji glasovali prot} pdsekovemu predlogu, a za predlog g. dr. R >j»c§, samreč za dovolitev podpore. Ker so bili baš tedaj nekateri italijanski poslanci radi bolezni odsotni, M Slovenci ako bi bili jedini — vit dr. Tonkli se je do takrat že premislil ter bil za dovolitev — najbrže zmagali. Italijani, to videč, so Bklenili, pred glasovanjem zapustiti zbornico in tako storiti jo nesklepčno; tudi so sklenili, da bodo tedaj, ko bi dr. Rujic svoj zgorej omenjeni predlog stavil, jednako postopali tudi pri predlogu o zboljšanji plač ljudskim učiteljem na Goriškem, katerim so hoteli slovenski poslanci na vsak način pomagati. O teh namerah italijanskih poslancev so pa naši odločni deželni poslanci kakor Alfred grof Coronini, dr. Gregorčič in dr. Rojic le par minut pred dotično sejo zvedeli, dočim je baje dr. vitez Tonkli o tem že dolgo poprej vedel, ne da bi kot predsednik slovenskega kluba vseh članov pravočasno o tem obvestil. Da bi se torej vsaj nekaj rešilo, sklenila je odločnejša slovenska manjšina, da naj, ko pride stvar na dnevni red, g. dr. R>jic opravičenost zaprošene podpore le utemelji — a nobenega predloga ne stavi, da naj se nadalje glasuje za odsekov predlog. Tako se je tudi zgodilo, da je bil tako rešen vsaj predlog o zboljšanji učiteljskih plač. Iz tega kar smo do zdaj navedli, vsak čitatelj spozna, da je g. dr. vit. Tonkli koristi Slovencev jako slabo zastopal, razvidi pa tudi lahko vsakdor, da se ni g. dr, vit. Tonkli baS prelojalno vedel nasproti klubu, kateremu je on predsednik. Koli Čudo torej, ako je „Soča" postopanje dr. vit. Tunklija s takimi besedami ožigosala v dveh svojih člankih, v katerih je objavila nekoliko zakulisnih dogodkov! Po našem mnenji bi naj bil dr. vit. Tonkli, ako je „Soča" morebiti kaj krivega poročala, zavrnil jo b popravkom ter svoje postopanje opravičil. Ali on tega ni storil; posluSal je rajši dopisnike „Slovenca" in „Primur-akega lista", ki so mu v pravi kristijanski ljubezni svetovali: pred — — Goriške porotnike s „Sočo"! Ia bo bode zopet »domače perilo" pralo pred Itali-jaai v našem prihodnjem porotniškem zasedanji. Obravnava bode prezanimiva, ker bodo jej prisostvovali kot priče skoro vsi poslanci goriškega deželnega zbora. Naj pa izteče ta pravda tako ali tako, to šmarno trditi, da bode zadala dr. Tonkliju zadnji ter smrtni politični udarec. Pa še nesaj. Obtožb', za tožen i-c in t<-žitelj — vse je slovensko, samo porotniki bodo Italijani in sicer nezmožni slovenskega jezika. Najvišje sodišče na Dunaji je, rešujoč pritožbo .Sočiuega" urednika v tiskovni pravdi s prof. Babschem, v svojih razlogih mej drugim reklo, da je bilo uredniku „Soče* na voljo dano, porotnike, nezmožne slovenskega jezika, cdklonit*. Ako ae bodeta obtoženec in tužitelj v Bedanji pravdi držala tega pravila, tedaj se lahko celo zgodi, da ne budemo imeli Slovenci v Gorici od te .komedije" nič koristi — nego, da se bode predstavljala tam pri Vas, v Ljubljani 1 Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dne 9. maja. V sinočui seji občinskega sveta Ljubljanskega, kateri bo prisostvovali tudi novo voljeni občinski odborniki, nasnanil je župan G ras sel I i, da je povodom 40letaice cesarjeve poroke in isto tako tudi povodom rojstva najmlajšega cesarjevega unuka v imenu mestne občina izrazil najudanejša voščila. Občinski avet vzel je naznanilo sto.e aa znanje. Župan Grasselli spomisjal ae je potem b toplimi besedami dne 17. aprila umrlrga občinskega svetnika Ivana Tomšiča, kateri je bil sedem let član mestnega zastopa; v imenu mestne občine izrazil je župan pokojnikovi vdovi sožalje ter dal položiti venec na kruto njegovo. — Nadalje prečita gospod župan dopis c. kr. deželnega predsedstva, v katerem se naznanja, da je naučno minister«! vo pripravljeno, da po domačem umetniku Alojziju Ganglu da izdelati Valvazorjev kip, ki bi se postavil na kakem javnem prostoru deželnega stolnega mesta Ljubljane. V dopisu se omenja, da bi menda najbolj kazalo, postaviti spomenik slavnemu našemu zgodovinarju na prostoru pred deželnim muzejem. Kip sam, ki bode iz bronsa ali marmorja, darovalo bi minister-stvo, troške za fundiranje spomenika in za arhitektonsko spodnjo zgradbo pa naj bi prevzeli lokalni faktorji, zlasti mestna občina Ljubljanska, katera bi tudi imela skrbeti za vzdrževanje spomenika. Po nasvetu gospoda župana, izročil se je ta dopis v posvetovanje odse«u za o'epšavo mesta, ki naj glede troškov sporazumno postopa s riuaučmm odsekom. — Konečuo naznanil je gospod župan, da se je dne 29. aprila na Dunaji sešel krog zastopnikov iz vseh avstrijskih dežel, da se posvetuje o načinu, kako naj bi ae leta 1898. slavila petdesetletnica cesarjevega vladauia. Mesto Ljubljansko zastopal je pri teh posvetovanjih državni poslanec gosp. Kušar. O nadaljnjih korakih v tem obziru bode občiuski svet svojedobno sklepal. Potem prestopilo se je na dnevni red ter je najprej poročal obč. svet. cesarski svetnik Murnik o rezultatu letošnjih dopolnitvenih volitev v mestni zastop. Izvoljeni so bili v tretjem volilnem razredu eospodje Jernej Čeme, Ivan Škerjanc in Jeraej Žitnik; v drugem volilnem razredu gospodje Ivan Hribar, Gustav Pire in Karol Žagar; v prvem volilnem razredu gospodje Ivan Gogola, Peter Grasaell>, dr. Josip Staie iu Ivan Velkovrh. Ker so ae volitve pravilno vršile iu ni bilo proti ajim nobenega ugovora, predlaga poročevalec, naj se te volitve odobre, izstopivšima mestnima odbornikoma M Kuncu in F. Zupančiču pa izreče zahvala za njiju trudoljubivo delovanje. Predlog poročevalca bil je brez ugovora vzprejet. Podžupan Petričič, ki je pri tej točki dnevnega reda predsedoval, pozdravil je potem novo izvo jene občinske svetnike ter izrazil nado, da bodo d džnosti, katere so z izvolitvijo prevzeli, tudi vselej Vcbtno izpolnjevali. Obč. svet. Klein poročal je o stavbinskega mojstra V. Treota ponudbi glede nakupa dveh občinskih stavišč. Gosp. Treo ponuja za parcelo II ob novi Tržaški cesti (vis a vis deželnemu muzeju) kupniuo 10 gld. 50 kr. za kvadratni seženj ter se obvezuje, da bode še letos pričel z zgradbo lep*, vsem modernim zahtevam odgovarjajoče vile. Za spodnjo parcelo nekdaj Jalenovega posestva na voglu Št. Peter*ke in R^sljeve ceste ponuja g. Treo po 16 gld. za kvadratni seženj. Ker ho letos v Ljub liani razni-.-m o res malo zida, aaj bi — kolikor je v njeni muči — tudi mestna občina pospeševala stavbinako delavnost; t ozirora na to predlaga poročevalec v imenu stavbinskega odseka, naj ve ponudba g. Treota vzprejme s pogojem, da stavbišče na nekdaj Jaleuovem posestvu plača po 20 gld. kvadratni seženj. Obč. svet. Trče k omenja, da namerava g. Treo kupiti tudi Audrettovo hišo, ki meji na Jalenovo posestvo, da na ta način pridobi primerno stHvbišČe za zgradbo velike hiše. Ker pa bode treba Št. Petersko cesto razširiti, naj bi se glede odstopa dntčuega prostora z g. Treotoin že sedaj potrebno ukrenilo. Obč. svet. dr. vitez Bleiweis izjavlja, da bode tudi on glasoval za to, da se g. Treotu pro-dasta omenjeni stavbišči, želi pa, da se Btavbišče ob novi Tržaški cesti, ki je za ponudnika mnogo *.ečje važnosti, proda le pod pogojem, da g. Treo kupi tudi stavbišče ob Resljevi csati ter je plača po 20 gld. kvadratni suženj. VstSako naj se skrbi za to, da se ona podrtija na Jaleuovem posestvu čim prej odstrani. Obč svet. Gogola pravi, da je cena 20 gld. za kvadratni seženj prenizka ter pred laga, naj we zahteva 25 gld. za seženj; sedanja podrtija morala bi se čim prej odstraniti ter vsaj v dveh letih zgraditi nova hiša, Mcer zapade lastnik atavbišča globi 1000 gld. za vsako zamujeno leto. ObČ. svet. Ravnihar poudarja, da se ima vcakdo, kdor hoda v L ubijani kaj zidati, boriti z mnogimi ovirami, kar kaže tudi današnji slučaj. Govornik priporoča predloge stavbinskega odseka, isto tako tudi občinska svetnika Štrukelj in Valentin č i č. Pri glasovanii vzprejeti so bili predlogi stavbinskega odseka z dodatnim predlogom dra. viteza Bleivveisa ter se vsled tega sklepa proda g. Treotu stavbišče ob novi Tržaški cesti po 15 gld. 50 kr., ob Resljevi cesti pa po 20 gld. kvadratni neženj. Ob jedn<*m določila se je globa 1000 gld., ako bi se nova hiša ob Resljevi cesti ne /gradila v teku dveh let. Predlog g. Trčka pa ni obveljal. (Konec prili.) Domače stvari. — (Osobne vesti.) Deželna vlada podelila je mestnemu inženerju in vodji mestnega vodovoda g. Jaromiru Hanušu na podlagi min;sterskega dovoljenja, da se ga oprosti zakonito predpisanega strogega praktičnega izpita, koncesijo uradno avtori-zovauega stavbinskega inženerja za vse stavbinske stroke za kronoviuo kranjsko. — Okrožni zdravnik v Postojini z določilom namestuiočega okrožnega zdravnika v Senožečah g. dr. Ivan Eržen je nastopil alužbo. — Stavbinskim vodjem za tehniške posle pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu je imenovan inžener g. Robert Garrer. — Praktikant Adolf K re i sel je imenovan poštnim asistentom v Trstu. — (Deželno pomočno društvo r u d e-čega krita sa Kranjsko v Ljubljani) ima dne 11. maja ob 5. uri popoludne v mestni dvorani svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1) Naznanilo predsedstva; 2.) Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1893; 3.) Dopolnilna volitev jednega računi akega preglednika; 4) Prememba pravil. — (Zadušnica.) V četrtek dne 10. t. m. ob 9. uri darovala se i ode v sv. Petra cerkvi Ljubljanski tiha sv. maša za nepozabno nam druiico pokojno gospo Marijo Murnik. Tako naznanja nam Št. Peteraka Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V zadnji seji dež. šolskega sveta kranjskega se je posvetovalo o primerni razdelitvi šolskih nadzoro-valnih okrajev in o določitvi stavbinskega načrta za novo zgradbo gimnazijskega poslopja v Ljubljani, da se dotična poročila odpošljejo naučnemu mini-8ter8tvu. Mesto šolskega sluge se je podelilo Ignaciju V a k sel ju. Dovolilo se je, da se dvorazred-nica na Bledu razširi na tri razrede. Imenovani bo bili: Začasni učitelj Matej Perz defiaitivuun učiteljem in vodjem jednorazrednice v Poljanah in začasna učiteljica na Ornem vrhu Franja % bre kot definitivna učiteljica za tretje učno mesto na ljud ski šoli v Koprivniku. Konečuo ho se rešile nekatere disciplinarne zadeve. — (Ogledovanje šol.) Deželni šolski nadzornik g. Jožef Šuman je v minulih tednih natanko ogledal obe tukajšnji učiteljišči in obe vad-niči ter tečaj za vzgojevanje otroških vrtnaric in se udeležil pouka v vseh tečajih in razredih. Tudi šolski vrt ogledal je natanko. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista: G »sp. Franc Zwar v Preserju 3 krone, nabrane v gostilni pti gosp. Koširji v PreBerji. -*• Živili rodoljubni daiovalci in njih nasledniki! — (Družbi sv. Cirila in Metoda) bo od 1. do 20. aprila t. I. naklouili naslednje darove: Slavno uredništvo „Slov. Naroda" 17. zbirko kro-n nih darov, nabrano od L— 30. mstrcija t. 1. v znesku 520 kron 20 vin. — doslej je „Slov. Narod" nabral cad 7000 kron; slav. ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Franji Gule 100 gld ; čč. gg. Mariborski bogoBlovci za 1893. 1. G8 gld. 40 kr. poleg basa za tamburice, ki ga je od družbo prejel „klub slovenskih tehnikov" ua Dunaji; slavna posojilnica v Ribnici drugo polovico pokroviteljine v znesku 50 gld.; |1. posojilnica v Celji za 1894. 1. lep prispevek 50 gld.; slavna posojilnica v Konjicah 25 gld.; vč. g. Franc L-nc, župnijski upravitelj v Kazazah 13 gld., nabranih pri občnem zboru podruž niče za Pribloves in okolico; si. posojilnica v Ornomlji 10 gld.; goBp. Rudolf Koser, učitelj v Juršincih za „pisanko" ob raznih prilikah nabranih 9 krou 20 vin.; vč. g. župnijnki upravitelj Karol Kirchmaver 5 kron, ki so jih darovali: vč pošiljatelj in posestniki v Št Jurji pri Velikovci: Matevž Ški fic, Jože PuŠl, Jože DaneŠ, Karol Lipoik; g. Brunner iz Novega Mesta 2 kroni. — Za zidanje slovenske šole v Velikovci sta darovala: S!, posojilnica v Spodnjem Dravbergu 100 gld. in vč. g. deželni arhivar Anton Koblar 5 gld. — SI. BSlovensko uči* teljsko društvo v Ljubljani" je podarilo 100 izvodov „Knjižnice za mladino". — Iskrena hvala vsem darovateljem, zlasti še naklonjenim nam brnnilucam in posojilnicam! V nadaljno podporo se Vam priporoča: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Pevskega društva „Ljubljane") Ženski odbor je sledeče sestavljen: Gospodičua Antonija Pavlic, predsednica; gdč. Mmka Košir, pod predseduica; gdč. Mmka Novak, tajuica; gdč. Alojzija Bitenc in gdč. Aatonija Pavšek, odbornici. — P. a. gdč. pevkam, ki že e pristopiti društvu, obrniti se bode odslej ali na prej imenovano predsednico, stunujočo v Gradišči št. 9, ali pa na njeno uamestnico, ki stanuje v Rožnih ulicah št. 37. Ženski zbor šteje sedaj 22 članov. — (Slavnosti sv. Florijaua,) katero je obhajalo Ljubljansko gasilno društvo prošlo nedeljo s slovesno sv. mašo v tukajšnji Florjauski cerkvi, udeležila bo se razun tukajšnjega gasilnega društva tudi ona iz: Vevč, tabačoe glavne tovarne Ljubljanske, Šiške, Gline, Bizovika, Dola iu Domžal, poslednje tudi z godbo; vsega skup 200 mož. — (Na včerajšnji živinski semenj) se je prignalo le malo živine, ker je bil v ponedeljek, dan poprej, veliki letni semenj, na katerem je bila, kakor smo že poročali, precej živahna kupčija. Včeraj ae je prignalo vaega skup samo 61 glav živine, namreč 50 konj in volov, 10 krav in 1 tele. — (Za pokoučavanje hrofičev) izplačal je Ljubljanski mestni magistrat do zdaj zueaek 23 gld. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 29. aprila do 5. maja. Novorojencev je bilo 38 (= 45 76 •/••)• mrtvorojeoca 2, umrlih 15 (=24*44 •/••), mej njimi so umrli za škrlatico 3, za vnetjem sopilnib organov 1, za Želodčnim katarom 2, VBled mrtvouda 1, valed starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 6. Mej umrlimi je bil 1 tujec (=66%), iz zavodov 3 (= 33 •/,). Za infekcijoznimi boleznimi je obolelo 5 onob, vse za Škrlatico. — (Bolniška blagajna pol. okraja logaškega) ima svoj redni glavni zbor dne 27. maja ob 3. uri popoludne v hiši št. 3 v Dol. Logatci. — (Premovanje konj.) Poljedelsko ministerstvo je odobrilo program za letošnje premovanje konj. Premovanja bodo meseca septembra in sicer: Dne 3. v Lescab, dne 4. v Kraoji, dne 5. v Kamniku, dne 6. na Vrhniki, dne 7. v Ribnici, dne 10. v Št. Jarneju, povsod ob 10. uri ziutraj in dne 11. septembra popoludne ob 2 uri v Trebnjem. — (Na ceBti umrl.) Piše se nam z Zida nega mosta: V nedeljo, 6. t. m., prišla sta dva gosta iz kopališča v Rimskih toplicah čea hribe na Z dani most ter se mislila vrniti s poštnim vlakom. Ko prispeta že Hkoro do postaje, začne jeden, Viktor Milduer, blagajničar v tovarni v Marienthalu pri Gr. Neusiedlu, tožiti, da mu srce močno bije. Tovariš je hotel, da Bedeta na bližnjo klop, alt Milduer ni hotel in je silil k vlaku. Ko mu je postalo slabše, se opre ob zagrajo dvorišča tukajšnje šole in ee zgrudi na tla — zadela ga je srčna kap. Ljudje bo mu koj priskočili ua pomoč, vender zastonj. Naprosil se je tudi g. dr. Peter Defranceechi iz Novega Mesta, ki je le v za odhod v Videm pripravljenem vlaku aedel, priskočiti na pomoč, kar je blagohotno tudi koj storil — ali tudi njemu je bilo le mogoče potrditi, da je mož mrtev. Mrtvega prenesli so v mrtvašnico v Širje. — (Poštna hranilnica na Kranjsk em.) Meseca aprila uložilo se je pri poštni hranilnici Da Kranjskem in sicer v hranilnem prometu 30.109 gld., v čekovnem prometu 899 440 gld., izplačalo pa v hranilnem prometu 19.721 gld. in v čekovnem prometu 342 967 gld. Skupni jiromet v naAi državni polovici iznašal je meseca aprila 219.699 749 gld. — (Potrjeni dežel nozborski sklepi.) Nj. Vel. cesar je potrdil več sklepov štajerskega deželnega zbora, s katerimi se je dovolilo pob ruti občinam Marija Celje, Kozje in E biewald dodatne občinske priklade, da se pokrijeio občinski stroški za tekoče leto. — (('-"Ha r i č i o j a vdova nadvojvodinja Š te f a n i j a) končavši svoje potovanje po sredozemskem mor,i, je dospela včerej v Trst, ud koder se je od|>eljala na Dunaj. Tekom tega meseca pojde za dlje časa v Opatijo. — (Slovanska čitalnica v Trstu) bode imela svoj redui občni zbor v soboto dno 12 t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — (Zasajen slepar) V soboto je prijela policija v Trstu necega tujca, ker je bi jako aumen zaradi tega, da je sipu) denar z obema rokama iu se zabaval z lahkomišljenimi ženrikami, a ni izgledal, kakor kuk bogataš. Dognalo se je, da je neki Simon Kus iz velikovškega okraja ua Koroškem. Poneveril je g. župniku v Lokvah 800 gld., koroško deželno eodišče pa ga je iskalo Še zaradi raznih tatvin in sleparij. Našli so pri njem razne vrednostne stvari in še 60 gld. denarja. — ( T o v o d u j i na Hrvatskem.* Vsled deževja posledujih dnij so narasle vode v hrvatskem Zagorji in preplavile bližuja polja. Sava je izstopila iz svoje struge in je preplavila okolico Zagrebško. Tudi Drava iu Mura sta močno narasli iu st> poroča iz razn h krajev o povodnjih. — (Iz hrvatskih toplic) Po prvem letošnjem seznamku, ki ga je izdalo vodstvo Krapinskih toplic, jo bilo pu končani lanski sezoni 32 oseb došlo v toplice. L-tos pa je prišlo od dne 7. februvarja do konca aprila 76 strank z 88 osebami. — (Razpisane službe.) Pri deželnem sodišču v Trstu je izpraznjeno mesto pristava pri deželni deski in pri zemljiški knjigi, oziroma mesto zemljiškega knjigovodje v X čin. razredu Prošnje do dne 16. t. m. pri deželnem predsedstvu v Gradci. — Na štirirazredni ljudski šoli v Radovljici je definitivno razpisano mesto druzega učitelja z dohodki druzega plačilnega razreda. Prošnje do dne 25. t. m. pri okrajnem Solekem svetu v Radovljici. - r ---- Slovenci in Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila ln Metoda 1 ■--_A 1 Razne vesti. * (Rešeni zaietniki iz „L u g I o c h a") so srečno doBpeli v Gradec in se utegnem v krogu Bvojib dragih kmalu popolnoma okrepčati. Jedino najmlajši izmej njih dijak IIi y i je moral ostati pri župniku v Seinriachu, ker je jako slaboten, vender ni nevarnosti za njegovo življenje. Naigroznejša je bila za zajetnike druga noč, ko je od vBeh stranij drla voda v jamo in so bili v strahu, da jo popolnoma zalije. Kmalu potem pa je začela voda zopet odtekati. Ko so dobili tudi zaboj z živili, ki bo ga rešilci spustili prve dni po vodi v jamo, bili so po-tolaženi in so trdno upali na rešitev. V tem jih je še bolj podpiral odmev Btrelov, ko se je zadnje dni začelo zopet razatreljevati kamenje, kar jim je bilo dokaz, da se resno dela za njih rešitev. Kakor hitro ho toliko opomorejo, da se bodo mogli peljati na Dunaj, hočejo se cesarju v avdijenci osobuo zahvaliti za veledušno njegovo zanimanje in za izdatno pomoč vojakov pri rešilnih delih. * (Za češko vseučilišče v Brnu.) V soboto vzprejela se je na shodu čeških vseučiliSčnikov v Pragi ostra dijaška resolucija, da se ustanovi v Brnu češko vseučilišče. Nekateri dijaki so hudo nasprotovali navzočim prt f sorjem, katerih resolucija te je odklonila. * (Vseruska razstava.) Letošnje poletje se bode priredila v Nižnjem Novgorodu velika vseruska razstava, ki bode obsezala industrijo, trgovino, umetnost in vedo, sploh vse stroke človeškega delovanja. Delajo se velike priprave za to razatavo, ki iiui bi kazala, v koliko je napredovala Rusija v poslednjih 14 letih. Prva vseruska razstava je bila /. 18SO v Moskvi. Ra?st«VH bode v obbžji mesta in hode imela po električni železnici ter s parnimi in konjskimi tramvajskimi progsmi udobno zvezo z mestom. * (Bogata nevesta.) V Rimu se je zaročil princ Burgh»«8e, član stare aristokratske rodbine, ki je pa v vednih finančnih zadrpgah, z mlado prince-sinjo de Ferrari Galliera iz Genove, ki mu prinese 14 milijonov lir dote. S to ženitvijo bode menda konec finančnim zadregam rodbine Borghese. Knjiievnost. — »Slovanska knjižnica." Snopič 16. prinaša dve izredno lepi in jiosebno srečno izbrani povesti: .Turopoljski top", hrvatski spisal August 8 s no a, poslovenil Peter Medvešček, in .Dvoboj", iz zapiskov prijateljevih, češki spisal Svatopluk C e c h, poslovenil J. M. Frankovski. — Upamo, da si je ^Slovanska knjižnica", ki nam je v Šestnajstih snopičih podala že toliko odbranega berila, pridobila vbsj toliko naročnikov, da je nadalnje izdajanje zagotovljeno. Cena je tako malenkostna, da se lahko vsakdo naroči. — „V i e n a c" ima v št. 18 to le vsebino: Iladmilov č, povest, spisal Ksaver Šandor GjalHki; — Grijeh mladosti, novela, spisal Frarc, >is Cippee: — Sitne pjesme, zložil Stjepko Špaa č; — Afred de Musset, literarni portiet, spisal Oskar pl. Sa-lop.-k, — Nada, pesem, zložil Joaip Milakovič; — DumuH ftl*, Hpisal Nikola Audrić; — Listek. — Sliku: Prva Žrtva, nlikal Djuguereau. — .Matice Slovanska" prinaša v 9. snopiču nadaljevanje novel Svet. Hurbaaa Vajanskega in v ,Obzoru" nadaljevanje članka »Tri s\č(y a^ijskc-evropske pevninv. Dunaj 9. maja. Začetkom današnje seje poslanske zbornice poklical je predsednik poslanca Schlesingerja k redu, ker je v zadnji seji razžalil poslance, rek^i, da so nezreli fan-talini, in finančnega ministra Plenerja, kateremu je rekel, da sodi na vešala. Potem se je nadaljevala razprava o valutnih predlogah. Posl. Dipauli je izjavil, da bodo nemški konservativci iz stvarnih nagibov glasovali zoper predloge, da pa vzlic temu stoje lojalno za koalicijo. Dun;i| 9. maja. Hohenvvartov klub je sklenil glasovati za Abrahamovviczev ainende-uient k valutnim predlogam. Dunaj 9. maja. Obrtni odsek je rešil predlogo o razprodajah, vzprejemši vse vladne propozicije. Dunaj 9. maja. .Neues "VViener Tagblatt" omenja, da je bil Schvvegel 1. 1880 vsled upliva grofa Taaifea penzijoniran, ker je glasoval proti vladi, in javlja, da misli Wekerle jednako postopati proti grofu Czirakjju ter da hočejo Madjari prisiliti grofa Kalnokvja, da odstopi. Dunaj 9. maja. V občinskem svetu je bil velikansk škandal. Pravni zastopnik občine dal je namreč ceniti neki občinski svet, in cenilec je cenil kvadratni seženj namestu na 1000 gld. na 5 gld. nekemu Židu na korist. Ker je dobil pravni zastopnik naročilo za cenitev ne da bi za to vedel mestni svet, zahtevali so protisemiti, naj se imenuje tisti, ki je hotel občino tako oškoditi. Ker župan tega ni hotel povedati, nastal je škandal. Končno je izjavil podžupan dr. Richter, da je to ukrenil rajni župan Prix, a protisemitje mu ne verjamejo in dolže njega tega čina. Dunaj 9. maja. Minister Bacquehem dobil je od šleskega dež. predsednika poročilo, da so štrajkujoči premogarji v Polski Ostro-vici hoteli preprečiti, da bi danes zjutraj začeli nekateri delavci delati. Napadli so rov in atakirali orožnike. Ti so streljali. 12 oseb je ranjenih, 11 ubitih. Vojaštvo iz Tešina in iz Opave se je odposlalo na lice mesta. Praga 9. maja. Mestni svet je sklenil, napravljene nemške javne napise šiloma odstraniti, poprej pa še pravni odsek vprašati za njegovo mnenje. Budimpešta 9. maja. Mej občinstvom, zbranim pred magnatsko zbornico, se razdajajo oklici, naj se uprizore demonstracije. Policija na tem mestu se je pomnožila. Grof Zichy je govoril prvi za predlogo. Rim 9. maja. Sinoči je razpočila pred palačo kneza Odeschalchija* dinamitna bomba. Tri osebe so bile ranjene, materijelna škoda je le majhna. Borolin 9. maja. Poroka carevičeva bode začetkom meseca avgusta. Liitticn 9. maja. Policija je zasledila tajno shajališče tukajšnjih anaihistov. Shajali so sč v krčmi nemškega anarhista Schlebacha in tam izdelovali bombe. Policija je zaprla krčmarja in sedemnajst anarhistov ter sodi, da so mej njimi tudi storilci zadnjih atentatov. Tujci: S. maj h. Pri !Hi»H*l: Kuralt iz Pulja. — Reinhart z Dunaja. — li.ru z* it Prage. — Eschler iz Gradca. — Reichuaever iz Maribora. Pri Nlonn t Fischer, Weis«, Ivunovits, Steiner, Ein-btick, Hillebrnnd z Dunaja. — Votlpatt iz Pulja. — Arko iz Zagrebu. — Tausig iz Lii.c.i. — Andrejka iz Celovca. — Siiikievvicz It Krakova. Pri |uineiu kolodvoru: Canell!, Madiuurzo iz Pulja. — Neumati iz Maribora. Meteoroiogično poročilo. S o * Stanje Ca« opa- lbarom;tra sovanja j 1 Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v' mm. j 8. maja 7. zjatraj 'J. popol. 9. zvečer 735 1 ti, -35 5 mm. • 34 3 itn. • 9 6° C brezv. j megla 17-2° C si. vzh. d. jas. 13 0° C b1. vzh. d. jas. 1 1 0 SO mm dežja. Srednja temperatura 13*3°, xa 0,7V nnd oorumlora. 3Z)*u.ria.3sls:a. "borza dne 9 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn • . . Avstrijska zlata r. nt;i...... Avstrijska kronska renta 4 , u . • . . , Ogerska zlata renta 4u/0 . • • ... Ogerska kronska renta 4°/<> .... Avatro-ogerske bančne delnice . . . Kreditne delnice......... London viBta.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . ....... Di e 8. maja t I. 4*/0 državne sreCke iz 1. 1854 po l2f>0 gld Državne srećke iz I. 18<>4 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°'u po 100 gld. . Zemlj. obft. avstr. 4V'„°/o zlati zast. listi Kreditno srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... Rudolibve srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Trftrnway-dru Kudolfovaga k to • praT od dneva, ko lunin proraot otvorjen). Ob 11. uri X7 min. dvpoiuftna oeebni Tlak a Dunaja vta Ametatton, Lipalje, Prage, Fraucovih varoT, Karlovih varov, Bgr«, Marijinih TaroT, Pltnja, Budejevio, Solnograda, Linoa, 8teyra, Pariaa, Oeneve, Curiha, Bregnio«, Inomoata, Zella na jeaeru, Lend-Oaatelna, Ljubnega, CelovoBi, Liema, Poutahla, Trbiia. Ob fJ uri 44 min. pojutluitn« meiani vlak i> Kočovja (is lludolfoTega atopruT od iluoviv, ko bode promot otvorjen). Ob 4. Mri -IS min. ]tO)>otuitn*< oaebni Tlak a Dunaja, Ljubnega, Selithnla, Heljaka, Oolovoa, Franaenafette, Pontabla. Trbiia. Ob S. uri 34 min. tvečer moiani vluk i/. Kočevja (is Rudolfovega ato-praT od dneva, ko bodo proraot otvorjen). Ob O. uri Ul min. *ve<*>r oaebni vlak a Dunaja proko Amstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. H. IO. Ob o. „ e. Odhod lz LJubljane (drt. kol./ Ob 7. uri min. fjutraj t Kamnik. H. , Utl „ ftopoludnm „ „ 9 JIO „ af^Cffr m w H IO ,, tvečer ,, n (slednji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). wri !W min. mjutraj ia Kamnika. „ IS „ jtolu „ „ (4—103) ,, VW ,t rrr^f r ,, ,, m SS » zerrrr „ m (ilodnjl Tink lo ob nedeljah in praauikih.) Na prodaj je nov, pol pokrit voz (phaeton), kočija (Kutschierwagen) in jednovprežni koleselj. Ogleda in Tiatitnčneje se izve pri kodijažu v Ora-dlifil it. 9 ▼ LJubljani. (505—2) tmruM^Iiu* Itakoviiik pri „zeleueiia lirllui** v Jani prodajala bode prohtovoij- i) m puU m um 4lrol»iao dne 17. maja t. I. In prihodnje dul ob S. uri «]opotiidiie na lici mesta (519—1) ISO oral gojzdov, njiv in travnikov pod ugodnimi pogoji, kar hh b tem dnje na znanje. V Ljubljani, d.,ć 9. maju 1894 Prodaja vina. 300 hektolitrov črnega terana in belega namiznega vina o«l 19 «lo IO kr. liter |c mi prodaj. Za jnistnost in točua poatrežbu 8e jamči. (493-3) Fran Bentivoglio vinogradar št. 603 Dignano — Istra. ZahtCTa naj povsod: (158—14) Doering-ovo milo najboljše milo sveti! ~mc Izdajatelj in odgovorni ureduik: Joaip No 11 i. Labtu-.ua iu tiak .Ndrodoe Tiakarne". D00C