Sped. in abbon. post. - II Gruppo
' Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
II r k d n i i t v n in n n r a v n :	f!	p.	n	a	:	Posamezna	štev.	L	25	I
Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za inozemstvo : Mesečno	L,	li
Izhaja vsak četrtek
rejci, katerih je še enkrat toliko kot severnih, zedinjenje obeh Ko-rej, kar jim kot narodu po vsej pravici pritiče in kar jim je bilo po zadnji svetovni vojni tudi obljubljeno. Sedanje premirje pa preti razdeliti Korejo za vedno na dva dela ter izročiti Severno Korejo komunistom in to tudi proti volji severnokorejskega ljudstva, ki bi se rado rešilo komunističnega jarma, kot bi se ga rada otresla vsa ljudstva v komunističnih državah. Res je sicer, da premirje ni mirovna pogodba, res je tudi, da je predsednik Eisenhower izjavil, da si bo njegova vlada prizadevala, a le mirnim potom, da bi prišlo do zedinjenja obeh Korej, a spričo znanega stališča Anglije in tudi drugih držav je le malo upanja, da bi se izpolnile upravičene zahteve Korejcev.
Če vse to premislimo, ne bomo zamerili južnim Korejcem, če se sedanjemu premirju upirajo. Še manj pa bomo obsojali njihovega 78-letnega predsednika Singmana Rheeja, ki ni noben diktator, ampak vzor pravega demokrata in nesebičnega domoljuba, kot ga je bivši poveljnik 8. armade na Koreji gen. Fleet opisal. Obžalovati moramo le to, da je sedanji svetovni položaj tak, da se bodo morali južni Korejci vdati ter odpovedati svojim upravičenim zahtevam, kajti brez ameriške pomoči bi bil njihov boj zoper severne sovražnike le »brez upa zmage.«
Kriza v Franciji
Francoska vladna kriza se vleče že štiri tedne. Prvi jo je poskušal rešiti Paul Reynaud, pa mu ni u-spelo. Pa tudi njegovemu nasledniku, radikalnemu socialistu Mendes-France-ju, se ni posrečilo, da bi prejel potrebno število glasov. V svojem investiturnem govoru je opozoril zbornico na težko finančno stanje, v katero je zašla Francija in o katerem je že Paul Rcvnaud poročal. Mendes-France je poudaril, da je glavni vzrok francoskih težav v tem, ker je prevzela Francija preveč nalog in ker hoče vse te naloge obenem rešiti. Zato bi bil glavni cilj njegovega programa, zvišati produkcijo, obenem pa zmanjšati stroške obrambe.
Mendes-France ni dobil pri glasovanju predpisane absolutne večine 314 glasov; dobil je 301 glas, torej 25 glasov več kot njegov predhodnik Paul Reynaud.
Predsednik republike je po neuspehu Mendes-France-ja poveril sestavo nove vlade znanemu katoliškemu parlamentarcu Georgesu Bidaul-tu.
Ta je mandat sprejel ter se predstavil zbornici v sredo 10. junija. V svojem programatičnem govoru je poudaril, da bo ena prvih nalog njegove vlade ta. da pride do sestanka s Sovjetsko zvezo.
O Indokini se je izrazil, da je treba dali indokitajskim državam (Vietnamu, Laosu in Kambodži) resnično samostojnost ter jim prepustiti bremena te neodvisnosti, obem pa jim ne odtegniti vojaške pomoči.
V	Tunisu in Maroku je treba izvesti v sporazumu z ondotnim prebivalstvom temeljite reforme, ki bodo zagotovile francoske pravice, obenem pa pripeljale tuniška in maroška ljudstva do tega, da bodo lahko sami vodili svoje zadeve.
Kljub splošnemu prepričanju, da bo zbornica potrdila njegov mandat za sestavo vlade, se to ni zgodila. Dobil je en glas premalo.
Za njim je dobil mandat za sestavo vlade Andre Marie, o katerem v trenutku, ko to pišemo, ne vemo, ali bo mandat sprejel ali ne, in če ga bo sprejel, ali mu bo zbornica dala predpisanih 314 glasov.
Leto V. - Štev. 25	Gorica	-	18.	junija	1953	-	Trst
Naša molitev v nedeljo naj bo goreča in zbrana, da bo vredna Jezusa v najsvetejši hostiji. Naša pesem naj bo umerjena, pobožna in vdana, da bo Jezusu v veselje. Peli bomo v presledkih evharistične pesmi, vmes pa molili sv. rožni venec in litanije.
| ff[Naše zadržanje bodi dostojno in spodobno, da nas bo Bog vesel. Ves naš nastop razodevaj, da verujemo v veliko skrivnost sv. Evharistije.
Poleg Jezusa v Evharistiji bomo v nedeljo imeli v svoji sredi tudi kardinala Tisseranta. Po dolgih letih bo zopet kardinal -knez sv. Cerkve - sredi med nami kot dobrodošel in prijeten gost. Zato naj velja njemu naš drugi pozdrav. Tudi slovensko ljudstvo pozdravlja z vso spoštljivostjo kardinala Tisseranta, kateremu je sv. oče zaupal skrb za vzhodne kristjane, med katerimi je največje število ravno Slovanov. Pozdravljamo ga kot zastopnika sv. očeta, kateremu je slovensko ljudstvo vedno bilo zvesto in bo ostalo tudi za naprej. O tem priča ravno pogumno zadržanje slovenskih in ostalih jugoslovanskih škofov v sedanjem trenutku. Gonjo, ki jo del slovenskega časopisja tudi izven Slovenije vodi zoper Vatikan in njegove predstavnike, mi verni Slovenci globoko obžalujemo. Zato bodi naša udeležba pri nedeljski evharistični procesiji tudi izpoved naše vere v sv. katoliško Cerkev in naše zvestobe do njenega poglavarja Pija XII., ki ga bo zastopal kardinal.
Naša udeležba pri nedeljski procesiji v Gorici bodi istočasno tudi dokaz vsem, da smo katoličani v goriški nadškofiji, čeprav različni po narodnosti, vendar eno v Kristusu, kot je sam želel: „Ut omnes unum sint“.
Komunistični režim Vzhodne Nemčije v neprijetnih težavah
Politbiro vzhodnonemške komunistične stranke je naznanil nekaj važnih reform, ki jih misli izvesti vzhodnonemška vlada.
Kakor znano, se beg iz Vzhodne Nemčije še ni ustavil. Samo v letošnjem letu je zbežalo iz vzhodnonemškega raja nad 200 tisoč ljudi. Ljudje bežijo na zapad, da se izognejo verskim in političnim preganjanjem, predvsem pa, ker postajajo življenjske razmere v Vzhodni Nemčiji vsled komunističnega gospodarstva iz dneva v dan težje in neznosnejše.
Ta pojav množičnega preseljevanja iz Vzhodne Nemčije na zapad, povzroča komunističnim oblastem precejšnje skrbi. Zato so te oblasti sklenile ustaviti vsako nadaljnjo kolektivizacijo kmetijskih posestev in drugih gospodarskih odsekov ter odvrniti s tem prebivalstvo od bega na zapad. In to so tem raj»i storili, ker so uvideli, da so s svojo dosedanjo gospodarsko politiko privedli Vzhodno Nemčijo na rob propada, in to v času, ko se je Zapadna Nemčija na vseh poljih tako hitro in nepričakovano razvila.
Sklepi, ki jih je sprejelo komunistično vodstvo, se dajo na kratko takole povzeti:
1. Prenehati je treba z ustanavljanjem novih kmetijskih zadrug ter prepovedati razširitev obstoječih.
2. Povabiti vse kmetovalce, ki so zaradi kolektivizacije svojih posestev zbežali na zapad, naj se vrnejo domov, kjer bodo mogli zopet sami obdelovati svojo zemljo.
3. Raztegniti je treba posojila državne banke tudi na privatne podjetnike ter povrniti zaplenjena trgovska podjetja njihovim lastnikom, ali jim dati vsaj dovoljenje, da smejo prosto trgovati.
4. Vsi begunci, ki se bodo vrnili’ bodo dobili povrnjeno zaplenjeno imovino ter bodo uživali vse civilne pravice.
5. Razglasi naj sc splošna pomilostitev vseh tistih, ki so bili obsojeni s kaznimi do treh let zaradi pre-
stopkov zoper narodno gospodarstvo.
6. Živilske izkaznice naj se razširijo na vse prebivalce.
7. Prebivalci Zapadne Nemčije bodo smeli obiskati sorodnike Vzhodne Nemčije in obratno.
Zadnja poročila iz Vzhodne Nemčije pravijo, da je bilo aretiranih tam 84 voditeljev kmetijskih zadrug, 32 finančnih revizorjev in 161 visokih upravnih funkcionarjev. Odstavljenih je bilo nadalje 124 voditeljev komunističnega društva »Svobodna nemška mladina« pod obtožbo, da so obrekovali člane »Evangeljske mladine«.
Glasnik sovjetske armade v Nemčiji »Tiigliche Rundschau« pravi, da so vse te ukrepe podvzeli, da bi popravili razne pogreške, ki so jih zakrivili bivša sovjetska kontrolna komisija, politični urad kom. stranke in vzhodnonemška vlada, ki te pogreške tudi priznavajo.
Zapadnonemški krogi sodijo, da so vsi ti ukrepi in reforme del sovjetskega načrta, da bi »razkomuni-stili« Vzhodno Nemčijo ter zahtevali nato njeno zedinjenje z Zapadno Nemčijo na podlagi potsdamske konference.
Premirje na Koreji?
Medtem ko razpravljajo zastopniki ZN in komunistov o zadnjih podrobnostih premirja, postaja odpor južnih Korejcev proti premirju vedno hujši, tako da je celo neuklonljivi predsednk Singman Rhee čutil potrebo opozoriti ljudstvo, naj ne gre predaleč ter naj ohrani mirno kri. Obenem pa je izrazil obžalovanje, da ne more sprejeti prijateljskega nasveta predsednika Eisenhowerja glede premirja, čeravno ne dvomi o njegovem prijateljstvu do korejskega ljudstva.
Znano je, da zahtevajo južni Ko-
Tito potrjuje svoje izjave o Trstu
V	nedeljo 14. 6. se je v sredini Istre v Beramu zbrala vsa elita jugoslovanskih komunističnih voditeljev s Titom na čelu ter stotisočglava množica. Ta dan so prenesli zemske ostanke Vladimira Gortana iz Pulja v rojstno vas Bera m ter istočasno proslavili tudi 10. obletnico komunistične usta je v Istri. Vladimir Gor-tan je dne 17. oktobra 1929 padel kot žrtev tedanjega fašističnega režima. Na smrt ga je obsodilo Posebno sodišče (Tribunale Speciale) zato, ker je nekaj mesecev prej ob volitvah vodil skupino rojakov, ki je hotela motiti volitve. Pri tem se je zgodilo, da je eden izmed volivcev bil ranjen in je umrl. Gortan je zato bil v Pulju obsojen na smrt in Ustreljen. V Beramu so sedaj zgra-
dili spominsko grobnico in vanjo prenesli Gor lanove kosti.
Predsednik Tito je v Beramu pred zbrano množico imel dolg govor, ki je bil posvečen predvsem zunanji politiki. V glavnem je govoril o IrsUi in o odnosih Jugoslavije do Sovjetske zveze in do zapadnih držav. Glede Trsta je ponovil že postavljene predloge: ali kondominij za celotno ozemlje ali razdelitev STO-ja po narodnostni liniji tako, da bi Jugoslavija dobila Skedenj in Zavije v zameno za nabrežinsko obalo. O sovjetski Rusiji je pa povedal, da bo ta zopet navezala redne diplomatske stike z Jugoslavijo ter bo poslala v Beograd veleposlanika. Do zapadnega sveta je pa Tito potrdil, da bo ohranil še nadaljne prijateljske stike kot doslej.
Slavja ob dvestoletnici ustanovitve goriške nadškofije, ki so dvignila na noge najširše množice po vsej naši nadškofiji, bodo v nedeljo 21. junija dobila svojo krono v zaključnem evharističnem kongresu v Gorici. Ta dan mora Gorica doživeti versko svečanost kakor je v svoji zgodovini še ni doživela. Iz vse škofije se bodo zbrali verniki, da spremljajo evharističnega Jezusa v slovesnem sprevodu po goriških mestnih ulicah; prišlo bo večje število škofov in nadškofov, vsa škofijska duhovščina, prišel bo kardinal Tisserant, da vodi nedeljska jubilejna slavja. Zato ne smejo manjkati tudi naši verniki iz štandreškega in devinskega dekanata.
Prišli bomo v čim večjem številu, ker se zavedamo velike važnosti, ki jo pomeni za nas ustanovitev goriške nadškofije. Veliko milosti, večnih in časnih, smo prejeli od Boga preko goriških vladik in duhovnikov. Zato naj naša udeležba pri kongresu pomeni v prvih vrsti zahvalo Bogu za te milosti.
Dalje smo dolžni izkazovati Jezusu v najsvetejšem Zakramentu tudi čast in slavo, ki mu gre. To smo storili že na svojih dekanijskih kongresih lansko leto; letos hočemo to še samo potrditi tudi pred širšim svetom s tem, da se bomo nedeljske procesije udeležili v največjem številu. To smo tem bolj dolžni storiti zato, ker moramo izpričati svojo vero v evharističnega Jezusa ne samo v svojem imenu, temveč tudi v imenu vseh onih naših rojakov, ki od onstran meje nimajo dostopa k naši slavnosti, ki je tudi njihova.
Stran 2.
KATOLIŠKI GLAS
Leto V. - štev. 25
V
Četrta nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 5,1-11)
Tisti čas, ko so množice pritiskale za Jezusom, da bi poslušale božjo besedo, in je on stal ob Genezare-škem jezeru, je zagledal dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili izstopili in so izpirali mreže. Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sedel je ter iz čolna množice učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov.« — Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« — In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, §aj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se skoraj polapt Ijala. Ko je pa to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek.« — Groza je bila namreč obšla njega in Vse, ki so bili z njim, zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli; prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel:	»Ne boj se;
odslej boš ljudi lovil.«
*
LADJICA
Brez dvoma je lep prizor, ki nam ga popisuje evangelist, eden najlepših, ki so jih evangelisti zapisali: obilni ribji lov na Genezareškem jezeru. Kdor je kaj opazoval ribiče pri tem delu, je lahko videl, kako težaven in utrudljiv je ta posel, cesto brfez vsakega uspeha kljub celonočnemu delu. t)d težkega pošla je Gospod poklical svoje apostole. Ob eašu ribjega lova še niso bili stalno v njegovi družbi. Večkrat jih je že poiskal, se jim razodeval in^ da tako rečemo, jih preizkušal.
Ta ddgodek jfc bil še v začetku Gospodovega javnega delovanja, Fa-±•1*6ji ih pismouki še niso tako sovražili Gospoda, ljudstvo je hitelo k njemu neovirano in poslušalo čudoviti nauk božje ljubezhi. Govoril jim je to pol nekaj metrov od dbale; iz Malega ribiškega čolniča. Luka nam ne pove, o čem je Kristus govoril, da je na koncu goVora Gospod dejal gospodarju čolha, Simonu Petni: »Odrini ha globoko in vrzite Svoje mreže na lov.«
*
Sinion ni razumel tega povelja. Kot izkušen ribič je vedel, da se rib ne lovi pri belem dttevu, ko SO ribe v globini morja; Poleg tega pa jd imel slabo noč za seboj. Vse točkfe, kjer so navadno ujeli ih včasih obilno, so pregledali, a to pot brež vsakega uspeha. Proti jutru so prazne mreže privlekli na obalo. Peter previdno opozori Gospoda na to okol-nošt: »Učenik, vso noč smo se trudili, a nič ujeli.« Toda Gospod je, ki to ukazuje, Peter pa posluša:	»Na
tvojo besedo boin vrgel mrežd.«
Na visokem morju vržejo mreže. Tkanina postaja težka, v rokah čutijo, da ne bodo kos teži, ker bi se mreža trgala radi zajetih rib. S pomočjo tovarišev napolnijo dva čolna z ribami do vrha, da so komaj srečno do obale prišli z bogatim zakladom morja.
Ribiči so presenečeni. Strmijo v Gospoda, ki je nekaj naredil, kar je proti vsaki njihovi izkušenosti skozi dolga leta. Čudež v njihovem poklicu! A Peter čuti, da je še nekaj višjega, večjega za tem čudežem. Ve, da je Gospod njega iskal in zato mu hiti nasproti. Pozabi na ribe in mve-že in jezero in na gledalce in jeclja, klečeč pred Gospodom:	»Gospod,
pojdi od mene, ker sem grešen človek.«
*
Gospod se vrača od Genezareškega jezera z apostolom, prvim in velikim, kateremu ho malo kasneje zaupal čolnič svoje Cerkve. Uničil mu
je Gospod gotovost one življenjske izkušnje, ki zavaja človeka često v življenju, Zakaj samo z božjo pomočjo more postati ribič ljudi, kt bo ljudi, milijone rib V oceanu SVe-ta ujel v mreže Cerkve.
Peter bi mogel preslišati klic Gospodov. Toliko bolj, ker je bil notranje zdrav in fiepbkvarjen in je Svoj poklic tem bolj ljubil, čim težji je bit ter ga ni hotel zameiijati za bodočnost, ki se je pred njim odpirala bolj temna kol svetla.
Toda njegova duša je bila za Gospoda dovolj Zrela. Z ono notranjo gotovostjo, ki ne izvira iz razumskega iti čustvenega razmišljanja, marveč le po milosti božji, Peter ve: Učenik me želi. Torej ne dom ne imetje ne zeleno jezero in domovina nimata nobene vloge več. Peter je bil pripravljen, milostni glas svojega Gospoda je slišal in mu odgovoril .
*
Tudi na obalo našega življenja stopa vsak dan Gospod. Nobenega ni med nami, od katerega ne bi nekaj
želel. Toda nismo vsi Petri. Nimajo vsi poguma za oho sveto tveganje iti z Gospodom ha visoko morje in se proti lastnim izkušnjam prepustiti njemu. Slutijo: Kdor Gospodu pripada, ne sme sebe iskati. A je tako težko odreči se Svoji volji, Svojim navadam, pa čeprav bi bilo res lepo živeli globoko življenje duhh. Vse preveč bi bilo treba spremeniti v življenju, Marsikatero rano bi bilo treba narediti, ki že dolgo v duši zbira v sebi gnoj, a ni poguma vzeti nož in zarezati globoko.
Vsak človek naj bi doživel na sebi čudež na jezeru, da bi spoznal Gospoda v čolnu svojega življenja, kakor ga je spoznal Peter. Koliko jih je. ki se izognejo srečanju z Gospodom. Čudno je misliti, da je v nekaterih dušah, določenih za večnost, tako bralo prostora za večne resnice. Navezani so na šport, na o-bleko, na časopis z vSO ljubeznijo. In mnogokrat so to ljudje, o katerih moremo upravičeno reči:	»Škoda
zalije.«
*
Gošpbd! Z mnogimi moraš še na Visoko morje pluli v njih ladjici. Z mnogimi, ki nimajo »časa« ne veše-lja, da bi te spoznali: Pa radi pozabljajo, da njihova ladja življenja plove proti večni obali, k tvojemu pristanu. Poglej na te nesrečne ljudi in daj jim milost, da spoznajo Tebe, svojega Gospoda in Zveličarja. Jezusa Kristusa!
Navodila za nedeljsko procesijo v Sorici
KARDINAL TlSSERANT pride v Gorico v Sobota zvečer ob 6,45. Na Travniku ga bodo slovesno sprejeli.
V NEDELJO OB 10,30 bo imel potilifl-kalno mašo in govor v cerkvi Srca Jezusovega.
POPOLDNE OB oh bodo slovesne večernice v stolnici, nakar se začne procesija. V procesiji bodo verniki šli ločeni po dekanatih oni z dežele, po farah oni iz mesta.
ŠTANDREŠKI IN DEVINSKI DEKANAT BOSTA ŠLA SKUPAJ. Njima se pridruži tudi dekliška Marijina družba iz Gorice ih pa tretji red. Slovenski verniki iz Gorice so vabljeni, da se pridružijo stan-dreškemu dekanatu.
V procesiji bo štandreški dekanat šel za svojim križem po naslednjem redu: Gor. dekl. Mar. družba in tretji red, ostala dekleta, njim sledijo žene. Za temi gredo fantovska Mar. kongregacija ter ostali fant-
je in možje, strežniki v oblekcah ter župniki h roketu in štoli. Vrstb zaključi dekan v pluvialu.
Med procesijo bomo molili rožni venec in peli naše evharistične pesmi kakor so v knjižici, ki je izšla lani za kongres v Stan-drežu. Kdor jo ima, naj jo prinese s sabo. Ker je pa lani ostalo še precej knjižic, jih bomo letos pri procesiji zopet delili proti cehi 20 lil.
Procesija se bo razvila po naslednjih u-licah: iz stolnice po ulici Mazzini mimo županstva in sodnije, po ulici Duca D'Aosta, Manzano do cerkve sv. Justa. (hi iu krene po Kdrzti do Travnika, kjer bo zaključni govor ih blagoslov. Ker bo procesija precej dolga, ne jemljite s sabo otrott. Vsak naj bo na Svojem mestu vsaj ob 5. uri. Štandreški in devinski dekanat se zbereta pri starem pokopališču (Parco di Rimem-branža) v ulici Duca D'Aosta.
Kardinal Evgenij TisSerant
V nedeljo bo kot najvišji gost na go-riškem evharističnem kongresu navzoč kardinal Evgenij Tisserant. Ker je našim ljudem malo znan, prinašamo tukaj nekaj podatkov iz njegovega življenja.
Kardinal Tisserant je Francoz po rodu, doma iz Nancyja, kjer se je rodil 24. marca 1884. Njegova družina je bila globoko krščanska, saj je poleg njega šel še njegov brat Karel za duhovnika ter misijonarja in sestra Stanislava za redovnico.
Evgenij Tisserant je leta 1900 stopil v bogoslovje, potem ko je že prej dovršil študije iz filozofije in literature. V bogoslovju v Nancyju je kmalu pokazal izredno nadarjenost za orientalske jezike in za študij sv. pisma. Predstojniki so mu pr! tem šli na roko in prav kmalu se je mladi bogoslovec naučil hebrejščine, širščine in starega asirskega jezika, tla bi se izpopolnil v svojem znanju, je odšel v biblično šolo v Jeruzalem, kjer je bil njegov profesor veliki p. Lagrange. V tej šoli je Evgenij Tisserant postal mojster skoro vseh orientalskih jezikov. Tedaj so postali nanj pozorni v vatikanski knjižnici. Poklicali so ga in mu ttdkazali mesto profesorja sirskega jezika (leta 1908).
V vatikanski knjižnici je svoje znanje še bolj izpopolnil ih se tu med drugimi seznanil z msgr. Ahilom Rattijem, poznejšim papežem Pijem XI. Med prvo svetovno vojno je moral k vojakom in bil tudi na fronti ranjen. Njegovi vojaški predstojniki SO ga nato kot strokovnjaka za orientalske jezike poklicali v zunanje ministrstvo, kjer je ostal do konca vojne leta 1919, ko se je vrnil v vatikansko knjižnico. Med tem je bil izvoljen za papeža msgr. Ahil Ratti in Evgenij Tisserant je postal njegov zaupni svetovalec. Kot tak je veliko potoval in se udeležil raznih mednarodnih konferenc za biblične in orientalske vede. Prepotoval je večkrat tudi ves Bližnji iu Srednji Vzhod ter se osebno seznanil s tamkajšnjimi razmerami in ljudstvi. Pij XI. je tedaj potreboval osebo, kateri bi zaupal
Darovi za Katoliški dom
D. B. - Gorica • mes. prisp.	Lir	1.000.—
Neznani Argentinec 1 dolar -	»	610.
Mozetič Albin - Buenos Aires	»	2.000.—
Misijonska zveza iz Buenos Airesa preko Misijonskega odseka Marijine družbe -	»	30.000.—
Družbeniee Mar. družbe - Gorica (III. prispevek) -	-	»	28.230.—
Pepca - Gorica -	-	-	-	»	1.000. -
Andrej - Gorica -	-	-	-	»	1.000,—
Poplava v deželi
»Soča' zopet vdrla čez breoove* - »Primorski4* bije plat zvona. »Demokracija*4 poslala 4000 opnjeflascev na pomoč. - Farji so prevrtali brambne nasipe. Dajte jim s krampom po plavi!
skrb za vzhodne cerkve. Njegova pozornost je padla na Evgenija Tisseranta. Imenoval ga je za kardinala leta 1936 in mu-zaupal vodstvo Sv. kongregacije za vzhodno cerkev. Na tem mestu je kardinal Tisserant ostal do danes.
Tu je pokazal, da ni samo velik učenjak, temveč da zna tudi dobro voditi Zaupane mu cerkve. Prepotoval je ponovno pokrajine Sredfajega Orienta, uredil cerkveno pravne zadeve in s tem zelo pospešil versko življenje med tamkajšnjimi verniki. Po zadnji vojni se je kardinal Tisserant posebno zavzel za katoliške Ukrajince, ki so odšli v emigracijo v Združene države in v Kanado ter Argentino. Poskrbel je, da So dobili samostojne škofije in sVojo duhovščino. Sedaj je najstarejši kardinal in zato tudi dekan sv. kardinalskega zbora. S pokojnim goriškim nadškofom msgr. Margot-tijem sta bila dobra osebna prijatelja.
SDZ in IJFS sta sklenili, naj Slovenci pri volitvah dajo bele glasovnice. Ko se je razvnela volilna agitacija, sta imeli DFS in SDZ 16 volilnih shodov, da bi ljudstvo o tem prepričali. Tri nedelje zaporedoma so imeli dobro obiskane shode v Števerja-nu, Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu. Nazadnje je bil velik shod v Gorici. Udeležba je bila velikanska, množice navdu; šene.
Ali je bilo res tako? Niti v sanjah! Izbrali so si drugo taktiko. Komunisti so imeli po vseh gori imenovanih krajih po dvakrat in po trikrat dobro uspele shode. Vse zidove naših vasi so prepleskali s slovenskimi plakati. Vendar so jim po vseh shodih krepko odgovarjali naši voditelji. Na komunističnem shodu v števerjanu je prvo nedeljo nastopil z gromovitim proii-govorom dt. Bregant, drugo pa Darko Šuligoj. Oba Sta žela koiosalne uspehe. Vsi so jima krepko ploskali. Na vseh komuni-siičnih shodih V Pevmi sta krepko in ti-činkovito pobijala komunistično snubljenje občinska svetnika Pavlin in Bratuž. V štandrežu so komunisti pri svojih shodih dobili krepko po nosu v spretnem prdtigovorniku • tovarišu Viljemu Nanutu, V Podgori Sta jih pobijala Dori Klavčič id Saverio Perko, v SoVodnjah pa šo nastopili na komuhišiič-nih shodih kar po trije {IZotigOvbrni-ki, Viljem Nanut, Marinčič ih Šuligoj. Najbolj popolna pa je bila polomija komunistov v Doberdobu: g. ih tov. \ iljem Nanht je množico poslušalcev S svojim gromovitim protigovorom kar elektriziral.
Ali je bilo res tako? Ne; to so le Sanje! Eh ponižen plakatič so nalepili na zid, ih kdhee.
V najhujši volilni borbi ste našemu ljutislVii dali eh sramežljiv plakat. V ostalem pa ste ga prepustili na milost in nemilost vsem ekstremističnim strankam, ki so ga najprej zasule s stotinami malih ih velikih slovenskih plakatov, še celo Nerini si je Omislil enega. Nato je sledil napad s številnimi shodi po vseh naših Vaseh. Najmanj pb trlkiat So v Vsaki Vasi trm bili ha Veliko narodno prižavho, »bt-aheč« pravice teptanega Hardda.
In mi naj z enim plakatom rešimo pdži-cijd?
Vše je kazalo, da je bilo naše ljudstvo izročeno kothiinišfom v roke. Iti DFš Si je pri tem zadovoljno mela roke!
Ali se je potemtakem treba čuditi, če je V očigled teh dogodkov duhovščina zavzela svoje stališče?
Radi tega pa se je dvignil vik in krik, zabavljanje in obrekovanje, sramotenje, bla-tehjfe ne samo pri froiitaših, ampak tudi pfi »bednih katolikih«.
Kar poglejmb »Demokracijo«! S člankom »Hoja za križem« nedostojno ih krivično napada našo duhovščino. Pravice do kritike nikomur ne odrekamo, toda »Demokracija« odreka našim duhovnikom ljubezen do naroda in Boga ter jim Očita narodno Odpadništvo in nezVestobo,
Gospod »Bedni katolik«, če je že beden, naj ne bo še lažniv in krivičen.
»Kje so bili slovenski duhovniki«, - - se vprašuje ta gospod — »ko so oo. kapucini v Gorici ukinili slovensko sv. mašo? Molčali so!«
Tako?! Vsa slovenska javnost ve, kako je takrat nas katoliški časopis na celi prvi strani ožigosal ta krivični in nekrščanski ukrep oo. kapucinov, kako ga je naš slovenski duhovnik javno v cerkvi obsodil, kako je pok. msgr. Brumat bral levite takratnemu patru vikarju radi te krivice. V sa slovenska javnost to ve. Bedni katolik tega ne ve, ker je tistikrat bil še beden partizan.
»Kje so biii sibvenski duhovniki,« — nadaljuje la gospod — »ko so odtranili na cerkvenih vratih slovensko obvestilo o blagoslavljanju domov?« Odgovor:	Slovenski
duhovnik je bilf ki je dal pribiti Id obvestilo in ki je podvzel primerne ukrepe, ko je bilo odstranjeno.
»Kje so bili slovenski duhovniki...«
Ne	moremo odgbvoriti na	vse krivieiife
očitke Bedriega katolika. Sicer	bi	se	ta čla-
nek zavlekel, kakor rotrian »Gospodin Franjo«.	Pa tudi potrebno ni. saj	je	že	iz teh
dveh	odgoVorov razvidno, da	je	v	članku
»Hbja Za križem« absolutno resnično samb eno — avtorjev pfldpiš: Bedni katolik.
»pftlMoRskEMu dnevniku«
ter vsemu komunističnemu tisku odgovorimo kar na kratko:
Tovariši! Nekdaj kothinformisti in Častilci boga Stalina, Sedaj pa našpfdfiilki iste-ga! Nekdaj vneti zagovorniki fratelahce ter zakleti sovražniki zapadnih kapitalistov, sedaj veliki prijatelji Angležev! Itd. itd.
Mi se vam nič ne čudimo, če sraihotite Vero ih Cerkev ter pljuvate ha vše tO; kar je nam katoličanom vzvišeno in sveto. To je pač vaš kšeft; za katerega prejeihate lepe deharje, ki šo V lijih žulji ih pot slovenskega človeka.
Žakaj pa ste 1. J948 toliko detiai-ja iz •latatoHegs kmeta m delava* t«*et*g« trošiti ža italijahsko komirifonfiišiičrto propagando?
Žakaj ste takrat slovenske Volivce priganjali; Haj Volijo za italijahsko kominfor-niištično Stranko??
In še Čho vpfašanjč: Žsfc#j štč pičd par meseci na Koroškem izdali slovensko stvar s tem, da ste pozvali koroške Slovence, naj ne dajo glasu slovenski listi, ampak nemškim socialistom??? Zato je za vas bolje, da molčite!
Pri »Soči« šo kar trije hkrati vlekli za Vrv velikega Zvona, da bo pač Hapad bolj efekten. Je pa tako podel in nesramen, da nas je sploh Sram na take nizkotne napade odgovarjati. Peklenski izbruh »Soče« nam le dokazuje, da jim je nekdo račune prekrižal, ko je VodO ha kothuiiistični mlin zavrl.
Hinc illae laeriihae!
Iz življenja Cerkve
V sredo zvečer ob 11.30 je v bolnici pri Rdeči hiši nenadoma umrla gč.
FANI ROJC
Bila je dolgo let prednica dekliške Marijine družbe v Gorici, neutrudna prijateljica misijonov in velika častilka sv. Rešnjega Telesa. Bog ji daj večno veselje v nebesih.
Blagovest
cerkveni mesečnik beograjske nadškofije, ki še je tiskal V li.500 izVodih, je vlada ustavila. Vzrok: »reakcionarne novice«. Z drugo besedo: ni pisan v komunističnem duhu. Svaka sila do vremena; verske resnice pa ne zastarajo, kot stoji zgoraj, in lic umrjejo. Tudi Dioklecijan jih ni uničil, čeprav je mislil, da jih je.
Kadar so zločinci na vladi,
umirajo škofje v ječah. Tako se godi na Madžarskem. Pred kratkim je »Magyar Kurir« prinesel vest, da je namreč umrl 6. dec. 1952 v ječi šcstinšestdesetletni škof mesta Szatmar, dr. Janez Scheffeler. O vzrokih smrti ne pove ničesar. Skof je imel velik vpliv med verniki in jc bil zelo priljubljen. — Neznano kam je bil odpeljan, bolj pravilno: zaprt, škof mesta Vacz, msgr-Jožef Petery. Od zadnjega božiča je bil postavljen pod hišni zapor.
Nič boljše ni
na Češkem. Uradni seznam objavlja, da je bilo tam leta 1952 obsojenih iz »političnih razlogov« dvaintrideset oseb na smrt. šest-indvajset na dosmrtno ječo in tristošestin-štirideset na skupno ječo tri tisoč devetindvajset let. Letos so spet do aprila, tudi iz »političnih razlogov« obsodili na smrt
dva, na dosmrtno ječo dva, na večletno ječo (skupaj 197 let) pa sedemindvajset duhovnikov. —- »Politični razlogi« so, P° poročilu slovaških beguncev, zvestoba do vere in Cerkve. Seveda vera in katoliška Cerkev ne moreta vleči jarma s komuni; trnom. — Komunistično postopanje je zločinsko, to je očividno. Kaj bi rekli komunisti, če bi začele zapadne demokratične vlade zapirati komunistične poglavarje, jih obsojati na dosmrtno ječo ali smrt? Po komunistični morali sme streljati ropar, napadeni se ne sme braniti. — Med imenovanimi žrtvami so bili — samo na Slovaškem — obsojeni na smrt štirje duhovniki, dvanajst na dosmrtno ječo, na večletno ječo pa preko dvajset duhovnikov !	V	tolažbo moremo pove-
dati komunističnim pomagačem in veljakom, da se iz »političnih« razlogov pobijajo in odstranjujejo tudi komunistični voditelji med seboj. Saj berete, kako že čisti na Ruskem Berja razne veljake in pomočnike, da bi s tem podminiral Malenkova... Ko še ni bilo železnic, so pri različnih _ klancih vzeli vozniki priprego, da so laže speljali čez klanec tovorni voz. Potem so te priprežne konje ali vole spet dejali v hlev in dobro »pogostili«. Komunisti pa vprežno živino-pomagače, ko jih več ne potrebujejo, postavijo v ječo i
in mesnico!
Da gai kaj takega doleti, lahko mirno pričakuje vsak aktivist, če kaj misli.
Leto V. - štev. 25
KATOLIŠKI GLAS
Izid volitev v slov. občinah
Danes prinašamo glavne podatke o izidu volitev v parlament v nedeljo 7. junija v občinah, kjer pretežno žive Slovenci. Poglejmo, kaj nam povedo. Slovenski Volivci so se opredelili v glavnem v 4 skupine: prvo tvorijo oni, ki so volili komuniste; drugo oni, ki so volili socialiste; tretjo oni, ki so glasovali za krščansko demokracijo;
četrto pa oni, ki so oddali bele glasovnice. Ostale stranke, ki so dobile zelo malo glasov, so jih pač dobile od priseljeriih Italijanov (ezuli v Štandrežu, karabinerji in finan-earji drugod). Če torej opredelimo slov. volivce na omenjene štiri skupine, dobimo naslednjo sliko:
Občina	Volilo	kom. part.		Nen. in Sar. socialisti		K. D.		Bele in nevelj. glasovnice	
Števerjan Sovodnje Doberdob	554 1181 883	64 188 238	11% 16% 28%	28 141 74	5% 12% 8.4%	161 307 275	29% 27% 31%	262 476 234	47% 40% 27%
.SKUPAJ	2.618	490	19%	243	9.3%	743	28.4%	972	37%
GORICA Štandrež Podgora Pevma Ločnik Goriea-meSto		224 312 167 334 1332		176 158 57 362 2237		447 486 140 937 11.337		359 148 226 52 773	
SKUPAJ	26.923	2.369	9%	2.990	1 | 11% 13.347 |50.7%			1.558	6%
Iz zgornje razpredelnice sledi:
1. Kominform je v slov. občinah zelo močan. Dobil je i9°/° vseh glasov. V Doberdobu preseže povprečje v Italiji, ki je 21%, v Sovodnjah se mu približuje, v Šte-verjartu je v tfem oziru bolje. Precej močni SO tudi socialisti, ki so oboji skupaj do. bili skorij 10% slov. glasov. KPI in socialisti so dobili skupno 28,3 % slov. glasov in se s tem približali povprečju v Italiji, ki je 32%. KPI je dalje zelo močna v Štandrežu, v Podgori, Pevmi. Nismo mogli izračunati v odstotkih, ker nismo imeli po. datkov, koliko je volilo v ondotnih voliščih in ker so zlasti v Podgori in Štandrežu Slovenci precej pomešani z Italijani in je med kominformisiti precej tudi Italijanov. Vsekakor so številke zelo visoke in nam pričajo, da kominfdrihizem riied slovenskimi ljudmi napreduje.
2. Krščanska demokracija je dobila razmeroma dosti glasov (28%), toliko kot KPI in socialisti skupaj, dovolj če upoštevamo, da ED hi imela niti enega volilnega zborovanja v nalili vasefi, da pOnekod hi bilo hiti enega njenega lopata in da se je ve* čas zadržala, kot bi ji ite bilo nič mar za slovenske glasove. Če so slovenski volivci kljub teinu dali zanjo svoje glasove, »o. ndfšiiti res šaino zato, kef So hoteli b-® i ‘i^iplihirani Udje katol. fcerkve in prispevati svoj det pri z„jeiitvi koiuimizma
v Italiji.
3. Bele in neveljavne glasovnice so dobile levji delež slov. glasov, 37% na deželi in 6% v mestu. Na poziv SDZ in DFS so se odzvali številni slovenski Volivci, ki so oddali belo glasovnico.
Nikakor pa ni na mestu gonja titovskega in drugega časopisja zoper naš list in slovensko duhovščino zaradi poziva, naj tudi slovenski volivci podiprejo ital. KD. Pri zadnjih volitvah ni šlo toliko, da izpričamo svojo narodno pripadnost, saj ni bilo io narodni plebiscit, temveč je šlo v prvi vrsti, da s? v Italiji ohrani demokratični režim. Če sO torej številni Slovenci i ozirom ni ta višji cilj glasbvali ža ital. KD, hišo s tein postali narodni izdajalci ih niti gai-jeve ovce. Svoj protest zoper krivično ravnanje do naše manjšine lahko pokažemo tudi na druge načine, ki so še uspešnejši kot abstinenca pri volitvah.
4. Vsekakor pa stoji, da komirlformisti med Slovenci zelo pridobivajo na thoči. Kaj je temu krivo ? Brezposelnost, ki tira mlade ljudi k levičarskim skrajnežem. Krivično ravnanje s slovensko manjšino, ki sili mladino, da gre za onimi, kateri obljubljajo poleg socialne pravičnosti tudi narodno pravičnost. Živahna kominformistična propaganda med volitvami in pred njimi.
Ob teh naukih je pa prav, da se vsi zamislimo.
IG	O	S	P	OIDIAIRISITIVIOI
				
Sonce, sonce, ti zlato sonce.
Ne bilo bi življenja na svetu brez pre-Ijiibega sotit-a.
Izredna svojstva ima sonce, ki jih ne more nadomestiti nobena hrana in nobeno idravilo.
Slabotni, limfatični, bledi, šibki otroci, j>ri katerih ne zaleže nobeno okrepčevalno idravilo, pokažejo čudovito izpreiheinbo, če prebijejo mesec dni oh morju ali na {istem, sbričnem gorskem iraku. Pravijo, da povzročijo ta čudež vijoličasti sončni žarki. i*a tudi zdravi, čisti **ak.
Od Sonci ožgani kmetje ne poznajo tnnogih bolezni, ne prehlajenj, ne revmatizma, in četudi ne Uživajo dt>brotj prei našajo bremena in težave, ki jih ne zrno-rejo tvorfliški delavci;
In živina? Kdor jo drži vedno v hlevn — in če je ta ge aaduhel — je nima ne živahne, ne zdrave in močne, pa tudi ne posebno dobičkonosne. Mlada živina nujno potre uje sončnih žarkov, če hočemo da šl okrepi okostje. Pravijo, da je dar sončnih žar ov vitamin D, ki vpliva na pravilni sprejem in uporabo oziroma pretvorbo apna v živalskem telesu. — Tudi krave iblekalriee potrebujejo mnogo sonca, saj te potrebujejo posebno mnogo apna, kateregi toliko oddajajo s svojim mlekom. — Znano je tudi, da se ubrejajo trmasto jalov« krave, če jih gonimo redno skozi mcsecč dni iia pašo.
Vsak naš živinorejec pa nima na razpo4 lago pašnika, a vsak si lahko oskrbi blizu hleva ograjen prostor na prostem, kamof izpusti svojo živino, posebno pa mlado.
Velik zdravnik in hranitelj je — sonce.
Čiščenje trt
Iz starega trtinega lesa poženejo večkrat poganjki, ki navadno nimajo zaroda. Pa četudi bi ti poganjki imeli zarod, je najbolje odstraniti jih. Ti poganjki so namreč najbližji zemlji in zato so najlaže dosegljivi za okuženje po peronospori, s katero potem okužijo zgornjo rast.
V zgornjem delu trte pa se razvije pri mnogih sortah zelo mnogo jalovih poganjkov, ki delajo samo homatijo ali škodljivo goščo, tako da ne morejo ne zrak in ne sončni žarki do rodnega lesa. Pri merlotu, tokajcu, pa tudi pri malvaziji in drugih sortah je ta pojav zelo pOgost. — Te jalove poganjke moramo tudi odstraniti,
Seveda je tako čiščenje oziroma odstranjevanje odvišnih poganjkov zelo kočljivo ali delikatno opravilo in zalo naj ga o-pravljajo sanlo velČfc rrike. šibkejše poganjke lahko z roko kar odščenemo, za debelejše je pa že bolje, da jih odstranimo s škarjami. Odrezati pa jih moramo popolnoma na dnu, to je v starem lesu.
Če so rodni poganjki predolgi in divjajo, jih lahko skrajšamo. V tem oziru pa moramo paziti, da pustimo nad zgornjim grozdom še vsaj 3 liste, če le mogoče še več. Če poganjki ne delajo prevelike gošče in če preveč ne zasenčiijejo grozdja, je bolje pustiti jih pri miru, torej brez krajšanja.
Isto velja glede odstranjevanja posameznih listov. Te odstranimo lahko saiho pod grozdi, a če le mogoče jih pustimo tse. Vedno se moramo zavedati, da se v listih tvori škrob in sladkor, ki po listnih žilah potuje v les poganjka in potem do grozda in v jagode. List je tvornica, jagoda pa zaloga.
385 raznih sort
rastlin raste po starih rimskih zidovih, tako je ugotovil neki profesor rastlinstva na univerzi v Rimu. Do približno enakega zaključka so prišli tudi v Padovi. Med zidnimi rastlinami So navadni kreči, preko najrazličnejših tfat in plevelov pa do bezga, jesena in smokev.
Naučimo se veselo živeti
Bavarska kmetijska založba v Monako-vem je izdala 88 strani debelo knjigo ž gornjim naslovom od zdravnice dr. Haarer. Knjiga je nekakšen zdravniški abecednik za zdravo življenje na deželi. V obliki povesti je orisano življenje ene kmečke družine, in opisano, kako se je potrebno ravnati, da se dobro in dolgo živi pri o-bilnem delu
V knjigi lahko eitamo kakšne življenjske važnosti je snaga, kakšnega pometla je osvežujoče spanje, kakšna sredstva so proti običajnim motnjam, kako preprečimo jetiko in raka, kako se borimo proti parasi-toni in škodljivcem, katere je tudi nujno potrebno poznati.
Tisoč je bolezni, *dravje pa je samo eno in spada k onim neprecenljivim dobrinam, katerih vrednost spoznamo, ko jih izgubimo.
Preprečiti bolezni je mnogo bolje kot zdraviti jih!
Diazinon * novo sredstvo proti muhi
Z uporabo DDT smo zatrli marsikateri mrčes: bolhe in uši, stenice in ščurke, komarje in muhe, iz Italije je izginila malarija.
Mislili smo, da muh spoh več ne bo. A ta mrčes je trdoživ in izgleda, da se je kar prvadil na DDT in da je postal neobčutljiv napram temu sredstvu. Pojavili so se rodovi muh, na katere DDT ne vpliva več.
V istem kemičnem laboratorju \ Bazlu v Švici, kjer je Nobelov nagrajenec dr. Miil-
ler odkril DDT, so se dolgO pečali S tem vprašanjem in ga tudi na zadovoljiv način rešili: našli so sredstvo, ki uniči še tako trdožive muhe, ki razkuži prostore za daljšo dobo — do 6 mesecev —, ki je lahko uporabljiv in sorazmerno ne predrag. To sredstvo je »diazinon«, ki je že v prodaji.
Potrošnja viha v Italiji po družinah
Zavod za statistiko Gallup je skušal dognati, kako je z vinopitjem v italijanskih družinah. Prišel je do naslednjega zaključka :
V	Italiji je v celoti 11.6 milijonov dru-žip. V .30% teh družin, točnejše v 3.3 milijona družin se sploh ne pije vina.
2.3 milijona družin porabi tedensko na glavo manj kot 1/2 litra vina; 2.4 milijona
družin porabi po 12 do 1 liter; 1.6 milijona družin pOTabi od 1 do 1 litra, in 2 milijona družin porabi nad 2 litra tedensko na glavo.
Ugotovljeno je, da se najmanj vina popije v uradniških družinah.
V Trentinu se sušijo trte
Sporočajo iz Trenta, da v okolici Mori umira vse polno trt, in da je že dosedaj nastala vsled tega neprecenljiva škoda. Vzroki umiranja niso še pojasnjeni, a strokovnjaki so večinoma mnenja, da je' to posledica dolgotrajne suše pozimi in začetkom pomladi. Pravijo, da je manjkala trtam najmanjša količina Vlhge, ki je jso-trebna v začetku pomladnega poganjanja. Umiranje se je namreč pojavilo v bolj pustih zemljah.
»PRIVILEGIRANI POLOŽAJ"
slovenskih šol v Trstu in okolici
»Messaggero Venelo«, se je nedavno spotaknil nad položajem slovenskih šol v Trstu. Ne mislim se zadrževati ob polemiki in odgovarjati na že obrabljene gramofonske plošče, ki nam jih vrti »Messaggero Venetom že leta in leta. ’
Vstavim se le ob pereči točki položaja slovenskih šol in njih osebja. Ustroj slovenskih šol na ŠTO ureja Ukaz ZJVU Štev. 18 od 8. nov. 1947. Ta ukaz se v glavnem vedno sklicuje, da se ustroj slovenskih šol ravna po obstoječi zakonodaji, ki velja za italijanske šole. Messaggero« trdi, da so slovenski šolniki na izrazito privilegiranem položaju, ker vrše svojo službo in zavzemajo mesta, ne da bi ta mesta dosegli po redni poti z natečaji. Toda slovenski šolniki se prav dobro zavedajo y>svojie privilegiranosti.« Prav tako tudi dobro vedo, po čt-gavi krivdi za slovenske šole še do danes ni natečajev. Ponovno in ponovno, leto za letom, ob vsaki spremembi raznih šefov na Prosvetnem uradu šo zahtevali ureditev
slovenskih ljudskih in srednjih šol, zahtevali natečajev, a vse je ostalo pri obljubah. »Messaggero« naj postavi vprašanje Prosvetnemu šefu in njegovemu namestniku, tukaj ne razpišejo natečajev, za slov. Šole!!! Vsaka ljudska šola mora imeti lasten organik iz katerega je razvidno število razredov in stalnih mest, ki se dosežejo z hatečaji. E-nako je za vsako srednjo šolo. Zakaj ne urede ljudskih šol kot to predvideva Ukaz ZVU štev. 18 in T.U. od 5. H. 1928 No. 577? In zakaj ne velja za slovenske srednje šole ista zakonodaja, kot velja sa italijanske šole, ki zahteva Z a vsako srednjo šolo lasten organik? Kdo je temu kriv? Osem let po koncu vojne se tn stalnost slovenske šole ne hapravi kaj podobnega? Ej, gospodje, dobre volje Vianjka! Ni Vam za slovensko šolo, priznajte odkrito. Toda bodite prepričani, iia v obrambi slovenskih sol, stojimo vsi trdno in neomajno, pa naj butajo v nas še tako trde glave.
IZ JUGOSLAVIJE
Iž Livka
16. maja je Franc Sivec pripeljal v hišo nevesto, Štefko Hrast, zelo ponižno in krotko dekle. Vse je bilo veselo tisti dan. Na svatbo je prišel iz Ljubljane tudi brat ženinov, Staniko Sivec, bogoslovec, kateri se je po treh letih zapora končno vrnil v zasilno šfcmenišče v Ljubljano. Na dan poroke je bil* v družbi tudi miti ženinova, Aloj-■ija Sivec, rejena Matelič, ki je bila dolgo časa bolehna in je prestala mnogo žalosti in trpljenja. Dan po poroki se je njen »in Stanko šel poslavljat od nje, da se vrne v 9emenišče. Piše njen sin: »Eno minuto za tem pa je pričela krvaveti in je potem še najmanj petkrat krvavela, zatem jo je g. župnik spovedal in ji podelil sv. maziljenje. Drugi dan zjutraj ji je prinesel sv. popotnico in ji podelil papeški blagoslov. Malo pred poldne je pa mirno izdihnila svojo r bolečinah preizkušeno dušo. Ves čas je molila in izgovarjala vzdihljaje, prosila Boga odpuščanja in mu izročala svoja dušo. Bolečine je prenašala vdano, niti ene besedice tožbe ni bilo slišati i* njenih ust, potrpela je vse mirno kot je trpela v življenju. Uro preden se je ločila iz te solzne doline, nas je blagoslovila in rekla: »Radi se imejte, Boga ne zapustite in Marije, Bog ti daj, da postaneš duhovnik.« To, si je v življenju najbolj želela: da bi me videla pred oltarjem, pa je Bog tudi to od nje želel in mu je tudi to žrtvovala. Ko zdaj premišljujem njeno življenje, si ne morem razložiti, kako je mo-
gla tako vdano in potrpežljivo prenašati toliko gorja, ki jo je zadelo. Zdaj, ko bi se lahko malo odpočila, se je pa preselila v boljše življenje, kakor da je svojo zemeljsko nalogo dokončala, ko se je osnovala nova družina. Veselja starih mater ne bo uživala, prisojen ji je bil le grenki kelih trpljenja. Pri pogrebu je bil tudi g. dekan iz Kobarida. Do poslednjega izdiha je bila pri zavesti. Umrla je tako mirno, da nismo vedeli, kdaj nas je zapustila.« Tako piše sin o svoji materi, katera ga jc Bogu darovala, da bi postal njegov služab* nik. Darovala je Bogu tudi hčerkico Marico, ki je postala sestra Lucija ter streže bolnikom v Ceseni. Pokojna ima tudi sestro redovnico v Rimu in je imela strica duhovnika, ki je bil župnik v Šmartnem, pokojni Alojzij Matelič. Dobro drevo rodi dober sad. Blagi pokojnici naj ljubi Bog podeli večno veselje, žalujočim otrokom pa vdanost v božjo voljo.
ALI VESTE, da z naročilom darilnega paketa pri Stortn« skem karitativnem društvu Slokad v Trstu, ul. Rittmajer 6 (trgovina) - ca«, post. 252 -podpirate naše dijake? Pdieben popast za gg. duhovnike, profesorje, učitelje, ČČ. sestre itd.
Tlaka tiskarna Budin v Gorici Odgovorni uredniki Stanko Stanič
WILHELM HONERMANN ©
'če
22
uatt
Toda v tem oziru je bil ladijski kuhar Šinutje, ki je zdajci priplezal na krov, drugačnega mnenja.
»Tako govoriš ti, Fric Krause,« je /ačel. »Jaz ti bom pa drugo povedal. Torej takole je bilo:
Pred kakimi petimi leti sem se peljal z barko, ki jo je Bog docela zapustil, prek luže. Vedno sem pravil: 'Ne bo šlo, ne bo šlo. Vrag je na kroni!’ A vsi so se mi smejali. No, in v Južnem morju pri Salomonih je ladja nasedla in se razbila na kosce kakor kad za slanike. Potonili so vsi, od kapitana pa do vajenca na. ladji. Samo jaz sem se srečno rešil na kopno.«
»Mast plava na vrhu,« se je režal Peter Lar se n.
»To ni bilo prav nič smešno, Peter Lar-sen!« je rekel Smutje užaljen. »Torej vrglo »te je na neki otok. Ko sem si opomogel, ®*a stala ob nieni dva domačina, črna ka-
kor loščilo za čevlje. Eden izmed obeh možakarjev me je neprestano ščipal v rebra, me gladil po trebuhu in govoril v naj-lepši pidginski angleščini:
’Mhm! Dobro masten biti. Oče ne slišati, da jaz belokožec videti, zato jaz tebe požreti. Mene tebe ne kai kai pojesti. Jaz do-)er kristjan biti. Savvee! Mene tebe počuti kai kai, beli oče name hud biti, zelo hud biti. Mene tebe ne pojesti kai, kai, dobra pečenka biti.’
Da, in niso me požrli. Odnesli so me na misijonsko postajo in patri so me skrbno negovali. Zato pusti misijonarje, Fric Krause, da se mirno odpeljejo k divjakom. Kajti če te tak poganski ljudožerec poje za zajtrk, tudi ne boš več rekel: 'Vsako tele ima svoje veselje.’«
Mornarji so prikimali in mrmraje odobravali. Le Fric Krause se je zaničljivo smejal:
»S kakim ducatom ljudožercev že sam opravim. Zato ne potrebujem misijonarjev. In če bi mi kakšen far hotel pridigati, mu zbijem zobe v gobec!« Tedaj pa je zaslišal nekoga spregovorili v lomljeni nemščini:
»Ne kolnite, prijatelj! Rajši vzemite ščepec tobaka! To opravi isto!«
Berlinčan se je razkačen ozrl in zagledal pred sabo brata Damijana de Veuster. Škodoželjno se režeč so mornarji gledali na drugega mornariškega podčastnika. Počasi in neokretno so vstali in ju radovedno obkolili. Fricu Krauseju je kri bušila v glavo. Kriknil je in dvignil stisnjeno pest proti bratu. A preden je mogel udariti, je Damijan prijel njegovo roko in jo tako krepko stisnil, da je podčastnik glasno zastokal. A brat je samo smeje se rekel: »Ne vihraj tako, prijatelj! Tako, tukaj je ščepec.« Pri tem je vročekrvneža tako ostro pogledal v oči, da Fric Krause sam ni videl, kdaj je vtaknil prste v tobačnico in vzel iz nje ščepec njuhanca.
Brodarji so začudeno zijali v postavnega Flamca. Berlinčanu pa so obrnili hrbet. Peter Larsen je prčdenj izpljunil čik. Drugi krmar pa je dejal:
»Fric Krause, če bi ga udaril, bi te vrgli v Vezero!«
Rdeč od togote in sramu je podčastnik odšel.
V tem trenutku pa je zakričal Hein Kliiters, mornarski vajenec, ki je bil splezal na ladijske vrvi, da bi pogledal po zvoniku svoje domače vasi:
»Ahoooi! Veter se obrača! Veter se obrača!«
Zdaj sta prišla na krov tudi kapitan in prvi krmar. Zabrlizgala je čolnarjeva piščal. Zadonela so povelja. Mornarji so splezali v jambore in prijeli za vrvi. Zacvililo je vreteno. Dvignili so sidro in na vseh jamborih razvili bela jadra. »R. W. Wood« je odpeljal na odprto morje.
»Hvala Bogu!« je rekel pater Kristijan Willemsen, predstojnik plavajočega samostana. »Potovanje se je pričelo.«
»Vrata so se odprla,« je rekel Damijan de Veuster. »Vrata v svet so se odprla.« Z žarečimi očmi je gledal velika bela jadra, katera je razvil trijambornik kakor velikanska krila.
Ob ladji so se prepeljavali beli galebi.
Po nebu so hiteli rmetrgani oblaki.
V sivi megli je izginila evropska obala...
»R. W. Wood« je bil na poti. Hrabro
se je borila trijambornica skozi prekop. A
ves listopad so razsajali neugodni vetrovi, ki so zapirali Vrata v Atlantski ocean. Mornarji, ki so bili noč in dan na nogah, so godrnjali in kleli, da je še vraga klalo v vampu. Pobožni potniki so vsi bledi in prepadeni tavali po ladijskih deskah in drug za drugim legali v pregrajeno ladijsko posteljo, kajti zgrabila jih je bleda groza — morska bolezen. Najgrše je zdelala predstojnika plavajočega samostana, patra \\ illejnsena. Ko se je Damijan že desetič v enem dnevu pojavil v kajuti z vedrom vode v roki in z nedolžnim obrazom rekel, da je vendar 'prav, da vodja ekspedicije plača morskemu bogu največji davek, mu je pater po pravici zalučal blazino v glavo.
Kapitan je bil silno nestrpen zaradi počasne vožnje in tudi redovniki so se vznemirjali. A kljub temu trijambornica v štiriindvajsetih urah ni napravila niti deset milj.
Šele decembra se jc zdelo, da so starega Neptuna potolažile darovane žrtve. Poslal je mirno vreme in »R. W. Wood« je z ugodnim vetrom plul v stalni lepi vožnji
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto V. - tev. 25
S TRŽAŠKEGA
MLADINSKA AKADEMIJA V DOLINI
V	nedeljo 21. junija ob 8.30 zvečer priredi dolinska mladina veselo akademijo. Pod vodstvom profesorice gospodične Zore Saksida so fantje in dekleta pripravili izredno lepe in zanimive točke.
Pridite, ne ho vam žal!
Novi doktor
Na papeškem »Zavodu za vzhodne študije« je promoviral za doktorja bogoslovja naš rojak p. Anton Legiša, klaretinee. U-spešno je branil sledečo tezo: Božje materinstvo Marije po Sergiju Nik. Bulgako-vem. Naše čestitke!
PočitniSka kolonija občine Devin-Nabrežina
Po dolgih in skrbnih pripravah je občinska uprava dokončala delo za organiziranje počitniške otroške kolonije, ki se bo tudi v letošnjem letu vršila v Celli di Ovaro v Karniji.
Kolonija je razdeljena v dve skupini, prva za dečke, a druga za deklice. Trajala bo polna dva meseca in sicer od 22. junija do 22. avgusta. Dečki odpotujejo s prvo skupino ter se vrnejo dne 22. julija, a isti dan se odpeljejo deklice, ki ostanejo v čistem gorskem zraku do konca kolonije.
Vsaka skupina je sestavljena iz 80 otrok, od katerih je 53 slovenskih in 27 italijanskih. V slovensko skupino je upravni odbor iz prijaznosti dovolil, da se vključi tudi 7-8 otrok iz zgoniške občine.
Takoj prve dni tega tedna je občinska uprava razposlala posebno obvestilo vsem staršem otrok, ki so bili sprejeti v kolonijo, v katerem so vsa natančna navodila S seznamom predmetov, ki jih mora vzeti otrok s seboj.
Osebje kolonije je sestavljeno iz učiteljic naših otroškh vrtcev, ki so za otroke odgovorne, ter iz postrežnic in kuharic iz naših vrtcev in šol v občini. To je jamstvo, da bo kolonija res brezhibno delovala.
■ V letošnji koloniji bo urejena tudi posebna zdravniška služba pod vodstvom izkušene zdravniške asistentke, ki bo stalno nadzorovala zdravstveno 9tanje poverjenih otrok.
Tudi prehrana se bo letos znatno izboljšala.
Moramo še pripomniti, da bo letos posebna novost v koloniji v tem, da dobe vsi otroci popolne nove oblekce, katere so sedaj v delu pri domačih šiviljah, ter prejme vsak otrok tudi po par novih letnih čeveljčkov. Oblekea je sestavljena iz srajčke, hlač ali krilca, spodnjih hlač in nogavic. Vse po dvojno, da se lahko vsak čas preobleče.
Končno še veselo novico za otroke: V koloniji bo otrokom na razpolago posebna zbirka igrač, knjige, slike itd., da bo življenje v koloniji čimbolj prijetno, veselo, tako da bo vse to uspešno vplivalo na zdravlje naših malih, najdražjih.
OBČINSKA UPRAVA
Šempolaj
Pri nas smo imeli 10. junija tekmo iz krščanskega nauka. Udeležili so se je učenci zastopniki vseh petih razredov ljudskih šol v devinskem dekanatu. Pri pismenih nalogah, kakor tudi pri ustnem izpraševanju, so se. kar dobro odrezali in z vese-ljem odnesli lepe nagrade. Najboljša se je izkazala učenka iz Mavhinj, takoj za njo pa učenca iz Prečnika in Štivana. Pri tek-
mi so bili prisotni tudi vsi čč. gg. kate-hetje. Vsem učencem gre pohvalno priznanje za trud pri učenju; naj bi jim božje resnice bile svetla pot skozi življenje.
Barkovlje
Pri nas kar tekmujejo, kdo bo kupil drage cvetice in vence za pokojne; za to seveda potrosijo veliko denarja. Prav je, da ljubimo pokojne, a glejmo, da jim tudi pomagamo: z dobrimi deli, kot je molitev ali miloščina. Z obilnimi cveticami pa predvsem proslavljamo sebe.
Ali bi ne bilo prav dati vsaj pet sto ali tisoč lir manj za vence ali cvetice, pa to darovati revežem, ki jih je dosti med nami: nekateri nimajo kaj obleči, drugi so bolni, tretji stari in nadložni...
Podpisani je pred kratkim v tem smislu opozoril nekatere za krasenje domačih grobov, skrbne žene pa so odgovorile: »S svojim denarjem delamo, kar hočemo; za u-boge nam ni mar; naša največja skrb je ta, da so grobovi vedno ozaljšani s svežimi cveticami.«
F.B.
Mačkovlje
Tudi pri nas droben dež dan za dnevom osvežuje ozračje in daje travi in zelenjavi novih rasti. Zato pa sena ne moramo posušiti in bojimo se, da bo z vinom letos slaba. Trta potrebuje sonca. Češnje smo pa le dobro prodali. Le zadnje sta nam pobrala burja in dež.
Še zdaj radi mislimo na praznik sv. Rešnjega Telesa, ki je bil za našo vas izredno lep. Zdi se, da še nobeno leto niso bile poti in hiše ob njih tako lepo okrašene in oltarji tako skrbno in lično pripravljeni. Tudi udeležba pri procesiji je bila prav velika. Telovska procesija je le med vsemi najlepša. Posvečena je pač največjemu bogastvu krščanstva:	Evharistiji.
Kako gane človeka, ko duhovnik slovesno poje v slovenskem jeziku štiri evangelije in z evharističnim Kraljem v rokah blagoslavlja kraj, prebivalce, pa tudi polja in zemlje sadove. Pesem godbe in zbora, zelena narava in cvetje pa skupna molitev — vse to samo veča ubranost vernega srca.
Na isti praznik je bila v naši šoli od-
prta razstava ročnih del. Vaščani iz Mačko-velj in s Prebenega so z zanimanjem opazovali vidne dokaze spretnosti in pridnosti svojih otrok. Ko so bili oni v šolskih letih, vsega tega ni bilo. Vsakega so prijetno iznenadili tudi s slikami in živimi rožami okrašeni hodniki.
Za zaključek je bila zvečer otroška prireditev v veliki šolski telovadnici. Dve uri so otroci zabavali številne gledalce. Tudi če ni bilo vse dovršeno, pa je bilo zanimivo. Le ples tudi v taki obliki ni najbolj vzgojen. Naravnost odličen pa je bil prizor z živimi slikami.
Sedaj so otroci že opravili zaključno službo božjo, pri kateri so prav lepo prepevali, in uživajo zasluženo plačilo: vesele počitnice. Bog jim jih blagoslovi!
Shod Slovenske krš£. socialne izveze v Mačkovljah
Krajevni odsek Slov. kršč. soc. zveze v Mačkovljah, ki obstaja že dalje časa, je pred kratkim poživil svoje delovanje. Na občnem zboru je bilo enotno mnenje vseh o potrebi te politične organizacije v vasi. Člani so si izmenjali misli o načinu delovanja. Izvoljen je bil štiričlanski odbor za tekoče leto.
V	soboto 13. junija zvečer je delovni odbor v mačkovljanski srenjski hiši priredil prvi javni shod, ki se ga je kljub trud-nosti po težkem delu čez dan udeležilo lepo število občinstva.
Shod je o tvoril predsednik krajevnega odbora in predal besedo govornikoma — članoma centralnega odbora Slov. kršč. soc. zveze v Trstu. Prvi govornik je poudaril dolžnost vseh katoličanov, da se zanimajo za javne zedeve in tako soodločajo pri u-reditvi sveta, ki naj bo pravična in krščanska
Drugi govornik pa je izčrpno govoril o danes tako perečem tržaškem vprašanju. Orisal je sedanji položaj, različne predloge od te in one strani ter pribil trdno voljo Slov. kršč. soc. zveze, da se bori za ostva-ritev Svobodnega tržaškega ozemlja. V tej borbi moramo vsi sodelovati. Domačin, Tržačan mora izraziti svojo željo in voljo in njegova volja mora biti odločilna.
Poslušalci so z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem in ga nagradili s ploskanjem.
Tako tudi Mačkovlje, majhna vasica sicer, a krščanska in odločno slovenska, stopajo javno v boj za dosego svojih pravic, v boj za ostvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja.
Z GORIŠKEGA
Natečaj
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 62 mest podtajnika pri civilni upravi. Za pripustitev k natečaju je potrebna diploma iz juridičnih ali političnih ved. Čaš za vložitev prošenj je do 26. julija. Za ostala pojasnila se je treba obrniti na prefekturo.
Zaključna šolska prireditev v Skriljevem
Prav je, da se včasih omenjajo tudi kraji, ki so bolj neznani našim bralcem. Eden izmed takih je ravno Skriljcvo, ki leži na najvzhodnejši strani Brd. Je to lepa vas, ki jo krasijo vseokoli gozdovi akacij.
Tamkajšnja osnovna šola je v nedeljo imela svojo zaključno prireditev. Če pomislimo, da Skriljevci tako redkokdaj vidijo kaj taikcga, je to zanje res dogodek. Spored je obsegal nekaj pesmi, ki so jih lepo zapele deklice osnovne šole. Prav
dobro se je izkazala najmlajša s pesmico »Majhna sem bila«. Sledili sta dve enodejanki, »Čista vest« in »Čašica kave«. Pri zadnji so sodelovali fantje in dekleta, ki so med letom v večernih urah prav pridno obiskovali šolsko knjižnico. Mlade i-gralce je treba res vseskozi pohvaliti. Hvalevredno je zlasti to, da je edino skriljev-ska osnovna šola zaključila šolsko leto s prireditvijo, saj nam letos niti mestne osnovne šole niso nudile kaj podobnega.
Kras
Slišimo, da se bolj ali manj namišljeni »voditelji« našega ljudstva razburjajo na Kraševce zaradi izidov zadnjih volitev. Zlasti leti ves njihov bes in jeza na naša duhovnika, katerima ti »z — vodniki« zadnjega desetletja napovedujejo, da ju bo pošteno slovensko ljudstvo izpljunilo kot izdajalce itd. itd... Da tem domišljavim generalom, katerim uhajajo vojaki h Komln-formu, ne gre v račun delo slovenskih du-
hovnikov, to že dolgo vemo; toda, ker naši ljudje bolj verjamejo svojim lastnim očem, kot pa sladkim in lažnivim besedam, zato že znajo sami presoditi, kdo dela za narodno in krščansko stvar. Zares so volilni izidi zelo podučljivi za te voditelje, ki mislijo, da pri vsej zagrizeni propagandi italijanskih strank . — zlasti kominformi-stov, zadostuje par plakatov in časopisnih pozivov za uspeh. Sedeti ob črni kavi in dajati naredbe, to ni sodobna strategija; v boju morajo častniki v prve vrste. Zato pa kažejo volilne številke grozeč porast komin-formizma v naših vaseh — sad slavne fra-telance —, ki nudi dovolj snovi za razmišljanje. In ker tega niso uvideli in se temu primerno zadržali v volilnem boju »vodilni politiki«, ki še vedno mislijo, da smo še v letih 1945-48 in ki pravijo, da imajo v rokah vse vajeti javnega nastopa, — pač ni bilo potrebno, da bi za te volitve naša duhovnika za kogarkoli agitirala — marveč smo sami volili, kakor mislimo, da smo kot antikomunisti dolžni voliti.
Jamlje
Svetega Antona nedelja je za našo vas vsako leto praznik lepih slovesnosti, petja in veselja1. Letos je k temu mnogo pripomoglo zaželeno lepo vreme. Cerkvene slovesnosti, katere je vodil naš prejšnji gospod župnik g. Špacapan, so prav lepo potekle. Za popoldansko slovesnost pa nam je naša mladina pripravila dobro uspelo prireditev. Poleg petja so nam doživeto o-digrali Finžgarjevo igro: »Veriga«, ljudsko povest v treh dejanjih, ki v živih slikah in jedrnatih besedah prikazuje vso nesrečo in pogubnost neukročenih strasti sebičnega častihlepja na vasi. Prav vsi igralci so vredni pohvale, ker so kljub pomanjkljivostim v zasilnem odru in prostoru ter nevajeni oderskega nastopanja v splošno zadovoljstvo dobro podali to igro, ki zahteva za uspeh precej izurjenosti. Mladim igralcem čestitamo. Pa tudi gledalcev je bilo kar mnogo, kar je še bolj povzdignilo prazniško razpoloženje ob žegnanju v Jam-ljah.
Nova maša v Gorici
V	nedeljo 28. junija bo pri oo. kapucinih imel slovesno novo mašo p. Mansuet Božič iz Budanj pri Vipavi. G. novomašnik bo drugi dan na praznik sv. apostolov Petra in Pavla prišel maševat v stolnico zjutraj ob 6h za slovenske vernike. Popoldne ob 4h bo imel shod in blagoslov za tretjered-nike pri sv. Ivanu.
Šolska razstava v Rojanu
Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, via Montorsino 8J priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta.
Razstava bo odprta od sobote dne 20. junija ob 11. uri do ponedeljka dne 29. ju-nija t. L, vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in popoldne od 14. do 17. ure.
Radio Trst II.
Nedelja, 21. junija: 8.45 Kmetijska oddaja.
— 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 13.00 Glasba po željah.
— 15.00 Naša mladina pred mikrofonom.
16.00 Malo za salo - malo' zares. _____
19.00 Iz filmskega sveta. — 18.00 Novice iz delavskega sveta. — 21.30 Izbrana lirika. — 21.40 Puccini:	MANON LE-SCAUT, 1. in 2. dejanje.
Ponedeljek, 22. junija: 13.00 Slovenski motivi- — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Puccini: MANON LESCAUT, 3. in 4. dejanje.
Torek, 23. junija: 13.00 Glasba po željah.
19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.30 Aktualnosti. - 21.00 Radijski oder.
— Herman Suderman: KRESOVI — nato \ ečerne melodije.
Sreda, 24. junija: 13.30 Kulturni obzornik.
19.00 Zdravniški vedež. — 20.00 Slovenski zbori. — 20.30 Sola in vzgoja. —
21.00 Koncert orkestra slovenske filharmonije iz Ljubljane.
Četrtek, 25. junija:	13.00 Pevski duet in
harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Dramatizirana povest. —-
22.00 Schubert: Simfonija št. 8.
Petek, 26. junija: 13.00 Glasba po- željah.
— 19.00 Kraji in ljudje. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Koncert violinistke Stanič - Krekove. — 22.00 Iz anglešikih koncertnih dvoran.
Sobota, 27. junija. 13.00 Pevski duet in harmonika. — 13.30 Kulturni obzornik.
— 19.00 Pogovor z ženo. — 20.40 Slovenske pesmi. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.45 Ples za konec tedna.
DAROVI
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE
Za vzdrževanje revnih dijakov so pri-spevali:
Mar. družba, ul. Risorta, v Trstu 10.000; N. N. iz Gorice 5000; N. iz Gorice 1000; dobrotnica iz Skednja 3000; ga. Sf. 500 lir.
Vsem požrtvovalnim dobrotnikom naj Bog stotero povrne!
Za SLOVENSKO SIROTIŠČE
Gospa Meri Franko za sirotiške prvo-obhajanee raznega perila za 1900 lir; inž. Albin Mozetič, Buenos Aires 1000; Marija Sosič 500; podjetje N.N., Gorica 10.000; N. N., Gorica 1000; N. N. 1000; predstava za prvoobhajance v Sovodnjah 50(10 • jj štekar iz Steverjana 3 zaboje češenj.
Naj vsemogočni Bog vsem plemenitim dobrotnikom tisočero povrne!
ZA »PASTIRČKA« Metlika Silvester 100 L. Hvala!
Zobozdravnik
Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST via Commerciale 10/11. - Tel. 31-8-13 sprejema od 9 - 13 in od 17 - 19
POZOR !
POZOR !
POZOR!
DARILNE POŠILJKE
Ali ste že naročili darilno p o Sil j ko pri tvrdki
IMPORT C I T R U S EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467
Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.
proti jugu vzdolž zahodne afriške obale čez Atlantski ocean. Podnebje je postajalo vsak dan milejše. To Je bila najbolj nenavadna zima, kar jih je do zdaj doživel Damijan.
Polagoma so si po domače uredili in plavajoči samostan je skoraj spet lahko vršil svoje dnevno delo po redovnem pravilu. Zjutraj je pater Willemsen maševal. Skupno so opravljali verske vaje. Sestre so pletle nogavice za misijonarje. Damijan in druga dva sholastika, ki sta se prav tako vozila na Sandviške otoke, sta pa vsak dan nekaj ur posvetila marljivemu študiju.
Brat Damijan de Veuater je bil na ladji kmalu kakor doma. Vsem je znal pomagati. Sestram je pokazal, kako morejo brez železa peči hostije. Iznašel je svojevrstno pripravo, da je kelih pri sveti maši trdno stal kljub guganju ladje. Vsakogar je znal spraviti v dobro voljo. Povsod je znal svetovati.
Ko je nekega dne opazil, da je pater zelo slabo razpoložen, je rekel:
»Kadite in tu pa tam malo ponjuhajte, pa bo šlo!«
Pater je poslušal nasvet in kmalu je bilo spet vse v redu. Z vsemi uslužbenci na ladji se je Damijan spoprijateljil. Z mornarji je plezal v vrvje, se naučil jadra zvijati in jih razvijati in kmalu je tako trdno hodil po krovu kakor kakšen star morski medved. Kapitan ga je na njegovo željo seznanil s skrivnostmi plovbe, mu razložil šesternik in kompas in zemljevide in tabele.
Zgodilo sc je, da se je brat opoldne pojavil na krovu, »da bi pociljal na sonce«. Mornarji in potniki so debelo gledali, ko je čez kratek čas slovesno razglasil, kje plove »R. W. Wood«: 26—13—38 = severno, 21—7—28 = zahodno.
Kmalu je znal vsa poimenovanja, ki so v rabi na jadrnicah in pri katerih nepoznavalca obide spoštljiva groza. Poznal je vsako prečko in vsak nastavek, vsako jadro in vsak drog. Razumel je vse znake z zastavicami. Skratka, na »R. W. Woodu« je bil kaj kmalu kakor doma. Celo krmaril je tu in tam in bil otroško vesel, če je smel lastnoročno pomagati, da je plula
ladja proti pristanišču, za katerim je čakala nanj plodna, orna zemlja božja.
22. decembra je ladja vozila čez ravnik. Dva mornarja in ladijski vajenec so prejeli »krst«, od katerega so se pa potniki odkupili. Oba mornarja, ki še nista prečkala pasu sveta, so posadili na rob kadi in slovesni obred se jo pričel. Može so namazali s katranom in ogljem, obrili z nerabnim obročem od soda, štiri do petkrat potopili v velik sod vode, jih slednjič položili preko vrvi, katere so napeli čez ladijski krov kakor ekvatorjev© črto, in končno krstili še z nekaj vedri vode. Smut-je je predsedoval temu obredu kot morski bog Neptun. Imel je nagovor, pri katerem so se vsi do solz smejali.
Ladijsko osebje je bilo noro od veselja. Tudi potniki so se zabavali, prav posebno pa sestre, ki so se tako prisrčno smejale, kot se znajo le flamski dekliči.
Samo stari jadrar, Vstajcnski Jack, jc sedel pri ograji na palubi s svojim zamazanim svetim pismom in preračunaval, kdaj bo konec sveta.
Dva dni kasneje.
Ocean je bil mirno tih. Tudi na krovu trijambornice je bilo nenavadno tiho. Peter Larscn, prvi mornariški podčastnik, je igral na harmoniko žalostne pesmi. Mornariški vajenec v opazovališču pa jih je mrmraje spremljal. Čolnar je z velikimi koraki hodil po krovu gor in dol, grede pa neprestano godrnjal. Jadrar pa je spet sedel s svojo biblijo pri velikem jamboru.
Molče je stal Damijan de Veuster s ško-lastikom Klemensom Edvardom ob ograji na palubi. Damijan je z žarečimi očmi pil neizmerno lepoto sveta. Kakor lesketajoča se svila je ležalo morje pod sinjemodrim nebom, nad katerim je v daljavi plulo nekaj belih oblačkov. Počasi je na zapadu tonilo sonce v morje in sipalo pramene škrlatne luči preko vijoličastega vodovja.
»Lep je božji svet,« je rekel Damijan tiho. Nato so mu skoraj nevede prišle na ustnice besede psalma:
»Kako je njegov tempelj poln luči!
Bog stoluje nad vsemi vodami.
Na veke stoluje Gospod kot kralj!
Gospod naj podeli svojemu ljudstvu moči!
In svoje ljudstvo naj Gospod blagoslovi z
i!«
mirom I«
Klemens jc samo nemo prikimaval in ko ga je Damijan pogledal, je videl, da ima prijatelj oči polne solza.
»Kaj ti je, Klemens?« je vprašal prestrašen.
»Sveti večer je nocoj. Misliti moram na dom!« je šepetal brat. »Zdaj prek snega vabijo zvonovi k polnočnici. Vidim, kako oče in mati jemljeta vsak svoj molitvenik. Z rdečo lučjo v roki se odpravljajo v cerkev. To je domovina, brat!«
»Da, to je domovina,« je rekel zdaj tudi Damijan. »Nikoli, nikoli je ne bomo mogli pozabiti.«
Nato sta oba molčala. Končno je Klemens prijel Damijana za roko in rekel:
»Velika žrtev je zapustiti domovino!«
»Tudi božji Sin je doprinesel to žrtev, ko je z nebes prišel na zemljo!« je odgovoril Damijan. »Brat, to žrtev hočeva veselo darovati. Tudi ti si vriskal od sreče, ko te je predstojnik določil za to popotovanje.«	(Nadaljevanje)