. AoStnino oloSono v gotovini
Leto XX., št. 231
Ljubljana, sreda 4* oktobra 1939
Cena t Din
Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Selen-burgova ul. - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odruinica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi pri oošt. ček. zavodih: Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg stev. 7. telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Mednarodni položaj
Medtem ko razplet vojnih operacij na zarodu še vedno ne prinaša nika-kih večjih dogodkov, je pozornost sveta osredotočena predvsem na diplomatske ofenzive, ki trenutno obeležujejo ves mednarodni položaj. Na tem mestu smo že večkrat opozoriil, da se evropska diplomatska aktivnost z začetkom sedanje vojne ni zaključila, temveč da jo je izbruh sovražnosti prav za prav šele sprožil, in to v obsegu, ki ni več omejen samo na Evropo. Značilnost novega položaja bi se dala na kratko označiti s tem, da smemo smatrati sedanjo diplomatsko razporeditev sil za uvod v nove diplomatske fronte, ki se utegnejo prav tako spremeniti v dokončne vojne tabore splošne vojne med velesilami, kakor v nove pritiske k mirni ureditvi vseh spornih vprašanj in nasprotujočih si interesov.
V tem razvoju, ki se seveda ni začel šele z izbruhom sedanje vojne, sta si do druge polovice letošnjega avgusta stala nasproti predvsem oba tabora evropskih velesil, Nemčija in Italija na eni ter Anglija in Francija na drugi strani Ze podpis nemško-ruske ne-napadalne in posvetovalne pogodbe z dne 24. avgusta tega leta pa je Evropo postavil pred možnosti novih iiplo-matskih in v kasnejšem razvoju morebiti tudi vojnih front. Anglija in Francija sta sicer ne glede na te diplomatske spremembe stopili v vojno z Nemčijo, toda Italija je po sklepih svoje vlade z dne 1. septembra letošnjega leta ostala še izven nove vojne, kakor je na drugi strani tudi Rusija — navzlic svojemu novemu sodelovanjuz Nemčijo — poudarjala v začetku svojo nevtralnost v sedanjem konfliktu.
Po ruskem posegu na Poljskem se položaj v taboru zapadnih velesil ni spremenil v vojnem pogledu, nastale pa so nove diplomatske situacije, katerim se ne more v naprej odrekati možnosti vpliva na potek vojnih operacij. Nemčija se je najprej s sporazumom glede demarkacijske črte na Poljskem, nato pa še z novimi dokončnimi si>orazumi z dne 28. septembra za nekaj novih stopenj približala Rusiji z namenom, da si kolikor mogoče zavaruje hrbet na vzhodu. Pri tem je seveda nujno prišlo do sprememb v medsebojnem ravnovesju med Nemčijo in Rusijo, kar se je pokazalo ne le z delno rusko zasedbo in prisvojitvijo be-lorusko-ukrajinskega dela Poljske, temveč tudi z ruskim prodorom na Baltik. Odraz teh sprememb je bila najprej rusko-estonska pogodba, takoj za njo v drugi etapi pa napoved podobnih pogodb med Rusijo in Letonsko (Latvijo) ter Rusijo in Litvo, dočim se že nekaj dni mudi v Moskvi tudi turški zunanji minister Saradzoglu, ki vodi podrobne razgovore s sovjetskimi državniki v pogledu novega položaja na Črnem morju.
Nemčija pa je na drugi strani pridobila Rusijo za skupni pritisk na zapadni velesili v pogledu čim prejšnje likvidacije sedanje vojne, kakor prihaja ta pritisk do izraza v skupni izjavi obeh vlad z dne 28. septembra. Ta izjava je trenutno predmet glavne diplomatske aktivnosti med velesilami. Nanjo navezujejo predvsem vsa sedanja ugibanja o nemških mirovnih predlogih zapadnima velesilama, ž njo je bil v veliki meri zvezan obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu, a ona nudi končno tudi za-padnima velesilama novo priliko, da še enkrat pojasnita svoje stališče v sedanji vojni. Skratka, s skupno nemško-rusko izjavo z dne 28. septembra je tesno povezana sedanja »mirovna ofenziva«, kakor označujejo na zapadli trenutna prizadevanja Nemčije, da bi pridobila obe zapadni velesili za priznanje izvršenega dejstva na Poljskem, ki se po tolmačenju Moskve in Berlina tiče samo Nemčije in Rusije, ter tako tudi za likvidacijo sedanje vojne, ki ji je po berlinskem tolmačenju z razpadom in razdelitvijo Poljske odvzeta sleherna nadaljnja utemeljitev.
Zdi se, da bi Nemčija želela pridobiti za posredovanje v tem smislu Italijo, ki se je od vsega začetka zavzemala za ohranitev miru. Razumljiv je v tej zvezi tudi interes Nemčije, da bi že v naprej vedela, kakšno stališče bi zavzela italijanska zaveznica v primeru neuspeha nemških prizadevanj na zapadu. Tako sta verjetno bili prav ti dve vprašanji — poleg onih, ki Italijo znabiti posebej zanimajo v zvezi z obsegom novih nemško-ruskih sporazumov — glavni predmet nemško-itali-janske izmenjave misli ob Cianovem obisku v Berlinu. Dosedanja miroljubna. prizadevanja Italije na Balkanu, s katerimi v zvezi se je prav v zadnjem času veliko pisalo in govorilo o možnosti nastanka tako zvane »tretje fronte* ali bloka nevtralnih balkanskih držav pod italijanskim vodstvom, dajejo misliti na veliko interesiranost Italije v pogledu nadaljnjega razvoja na tem področju. O njeni želji, da bi bila voj-
Okrog mirovne akcije
Grof Cmno ie včeraj poroial Mussoliniiu o svoiih razgovorih v Berlinu — Chamberlain: Zaradi zadnlih dogodkov Anglila ne bo spremenila svo ega
stališča, ki ga smatra za pravilno
Rim, 3. oktobra, br. Zunanji minister grof Ciano se je dopoldne s posebnim brzo-vlakom vrnil iz Berlina. Takoj po pribodu je ministrskemu predsedniku Mussoliniju podrobno poročal o svojih razgovorih z nemškimi državniki.
Italijanski in nemški komunike
London, 3. oktobra. AA. (Reuter) Rimska radijska postaja je snoči izdala naslednje uradno poročilo:
Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu je dal priložnost za proučitev stališča Nemčije in Italije spričo novega položaja. Nemčija in Italija se odločno zavzemata za pravičen mir. V ta namen imata v načrtu: 1) Ustanovitev nove poljske države pod protektoratom Nemčije. Nova poljska država bo brez onega ozemlja, ki ga je zasedla Rusija, in tudi brez pokrajin, ki so spadale poprej pod Nemčijo. 2) Sklicanje evropske konference, na kateri naj se urede problemi kolonij in Sredozemskega morja, ki so življen-skejra interesa za Italijo. Verjetno je, da bodo še v teku tega tedna izšli mirovni predlogi v tem okviru.
Berlin, 3. oktobra, br. O Cianovem obisku je bilo šele danes izdano kratko pol-uradno sporočilo, ki pravi:
V poučenih berlinskih krogih se glede rezultata obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana doznava, da je bil tudi sedanji konzultativni nemško-italijan-ski razgovor zopet zadovoljivo zaključen. Smatra se za sigurno, da razgovori v Berlinu niso bili izčrpani zgolj s tem, da so ugotovili novo nastali položaj, marveč so tudi proučili vse možnosti bodočega razvoja. Proučili so tudi izglede za obnovo miru,
prav tako pa tudi vse možnosti nadaljnje poostritve vojne ter za ta primer potrebne ukrepe v svrho očuvanja skupnih interesov obeh držav osi Rim—Berlin.
Vloga nevtralnih držav
Berlin, 3. oktobra, br. V nemških službenih krogih zlasti poudarjajo važno vlogo, ki jo lahko igrajo nevtralne države v zvezi s sedanjo nemško mirovno ofenzivo. Nevtralnim državam pripada naloga, da po svoji pobudi ali pa vsaj s podporo nemške pobude prispevajo k obnovi miru. Taka politika nevtralnih držav bi po sodbi nemških krogov odgovarjala željam narodov vseh vojskujočih se držav.
Rastianinijeva misija
Rim 3. okt. o. Nocojšnji listi poročajo, da se novi poslanik v Londonu Bastianini doslej še ni podal na svoje novo službeno mesto, ker bo že takoj ob njegovem nastopu poverjena posebna misija. Ciano je prevzel v Berlinu posredovalno vlogo in Bastianini bo sedaj odpotoval v London že s podrobnimi navodili za izvedbo te mirovne akcije.
Avstralija odklanja
nemške pobude
Sidney, 3. okt br. Danes je tudi avstralska vlada uradno zavzela svoje stališče do nemških mirovnih ponudb ki jih bo Hitler v kratkem objavil. Ministrski predsednik Menzies je izjavil, da je Avstralija tudi v tem pogledu popolnoma solidarna z Anglijo. Ne bi bilo mogoče napraviti večje napake, je dejal kakor pristati na mir sedaj, ko je bila Poljska pregažena. Vojna se ie šele pričela in izvojevati jo je treba do konca.
nt n®
rltanl ruski dogovori
Chamberlain o stališču Anglije do rusko-nemške mirovne . pobude — Anglija ne bo opustila cilja, zaradi
katerega je šla v vojno
London, 3. oktobra, s. V spodnji zbornici je danes ministrski predsednik Chamberlain podal tedensko poročilo o položaju. Najprej je označil stališče angleške vlade do dogodbami v zvezi z nemško-ruskimi pogodbami ter izjavil med drugim:
Izražena je bila želja, da naj bi vlada označila svoje stališče do nemško-ruskih dogovorov. Ne vidim prav ničesar, kar bi sililo angleško vlado, da izpremeni svoje stališče, ki ga je smatrala za umestno. Neposredni vzrok vojne je bil premišljeni napad Nemčije na Poljsko To je bil tudi neposredni, vendar pa ne osnovni povod, da sta Anglija in Francija napovedali Nemčijo vojno. Osnovni vzrok, da smo šli v vojno, je bil občutek v Angliji in Franciji, da so sedanje razmere v Evropi, ko morajo mnoge države bodisi žrtvovati svojo svobodo ali pa v obrambo svobode mobilizirati, nevzdržne. Pasus v skupni nemško-ruski izjavi, ki govori o potrebi likvidacije vojne, je nekoliko obskuren Izgleda, da je to kombinacija predloga za mir in slabo prikrite grožnje za primer, da bi bil predlog odklonjen. Ne moremo govoriti v naprej, kakšne narave utegne biti predlog, toda to lahko takoj povem, da nobena grožnja nikdar ne bo dosegla, da bi Anglija ali Francija opustili cilj, za katerega sta šli v sedanjo vojno.
Nemška propaganda se poslužuje napram nam novega načina vojne tehnike Nemčija dolži Anglijo, da je ona kriva vojne, in sicer samo zato. ker ne preneha z vojno, dokler naši cilji niso doseženi Odgovornost za vojno pa v resnici leži na tistih, ki so stalno vodili politiko ponovnih napadov. Tega ni mogoče niti zanikati, niti opravičiti. Povedati moram še nekaj: Nobenemu zagotovilu sedanie nemške^ vlade ne moremo verjeti Prepogosto je ze prelomila dano besedo, če ii ie to prijalo. Če nam bodo stavljeni mirovni predlogi, jih bomo gotovo proučili toda le v smislu besed, ki sem jih ravnokar izre-
na prav temu področju prihranjena, ni mogoče dvomiti.
Zapad je k novi diplomatski mirov-ni ofenzivi v glavnem že zavzel svoje stališče. Ne le iz časopisnih komentarjev in cenzuriranih radijskih poročil, tudi iz nedeljskega govora prvega lorda angleške admiralitete Winstona Churchilla in včerajšnjih Chamberlai-. novih izjav je jasno razvidno, da Anglija in Francija že v naprej odklanjata mirovno pobudo, ki bi izhajala s stališča priznanja sedanjega dejanskega stanja. Ustanovitev nove poljske vlade na francoskih tleh prav tako izključuje možnost sporazuma na osnovi sprememb, ki so nastopile po 1 septembru. V ostalem pa bo odvisno predvsem od konkretnih nemških predlogov, kakšno bo končno stališče obeh zapadnih velesil. Ker so v tem tednu napovedane tudi nemške uradne izjave, bo splošni položaj proti koncu tedna znabiti že bolj jasen.
kel. Nihče noče nadaljevati vojne dalje, nego je to neobhodno potrebno, toda o-gromna večina v Angliji in Franciji je odločena, da napravi konec vladi nasilja. Beseda, ki jo katerakoli vlada da, mora tudi držati.
V pregledu vojnih dogodkov je omenil Chamberlain: Francoske čete so na zapadni fronti znova napredovale in zavzele nove važne postojanke. Velika angleška armadi je bila prepeljana v Francijo in se bori ramo ob rami s francosko vojsko. Ponosni smo lahko na uspešnost izvedbe komplicirane naloge prevoza naših čet. kakor tudi na skupne akcije angleškega in francoskega letalstva. Vojna proti podmornicam se nadaljuje z vso energijo. V zadnjem času omogočajo mesečne noči zasledovanje podmornic tudi ponoči. Pri napadu na nemško brodovje je imelo angleško letalstvo nekaj izgub Pomorski trgovski promet iz Anglije in v Anglijo se redno nadaljuje. 2e več nego teden dni ni bila potopljena nobena angleška ladja od podmornic. Gotovo podmornice še delujejo, toda .norale so se umakniti dalje stran od obaie, še vedno pa pomenijo podmornice nevarnost. Nemško poročilo, da bo smatrala vsako oboroženo trgovsko ladjo za vojno ladjo, pomeni progasitev neomejene pedmorniške vojne. Angleška mornarica bo na to grožnjo odgovorila z vso odločnostjo. Za primere kakršen je bil napad na neko angleško ladjo v južnem Atlantiku, ima že od preje admiraliteta vse potrebne načrte Dva poskušena napada nemških letal na angleško vojno brodovje sta se ponesrečila. Nemška poročila o teh napadih so netočna, nobena angleška lad-ia ni bila ooškodovana.
Domioni in kolonije dajejo Angliji dragoceno pomoč. V tem tednu je treba omeniti zlasti pomoč Nove Fundlandije, ki je rekrutirala svojo ribiško flotiljo, ter Južne Rodezije, ki bo poslala kopno vojsko in letalske sile na pomoč.
Glede notranjega položaja je Chamberlain omenil delo ministrstva za informacije. Od prihodnjega tedna dalje bo redakcijam zopet omogočen tudi direktni stik s posameznimi ministrstvi Na novo bo organizirano tudi poslovanje cenzure in bo za izdajanje vladnih noročil ustanovljen poseben centralni urad
Debata
V debati je govoril najprej vodja opozicije Attlee. Izrazil je mnenje, da mora vlada skrbno proučiti vsako vrsto mirovnega predloga. Toda vrnitev na stanje, kakršno je bilo zadnje leto v Evropi, ne bi prinesla miru. Vodja liberalcev Sinclair je poudaril, da Anglija ne sme kupiti miru z žrtovanjem svoje svobode in varnosti Sinclair se je izrazil za tajno sejo parlamenta. ki bi proučila položaj
Naslednji govornik je bil Lloyd George. Tudi on je predlagal tajno sejo. Nemčija. Rusija in Italijo so se očitno sporazumele glede mirovnih predlogov, ki jih bodo stavile. Ni še znano, kdo jih bo stavil, toda ne smemo se prenagliti z odločitvijo o teh predlogih. Če pride predlog od . ta-
lije ali Rusije, moramo upoštevati, da sta to nevtralni državi, in moramo proučiti, če bodo podane garancije, da bi bilo izpolnjeno ono, kar bo predlagamo. Ne more tudi biti miru brez sporazuma o razorožitvi.
Lloydu Gergeju je takoj odgovoril ministrski predsednik Chamberlain. Izrazil se je proti tajni seji, ki ne bi bila koristna. Angleška vlada še ni prejela nobenega mirovnega predloga in ni jasno, ali bo predlog vseboval take podrobne določitve, da bi bilo za vlado častno, da ga sploh proučuje. Ne more še niti povedati, kako bi vlada nanj odgovorila. Vsekakor bo vsak predlog skrbno proučila in se ne bo prenaglila.
Nato je govoril bivši mornariški minister Duff Cooper. Obžaloval je. da je Chamberlain odklonil tajno sejo. Govor Lloyda Georgea bi spadal na tajno sejo. Njegov govor bodo tolmačili kot predlog
za kapitulacijo. Lloyd George je nato takoj repliciral, da je on zadnji, ki bi predlagal kapitulacijo.
Stališče francoske vlade
Pariz, 3. okt. br. Danes popoldne je agencija Havas objavila poluradni komunike o stališču francoske vlade glede napovedanih nemških mirovnih ponudb. V njem pravi, da se je s početka govorilo, da bodo te ponudbe stavljene v ultimativni obliki, kar pa ne ustreza resnici. Po razgovorih, ki jih je imel Ciano v Berlinu, obstojajo znaki, da bi bila Nemčija pripravljena pogajati se i o vsebini i o obliki svojih ponudb. Pristala bi tudi na to, da se ponudbe ne bi stavile zapadnima velesilama v taki obliki, da bi napravile vtis, kakor da morajo kapitulirati. Toda Anglija in Francija, pravi komunike, sta jasno in nedvoumno izjavili svoje stališče glede vseh mogočih mirovnih ponudb in pri tem stališču bosta tudi vztrajali.
Tudi Finska na vrsti
Litva bo najbrž sklenila z Rusijo pakt o medsebojni pomoči, Finska pa bo privolila, da Rusi utrdijo
Alandske otoke
Helsinki, 3. okt. z. V finskih političnih krogih z največjo pozornostjo spremljajo rusko akcijo na Baltiku Nihče več ne dvomi da se bo morala tudi Finska pod silo razmer odločiti za novo ureditev svojih odnošajev do Rusije. Vsekakor pa računajo s tem, da Rusija ne bo postavila Finski tako dalekosežnih zahtev, kakor jih je postavila Estonski. Sklenitev prijateljskega pakta med Rusijo. Letonsko in Litvo smatrajo v finskih političnih krogih že za izvršeno dejstvo.	*
V Talinu so se že pričela pogajanja z ruskimi vojaškimi strokovnjaki glede določitve in utrditve ruskih vojaških, letalskih in pomorskih oporišč na Estonskem. Otok Oesel bo utrjen na vsej jugozapadni obali otok Dseo pa na vsej severni in zapadni obali Na ta način bo imela Rusija v popolni oblasti vhod v Finski in Botni-ški zaliv ter bo s tem postala gospodar Vzhodnega morja.
Finc; pričakvieio. da bodo Rusi zahtevali utrditev Alandskih otokov, toda s sodelovanjem ruskih vojaških strokovnjakov. Morda bodo odstopili Fincem manjše predele svojega ozemlja ob finski meji, v katerih je finsko prebivalstvo v večini, Finci pa bt Rusom odstopili otoke Hogland, Seitskeap in Kaytaersaer v Finskem zalivu. ki so neobljudeni. a so velikega strateškega pomena Otok Hogland bo mogoče utrditi kar bo velikega pomena za Kron-stadt, na ostalih dveh pa si bodo Rusi bržkone uredili vojaška letališča.
Estonska ratificirala pogodbo z Rusijo
Talin, 3 oktobra. AA. (DNB) Na včerajšnji seji vlade je predsednik republike ratificiral pakt o vzajemni pomoči med Estonsko in Rusijo Pred ratifikacijo je konzultiral odbore za zunanjo politiko, za narodno obrambo ter za zakonodajo. Vsi odbori so se izrekli za ratifikacijo pakta.
" Letonska zunanji minister pri Molotovu
Moskva, 3 oktobra. AA. (Havas) Leton-ski zunanji minister Munters je imel snoči razgovor z Molotovom. Razgovoru so prisostvovali tudi Stalin, Potemkin. sovjetski poslanik v Letonski Zotov in leton-
ski moskovski poslanik Kocins. Razgovor je trajal dve uri.
Pogajanja Litve z Rusijo
Moskva, 3. okt. br. Litovski zunanji minister Urbsis je danes z letalom prispel v Moskvo. Na letališču so ga sprejeli zastopniki komisariata za zunanje zadeve in vojsko. Nastanil se je v domu državnih gostov.
Popoldne ob 18. se je Urbsis odpeljal v Kremelj, kjer ga je predsednik sveta komisarjev Molotov takoj sprejel. Imela sta daljši uvodni razgovor.
London, 31. okt AA. (Havas) Po prvih informacijah, ki so prispele iz Kovna, bo Litva podpisala z Rusijo pakt o vzajemni pomoči in nenapadanju.
Kovno, 3. okt. z. United Press poroča, da so začeli komunisti v Litvi, kjer so bili dosedaj sicer maloštevilni, razvijati žilavo propagando Po vsej deželi širijo agitacijo za državni prevrat, ki naj bi odstranil sedanji avtoritarni režim in uvedel komunistični režim, ki naj bi proglasil popolno priključitev Litve k Rusiji.
Saradzoglu ostane še S dni v Moskvi
Moskva, 3. okt. s. Turški zunan;p minister Saradzoglu tudi danes še ni nadaljeval svojih razgovorov z ruskimi državniki, ker še vedno čaka na odgovor turške vlade na svoje poročilo o nedeljskem razgovoru z Molotovom. Saradzoglu je spremenil program svojega obiska v Moskvi in ostane po zadnjih poročilih v Moskvi š» 4 ah 5 dni. Danes si je v spremstvu turškega poslanika Aktaj Hajdarja in po močnika šefa protokola Fontikava oglo dal moskovske železniške postaje, nato p» se je peljal po prekopu Moskva—Volga Snoči je v veliki operi prisostvoval preči stavi »Carmen«.
V nevtralnih krogih sodijo, da mu bo kljub sedanjim zastojem pogajanj zaradi nekaterih vprašanj delikatnejšega značaja uspelo doseči zaželjeni sporazum z Rusijo. Saradzoglu pa bo vsekakor vztrajal na tem, da bo imela Turčija, svobodne roke za sklenitev že pripravljenih pogodb o vzajemni pomoči s Francijo in Anglijo.
Nemški nasveti Moskvi
Berlin, 3. oktobra, b. V tukajšnjih inozemskih krogih, predvsem v krogih nevtralnih opazovalcev, ki skušajo doumeti morebitne nadaljnje načrte nemško-ruskega sodelovanja, niso prezrli nemških napovedi, da bi sodelovanje Rusije z Nemčijo utegnilo v nadaljnjih stopn;ah dovesti do popolne preusmeritve ruske zunanjepolitične dinamike. Ves povojni čas, tako so ob pre-okretu v Moskvi pisali nemški listi že v avgustu, je Rusija kazala zunanjepolitično aktivnost samo v dveh smereh: na Daljnem vzhodu in na zapadu, torej na črti sibirske železnice, medtem ko se Rusija za ekspanzijo proti jugu (Afganistan Indija) ni veliko zmenila. Mandžurija in Poljska sta jo predvsem zanimali.
Zdi se, tako poudarjajo sedaj nemški listi, da je z nemško-ruskim sporazumom na eni, z rusko-japonskim sporazumom na drugi strani ter končno po razdelitvi Poljske nastopila sedaj za Rusijo možnost, da posveti nekoliko več pozornosti tudi svojemu jugu. Nemški listi nasvetujejo Moskvi to pot z utemeljevanjem, da se ji samo s to izbiro njene dinamike odpira možnost do dostopa na odprto morje (Indijski ocean), medtem ko bi ji te poti »ne mogla odpreti niti Kodanj niti Carigrad« kajti za tema dvema postojankama ležeča morja (Severno in Sredozemsko morje) si je že zagotovila Anglija. Tudi Vladivostok ne predstavlja za Rusijo pravega izhoda na odprto morje, kajti ta luka odpira Rusiji samo pot v zaprto morje, ki ga obkrožuje japonsko otoč-
je. Mnogi nemški listi prinašajo celo že zemljevide Afganistana in Indije, ki jih spremljajo s prikritimi nasveti Moskvi, naj bi svojo zunanjepolitično dinamiko usmerila v to smer.
Tukajšnji nevtralni opazovalci, ki opozarjajo na te značilne pospremne glasove k nemško-ruskemu sodelovanju, mislijo, da jih je treba razumeti v neposredni zvezi z tspehi ruske evropske ekspanzije, ki je vidna v treh smereh: proti Baltiku, srednji Evropi in Balkanu. Na teh področjih ima tudi Nemčija svoje interese. Zato smatrajo v Berlinu, da bi nemško-rusko sodelovanje moglo dobiti v bodoče trajnejše oblike samo, ako se ruska dinamika usmeri proti Indiji, kjer bi ne mogla nastopiti trenja nemško-ruskih interesov.
Vprašanje je seveda, tako poudarjajo tukajšnji nevtralni opazovalci, ali bo Rusija dovzetna za te nasvete, ki so sami na sebi gotovo zelo vabljivi.
Rusi zbirajo vojsko
ob indijski meji
New York, 3. okt. s. Poročevalec lista »Newyork Times« na Kitajskem javlja, da so Rusi v zapadni kitajski provinci Hsing-kiang (Vzhodni Turkestan), ki je popolnoma pod ruskim vplivom, od sklenitve ja-ponsko-ruskega premirja dalje koncentrirali večje število čet. Po nekaterih podatkih je zbrano približno 300.000 mož ruske vojske, in sicer predvsem v severozapadnem dela Hsingkian&a, v bližini indijske meje,
V četrtek Hitlerjev proglas poljskemu narodu
Bivši prezident poljske republike Moscicki se bo preselil iz Rumunije v Švico
Berlin, 3 okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie davi objavilo naslednje vojno poročilo
Dne 2 oktobra so vkorakale v Varšavo
nadaljnje nemške čete. Preštevanje ujetnikov in inventarizacija zaplenjenega orožja in drugih vojnih potrebščin v Varšavi in Modlinu se še nadaljuje.
Pari-a, 3. okt. br. Iz Berlina poročajo, da bodo v četrtek Nemci v Varšavi priredili veliko vojaško parado za zaključek tako zvanega vojnega pohoda nad Poljsko. Ob priliki teh svečanosti se bodo v Varšavi zbrali vsi glavni nemški generali, ki so sodelovali v vojni s Poljsko. V četrtek popoldne se bo z letalom pripeljal v Varšavo tudi kancelar Hitler ki bo prisostvoval vojaški paradi in ob teh priliki tudi izdal svojo že napovedano proklamacijo na poljski narod.
Zaradi tega sodijo v Berlinu, da se nemški državni zbor ne bo sestal že jutri kakor so napovedali nekateri krogi, ampak šele v petek zvečer ali v soboto dopoldne.
Seia ttolifke vlade v Parizu
Pariz, 3. oktobra, br (Havas) Tukajšnje poljsko poslaništvo razglaša: Snoči se je vršila seja nove poljske vlade pod predsedstvom predsednika republike Rackie-wicza Bivši poslanik Stancik je imenovan za ministra za socialno politiko.
Rackiewicz se je še v dopoldanskih urah odpeljal v francosko voino ministrstvo. kjer je imel daljši sestanek z vrhovnim poveljnikom francoske vojske
generalom Gamelinom. Glede na to sodijo, da so dejansko na seji vlade razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo organizacije poljske armade v Franciji
Med tem je prispel v Pariz dosedanji ameriški poslanik v Varšavi Beatle Takoj po svojem prihodu je bil pri novem prezidentu poljske republike Rackiewiczu in mu izročil svoja akreditivna pisma.
Moscicki se bo preselil v Švico
Bern, 3. okt. br. Zvezni svet je danes izdal bivšemu predsedniku poljske republike Moscickemu in njegovi gospe dovoljenje, da se naselita v Švici. Oba se še mudita v Bukarešti Pred svetovno vojno je bil Moscicki nekaj let švicarski državljan.
Tudi Mehika ne prizna zasedbe Poljske
London, 3. oktobra s Mehiška vlada je sporočila, da ne prizna zavzetja Poljske in da bo še nadalje ostala v diplomatskih od-nošajih s poljsko vlado.
Junaki s Hela
na švedskem
Stockholm, 3. oktobra, s 18 mož poljske posadke na polotoku Helu je v majhnem patrolnem čolnu pribežalo na Švedsko. Poljski vojaki še niso vedeli, da se je Varšava predala.
Na zapadli nemški sunki
pri Saarbriicknu odbiti
Močno ojačenje nemških čet vzdolž vse Siegfriedove
obrambne črte
Pariz, 3 oktobra br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 59 vojno poročilo: Ponoči je bilo na obeh straneh zelo živahno delovanje iz-vidniških čet.
Agencija Havas tolmači to poročilo v tem smislu, da so sedaj tudi Nemci spoznali, da postaja francoski pritisk na nekaterih sektorjih fronte že nevaren. Zato so tudi včeraj poskušali omajati poedine francoske postojanke, posebno vzhodno in zapadno od Saarbruckna, vendar pa so bili vsi nemški napadi odločno odbiti. V teh krajih so francoske postojanke potisnjene že tako daleč v nemško zaledje, da nemško težko topništvo zlepa ne more več obstreljevati utrdb v Maginotovi liniji, nego udarjajo nemške granate sedaj v kraje pred njo.
Na področju reke Blies je bil izvršen nov sunek proti severu in so francoski motorizirani oddelki pri tem dosegli pomembne uspehe. Vrhovno poveljstvo je doslej iz strateških razlogov molčalo o tej akciji.
Nemško poročilo
Berlin, 3. okt. br. Na zapadu je bilo nekaj topniškega streljanja in letalskega delovanja.
V pričakovanju prvih večjih bojev
Pariz, 3. okt. br. Francoski tisk se spet podrobneje bavi z razvojem bojev na zapadni fronti, kjer se očitno pripravljajo prvi večji boji. Listi ugotavljajo, da je bilo v zadnjih dneh na prostoru med obema utrjenima pasovoma v Posarju, v Vogezih, kakor tudi ob Renu sorazmerno precej mirno, kar pa je najbrže znak miru pred viharjem.
Nemška vojska na zapadu se je znatno ojačila. Izpopolnjene so bile vse nemške postojanke na fronti in tik za njo deloma z divizijami iz Poljske, deloma iz posameznih garnizij v srednji Nemčiji, katerih čete doslej še niso bile nikjer angažirane Posebno močno so bile ojačene nemške postojanke na področju ob Mozeli od Perla preko Saarburga do Triera. Po cenitvah nevtralnih opazovalcev in vojaških strokovnjakov je bilo v teh dneh koncentriranih na zapadni fronti in v njenem neposrednem zaledju okrog 25 novih nemških divizij, tako je naraslo njihovo število že na 50.
Vprav spričo te okoliščine računajo froncoski vojaški krogi s tem, da se bo že v kratkem pričela velika borba. Agencija Reuter poroča o naslednjih možnostih nadaljnjega razpleta vojne na zapadni fronti: 1. Nemška frontalna ofenziva proti Maginotovi liniji na področju Mozele. Saare, Vogezov in nižine ob levem bregu Rena, ki pa je malo verjetna, ker bi Nemci s tako ofenzivo tvegali ogromno število žrtev, ne da bi dosegli kakršnekoli vid-
nejše uspehe 2. Nemci lahko poskusijo obiti Maginotovo linijo na obeh krilih in vderejo preko belgijskega in švicarskega ozemlja v njeno zaledje Nemški propagandni minister dr. Gobbels je sicer že ponovno odločno demantiral take kombinacije, kljub temu pa ie zavezniško vrhovno poveljstvo po izkušnjah iz svetovne vojne že od vsega oočetka računalo tudi s to možnostjio in ukrenilo vse potrebno, da paralizira učinek napada s te strani. 3. Nemci se odločijo na Siegfriedovi črti za defenzivo in čakajo da bodo povzeli iniciativo Francozi in Angleži in tvegali borbo tik pred centralnimi postojankami te črte.
Položaj se sedaj stvarno takšen, da so francoske čete že osvojile vse obmejno nemško področje in predvsem oba klina, ki sta doslej južno in jugovzhodno ob Sa-ari štrlela v francosko ozemlje S tem so Nemcem odvzeli dve važni operativni bazi. Center Posaarja je sedaj v francoski zagozdi in ni več daleč dan. ko bo moral Saarbriicken kapitulirati. Istočasno so pričele francoske čete prodirati vzdolž Mozele ob luksemburški meji proti severu, kjer se zdi, da je bolna točka nemške obrambe. Zato so Nemci v poslednjih dneh tudi koncentrirali svoje najboljše sile baš na tem področju.
Francozi zasedli dozdaf 39o km2 nemškega ozemlja
Pariz, 3. okt. s. Po neuradnih cenitvah so francoske čete doslej zavzele 390 kms nemškega ozemlja. Ob luksemburški meji in pri Hornbachu so prodrle v globino po 3 in pol kilomere, v okrožju Warndt pa 13 km.
Šefa francoske vlade
preložena na danes
Pariz. 3. oktobra, b. Za danes napovedana seja francoske vlade je bila preložena na jutri zaradi važnih razgovorov, ki jih je imel s svojimi sotrudniki ministrski predsednik Daladier.
Izključitev komunistov iz francoske zbornice
Pariz, 3. okt. br. Snoči o pozni uri je imel ministrski predsednik Daladiei daljši razgovor z državnim podtajnikom notranjega minisrstva. Razpravljala sta o nadaljnjih ukrepih proti komunistov, v Franciji in predvsem o izključitvi francoskih poslancev iz zbornice. Desničarske stranke tudi zahtevajo, da se komunistični voditelji strogo kaznujejo zaradi njihove propagande, ki naj v širših slojih ustvari razpoloženje za pristanek na pripravljajoče se nemške mirovne ponudbe.
V zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice bo imel Daladier, kakor vse kaže, že jutri napovedani veliki ekspoze o zunanjem in notranjem političnem položaju, ki ga bo pojutrišnjem ponovil še v senatske m zunanjepolitičnem odboru.
Druga faza vojne na morju
Nemške podmornice so zaradi velikih izgub v Atlantiku premestile svoje delovanje v Baltiško in Severno morje
Pariz, 3. oktra. AA. (Havas). Sredipre-tklega tedna se je začel spreminjati položaj v pomorski vojni. Poročila mč ne govore o torpediranju zavezniških ladij na Atlantiku, v Rokavskem prelivu in v Severnem morju. Nasprotno so se pa pomnožili nemški napadi proti ladjam skandinavskih držav. Pomorski strokovnjaki imajo vtis, da se bo drugi val delovanja nemških podmornic za sedaj omejil na to, da pretrga trgovinsko zvezo med skandinavskimi državami ln britanskim otočjem. Na Atlantiku nemške podmornice ne morejo več upati v kakšen večji uspeh, ker se ves zavezniški pomorski promet vrši z obrambnim spremstvom, tako da so trgovinske ladje popolnoma zavarovane; v zraku jih spremljajo in obveščajo letalske eskadrile.
Nemški pomorski krogi so kljub hrabrosti posadk mnogih podmornic, ki jih
pogrešajo, zelo presenečeni in razočarani nad podmornicami, ki so se vrnile v svoja oporišča. Po informacijah francoske admiralitete je Hitler sam prišel v spremstvu velikega admirala Raederja v Wil-helmshafen, da bo prisostvoval odhodu podmornic, ki bodo začele drugi nemški podmorniški val ter jim s svojo navzočnostjo vlil poguma. Vse kaže. da bodo nemške podmornice začele sedaj delovati v glavnem v Baltiku in v Severnem morju, ker je njihovo število zaradi hudih izgub podmornic za dolge plovbe znatno manjše. V prvem podmorniškem valu, ki ga je izvedlo moštvo nemških podmorni-čarjev, so sodelovale podmornice po 250 ton. Teh je imela Nemčija 1. januarja 1939 samo 19, a ravno te so imele največje izgube. Nemška mornarica ima teh podmornic sedaj le še prav malo. obrežnih pa komaj 25. Te podmornice pa niso
uporabne za dolge plovbe in jih morejo
zato pošiljati samo v Baltidko morje, posebno v skandinavske ožine.
V zadnjih štirih dneh je britanska mornarica izgubila samo 4 ladje, v istem času so pa podmornice napadle več ko 50 ladij skandinavskih držav in 7 od njih potopile Delovanje nemških podmornic se razvija v dveh območjih: prvo je na severu ob skandinavski obali, kjer so Nemci potopili že tri horveške ladje, drugo pa v prostoru, ki veže Baltik in Severno morje. Znano je. da želi Velika Britanija zagotoviti trgovinske zveze s skandinavskimi državami, zato bo tudi to pomorsko območje čim bolj zastražila.
Nemško opozorilo
nevtralcem
Berlin, 3. oktobra. AA. (DNB). V zvezi s poročilom vrhovnega poveljstva nemške vojne mornarice ,da je danski parnik »Vendia« 30. septembra dopoldne skušal z begom onemogočiti nemški podmornici preiskavo, piše »Deutsche AUgemeine Zeitung«, da je obžalovati, da je danski kapitan Slabo pojmoval gospodarsko vojno in tako ogrozil svojo ladjo. Nobeni nevtralni ladji se ni treba bati za lastno usodo in za usodo svojega moštva, če se točno drži določil o pomorski vojni. Nemške pomorske oblasti ponovno opozarjajo nevtralce, da je Nemčija svoje ukrepe razširila šele tedaj, ko je Velika Britanija proglasila celo živež v vojni kot tihotapsko blago.
Švedski pomorski
obrambni ukrepi
StOcKholm, 3 oflct. tw. Vrhovno poveljstvo švedske vojne mornarice je davi odredilo posameznim edimcam švedskega vojnega brodovja, da bodo v bodoče spremljale po več švedskih trgovinskih ladij skupaj na njihovi poti iz švedsk h voda v sosedne države in na Atlantski ocean ter obratno, da bi se na ta način preprečili nadaljnji podmorniški in letalski napadi na švedske trgovske ladje. Spremstva bodo lahko deležne tudi trgovske ladje drugih baltišlrh držav, švedske trgovske ladje bodo smele v bodoče zapuščati švedske luke kolikor mogoče skrivaj ter bodo morale odpluti v posebna zbirališča, od koder jih bodo na nadaljnji poti spremljale edinice švedskega vojnega brodovja.
Ove skrivnostni ladji
v švedskih vodah
Stockholm, 3. okt. br. V zvezi s tem poročajo, da sta se davi pojavili v švedskih vodah dve oboroženi nemški ladji, neka večja ribiška ladja, ter jahta »Grille«, ki so jo včasih uporabljali za svoja turistična potovanja tudi nemški državniki, švedska lovska letala, ki že nekaj dni strogo nadzirajo vso švedsko obalo, so jih takoj pričela obstreljevati, nakar sta se obe ladji umaknili daleč na morje.
Turška vojaška misija v Londonu
London, 3. okt. br. Turška vojaška misija pod vodstvom generala Orbaja je danes prispela v London Generalštabni razgovori v Londonu bodo trajali nekaj dni
Listi z velikim zadovoljstvom pozdravljajo turško misijo. Pri tem beležijo, da velja general Orbaj že za starega angleškega prijatelja. Prihod turške vojaške misije v London je najboljši dokaz, da bo po Saradzoglovem povratku iz Moskve v Ankaro dejansko prišlo do podpisa an-gleško-turške in francosko-turške pogodbe v primeru kakršnega koli napada na Turčijo ali nasilne spremembe sedanjega položaja na Balkanu in v vzhodnem delu Sredozemlja,
Kralj Faruk na seji egiptskega parlamenta
Kairo, 3. oktobra. AA. (Havas): Včerajšnje prve seje izrednega zasedanja parlamenta, ki naj ratificira vojno stanje, se je incognito udeležil tudi kralj Faruk. Predsednik vlade Maher paša je poudaril, da politika Egipta ni nikoli stopila iz okvira angleško-egiptskega dogovora. Egiptska politika je defenzivna in njen namen je paziti na življenjske interese Egipta.
Solidarnost Amerike
Panama, 3. okt. br. Vse ameriška konferenca je na svoji današnji seji odobrila dokument, ki se označuje kot panamska izjava. V njej proglašajo države ameriškega kontinenta morja na obeh straneh kontinenta v širini 300 morskih milj za ameriške kontinentalne vode. V teh morjih se ladje vojskujočih se držav, kakor tudi njihova letala, ne bodo smela pojaviti kaj šele nadlegovati trgovske ladje. Dokument določa, da mora vsaka obmorska ameriška država takoj organizirati pomorsko nadzorstveno službo v svojih vodah da se bo tako pomorski promet v teh področjih popolnoma zavaroval in zaščitil.
Na predlog delegata Zedinjenih držav Samuela Walesa je bilo sklenjeno da bo prezident panamske republike to izjavo takoj !=rporočil vladam vseh vojskujočih se držav Na konferenci je bilo sprejetih še nekaj resolucij med njimi na predlog Hai-tija tudi sklep da bodo vlade ameriških držav izdale takoj vse mogoče ukrepe v obrambo vseameriških demokratskih načel.
V političnih krogih je bila panamska izjava sprejeta z velikim zadovoljstvom. Predvsem ugotavljajo da bo na ta način mogoče zavarovati mednarodni trgovinski promet med posameznimi ameriškimi državami. Panamski prekop bo sedaj zaščiten proti vsem sovražnikom iz drugih kontinentov, za kar bodo odslej jamčile vse ameriške države. Mehiško morje bo ostalo obče izven pomorskih področji, na katerih bi lahko prišlo do vojnih operacij med vojskujočimi se državami.
Nova italijanska 35-ooo tonska volna ladja
Genova, 3 oktobra AA Nova 35.000 tonska vojna ladja »Impero« bo spuščena v morje 28 oktobra
Amnestija v Bolgariji
Sofija, 3. oktobra AA Za 21-letnico, odkar je stopil na prestol, je kralj Boris podpisal dekret o amnestiji, s katerim se opro-šča kazen 298 obsojencem, med njimi 167 političnim.
Pooblastilo za komisarje v treh glavnih
mestih
Na osnovi ustavne uredbe o političnih zakonih od 26. avgusta t. 1 (ki pooblašča ministrski svet, da sme z uredbami spreminjati politične zakone) je ministrski svet izdal uredbo o organih občine Beograda, Zagreba in Ljubljane. Ta uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 2. t. m. in je s tem dnem dobila obvezno moč
V zadnjih desetih letih so bili mestni sveti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani postavljeni na osnovi čl. 2. zakona o spre-.nembi zakona o občinah in oblastnih samoupravah od 6. januarja 1929, ki pravi v svojem 2. členu, da se občinske uprave v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani postavijo s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje posle. Zakon o mestnih občinah od 22. julija 1934. predvideva sicer izvoljene mestne svete, vendar vsebuje prehodno določbo (§ 145) po kateri odloči notranji minister, kdaj se razpišejo te volitve. Zakon o mestnih občinah nadalje določa za primer razrešitve mestnega sveta zaradi odločb in izjav, škodljivih občim državnim koristim, da se za dobo prevzema poslov po novem mestnem svetu postavi poverjenik (komisar), čigar pristoinost se omejuje na opravljanje tekočih poslov in tak poverjenik ne sme občine zadolževati niti od-svojevati imovine, postavljati uslužbencev, uvajati novih davščin aH zviševati obstoje-
Balkanske igre
Atene, 3. okt. o. Danes je bil drugi dan balkanskih iger. Čeprav je bil na sporedu samo met kladiva in prvi del desetoboja, je bilo navzočih 10.000 gleda'cev Jugoslavija je slavila danes dve lepi zmagi v kladivu, v desetoboju pa je zasedla pri prvem delu drugo in tretje mesto S tem se je v skupni klasifikaciji znatno popravila in je zasedla drugo mesto Rezultati so bili naslednji:
Met kladiva: 1. Inž. Stepinšek (Jugoslavija) 49.55 m, 2. Goič (Jug) 47.99 m. 3. Biro (Rumunija) 46.% m, 4. Dimitropulos (Grčija) 45.74 m.
Desetoboj (100 m. krogla, skok v višino, 400 m skok v daljavo): i. Letaksas (G.) ?.235 točk, 2 Mikič (J) 3 179 3. Klinar (J) V165. 4. Floros (G) 2.825 točk.
Letaksas je skočil v višino 185 cm, kar je bolje kakor zmagovalčev rezultat pri posameznikih Od naših tekmovalcev je imel Mikič rezultate 12.1, 12.10, 170, 53.5, 6.23, Klinar pa 12., 12.28, 160, 52.1, 6.18.
Pogreb prof. Plohla
Zagreb, 3. okt. p. Danes dopoldne ob 10. je bil tu svečano pokopan vseučiliški profesor inženjer Miroslav Plohi. Pogreb je bil na stroške banovine. Udeležila se ga je ogromna množica ljudi. Prišel je tudi ban dr. šubašič. Med pogrebom so se od pokojnika poslovili starešina tehničnega oddelka banske uprave inž. Pavešič, profesor tehniške fakultete inž. Peterčič ter dr. Bičanič kot zastopnik Gospodarske sloge, ob odprtem grobu pa še neki študent in neki kmet iz Vojnega križa, ki je bil po zaslugi pokojnika elektrificiran.
'irvatski ministri
zopet v Beogradu
Beograd, 3. okt. p. Z zagrebškim brzo-vlakom so se danes pripeljali v Beograd pod -rcdsednik vlade dr Maček, trgovinski minister dr. Andres in poštni minister dr. Torbar.
Nov upravnik zagrebškega gledališča
Zagreb, 3. okt. o Ban dr Šubačič je danes imenoval bivšega srednješolskega profesorja in dosedanjega kulturnega atašeja v Varšavi dr Benešiča za vršilca dolžnosti upravnika zagrebškega Narodnega gledališča. Dr Benešič je bil takoj po svetovni vojni že pet let intendant pri tem gledališču. Pridobil s* je velik sloves kot hrvatski pesnik in književnik Zadnja leta je prevedel iz poljščine okrog 30 dram in 40 romanov, izdal pa je tudi slovnico in slovar hrvatskega jezika za Poljake.
Iz prometne službe
Beograd, 3. okt. p. Pri železniški direkciji v Sarajevu sta bila upokojena višja prometnika Josip Blaž in Rudolf Keller.
Iz Sombora je premeščen svetnik inž. Emil Thaler k železniški direkciji Beograd-sever.
Novo vodstvo zagrebške mestne hranilnice
Zagreb, 3. okt. o. Ban dr. šubašič je imenoval novi upravni in nadzorni odbor zagrebške mestne hranilnice. Za predsed-ni je bil imenovan podpredsednik HSS inženjer Avgust Košutič. Komunike, ki je bil o tem izdan, pravi, da so vsa mesta v obeh odborih častne službe in zato brez plače in nagrade.
19 kitajskih divizij obkoljenih
Tokio, 3. oktobra. AA. (Havas). Japonski oddelki, ki so obkoljevali 19 kitajskih divizij v pokrajinah Hunana, so od 23. septembra dalje preprečili vse poskuse Kitajcev, da se osvobode. Tako je 19 kitajskih divizij obkoljenih in likvidiranih. Sedanji boji na severu Hunana se vrše v mnogo večjem obsegu, kakor boji pri Siučevu in Hankovu in predstavljajo nov blesteč uspeh japonske vojske. Kitajske čete so pustile na bojišču 10.000 mrtvih, njihove dejanske izgube pa to število še nekajkrat presegajo.
Šanghaj, 3. oktobra, s. 9 kitajskih bombnikov je danes napadlo japonske vojaške objekte v Hankovu. Uničen je bil en pe-trolejski tank.
Italijanske prometne
zveze z Ameriko
Rim, 3. oktobra. AA. Tuji listi in radijske postaje so poročali, da je italijanska parniška družba »Italia« sklenila, da oceanska parnika »Rex« in »Conte d; Savoia« ukineta plovbo v Severno Ameriko. Te vesti so brez vsake podlage, ker bo »Rex« že te dni odplul iz Genove v New York, »Conte di Savoia« pa 12. t m.
čih (§ 142). Nove volitve pa se imajo izvesti v dveh mesecih po razrešitvi mestnega sveta.
Nova uredba o organih mestnih občin Beograda, Zagreba in Ljubljane spreminja sedaj besedilo čl. 2. zakona o spremembah zakona o občinah in oblastnih samoupravah od 6. januarja 1929. Ta člen se odslej glasi -.»Dokler se v občinah Beograda, Zagreba in Ljubljane ne izvolijo mestni sveti po zakonu o mestnih občinah, sme nadzorstveno oblastvo po svobodni oceni razrešiti člane mestnega sveta in predsednika mestne občine ter postaviti nove mestne svete ali pa poverjenika (komisarja), ki bo imel ne glede na omejitve iz drugega odstavka § 142 zakona o mestnih občinah pristojnost predsednika mestne občine in mestnega sveta.«
Tak komisar je bil, kakor smo že poročali, že pred objavo te uredbe postavljen za zagrebško mestno občino On in pa poverjenika za Beograd in Ljubljano, če bosta postavljena, imajo vse pravice in dolžnosti ne le župana, temveč tudi mestnega sveta. Za nje torej gori navedene omejitve (zadolževanje, nove davščine, nastavljanje novih nameščencev itd) ne veljajo, temveč lahko upravljajo občine enako kakor župan in mestni svet skupaj.
Beležke
Sodelovanje dr. Markoviča in Bože Maksimoviča z JRZ
Agencija A val a objavlja naslednji komunike: »Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Anton Korošec. pravosodni minister dr. Lazar Mar-kovič, prosvetni minister Božidar Maksimovič in minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič so konferirali o političnih razmerah v državi in so soglasno sklenili priporočiti svojim političnim prijateljem vzajemno sodelovanje na terenu v vs^h političnih in krajevnih zadevah.«
Predsedstvo SDS
Na konferenci zaupnikov Samostojne demokratske stranke iz Vojvodine, ki je bila v nedeljo v Novem Sadu, je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se naproša predsednik SDS Adam Prebičevič, naj umakne svojo ostavko na predsedniško mesto. Izvoljena je bila posebna deputacija, ki bo izročila g. Adamu Prebičeviču to resolucijo ter ga še posebej naprosila v imenu vojvodinskih samostojnih demokratov, naj prekliče svojo demisijo ter ostane na čelu stranke, ki jo je toliko let vodil njegov pokojni brat Svetozar Pribičevic.
Glasilo dr. Mačka o volitvah
»Hrvatski dnevnik« objavlja uvodnik o razpisu volitev v senat. V članku beremo:
»Volitve v senat bodo 12. novembra po sedanjem volilnem zakonu. Vendar pa to še ne pomeni, da vprašanje senata kot ustanove odnosno vprašanje volitev v to ustanovo, ne bo prišlo kasneje na dnevni red. Senat ne more samostojno delovati kot zakonodajno telo. V tem pogledu pride v poštev šele takrat, ko se bo sestala tudi nova skupščina. Kdaj pa bccao razpisa ne volitve v narodno skupščino, pa še ni znano. Znano je samo to, da bo volilni zakon za volitve poslancev v narodno skupščino izdelan po načelih enake in tajne volilne pravice ter z uvedbo proporca, ki bo ščitil pravice manjšin. Na teh načelih bo temeljil tudi pripravljajoči se zakon za volitev v hrvatski sabor, ki je v načrtu že izdelan. Kakor se bodo v soglasju z določbami sporazuma, izvedle volitve v senat, tako bodo čim prej tudi volitve v hrvatski sabor. Po našem mnenju ni nobene ovire, da se ne bi brez odlaganja izvedli tudi ta del sporazuma.«
Izključitev iz demokratske stranke in njen odmev
V	nedeljo so objavili beograjski listi od predsednika Ljube Davidoviča podpisano izjavo glavnega odbora demokratske stranke, da je izključen iz stranke odvetnik Plečevič iz Arandjelovca. Izjava pravi, da je izključeni Plečevič na nekem shodu v Arandjelovcu dne 24. septembra kršil strankino disciplino.
Tej izključitvi posveča zagrebški »Jutam j i list« daljši članek, v katerem očita vodstvu demokratske stranke, da se ni znalo znajti ves čas razgovorov s Hrvati in da je od teh razgovorov pričakovalo samo to, da pride skupno s Hrvati zopet do državne oblasti. Davidovičevi demokrati da so pokazali »veliko nerazumevanje za dejanski položaj ter se menda celo uda-jaU naivnemu pričakovanju, da se bodo Hrvati odrekli ostvaritvi svojih političnih idealov zato, ker istočasno ne bodo mogli privesti demokratske stranke na vlado. Vse te pogreške so občutili razni ugledni demokratski prvaki, med njimi tudi izključeni Plečevič, ki se je zaradi tega pričel javno buniti proti oficielni politiki vodstva.«
Kakor nam poročajo iz Beograda, je članek »Jutarnjega lista« vzbudil v vrstah demokratskih voditeljev precejšnje ogorčenje. Vendar pa poudarjajo, da je bil napisan v istem krogu, ki poskuša tudi preko »Obzora« sistematično kaliti odnošaje med Kmetsko demokratsko koalicijo in združeno opozicijo.
Mussolini o fašistični milici
V	soboto zvečer je sprejel ministrski predsednik Mussolini predstavnike fašistične organizacije iz Genove ter imel na nje krajši nagovor, v katerem je označil naloge fašistične organizacije v italijanski gospodarski in socialni politiki. Posebno pozornost je posvetil fašistični milici kot oboroženi gardi fašistične revolucije, ki pa se je odlično izkazala tudi v bojih v Abe-siniji in Španiji kot važen činitelj italijanske oborožene moči. Končno je ob tej priliki sporočil, da bo v najbližjem času in-korporiranih 142 bataljonov fašistične milice v okvir divizij redne italijanske vojske, kar bo še okrepilo prisrčne zveze med fašistično milico in aktivno vojsko.
Vremenska napoved
Zemunska: Precej toplo Pretežno obr lačno bo skoro po vsej državi, zlasti na zapadni polovici, kjer bo dež.
Naši kraji in Ifndje
Visoka šola mladega kralja
Kakor smo včeraj kratko poročati, so se S preteklim ponedeljkom začela predavanja za Nj. Vel. kralja Petra II. iz vseučilišče in višje vojaške stroke. Srednješolsko izobraževanje našega kralja se je pričelo v marcu leta 1935. Obvladati je moral poleg snovi, ki je določena po splošnem učnem načrtu za naše srednje šole, še posebne predmete, ki naj ga usposobijo za bodoči vladarski poklic V dobrih štirih letih je mladi kralj z vestnim študijem in zgledno udanostjo svojim učiteljem tako obvladal
vso učno snov, da mu je bila letos v juniju priznana zrelost z odličnim uspehom. Zdaj je naš mladi kralj visokošolec. Spet bodo izbrani predavatelji nudili kralju potrebni pouk iz vseučiliških ved in iz višje vojaške stroke. Vso snov bo obvladal v dveh letih, nakar bo moral zasesti prestol. Naša slika je eden izmed zadnjih posnetkov z letošnjih počitnic, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. z družbo svojih vrstnikov prebival v taborišču ob Savi Bohinjki nad Bledom.
Smrtna nesreča železničarja pri Križali
Lokomotiva je na prelazu ubila Frana Ankeleta
Tržič, 3. oktobra
Na nezavarovanih železniških prelazih tržiške proge se je v teku let dogodilo že več nesreč, večinoma smrtnih. Žrtve so bili vozniki, biciklisti in pešci. Skoraj ne mine leto, da ne bi zabeležila tržiška kronika kakega smrtnega primera. Ni še minilo leto od tragične smrti mesarskega vajenca v Dupljah, katerega je vlak razmesaril, že se je v ponedeljek raznesla po Tržiču in okolici žalostna novica, da je vlak povozil železničarja Frana Ankeleta, ki se je vračal proti domu.
France Ankele je bil uslužbe nv delavnicah državne železnice v Ljubljani. Doma je bil pri Sv. Ani nad Tržičem, a prebival je v Pristavi pri Tržiču. Že polnih 20 let se je dnevno redno vozil z jutrnjim vlakom v Ljubljano, z večernim pa se je vračal. Izstopil je vedno na postaji Križe-Golnik, odkoder je imel potem približno kilometer dolgo pot do doma. Cesto, ki vo-
di proti Pristavi in dalje proti Tržiču, prečka železnica. V ponedeljek zvečer se Ankele ni vrnil ob običajni uri domov. Zaskrbljena ga je šla žena iskat. Grozno je bilo svidenje: zagledala je svojega moža mrtvega, na progi nedaleč od železniškega prelaza. Lokomotiva ga je namreč zadela na prelazu v glavo in ga je potem kakih 20 m vlekla s seboj. Smrt je bila gotovo takojšnja. Vsa razburjena in užaloščena se je žena vrnila v vas in obvestila sosede, ki so potem odšli po orožnike. Takoj se je tudi sestala sodna komisija s preiskovalnim sodnikom Furlanom in zdravnikom dr. Prem-roujem, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prenos trupla v mrtvašnico. Pokojni Ankele je zapustil vdovo in mladoletno hčerko. Bil je dober mož in ga imajo vsi v prijaznem spominu. Naj bo ta nesreča resen opomin vsem, da je na nezavarovanih železniških prelazih potrebna skrajna previdnost.
Ajda na DOlenjskem uničena
Trgatev po dolenjskih goricah je v polnem teku
Novo mesto, 3. oktobra Posestniki prostranega novomeškega okoliša so letos že v tretje hudo prizadeti. Dvakrat so jim uničile setev povodnji (bilo je to v maju in juniju), zdaj pa je huda slana uničila zadnjo nado, posevke ajde. Ajda je zarad inaglo nastalega mraza domala vsa uničena. Dolenjski poljedelec, ki je letos pridelal le malo krompirja in žita, je ajde vsejal dosti več kakor druga leta. Lahko si je tedaj zamisliti, kako hud je udarec za Dolenjsko, ko bodo kmetje spravili s polja komaj toiiko, da se bodo čez zimo pretolkli. Sadna letina je resda bila obilna. Toda sadje nima one cene, ki bi jo moralo imeti. Cel mernik sliv ste lahko kupili po mili volji po 12 do 15 din. Jabolka in hruštke dobite še ceneje. Pa kupcev ni. Zadnji čas kmetje precej sušijo sadje Na kmetijsko šolo na Grmu, kjer ima-
jo vzorno urejene sušilne naprave, je bil zadnje dni tolik naval, da šola pri najboljši volji ni mogla vsem ustreči. Ker so tudi marsikateri meščani nakupili mnogo sadja z namenom, da ga posušijo, so morali zdaj poiskati pomoči pri kmetskih sušilnicah.
Dolenjski ljudje so doslej skoraj vsako leto imeli dober zaslužek z nabiranjem gob. Letos pa gob ni kaj dosti. V malih količinah so se zdaj pojavili ajdovčki. Že zdaj imajo posušene gobe visoke cene, od 30 do 40 din kg. Spričo slabih izgledov na letino so se ljudje letos v večjem obsegu vrgli na nabiranje zdravilnih želišč, ki jih vnovčuje-jo razne zadruge in trgovci. Zlasti gorjan-sko hribovje obiluje zdravilnih zelišč. Vsak teden vidite, kako vozijo vozniki skozi Novo mesto cele bale nabranih m posušenih zelišč. Večina tega blaga gre v inozemstvo. Tako si dolenjski ljudje prislužujejo vsaj
tolika, da si nabavijo najnujnejše potrebščine. S tem pa še vedno ni nadomeščen rz-padek pri slabi letini.
Trgatev se je na Dolenjskem že pričela. Vse gorice, še posebno one na Trški gori, so polne beračerv, ki prepevajo pri veselem opravku. Vinska letina bo po nekaterih krajih povprečno dobra. Spričo nastopivše-ga jesenskega deževja se vinogradniki žuri-)o, da čim prej spravijo žlahtni pridelek v svoje kleti in da mu zagotovijo vsaj kolikor toliko pošteno ceno, ki jo letošnji vinski pridelek zasluži.

France Košir
j
škoffa Loka, 3. oktobra
V Škof ji Loki so položili k večnemu počitku mladega slikarja Franceta Koširja, ki si je z vrsto lepih umetnin pridobil sloves nadarjenega slovenskega umetnika, pa mu je žal bila, kakor mnogim drugim našim umetnikom, dodeljena trpka usoda, da ga je sredi dela ugrabila jetika.
France Košir se je rodil 29. maja 1906. v Škof ji Loki. Študiral je realko v Ljubljani, in slikarski oddelek na obrtni šoK, izpopolnjevat pa se je šel k prof. Beciču na umetnostni akademiji v Zagrebu. Da bi si zagotovil obstanek, je postal profesor risanja ter je služboval v Ljubljani m nekaj let v Slavonskem Brodu, odkoder je spet prišel v Ljubljano, potem pa je spoznaval še Ptuj m Kranj. Povsod je pridno ustvarjal lepe umetnine. AK v Kranju ga je že tako napadla zavratna bolezen, da je moral na bolezenski dopust, katerega je žal dokončal s smrtjo. Nekajkrat je bil na Golniku. V dragem domačem kraju je i6kal telesne in duševne utehe m tu se je tudi umiril za vedno. Kot slikar je bil zdrav realist Šolanje pri Beciču mu je dalo mnogo tehničnega znanja, trpljenje pa je dalo njegovim umetninam mnogo blagega nadiha. V naši javnosti je bil precej dobro znan, toda žal je omagal na sredi poti, ko bi nam bil kot zrel mož lahko dal velike umetnine.
Ko je v nedeljo nastopil zadnjo pot, so ga počastili številni pogrebci iz domačega okoliša, pa tudi iz drugih krajev, zlasti iz Ljubljane. Častna je bila udeležba slovenskih likovnikov iz Ljubljane. Zastopana je bila Narodna galerija, enako kranjska in ptujska gimnazija, pa tudi banska uprava in domača občina. Ob grobu se je prvi poslovil ravnatelj kranjske gimnazije Fran Koblar, nato prof. Mirko Šubic v imenu Društva likovnih umetnikov, prof. Saša Šantel v imenu kluba »Lade«, prof. Miklav-čič v imenu Profesorskega društva in urednik dr. Tine Debeljak v imenu loških rojakov. Mešani zbor kranjske gimnazije je zapel žalostinko, ki je globoko raztožila vse pogrebce. Dež, ki je neusmiljeno KI, je bil docela v skladu s tožnim nastroje-njem ob pogrebu nadarjenega, prerano umrlega slovenskega umetnika. Naj počiva v miru, njegova dela pa naj bodo poroštvo častnega spomina!
Zdrav in bolan otrok
Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki so jo založile učiteljice sreza Lendava v proslavo dvajsetletnice osvoboditve Prek-murja. Že julija meseca smo poročali o sklepih, ki so jih napravile učiteljice na tečaju »O negi dojenčka« v Beltincih. Pred nami leži lična knjižica, ki priča, da ni ostalo le pri sklepih, ampak je prišlo tudi do uresničenja sklepov.
Ovojna stran knjižice nam prikazuje Ie-lega, zdravega otroka, ki je plod pravilne nege in prehrane. Uvodne besede avtorice ge. primarija dr. Sabine Praprotnikove, specialistke za otroške bolezni, nam povedo, da želi knjiga poučiti predvsem preproste matere in da želi biti v pomoč vsem materam, ki jih krasita dve lastnosti: brezmejna ljubezen do otroka in skrb za njegovo zdravje. Vso vsebino, ki obsega 81 strani, je urednica razvrstila v sedem poglavij. Razpravlja o higieni noseče žene, o novorojenčku, o negi dojenčka o bolnem otroku, o otroških boleznih, o negi bolnika in opozarja na najnujnejše potrebščine in zdravila v poglavju domača lekarna. Gospa zdravnica je s knjižico, ki je pisana ;
Posvetitev pravoslavne cerkve na Sušaku
Po dveh leffh napornega dela ta veKkega požrtvovanfa so imeti v nedeljo pravoslavni verniki Sušaka in okolice velik praznik in veliko zadoščenje. Posvečena je bila nova pravoslavna cerkev, ki bo katedral no svetišče za pravoslavne vernike Sušaka in srezov Kastav, Čabar, Krk, Crikvenica in občino Fužine. Zemljišče za cerkev je dala
ma pravilno negovala otroka, če se bo držala točno preizkušenih navodil.
Zdravnica se je v vsej svoji skromnosti odrekla nagradi v korist siromašnim prekmurskim materam. Svojih naukov nikomur ne vsiljuje, prepričana pa je, da vodijo k
na razpolago občina. Cerkev je monumea-
t al rta in tako prostrana, da bo imelo v njej prostora do 2.000 vernikov. Kako so poleg pravoslavnih tudi ostali prebivalci ponosni na lepo svetišče, je dokazala velika udeležba ljudstva pri slovesnem sprejemu partri-arha GavrHa in pri posvetitvenih obredih.
OI C=> IO ■ O ■ <=> ■ CD IC3BO
zanesljivim uspehom, če se upoštevajo. Kakor ni družine brez pratike ali koledarja, tako bi morala biti knjižica »Zdrav in bolan otrok« nujen priročnik, ki bi v nobeni hiši ne smel manjkati. Knjižico dobite za bore šest dinarjev v vsaki knjigarni.
Rekordna pojedina lačne družine
V enem dnevu so pojedli ukradeno tele
preprosto, dala tudi manj premožnim ma-	,
teram na podeželju, ki nimajo zdravniških	j
posvetovalnic, možnost, da pravilno negu-	j
jejo in hranijo svoje dojenčke. Vsaka še ta-	j
ko mlada ali nevedna mamica bo lahko sa-	!
Guštanj, 3. oktobra
Med novicami iz naših samotnih krajev vas utegne predvsem zanimati, kako so v neki hiši v enem dnevu pojedli ukradeno tele. V spominu je še zadeva iz lanskega leta, ko je bil pri nekem posestniku na Tolstem vrhu ukraden par volov. Udeleženci so hoteli zabrisati vsako sled na ta način,, da so vodili v voz vprežene vole po raznih krajih Dravske doline. Kljub temu so bili izsledeni, tik preden so vole spravili čez mejo. Te dni pa se je zgodila nova tatvina, ki je vzbudila precej pozornosti. Ukradeno je bilo dva meseca staro tele in tatvina je bila v treh dneh do kraja pojasnjena.
Pri malem posestniku Špalerju na Tolstem vrhu imajo samo kravo, dobro mleka-rico, ki je povrgla pred dvema mesecema lepega telička. Gospodar je že napravil račun, kaj vse bo nakupil za prodano tele. Nad hlevom je imel 27. septembra zvečer v skednju pri brleči svetilki opravka s čiščenjem žita. Okrog 22. ure je nekdo spodaj odgnal tele iz hleva, ne da bi bil kdorkoli izmed domačih kaj opazil. Kakor so dognali, je tele odgnal brezposelni Adolf Krumpačnik po naročilu nekega Štefana Pisarja. Ker tele ni hotelo po temi stopati, sta ga zadela na rame in ga nosila menjaje do Pisarjevega doma. Drugi dan so pripravili imenitno pojedino. Pisar ima številno družino. Kljub temu pa je še vedno uganka, kako so mogli kar v enem dnevu pospraviti celo tele. Otroci so povedali, da so trikrat pekli meso, kosti pa so zažgalL Kožo je naposled prodal Pisar za 45 din v Prevaljah in od tega je dobil brezposelni Krumpačnik 10 din plačila za pomoč pri tatvini, ostanek pa je obdržal Pisar sam. Pisar in Krumpačnik sta brla oddana v sodne zapore v Prevaljah, dogodek sam pa je značilna socialna slika iz današnjih dni.
Jesenska paša je idilična za pastirje, na živino ni treba kdovekaj skrbno paziti, ko se lahko pase po širnih travnikih, pastirčki pa si kurijo ogenj in pečejo krompir m kostanj. Le kadar uide živina na vabljivi zeljnik, jo je treba vrniti. V Kotljah se je pri tem primerila huda nesreča. Neko pa-stirico je krava nabodla pri odvračanju na rogove in jo vrgla preko sebe. Nesrečno pastirico, ki je imela trebuh ves preparan, so nemudoma prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Priznani kirurg g. dr. Strnad je dekletu s takojšnjo operacijo rešil življenje.
Regulacijska dela, ki so v zvezi 9 preložitvijo banovinske ceste skozi Guštanj v dolžino 2 km, so bila s 1. oktobrom zaradi izčrpanega kredita prekinjena. Regulirali so strugo reke Meže od železobetonskega oostu navzgor do Peruzija, odkoder so izkopali novo strugo. Pri delu so bili zapo-
Zadnji ljubljanski meščani
Po novem zakonu o mestih je meščanstvo ukinjeno
Ko smo jeseni 1. 1934. dobili sedanji zakon o mestnih občinah, nismo takoj niti opazili, da zakon ne pozna več meščanstva in meščanov, ki so bili sto in stoletja ponosni predstavniki meščanske misli in vseh prizadevanj za svoboščine in pravice mest. Kakor je kraljevina Jugoslavija že ob svoji ustanovitvi odpravila plemstvo in s tem tudi predpravice plemenitašev, tako je pred 5 leti z zakonom o mestih odpravila tudi meščansko dostojanstvo. V prejšnjih stoletjih so namreč v mestih poleg viteškega in duhovskega stanu v glavnem odločali samo meščanje in so se zato imenovali poleg prej omenjenih dveh stanov »tretji stan«. Kdor je hotel imeti besedo ▼ notranjem ali zunanjem svetu mestne občine je moral biti meščan. Meščani v starih časih so imeli tudi pravico do svojega grba in tako poznamo tudi meščanske grbe ljubljanskih županov, ki niso bili plemič^ saj so tako s ponosom nosili svoje grbe na pečatnikih Schonlebni in Dolni-čarji, še preden so postali plemiči. Po drugih mestih so te ugledne stare meščanske družine imenovali patricijske družine, saj SO' prav meščanske družine predstavljale ugled mesta in njegov pomen.
Ko je pa sredi minulega stoletja nastopila demokratična doba in je kmet postal enak meščanu in aristokratu ter duhovski gospodi, je jel bledeti tudi sijaj meščanstva. Predvsem meščanstvo ni bilo več dedno, temveč je moral biti vsak meščan imenovan posebej. Splošna volilna pravica Surneni tudi konec pomena meščanstva in
polagoma se meščanstvo spreminja v odlikovanje ali pa celo v nekako pokojnino. Ljubljana ima še danes svojo meščansko imovino, ki jo upravlja še vedno poseben odsek. Ta imovina obstoji v starem meščanskem špitalu, kjer so dobivali bolehni in ostareli ljubljanski meščani zavetje v potrebi. Meščanski hospital ali zavetišče je 1. 1345. ustanovila ogrska kraljica Elizabeta, ko se je na svojem popotovanju v Rim dalj časa mudila v našem mestu. Z mnogimi drugimi darili se je ustanova povečala in poslopje meščanskega špitala je bilo med največjimi v Ljubljani. Po njem se je imenovala špitalska ulica, Sedanja Stritarjeva ulica, in tudi špitalska vrata, ki so skoznje prihajali predvsem Gorenjci v mesto in naravnost pred rotovž. špitalska kapelica sv. Elizabete je posebno znamenita za zgodovino našega slovstva, saj je v njej pridigoval Primož Trubar. Ko se je v poslopju naselil tudi okrožni urad za gorenjsko okrožje ali »Kreisamt«, je poslopje po njem dobilo ime kresija. Po potresu so staro poslopje podrli in 1. 1898. je bilo dozidano sedanje poslopje, ki njega dohodke še sedaj uživajo onemogli meščani.
V Kamniku na primer so meščani ali purgarji imeli velika gozdna in druga posestva. To veliko premoženje nekdanjih kamniških purgarjev je še danes last kamniške meščanske korporacije. V Ljubljani upravlja meščansko imovino odsek, ki ga iz vrst meščanov imenuje občinska uprava, a ker je meščanstvo ukinjeno, tega odseka ne bo več mogoče imenovati iz vrst me-
ščanov, ker po zakonu o mestnih občinah meščanov kmalu sploh več ne bo.
Ko je bil 1. 1898 dozidan novi meščanski špital ali sedanja kresija, je Ljubljana dobila tudi nov meščanski statut, ki določa, da so »meščani tisti občinski domačinci, ki imajo že sedaj meščansko pravico (meščanstvo) ali katerim toisto v prihodnje občina izrecno podeli«. § 1. ljubljanskega meščanskega statuta pa nadalje pravi, da se, »meščanstvo podeljuje ali na* prošnjo kakega občinskega domačina ali pa zaslužnim občinskim domačincem po predlogu župana ali kakega druzega občinskega svetovalca«.
Kdor je dobil meščanstvo, je pred vojno moral plačati v občinsko blagajno od 25 do 50 goldinarjev sprejemščine, posebej pa še donesek 50 do 100 goldinarjev za meščanski sklad, toda občina je lahko novega meščana tudi oprostila od plačila teh pristojbin, kar se je zlasti dogajalo pri manj premožnih zaslužnih možeh. Po svetovni vojni so podpore potrebni meščani dobivali in še dobivajo podporo v znesku 350 din na mesec, njih žene ali vdove ter otroci pa po 250 din na mesec. Kakor rečeno, so bili vedno vsi dohodki kresije namenjeni za podpiranje podpore potrebnih meščanov in njihovih družin. Ker pa od septembra meseca 1934. mestni svet ljubljanski zaradi novega zakona o mestih ni mogel več imenovati novih meščanov, se število teh od-likovancev krči od meseca do meseca in ti poslednji ljubljanski meščani so se spet pričeli zanimati za meščanstvo. Vse države namreč z najrazličnejšimi sredstvi, z vzgojo in propagando ter velikimi izdatki skušajo množiti državljansko zavest in tako se tudi vsa mesta danes zavedajo velikega pomena meščanske zavesti za mestne obči-
ne. Ljubljančan mora biti ponosen, da je Ljubljančan, in ta zavest naj ga vodi pri požrtvovalnem sodelovanju za blaginjo mesta. Tradicija so tiste v stoletjih zasidrane korenine mest, ki iz njih sodobnost črpa poživljajoče sokove za zdrav razvoj in napredek mest. Kakor po drugih državah varujejo stare kmečke domove in starim kmečkim domovom nakladajo časti in celo predpravice ter tako ustvarjajo nekako kmečko aristokracijo, so se tudi mesta pričela zavedati, da morajo ohraniti spoštovanje do zaslužnih mož in rodov in s tem vrniti tradiciji njeno veljavo. Tudi Ljubljana mora častiti svoje zaslužne može in družine ter ohraniti njih spomin v časti za zgled novim rodovom in za spodbudo k delu za splošno blaginjo mesta.
Kratek je že postal imenik živih meščanov v Ljubljani. Kot načelnik odseka za upravo meščanske imovine načeluje tem predstavnikom ljubljanskega meščanstva član mestnega sveta gosp. Avgust Jenko, splošno spoštovani mestni gospodar, ki je vsekdar izkazoval ln dokazoval vse vrline resnične meščanske zavesti Za njim pa naštejemo ljubljanske meščane kar po abecednem redu! To so gospodje Ivan Breskvar, kjučavničarski mojster na Sv. Petra nasipu 24; Josip Cepuder, šolski upravitelj v pok. v Sv. Florijana uL 22; Anton Cerar-Danilo, član narodnega gledališča v pok.; Anton Dečman, trgovec ln tovarnar na Ambroževem trgu 10; Engel-bert Franchetti, brivski mojster v šubi-čevi ul. 3.; Jakob Furlan, šolski upravitelj v p. v Komenskega uL 14; častni meščan Engelbert Gangl; častni meščan Ivan Hribar; Edigij Jeras, sodarski mojster na Hranilnični c. 10; Anton K&dunc, strojni
sleni domači in okoliški brezposelni, po večini leški rudarji. Prihodnjo pomlad se bo regulacija nadaljevala. Urejanje cestne trase bo trajalo precej časa.
Letina v obmejnem koroškem kotu ni bila preveč ugodna. Dolgotrajna suša je zavrla rast travnikov. Prezgodnja zaporedna slana je uničila pozno se razvijajočo zelenjavo po vrtovih, in komaj odevetelo ajdo. Pridelek krompirja je pičel, v g^obu je le po nekaj debelih sadežev. Sadja pa v naših krajih ni.
»Po žetvi«
Slikano mozaično okno (1 X 2 m) za novo zgrajeni kmetijski kontrolni in poskusni zavod v Ljubljani Izdelano je po osnutku ljubljanskega slikarja L F. Kleina in je zdaj razstavljeno v umetnikovem ateljeju. Priporočamo ogled lepe in zanimive umetnine.
ključavničar v Igriški ul. 15; Tomaž Kavčič, mizar v Gosposki ul. 10; Teodor Korn, krovski in kleparski mojster na Poljanski cesti 8; častni meščan dr. Anton Korošec; Ivan Košenina, mesar v Kolodvorski ul. 6; Ivan Križnar, krovski mojster v Hrenovi ul. 9; Karel Krušič, zvo-narski mojster na Privozu 8; dr. Andrej Kuhar, notar v Dalmatinovi ul. 7; Franc Leskovic, trgovec v Sv. Florijana ul. 1; Josip Maček, gostilničar v Krojaški ul. 8; Franc Medič, čevljarski mojster na Zrinj-skega c. 5; Tomaž Mencinger, posestnik v Pražakovi ul. 10; Janko Mlakar, profesor v p., v Ilirski ul. 25; Ludovik Mlakar, železniški uradnik in posestnik v Jenkovi uL 22; Fran Ocvirk, mesarski mojster na Poljanskem nasipu 48; Josip Olup, trgovec na Starem trgu 1; Alfonz Paulin, profesor v p., v Komenskega ulici 14; Ivan Perme, krojaški mojster v Ilirski ul. 20; Alojzij Potočnik, učitelj v p., na Cesti 29. oktobra 9; Simon Praprotnik, mizarski mojster v Jenkovi ul. 7; Anton Pritekelj, delavec v Jenkovi ulici 9; častni meščan dr. Dinko Puc; Ivan Sever, vrtnar, Med hmeljniki 2; Albert Sič, profesor v pok., v Gradaški ul. 18; Ivan Skubic, knjigovez na Resljevi c. 1; Anton Sterlekar, tiskar v Janežičevi ul. 12; Andrej šarabon, trgovec na Zaloški c. 1; Karel Tekavčič, trg. poslovodja na Kongresnem trgu 15; Ivan Tomažič, strojnik na Sv. Petra nasipu 71; dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ciril Metodovi ul. 16; Ignacij Vehar, mizarski mojster v Gradaški ul. 12; dr. Fran Wlndi-scher, glavni tajnik ZTOI v p., Knafljeva ul. 15; Anton Vrhovec, gostilničar na Poljanski c. 58; Ivan Zaje, starinar in krojač na Galusovem nabrežju 16; Vinko Zaje, tiskar na Cesti 29. oktobra 23;
Domače vesti
*	Obvestilo društva Rdečega križa.
Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sporoča: Posamezne osebe se obračajo na odbor društva Rdečega križa z vprašanji, ako se bodo nabirali prostovoljni prispevki v denarju in naravi ter sprejemalo osebje za prostovoljno sanitetno službo zaradi izkazovanja podpore društvom Rdečega križa vo jujočih se držav. Razen tega se obračajo posamezni s prošnjami, da jim naše društvo preskrbi poročila o usodi njihovih sorodnikov, kateri se nahajajo v krajih vojskujočih se držav, odnosno okupiranih od sovražnih vojsk. Naše društvo bo takoj preko svojih odborov, časopisja in radio-stanic izdalo potrebna obvestila, čim bo prejelo poročilo, ako društva Rdečega križa vojskujočih se držav sprejemajo in želijo kakšno materialno ali osebno pomoč od zunaj. Na isti način se bodo izdala obvestila o postopku informacijske službe o usodi ujetnikov, internirancev in oseb v okupiranih krajih. Vse interesente pa prosi Rdeči križ da se dotlej ne obračajo z navedenimi prošnjami na odbore društva. Kar tiče privatnega dopisovanja z osebami v vojskujočih se državah, se priporoča, da je isto čim krajše in čitljivo, po možnosti v jeziku vojskujoče se države, v katero se pošilja.
*	Visoko ameriško odlikovanje jugoslovenskega učenjaka. Profesor za socialno medicino na zagrebški medicinski fakulteti dr. Andrija štampar se je, kakor znano, nedavno vrnil iz Severne Amerike, kjer je kot gost raznih vseučilišč in znanstvenih ustanov predaval o svoji stroki. O njegovem potovanju in udejstvovanju v Ameriki je objavil obširno poročilo največji medicinski strokovni časopis v USA, ki na je priobčil tudi vest, da je prof. dr. štampar imenovan za profesorja javnih socialnih znanosti na vseučilišču v Ber-keleyu v Kaliforniji. Na tem vseučilišču je bila katedra za socialne znanosti vnovič kreirana in njen prvi profesor je zdaj naš učenjak prof. dr. Štampar. Tej vesti je priključeno daljše poročilo o delovanju prof. dr. štampar ja v Jugoslaviji in na Kitajskem, kamor ga je bila poslala zdravstvena sekcija Društva narodov.
I
PM————■ *'»
Dopisna trgovska šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolniti ter onim, ki ne mo-| rejo obiskovati rednih trgovskih šol.
!Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
*	Naši najmlajši piloti. Sedem mladeni-čev in dve mladenki iz Borova so položili pilotski izpit pred strokovno komisijo in se uvrstili v kader naših »ažurnih sinov«. Vsi so položili izpite s prav dobrim uspehom. Med temi najmlajšimi piloti je tudi Marija Draženovičeva, 191etna mladenka iz Borova, ki je najmlajša pilotka v vsej državi. — V Zagrebu pa živi družina, ki ima tri izučene pilote. Glava te pilotske rodbine je ugledni zagrebški meščan, predsednik Združenja rezervnih letalcev Matija Lipovščak, ki se je boril kot letalec na raznih frontah med svetovno vojno in ima zdaj v naši vojski čin rezervnega letalskega kapetana I. razreda. Pilota sta zdaj postala po odlično prestanem izpitu tudi njegov sin in nečak, ki sta stara komaj 18 let.
*	»Bremen« bo dobro prezamil. Včeraj smo poročali, da se je nemški veliki pre-komornik »Bremen« zasidral v Murmansku. kamor se je zateklo še nad 40 drugih nemških ladij. Omenjeno je bilo, da boda morali ti parniki prezimiti v ledovju. K tem navedbam nam sporoča jugoslovenski dobrovoljec, ki je v svetovni vojni prebil celo leto v Murmansku: Mnenje. da vlada v Murmansku huda zima, je zmotno. Ves zaliv obliva zalivski tok in je pristanišče Murman.sk vso zimo brez ledu. Vobče je podnebje v Murmansku vse leto dosti prijetno. Edino v kotu šaliva,
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Oel wg. S. bt. 30474/35.
Matija Zalar, pekovski mojster na Starem trgu 3; Anton Zgonc, sobni slikar na Ahacijevi c. 10; Henrik Zirkelbach, tiskar v Mali čolnarski ul. 10; častni meščan Oton Župančič; inž. Franc Žužek, gradbeni svetnik v p., na Cesti 29. oktobra.
S petimi častnimi meščani vred ima torej Ljubljana danes samo še 50 meščanov, vendar se pa častni meščani dr. Dinko Puc, Oton Župančič in dr. Anton Korošec pravzaprav ne imenujejo več častni meščani, pač pa po § 17 zakona o mestnih občinah častni člani mestne občine ljubljanske, ker so bili z najvišjim odlikovanjem našega mesta počaščeni šele po 22. septembru 1. 1934, ko je stopil v veljavo ta zakon.
Mestna občina ljubljanska se popolnoma zaveda pomena meščanske časti in bo zato odslej počastila vsakega meščana ob njegovi smrti tudi na ta način, da bo izobesila na poslopju meščanske imovine, torej na kresiji, žalno zastavo. Kakor iz seznama vidimo, so med meščani zastopani najrazličnejši stanovi, saj si tudi najpreprostejši občan lahko pridobi velike zasluge za mestno občino s svojo požrtvovalnostjo na tem ali onem polju. Zadnja leta je pa mestni svet z meščanstvom posebno rad odlikoval tudi vrle gasilce, ki so si to odlikovanje pač zaslužili z izkazovanjem ljubezni do bližnjega v svojem dolgem življenju.
V Ljubljani imamo pa še mnogo mož, ki so si zadnjih pet let prislužili to častno odlikovanje našega mesta vendar jim ga pa mestni svet ne more več podeliti m bo zato mestna uprava gotovo poiskala pota in našla ta ali oni način počastitve, da bo posebne zasluge svojih občanov lahko spet nagradila v spodbudo vsem občanom.
tam kjer je mestece Koda, se stvori pozimi nekaj ledu, toda v splošnem je zaliv precej zavarovan pred navalom zime. Po takem bo torej »Bremen« z ostalimi nemškimi parniki, ki so se tja zatekli, lahko kar zadovoljen, ako je našel tam zavetje.
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v
ietrtek dne 5. oktobra kot običajno vsake teto. Večerni trgovski tečaj je organiziral tako, da nudi potrebno Izobrazbo za oprav ljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovat) rednih šol. Poučujejo se predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljeo je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila Ud prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno Vpisovanje vsak dan do 5. oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne m zvečer do 8. ure. šolnina nizka!
*	Tujskoprometna zveza v Ljubljani
poziva vsa včlanjena društva, da pošljejo podatke o v tekočem letu izdanih propagandnih edicijah (prospekti, vodiči, revije, brošure). Podatki naj obsegajo število naklade, stroške in jezike, v katerih so izdane. Priložiti je tudi po 2 izvoda v vsakem jeziku.
*	301etnica živinorejske zadruge v Stu-denicah pri Pojjčanah. Te dni je obhajala živinorejska zadruga za studeniški okoliš, katere delokrog je razširjen čez poljčan-sko občino, tridesetletnico obstoja. Zadruga je v teh letih lepo napredovala, že 20 let ji načeluje posestnik Simon Kitek, medtem ko je bil prvi zadružni predsednik Koropec Fran, bivši posestnik in gostilničar v Studenicah. Zadruga prireja vsako leto razstavo rodovniške živine. Za jubilejno leto je bila ta razstava še posebno dobro pripravljena. Naprave so bile letos izdatnejše, kakor druga leta, k čemer so pripomogli banska uprava, ki je prispevala 2.700 din kmetijski odbor s podporo 2.500 din, občina Poljčane s 1.000 din, okrajna hranilnica 100 din, tvrdka Bata 50 din ter tovarni v Rušah in Hrastniku ki sta darovali umetno gnojilo. Pri ocenjevanju je prejela prvo nagrado živina posestnika Debelaka iz Lovnika, dalje Vacasa, Pukla, samostanska, pa tudi drugi so dobro odrezali. Ob zaključku so pozdravili živinorejce gg. inž. Gosak, kot zastopnik banske uprave sreski kmetijski referent Zupane, domači župnik ter načelnik zadruge, ki je bodril navzočne. naj tudi v bodoče, kolikor se da delujejo za napredek živine, kar bo predvsem koristilo živi-norejcim samim.
DEŽNE PLAŠČE
iz balonske svile, spalne vreče v veliki izbiri nudi športna trgovina
B."KOL3 PBEDALIČ
LJUBLJANA	Kongresni trg 4
*	Varaždinu je p°trebno novo poslopje za gimnazijo. Poslopje gimnazije v Varaždinu je bilo zgrajeno pred 65 leti in je predstavljal takrat najmodernejše poslopje v mestu. Kmalu po svoji ustanovitvi je imela varaželinska gimnazija že okrog 200 dijakov in je število stalno naraščalo. Zdaj ima gimnazija nad 900 dijakov in so postali njeni prostori premajhni, a tudi v zdravstvenem pogledu niso več na višku. V poslopju pa je nameščena tudi strokovna šola. Po iniciativi občinskih odbornikov in predstavnikov prosvetnih in drugih organizacij je zdaj uvedena akcija, naj bi se za gimnazijo s pomočjo mestne občine in banovine zgradilo novo poslopje, v starem poslopju pa naj bi se namestila ljudska šola, ki ima tudi pretesne prostore.
otvarfa plssne vaje v soboto 7. X.
ob 20. v Trgovskem domu. Jenko — Adamič — Buffet.
*	Pokret proti hazardnim igram. Vsa
muslimanska društtva v Banjaluki so soglasno sklenila, uvesti energičen pokret proti hazardnim igram. Svoj sklep bodo začela izvajati med enomesečnim rama-zanskim postom, med katerim si muslimani po stari navadi najrajši kratijo čas z raznimi igrami. Med ramazanskim postom prirejajo tudi vsakovrstne tombole, letos pa bodo vse take prireditve opustili in odborniki vseh muslimanskih društev bodo v svojih področjih ljudi odvajali od igranja raznih hazardnih iger med katerimi se je najbolj udomačila igra, ki ima lepo ime »božji blagoslov«, a je hazardna igra najnevarnejše vrste. Za vodstvo pokreta proti hazardnim igram je bil izvoljen po-sebnf odbor, ki se je že obrnil na oblastva s prošnjo, naj zavrnejo vsako vlogo za prireditev kake tombole. Med ramazanskim postom, ki se začne že t s mesec, ne bo v Banjaluki nobene tombole, voditelji pokreta proti hazardnim igram pa upaio, da se bo pokret uveljavil tudi med muslimanskim prebivalstvom drugih krajev.
STARO ŽELEZO
medenino, baker in cink — kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRANC BELIČ pri Rupena Lutz — Ljubljana VH.
*	Tajno tvornico zdravilnih praškov in pastil so odkrili varnostni organi v Subotici ter zaprli njenega ustanovitelja in lastnika. Mož je priznal, da je iz inozemstva naročal razne sirovine, iz katerih je potem izdeloval praške, največ pa nekakšen aspirin, katerega je tudi lekarnam razpečaval po vsej Vojvodini. O prometu tajne tvornice je uvedena stroga preiskava, po kateri bodo klicani na odgovornost seveda tudi lekarnarji, ki so kupovali ponarejena zdravila.
*	župan in njegova žena ustreljena iz zasede. V Despotovcu sta postala župan Drago Tasič in njegova žena Žarka žrtvi neznanih morilcev, župan Tašič je imel krčmo in ko je oni večer sedel v njej .pri mizi blizu okna, ki ni bilo zastrto, je nekdo s puško ustrelil skozi okno in zadel župana v glavo. oK je odjeknil strel in se je župan zgrudil na tla, je nastala v krčmi panika, gostje so se skrili pod mize ta samo županova žena Zorka je prihitela k možu. Tedaj je zagrmelo še nekaj strelov in se ie tudi žena zgrudila mrtva na tla. V krčmi sta bila tudi takrat dva občinska stražnika, ki sta stekla
ven, a nista zunaj našla nobene	za !
morilci, ki so streljali iz zasede. Po pre- 1 pričanju vaščanov je postal župan s svojo ženo vred žrtev osebnega maščevanja.
* Napad brez vzroka. V nedeljo je bil j
v Crešnjevcu pri Pragerskem zahrbtno napaden Alojz Rajtmajer, mizarski vajenec s Pragerskega. Dobil je vbod z nožem v levo stran hrbta. Zaradi nevarne rane in dosti izgubljene krvi so morali nesrečnika odpeljati v bolnišnico. Napadalcu je orožništvo že na sledi.
Iz Ljubljane
U— Jesen na« je pričela zalivati. Za
enkrat so končani lepi dnevi, ki so bili krasna dopolnitev letošnjega sušnega poletja. Pretekli teden je nenadno nastopa hlad in hrbti naših višjih pogorij so že dobili rahlo zimsko odejo. V nedeljo pa se ozračje ublažilo in popoldne je začelo deževati. Tudi včeraj zjutraj Je bilo izprva še dosti vedro vreme, proti poldnevu pa je začelo liti in je potem zalivalo Ljubljano do večera. V kolikor ni že slana opravila s cvetjem po naših vrtovih in parkih, bo zdaj dopolnilo deževje.
u— Otrok za otroka. V pomoč revnim družinam na naši severni meji bo Tel. kulturno društvo »Atena« pridružilo svoji tradicionalni nabiralni akciji v korist društvenim oocialnim ustanovam (ortopedski zavod, Mladinska knjižnica itd.), ki jo priredi v soboto in nedeljo 7. in 8. t. m. tudi zbirko v blagu. Otrokom obmejnih krajev primanjkuje tople obleke in obutve, manjka jim šoldkih potrebščin, knjig, zvezkov in svinčnikov, nimajo pa tudi nikogar, ki bi jih mogel razveseliti z drobno igračko. Ali ne bi bilo dobro in lepo ter narodnovzgojno za našo mladino tistih krogov, ki ne čutijo obupnega pomanjkanja, da bi pobrskala po svojih omarah in predalih ter poiskala darilce, s katerim bi obdarila vsaj enega revčka na naši zemlji? Koliko pretesnih čeveljčkov leži po kotih, koliko prekratkih obleke visi po omarah, koliko je odloženih knjig in zavrženih igračk! Dobra srca, zberite to blago, ki ga ne rabite več, in dajte ga v roke svojemu otroku, da ga ponese v kogare, ki bodo v ta namen postavljene pri nabiralnih mizicah na raznih križiščih v mestu. Vsa zbirka v blagu se bo razdelila preko šol in učiteljstva na najpotrebnejša mesta.
u— O teoretskih principih za dimenzioniranje fortifikacijskih objeKtOv pred letalskimi napadi s posebnim ozirom na zaklonišča bo pod okriljem Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana ter v njegovi predavalnici v Kazini (Kongresni trg l/II) predaval dr. inž. Miroslav Xasal drevi ob 20. uri Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Kolo žen zadrugark priredi drevi ob 20. v dvorani glasbenega društva »Slogi«, Pražakova ulica 19., predavanje »Zaščita družine pred zračnimi napadi.« Predava referent mestnega magistrata ga. Zlata Pirnat. Po predavanju debata. K predavanju so vabljene tudi žene zadru-garjev ki še niso naše članice, kakor tudi družinski očetje in vsi, katerim je pri srcu naša družina.
Barutana Kamnik sprejme takoj 4-5 diplomirane
inžinerje-kemičarje,
kateri morajo biti rojeni naši državljani.
Prednost imajo neoženjeni in kateri so odslužili vojaški rok, ali pa so istega oproščeni.
V službo sprejeti kandidati bi imeli 70 do 90 din, dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne, civilne ali vojaške (inžinir-poročnike) nameščence, z mesečno plačo.
-Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik.
u— Stalni posetniki. abonOnti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmaji: premierski, red sreda, red četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12.. in od 15. do 17. ure. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavilo tudi za ta abonma. Red B je i07o cenejši kakor so premierski abonma in stalna abonmaja sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav.
u— Premiera filma »Kariera« v kinu Unionu. »Rodila se je zvezda«, tako bi se točno v prevodu glasil naslov ilma »A star is born«, ki ga pri nas od danes naprej predvajamo pod kratkim imenom Kariera. V tem filmu vidimo, kako se na ameriškem filmskem nebu rodi filmska zvezda, kakšne propagande in reklame se poslužujejo filmska podjetja, da napravijo igralca ali igralko popularnega. Film nam pa obenem prikazuje tudi trnjevo pot. ki jo hodi vsak igralec in skoro vsaka igralka, ki se posveti filmski karieri. Koliko samozatajevanja, koliko bridkih razočaranj. koliko težkih ur preživi kandidat slave, dokler ne postane slaven in oboževan. »Kariera« je film izdelan v naravnih barvah. V njem bomo zopet videli Janet Gaynor. ki je bila miljenka filmske publike še v dobi nemega filma V »Karieri« je Janet Gaynor dobila zopet veliko vlogo, vlogo. ki. ji krasno pristoja, zlasti ob partnerju Fredericu Marchu Priporočamo ogled tega lepega filma vsem, ki se zanimajo za film. vsem. ki hočejo pogledati za kulise filmskih produkcijskih družb.
u— Vlomilec v šišenski cerkvi. V eni
zadnjih noči je neznan tat iskal sreče v šišenski župni cerkvi. S preprostim lesenim orodjem je odprl okno na zahodni strani cerkve, zlezel vanjo in šaril nekaj časa okrog oltarjev, nato pa vlomil še v zakristijo, kjer je premetal vse prte. Očitno pa ni imel s seboj kaj prida vlomilskih priprav zato Je odšel praznih rok.
a— Slaščičarji med seboj. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 221etneea bosanskega slaščičarja Nazima šerifoviča, stanuiočega na Sv. Petra cesti v Ljubljani. V Trbovljah je bil po opravkih pa se je srečal z enim izmed svojih tovarišev in se nekaj sporekel z njim. Njegov tovariš je potegnil' revolver in ga s strelom nevarno ranil v roko.
u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ob 20.15 bo seja upravnega odbora. Načelniki sekcij naj se seje zanesljivo udeležijo. Točnost Tajnik L.
Velefilm v prekrasnih naravnih barvah?
Kariera
KINO UNION — teL 22-21 JANET GAYNOR in FREDERIC MARCH. Zelo lep, zelo zanimiv film!
Pot do slave in uspeha Je polna težav tat
zelo drago se navadno plača kariera... Danes premiera! Ob 1&, 19. in 21. uri!
V glavnih vlogah:
POSLEDNJI ZAPOVED
ERROL FLYNN
Najaktualnejša filmska drama o zvestem vojnem tovarištvu, in junaštvu. O usodi dveh front. Film zračnih borb in ljudskih duš. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri Hitite z ogledom, kar le še par dni na sporedu. — KINO MATICA, teL 21-24.

DANES ob 16., 19. in 21. uri poslednjič:	KINO SLOGA, teL 27-30
Napeta drama nedolžno obsojenega po znameni-U ¥T 11 ¥ DTttT tem romanu pisatelja Gastona Lerouza. Izredno ****** zanimiv in pretresljiv film. Jutri: Jan Kiepura ln Martha Eggerth v filmu g AR BOHEMOV.
u— Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetek oktobra na trgovskem učiteljišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska 15. Pojasnila daje ravnateljstvo.
(—)
Iz Celja
e— Poučen izlet z avtobusom iz Celja T Slovenske gorice in Prekmurje bo v nedeljo 8. t m. z odhodom ob 6. zjutraj izpred celjskega kolodvora. Določena je naslednja proga: Celje—Ptujska gora— Ptuj—Ljutomer—Murska Sobota — Slatina Radenci—Kapela—Sv. Trojica—St. Lenart —Maribor—Celje. Prijave sprejema Putnik v Celju. Zanimanje za ta izlet je tako veliko, da bosta vozila dva avtobusa.
e— Obnova cestnega tlaka. Sedaj delno obnavljajo zelo defektni kamniti tlak na Dečkovem trgu Obnova tlaka je tudi na številnih drugih mestnih nujno potrebna, zlasti na Sodnijski stezi, ki vodi k okrožnemu sodišču. Na okopih in v Ozki ulici. Prav tako so še potrebni popravila mnogi hodniki za pešce, ki jim žalostno pred-njači hodnik na Cankarjevi cesti med Gubčevo ulico in poštnim poslopjem
e— Smrten padec z voza. Dne 10. septembra je padel 431etni kočar Anton Me-stinšek iz Zibike pri Šmarju doma tako nesrečo z voza. da si je nalomil hrbtenico Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju včeraj podlegel poškodbam
e— Umrla je v čretu pri Celju v starosti 76 let znana eostilničarka in posestnica ga. Marija Piškova. roj. Lipovškova. Pokojni bodi ohranien blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Nova žrtev napadalcev. V Rogatcu sta v nedeljo dva neznana fanta napadla 211etnega sina dninarice Roka Beleta iz Rogatca in ga hudo poškodovala do glavi. Beleta so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Poskusite tudi Vi srečo in si nabavite srečko za novo kolo drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Iz sadnih koščic aktivno oglje. V smislu razglasa mestnega poglavarstva služijo posušene koščice sliv, češpelj in drugega koščičnega sadja kot surovine za izdelavo aktivnega oglja, s katerim se polnijo filterji za plinske maske. Ker je • letos koščično sadje obilno obrodilo, se I priporoča vsem nabiranje in sušenje teh koščic, ki se bodo kupovale po primerno določeni ceni. Kraj in čas po določenih cenah se bo pravočasno naznanil.
a— Iz davkarije. Dne 15. novembra poteče skrajni rok za plačilo v 4. četrtletju v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in voj-nice s pripadki za H. polletni obrok zem-ljarine. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje odnosno prisilne izterjave ter računali eksekucijski stroški in zamudne obresti.
a— Matična vest. Ker se je vrnil g. dirigent, bodo odslej pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski, ob petkih za mešan zbor, vsakokrat ob 20. v matičnih prostorih v Sokolskem domu.
a— Gimnastika in ritmika za vse. V vseh krogih je veliko zanimanje za tečaj gimnastike in ritmike, ki ga vodi Mirjana Janečkova. Pričetek 9. t. m. Vsi, ki jih zanima ta veja kulture in umetnosti, naj pridejo v ponedeljek v Narodni dom, H. nadstropje, da poizkusijo z vajami. Za to uro ni treba nič plačati. Ob 11. je ura za dijakinje in mlade gospe, ob 17. za tiste, ki ne morejo dop., od 14. do 15. bo ura za Sokolice, ob 16. pa za deco od 3. do 12. leta, za večje otroke ob 17. za gospe ob 18, za uradnice od 7. do 8. event. 8. do 9.
a— Slab pridelek krompirja. Po Dravskem polju so že po večini pospravili letošnji pridelek krompirja, ki pa je zelo slab. Računajo, da je letošnji pridelek komaj četrti del lanskega. Vzrok zmanjšanemu pridelku je dolgotrajna suša.
a— Bila je naravna smrt. Predsnoč-njim je potrkal posestnik Anton Moder iz Peker na vrata 49-letne Antonije Flego. Ker se ni nikdo odzval, je vstopil. Videl je na tleh ležečo Flegovo. Bila je vsa v krvi in negibna. Takoj so menili, da gre za zločin. Preiskava pa je dognala, da je imela Flegova že od leta 1937 na levi nogi rano. Sedaj pa ji je počila žila. Ker ni bilo nobene pomoči, je revica umrla.
a— V krojaški delavnici je gorelo. Na Aleksandrovi cesti 28 se je vnel vosek v krojaški delavnici Vida Palčeca. Delavnica je bila vsa v dimu. Domači so pričeli takoj gasiti, tako da nI bilo treba gasilcem intervenirati.
a— Triki. V zadnjem času se je pojavila v Mariboru mlajša ženska. Obiskuje razne služkinje, ki jim na spreten način izvablja zneske po 100 din. Pri tem se najraje poslužuje trika, češ da je mati dotične služkinje bolna in da prosi za denar za zdravniške stroške.
a— Možu je sledila v grob. Pred nekaj dnevi je preminil v Mariboru upokojeni podpolkovnik Ljudevit Jankovič. Štiri dni zatem je umrla tudi njegova žena Julijana. Jankovič je doživel starost 76, njegova žena pa 74 let.
a— Vse kradejo. V Selnici ob Dravi so ) odnesli Mariji Kolarjevi posteljnino in perilo. V Jarenini so izginile posestniku Her- i
manu Gerliču razne življenjske potrebščine. Vrtnarskemu pomočniku Ivana Bezja-ku s Pobrežja je izginilo iz dvorišča kina Union kolo z evid. štev. 2—125953. V Ku-mu so odnesli vlomilci posestniku Ignaciju Sušniku razne predmete, vredne 1600 din.
a— Iz orožniške službe. V Beograd je premeščen orožniški poročnik Božidar Si-mič, ki je služboval v Mariboru. Vrlemu častniku, ki si je pridobil v Mariboru splošne simpatije, želimo na novem službenem mestu čim lepše uspehe.
Iz Trbovelj
t— Obveščamo vse somišljenike in prijatelje, da se javni sestanek, ki ga je nameravala danes ob 16. prirediti v Forteje-vi dvorani krajevna organizacija JNS, ne more vršiti. Sestanek bo sklican pozneje, čim bodo prilike to dopuščale. Odbor.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Mraz in »neg. V slovenjgraški kotlini in v slovenskem Korotanu je zadnje dni zavladal kar neverjeten hlad. Uršlja gora, kakor tudi Velika Kopa sta bili nedavne dni že pobeljeni. Sneg je spet izginil pač pa je moreča slana sleherno jutro naš gost.
sg— Vešča v svoji stroki. Pri ElzI Ko-čevarjevi, trgovki z sadjem v Slovenjem Gradcu je bila dalje časa uslužbena neka Rezika iz Desiniča na Hrvatskem. Gospodarica je večkrat opazila, da ji izgineva denar. Postala je pozorna na služkinjo, ki se je z razmeroma nizko plačo kar razkošno oblačila. Ko se je Rezika odpeljala v domači kraj in so jo zaslišali orožniki, je trdila, da je sestra Elze Kočevarjeve. Bila je aretirana. Kočevarjevo je oškodovala za nad 2.000 din.
Iz Murske Sobote
ms— N©v gasilski dom je bil izročen svojemu namenu v obmejnih Prosenjakov-cih. Tamošnja gasilska četa si je po marljivem delu postavila z velikodušno pomočjo prebivalstva lepo stavbo za shrambo gasilskega orodja. Blagoslovitev doma je bila v nedeljo dopoldne ob izredno veliki udeležbi obmejnega prebivalstva.
ms— Koliko delavcev se je vrnilo? Ker je balo že večkrat v tisku zabeleženo, da so se vrnile večje skupine sezonskih delavcev iz inozemstva, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da je dozdaj prišlo iz Francije v Prekmurje okrog 600 delavcev, iz Nemčije pa le 80 delavcev. Okrog 400 delavcev je pač potovalo skozi Maribor v domače kraje, toda ti so bili vsi iz Vojvodine, če pomislimo, da je naših delavcev v tujini do 13.000, potem se jih je pač vrnilo le neznatno število.
ms— Kri je puščal. Pos«tnik Janez Maček iz Starih Beznovcev je saian padar. Ljudje ga zelo cenijo in mu priznajo posebno spretnost pri puščanju krvL V domači vasi je neki delavki odprl na notranji strani roke žilo in ji izpustil 2 decilitra krvi nekemu posestniku iz Vanče vasi pa kar tri decilitre. Seveda pa posestnik Maček za take »operacije« nima nobene strokovne izobrazbe. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je bil obsojen na dva meseca zapora.
Iz življenja na deželi
SEVNICA. Pred kratkim je zapustil Sevnico in se preselil v Celje priljubljeni naš zdravnik dr. Drago Mušič z rodbino. Težko ga bomo pogrešali posebno tisti, ki smo ga poznali kot človeka in zdravnika. Spoštovali smo ga vsi kot moža, ki je živel le svojemu poklicu in rodbini. S hvaležnostjo se bodo rodbine spominjali revni sošolci obeh sinov, saj so bili deležni marsikatere podpore. Kako priljubljena je bila rodbina med nami, je pričala udeležba na poslovilnem večeru, ki so ga združeno priredila sevniška društva. Želimo g. doktorju, njegovi soprogi in obema malima Sokoličema največ sreče in zadovoljstva v novem kraju.
Sreda 4. oktobra
Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Za zabavo in oddih. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska um: Pri izdelovalcih igrač v Dobrepoljah. — 18.40: Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (g. Ivan Ogrin). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. predavanje. — 20: Prenos opere iz ljublj. gledališča. V odmorih: glasbeno predavanje ter napovedi in poročila.
Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20.20: Pevski koncert. — 20.50: Violina in klavir. — 21.20: Glasba s plošč. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 20.15: Zvočna igra. — 22.20: Plošče.
—	23: Koncert češke glasbe. — Sofija 17: Bolgarska pesem. — 18.45: Plošče.— 19.15: Solo instrumenti. — 19.50: Prenos opere »Tosca«. — 22.05: Ples. — 22.30: Narodna glaSba. — Dunaj 16: Lahka godba. — 20.50: Wagnerjev večer. — 22.50: Nočni koncert. — Miinchen 20.50: Prenos iz Berlina. — Berlin 20.45: Vojaška godba. — 22.20: Solistični koncert. — 24: Pester glasbeni spored. — P«aiz: Program po napovedi. -
Gospodarstvo
Nemčija uvaja posebno valuto za zasedeno
poljsko ozemlje
Podpore za rodbine vpoklicanih obveznikov
Podpora znaša v večjih krajih 8 din, v manjših 5 din ter za vsakega otroka pod 16 leti še po 3 din na dan
Kmalu po zasedbi poljske Zgornje žlezi je so uvedli nemško marko poleg zlota kot zakonito plačilno sredstvo na področju Gornje šlezije. Nemška Reichsbanka je takoj ustanovila svoji podružnici v Kato-vicah in Krolevski Huti. Za zamenjavo zlotov je bila določena relacija 1 zlot = 50 pfenigov. Nemčija je takoj po zasedbi Gdanska uvedla nemško valuto tudi na poti mi; ju Gdanska.
V ostalem zasedenem ozemlju pa Nemčija ne bo neposredno uvedla nemške valute, temveč bo izdala posebne poljske marke. Funkcije novčanične banke bodo na zasedenem ozemlju prevzele državne kreditne blagajne (Reichskreditkassen), ki bodo dajale, na način kakor novčanične banke, kredit civilnim in vojaškim ustanovam v zasedenem ozemlju kakor tudi ta-mošnjim denarnim zavodom. Te državne kreditne blagajne bodo izdajale lastne bankovce, glaseče se na marke. Prevzele bodo dosedanje podružnice Poljske banke. Civilni in vojaški upravi bo dala organizacija državnih kreditnih blagajn posojilo do 1 milijarde mark, in sicer za potrebe v zasedenem ozemlju.
Nova valuta na Poljskem bo prav tako marka kakor v Nemčiji in bo imela isto vrednost. Državne kreditne blagajne bodo skrbele za to, da se čim prej zamenjajo bankovci Poljske banke, kakor tudi bankovci nemške Reichsbanke, kolikor krožijo na zasedenem ozemlju.
Uprava državnih kreditnih blagajn bo v Berlinu, neposredno vodstvo na poljskem ozemlju pa je poverjeno bivšemu predsedniku Gdanske banke dr. Scbiiferju. Nemški listi poročajo, da so že na potu tovorni avtomobili, ki bodo pripeljali že natiskane nove bankovce v zasedeno ozemlje. Prav tako pa so na potu nemški strokov-njaki-ključavničarji, ki bodo v posameznih podružnicah Poljske banke odprli tresor-je. Novi organizaciji državnih kreditnin blagajn bodo morala Poljaki oddati vse razpoložljive devize in zlato, kakor tudi bankovce glaseče se na zlote, in sicer v zameno za nove poljske marke.
Organizacija državnih kreditnih blagajn bo izd a j ai a bankovce glaseče se na poljske marke, in sicer v zneskih 20, 5, 2, 1 in 0.50 marke. Ti bankovci so zakonito plačilno sredstvo na zasedenem ozemlju razen Gdanska in poljske Gornje Šlezije. Kritje teh bankovcev bo v menicah (kolikor bodo bankovci izdani na podlagi eskonta); nadaljnje kritje bodo bankovci nemške Reichsbanke. ki bodo prišli v blagajne v zameno za bankovce državnih kreditnih blagajn, in končno nemške državne zakladne menice ali terjatve nasproti nemški državni blagajni, na podlagi katerih bo organizacija državnih kreditnih blagajn dajala nemški civilni in vojaški upravi na Poljskem posojila do višine 1 milijarde mark.
1 urugvaj ski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.50, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 124, 100 švicarskih frankov 1241.50, 100 italijanskih lir 228.80, 100 holandskih goldinarjev 2940, 100 bolgarskih levov 46, 100 rumunskih lejev 30, 100 danskih kron 1112, 100 švedskih kron 1283, 100 norveških kron 1250, 100 španskih pezet 250, 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150, 100 finskih mark 108.60. 100 letonskih latov 730, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100.
- Dobave. Stab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudbe za
dobavo sestavnih deloy za barake glavnega skladišča v Dravi j ah, raznega orodja, kant za bencin in olje, raznih meril, ključev, naočal, jeklenih ščetk; do 6. okt. za dobavo rezervoarjev za vodo iz železnih okvirjev s platneno oblogo; do 7. okt. za adaptacio vojne državne zgradbe v Mariboru in električne inštalacije pri odseku za utrjevanje na Sušaku. Dne 10. oktobra bo ofertna licitacija za nabavo 2 terenskih potniških avtomobilov. Strojni odddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo pisanih cunj za čiščenje in bele bombaže-vine za stenj ter IT plošč. — Stab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo raznega tehničnega materiala; do 5. okt. za dobavo mornarskih šalov, do 6 okt. za dobavo letnih mornarskih maj, do 7. okt. dobavo črnih bombaževinastih nogavic, do 10. okt. bo licitacija za dobavo konstruktivnega jekla, 11. okt. za dobavo motornega bencina in 1. novembra za dobavo konstruktivnega jekla (profili).
Borze
3. oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30, Grški boni so se v Zagrebu trgovali 33, v Beogradu pa po 32.95. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 386 (v Beogradu prav tako po 386). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 176.60
-	17982. Pariz 100 — 102.30, New York 4385.50 — 4445.50, Curih 995 — 1005 Amsterdam 2348.50 — 2386 50. Bruselj 742.50
—	754.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.26 — 222.46, Pariz 124.21 — 126.51. New York 5480 - 5520, Curih 1234.43 — 1244.43, Amsterdam 2915.35 — 2953.35, Bruselj 921.71 — 933.71.
Curih. Pariz 10.11, London 17.84, New York 444.25. Bruselj 74.75, Milan 22.40, Amsterdam 236.75, Berlin 176.50, Stockholm 106, Oslo 101, Kobenhavn 85.75.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 386 — 388 (386), 4°/o severne agrarne 51 bi.. 6% begluške 60 bi., 6% dalm. agrarne 55 bi., 6% šumske 58 bi., 7% invest. 91 den.. 7% Blair 79 bi., 8°/o Blair 81 bi., delnice: PAB 170 bi.. Trboveljska 155 — 159.
Beograd. Vojna škoda 386 den. (386), 7% den. 71 — 74 (73), 8°/o Blair 83 bL (80), PAB 175 bi. (175).
Blagovna tržišča
žito
+ Novosadska blagovna borza (3. t.
m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol. Novi Sad in Sombor 157; gornjeba-ška 159 šlep Tisa I. 165; rž: baška 127 — 129. Oves: baški sremski in slavonski 137.50
—	140. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 — 142.50. Koruza: baška 114 — 115; banatska 111 — 113; pariteta Indija 113 — 114. Moka: baška in banatska »0 g« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 220; »5« 190 — 200; »6« 170 do 180; >7« 145 — 155; »8« 117.50 do 122.50. Fižol: baški, sremski beli brez vreč novi 315
—	325 Otrobi: baški in sremski 106 — 108. banatski 104 — 106.
Slovaški drobiž
Bratislava, 29. septembra
V petek, 6. oktobra, bodo volitve predsednika slovaške države. Za volitev ie bil nalašč izbran ta dan, ki je obletnica proglasitve slovaške avtonomije. Državni predsednik, za katerega bo brezdvomno izvoljen msgr. dr. Tiso, bo imel svojo rezidenco v palači, kjer je bila za časa Češkoslovaške republike nameščena vojaška komanda za Slova5ko. Po odcepitvi Slovaške je bilo v palači slovaško vojno ministrstvo, ki pa se je sedaj že izselilo, ker adaptirajo prostore za stanovanje in urade državnega predsednika.
Na nedavni seji mestnega sveta v Bratislavi so zahte"sli predstavniki nemške narodnostne skupine. naj se odvzame domovinska pravica v slovaški prestolnici vsem Židom in Čehom. Vladni komisar za Bratislavo dr. Kovač je odgovoril, da ta zadeva ne pada v kompetenco mesta, temveč v kompetenco W.de, ki bo sama izdala vsa potrebna navodila.
S posebno uredbo vlade je bil določen položaj ž'dov v slovaški vojski. S to uredbo izgube Židje vse vo-'ašk" čine ne glede na kategorijo, v kateri služijo. Ako bi bilo v kakem primeru potrebno drugačno postopanje lahko dovoli izjemo samo vojni mmister
Oddelki slovaške vojske ki so v sklepu nemške armade nastopali nroti Poljakom. so se začeli ta teden vračati na Slovaško. V Sp:šu so jim priredili svečan sprejem, ki so mu prisostvovali voini minister general čatoš, general Pulanlč in komandant Hlinkove garde Sanjo Mach. Vračajoče se voiake je pozdravil tudi spi-ški škof Jan Vojtašak.
Ob priliki povratka slovaških čet iz Poljske je kancelar Hitler poslal slovaškemu predsedniku dr. Tisu nas^dnjo brzojavko: »Gospod predsednik! Ob priliki zaključka vojaškega vojnega pohoda na Poljsko, smatram za potrebno, ("a se zahva-l'm gospod državni predsednik. Vam. slovaški vojski in slovaškemu narodu za odločno zadržanje in za bratstva v orožju. Bodite prepričani, da nemški narod ln njegova vlada v polni meri cenita vaše stališče in da ga bosta tudi primerno povrnila.«
Kancelar Hitler je odlikoval z nemškim železnim križem slovaškega vojnega ministra generala čatoša kot vrhovnega poveljnika slovaške vojske ter generala Pu-laniča in polkovnika Malarfa. ki sta bila poveljnika obeh slovaških divizij na Poljskem.
Beograd, 3. oktobra. AA. Na podlagi S 113 finančnega zakona za 1. 1939/40 je ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter ministra za finance predpisal uredbo o podpori družinam oseb, ki so bile poklicane na v vojaško službo. Uredba se glasi:
3 1. Družine, katerih hranilci so poklica-ni v vojaško službo, morejo zahtevati, da se jim podeli državna podpora, če so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev za življenje. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, naj-dalje pa do odpustitve hranilca iz vojaške službe. Določbe te uredbe se bodo izvajale tako v primeru poziva na vaje, kakor tudi v primeru mobilizacije.
§ 2. Pristojni odbor za podpore, določen s S 9 te uredbe, bo ocenil v vsakem konkretnem primeru, če je zares v stiski družina, ld prosi za podporo. Zlasti bo smatral, da je v stiski tista družina, ki je živela od dnevnega zaslužka, mezda plače, ali honorarjev hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda branilca v vojaško dolžnost.
§ 3. Višina podpore se določa glede na dejansko bivališče oseb, katerim je podpora potrebna, in sicer znaša: a) 8 din dnevno v krajih, ki v smislu § 26 točka 1 zakona o uradnikih pridejo v prvi draginjski razred, kakor tudi v krajih z več kakor 20.000 prebivalci; b) 5 din dnevno v vseh ostalih krajih. V primeru spremembe bivališča se more višina podpore menjati šele po poteku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno.
S 4. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, se more podeliti samo ena podpora. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po sledečem redu: zakonita žena, potomci, oče in mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podpora podeljena tudi drugim članom družine (kakor n. pr. zadrugarjem, dedu, bratom in sestram itd. in drugim osebam), ki jih ie vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo.
S 5. Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško službo. Dodatek znaša 3 din dnevno v vseh krajih, če družino tvori samo en potomec nima pravice na dodatek povrh podpore.
§ 6. Prošnja se predloži občini, v kateri prosilec biva, v mestih pa mestnemu poglavarstvu. Prošnja se lahko da tudi na zapisnik. O predložitvi prošnje bo izdalo pristojno oblastvo potrdilo.
§ 7. Prošnja za podporo mora vsebovati izjavo prosilca: 1) da nima sredstev za vzdrževanje; 2) da ga je vzdrževala oseba, katero on označuje kot hranilca; 3) da je ta oseba poklicana v vojaško službo z navedbo, ali je bila poklicana na določen ali nedoločen čas, 4) višino davka, ki odpade na prosilca samega, 5) višino davke, ki odpade na vpoklicanega obveznika, 6) zakonsko stanje prosilca, 7) sorodstvo z vpoklicanim, 8) starost otrok, za katere se zahteva dodatek, če se naknadno do-žene neresničnost kakega podatka, se more zahtevati povrnitev vseh vsot, ki so bile nepravilno izplačane, ter se lahko izreče sploh izguba pravice na podporo.
§ 8. Občina bo brez odlašanja in najkasneje v roku 48 ur odposlala prošnjo pristojnemu odboru za podpore. Zraven prošnje bo občina priložilo svoje potrdilo, 1) o številu članov družine, ki z osebo, katera je na prošnji označena kot hranilec, žive pod istim krovom ali pa ločeno, kakor tudi o njihovem sorodstvenem odnosu s to osebo. 2) o starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek, 3) o dohodkih in sredstvih za življenje vsakogar izmed njih, upoštevajoč tu tudi pokojnine in podpore vsake vrste, katere prejemajo, 4) o površini plodne zemlje. 5) o živini in drugem imetju, 6> o dohodkih od zemlje in imetja, 7) o tem, da se hranilec nahaja v vojaški službi. K prošnji bo dala občina tudi svoje mišljenje in vse druge potrebne podatke, ki morejo biti važni za rešitev prošnje. Za Izdajanje lažnega potrdila ali za potrdilo neresničnih dejstev bo kaznovan odgovorni samoupravni organ po § 397 kaz. zakona. Druge osebe, ki pomagajo, da se v dokumentih ali zapisnikih potrdi kakšno neresnično dejstvo, bodo kaznovane po § 218 kazenskega zakona
§ 9 Za izdajanje sklepov o prošnjah za podporo in dodatek se ustanovi na sreskem sodišču odbor za podpore. Odbor tvorijo a) en sodnik sreskoga sodišča, ki ga določi starešina sodišča, kot predsednik odbora, b) en občinski odbornik, oziroma mestni svetovalec, ki ga določi občinski odbor oziroma mestni svet mesta, v katerem je sedež odbora, c) en davčni uradnik iz kraja v katerem je sedež odbora, določi ga šef pristojne davčne uprave. Vsakemu teh odbornikov se določi tudi namestnik, če se pokaže potreba, lahko predsednik okrožnega sodišča odloči, da se pri tem ali onem sreskem sodišču ustanovi več odborov za podpore, če primanjkuje sodnikov sreske-ga sodišča, se lahko postavi za predsednika odbora za podpore tudi drug sodni uslužbenec s fakultetno izobrazbo. Pisarniške posle teh odborov bo opravljajo osebje, ki ga bo odborom stavilo na razpolago sresko načelstvo, v mestih pa mestno poglavarstvo. Te oblasti so dolžne nositi vse pisarniške stroške teh odborov in poskrbeti za prostore, v katerih bodo ti odbori delali, članom teh odborov ne pripada nobena nagrada za delo.
§ 10. Odbor za podpore odloča o podpori in o dodatku. V odloku, s katerim se podeljuje dodatek, se mora označiti rodbinsko in krstno ime ter rojstni dan vsakega otroka, kateremu se dodatek dodeljuje.
§ 11. Odbor za podpore odloča po aktih, ki so mu jih dostavile občine, oziroma mestna poglavarstva. Odbor lahko po potrebi pokliče prosilca da podkrepi navedbe tudi z drugimi dokazi. Odbor odloča z večino glasov.
§ 12. Odlok odbora za podpore, ld se izda v obliki rešitve, je takoj izvrSen in se mora dostaviti brez odlašanja prosilcu ter pristojnemu vojaškemu poveljstvu zaradi evidence.
S 13. Prosilec, ld je bil odklonjen, se proti sklepu odbora lahko pritoži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja sresko sodišče, ki je o prošnji odločalo. O teh pritožbah odloča predsednik okrožnega sodi-
šča, ali pa sodnik, ki ga on določi. Predsednik ali določeni sodnik bo dostavil brez odlašanja svoj sklep prosilcu in predsedniku odbora za podpore zaradi izvršitve. Predsednik okrožnega sodišča ali določeni sodnik more, če smatra za potrebno, preden izda svoj odlok, pozvati prosilca, da podkrepi svojo pritožbo Se z drugimi dokazi.
§ 14. Proti odloku predsednika okrožnega sodišča oziroma določenega sodnika nI pravnega leka, vendar pa more prosilec predložiti novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih.
§ 15. če se po izdanem sklepu spremeni katero od dejstev, ki so služila kot merilo za določevanje iznosa podpore in dodatkov, lahko odbor za podpore, če to izve, pre-drugači prejšnji sklep in upošteva nova dejstva. Uživalec podpore in vse oblasti so dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki bi mogle vplivati na pravico do podporo ali dodatka, kakor tudi na njihovo višino.
§ 16. Prošnje, potrdila in priloge h prošnji za podporo ne spadajo pod nobeno državno aii samoupravno pristojbino, niti pod druge pristojbine. Sprejeta podpora se ne more obdavčiti, niti se glede nje ne more ustanoviti ali pa izvesti prepoved in izvršba, niti pridobiti zastavna pravica.
§ 17. Finančni minister bo dostavljal ministru za socialno politiko in narodno zdravje potrebne kredite za izplačilo podpor, določenih s to uredbo. Sredstva, določena v ta namen, se bodo vlagala v Poštno hranilnico in njene podružnice. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica preko pošt po nalogu predsednika pristojnega odbora za podpore neposredno zainteresirani osebi. Predsednik odbora za podpore dostavi nalog za izplačilo Poštni hranilnici na predpisanem formularju. če je hranilec poklican v vojaško službo na določen čas in ne delj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplačata naenkrat, če je hranilec pozvan na vaje za delj ko štiri tedne ali pa na nedoločen čas, bo predsednik odbora za podpore izdajala potrebne naloge za izplačilo vsakih 15 dni vnaprej. Ce je hranilec odpuščen iz vojaške službe pred iztekom tekočega roka 15 dni, potem uživalci podpore in dodatka niso dolžni vrniti odvišno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestilo odbor za podpore o odpustu tistih oseb, katerih družina sprejema podporo.
§ 18. Poštna hranilnica dostavlja izvode računa ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje zaradi pregleda nad kreditom in zaradi nadzorstva.
§ 19. Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko v sporazumu s finančnim ministrom spremeni višino podpor, ki jih določa ta uredba.
§ 20. Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da v sporazumu s finančnim ministrom predpiše navodila za izvrševanje te uredbe in obliko formularja za naloge za izplačilo v smislu § 17. uredbe.
| 21. Pooblašča se minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, da izdaja obvezna tolmačenja te uredbe.
§ 22. Uredba dobi obvezno moč z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«.
Povišana pristojbina za potne liste
Beograd, 3. oktobra, a. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je bil v sporazumu s finančnim in notranjim ministrom izdan pravilnik, ki določa med dru-
gim:
Od dne, ko stopi v veljavo ta pravilnik, pa do 31. marca 1940 bodo policijske oblasti pobirale pristojbino 50 din pri izdajanju vsakega policijskega vizuma za potni list pri odhodu jugoslovanskega državljana v tujino, razen pri delavcih (izseljencih). Pod pojmom delavca (izseljenca) se razume vsak jugoslovanski državljan, ki odhaja v tujino z namenom, da dobi zaposlitev kot ročni delavec, brez ozira na čas, ki ga namerava prebiti v tujini.
Pristojbina se bo plačevala pri Poštni hranilnici na čekovni račun uprave za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Policijski uradnik sme izdati vizum šele takrat kadar mu stranka prinese potrdilo o plačilu te pristojbine.
Nabrani denar bo plačevala Poštna hranilnica Državni hipotekami banki v korist sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije, s katerim razpolaga ministrstvo za trgovino in industrijo na podlagi pravilnika z dne 30. januarja 1939.
Nov pravilnik o potnih listih za živino
Beograd, 3. okt. AA. Kmetijski minister dr. čubrilavič je predpisal pravilnik o izdajanju živinskih potnih listov, živinski potni list je javna listina, ki služi kot dokaz o svojimi, poreklu in zdravju živine. Izdajanje in ravnanje s živinskimi potnimi listi spada v pristojnost občinskih oblasti. V tistih občinah, kjer je to potrebno, lahko kmetijski minister izdajanje potnih listov poveri državnim organom Občinski uslužbenci, katerim je poverjeno poslovanje z živinskimi potnimi listi, ne morejo za to delo dobiti nobene posebne nagrade. Pri manipulaciji z živinskimi potnimi listi bodo pobirale občinske oblasti v korist ži-vinozdravniških in živinorejskih skladov pristojbine, ki so predpisane z odlokom kmetijskega ministra in v sporazumu z ministrom financ, in sicer 1) za izdajo ene ga potnega lista din 1, 2) za prenos pravice lastništva na živinskih potnih listih, odnosno pri odpisu enega dela kupljene živine iz živinskega potnega lista din 0.50, 3) za obnovo zdravstvenega potrdila in za potrdilo o spremembi kraja bivanja 0.50 din. Razen s temi pristojbinami se živinski potni list ne smejo obremenjavatl z nobenimi drugimi pristojbinami, za katere ne obstoji posebno odobrenje finančnega ministra.
Oslabitev in zopetna okrepitev angleškega funta
Ko je ob izbruhu vojne angleški valutni intervencijski fond prenehal z intervencijami na deviznem trgu, je pričela deviza London v mednarodnih borzah, zlasti v New Yorku naglo popuščati. Valutni intervencijski fond se je postavil na stališče, da je treba dati funtu nižjo vrednost odnosno je treba pustiti, da se sam najde nov stabilizacijski nivo. Angleški finančni krogi so zadnja leta vedno znova poudarjali, da je intervalutarna vrednost funta previsoka v primeri z dolarjem, zlasti če se vzame za merilo pariteta kupne moči. Z izbruhom vojne je nastopila nujna j potreba izvesti to korekturo, da se zboljša konkurenčna sposobnost Anglije na svetovnem trgu, kajti Anglija mora posebno v vojnem času izvažati svoje izdelke, da lahko plača naraslo potrebo uvoza živil in surovin.
Do srede septembra je angleški funt na mednarodnih tržiščih stalno popuščal in z njim vzporedno francoski frank, ki je s , trdno relacijo povezan s funtom, odkar je bila izvršena njegova stabilizacija.
Tik pred izbruhom vojne je notirala deviza London v Curihu 20.76, dne 18. septembra pa je bil zabeležen najnižji tečaj 16 40. V kratki dobi niti 4 tednov je torej funt izgubil 21% svoje prejšnje vrednosti.
V prvi polovici septembra je Anglija uvedla devizne omejitve in številne druge ukrepe za zaščito svoje valute. Med drugim je uvedla prisilne tečaje za devize Tako je bil nasproti dolarju določen ; prisilni tečaj 4.02 dolarja za funt. Navzlic
določitvi tega prisilnega tečaja pa je deviza London na zunanjih tržiščih nadalje popuščala in je 18. septembra dosegel funt v New Yorku tečaj 3.70 dolarja, to je za 32 točk ali 8% izpod prisilnega tečaja. V onih kritičnih dneh so mnogi zatrjevali, da je Anglija izgubila oblast nad funtom, ki jo je znala vedno varovati. Ko pa so na svetovnih deviznih tržiščih spoznali, da Anglija vztraja na določenem prisilnem tečaju, ki predstavlja novo stabilizacijsko bazo za funt, se je pričel tečaj devize London na mednarodnih deviznih tržiščih polagoma zopet dvigati. Ze ob koncu oktobra se je tečaj funta za malenkostno razliko približal višini, ki ustreza uradnemu angleškemu stabilizacijskemu tečaju. Zadnje dni se je deviza London ponovno nekoliko dvignila, tako v Curihu na 17.78 švicarskega franka, kar točno ustreza prisilno določeni relaciji funta nasproti dolarju.
Gibanje tečaja devize London in devize Pariz je bilo v Curihu od 24. avgusta naslednje:
Tečaj devize
London	Pariz
24. avg.	20.76	11.25
18 sept	16.40	9.35
2. okt.	17.78	10.08
Vse kaže. da angleški funt naenkrat ne bo več popuščal in da se bo obdržal na sedanji vrednosti, ki mu jo ie določila Anglija sama. Vzporedno s funtom se je znova popravil tudi francoski frank, ki je, kakor rečeno, trdno povezan s funtom.
Gospodarske vesti
= Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo. V svoji izjavi od 29. septembra je trgovinski minister dr. Andreas napovedal trgovinska pogajanja z Italijo. V tej zvezi poročajo iz Beograda, da bo ob koncu oktobra prišlo do sestanka ožjega dela jugo-slovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora. Na tem sestanku naj bi se proučila vsa aktualna vprašanja, ki se nanašajo na trgovinski promet med obema državama, zlasti vprašanja, ki so nastala kot posledica današnje mednarodne situacije Verjetno je, da bo na tem predse-stanku ožjega dela odbora določeno, da se sestanki vršijo pogosteje, po potrebi celo mesečno. Namen takih mesečnih sestankov bi bil, da se čim prej odstranijo vse ovire, ki lahko nastopijo v medsebojnem trgovinskim prometu.
= Nemško-rumunsko trgovinski sporazum. S 1. oktobrom je stopil v veljavo novi sporazum med Nemčijo in Rumunijo, ki je bil sklenjen na nedavnem zasedanju stalnega rumunsko-nemškega gospodarskega odbora. Novi sporazum velja za eno leto. Kakor zatrjujejo rumunski listi, je Nemčija predlagala, da bi se klirinški tečaj marke povišal od 41.50 na 47 lejev za marko. Rumunija pa na to ni pristala in bo ostal klirinški tečaj nespremenjen. Kon tingenti ostanejo v glavnem isti kakor doslej, le kontingenta za nafto in surovo železo se povečata. Po dosedanjem sporazumu je bila Rumunija zavezana dajati Nemčiji 25°/o svoje produkcije nafte. V novem sporazumu je ta delež povečan na 30°/o. in sicer tako, da je dodatnih 5% rezervirano za potrebe češko-moravskega protektora-ta. Nadalje poročajo iz Rumundje, da je Anglija nakupila velike količine živil v Rumuniji zlasti žita, kar je imelo za posledico, da se je cena pšenici povečala za 30°'o, cena ovsu pa za 100%.
= Pred novimi deviznimi ukrepi. Iz Beograda poročajo, da proučujejo v devizni direkciji Narodne banke nov način vnov-čenja izvozniških terjatev za blago, izvoženo v devizne države. Pričakovati je, da bodo izdani ukrepi, po katerih izvozniki svojih terjatev ne bodo smeli neposredno vnovčiti, temveč bodo morali vnovčenje terjatev od izvoza v devizne države poveriti pooblaščenim deviznim zavodom. Vsak izvoznik naj bi v bodoče izročil vse svoje dokumente pooblaščenemu denarnemu zavodu, ki bi imel potem izključno pooblastilo, da na podlagi dokumentov vnovči terjatev Očitno je namen predvidenih ukrepov, preprečiti, da izvozniki ne bi zadrževali sprejetih deviz od izvoza.
= Za večjo uporabo domačih pogonskih sredstev. Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za gozdove in rudnike izdelal načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in uporabe domačih pogonskih sredstev Načrt te uredbe predvideva velike olaišave glede plačevanja taks. carine, trošarine železniških tarif in posebne premije in denarne
pomoči kakor tudi posojila proizvajalcem in prodajalcem domačih pogonskih goriv, ter posojila za nabavo naprav za pogon, ki uporabljajo domača pogonska sredstva. Uredba prav tako določa obvezno odstotno uporabo domačih pogonskih sredstev pri vozilih, ki so last države, samouprav in privatnikov Načrt uredbe je bil dostavljen vsem zainteresiranim ustanovam in organizacijam v izjavo Cim bo odbor za propagando domačih poson^h sredstev sprejel ta mnenja in pripombe zainteresiranih ustanov, se bo takoj lotil končne redakcije te važne uredbe.
= Banovina Hrvatska dobi samostojen monopulski inšpektorat. V zadnjem času so krožile vesti, da bo banovina Hrvatska dobila v zvezi s prenosom poslov tudi samostojno tobačno režijo, podobno kakor jo je imela svojčas Bosna in Hercegovina. Po informacijah, ki jih sedaj prinaša »Jutarnji list«, bo ustanovljen le poseben inšpektorat monopolske uprave v Mostar-ju s širokimi kompetencami. Vprašanje prenosa monopolskih kompetenc na banovino Hrvatsko v teku pogajanj za sporazum ni bilo rešeno v tem smislu, da bi se ustanovila samostojna tobačna režija. Ta monopolski inšpektorat za banovino Hrvatsko bo samostojno odločal o vseh vprašanjih sadnje tobaka in odkupa tobaka, kakor tudi o uradniških vprašanjih. Hrvatski ministri so si predvsem prizadevali, da se popravijo krivice sadilcem tobaka v Hercegovini in Dalmaciji, ki so bili v zadnjih letih hudo zapostavljeni, tako pri določitvi maksimalnega števila sadik, kakor tudi pri odkupnih cenah za tobak Čeprav je po tobaku iz Hercegovine vedno veliko povpraševanje iz inozemstva, je monopolska uprava odkupovala ta tobak po mnogo nižjih cenah kakor tobak iz Južne Srbije. Tako je bil leta 1932 ukinjen za Hercegovino in Dalmacijo odkupni razred Ha, kar je imelo za posledico, da se je odkupna cena za najboljši tobak znižala od 60 na 40 din. Po informacijah »Jutarnjega lista« bodo v kratkem izšli ukrepi, po katerih se znova uvede odkuo-ni razred Ila, tako da se bo že tobak letošnjega pridelka lahko odkupil po boliših cenah. Izvršeni bodo tudi nadaljnji ukrepi za zboljšanje položaja sadilcev tobaka v Hercegovini in Dalmaciji. V sami monopolski upravi je prišlo do važnih sprememb in je postavljen za ravnatelja dr. Josip Markovič. za šefa oddelka za sadnio in odkup tobaka v Hercegovini pa inž. Kožic. Spremembe pravilnika bodo objavljene v nekaj dneh.
= Uradni tečaji za oktober. Finančni minister je zaradi pravilnega plačevanja taks po zakonu o taksah določil za oktober naslednje uradne tečaje- 1 napoleon-dor 310. 1 zlata turška lira 351-50. 1 angleški tunt 220, 1 ameriški dolar 55. 1 kanadski dolar 54.70, 1 nemška marka 14.30. 1 poljski zlot 8.30, 1 belga 9.30, 1 madžarska penga 8 65, 1 blažil j ar ski m^rais 2.85. 1 egiptski funt 230, 1 palestinski funt 228,
>
Podpis nemške
ruske pogodbe ▼ Moskvi
I
JMutuv podpisuje nemško-rusko pogodbo — Za nJim stojte v. Ribbentrop (na levi) ta Stafin (as desni).
ol nevtralna vas
Ena polovica leži v Švici, druga v Franciji
Vas S aint- Gi ngolph ob ženevskem jezeru je postala žrtev svetovne politike. Točno po sredi te vasi gre francosko-švicarska meja, ki je postala sedaj meja med mirom ln vojno. Švica je svoje meje, da si ohrani popolno nevtralnost, nasproti vojujoči se Franciji zaprla. To je razdelilo Saint-Gin-golph še v drugih ozirih na dve polovici.
Na eni strani je vojna z vsemi svojimi znaki, zatemnitvami, omejitvijo živil, ne-dostajanjem bencina in moških delovnih moči i. t. d., onstran meje, ki gre ponekod po sredi hiš, pa je življenje takšno kakor prej. Tu opravljajo prebivalci mirno svoje posle in ponoči jim luči gorijo, da bi mogla letala videti, da je tu nevtralno ozemlje. Bencina in drugih potrebščin je na švicarski strani dovolj in če ne bi po mejnih cestah za žičnimi ovirami stal švicar-
ski miličniki s strojnicami, ki naj varujejo nevtralnost, bi sploh nihče ne opaža, da živimo v krvavih dneh.
Verniki iz švicarskega Satat-Gtagoipha pa so odrezani tudi od cerkve, ki je na oni strani, med tem ko je pokopališče spet na švicarski strani. V občinski hiši, ki je na švicarskem ozemlju, sta vodila francoski župan in švicarski občinski predsednik skupaj usodo svoje vasi. Sedaj je francoski župan prenesel svojo pisalno mizo »preko meje« in se u taboril začasno v nekem skednju, kjer opravlja svojo dolžnost, v glavnem pa nadzira izvajanje mobilizacijskih odredb. Na temelju te čudne razmejitve je mogoče, da mora n. pr. izmed dveh bratov eden služiti pod orožjem, dočim napija drugi na drugi strani nevtralnosti.
tleh
zapadni fronti
I nemških vojaških oblasti
Skupina tujih novinarjev si je z dovoljenjem nemških vojaških oblasti v začetku preteklega tedna ogledala nemško obrambno črto na zapadni fronti. Ko so zapuščali Kelmorajn, so Nemci baš prevažali v položaje obrambne topove zoper zračne napade na vozilih, ki naj bi dopolnili stalno obrambno topništvo, zunaj mesta pa so postavljali topove proti tankom. Na sloviti katedrali v Kolnu so baš zakrivali dragocena okna z deskami. Prvi dan so dopisniki prepotovali okrog 150 km ob belgijski in luksemburški meji. Dežela je bila videti sicer popolnoma militarizirana, toda delo na polju in življenje po vaseh sta se razvijala normalno. Od Kelmorajna preko
Ženske sprevodnice na Angleškem
Vedno več žensk zavzema moške službe v Angliji, ld pošilja svoje sinove čim dalje v večjem številu na bojišče
Aachena do Triera ni bilo videti, da te biS civilno prebivalstvo evakuirali.
Na poti skozi Zapadni zid od Triera preko Saarbriickna do Zweibriickna so bili novinarji dne 27. septembra zvečer priče letalskega spopada nad Saarbriicknom. Eno izmed francoskih letal je treščilo v plamenih na tla. V tem ozemlju so neprestano grmeli topovi in regljale strojnice. Nemški častniki so izjavili, da so bile to prve borbe po prejšnji nedelji.
Saarbriicken in Zweibriicken, kakor tudi vsa mesta v neposredni bližini meje, so izpraznjena. Hiše so zaprte, izložbe pa niso zakrite, le tu in tam je videti kakšno vojaško vozilo ali pa kakšnega redkega civilista. Ta mesta, ki se na njih cestah nabira počasi umazanost, delajo zelo turoben vtis.
Kaiserslautern je isto tako prazen, a zelo močno utrjen. Utrdbe v mestu so po-gostoma maskirane. Ena je bila videti podobna gostilni, na strani si bral napis: »Kozarec vina 30 pfeningov«. Samo male strelne line v zidovih izdajajo pravi namen te zgradbe.
V tako zvani »glavni bojni črti« si dobil vtis, da je to najbolj čudna vojna, kar jih je kdaj bilo. Nikjer nobenega strela, nobenega mosta, nobene postaje, nobene tovarne niso razstreljevali. Sprednje straže obeh vojsk so si oddaljene komaj nekaj več nego kilometer, v vendar vlada tu popoln mir.
Letalski boji na zapadnem bojišču
V- t, ^

Moštvo francoskega tanka naravnava strojnico za obstreljevanje sovražnega letata
V vojni izgubljen in najden
Med poljskimi begunci v madžarskem mestu Nagykanizsi je bila dama, ld je na razburljivem begu nekje v Karpatih izgubila svojega devet mesecev starega otroka. Nje mož, ki se je boril v poljski armadi, se je isto tako izgubil. Otroka je našel neki madžarski železničar v bližini Karpatov in ga je nosil nekoliko dni s seboj, dokler mu ni sedaj uspelo, da ga je v Nagy-kanizsi izročil težko preizkušeni materi.
Prva francoska žrtev sedanje vojne
Prvi francoski vojak, ki je padel v sedanji vojni, je bil seržant Clčment Saran-tyr star 29 let. Njegovo truplo so podali z bojišča svojcem, ki so ga pokopali na domačem pokopališču. Pogreb je bil seveda z vojaškimi častmi.
Doktor in krčmar
Praški listi beležijo, da je prosil neki dr. Landversky za koncesijo, ki omogoča krčmarsko obrt. Oblast mu je koncesijo podelila.
Francozi silijo v Pariz
Nov tip vojnega oderuha: „speculateur d'evacuatfoii*
Ločitev od Pariza je marsikateremu prebivalcu prestolnice zagrenila življenje. Večinoma so se evakuirani Parižani nastanili pri svojih sorodnikih in znancih na kmetih. Toda tam se ne počutijo dobro. Niti mesec dni niso z doma, pa že silijo nazaj v mesto luči.
Vzrokov za to je več. Najpomembnejši bo menda ta, da zahtevajo kmetje ogromne cene za stanovanje. V nekem majhnem kraju n. pr. zahtevajo za navadno sobo tisoč do 2 tisoč frankov najemnine na mesec. Za ta denar dobiš v Parizu že celo luksuzno stanovanje. Tako je nastal v Franciji nov tip špekulanta, kateremu pravijo Fran-
Strahota razdejanja
kmet pred svojo hišo potem, ko so kraj obiskali nemški letalci
cozi »speculateur d'evacuationc. Proti temu tipu se vsi pritožujejo in ga mrzijo. In prav ta tip je menda glavni vzrok, da Parižani tiščijo domov.
Poslanci prejemajo vsak dan pisma jih volilcev, v katerih jih slednji rotijo, naj vendar izposlujejo pri oblastih dovoljenje za povratek. Naravno. Vsakogar boli dvojni izdatek za stanovanje. Toda francoska vlada je odločna. Nihče se ne sme vrniti v Pariz, ki nima za to posebnega dovoljenja. Izdala je celo poziv, naj ljudje osta>-nejo tam, kjer so, kajti nevarnost napadov ni odstranjena. Za primer, da bi se ljudje vrnili v prestolnico pa je vlada zažugala, da ne bo nikogar več v prihodnje evakuirala na državne stroške. Moral bo te stroške plačati sam. To pa je tisto, kar pri Francozih nekaj pomeni. Na lastne stroške se nihče noče vrniti, ker ve, da bo moral o prvi priliki na lastne stroške odnesti šila ta kopita zopet v provinco.
Sedem dni zastav v Nemčiji
Ob vkorakanju nemške vojske v Varšavo je odredila berlinska vlada, da se morajo razobesiti zastave na vseh javnih ln zasebnih poslopjih. Zastave ostanejo izvedene sedem dni.
Varšava odlikovana
Iz Pariza poročajo, da je novi predsednik Poljske Rackiewicz objavil ukaz, s katerim je podeljeno Varšavi odlikovanje za zasluge v vojni. Odlikovanje ima podobo vojnega križa.
fubilej maršala Mackensena
Nemški maršal iz svetovne vojne Ma-ckensen je praznoval te dni sedemdesetletnico svoje službe v nemški vojski. Maršalu je ob tej priliki čestital v imenu nemške vojske giineral von Brauchitsch.
vojni ataše v DerBuu, polkovnik gen. štaba Vladimir Vauhnik in boigaiw Boris Harizonov, sledita poteku vojaških operacij na poljskem bojišču
Londonski begunci
Žene se vračajo k možem, otroci k očetom...
Kakor poročajo ameriški Usti, se mnogo žensk in otrok, ld so jih evakuirali iz vzhodnih angleških mest, v ta mesta spet vračajo. Niso se mogli privaditi življenja na defcii in hočejo domov k možu in očetu. Nad polovico žensk ta otrok, ki so bih v begunskih taboriščih v Wessexu, se je na primer vrnilo v London.
Zdravstveni minister Elhot je krajevne oMasti pozval, naj to vračanje zavre jo. Materam je sporočil, da ne pomeni to še nič, če sovražnik velemest doslej še ni bom-barcflraL Ponovna evakuacija bi ne bila s takšnimi ugodnostmi kakor do-
slej. Pri nastanjevanju ljudi na deželi se pojavljajo razne nevšečnosti. Najtežje je namestiti matere in otroke iz ubožnejših londonskih četrti v stanovanjih ljudi, ki pripadajo višjim slojem. Tu se dogajajo stalni prepiri. Težava je tudi s hrano, kajti razne socialne plasti imajo različno hrano. Ubožnejši mestni otroci ne poznajq niti navadne zelenjave, zahtevajo stalno ribe in pečen krompir, hrano, ki jo je na deželi težko dobiti. Mestni otroci ne marajo tudi zgodaj zvečer spat, kakor je to na deželi navada.
Neekonomični nebotičniki
Telefon je njih najhujši sovražnik
Oe smemo verjeti najbolj mamenitemu ameriškemu arhitektu, Ralphu Walkerju, so ogromna poslopja po 60 ta več nadstropij obsojena, da izginejo. Walker pravi, da je bilo dosedanje stremljenje poslovnih ljudi to, da bi svoje hiše zgradili čim višje ker so smatrali za cenejše ta bolj praktično, če poslovno življenje osredotočijo čim bolj tudi prostorna Sedaj pa odloča telefon.
Sistematična izgraditev telefonskega omrežja dovoljuje obenem z izboljšanjem prometnih pripomočkov prostorno razdelitev uradov ta obratov na več primernih predelov, ne da bi to poslovno življenje kaj oviralo. Čedalje več je ameriških poslovnih ljudi, ki zapuščajo drage pisarne v nebotičnikih ta se naseljujejo v krajih z nižjimi najemninami. Tudi najrentabilnejšl new-yorški nebotičnik, Rockefeller Center, je zaseden le po devetih desetinah, najvišje poslopje na sveto, newyorški Empire State
Vojaška usoda iz svetovne vojne
Vdova Pavlina MSserjeva iz Arnstedta v Nemčiji je prejela te dni iz Berlina iz kaztt-no značko sina Otona, ki je v zadnjem letu svetovne vojne izginil. Značko je spremljal uradni dopis, ki pravi, da je Oton Maser padel 18. aprila 1918. pri Wytschateju. Ko so na tem bivšem bojišču letos popravljali, so našli po več nego dvajsetih letih njegove zemeljske ostanke ta značko. Telesne ostanke so pokopali na bližnjem vojaškem pokopališču, ga. MSserjeva, ld je v vojni izgubila dva sinova, sedaj vsaj va, kje leži ata, ki so ga doslej pogrešali.
Building ima zasedenih komaj 70 otebofe kov svojega prostora, čeprav so ga po nje-govi dograditvi najemniki kar oblegali. V še večji meri postajajo neekonomični drogi nebotičniki, ki so obsojeni, kakor vse kaže, na smrt.
na krovu roške vojne ladje v Vzhodnem morja
Posledica zažigalnih bomb
Gasilci n* deta v neki vasi na Poljskem, kjer so vžigalne bombe zanetile
Dobra razsodba
lilstra McCreary ta Waiker, ki imata svoji farmi drugo poleg druge v državi Pensilvaniji, se nista mogla trpeti ta neprestano sta vznemirjala drug drugega. Drug drugemu sta delala življenje težavno.
Zdaj so poginile McCrearyjeve kokoši na skrivnosten način zdaj se je na isto tako skrivnosten način zamašil Walker-Jev vodnjak, tu je zgorel skedenj, tam se je odprla ograda, da so konji pobegnili. To sovraštvo se je stopnjevalo do telesnih spopadov, tako da. sta morala oba petelina večkrat pred sodnike.
Ko sta pred kratkim spet stala pred sodnikom, je postalo temu že vse preneumno. Oba je obsodil na šest mesecev ječe ter odredil, da bosta sedela v isti celici ter jedla iz istega lonca. Na ta način, pravi razsodba, se bosta navadila drug drugega in naučila drug drugega upoštevati. Poročajo, da se grešnika sedaj v celici res ne gledata več tako pisano kakor prve dni.
Postani in ostaničtan [Vodnikove družbe!
ANEKDOTA
Ko so v parizu prvič predvajali Glucko-vo »Aranido«, se je skladatelj« zdelo, da je lepa pevka Amouldova svoje dražesti bolj poudarjala, nego je bilo njeni pevski vlogi primerno.
»Ali je pevki, ki razpolaga s tolilko glasu in umetniškega čuta sploh potrebno, da bi z občinstvom koketirala kakor kakšna plesalka?« jo je vprašal.
»Vaše arije, mojster, zapoje lahko vsaka pevka,« je odgovorila Amouldova. Nato je privzdignila krilo in dejala:* Povejte mi. ald sta v vsem Parizu še dve takšna nofgi, kallcršnii sta moji?«
VSAK DAN ENA
Zgodba brez besed.

Iturnl pregled
»Misel in delo« o sodobni Bolgariji
Pravkar izišla 8.—9. številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« je iposvečena današnji Bolgariji, ki bi poučila fiačaja zaključne številke, ki bi poučila jttatelja o vseh važnejših pojavih in značilnostih naše edine slovanske sosede, bo vendar povedala marsikaj, novega vsakemu bralcu, ki se zaveda vprav usodnega pomena jugoslov.-bclgarskega prijateljstva za bodočnost južnih Slovanov.
Potrebo take številke, ki naj bi se ob priliki ponovila z novim materialom, najboljše utemeljuje uvodnik iz peresa drja Branka V r č o n a »Realna slovanska politika«. Pisec kaže, v čem je pravi smisel in dejanska korist slovanskih vzajemnost-nih prizadevanj. Njegova izvajanja so tem pomembnejša sedaj, ko je slovanska misel zašla v posebno težko krizo. »Lažni kriticizem,« piše dr. Vrčon, »ki se cinično roga napakam Slovanov in njih grehom, da bi z njimi dokazal nesposobnost Slovanov za medsebojno sporazumevanje in sožitje, je prav tako slep in naiven, kakor sentimentalno »hur ž- si o van stvo, le da je povrhu še zloben in v službi bogsigavedi kakšnih interesov, česar pa o čuvstvenem slovanstvu vendarle ne moremo trditi, pa naj nam bo še tako antipatično.« Nato kaže pisec prav na primeru: odnosi Jugoslavije in Bolgarije realno pojmovanje slovanske politike in opozarja na naloge in dolžnosti, ki slede iz takega gledanja slovanske vzajemnosti. Tudi v tem primeru je treba opraviti še ogromno dela za medsebojno spoznavanje, saj brez njega ni mogoče utrditi prijateljstva in postaviti medsebojne povezanosti na neuničljive temelje.
V tem duhu, kot nov delež k medsebojnemu spoznavanju, je urejena vsa številka »Misli in dela«. Dr. Svetozar 11 e-š i č je prispeval članek »Iz današnje Do-brudže«, ki ne obravnava tega, za Bolgare tako važnega in kočljivega vprašanja samo z zrelišča strokovno delujočega geografa marveč podaja tudi piščeve osebne vtiske s potovanja po Dobrudži, s čimer dobivajo njegova tehtna izvajanja še zanimivejši in mikavnejši značaj. Bolgarski zgodovinar prof. Nikola S t a n e v, ki je danes »spiritus agens« Slovanskega društva v Sofiji, je zastopan z zgodovinskim člankom »Bolgarija in Dobrudža«. ki utemeljuje z zgodovinskega vidika pripadnost te, danes rumunske pokrajine Bolgariji in
Štefan L. Kostov umrl
Bolgarska kultura je prejšnji teden izgubila svojega Nušiča — največjega bolgarskega komediografa Štefana L. Ko-stova. Njegovo smrt lahko tembolj obžalujemo, ker je bil avtor »Golewanova« znan kot iskren prijatelj Jugoslavije. Prav po njegovi zaslugi so se v zadnjih letih močno razširili bolg.-jugoslov. gledališki stiki.
Štefan L. Kostov se je rodil v Sofiji leta 1879. V svojem rojstnem kraju je dovršil vse šole. Po nekaj letih službovanja na gimnaziji je postal uradnik in naposled ravnatelj sofijskega Etnografskega muzeja. V literaturi se je uveljavil predvsem" kot dramatski avtor, vendar je uspešno pisal tudi pripovedno prozo hu-rnorističnega značaja, v čemer je taMsto spominjal na Nušiča, s katerim ga je vezalo dolgoletno osebno prijateljstvo. Ko-stovljeve najboljše humoreske so izšle v kniigi »Carskata svatba«.
kot avtor številnih dramatskih spisov, med katerimi prevladujejo komedije, je zavzel v bolgarski književnosti prvo mesto. Odlikuje ga prodorno opazovanje življenja in oster čut za dušeslovne značilnosti karakterjev. O njegovi dramatiki pravi bolgarski kritik Nikolaj Dončev: Gledališče je Kostovu zrcalo, ki se v njem inočno odraža vsakdanja stvarnost. Njegovo poslanstvo je v tem, da nam daje resnično in popolno podobo življenja z vsemi njegovimi zapletenimi odnosi in v vsej njegovi celotnosti ... Gledališče Ko-stova je bistveno sodobno. Sleherna njegova komedija iz družabnega življenja je odlična kronika življenja, kjer pa najdeš mnogo zabavnih reči. Poglavitna značilnost njegove dramatike je v tem, da postavlja na oder skupine oseb, ki so podvržene neki skupni sili, izmed katerih pa vsaka reagira po svoje. V njegovih delih, ki vzbujajo toliko veselosti, nastopajo politiki, gospodarski ljudje in osebe iz vseh socialnih slojev. Kot dober tehnik v za-pletljajih ume vprav virtuozno ustvarjati prizore. Včasi vidimo, kako tako rekoč iz ničesa napravi dober prizor, toda v »ni-česu« je neka ljubezniva iznajdljivost, neka lahkotna veselost, zaradi katere kaj hitro pozabiš avtorjev sarkazem in ostro ironijo. — Omenjeni kritik poudarja tudi Kostovljev dialog, ki je ves prežet z dov-tipnimi besedami, duhovitimi opazkami in zanimivimi obrati in ki mu tudi ne manjka poante.
Izmed komedj pokojnega Kostova sta najbolj znani dve: »Golemanov« (uprizorila v prevodu R. Pustoslemška ljubljanska drama) in »Zlat rudnik« (igrali so jo v mariborskem gledališču). Obe kažeta, da sta imela Nušič in Kostov mnogo skupnega. Psihologija družabnega okolja in raznih tipov, med katerimi je posebno značilen zelenjaški politik, demagog, ki je nadlega sleherne mlade družbe priča o tesni sorodnosti balkansko-slovanskega ambienta.
Štefan L. Kostov se je bavil tudi z et-nografijo in napisal več pomembnih razprav. V prostorih dobro urejenega in zelo zanimivega Etnografskega muzeja ga je letos v juniju obiskal pisec teh vrstic. Sedel je za mizo nekam utrujen in otožen: ni napravil vtisa, da je to največji bolgarski komediograf. Tožil mi je, da boleha in da pojde čez nekaj dni v neko francosko kopališče iskat zdravja. Rad je govoril o naših kulturnih zadevah in hrvatski literaturi. Med Slovenci je imel dobrega prijatelja v R. Pustoslemšku. Ko sem imel v dvorani Slavjanske besede predavanje o slovenski literaturi, je sedel med prvimi gosti tudi g. L. Kostov. Pozneje, ko sem se sestal z njim in z njegovim najzvestejšim prijateljem, znanim karikaturistom Božinovim, pri kozarcu vina, je pravil da bo obiskal Ljubljano, če ozdravi. Usoda je dala na videz vedri igri. njegovega življenja nenaden preobrat v tragično: umrl je v letih, ko še ni izčrpal vseh svojih sil in izvršil vseh načrtov. Za njim je ostalo delo, ki ga bo bolgarski narod ohranil v zakladnici svojih duhovnih vrednot.
s tem k slovanskemu političnemu kompleksu, h kateremu sodi nje prebivalstvo, članek je opremljen z avtorjevo geografsko skico, ki nam kaže položaj te pokrajine. Božidar Borko je pisec prispevka »Bolgarski kulturni stiki«. V njem navaja nekatere silnice, ki so izoblikovale bolgarsko kulturnost in ustvarile podlago današnjemu kulturnemu razvoju tega naroda. V drugem delu članka se bavi s pojavi današnjih kulturnih vplivov in kaže, kako si nekateri narodi prizadevajo, da bi razširili med Bolgari svoj jezik m kulturni vpliv. Ob koncu se bavi pisec z vprašanjem naše jezikovne sorodnosti m opozarja na možnosti, ki izvirajo iz tega deistva. članek zaključuje s stavkom: »Treba je premagati nekatere psihološke ovire in prevzgojiti mlade generacije, da bodo pravilno gledale celoten problem v vsej njegovi razprostranjenosti in zapletenosti . . .«, naloga ki nas še vedno čaka celo v samih mejah Jugoslavije. Najdaljši prispevek je spisan v srbohrvaščini: je to Branimira Heberleta razprava »Današnje socialno zakonodavstvo v Bugarskoj«. S podrobnimi podatki prikazuje pisec socialno strukturo bolgarskega naroda in se nato bavi s posameznimi uredbami socialnega zavarovanja v tej deželi, ob koncu pa ugotavlja, da je »socialna zakonodaja v Bolgariji napredna. Ona ustreza zahtevam, kakor so jih postavili predstavitelji delavcev, delodajalcev m vlad na Mednarodnih konferencah dela; ona se tudi izpopolnjuje in razširja, da bi se lahko z njo koristil kar najširši krog bolgarskega delovnega ljudstva.«
V Obzorniku se tičeta Bolgarov še krajša članka »Slavjansko družestvo v Sofiji« (B—o) in »čitalnice in ljudska prosve-ta v Bolgariji (Vekoslav Bučar), ter S. B. poročilo o bolgarski socialno-poli-tični reviji »Trud i pravo«. Sicer sta v Obzorniku nekrologa Pavlu Popoviču in Jovanu M. Jovanoviču (oba iz peresa Inka) in dr. B. Vrčona zunanjepolitični pregled z lakoničnim naslovom »Vojna . ..« Med Poročili so še nekateri zapiski o novih knjigah, med Dokumenti pa je objavljeno besedilo sporazuma z ostalimi uredbami ki so izšle v tej zvezi.
Ne dvomimo, da bo nova številka »Misli in dela« prijazno odmevala tudi v Bolgarija, kjer je vedno več izobraženstva, ki zasleduje vse pojave zbliževanja in sodelovanja južnih Slovanov.
bHM, v manjši meri pri kritiki, Id se ne
strinja povsem z režijo, znatno odmaknjeno od že nekako ustaljenega načina interpretacije Nušiča.
Te dni pride na oder »Rastanak na mostu«, delo tudi pri nas znanega igralca in dramskega avtorja R. Plaoriča (»Voda s planine«).
M. K.
Začetek sezone
v beograjski drami
(Premiera Kranjčevega »Direktorja
Čampe«).
Beograjska drama je začela letošnjo sezono s premiero slovenskega dramatskega dela z »Direktorjem čampo« Jožeta Kranjca.
Mislim, da za izbor tega dela nd bila toliko odločilna želja izraziti priznanje moderni slovenski dramatiki, kakor pa želja ustreči občinstvu prestolnice z dramsko, fcvorbo tiste smeri, ki je danes najbolj ce? njena in predvsem zaželena; z dramo, ki obravnava probleme današnjega časa in se brezkompromisno in z vso razboritostjo mladostnega elana loteva socialnih in etičnih vprašanj sodobne družbe.
J. Kranj e gre bolj na višino, kakor pa v globino: važen mu je človek kot nosilec ideje, kot eksponent te aH one miselnosti, reprezentant razreda, čampa ni le okostenel, brezdušen šolnik, marveč tudi finančni špekulant z vsemi nesimpatičnimi lastnostmi tudi v zasebnem življenju je ciničen sebičnež, ki se hladnokrvno otresa dolgoletne zveste ljubice v momentu, ko se je naveliča. Podobno, samo z nasprotnimi predznaki sta orisana oba njegova proti igralca Križaj in Zina, predstavnika aktivne, borbene mladine, ki občuti na lastni koži vse krivice današnjega časa in jih ni voljna mirno prenašati. V teh dveh antipodih je strnjeno in kakor v izvlečku izkristalizirano vse, kar povzroča današnje prepade in ideološke borbe med nazori, družabnimi sloji. To, reked bi črnobelo risanje je osnovna karakteristika Kranjčevega načina prikazovanja. Zelo v prilog njegovemu dramatičnemu talentu govorijo tudi ostale figure, ki nihajo med obema antitezama in ne izpadejo medlo.
Delo je bilo izvrstno postavljeno na oder, v enaki meri od obeh činiteljev, ki soodgovarjata za oživotojenjev dela: igralskega ansambla in režiserja.
Režiser in scenograf B. Stupica je s svojimi lanskimi uspelimi režijami »Mo-ličra«. »Siromakovega jagnjeta« in »šestega nadstropja« dosezal strmo rastoče uspehe in priznanje. Tudi »Direktorja Čampo« je v sceni in režiji obdržal na visokem nivoju.
Stupica ne mara za površne, zunanje efekte. Težišče dramskega prikazovanja polaga na izraznost geste in besede, na psihološko jasno izčrpanje posameznih situacij in na skladnost ansamblske igre; poišče osnovno, glavno linijo in jo z uipor-no doslednostjo izpelje skozi vse delo.
Zato je v dramah, ki jih postavlja na oder, manj opazna kreacija posameznika in bolj impresivna literarna vsebina dela. ki ga interpretira v celoto povezani ansambel. Tak mnogo zahtevni način režije zahteva inteligentnih, nadarjenih igralcev, Id so voljni disciplinirano se podrediti režiserju na vsej poti od prve bralne vaje pa do doseženega skladnega podajanja. Beograjska drama je obdarjena z velikim številom igralcev teh kvalitet.
Pri izvedbi prvega Kranjčevega dela na beograjski sceni moramo predvsem izreči priznanje čampi g. Zlatkoviča, ki je s svojo izvrstno igro zanimal od začetka do konca. Ga. Desanka Dugalič je dala o^le-parjeni Mariji mestoma morda malo preostre tone. Svojo najlepšo sceno, slovo od učenk, je na resnično doživela in pretresljivo podala. G. Miloševič (suplent Križaj) in gdč. Dina Radič (Zina), ki je prešla iz opere v dramo in debutiiraJa v svoji prvi veliki vlogi, sta prepričevalna, vseskozi simpatična nosilca problematike današnje mladine. Ga. Zlatkovič in gg. No-vakovič in Cvetkovič so dovršena in mo-j dro usmerjeni v vlogah profesorjev, kjer I je kal lahko doseči cenen efekt. Igralci
manjših vlog enako dobri, i »Direktorja čampo« sta zelo dobro spre-| jel a kritfka in občinstvo; bilo je mnogo aplavza, tudi pri odprti sceni. Navzoč je bil avtor, ki ga je publika večkrat priklicala pred za star. i Drug dogodek je bil obnovljeni Nušičev ; »Narodni poslanec«, siguren uspeh pil pu-
Zapiski
Kaj pripravljajo slovenski založniki\ Založba Modna ptica v Ljubljani napoveduje za svoje novo poslovno leto trilogijo ameriške pisateljice Maigaret Mithelle »V vrtincu« (v dveh knjigah) v prevodu M. Rožiča; Svetislava J a k o v l j e v i č a prvi in druigli del vojne epopeje »Srpsika trilogija« z naslovom »Pod križem« in v prevodu T. PotokaTja ter originalen roman Antona Ingoliča »Na splavih.«
Prevodi iz Walta Whitmana.. Oktober-
aki vrvnk. mesečnika »Modra ptice« prinaša v prevodu A, P. osem pesmi originalnega, korenito ameriškega pesnika \Valta Whitmana, ki se je rodil pred stodvajseti-mi letri. Prevodi iz Whitmana so pri nas redek pojav. V istem zvezku »Modre ptice« je odlomek iz Jaikol j e vičevega vojnega romana z naslovom »Na zoranih in pustih mačvanstkih njivah«, konec novele Vladimira B a r t o 1 a »Nevarna idila« in članek zdravnika in pisatelja Bogomira Magajne »Psibopatija-«
Drugi zvezek Sturmovega Francosko— slovenskega slovarja. Pravkar je izšel drugi zvezek velikega F ranco&k o^slovensk ega slovarja, ki ga sestavlja univ. prof. br. Sturm. Obsega besede od allure do am-di-moititč (et. 69-164). Reden izid novega zvezka kaže, da bo v količkaj normalnih razmerah izhajal v napovedanih četrtletnih presledkih. Glede ureditve in kvalitete velja vse, kaT je bilo o tem pomenljivem delu naše leksikalne književnosti že
Nateeai!
Komanda vazduhoolovstva vojske po odobrenjn Gospodina Ministra vojske i mornarice V. K. Br. 1267 i 1268 od 21 sept. 1939 god. primice u mesecu januaru 1940 god. izvestan broj mladica, koji žele da otsluže svoj djački rok n vazduho-
plovstvu i to:	. . .
1.	Djake, sa fakultetom ili sa položenim ispitom zrelosti srednje ili njoj ravne škole, radi popune vazduhoplovstva sa rezervnim oficirima, shodno tač. a) pod 1) čl. 49 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice.
2.	Djake sa nepotpunom srednjom školom, koji su svršili najmanje šest razreda gimnazije ili realke ili ovima ravnih škola.
OPŠTI USLOVI: 1. Da su poreklom jugoslovenske narodnosti.
2 Da su zdravi fizički i duševno i potpuno sposobni za službu u vazduhoplovstvu. Ovo se utvrdjuje specijalnim pregledom od strane Stalne vojne vazduhoplovne lekar-ske komisije.
3.	Da nisu ženjeni.	.	.
4.	Da imaju primerno vladanje u gradjanstvu i da nisu naklonjeni nikakvim po-
rocima^ sudski kažnjavanl za prestupna dela učinjena iz koristoljublja i bezča-
steče prirode; da u vremenu javljanja nisu pod prethodnom ili redovnom sudskom istra-
gom ili pod sudom uopšte.	J, _
6. Da imaju odobrenje od roditelja (staratelja) potvrdjeno od strane nadležne vla-
sti da mogu stupiti u kadar osoblja vazduhoplovstva vojske.
7 Da su regrutovani i okategorisani za službu u glavnim rodovima vojske.
8.	Da nemaju pravo na povlastice po Uredbi o oslobodjenju obveznika od poziva
na vojnu dužnost u miru i ratu, i
9.	Da se ne koriste povlasticama za manje služenje u kadru.
POSEBNI USLOVI:
1. Da ispunjavaju uslove iz-.tač. a) pod 1 i tač. 2 čl. 49 Zakona o ustrojstvu vojske
i mornarice.	.	.
2	Da nisu mladji od 20 niti stari ji od 27 g. (zaključno sa 20 januarom 1940 g.).
3	Za.konkurs prvenstveno u obzir dolaze študenti: tehnike, prava, filozofije, šu-marstva t poljoprivrede, ekonomske i visoke komercionalne škole, i djaci (sa ispitom zrelosti): tehničkih škola, državnih gimnazija i realki, trgovačkih akademija, srednjih noljoprivrednih škola, učiteljskih škola, kao i oni koji uopšte ispunjavaju gore traze-ne uslove. Prvenstvo imaju kandidati koji su svršili Pilotsku školu Aero Kluba i Je-
driličarsku školu i imaju diplomu B i C.
Kandidati podnose Komandantu nadležnog vojnog okruga najdalje do 25 oktobra 1939 godine svojeručno pisane molbe sledeče sadržine: Taksena marka
od 10 dinara KOMANDANTU.................VOJNOG OKRUGA
Na osnovi konkursa Komande vazduhoplovstva vojske V. K. Br. 1267 i 1268 od 21 septembra 1939 godine, molim da se uputim na otsluženje svog kadrovskog roka sa prvom idučom klasom regruta djaka regrutovanih za vazduhoplovstvo vojske za ' rezervne oficire — podoficire (potrebno napisati).
Regrutovan satn . .......19. . . godine kod....... vojnog okruga.
; Obavezujem se da ču po završetku odgovarajuče stručne škole u vojnom vazduhoplovstvu vršiti odgovarajuču službu, a prema svojoj fizičkoj sposobnosti i duševnim
pogodnostima.	„	. , . .
Za dolazak na vojno vazduhoplovni komisijski pregled, molim da mi se izda že-
leznička (parobrodska) besplatna karta od.............do Zemuna i obratno.
Konkurišem sa teritorije ................armijske oblasti.
Prilažem prema konkursu..........(pobrojati dokumenta).
Svojeručni potpis Datum 1939 godine	(svoje ime, očevo ime i prezime, selo, srez,
Mesto	banovina, ulica i kučni broj, zadnja pošta).
Molbe imaju biti ispisane čitkim i jasnim rukopisom.
Kandidati uz svoje molbe imaju da prilože još i sledeča dokumenta:
1.	Svedodbu o državljanstvu (domovnicu), izdatu od nadležne vlasti.
2.	Uverenje da ni je ženjen (izdato od crkvene vlasti).
3.	školsku svedodbu u originalu ili overenom prepisu.
4.	Izjavu po obrascu 1) u ovome konkursu.
5.	Krštenicu ili overeni prepis iste.
6.	Odobrenje od roditelja (staratelja) sledeče sadržine:
ODOBRENJE:
Fotografija 4%X6 cm.
Mome sinu (štičeniku) N. N. odobravam da može stupiti u kadar osoblja vojnog vazduhoplovstva.
Datum 1939 godine	Svojeručni potpis
Mesto	prezime, ime i zanimanje roditelja-staratelja).
7.	Obavezu sledeče sadržine:
OB A VEZ A:
Obavezujem se, da ču po svržetku odgovarajuče stručne žkole u vojnom vazduhoplovstvu, vršiti odgovarajuču službu u vojnom vazduhoplovstvu, a prema svojoj fizičkoj sposobnosti i duševnim pogodnostima.
Kandidati koji na lekarskom pregledu budu nadjeni sposobni, pa odustanu da stupe na otsluženje svog djačkog roka u vazduhoplovstvo, dužni su da nadoknade sve učinjene troškove oko njihovog dolaska na lekarski pregled i povratak, kao i ostale troškove ako ih bude bilo.
Molbe kandidata koje do napred odredjenog roka ne bi bile primljene u vojnim okruzima i ne budu snabdevene svim napred traženim dokumentima, neče se uzimati u postupak.
Komandanti vojnih okruga dostaviče hitno molbe prijavljenih regruta djaka sa popunjenim obraseom Prilog br. 2 shodno tač. 7 pod S) Pravilnika za izvršenje odre-daba Uredbe o zvanjima stručnog osoblja u vojnom vazduhoplovstvu (Prilog si. voj. listu br. 36 za 1936 godinu) Komandi vazduhoplovstva vojske najdalje do 30 oktobra 1939 godine.
Postupak po ovom konkursu Komandanti vojnih okruga imače naročito n vidu i po njemu postupati tačno i najhitnije.
Obrazac br. 1.
IZJAVA:
za prijem n kadar osoblja vojnog vazduhoplovstva:
1.	Prezime, očevo ime 1 ime (ranije prezime ako ga je imao).
2.	Dan, godina i mesto (selo, srez i banovina) rodjenja.
3.	Nadležna (zavičajna) opština i vojni okrug.
4.	Gde stalno živi (selo, srez i banovina).
5.	Koje je vere i narodnosti i koje jezike govori.
6.	Koje je škole učio — odnosno uči — na kome nastavnom jeziku i u kojim me-stima.
7.	čime se zanima, tj. da 11 je gde zaposlen, u kome svojstvu, kod koga i kome mestu.
8.	Je 11 kažnjavan, od koga i zašto.
9.	Je li član kulturnih, sportskih, nacionalnih i ostalih društava i kojih. Ko-jima se sportovima bavi.
10.	Da 11 je član Sokola Kraljevine Jugoslavije i hoče li se koristiti povlasticama za manje služenje u kadru.
11.	Ima li ženu, roditelje, braču, sestre: njihovo ime i prezime^ zanimanje i mesto stanovanja.
12.	Kad je regrutovan, za koji je rod vojske okategorisan i kada če stupiti na otsluženje kadrovskog roka.
13.	Kojoj vazduhoplovnoj letačkoj grani želi da se posveti (pilot, izvidjač, aero-planski poslužilac, radiotelegrafista-strelac, mehaničar-strelac, bombarder-strelac) ili pomočnim službama na zemlji: mehaničar, oružar, šofer, radiotelegrafista, fotograf, meteorolog i vazdušnoj odbrani. (Potrebno navesti).
Svojeručni potpis
V. Kr. 1267 i 1268. Iz kancelar!je štaba vazd. voj. 26. sept. 1939 god. u Zemunu.

?ovedano v stolpcih kulturnega pregleda.
osebej je treba opozoriti ma obalno ira-zeologijo pri posameznih geslih; t4ko najdeš samo v največjih tujih slovarjih francoskega jezika. Potemtakem dobimo zarea potrebni in koristni priročnik, ki ga toplo pozdravljajo vsri prijatelji Raomovega jezika. Pregleden in jasen tisk je hvale vredna vnanja oblika tega slovarja, ki je vreden toplega priporočila kot delo trajnega. pomena in cene.
Razstava vojvodinskega slikarstva je bila otvorjena prejšnjo soboto v Novem Sadu. Prikazuje v obsežnem pregledu razvoj slikarske umetnosti na tleh. ki so bila posebno važna za novejši srbsiki kulturni razvoj.
Diplomatski slovar
Dogodki, ki nas zanimajo v tej rubriki, se tako naglo vrste drug za drugim, da me skoraj prehitevajo. Zaradi razvoja na Poljskem sem moral prekiniti pojasnjevanje nekaterih perečih vprašanj okoli nevtralnosti v pomorski vojni. Izvajanje angleške blokade ter pravkar zaključena vse-ameriška konferenca v Panami mi nalagata, da v današnjem sestavku na kratko pojasnim dve pereči vprašanji današnje pomorske vojne.
Pomorska blokada
O pomorski blokadi govorimo, kadar hoče ena izmed vojskujočih se strank preprečiti pomorske odnošaje (v prvi vrsti seveda trgovinske) med neko določeno točko, daljšim pasom obale ali vso obalo sovražne vojskujoče se stranke ter ostalim svetom. Lahko bi jo torej po naše imenovali tudi pomorsko obleganje sovražnika, ker je njen glavni namen, da prisili sovražnika k predaji ali opustitvi nadaljnje obrambe zaradi sestradanja. Po vojnem pravu predstavlja pomorska blokada izjemen položaj, ki ovira eno izmed vojskujočih se strank v njenem polnem razmahu glede sovražnosti. Nekoč, preden je zadobila današnjo pravno obliko (ki seveda ni še dokončna, ker je njen razvoj v veliki meri odvisen od moči onega, ki jo izvaja) je predstavljala pomorska blokada samo dejansko oviro sovražnika, ki se je mednarodnopravno le izjemno dopuščala. Pravne oblike je pomorska blokada dobila šele okoli leta 1600, ko se je nevtralnim državam priznala pravica, da jih vojna med drugimi državami, v katero se ne žele vmešavati, v ničemer ne sme oškodovati.
Blokada je namreč ena izmed oblik vojne in nevtralne sile so se največkrat zaman trudile, da bi preprečile njeno učinkovitost v pogledu lastnih interesov. Njeno strogo izvajanje je imelo vselej za posledico, da se je pravica nevtralnih držav glede svobodne pomorske trgovine, ki jim gre tudi v vojnem času, čedalje bolj omejevala, zlasti v odnošajih z vojskujočimi se državami. O tem bom imel prav vzporedno z razvojem sedanje vojne še večkrat priliko pojasnjevati izredno prožnost pravil, ki jih v svojem interesu postavlja blokirajoča država na škodo nevtralnih držav. Neposredni namen blokirajoče države (blokan-ta) je sicer samo oškodovanje sovražne vojne stranke, toda posredno vpliva njeno postopanje tudi na nevtralce.
Med nekoč splošno priznanimi pravili o blokadi je bila na primer 4. določba tako zvane pariške deklaracije iz leta 1856. ki zahteva, da mora biti blokada, ako naj bo obvezna, efektivna (dejanska), to se pravi »izvedena z zadostnimi silami, da se zares lahko prepreči dostop do sovražne obale«. To pravilo je državam narekoval že sam značaj blokade, ki se je primerjala vojni zasedbi na suhem.
Kabinetna blokada
Kakor je čitateljem že znano iz mojih pojasnil o vojni zasedbi, postopa okupacijska država v vseh zadevah, ki se neposredno ne tičejo vojnih operacij, kot nekakšna nujna zastopnica države, ki je izgubila zasedeno ozemlje. Prav tako pripada državi, ki izvaja blokado, pravica, da prevzame oblast nad blokiranimi obalami vsaj v tem smislu v svoje roke, da sme naložiti posebne sankcije, kakor zajetje in zaplembo ladij, ki bi hotele prebiti blokado, in to ne glede na smer njih plovbe ali na vrsto njih tovora. Prav zaradi te možnosti dejanskega izvajanja pritiska nad ladjami, ki bi ne spoštovale blokade, je pred zadnjo svetovno vojno na splošno veljalo pravilo, da mora biti blokada dejanska, efektivna in ne samo navidezna. 2e v zadnji svetovni vojni, zlasti proti njenemu koncu pa so se vedno bolj prakticirale razne neprave oblike blokade, ki so dobile skupni naziv tako zva-nih »kabinetnih blokad«, ker se niso izvajale s potrebnimi pomorskimi silami (ali vojaško), temveč je navadno o njih odločila vlada vojskujoče se stranke, ki je nato svojo odločitev po svojem zunanjem ministru sporočila vsem drugim vladam (kabinetom).
Prav tako je bil pred zadnjo svetovno vojno običaj, da se blokada vselej svečano proglasi in objavi, ker se je zahtevalo, da mora biti točno določena ne le po kraju njenega izvajanja, temveč tudi po času. Klasična pravila blokade, ki so bila formulirana v dveh izjavah (pariški iz leta 1856 in londonski iz leta 1909), pa so spričo novih metod vojskovanja (podmorniška in letalska vojna!) ostala v glavnem samo na papirju. O tem bom še razpravljal v nadaljnjih sestavkih.
Nove mere »teritorialnih voda«
Pojasnil sem že, kaj smatramo za »teritorialne vode«. Opozoril sem tudi, da ni nobenih točnih mer o pasu morja, ki naj se smatra za nekakšno podaljšanje državnega ozemlja na morju. S tem vprašanjem se je v zvezi z novimi možnostmi razvoja pomorske vojne, zlasti pa v zvezi z napredkom pomorske in druge vojne tehnike (letala!), pečala te dni tudi vseame-riška konferenca, ki pa še ni sprejela dokončnih sklepov. Proti predlogu, da bi se okrog ameriškega kontinenta določil poseben »varnostni pomorski pas« v razdalji 300 milj od obal, so se nekatere države (n. pr. čile) izrazile za manjšo mero (največ 50 milj), druge pa spet za večjo (Zedinjene države so na primer predlagale razširjenje nevtralnega teritorialnega pasu na razdaljo 500 milj od obale), dočim so bile nekatere celo mnenja, naj bi se nevtralni pas ameriškega kontinenta razširil do srede Atlantika in Tihega oceana. Vsekakor predstavljajo že aami razgovori o tem novost, ki zasluži vso pozornost, saj gre v tem pogledu za zanimiv razvoj, ki ga zahteva sam razvoj novih metod vojskovanja. (Po zadnjih vesteh so se ameriške države sporazumele za konpromisno mero okoli 500 km.)
Scrotator
M. BRAND
Sest zlatih angelo ¥
Roman
44
»Bilo je strašno«, je nadaljevala. »Ko bi bil vsaj mirno zaspal, kakor otrok — saj otrok je bil vse žive dni — a videti mu je bilo, da je pred smrtjo prebil nekaj groznega. Prepričana sem, bistroumen detektiv bi bil po njegovem obrazu uganil, kaj se je zgodilo. Še zdaj me vsakikrat obide slabost, če se spomnim... Upam, da me nimate radi tega za avšasto?«
»Nikakor ne«, je Ryder odvrnil. »Proti koncu se nista kdo ve kako dobro razumela, kakor sem slišal?«
»Porter je bil roža brez duha, to šele zdaj jasno vidim. Sicer sem pa tudi o vas slišala — o vas in o Elizi Durante. — Eliza je zelo ljubeznivo dete.«
Zadnjo besedico je malce posmehljivo poudarila.
»Kaj bi utegnilo biti?« je začudeno vprašal Ry-der.
»Baje se zelo navdušujete zanjo — kar bi bilo tudi povsem razumljivo.<r
»To govorico je očividno razširil Luigi Ravenna — misel se je rodila iz želje«, je Ryder odvrnil.
»Torej ni res?«
»Gospodično sem samo enkrat videl in govoril sem z njo kvečjemu tri besede.«
Zvedavo ga je pogledala, in ker je mirno vzdržal njen pogled, se je nasmehnila.
»Pustiva to«, je nadaljevala čez nekaj časa. »Včerajšnji dogodek ima zame neprijetno posledico, da se moram vrniti v Hollywood, ki mi je do dna duše mrzek.«
»A konec koncev je to vendarle kraj, kjer morate živeti.«
»O ne — Hollywood je sicer nekakšen vhod v življenje, a resnično živeti tam ni mogoče, New York pa zame v tem trenutku seveda tudi ne prihaja v poštev.«
»Tega, odkrito povem, ne razumem«, je Ryder odvrnil, »kajti Branta so vendar samo zato toliko vabili v goste, ker je bila Sydney Galloway zmerom v njegovi družbi.«
»Ce je to res, sem bila prava neumnica«, je osuplo dejala, »a tega zdaj ni več moči izpremeniti.
• Vsekako moram brezpogojno za nekaj časa odpotovati. — Ne bi hoteli iti z menoj?«
»Zelo ste ljubeznivi — ta misel je zame seveda silno vabljiva, a kaj, ko je na žalost moja navzočnost v New Yorku ta mah iz mnogih razlogov neogibna ...«
Nagnila se je naprej in segla v škatlico za cigarete, ki je stala na mizi. — Ryder ji je prižgal.
»Ko bi vedela, da je Eliza Durante izmed tistih razlogov, ki vas priklepajo na New York, bi se spustila z njo v boj«, je rekla, »a prav za prav vam prisojam boljši okus — ne glede na to, da se ogrevanje za takšnega otroka ne bi skladalo z vašimi leti.«
Ker je molčal, je poredno nagnila glavo na stran in dodala:
»Menda ne zamerite moji odkritosti?«
»O, nikakor ne«, je odvrnil, »le vaš bistri pogled občudujem.«
»Torej smem biti še nadalje odkrita proti vam«, je smehljaje se nadaljevala. »Poskrbeli ste, da imajo takratne goste vašega strica pod nadzorstvom — «
»Kako vam pride to na misel?« ji je Ryder segel v besedo.
»Tako, ker me na slehernem koraku zasledu jejo, in ker mi je nekdo povedal, da plačujete detektive. — Osebno mi je tega sicer malo mar, a pri ljudeh, kakršna sta Claussen in Jimmy Hi-ckey, bi vam utegnilo postati nevarno — posebno pred Erikom Claussenom vas svarim.«
»Zelo ste ljubeznivi — iskrena hvala.«
Menda je bila začutila podsmeh, ki je drhtel v Ryderjevih besedah, kajti zdaj je jela govoriti bolj razločno.
»To me domišlja nečesa drugega«, je dejala. »Tega, da ste bili ob kritičnem času pri Porterju Brantu, seveda nisem omenila živi duši — upam, da vas tudi nihče drug ni videl, ko ste prišli in odšli?«
»Torej menite, da bi utegnil imeti sitnosti, če policija zve, da sem bil pri njem?« je vprašal.
»Seveda — ljudje so tako bedasti in — radovedni«, je z nasmeškom odgovorila. »Prav zaradi tega sem vam predložila skupno potovanje, Char-lie.«
»Ce bi zdajle skupaj odpotovala, bi se kajpak takoj reklo, da sem umoril Porterja Branta in da je Sydney Galloway vzrok mojega dejanja.«
»To bi bilo res mogoče, niti pomislila nisem na to«, je zamišljeno dejala. »A j a z moram vsekako proč, ker ne maram, da bi me še naprej zapletali v to stvar... Bi mi lahko posodili nekaj malega — samo pet do šest tisoč dolarjev?«
»Toliko, za majhno potovanje?«
»Ne samo za to — dolgove imam. Ljudje, ki nas občudujejo na platnu, nam žalibog pošiljajo le cvetlice, nikoli pa ne gotovega denarja ali čekov.«
»Pa mora biti pet tisoč?«
»Še ljubše bi mi bilo šest, če hočete biti tako ljubeznivi.«
»Videl bom, kaj je moči storiti — dokler se stvar z oporoko ne uredi, nimam namreč, to si lahko mislite, niti centa odveč.«
»A na dediščino je vendar tako lahko dobiti posojilo!«
»Natanko veste, da ne bo — kakor zdaj kaže — živ krst dajal komur koli izmed nas posojila na naše deleže od stričeve dediščine«, je precej rezko odvrnil, »kajti preden ste prišli k meni, ste gotovo poizkusili dobiti naprej ščino na svoje volilo - pa so vam jo odbili, ker se je razvedelo, da ob-stojita dve oporoki in da še ni gotovo, katera je veljavna. Je tako ali ni?«
»I seveda — ti denarni mogotci so pač tako smešno dlakocepni«, je odvrnila in vstala.
»Vidite, prav zato tudi jaz v tem trenutku nimam denarja.«
OGLASI
OGLASOM
CENE MALIM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objave oglasa Din 12.—% Dopis) in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._,
iIiTiDUJ
Elektroinstalater
dobi takoj službo pri elektrarni Novobor, Novo mesto.	27039-1
Trgov, pomočnico
ss:mostojno, mlajšo moč, prvovrstno, sprejme večja trgovina na deželi za samostojno vodstvo trgovine. Samo agilne, kavcije zmožne, spretne prodajalke, izučene na deželi, naj pošljejo ponudbe in navedejo reference. Plača po dogovoru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27040-1
Električarja
veščega v rokovanju s tro-faznimi motorji, iščemo za takoj. Navijalci (viklerji) imajo prednost. Ponudbe z zahtevki poslati na Ta-lionico železa, Topusko.
26996-1
Zobnega tehnika
iščem za takoj. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra.
27021-1
Frizerko
dobro moč, iščem. Prajdič Niko, frizer, Žirovnica.
27011-1
Čevljarskega
pomočnika
»prejme Znidarič Franc, Trbovlje, Terezija, Loke 56 26994-1
Fotografskega
pomočnika
dobrega, negativ retušerja, sprejme takoj Foto Pogačnik, Ljubljana, Aleksandro Ta cesta 3.
27020-1
Hotelski sluga
obenem kurjač za centralno kurjavo, oproščen vojaške službe, dobi takoj mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27049-1
Mesarskega
pomočnika
prekajevalca in enega vajenca, sprejmem takoj. — MUSAR, mesar, Sv. Petra cesta 61.
27051-1
Mesto Hšnika
Iščem. Zmožen voditi centralno kurjavo, vojaščine prost, samec, kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik 036«.
27036-2
Kuharica
gospodinja, išče službo. — Gre tudi k orožnikom. Po-hudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja«.
27044-2
Perfektna
korespondentka vešča slovenščine,, srbohrvaščine in nemščine želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Značko »Najrajši izven Ljubljane«.
27028-2
Sobarica
prvovrstna, z znanjem fran co:'čine, šivanja, finega ser-viranja ter vseh hišnih del, išče službe k boljši družini. Cen j. ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod šifro ^Pridna in poštena 3«.
27003-2
Dentist
Poljak, prvovrsten operater In tehnični strokovnjak — Išče mesto. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod fcTreu 3000«.
27016-2
Frizerka
Bobra ondulerka, išče stalno zaposlitev. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobra moč«.
27048-2
Dve mlajši
prodajalki
z večletno prakso in z dobrimi spričevali, iščeta zaposlitve v špecerijski trgo-vini, event. v trgovini i meš. blagom v večjem kraju na Gorenjskem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 26«.
27013-2
Kletar in točilec
27 let star, prvovrsten, večletno prakso in dobrimi spričevali, trezen in vesten išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kletar«.
27017-2
Brivski pomočnik
dober delavec išče stalne službe. — Rado Jurjevčič, Vrhnika.
27004-2
Knjigovodja -
korespondent
slovensko, srbohrvaško, laško, nemško, francosko, disponent, organizator, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«.
26961-2
Lesostrugar
z mojstrskim izpitom išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27050-2
Potnik
dobro poznan v Ljubljani, dobi službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27024-5
Nemško govoriti
in teorije se nauče hitro vsi m ceno po moji najboljši metodi. Informacije vsak dan od 3.—5. in zvečer. Salendrova 4-II. K. Ljutova.
26726-4
K
Pozor šivilje
in pletilje
izdelujemo gumbe iz vsa kovrstnega blaga ter spreje mamo pletenine v tamburi ranje in kosmatenje po najnižjih cenah. — »MELA« Ljubljana, Tyrševa 20.
27019-30
fSERIRAJ V „ JUTRU
Enodružinsko vilo
iščem v najem v Ljubljani, z garažo. Pismene ponudbe z navedbo lege in cene na ogl. odd Jutra pod šifro »Vrt«.	26958-17
V33233I
Spreten najemnik
s kavcijo dobi večji gostilniški obrat v malem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«.
26999-19
Ugodna prilika
Lepa trgovska hiša na prometni cesti v industrijskem okraju naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dobra točka«.
27047-20
Jabolka
vsakovrstna od din 1 dalje za kg prodaja A. Lottspeich Rimske Toplice.
26535-34
Moško in
žensko kolo
rabljeni, kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
27008-11
3 pisalne stroje
Underwood, Remington in Smith, rabljene, v zelo dobrem stanju, ugodno proda »Torpedo«, Ljubljana, Miklošičeva c. IS.
26570-29
Ratna šteta
Potrebujem Ratno šteto Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ratna šteta«.
27043-16
POZOR!
Kdor hoče večje imetje kupiti in denar dobro naložiti, naj se obrne k MARIJI JANČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27.
26565-16
E NO- IN VEČBARVNE
J UGOGRAFIK A
JvHPcutc vjsMjT-
Dvosob. stanovanje
parketirano, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 za november.
27034-21
Enosob. stanovanje
oddam za 230 din, tik ! tramvajske postaje dvema ali trem osebam. Rudolf Pajk, Tržaška cesta 60.
27045-21
Dvosob. stanovanje
komfortno s kabinetom in kopalnico v novi stavbi blizu pivovarne »Union«, oddam 1. novembra. Vprašati med 12. in 14. uro pri blagajni kavarne Emona.
27033-21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj odraslim. — Mir je, Riharjeva 2 Šeme.
27035-21
Enosob. stanovanje
oddam po ugodni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27032-21
Enosob. stanovanje
ali pisarno v pritličju, takoj oddam. Kolodvorska ulica 35-1., desno.
27031-21
Stanovanje
v pritličju vile (vrt) Opekarska cesta 18, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, oddam 1. novembra (din 700). — 27026-21
Dvosob. stanovanje
oddam odraslim osebam za november ali tudi za 15. t. m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27018-21
Dve sobi
za pisarno ali trisobno stanovanje takoj oddam na Aleksandrovi cesti 16-1., desno. Informacije 12 — 14. ure.
27010-21
Enosob. stanovanje
s kopalnico in večjo prazno sobo oddam odraslim osebam za november na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27046-21
Si&npvanja
Enosob. stanovanje
iščem ali dvosobno, solnč-no, v bližini Resljeve ce ste. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Resijeva« 27005-21a
Dijaške sobe
Dijaško sobo
z vso oskrbo, blizu tehn srednje šole iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
27023-22
Sobo odda
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom za eno ali dve osebi, oddam takoj. Kolodvorska ul. 35-1 desno.	27030-23
Lepo sobo
solnčno, opremljeno za dve osebi ,takoj oddam v centru s posebnim vhodom in kopalnico. Krojaška 5, I.
27029-23
Sobo
moderno opremljeno, s souporabo kopalnice, ter vso oskrbo oddam takoj za dve osebi. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
27006-23
Solnčno sobo
oddam 1 ali 2 osebama v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27012-23
Prazno sobo
lepo, solnčno, s centralno kurjavo m souporabo kopalnice oddam za novem-er v Dvoržakovi ulici v prvem nadstropju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26738-23
Opremljeno sobo
išče prikupen zakonski par brez otrok v boljši hiši. Po možnosti z uporabo kuhinje. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gebildete Menschen«.
27042-23a
Preklic!
Obžalujem, da sem po nedolžnem obdolžila raznašal-ca »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, da mi ie vzel tljuče, katere sem sama v nalici založila in potem spet našla. Zahvaljuiem se mu, da je odstopil od tožbe. — Alojzija Kukenberg, Trbovlje II.
26995-31
Opozorilo!
Opozarjajo se naši cenj. odjemalci iz Jesenic in okolice, ca g. Novak Štefan ni več pooblaščen za nas sklepati naročila ali za našo tvrdko kasirati denar, ker ne bomo priznali nobenega nadaljnjega plačila, ki bi bil njemu uročen. Alojzij Špetič, kamoska trgovina manufaktura, Anastas Pav-lovič-a, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 Pasaža »Viktorija«.	27037-31
Izobražena
mladenka
v denarni zadregi prosi razumnega starejšega situira-nega gospoda pomoči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladenka«.
27000-24
p©H?
V nekaj vrstah
Nogomet v Črnomlju
Agilni črnomaljski nogometaši so neumorni na zelenem polju. Zmaga, ki so jo dosegli v otvoritveni tekmi na dan 24. septembra, jim je dala pogum, da so si to pot izbrali za nasprotnika moštvo SK Kočevja. Obe enajstorici imata v svoji sredi nekaj talentov, ki se bodo s sistematičnim treningom gotovo še razvili v dobre igralce. Takoj od začetka igre se je videlo, da bodo razpoloženi Belokranjci zmagali in res so že kmalu po pričetku dosegli prvi zgoditek. Zdaj so tudi Koče-varji z vsemi silami pritisnili na belokranjski gol, toda obramba je ta pritisk vzdržala. Napadi so se potem menjavali sem in tja ter je bilo do odmora stanje 4 : 2 za domače. V drugem polčasu so telesno šibki gostje še bolj ponustili, tako da je popolnoma razumljivo, da so Belokranjci nazadnje zmagah z visoko razliko 7:3.	B. Z.
Športni jubilej
Kakor nam pišejo iz Slovenjega gradca, je bivši igralec Ilirije, Slovana, Drave in zdaj Mislinja v Slovenjem gradcu Stane Krek slavil preteklo nedeljo dvajsetletnico aktivnega delovanja na zelenem polju. Simpatičnemu športniku in družabniku želijo številni njegovi sodelavci in igralci še mnogo let uspešnega udejstovanja na tem polju, ki ej v naši koroški metropoli tako potrebno.
Motociklistična dirka v Zagrebu
To nedeljo bo I. Hrvatski Motoklub skupno z Motoklubom Zagreb in kolesarskim klubom Sokolom priredil letošnjo zaključno motoklistično prireditev, ki bo obenem prva v banovini Hrvatski. Tekmovalo. se bo po handicap sistemu, tako da bodo razen znanih najboljših vozačev lahko startali tudi šibkejši. Kakor se sliši, se nameravajo te dirke udeležiti tudi nekateri dirkači slovenskih motociklističnih klubov.
Statistika najboljših strelcev
Ko se vsako leto prvenstveno tekmovanje nekoliko razvije, se zmerom najdejo navdušeni prijatelji nogometne igre, ki sproti zabeležujejo, kolikokrat je kateri izmed napadalnih igralcev zadel nasprotnikov gol. Ta statistika je sicer prav zanimiva in za najboljše strelce nazadnje tudi laskava, ni pa koristna zaradi tega, ker nehote vzbuja pri posameznih najboljših napadalcih ambicijo, da bi ostali na najboljših mestih v teh seznamih, ne glede na to, da je nogomet skupna igra in ni odvisno samo od posameznika, kolikokrat se zatrese nasprotnikova mreža. V tej statistiki je zdaj že precej imen, med katerimi je v hrvatsko-slovenski ligi na prvem mestu Lešnik, znani strelec Gra-djanskega, ki je dozdaj zabil 12 golov, potem pa pridejo Pavletič (Concordia) in
Gospod
38 let išče prijateljico. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijatelj 52«.
27052-24
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo nto jo pustite redne kemično čistiti al? barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-«
— Sveriolikalm.
^ŠIHO-GRAFOLOG in ASTROLOG
S. PARADISO
Le grafolog Paradiso Vam odpre knjige Vaše >odoč-nosti. Pridite k njemu m predložite svoje rojstne po- i datke in lastnoročni podpis, pa Vam op.še Vaš značaj, bodočnost in sedanjost n preteklost. Odpre Vam za- i štor Vašega živlienja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kedaj se podajajte v špekulacije, da Vam ireč- : no uspejo Kedaj stavite v | loteriji itd. Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologiie. Niegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. — V hotelu »Slon«, Ljubljana soba št. 10. Obiske sprejema od 8. do 12. ure in od 14. dc 19. ure. Ostane od 1. do 10. t X. 1939.
smederevsko,
odlično in poceni zopet na zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana. I>rševa 29 tel. 2770.
3o priznano nizkih :enah si nabavit« Jnajboljše moške o-sleke, perilo tn vsa praktična oblačili
pri
Preskerju
J D B L J A N A Petra cesta 14
!•*.•• • -
^šssa
NAJSLAJŠA in NAJBOLJŠA
krepilna pijača je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRUSKE GORE.
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci — Fruška gora.
Lokošek (Osiješka Slavija) s 7, Muradori (Sašk) in Duh I. (Hašk) s 5 goli. itd. Med Ljubljančani sta v naslednji skupini s po 4 goli Grintal in Pupo.
V	nacionalni ligi je na prvem mestu Rajlič s 7 goli.
*
V	dubrovniškem Jugu, ki šteje v svojih vrstah številne odlične jugoslovenske plavalne rekorderje obojega spola, med njimi tudi Branka 2ižka, je prišlo do spora — enakega kakor nedavno tudi v splitskem Jadranu — zaradi tega, ker je klu-bova uprava svojevoljno priglasila klub v članstvo Hrvatske plavalne zveze, ne da bi bila o tem obvestila članstvo, niti vse člane uprave.
Srednješolski miting v Mariboru
šestič bodo v soboto 7. in v nedeljo 8. t. m. nastopili atleti mariborskih srednjih šol. Letos se bodo merili za prehodna pokala JS in JAS, ki ju brani državna klasična gimnazija kot lanski zmagovalec.
Miting bo priredil podmladek Jadranske Straže državne klasične gimnazije pod pokroviteljstvom g. ravnatelja Mastnaka. Kakor lani, bodo tudi letos startale dijakinje. Razen tega sta letos pritegnjeni tudi mešana realna gimnazija in železničarska šola, tako da bo tekmovalo šest zavodov. Borba bo zanimiva, ker ima klasična gimnazija med realci hudo konkurenco. Med startujočimi bosta tudi letošnja državna prvaka Lončarič (za gimnazijo) in Brand-statterjeva (za realno gimnazijo).
Vodstvo mitinga bo v rokah gosp. prof. Sile, vrhovni sodnik pa bo g. Ledinek, ki mu bodo pomagali profesorji, znani športni strokovnjaki.
Popravek v številkah
Še enkrat mariborska tabela v prvenstvu
V včeraj objavljeno prvenstveno tabelo I. razreda mariborske skupine se je i&aradi napačnega računa o tekmi ČSK—Rapid vrinila neljuba pomota, ki jo je treba zaradi reda in —, da ne bi bilo zamere — popraviti. Pravilna tabela te skupine je namreč po gornjem popravku takale:
7 4 4 4
3 2
železničar	4	3	1	0	7: 4
Rapid	4	2	0	2	6: 4
Maribor	i	2	0	2	10: 5
CSK	3	2	0	1	8: 6
Mura	5	1	1	3	6: 9
Gradjanski	4	0	2	2	5:14
»Dustrovane sportske novosti« štev. 40 so izšle. Vsebina; Končan je spor nogometašev. — Concordia je bila v Splitu enakovredna. — Nesreča varaždinske Slavije. Prva zmaga Ljubljane. — Saškovci so ogražali »purgerje«. — Burna tekma v Osijeku. — Balkanske igre so se začele z neuspehi Jugoslovenov. — Pučec je šele osmi v svetovni lestvici teniških igralcev. — »Moša« je veljal BSK skoraj milijon dinarjev itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din
Jaso (službeno). Seja c. odbora drevi ob 20. v kavarni »Zvezdi«. Udeležba za vse odbornike obvezna. Tajnik I.
Iz Kamnika
ka— Odšel je na n°vo službeno mesto
g. Stojkovič Milorad. Vearega, v slabih in dobrih časih humorja polnega oficirja bo pogrešal ves Kamnik, predvsem nam ga bo zelo manjkalo pri našem Sokolu, kjer se je agilno udejstvoval ves čas. Zadnja leta je bil član uprave ter je tudi vodil strelski odsek. Služba mu ni puščala mnogo časa, kolikor pa ga je imel na razpolago, ga je kot navdušen Sokol posvečal dobri sokolski stvari in bil povsod, kjer je bilo treba pomagati bodisi z umom ali z rokami, želimo mu iskreno na novem službenem mestu čimveč uspeha, četudi bi rajši, da bi se nam vrnil nazai in bi ga zopet imeli med nami ter delali dalje na svojih načrtih.
ka— Sokolsko društvo javlja, da se je pričela zopet redna telovadba. Jesen je tu, počitnic je bilo dovolj, navžili smo se sonca in poletja, zdaj pa bo treba spet resno poprijeti delo, pravo sokolsko delo, ki stremi po duševni in telesni okrepitvi. To je tvoje delo, mladina, delo za tvoje zdravje in tvojo bodočnost. Posečajte pridno telovadnico in poprimite se sokolske stvari saj vam tega ne bo nikoli žal. Utrjevali se boste duševno in telesno in močni boste stopali v borbo življenja in zmagovali. Telovadne ure so razporejene takole: v ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure ženska deca, od 18. do 19. ženski naraščaj ter od 20. do 21. ure članice; v torek in petek od 17. do 18. ure moška deca, od 19. do 20. moški naraščaj, od 20. dalje člani. Opozarjamo na ta razpored sokolske pripadnike, zlasti pa starše, ki pošiljajo svoje otroke v telovadnico. Potrebno je, da se temu posveti dovolj pažnje, sem pa tja je mogoče, da otroci brez nadzorstva pozabijo. da je treba iti domov.
Iz Litije
i— Slana je uničila ajdo. Redko kdaj imamo v petih dneh vreme s tolikšno razliko. V začetku tedna se je stresla nad dolino toča, ki je udarila po grozdju. V petek zjutraj in tudi včeraj zjutraj pa je Zasavje pobelila slana. Vsi kraji niso enako poškodovani. Najmočnejšo slano smo imeli v krajih ob vodi, dočim višje ležečih krajev kakor Štange, Velikega vrha m drugih višinskih vasi slana ni prizadela. Najhuje je trpela ajda. Letos — kakor prihajajo poročila tudi z dolenjske strani — ne bomo jedli ajdovih žgancev.
i— Eksploziv je razstrelil na mostu. Delavec P. S. je bil v gosteh pri nekem prijatelju, ki je kuhal sadjevec. Seveda je bilo poskušnje dovolj in delavcu je zlezla močna kapljica v glavo. V kamnolom, kjer je bil zaposlen, si je vzel razstreliva kamnik-tita in ga nabasal v škatlo. Zvečer je ko-račil P. S. po litijskem mostu in tedaj ga je zagrabila hudomušna želja, da bi vrgel zgodnje zaspance iz prvega sna. Na koncu mosta, že na litijski strani, ja zažgal »bombo«. Sledila je taka detonacija, da so pritekli ljudje na piano in v strahu spraševali, če je kdo vrgel most v zrak. Časi so pač taki, da ljudem popuščajo živci. Vinjeni popotnik se je hudomušno režal nad potegavščino in mu je kar dobro delo, ko se je zbralo toliko ljudi na ulici. Razburjenje, ki ga je povzročil »bombničar«, je dalo orožnikom povod, da so moža vtaknili v zapor.
Nase gledališče
DRAMA Sreda, 4.: zaprto. Četrtek, 5.: številka 72. Izven. Petek 6.: Hudičev učenec. Red A. Sobota, 7.: Kozarec vode. Premiera. Prani ie rs ki abonma. Nedelja, 8.: številka 72. Izven. Ponedeljek, 9.: Kacijanar. Red B.
Repriza nadvse zanimive Langerjeve igre v dveh delih »številka 72« bo v četrtek za red četrtek. Pri premieri je zasledovalo občinstvo potek dejanja z največjo pozornostjo, učinkovito stopnjevani prizori in odlično podane vloge so prinesli delu zaslužen uspeh. Zasedba premierska.
Premiera Scribejeve komedije »Kozarec vode« bo v soboto za premierski abonma. Delo nam pokaže dogodke na dvoru angleške kraljice Ane, kjer se borita stranki »torijev« in »whigov«, katerih predstavnika sta vojvodinja (Maria Vera) in Bo-lingbroke (Levar) z različnimi spletkami za zmago. Poleg kraljice Ane (Nablocka) nastopijo še: Abighala Levarjeva, poruč-nik Masham Jan, Marki de Torsy Brezi-gar in Tompson Pnesetnik. Dalo je zreži. ral prof. šest,	____
OPERA
Sreda, 4.: Boris Godunov. Red Sreda. Gostuje Josip Križaj, član zagrebške opere, četrtek, 5.: zaprto.
Petek 6. ob 15.: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Globoko znižane oene od 16 din navzdoL
Naš rojak, basist Josip Križaj, ki že dolgo vrst let z najboljšim uspehom deluje na deskah zagrebške opere, spada v tisto vrsto naših odličnih odrskih umetnikov, ki so ponesli glas o naši visoki gledališki kulturi tudi izven meja naše domovine. Pri našem občinstvu in kritiki uživa sloves umetnika najvišjih kvalitet, ki je ustvaril že dolgo vrsto najsijajnejših kreacij. Med njegove najmarkantnejše vloge smemo upravičeno šteti zlasti »Borisa Godimova«, ki mu nudi najlepšo priliko, da nam prikaže svojo zrelo umetnost v vsestransko jasni luči. »Boris Godunov« tudi sicer slovi v naši operi kot najskrbneje pripravljena in zelo dobro uspela predstava ter bo zato drevi vsem ljubiteljem dobre operne glasbe nudil poseben užitek. V ostalih vlogah nastopijo skoraj vsi vidnejši člani našega odra, predvsem: Kogejeva, Ribičeva, Palovčičeva, Poličeva ter: Franci. Betetto, Banovec, Zupan, Sancin, Janko, Lupša, Orel, Dolničar in Perko. Predstava direvi bo za red sreda.
V	petek 6. t. m. bo prva letošnja dijaška predstava, Gotovčev »Ero z onega sveta«, ki si je kot edino jugoslovansko operno delo utrl pot na številne evropske odre. Peli bodo: Heybalova, Kogejeva, Franci, Janko, Lupša in drugi. Za dijaško predstavo veljajo globoko znižane cene.
V	prihodnjih dneh bomo imeli prvo letošnjo operetno premiero, znano delo »moj stra sodobne operete« F. Leharja, »škrjan-ček«. Lepa glasba, prijetno dejanje in veder humor, za katerega bo skrbel zlasti g. Zupan kot dobrodušni očka Pal, so odlike tega dela, ki bo gotovo imelo pri občinstvu svoj uspeh. V vlogi »škrjančka« bo nastopila članica mariborskega gledališča gdč. Jelka Igličeva. razsen nje bomo slišaii še go. Vidalijevo, gdč. Barbičevo in gg.: Janka, Sancina, Pečka in druge.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda 4 oktobra: Zaprto. Četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red B.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodne tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,
Maši kraji in Ifndfe
Visoka šola mladega kralja
Kakor smo včeraj kratko poročali, so se a preteklim ponedeljkom začela predavanja za Nj. Vel. kralja Petra H. iz vseuči-liske in višje vojaške stroke. Srednješolsko izobraževanje našega kralja se je pričelo v marcu leta 1935. Obvladati je moral poleg movi, ki je določena po splošnem učnem načrtu za naše srednje šole, še posebne predmete, ki naj ga usposobijo za bodoči vladarski poklic. V dobrik štirih letih je mladi kralj z vestnim študijem in zgledno vdanostjo svojim učiteljem tako obvladal
vso učno snov, 'da mu je bila letos v jurii-ju priznana zrelost z odličnim uspehom. Zdaj je naš mladi kralj visokošolec. Spet bodo izbrani predavatelji nudili kralju potrebni pouk iz vseučiliških ved in iz višje vojaške stroke. Vso snov bo obvladal v dveh letih, nakar bo moral zasesti prestol. Naša slika je eden izmed zadnjih posnetkov z letošnjih počitnic, ko je Nj. Vel. kralj Peter II. z družbo svojih vrstnikov prebival v taborišču ob Savi Bohinjki nad Bledom.
Smrtna nesreča železničarja pri Krizah
Lokomotiva je na prelazu ubila Frana Ankeleta
Tržič, 3. oktobra
Na nezavarovanih železniških prelazih tržiške proge se je v teku let dogodilo že več nesreč, večinoma smrtnih. Žrtve so bi-
li vozniki, biciklisti in pešci. Skoraj ne mine leto, da ne bi zabeležila tržiška kronika kakega smrtnega primera. Ni še minilo leto od tragične smrti mesarskega vajenca v Dupljah, katerega je vlak razmesaril, že se je v ponedeljek raznesla po Tržiču in okolici žalostna novica, da je vlak povozil železničarja Frana Ankeleta, ki se je vračal proti domu.
France Ankele je bil uslužbe nv delavnicah državne železnice v Ljubljani. Doma je bil pri Sv. Ani nad Tržičem, a prebival je v Pristavi pri Tržiču. Že polnih 20 let se je dnevno redno vozil z jutrnjim viakorn v Ljubljano, z večernim pa se je vračal. Izstopil je vedno na postaji Križe-Golnik, odkoder je imel potem približno kilometer dolgo pot do doma. Cesto, ki vo-
di proti Pristavi in dalje proti Tržiču, prečka železnica. V ponedeljek zvečer se Ankele ni vrnil ob običajni uri domov. Zaskrbljena ga je šla žena iskat. Grozno je bilo svidenje: zagledala je svojega moža mrtvega, na progi nedaleč od železniškega prelaza. Lokomotiva ga je namreč zadela na prelazu v glavo in ga je potem kakih 20 m vlekla s seboj. Smrt je bila gotovo takojšnja. Vsa razburjena in užaloščena se je žena vrnila v vas in obvestila sosede, ki so potem odšli po orožnike. Takoj se je tudi sestala sodna komisija s preiskovalnim sodnikom Furlanom in zdravnikom dr. Prem-roujem, ki je ugotovila dejanski stan in odredila prenos trupla v mrtvašnico. Pokojni Ankele je zapustil vdovo in mladoletno hčerko. Bil je dober mož in ga imajo vsi v prijaznem spominu. Naj bc ta nesreča resen opomin vsem, da je na nezavarovanih železniških prelazih potrebna skrajna previdnost.
Ajda na Dolenjskem uničena
Trgatev po dolenjskih goricah je v polnem teku
Novo mesto, 3. oktobra Posestniki prostranega novomeškega oko-Ksia so letos že v tretje hudo prizadeti. Dvakrat so jim uničile setev povodnji (bilo je to v maju in juniju), zdaj pa je huda slana uničila zadnjo nado, posevke ajde. Ajda je zarad inaglo nastalega mraza domala vsa uničena. Dolenjski poljedelec, ki je letos pridelal le malo krompirja in žita, je ajde vsejal dosti več kakor druga leta. Lahko si je tedaj zamisliti, kako hud je udarec za Dolenjsko, ko bodo kmetje spravili s polja komaj toliko, da se bodo čez zimo pretolkli. Sadna letina je resda bila obilna. Toda sadje nima one cene, ki bi jo moralo imeti. Cel mernik sliv ste lahko kupili po mili volji po 12 do 15 din. Jabolka in hruške dobite še ceneje. Pa kupcev ni. Zadnji čas kmetje precej sušijo sadje. Na kmetijsko šolo na Grmu, kjer ima-
jo vzorno urejene sušilne naprave, je bil zadnje dni tolik naval, da šola pri najboljši volji ni mogla vsem ustreči. Ker so tudi marsikateri meščani nakupili mnogo sadja z namenom, da ga posušijo, so morali zdaj poiskati pomoči pri kmetskih sušilnicah.
Dolenjski ljudje so doslej skoraj vsako leto imeli dober zaslužek z nabiranjem gob. Letos pa gob ni kaj dosti. V malih količinah so se zdaj pojavili ajdovčki. Že zdaj imajo posušene gobe visoke cene, od 30 do 40 din kg. Spričo slabih izgledov na letino so se ljudje letos v večjem obsegu vrgli na nabiranje zdravilnih zelišč, ki jih vnovčuje-jo razne zadruge in trgovci. Zlasti gorjan-sko hribovje obiluje zdravilnih zelišč. Vsak teden vidite, kako vozijo vozniki skozi Novo mesto cele bale nabranih in posušenih zelišč. Večina tega blaga gre v inozemstvo. Tako si dolenjski ljudje prislužujejo vsaj
toHco, da ai uabsvijo najnujnejšo ščme. S tem pa ie vedno m nadomeščen padek pri slabi letini
Trgatev se je na Dolenjskem že pričela. Vse gorice, še posebno one na Trški gori, so polne beračev, ki prepevajo pn veselem opravka. Vinska letina bo po nekaterih krajih povprečno dobra. Spričo nastoprrfe-ga jesenskega deževja se vinogradniki žarijo, da čim prej opravijo žlahtni pridelek v svoje kleti in da ma zagotovijo vsaj kolikor toliko pošteno ceno, ki jo letošnji ski pridelek zasluži.
^^tanceK^J
Skofja Loka, 1 oktobra
V Sfcofji Lok] so položi® k večnemu počitku mladega slikarja Franceta Koširja, ki si je z vrsto lepih umetnin pridobil sloves nadarjenega slovenskega umetnika, pa mu je žal bila, kakor mnogim drugim našim umetnikom, dodeljena trpka usoda, da ga je sredi dela ugrabila jetika.
France Košir se je rodil 29. maja 1906. v Škof ji Loki študiral je realko v Ljubljani, in slikarski oddelek na obrtni šoK, izpopolnjevat pa se je Sel k prof. Beciču na umetnostni akademiji v Zagrebu. Da bi si zagotovil obstanek, je postal profesor risanja ter je služboval v Ljubljani in nekaj let v Slavonskem Brodu, odkoder je spet prišel v Ljubljano, potem pa je spoznaval še Ptuj in Kranj. Povsod je pridno ustvarjal lepe umetnine. Ali v Kranju ga je že tako napadla zavra tna bolezen, da je moral na bolezenski dopust, katerega je žal dokončal s smrtjo. Nekajkrat je bil na Golniku. V dragem domačem kraju je iskal telesne in duševne utehe in tu se je tudi umiril za vedno. Kot slikar je bil zdrav realist. Šolanje pri Beciču mu je dalo mnogo tehničnega znanja, trpljenje pa je dalo njegovim umetninam mnogo blagega nadiha. V naši javnosti je bil precej dobro znan, toda žal je omagal na sredi poti, ko bi nam bil kot zrel mož lahko dal velike umetnine.
Ko je v nedeljo nastopil zadnjo pot, so ga počastili številni pogrebci iz domačega okoliša, pa tudi iz drugih krajev, zlasti iz Ljubljane. Častna je bila udeležba slovenskih likovnikov iz Ljubljane. Zastopana je bila Narodna galerija, enako kranjska in ptujska gimnazija, pa tudi banska uprava in domača občina. Ob grobu se je prvi poslovil ravnatelj kranjske gimnazije Fran Koblar, nato prof. Mirko Šubic v imenu Društva likovnih umetnikov, prof. Saša Šantel v imenu kluba »Lade«, prof. Miklav-čič v imenu Profesorskega društva in urednik dr. Tine Debeljak v imenu loških rojakov. Mešani zbor kranjske gimnazije je zapel žalostinko, ki je globoko raztožila vse pogrebce. Dež, ki je neusmiljeno KL je bil docela v skladu s tožnim nastroje-njem ob pogrebu nadarjenega, prerano umrlega slovenskega umetnika. Naj počiva v miru, njegova dela pa naj bodo poroštvo častnega spomina!
Zdrav in bolan otrok
Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki so jo založile učiteljice sreza Lendava v proslavo dvajsetletnice osvoboditve Prek-murja. Že julija meseca smo poročali o sklepih, ki so jih napravile učiteljice na tečaju »O negi dojenčka« v Beltincih. Pred nami leži lična knjižica, ki priča, da ni ostalo le pri sklepih, ampak je prišlo tudi do uresničenja sklepov.
Ovojna stran knjižice nam prikazuje le-lega, zdravega otroka, ki je plod pravilne nege in prehrane. Uvodne besede avtorice ge. primarija dr. Sabine Praprotnikove, specialistke za otroške bolezni, nam povedo, da želi knjiga poučiti predvsem preproste matere in da želi biti v pomoč vsem materam, ki jih krasita dve lastnosti: brezmejna ljubezen do otroka in skrb za njegovo zdravje. Vso vsebino, ki obsega 81 strani, je urednica razvrstila v sedem poglavij. Razpravlja o higieni noseče žene, o novorojenčku, o negi dojenčka o bolnem otroku, o otroških boleznih, o negi bolnika in opozarja na najnujnejše potrebščine in zdravila v poglavju domača lekarna. Gospa zdravnica je s knjižico, ki je pisana preprosto, dala tudi manj premožnim materam na podeželju, ki nimajo zdravniških posvetovalnic, možnost, da pravilno negujejo in hranijo svoje dojenčke. Vsaka še tako mlada ali nevedna mamica bo lahko sa-
Posvetitev pravoslavne cerkve mi SuSaku
Po dveh letth napornega deta trn veUkega
požrtvovanja so imeH v nedeljo pravoslavni verniki Soiaka t* okolice velik praznik in veliko zadoščenje. Posvečena je bila nova pravoslavna cerkev, ki bo katedralno svetišče za pravoslavne vernike Sušaka in srezov Kastav, Čabar, Krk, Crikvenica m občino Fužine. Zemljišče za cerkev je dala
mm imzpotugj občima. Cerkev fe talna tn tako prostrana, da bo imelo v njej prosto* a do 2JOOO vernikov. Kako to poleg pravoslavnih tudi ostali prebivalci ponosni na lepo svetišče, je dokazala velika udelei-ba ljudstva pri slovesnem sprejema partrt-arha Gavrila in pri posvetitvemh obredih.
ma pravilno negovala otroka, če se bo držala točno preizkušenih navodil.
Zdravnica se je v vsej svoji skromnosti odrekla nagradi v korist siromašnim prekmurskim materam. Svojih naukov nikomur ne vsiljuje, prepričana pa je, da vodijo k
zanesljivim uspehom, če se upoštevajo. Kakor ni družine brez pratike ali koledarja, tako bi morala biti knjižica »Zdrav in bolan otrok« nujen priročnik, ki bi v nobeni hiši ne smel manjkati. Knjižico dobite za bore šest dinarjev v vsaki knjigarni
Rekordna pojedina lačne dniiltse
V enem dnevu so pojedli ukradeno tele
Guštanj, 3. oktobra
Med novicami iz naših samotnih krajev vas utegne predvsem zanimati, kako so v neki hiši v enem dnevu pojedli ukradeno tele. V spominu je še zadeva iz lanskega leta, ko je bil pri nekem posestniku na Tolstem vrhu ukraden par volov. Udeleženci so hoteli zabrisati vsako sled na ta način,, da so vodili v voz vprežene vole po raznih krajih Dravske doline. Kljub temu so bili izsledeni, tik preden so vole spravili čez mejo. Te dni pa 6e je zgodila nova tatvina, ki je vzbudila precej pozornosti. Ukradeno je bilo dva meseca staro tele in tatvina je bila v treh dneh do kraja pojasnjena.
Pri malem posestniku Špalerju na Tolstem vrhu imajo samo kravo, dobro mleka-rico, ki je povrgla pred dvema mesecema lepega telička. Gospodar je že napravil račun, kaj vse bo nakupil za prodano tele. Nad hlevom je imel 27. septembra zvečer v skednju pri brleči svetilki opravka ■ čiščenjem žita. Okrog 22. ure je nekdo spodaj odgnal tele iz hleva, ne da bi bil kdorkoli izmed domačih kaj opaziL Kakor so dognali, je tele odgnal brezposelni Adoff Krumpačnik po naročilu nekega Štefana Pisarja. Ker tele ni hotelo po temi stopati, sta ga zadela na rame in ga nosila menjaje do Pisarjevega doma. Drugi dan so pripravili imenitno pojedino. Pisar ima številno družino. Kljub temu pa je de vedno uganka, kako so mogli kar v enem dnevu pospraviti celo tele. Otroci so povedali da so trikrat pekli meso, kosti pa so zažgali Kožo je naposled prodal Pisar za 45 din v Prevaljah in od tega je dobil brezposehrf Krumpačnik 10 din plačila za pomoč pri tatvini, ostanek pa je obdržal Pisar sam. Pisar in Krumpačnik sta bila oddana v sodne zapore v Prevaljah, dogodek, sam pa značilna socialna slika iz današnjih dnL
Jesenska paša je idilična za pastirje, na živino ni treba kdovekaj skrbno paziti ko se lahko pase po širnih travnikih, pastirčki pa si kurijo ogenj in pečejo krompir ki kostanj. Le kadar uide živina na vabljhrf zeljnik, jo je treba vrniti V Kotljah se je pri tem primerila huda nesreča. Neko pa-stirico je krava nabodla pri odvračanja na rogove in jo vrgla preko sebe. Nesrečno pastirico, ki je imela trebuh ves preparan, so nemudoma prepeljali v slovenjgrašbo bolnišnico. Priznani kirurg g. dr. Strnad je dekletu s takojšnjo operacijo rešil žhrije-nje.
Regulacijska dela, K so v zvezi 8 preložitvijo banovinske ceste skozi Guštanj V dolžino 2 km, so bila s 1. oktobrom zarad! izčrpanega kredita prekinjena. Regulirali so strugo reke Meže od železobetonskega nostu navzgor do Peruzija, odkoder so izkopali novo strugo. Pri delu 60 bili zapo-
Zadnji ljubljanski meščani
Po novem zakonu o mestih je meščanstvo ukinjeno
Ko smo jeseni 1. 1934. dobili sedanji zakon o mestnih občinah, nismo takoj niti opazili da zakon ne pozna več meščanstva in meščanov, ki so bih sto in stoletja ponosni predstavniki meščanske misli in vseh prizadevanj za svoboščine in pravice mest. Kakor je kraljevina Jugoslavija že ob svoji ustanovitvi odpravila plemstvo in s tem tudi predpravice plemenitašev, tako je pred 5 leti z zakonom o mestih odpravila tudi meščansko dostojanstvo. V prejšnjih stoletjih so namreč v mestih poleg viteškega in duhovskega stanu v glavnem odločali samo meščanje in so se zato imenovali poleg prej omenjenih dveh stanov »tretji stan«. Kdor je hotel imeti besedo v notranjem ali zunanjem svetu mestne občine je moral biti meščan. Meščani v starih časih so imeli tudi pravico do svojega grba in tako poznamo tudi meščanske grbe ljubljanskih županov, ki niso bili plemiči, saj so tako s ponosom nosili svoje grbe na pečatnikih Schonlebni in Dolni-čiirji, še preden so postali plemiči. Po drugih mestih so te ugledne stare meščanske družine imenovali patricijske družine, saj so prav meščanske družine predstavljale ugled mesta in njegov pomen.
Ko je pa sredi minulega stoletja nastopila demokratična doba in je kmet postal enak meščanu in aristokratu ter duhovski gospodi, je jel bledeti tudi sijaj meščanstva. Predvsem meščanstvo ni bilo več dedno, temveč je moral biti vsak meščan imenovan posebej. Splošna volilna pravica pomeni tudi konec pomena meščanstva in
polagoma se meščanstvo spreminja v odlikovanje ali pa celo v nekako pokojnino. Ljubljana ima še danes svojo meščansko imovino, ki jo upravlja še vedno poseben odsek. Ta imovina obstoji v starem meščanskem špitalu, kjer so dobivali bolehni in ostareli ljubljanski meščani zavetje v potrebi. Meščanski hospital ali zavetišče je 1. 1345. ustanovila ogrska kraljica Elizabeta, ko se je na svojem popotovanju v Rim dalj časa mudila v našem mestu. Z mnogimi drugimi darili se je ustanova povečala in poslopje meščanskega špitala je bilo med največjimi v Ljubljani. Po njem se je imenovala špitalska ulica, Sedanja Stritarjeva ulica, in tudi špitalska vrata, ki ao skoznje prihajali predvsem Gorenjci v mesto in naravnost pred rotovž. špitalska kapelica sv. Elizabete je posebno znamenita za zgodovino našega slovstva, saj je v njej pridigoval Primož Trubar. Ko se je v poslopju naselil tudi okrožni urad za gorenjsko okrožje ali »Kreisamt«, je poslopje po njem dobilo ime kresija. Po potresu so staro poslopje podrli in 1. 1898. je bilo dozidano sedanje poslopje, ki njega dohodke še sedaj uživajo onemogli meščani.
V Kamniku na primer so meščani ali purgarji imeli velika gozdna in druga posestva. To veliko premoženje nekdanjih kamniških purgarjev je še danes last kamniške meščanske korporacije. V Ljubljani upravlja meščansko imovino odsek, ki ga iz vrst meščanov imenuje občinska uprava, a ker je meščanstvo ukinjeno, tega odseka ne bo več mogoče imenovati iz vrst me-
ščanov, ker po zakonu o mestnih občinah meščanov kmalu sploh več ne bo.
Ko je bil 1. 1898 dozidan novi meščanski špital ali sedanja kresija, je Ljubljana dobila tudi nov meščanski statut, ki določa, da so »meščani tisti občinski domačinci, ki imajo že sedaj meščansko pravico (meščanstvo) ah katerim toisto v prihodnje občina izrecno podeli«. § 1. ljubljanskega meščanskega statuta pa nadalje pravi, da se, »meščanstvo podeljuje ali na prošnjo kakega občinskega domačina ali pa zaslužnim občinskim domačincem po predlogu župana ali kakega druzega občinskega svetovalca«.
Kdor je dobil meščanstvo, je pred vojno moral plačati v občinsko blagajno od 25 do 50 goldinarjev sprejemščine, posebej pa še donesek 50 do 100 goldinarjev za meščanski sklad, toda občina je lahko novega meščana tudi oprostila od plačila teh pristojbin, kar se je zlasti dogajalo pri manj premožnih zaslužnih možeh. Po svetovni vojni so podpore potrebni meščani dobivali in še dobivajo podporo v znesku 350 din na mesec, njih žene ali vdove ter otroci pa po 250 din na mesec. Kakor rečeno, so bili vedno vsi dohodki kresije namenjeni za podpiranje podpore potrebnih meščanov in njihovih družin. Ker pa od septembra meseca 1934. mestni svet ljubljanski zaradi novega zakona o mestih ni mogel več imenovati novih meščanov, se število teh od-likovancev krči od meseca do meseca in ti poslednji ljubljanski meščani so se spet pričeli zanimati za meščanstvo. Vse države namreč z najrazličnejšimi sredstvi, z vzgojo in propagando ter velikimi izdatki skušajo množiti državljansko zavest in tako se tudi vsa mesta danes zavedajo velikega pomena meščanske zavesti za mestne obči-
ne. Ljubljančan mora biti ponosen, da je Ljubljančan, in ta zavest naj ga vodi pri požrtvovalnem sodelovanju za blaginjo mesta. Tradicija so tiste v stoletjih zasidrane korenine mest, ki iz njih sodobnost črpa poživljajoče sokove za zdrav razvoj in napredek mest. Kakor po drugih državah varujejo stare kmečke domove in starim kmečkim domovom nakladajo časti in celo predpravice ter tako ustvarjajo nekako kmečko aristokracijo, so se tudi mesta pričela zavedati da morajo ohraniti spoštovanje do zaslužnih mož in rodov in s tem vrniti tradiciji njeno veljavo. Tudi Ljubljana mora častiti svoje zaslužne može in družine ter ohraniti njih spomin v časti za zgled novim rodovom in za spodbudo k delu za splošno blaginjo mesta.
Kratek je že postal imenik živih meščanov v Ljubljani. Kot načelnik odseka za upravo meščanske imovine načeluje tem predstavnikom ljubljanskega meščanstva član mestnega sveta gosp. Avgust Jenko, splošno spoštovani mestni gospodar, ki je vsekdar izkazoval in dokazoval vse vrline resnične meščanske zavesti. Za njim pa naštejemo ljubljanske meščane kar po abecednem redu! To so gospodje Ivan Breskvar, kjučavničarski mojster na Sv. Petra nasipu 24; Josip Cepuder, Šolski upravitelj v pok. v Sv. Florijana uL 22; Anton Cerar-Danilo, član narodnega gledališča v pok.; Anton Dečman, trgovec in tovarnar na Ambroževem trgu 10; Engel-bert Frainchetti brivski mojster v šubi-čevi ul. 3.; Jakob Furlan, Šolski upravitelj v p. v Komenskega ui 14; častni meščan Engelbert Gangl; častni meščan Ivan Hribar; Edigij Jeras, sodarski mojster na Hranilnični e. 10; Anton Kadunc, strojni
sleni domači in okoliški brezposelni, po večini leški rudarji. Prihodnjo pomlad se bo regulacija nadaljevala. Urejanje cestne trase bo trajalo precej časa.
Letina v obmejnem koroškem kotu m bila preveč ugodna. Dolgotrajna suša je zavrla rast travnikov. Prezgodnja zaporedna slana je uničila pozno se razvijajočo zelenjavo po vrtovih, in komaj odcvetelo ajdo. Pridelek krompirja je pičel, v grobu je le po nekaj debelih sadežev. Sadja pa v naših krajih ni
»Po žeM«
n i
zgrajeni kmetijski kontnU bi poskusni zavod v Ljubljani Izdelano je po osnutku ljubljanskega slikarja L F. Kletna in je zdaj razstavljeno v umetnikovem ateljeju. Priporočamo ogled lepe in TgMiimive umetnine.
ključavničar v Igriški tri. 15; Tomaž Kavčič, mizar v Gosposki ui 10; Teodor Kom, krovski in kleparski mojster na Poljanski cesti 8; častni meščan dr. Anten Korošec; Ivan KoSenina, mesar v Kolodvorski ul. 6; Ivan Križnar, krovski mojster v Hrenovi uL 9; Karel Krušič, zvo-harski mojster na Privozu 8; dr. Andrej Kuhar, notar v Dalmatinovi ui 7; Franc Leskovic, trgovec v Sv. Florijana ui 1; Josip Maček, gostilničar v Krojaški ui 8; Franc Medič, čevljarski mojster na Zrinj-skega c. 5; Tomaž Mencinger, posestnik v Pražakovi ul. 10; Janko Mlakar, profesor v p., v Ilirski ui 25; Ludovik Mlakar, železniški uradnik in posestnik v Jenkovi ui 22; Fran Ocvirk, mesarski mojster na Poljanskem nasipu 48; Josip Olup, trgovec na Starem trgu 1; Alfonz Paulin, profesor v p., v Komenskega ulici 14; Ivan Perme, krojaški mojster v Ilirski ul. 20; Alojzij Potočnik, učitelj v p., na Cesti 29. oktobra 9; Simon Praprotnik, mizarski mojster v Jenkovi ul. 7; Anton Pritekelj, delavec v Jenkovi ulici 9; častni meščan dr. Dinko Puc; Ivan Sever, vrtnar, Med hmeljniki 2; Albert Sič, profesor v pok., v Gradaški ul. 18; Ivan Skubic, knjigovez na Resi je vi c. 1; Anton Sterlekar, tiskar v Janežičevi ul. 12; Andrej šarabon, trgovec na Zaloški c. 1; Karel Tekavčič, trg. poslovodja na Kongresnem trgu 15; Ivan Tomažič, strojnik na Sv. Petra nasipu 71; dr. Fran Tominšek, odvetnik v Ciril Metodovi ul. 16; Ignacij Vehar, mizarski mojster v Gradaški ul. 12; dr. Fran Wlndi-scher, glavni tajnik ZTOI v p., Knafljeva ui 15; Anton Vrhovec, gostilničar na Poljanski c. 58; Ivan Zaje, starinar in krojač na Galusovem nabrežju 16; Vinko Zaje, tiskar na Cesti 29. oktobra 23;
Domače vesti
* Obvestilo društva Rdečega križa. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sporoča: Posamezne osebe se obračajo na odbor društva Rdečega križa z vprašanji, ako se bodo nabirali prostovoljni prispevki v denarju in naravi ter sprejemalo osebje za prostovoljno sanitetno službo zaradi izkazovanja podpore društvom Rdečega križa vo jujočih se držav. Razen tega se obrača jt posamezni s prošnjami, da jim naše dru štvo preskrbi poročila o usodi njihovih so rodnikov, kateri se nahajajo v krajih vojskujočih se držav, odnosno okupiranih od sovražnih vojsk. Naše društvo bo takoj preko svojih odborov, časopisja in radio-stanic izdalo potrebna obvestila, čim bo prejelo poročilo, ako društva Rdečega križa vojskujočih se držav sprejemajo in želijo kakšno materialno ali osebno pomoč od zunaj. Na isti način se bodo izdala obvestila o postopku informacijske službe o usodi ujetnikov, internirancev in oseb v okupiranih krajih. Vse interesente pa prosi Rdeči križ da se dotlej ne obračajo z navedenimi prošnjami na odbore društva. Kar tiče privatnega dopisovanja z osebami v vojskujočih se državah, se priporoča, da je isto čim krajše in čitljivo, po možnosti v jeziku vojskujoče se države, v katero se pošilja.
*	Visoko ameriško odlikovanje jugoslo-venskega učenjaka. Profesor za socialno medicino na zagrebški medicinski fakulteti dr. Andrija štampar se je, kakor znano, nedavno vrnil iz Severne Amerike, kjer je kot gost raznih vseučilišč in znanstvenih ustanov predaval o svoji stroki. O njegovem potovanju in udejstvovanju v Ameriki je objavil obširno poročilo največji medicinski strokovni časopis v USA, ki pa je priobčil tudi vest. da je prof. dr. Štampar imenovan za profesorja javnih socialnih znanosti na vseučilišču v Ber-keleyu v Kaliforniji. Na tem vseučilišču je bila katedra za socialne znanosti vnovič kreirana in njen prvi profesor je zdai naš učenjak prof. dr. Štampar. Tej vesti je priključeno daljše poročilo o delovanju prof. dr. štampar ja v Jugoslaviji in na Kitajskem, kamor ga je bila poslala zdravstvena sekcija Društva narodov.
Dofsisita trgovska š©!a I
v Ljubljani, Kongresni trg 2 ^
vpisuje v svojo Dvoletno trgovsko šolo, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih, stenografija itd. — Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah ln se žele izpopolniti ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je individualen in se vrši z dopisovanjem. — Podrobna pojasnila S daje ravnateljstvo brezplačno. §|
*	»Bremen« bo dobro prezimil. Včeraj smo poročali, da se je nemški veliki pre-komornik »Bremen« zas:dral v Murman-sku, kamor se je zateklo še nad 40 drugih nemških ladij. Omenjeno je bilo, da boda morali ti parniki prezimiti v ledov-ju. K tem navedbam nam sporoča jugo-slovenski dobrovcljec, ki je v svetovni vojni prebil celo leto v Murmansku: Mnenje, da vlada v Murmansku huda zima, je zmotno. Ves zaliv obliva zalivski tok in je pristanišče Murmansk vso zimo brez ledu. Vobče je podnebje v Murmansku vse leto dosti prijetno. Edino v Kotu zaliva, tam kjer je mestece Kola, se stvori pozimi nekaj ledu, toda v splošnem je zaliv precej zavarovan pred navalom zime. Po takem bo torej »Bremen« z ostalimi nemškimi parniki. k' so se tja zatekli, lahko kar zadovoljen, ako je našel tam zavetje.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Op i reg s. bt.
* 301etniea živinorejske zadruge v Stu-denicah pri Poljčanah. Te dni je obhajala živinorejska zadruga za studeniški okoliš, katere delokrog je razširjen čez poljčan-sko občino, tridesetletnico obstoja. Zadruga je v teh letih lepo napredovala, že 20 let ji načeluje posestnik Simon Kitek, medtem ko je bil prvi zadružni predsednik Koropec Fran, bivši posestnik in gostilničar v Studenicah. Zadruga prireja vsako leto razstavo rodovniške živine. Za jubilejno leto je bila ta razstava še posebno
dobro pripravljena. Naprave so bile letos izdatnejše, kakor druga leta, k čemer so pripomogli banska uprava, ki je prispevala 2.700 din kmetijski odbor s podporo 2.500 din, občina Poljčane s 1.000 din, okrajna hranilnica 100 din, tvrdka Bata 50 din ter tovarni v Rušah in Hrastniku Ki sta darovali umetno gnojilo. Pri ocenjevanju je prejela prvo nagrado živina posestnika Debelaka iz Lovnika, dalje acasa, Pukla, samostanska, pa tudi drugi 30 dobro odrezali. Ob zaključku so pozdravili živinorejce gg inž Gosak kot zastopnik banske uprave, sreski kmetijski referent Zupane, domači župnik ter načelnik zadruge, ki je bodril navzočne, naj tudi v bodoče, kolikor se da. delujejo za napredek živine, kar bo predvsem koristilo živi-norejcim samim.
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učilišču »Christofov učn) zavod«, Ljubljana, Domobranska ld, se prtčne v
četrtek dne 5. oktobra Kot običajno vsake leto. Večerni trgovski tečaj je organizirat tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim. KJ v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujejo se predmeti. Knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom. pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila ln prospekti brezplačno na razpolago osebno aii pismeno. Vpisovanje vsak dan do 5 oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne ln zvečer do 8. ure. šolnina nizka!
* Tujskoprometna zveza v Ljubljani
poziva vsa včlanjena društva, da pošljejo podatke o v tekočem letu izdanih propagandnih edicijah (prospekti, vodiči, revije, brošure) Podatki naj obsegajo število naklade, stroške in jezike, v katerih so izdane. Priložiti je tudi po 2 izvoda v vsakem jeziku.
DEŽNE PLAŠČE
iz balonske svile, spalne vreče v veliki izbiri nudi športna trgovina
8, KOLE PBEDAUČ
LJUBLJANA	Kongresni trg 4
* Napad brez vzroka. V nedeljo je bil v Crešnjevcu pri Pragerskem zahrbtno napaden Aloiz Rajtmajer. mizarski vajenec s Pragerskega Dobil je vbod z nožem v levo stran hrbta Zaradi nevarne rane in dosti izgubljene krvi so morali nesrečnika odpeljati v bolnišnico Napadalcu ie orožništvo že na sledi.
pr^rrzMaimrsK"- ■im&vt}«
ži f| otvarfa	vafe
t v sofosto 7.
Matija Zalar, pekovski mojster na Starem trgu 3; Anton Zgonc, sobni slikar na Ahacljevi c. 10; Henrik Zirkelbach. tiskar v Mali čolnarski ul. 10; častni meščan Oton Župančič; inž. Franc žužek, gradbeni svetnik v p., na Cesti 29. oktobra.
S petimi častnimi meščani vred ima torej Ljubljana danes samo še 50 meščanov, vendar se pa častni meščani dr. Dinko Puc, Oton Zupančič in dr. Anton Korošec pravzaprav ne imenujejo več častni meščani, pač pa po § 17 zakona o mestnih občinah častni člani mestne občine ljubljanske, ker so bili z najvišjim odlikovanjem našega mesta počaščeni šele po 22. septembru 1. 1934, ko je stopil v veljavo ta zakon.
Mestna občina ljubljanska se popolnoma zaveda pomena meščanske časti in bo zato odslej počastila vsakega meščana ob njegovi smrti tudi na ta način, da bo izobesila na poslopju meščanske imovine, torej na kresi ji, žalno zastavo. Kakor iz seznama vidimo, so med meščani zastopani najrazličnejši stanovi, saj si tudi najpreprostejši občan lahko pridobi velike zasluge za mestno občino s svojo požrtvovalnostjo na tem ali onem polju. Zadnja leta je pa mestni svet z meščanstvom posebno rad odlikoval tudi vrle gasilce, ki so si to odlikovanje pač zaslužili z izkazovanjem ljubezni do bližnjega v svojem dolgem življenju.
V Ljubljani imamo pa še mnogo mož, ki so si zadnjih pet let prislužili to častno odlikovanje našega mesta vendar jim ga pa mestni svet ne more več podeliti in bo zato mestna uprava gotovo poiskala pota in našla ta ali oni način počastitve, da bo posebne zasluge svojih občanov lahko spe' ^^rradila v spodbudo vsem občanom.
^ , | gj | ob 20. v Trgovskem domu.
Jenko — Adamič — Buffet. ammmsmamsmamsmšagm
* Poktet proti bazardnim »gram. Vsa muslimanska društtva v Banjaluki so soglasno sklenila uvesti energičen pokret proti hazardnim igram. Svoj sklep bodo začela izvajati med enomesečnim rama-zanskim postom, med katerim si muslimani po stari navadi najiajši kratijo Ca3 z raznimi igrami. Med ramazanskim postom prirejajo tudi vsakovrstne tombole, ietos pa bodo vse take prireditve opustili ir od-lx>rniki vseh muslimanskih društev bodo v svojih področjih ljudi odvajali od igranja raznih hazardnih iger med katerimi se je najbolj udomačila igra, ki ima lepo ime »božji blagoslov«, a je hazarcna igra najnevarnejše vrste. Za vodstvo pokreta proti hazardnim igram je bil izvoljen posebni odbor, ki se je, že obrnil na oblastva s prošnjo, naj zavrnejo vsako vlogo za prireditev kake tombole. Med ramazanskim postom ki se začne že tr mcsec, ne bo v Banjaluki nobene tombole, voditelji pokreta proti hazardnim igram pa upajo, da se bo pokret uveljavil tudi med muslimanskim prebivalstvom drugih krajev.
t? & 1
medenino, baker in cink — kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRANC BELIČ pri Rupena Lutz — Ljubljana VII.
* župan in njegova žena ustreljena iz zasede. V Despotovcu sta postala župan Drago Tasič in njegova žena Zorka žrtvi neznanih morilcev, župan Tašič je imel krčmo in ko je oni večer sedel v njej pri mizi blizu okna ki ni bilo zastrto, je nekdo s puško ustrelil skozi okno in za^el župana v glavo. oK je odjeknil strel in se je župan zgrudil na tla. je nastala v krčmi panika, gostje so se skrili pod mi ze ln samo županova žena Zorka le ori-hitela k možu. Tedaj je zagrmelo še nekaj strelov in se ie tudi žena zgrudila mrtva na tla. V krčmi sta bila tudi takrat dva občinska stražnika, ki sta stekla ven, a nista zunaj našla nobene sledi za morilci, ki so streljali iz zasede. Po prepričanju vaščanov je postal župan s svojo ženo vred žrtev osebnega maščevanja.
Iz Ltablfaite
u— Jesen nas je pričela zalivati. Za enkrat so končani lepi dnevi, ki so bili krasna dopolnitev letošnjega sušnega poletja. Pretekli teden je nenadno nastopil hlad in hrbti naših višjih pogorij so že dobili rahlo zimsko odejo. V nedeljo pa se ozračje ublažilo in popoldne je začelo deževati. Tudi včeraj zjutraj je bilo 'zprva še dosti vedro vreme, proti poldnevu pa je začelo liti in je potem zalivalo Ljubljano do večera. V kolikor ni že slana opravila s cvetjem po naših vrtovih in parkih, bo zdaj dopolnilo deževje.
u— Otrok za otroka. V pomoč revnim druž;nam na naši severni meji bo Tel. kulturno društvo »Atena« pridružilo svoji tradicionalni nabiralni akciji v korist društvenim socialnim ustanovam (ortopedski zavod. Mladinska knjižnica itd.), ki jo priredi v soboto in nedeljo 7. in 8. t. m. tudi zbirko v blagu. Otrokom obmejnih krajev primanjkuje tople obleke in obutve, manjka jim šolskih potrebščin, knjig, zvezkov in svinčnikov, nimajo pa tudi nikogar, ki bi jih mogel razveseliti z drobno igračko. Ali ne bi bilo dobro in lepo ter narodnovzgojno za našo mladino tistih krogov, ki ne čutijo obupnega pomanjkanja, da bi pobrskala po svojih omarah in predalih ter poiskala darilce, s katerim bi obdarila vsaj eneera revčka na naši zemlji? Koliko pretesnih čeveljčkov leži po kotih, koliko prekratkih obleke visi po omarah, koliko je odloženih
knjig in zavrženih igračk! Dobra srca, zberite to blago, ki ga ne rabite več, in dajte ga v roke svojemu otroku, da ga ponese v košare, ki bodo v ta namen postavljene pri nabiralnih mizicah na raznih križiščih v mestu. Vsa zbirka v blagu se bo razdelila preko Sol in učiteljstva na najpotrebnejša mesta.
u— O teoretskih principih za dimenzioniranje fortiflkacijskih objeKtov pred letalskimi napadi g posebnim o žirom na zaklonišča bo pod okriljem Udruženja jugo slovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljubljana ter v njegovi predavalnici v Kazini (Kongresni trg l/II) predaval dr. inž. Miroslav Xasal drevi ob 20. uri Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
u— Kolo žen zadrugark priredi drevi ob 20. v dvorani glasbenega društva »Slogi«, Pražakova ulica 19., predavanje »Zaščita družine pred zračnimi napadi.« Predava referent mestnega magistrata ga. Zlata Plrnat. Po predavanju debata. K predavanju so vabljene tudi žene zadru-garjev. ki še niso naSe članice, kakor tudi družinski očetje in vsi, katerim je pri srcu naša družina.
Barutana Kamnik sprejme takoj 4—s diplomirane
inžinerje—kemičarje
kateri morajo biti rojeni naši državljani.
Prednost imajo neoženjeni in kateri so odslužili vojaški rok, ali pa so istega oproščeni.
V službo sprejeti kandidati bi imeli 70 do 90 din, dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne, civilne ali vojaške (inžinir-poročnike) nameščence, z mesečno plačo.
Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik.
Velefilm v prekrasnih naravnih barvah!
Pot do slave in uspeha Je polna težav In zelo drago se navadno plača kariera... Danes premiera! Ob 1&, 19. In 2L uri!
Kariera
V glavnih vlogah: JANET GAYNOR in FREDEBIC MARCIL
KINO UNION — tel. 22-21 Zelo lep, zelo zanimiv film!
POSLEDNJ. ZAPOVED
ERROL FLYNN
Najaktualnejša filmska drama o zvestem vojnem tovarištvu, ln junaštvu. O usodi dveh front. Film zračnih borb in ljudskih duš. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri Hitite z ogledom, kar le te par dni na sporedu. — KINO MATICA, tel. 21-24.
u— Premiera filma »Kariera« v kinu
Unionu. »Rodila se je zvezda«, tako bi se točno v prevodu glasil naslov ilma »A star is born«, ki ga pri nas od danes naprej predvajamo pod kratkim imenom Kariera V tem filmu vidimo, kako se na ameriškem filmskem nebu rodi filmska zve7da. kakšne propagande in reklame se j poslužujejo filmska podjetja, da napravijo igralca ali igralko popularnega Film nam pa obenem prikazuje tudi trnjevo pot, ki jo hodi vsak igralec in skoro vsaka igralka ki se posveti filmski karieri Kolike samozatajevanja, koliko bridkih razočaranj. koliko težkih ur preživi kandidat slave, dokler ne postane slaven in oboževan »Kariera« je film izdelan v naravnih barvah V njem bomo zopet videli Janet Gaynor ki je bila miljenka filmske publike še v dobi nemega filma V »Karieri« je Janet Gaynor dobila zopet veliko vlogo, vlogo, ki ji krasno pristoja. zlasti ob partnerju Fredericu Marchu Priporočamo ogled tega lepega filma vsem, ki se zanimajo za film, vsem. ki hočejo pogledati za kulise filmskih produkcijskih družb (—)
u— JNAD »Jugoslavija«. Drevi ob 20.15 bo seja upravnega odbora. Načelniki sekcij naj se seje zanesljivo udeležijo. Točnost Tajnik I..
u— Trjrovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetek oktobra na trgovskem učiteljišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani Domobranska 15 Pojasnila daje ravnateljstvo
(—>
Iz Slovenjega Gradea
sg— Mraz in sneg. V slovenjgraški ko tlim in v slovenskem Korotanu je zadnje
m zavladal kar neverjeten hlad. Uršlja gora, kakor tudi Velika Kopa sta bili ne davne dni že pobeljeni. Sneg je spet izginil pač pa je moreča 3iana sleherno jutro naš gost.
sg— Vešča v svoji stroki. Pri Elzi Ko-čevarjevi. trgovki z sadjem v Slovenjen Gradcu je bila dalje časa uslužbena nek-Rezika iz Desiniča na Hrvatskem. Gosp< darica je večkrat opazila, da ji izgineva denar. Postala je pozorna na služkinjo ki se je z razmeroma nizko plačo kar razkošno oblačila. Ko se je Rezika odpeljala v domači kraj in so jo zaslišali orožniki, je trdi'a da je sestra Elze Kočevarjeve Bilo je aretirana Kočevarjevo je oškodovala za nad 2.000 din.
Iz Trbovelf
t— Obveščamo vse somišljenike in pri-1 jatelje, da se javni sestanek ki ga je nameravala danes ob 16. prirediti v Forteje vi dvorani krajevna organizacija JNS, n<- j more vršiti Sestanek bo sklican pozneje
čim bodo prilike to dopuščale. Odbor. ★
SEVNICA Pred kratkim je zapustil Sev nico in se preselil v Cehe prdjublicni naš zdravnik dr. Drago Mušič z rodbino. Težko ga bomo pogrešali posebno tisti, ki smo ga poznali kot človeka in zdravnika. Spo štovali smo ga vsi kot moža ki je živel le svojemu poklicu in rodbini. S hvaležnostjo se bodo rodbine spominjali revni sošolci obeh sinov, saj so bili deležni marsikatere podpore. Kako priljubljena je bila rodbina med nami, je pričala udeležba na poslovilnem večeru, ki so ga združeno priredila sevniška društva. Želimo g. doktorju, njegovi soprogi in obema malima Sokoličema največ sreče in zadovoljstva v novem kraju
DANES ob 16., 19. ln 21. uri poslednjič:	KINO SLOGA, teL 27-30
^ — v v« n * «•««•* Napeta drama nedolžno obsojenega po znameni-LnERI RIBI tem romanu pisatelja Gastona Lerouxa. Izredno
zanimiv ln pretresljiv film. Jutri: Jan Kiepura in Martha Eggerth v filmu	BOHEMOV«
Naša poročila po polnoči
Po berlinskem sestanku
V ospredju zanimanja je, kakšno stališče ho zavzela Italija napram nemško-ruski mirovni pobudi
pogledu kakršnakoli konferenca, potem bi bilo napačno poklicati poleg prizadetih velesil samo še zastopnike Italije in Rusije, ne pa tudi Zedinjenih držav.
I €
Sreda 4. oktobra
Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plodče)
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Za zabavo in oddih. — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Pri izdelovalcih igrač v Dobrepoljah. — 18.40: Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (g. Ivan Ogrin). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. predavanje. — 20: Prenos opere iz ljublj. gledališča. V odmor h: glasbeno predavanje ter napovedi in poročila.
Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20.20- Pevski koncert. — 20.50: Violina in klavir. — 2120: Glasba s plošč. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.15: Godba za ples. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 20.15: Zvočna igra. — 22.20: Plošče.
—	23: Koncert češke glasbe. — S°flja 17: Bolgarska pesem. — 18.45: Plošče.— 19.15: Solo instrumenti. — 19.50: Prenos opere »Tosca«. — 22.05: Ples. — 22.30: Narodna glasba. — Dunaj 16: Lahka godba. — 20.50: Wagnerjev večer. — 22.50: Nočni koncert. — Mtinchen 20.50: Prenos iz Berl:na. -— Berlin 20.45: Vojaška godba. — 22.20: Solistični koncert. — 24: Pester glasbeni spored.
Berlin, 3. okt. z. Berlinskim razgovorom grofa Ciana z nemškimi državniki pripisujejo v nemških uradnih krogih izreden pomen, dasi naglašajo, da že v naprej ni bilo pričakovati nikakih senzacij. Glavni predmet razgovorov je bil položaj po nem-ško-ruskem sporazumu, ki naravno ne more ostati brez vpliva na razvoj nadaljnjih dogodkov v Evropi. Kar se tiče Italije, opozarjajo na to, da se je že od vsega začetka desinteresirala na gdanskem vprašanju in je v skladu s tem svojim stališčem tudi v poljskem vprašanju ostala na strani. Sedaj, ko je poljsko vprašanje z nemško-ruskim sporazumom z nemškega stališča že dokončno veljavno urejeno, je bilo potrebno, da odgovorni nemški in Italijanski državniki izmenjajo misli glede novega položaja ln možnosti nadaljnjega razvoja.
Italijo zanima zlasti vpliv novega položaja na južnovzhodno Evropo. Grof Ciano je glede tega dobil zagotovilo, da so ostali interesi Italije na Balkanu z nem-ško-ruskim sporazumom popolnoma nedotaknjeni. Berlin in Moskva sta v polnem obsegu upoštevala, da je Italija tudi balkanska država in sta se zato ozirala na njene Interese.
Razen tega so se berlinski razgovori nanašali na mirovno akcijo, ki jo pripravlja Nemčija, pri čemer bo Italija kot največja nevtralna država lahko igrala pomembno vlogo. Proučili pa so tudi vsa vpraša-šanja, ki jih je treba upoštevati, če bo ostala mirovna akcija brez uspeha in se bo vojna nadaljevala.
Kakšno stališče bo v tem pogledu zavzela Italija, v berlinskih krogih zaenkrat še ni znano, po mnenju berlinskih nev-t ralnih opazovalcev pa je treba računati s tem, da se Italija ne bo direktno vezala na nemško mirovno ponudbo.
Fašistični organ
o stališču Italije
Milan, 3. okt. z. »Regime Fascista« ko-•,entira Cianov obisk v Berlinu in naglaša, da bodo razočarani vsi, ki menijo, da bo Italija sedaj s plapolajočimi zastavami prešla v drugi tabor. Italijanska politika je premočrtna in ne pozna nihanja med enim in drugim taborom. Gdansko vprašanje je bilo od vsega začetka izločeno iz italijansko-nemškega pakta. Italija pozdravlja vsako akrijo, ki stremi po obnovi niru in bo vselej Izvršila svojo dolžnost tako, kakor jI to narekujejo Interesi.
Deljeno angleško mnenje o -uski in italijanski politiki
London, 3. okt. z. Z zanimanjem pričakujejo v londonskih političnih krogih rezultata Članovega kratkega obiska v Berlinu. Vse kaže, da je postal položaj Italije spričo dalekosežnih izprememb v nemško-ruskih odnošajih še bolj delikaten. Berlin je bil od začetka vojne premalo v stikih z Rimom in si zato nemški vladni krogi sedaj prizadevajo, da bi Italijo znova in še tesnejše povezali z usodo Nemčije. Ni še nobenega znaka, ki bi kazal na to, da bi bila Italija pripravljena opustiti svoje dosedanje stališče in podpreti prizadevanja Nemčije. Nobena tajnost ni, da v Rimu niso baš navdušeni nad politiko, ki je omogočila pohod Rusije v vzhodno in južnovzhodno Evropo.
Londonski listi kljub dosedanjim slabim izkušnjam z Moskvo in dasiravno pravi Stalinovi cilji niso znani, še vedno ugodno presojajo politiko Rusije in opozarjajo zlasti na to, da je Rusija sama dala pobudo za poglobitev gospodarskega sodelovanja med Anglijo in Rusijo, o čemer se že vo-.rijo pogajanja v Londonu. Vodilni londonski listi, ki običajno tolmačijo stališče merodajnih krogov, pa niso tako optimistični in računajo celo .z zelo dalekoeežnim sodelovanjem med Nemčijo in Rusijo. Domnevajo celo, da bi utegnila Rusija skleniti z Nemčijo vojaško zvezo, če nemška mirovna ofenziva ne bo rodila pričakovanega uspeha.
Lloyd George o mirovni pobudi
London, 3. okt. AA. Bivši predsednik vlade za časa svetovne vojne in najstarejši član spodnje zbornice Lloyd George je na današnji seji v debati Izjavil med drugim: Angleška vlada bo morala, ako bo kdo formalno, po radiu ali na kak tretji način predložil mirovne pogoje, Iste vsekakor proučiti, velikega pomena pa je, da ne sprejme nobenih prenagljenih sklepov. Popolnoma se strinjam z izjavo predsednika vlade, da bi bila ca nas sramota, ako bi sprejeli kot gotovo dejstvo zasedbo Poljske. Ne gre pa samo za Poljsko, temveč tudi za Češkoslovaško. Nadalje je zelo pomembno vprašanje kolonij, ki ga bodo pokrenili. Načelo se bo tudi vprašanje razorožitve in vprašanje, ali se bo Italija udeležila vojne. Ako bi bila v tem
Mesec dni vojne
Pariz, 3. okt. br. Danes je poteklo mesec u-, odkar se je priče-a celinja voina v Evropi Nocojži ;i listi beležiio ta datum s posebnim poudarkom in objavljajo hkrati pregledna poročila o razvoju dosedanjih vojnih operacij. Pri tem ugotavljajo, da se presenečena Poljska ni mogla znajti in jo je nemška vojska spričo svoje tehnične in tudi številčne premoči v nekaj tednih pregazila. To pa po mnenju pariških listov še ne pomeni, da se Poljska ne bo več obnovila, ker jamči za njeno obnovo neomajna volja zapadnih demokracij, da enkrat za vselej odpravijo s sveta nadaljnje ogražanje slehernega evropskega naroda in svetovne civilizacije.
Na zapadni fronti doslej sicer še ni prišlo do nobene prave velike bitke, vendar je mogoče tudi iz dosedanjih vojnih operacij izvajati že naslednje povsem konkretne zaključke:
1.	Francoska vojska je zavzela doslej preko 40.000 ha nemškega ozemlja.
2.	Od vsega početka vojne na zapadu je iniciativa v rokah francoskega vrhovnega poveljstva in tudi vsi dosedanji nemški protinapadi so bili odločno odbiti.
3.	Na raznih sektorjih v Posaarju so si Francozi izvojevali take pozicije, da more njihovo težko topništvo sedaj obstreljevati že centralne utrdbe Siegfriedove linije, a Nemcem je protinapad na področju med Mozelo in Saaro, ki so ga pripravljali v sedanjih dneh, že povsem onemogočen.
4.	Pri vseh dosedanjih letalskih boiih in drugih letalskih akcijah se je izkazalo, da je francosko letalstvo v tehničnem pogledu znatno v premoči nasproti nemškemu letalstvu. To so doslej priznali že vsi nevtralni vojaški strokovnjaki in med njimi tudi nekateri italijanski.
60. francosko vojno poročilo
Pariz, 3. oktobra, br. Nocoj je vrhovno poveljstvo francoske vojske objavilo naslednje 60. vojno poročilo:
Na področjih vzhodno od Saare ln Mo-zele so bili odbiti napadi sovražnika. Sovražno topništvo je močno delovalo v teh predelih.
Komunistično ro varjen je v Nemčiji
Berlin, 3. okt. z. V nemških vojaški* krogih zbuja veliko vznemirjenje komuni stična propaganda, ki se zadnje čase na glo širi kljub vsem strogim ukrepom m samo med civilnim prebivalstvom, marvef tudi med vojaštvom. Izgleda pa, da je bilo svobodno politično udejstvovanje komunistov eden izmed pogojev, ki jih je predložil Stalin pri sklepanju sporazuma ?■ Nemčijo. Nemški vojaški krogi se boje, da bo komunistična propaganda zavzela tak obseg, da bo predstavljala resno nevarnost za sedanji red in režim v Nemčiji.
Nemška sodba o turških pogajanjih
Berlin, 3. okt. p. V tukajšnjih krogih sodijo, da pogajanja turškega zunanjega ministra Saradzogla z Molotovom ne bodo uspela. Na to naj bi kazal včerajšnji komunike, kakor tudi okoliščina, da se ruski tisk ne izraža optimistično o dosedanjih razgovorih. Tudi v turški delegaciji je opažati močno rezerviranost. Ruska vlada bo skušala doseči, da bi Turčija v primeru ruske intervencije ne pustila angleškim ln francoskim vojnim ladjam proste poti skozi Dardanele v Črno morje.
Kjoseivanov o nevtralnosti Bolgarije
Sofija, 3. okt. br. Na današnji narodni praznik, ob 21. obletnici vlade kralja Borisa, so se vršile po vsej Bolgariji velike svečanosti. Mem drugimi javnimi deli je bila otvorjena tudi nova železniška proga Karlovo-Kazanlik. Pri tej priliki je Imel ministrski predsednik dr. Kjoseivanov govor, v katerem je poudarjal, da Je tudi za Bolgarijo nastopil čas velikih preizkušenj. Bolgarski narod si je zagotovil mir, ker se zaveda, da brani na ta način svoje življenjske interese, in da more le tako upati v boljšo bodočnost. Bolgarij«. je nevtralna in bo tudi ostala, dokler je ne bo kdo napadel.