Stev. 1C 3, V Trstu, v sredo 14. aprila 1915« tesrlik ^L. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UredniStvc : Ulica Sv. Frančiški Asi&ega št 20, I. nadstr. — Vsi dopisi i ii se pošiljajo r.redništvu lista. Nefrankirana pisma sc ne sprejerrajc in rokopisi sc ne vračajo. Izdajatelj in cdgovorri t redni k Štefan Godina. Lastnik konsorcil iisU .tdinostiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z t: t Jerici porcfvom v Tr tu, ulica Sv. Frančiška Asiškcga št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. NaroCnina rnaža: Za celo leto.......K 24 — za pot leta..................12*— za tri ........................ 6'— Za itcdeljslo i 2 d i i o zs celo leto....... 5'20 za rd leta................. 260 Posamezne Številke .Edinosti* rs prodajajo po 6 vir.irjcv zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računnjo na milimetre v ? i rok ost i ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....rt rt po 10 vm. Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mrt po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.— vsaka nadaljna vrsta............ » 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno I« upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrnučiSka Asiškega št. 20. — PoštnohranilniČni račun št. 841.652. Dolgotrajna ruska ofenziva v Karpatih s Tudi ob Užoškem prelaza osi ruski napadi odbiti. Drugače položaj nelzpremenjsn. - Ha nemško-rasKem bojišču položGj neizpremenjsn. Francoz! uporabljalo Kroglje z omamllivimi plini. Med Nozo in Hozeio tupatam srditi mil 0 PriesterisaUu ljuti m mož proti možu. DUNAJ, 13. (K«r.) Uradno se razglaša: Dunaj. 13. aprila opoldne. Od približno 20. marca trajajoča ruska ofenziva v Karpatih se je ustavila na vsej fronti. Ko se je v srditih bojih tekom velikonočnih dni izjalovil predor v Laborški in Ondavski dolini, ki ga je poizkušal sovražnik z močnimi silami, ie poizkušal sovraž-nik ponovno prodreti v Karpatskem lesu na obeh straneh Užoškega prelaza. Tudi tu so bili zadnje dni odbiti vsi ruski napadi oh težkih sovražnikovih izgubah. Ostali položaj je neizpremenien. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hoefer. fml. »Times« o zadnjih vojnih dogodkih. LONDON. 13. (Kor.) »Times« pišejo v uvodnem članka o zadnjih vojnih dogodkih. Pomladanski boji na zapadu so se komaj pričeli. Toda obupni boji na vzhodni fronti za posest karpatskih grebenov se ne morejo smatrati za preliminarno ak-ciio. Ti hoji so največje važnosti. Ves izid na vzhodnem bojišču je odvisen od njih. Risi ■ihafajfl še vedno na severni strani Užoškega prilaza. Od njih se ne sme pričakovati čudežev hitrosti. Boj bo najbrž še potrajal. Za zaveznike na zapadu je vrednost ruskega pritiska v tem. da morajo Nemci posvečati vzhodni fronti največjo pazljivost in ne morejo pošiljati svojih armadnih zborov semtertja med obema svojima frontama ter morajo biti pripravljeni na boj na obeh frontah. Turški glasovi o karpatskih bojih. CARIGRAD, 13. (Kor.) Tu zasledujejo z živahnim zanimanjem razvoj karpatskih bojev, katerih p'mien za izid vojne se priznava. L isti poudarjajo po zaveznikih četah dosežene uspehe in opozar-jajo na nemoč cele mesece ponavljan iii, silno trdovratnih ruskih napadov. Turško ča pisje popolnoma zaupa v končni u-speh karpatske vojne. Svedra ambufaaca na avstrijskem-bojišču. BEROLIN. 13. (Kor.) Berliner Tage-blatt iHiroča iz Stockholma: »Svenska DagbladeU poroča, da so avstrijske oblasti po posredovanju švedskega poslanika na IHinaju sprejele švedsko ponudbo, da Švedska odpošlje na bojno polje ambulantni \ »z s švedskimi zdravniki in strežni-«;ami- Ambulančni voz se odpelje 19. aprila iz Sved>ke. To naj bi pomenjalo posebno simpatijo do hrabrih avstro-ogrskih čet. Z ngmšlio-ruM bojišča. BEROl IN. 13. (Kot.) WoHfov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. sprila 1915. Vzhodno bojišče. — Na vzhodu je položaj neizpremenjen. \ rhovno armadno vodstvo. Pomanjkanje premoga na Ruskem. PETROGRAD. 13. (Kor.) Rieč« poroča: Pomanjkanje premoga v Petrogradu nima samo ogrožufočega psihološkega pomena na ljudstvo, temveč tudi nevarnejšega. da je moralo več industrijskih podjetij ustaviti delo, tako posebno ta-gauroska metalurgična tovarna. Trgovinski minister trdi. da je glavni vzrok pomanjkanja iskati v nezadostni produkciji, ne pa v primanjkovanju železniških voz. Po povprečnem preračunu se je meseca marca produciralo 80 milijonov pudov, mesto kakor navadno 133 milijonov. Število delavcev je samo v mesecu marcu padlo od 170.00(1 na 120.000. Skup- PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin Pivoine je mislila, da je rešena, in Je pohitela na ulico. — Zbogom. Pamela. na svidenje! — ie rekel Carcan porogljivo se smejem— ti si vzorna ^>proga in, na mojo čast, čestitati ti moram za to! Ko je nato s prsti vrgel poljub svoji ženi, ie tu Ji odšel in sicer za Pivoino. Mož in žena si morata biti podobna po telesu in duhu. pravi staro pravilo. Naj ie to pravilo dobro ali slabo, prav a!i neprav, v>ekakor je gotovo, da se je sijaino obneslo pri zakonski dvojici, ki smo jo videli pravkar. Morda nista nikoli stopila pred oltar človeka, ki bi po svoji telesni in duševni grdobi tako popolnoma spadala drug k drugemu in bi bila tako vredna drug drugega. no znižanje delavskih moči znaša 88.000, dasi ravno ogljarjev sedaj ne jemljejo več pod orožje in jim vlada dovoljuje prosto vozno po železnicah. Pomanjkanje delavcev jc umljivo vsled slabe mezde in slabih prebivališč. Dasiravno so se cene oglju podvojile, znaša mezdna doklada samo 5 odstotkov, nasprotno pa rastejo cene živilom od 200 do 300 odstotkov. Z zopadnesa bojišča. BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Veliki glavni stan, 13. aprila 1915. Zapadno bojišče. — Francozi trde, da so vrgli 150 bomb na obmorski kolodvor in livarno v Brugge. V resnici je bilo vrženih 9 bomb v okolici Ostende in 2 pri Brugge, ne da bi bile napravile kaj škode. Zato smo danes ponoči mi izdatno obine-tali z bombami po Angležih zasedene kraje Poperinghe, Hazebroucke in Cassel. Pri Berry au Bacu so Francozi danes ponoči vdrli v enega naših zakopov, a so bili takoj zopet vrženi nazaj. Sovražni letalski napad v okolici južno od Rheimsa se je ponesrečil. Severovzhodno od Suippesa so se proti wm zopet uporabljale kroglje z oma rulji vini plinom. Med Mozo in Mozelo nadaljujejo Francozi na posameznih krajih svoje napadalno delovanje sicer srdito, a brez uspeha. Trije naskoki v dopoldanskih urah pri Maizereyu, vzhodno od Verduna, so se razbili ob težkih izgubah v našem ognju. Opoldne in zvečer pri Marchevilleu, juž-igvzhodno od Maizereya izvršeni naskoki, pri katerih je kazal sovražnik močne kolone, so imeli enak izid. Danes ob jutranjem svitu proti fronti Maizerey—Mar-chevifle izvršen napad, je bil zopet odbit z znatnimi sovražnikovimi izgubami. V Priesterwaldu so se vršili podnevi in ponoči srditi boji moža proti možu, v katerih smo počasi pridobili tal. Na jugu od Hartmannsweilerkopfa je bil snoči zavrnjen francoski napad Vrhovno armadno vodstvo. Lord Kitchener v francoskem glavnem stanu. KODANJ, 13. (Kor.) »National Tiden-dc« poroča iz Londona: Vojni minister lord Kitehener je odšel v francoski glavni stan v večtedenski poset, kateremu se pripisuje velik pomen. Pobegnili nemški vojni ujetniki zopet ujeti. LYON. 13. (Kor.) > Nouvelliste« poroča, da so štiri iz Sisterona pobegnile nemške ujetnike zopet ujeli in pripeljali nazaj v trdnjavo. Švica proti francoskim poročilom o nemških grozovitostih. BAZEL, 12. (Kor.) Kakor poročajo > Ba-seler Nachrichten«, je zvezni svet sklenil, da zvezna pošta ne sme odpravljati nemško prestavo glasovitega francoskega poročila o dozdevnih nemških grozodejstvih, ker je propagandistični značaj nemške prestave, ki se obrača na nemške Švicarje, da bi delal razpoloženje proti Nemčiji, očividen. Angleške izgube. LONDON. 13. (Kor.) Včeraj objavljeni seznamki izgub vsebujejo 1100, oziroma 1230 imen, s čimer so od zadnje srede sem javljene izgube narastle na nad 6300 mož. Največ izgub je bilo najbrž v bojih pri La Chapelli in St. Eloisu. Častniške izgube od 10. marca sem znašajo 1008 oseb. Kaj ju je neki združilo? Lahko bi povedali tudi to, toda Carcanova zakonska dvojica ne igra v naši povesti tako važne uloge, da bi smatrali za potrebno, da bi se obširneje bavili žnjo. Rečemo naj le toliko, da vkljub temu, da sta bila zvezana po cerkvenem blagoslovu, nista stanovala skupai in da jc imel vsak svoie posebno opravilo. S čim se je bavila Pamela, vemo. Armodij Carcan je imel v bližini mitnice des Amandieres precej razvpito restavracijo. Prihajal je k svoji ženi navadno samo tedaj, če je potreboval denarja. V takih slučajih je uporabljal poleg sredstev svoje prepričevalne zgovornosti prav rad tudi tehtne dokaze »žezla« in si je na tak način. četudi ne z lahkoto in brez težave, odpiral mošnjiček svoje zakonske polovice. V ostalem pa je bil njegov značaj popolna zbirka vseh mogočih pregreh, kajti bil je slepar, igralec, pohotnež, znal pa je prav dobro igrati dobrosrčneža, da ga je človek smatral na prvi pogled za popol-! noma poštenega človeka. Iz vojnega ujetništva v Lausannanu pobegla nemšl ji častnika. LONDON, 13. (Korf) 'Nemška častnika, ki sta v ponedeljek zbežala iz ujetniškega tabora v Lausannanu, je v doiini Nanopo! videl neki stražnik reke, kateri je, ker sta se mu zdela sumljiva, obvestil policijo. S pomočjo policije ju je tudi aretiral. Častnikoma se vidi, da sta trpela. Pri sebi sta imela 7 funtov šterlingov. Odpeljali so ju v Harlech in tam zasHšali. Kanada ima 101.000 mož pod orožjem in odpošlje drugo ekspedicijo. LONDON, 13, (Kor.) »Times« poročajo iz Ottavve: Ministrski predsednik Borden je izjavil v spodnji zbornici, da ima Kanada 101.000 mož pod orožjem in da io je vojni urad naprosil, da naj odpošlje drugo ekspcdicijo. Parlamentarne volitve na Angleškem. LONDON, 13 (Kor.) Parlamentarni dopisnik »Daily Cronicla« piše: Prihodnje tedne se morajo vršiti med vlado in opozicijo važna pogajanja o prihodnjih parlamentarnih volitvah. Postavodajna doba traja do januarja. Negotovo je, ali bo do tedaj vojna končana. Vlada mora poskrbeti za obe možnosti. Dogovor z opozicijo se mora začeti kmalu, ker se mora že meseca juljia začeti sestavljanje novih vo-lilskih imenikov. Ne gre, da bi se v inozemstvu se boreči Angleži oropali volilne pravice. Volilni zakon se mora torej iz-premeniti. Veliki pomisleki so proti volilnemu boju tekom voine. Edina možnost bi bila. da se podaljša postavodajna doba z izpremembo parlamentarnih atkov iz leta 1911. Volitve bi.se v tem slučaju mogle vršiti najpreje tri mesece po vojni. Brez dvoma se bo opozicija strinjala s tem. Doznava se, da se voditelji opozicije strinjajo z mislijo konference. Opozicija bo najbrž odobravala načrt, da se volitve odgode na čas po vojni, da pa bo želela, da naj se vrše volitve vsaj šest mesccev po sklepu miru. Manifestacije za novačenje. LONDON, 13. (Kor.) Organizirane manifestacije v prid novačenju, ki so sc pričele v soboto, bodo izredno mnogoštevilne. Namerava se, vseh skupaj prirediti 1500 zborovanj, ki se bodo vršila večinoma ob 8 zvečer in tudi v nedeljo ob 11 dopoldne. Zborovanja prošle sobote so bila, kakor poročajo listi, uspešna- Mlade ljudi, ki so se prijavili opogumljeni po nagovorih agitatorjev, so takoj prepeljali v avtomobilih v postaje za novačenja. Strahovita eksplozija v Lerwicku. LONDON, 13. (Kor.) Listi priobčujejo naslednjo iz Ler\\ icka (Shetlandski otoki) v Aberdeen dospelo brzojavko: Včeraj zvečer se je zgodila tukaj strahovita eksplozija. Vsa ulica v pristanišče je uničena. Veliko ljudi je prišlo ob življenje. Na-daljne podrobnosti manjkajo. Blokada angleškega vodovju. BERN, 12. (Kor.) »Bund« razpravlja pri razmotrivanju o vojnem položaju med drugim o vplivih gospodarskega momenta na strategične odredbe. List piše: Ta gospodarska vojna je znamenje strahovitega |)oložaja, v katerega smo zašli. Po njem je našel smrt tudi oficir, kojega ime je po pravici postalo nesmrtno. Nemški podmorski čoln »U 29« se z \Veddinge-nom in moštvom vred ni potopil morda v boju s kakim angleškim dreadnoughtom, ampak je bil najbrže povožen od kake angleške trgovske ladje, ko je šlo zato. da oškoduje angleški dovoz. Z Nemcem \Ve-ddingenoin se prične za vse čase nova doba pomorske vojne, kajti njemu je bilo vsled velikih njegovih sposobnosti usojeno, da je vodil prvič podvodni čoln kot ofenzivno orožje na visokem morju proti oklopnicam in je tekom pol ure potopil tri angleške oklopnice. Po torpediranju »I1awka«, je vozil okoli angleškega otočje, prizadejal angleški trgovski mornarici občutno škodo, ne da bi zatajil svoje vi-težko bistvo. PARIZ, 12. (Kor.) Francoski parnik »Frederic Frank«, je bil včeraj na višini Plymoutiia torpediran. Posadka je bila rešena. Angleški parnik »President« iz Glasgo-wa je bil v soboto pri Eddynstone potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Tudi tu je bila posadka rešena. Nagrada za potopitev nemškega podvod-nika »U 12«. LONDON. 13. (Kor.) Ribiški parnik »Strahisle« iz Leydsa je prejel od admira-litcte nagrado 120 funtov šterlingov za potopitev podvodnika »U 12«. Torpediran parnik nasedel. LIVERPOOL, 13. (Kor.) Torpedirani parnik »Wayfarer« so pri Kingstownu zavlekli na sipino. LONDON, 13. (Reuterjevo poročilo.) Pri torpediranju parnika »Wayfarer« se ni izgubilo nobeno človeško življenje. Moštvo je po eksploziji veslalo dve uri po precej razburkanem morju, dokler ni prišel premogovni parnik, ki jih je vzel na krov, parnik pa povlekel s seboj. Nemškega podvodnika niso videli. Pregled ladij ob vhodu v angleška prista-* nišča. LONDON, 13. (Kor.) Tiskovni urad je obvestil kapitane trgovinskih ladij, da morajo, če se bližajo angleškim pristaniščem, kjer se vrši preglcdovalna služba, takoj pokazati spoznavalno znamenje ladje, kakor hitro jih pozove stražni parnik. Mornariški dopisnik lista »Times« o transportu nemških podvodnikov. LONDON, 13. (Kor.) Mornariški dopisnik lista »Times« piše o transportu nemških podmorskih čolnov iz Antvverpna na obrežje Severnega morja: Transport preko prelivov in žlebov je mogoč. Ako pa bi bili naši letalci, kakor smo se nadejali, uspešno delovali tudi na ladjedelnice v Antuerpnu, bi ne bili prišli, kakor se je poročalo, tri nemški podmorski čolni po tej poti na belgijsko obrežje. ; izmenjava not med Nemčijo in Ameriko j glede ujetih nemških mornarjev na Angleškem. BEROLIN, 13. (Kor.) »Norddeutsche ! Allgemeine Zeitung« objavlja v svojem j polifičnem dnevnem poročilu izmenjavo i not med Nemčijo in Združenimi državami glede postopanja z ujetimi posadkami nemških podmorskih čolnov na Angleškem. V verbalni noti nemškega zunanjega u-rada na poslanika Združenih držav v Be-rolinu z dne 16. marca se opozarja na poročila angleškega časopisja, da je angleška admiraliteta izrazila naziranje, da naj se z ujetimi oficirji in mornarji nemških podmorskih čolnov ne postopa kakor z vojnimi ujetniki in da naj se zlasti oficirjem ne dovolijo ugodnosti njihovega službenega čina. Zunanji urad prosi poslaništvo Združenih držav, da naj brzojavnim potom s posredovanjem ameriškega poslaništva v Londonu povpraša pri angleški vladi, če in na kak način namerava Anglija z ujetniki nemških podmorskih čolnov postopati slabše kakor z drugimi vojnimi ujetniki. Ce se to uresniči, se izraža nro-šnja, da naj se v imenu nemške vlade kar najenergičneje protestira proti takemu po-stopnjn pri angleški vladi hi se u pojasni, da se bo za vsakega ujetega člana po-sadek nemških podmorskih čolnov Nemčija revatižirala s tem, da bo izbrala po enega angleškega oficirja, s katerim se bo postopalo primerno slabo. V verbalni noti ameriškega poslaništva v Berolinu na nemški zunanji urad, se poroča o že znanem odgovoru angleške vlade na vprašanje ameriškega posi-i ištva v; Londonu, glasom katerega so bili rešeni oficirji in mornarji nemških podmorskih čolnov »U 8« in »U 12« z ozirom na potrebo njihovega ločenja od drugih vojnih ujetnikov, odvedeni v mornariške zapore. Nato je državni tajnik nemškega zunanjega urada poslal dne 11. aprila poslaniku Združenih držav v Berolinu sledečo noto: Nemška vlada je sprejela z ogorčenjem na znanje, da angleška vlada ujetih nemških oficirjev in mornarjev podmorskih čolnov ne smatra kakor poštene vojne ujetnike, ampak postopa ž njimi kakor z jetniki. Ti oficirji in mornarji so ravnali kot hrabri možje v izpolnjevanju svojih vojaških dolžnosti in imajo popolno pravico, da se po mednarodnem pravu postopa ž njimi kakor z drugimi vojnimi u-jetniki. Nemčija protestira radi tega kar najenergičneje proti nezakonitemu postopanju Anglije in se smatra istočasno na svoje obžalovanje prisiljena, da sedaj nemudoma izvede napovedane povračilne odredbe in zaukaže enako postopanje z gotovim številom ujetih angleških armadnih oficirjev. Če angleška vlada koncem svojih izvajanj pripominja, da Nemčija nasprotno z Anglijo opušča rešitev ponesrečenih, moramo to zavijanje, kakor da bi nemškim ladjam bilo mogoče reševanje, ki pa je namenoma opuščeno, zavrniti s studom. Podpisani prosi gospoda poslanika, da naj o tem primerno poroča angleški vladi in skrbi tudi zato, da se bo kak član ameriškega poslaništva v Londonu kmalu za-mogcl osebno prepričati o postopanju z ujetimi člani posadk nemških podmorskih čolnov in poročati podrobno o njihovi nastanitvi, oskrbi in zaposlenju. Nadaljno postopanje proti aretiranim angleškim oficirjem bi se potem prilagodilo postopanju z nemškimi ujetniki na Angleškem. Pred 1. marcem na Nemškem kupljeno in plačano blago se sme uvažati v Ameriko. LONDON, 13. (Kor.) Rcuterjev urad poroča iz Washingtona: Državni depar-tement je zahteval od trgovcev in impor-terjev, da naj predlože angleškemu poslaništvu listine o blagu, ki je bilo kupljeno in plačano na Nemškem pred 1. marcem. Angleško poslaništvo je zatrdilo, da se tako blago lahko neovirano uvaža. Nemško pomožno križarko »Kronprmza VVilhehna« bodo internirali? LONDON. 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Ne \v por t Newsa 11. aprila: Mornariški tajnik je bil obveščen o prihodu pomožne križarke »Kronprinza VVilhehna«. Vlada ukrene iste ukrepe, kakor pri »Prinzu Eitel Friedrichu«. »Kronprinz VVilhelm« ima na krovu 61 oseb z nazadnje potopljenih parnikov »Tauer« in *Da-leby«. LONDON. 13. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Kakor se čuje, naprosi po- Carcan jc, kakor smo rekli zgoraj, zapustil prodajalno svoje žene in šel za Pivoino. . Komaj je prišel sto korakov daleč in je zavil za vogel, se jej je približal potiho-nia in jej položil roko na ramo. Pivoine se je prestrašila in se ie obrnila. Ko pa je spoznala moža, ki jo je pred nekaj trenutki vzel v obrambo, jej je prijazen smehljaj zaigral na brezbarvnih ustnicah. — No, moja mala Normanka, }o je nagovoril zaupljivo, — zdi se mi, da sem vas spravil iz hude stiske. — Da, ljubi gospod, — je odgovorila Pi-VQjne( — tisočkrat vam hvala za to ljubav! — Da, to res zaslužujem, dušica moja, kajti če bi ne bilo mene, bi vas bila moja žena vlekla k policijskemu komisarju, kateremu bi bila morala pokazati svoje listine, kar je zelo neprijetno. Saj imate vendar svoie listine, ali ne? — Kakšne listine? — No, potni list ali poselsko knjižico. — Ne, nimam . . . nisem vedela . . . — Ej, to je pa huda stvar, mucika moja, huda stvar, nevarna stvar! . . . Potemtakem se kmalu seznanite s policijo. — S policijo? — je vzkliknila Pivoine in nehote jo ie objela bojazen, dasiravno pravzaprav še ni niti poznala pravega pomena te besede. — Da, žalibog! Sicer se vam pa itak ne more zgoditi nič drugega, kot da vas za-pro par mesecev in vas odpravijo potem po orožništvu domov. — Ljubi bog! ali je mogoče? — je vzkliknila uboga deklica. . Ali imate še star- je zajecljala š — Da. mogoče je . še, dušica moja? — Samo očeta še Pivoine. — No, ta bo lepo gledal, ko vas zagleda prihajajočo z orožnikom ... in to je neizogibno. — Gorje mi! Potem sem izgubljena! — Jaz tudi v resnici ne vem, kaj bi mogla storiti, da bi se izognila tem nevšečnostim. Povsod, kamor greste, vas bodo povpraševali po teh prokletih listinah, ki jih nimate . . . kvečjemu ko bi . . . — Kaj? — jc vprašala Pfvoine živahno. — Kvečjemu ko bi dobila dobrosrčnega človeka, ki bi vas vzel k sebi ne glede na to. da bi znal imeti resne sitnosti zaradi vas . . . — Ali kdo bi mogel storiti to? — Jaz bi pač poizkusil kaj takega, kajti zanimam se za vas, ubogo dete . . . — Vi? — Da. ali . . . — Ali kaj? — Imam restavracijo, ki jo zelo pohaja »fini svet«, in delo pri meni ni lahko . . . vi se mi pa zdite nekoliko slabotna . . . — O ne, močna sem .. . mnogo močnejša, kot sem pa na videz! — V začetku bi vam pač ne mogel dajati plače, toda imela bi pri meni vsaj dobro hrano in dobro bi sc ravnalo z vami. Ali hočete poizkusiti? — Da, ljubi gospod, prav od srca rada! — Potemtakem je prav! Daj, udari, sr-čece moje, najina kupčija je sklenjena. S temi besedami jej jc Carcan podal svojo omazano roko in Pivoine je položila vanjo svoje nežne prstiče. Hran IT. „EDINOST* štev. 103. V Trstu, dnt 14. aprila 1915. kri/ari ti Kronprinz V» ilhehn ob- j jih obdaie v vznožja megleno morje i. t. d.' »voljenja, da srne izvršiti potrebne Redka prikazen pa je bila podoba, ko po ' nakrcati živila. Smatra se, da' velikanskem, strmem snežnem plazu viso-' ve i! J ji Končno internirana, 'jo parniku potopitev trii n francoskih ladij. V celoti primatih ang!e- Venizelos odpotuje v Ameriko. LONDON, 12. (Kor.) Daily Telegraph objavlja razgovor z Venizelosom, ki je izjavil, da hoće odpotovati v Ameriko, j it« ker ie bil sedaj že pet let preobložen delom. ________ .|aoou*ko-kiiaisk! fcpor. LONEK N. 13. (Kor.) . Morninj kili alp stopa četa divjih koz, a nad njimi j na oledeneli skali stoji divji kozel na strati.;: j,j fm?'t.-:<*ki!i ladii. ži, da o.ooz. ri četo na kako pretečo nevar-. nost. Fotc ^rat-; laninec je imel res srečo, ■ da je zamogel izvršiti v visokih planinah tako sliko. Jako lične so bile tudi slike i kraških jam, dalic iz prirodnih prizorov Podružnici jc na tem lepo uspelem večeru le čestitati in želja vseh udeležencev je bila ta, da bi nas podružnični od-; bt - kmalu zopet razveselil z enako prire-; ditvijo. . ^ost; I Iz ruskega ujetništva sc ie oglasil pod- ia\!ja iz Tiem>ina: Na zadnji konic »ene i desetnik 5. domobranskega pešpolka, Ivan! ja; o;-ko-kit.ijskih r čajani ie napetost, j||av rodom iz Lonjeria, bivši črkosta-; nekoliko popustila, laponci s<» hoteli pri-jvec v tiskarni. Piše, da je živ in tiskati na kitajsko vlado, da bi ukrenili j Z(jrav ir; se nahaia v Ardatovem. v sitnbir-.Klredbe v svrho. da bi preprečili objav- j gUberniji. Ijania ifiede gaM. Vendar m gotov«.| Pove!jn}štvo c. in kr balkanskih boj-; d;, sc iKitaici zavezejo molčati. Ker i oz.u- nih izrck[o četovodii pri bateriji hav- vrednost javnostil \ prasanje je, iz ka- b-c ^ art bat št 8)f sedaj v trd- terena razloga naj bi pogaianja ne prišla | gW dki y Peirovaradinu, Dušanu v javnost, ako so japonske zahteve \ res- Cotiču prhvain0 pr,znanje in mu pode-n ci tako nedolžne, kakor je trdil K'4? : !ik) hrabrosmo medaljo za odlično službo-kuma. Ako so japonske zahteve legitim- y . -n vtdcn:e ^ SOVražmkom v boju ne. se ni treba bati opozicije, dokler ima j ^ Komodražu v SrbnL Omenjamo to polivalo, ker je Dušan Cotič navdušen sokol K v ropa opraviti z vojno. Alzaško-lorenska zbornica. i in telovadec tržaškega „Sokola", ker je to-v ^ _ i rej zoptrt zgled, koliko so bila vredna iz- STRASSBURO. (Kor.) !>ru*;a zborvestna riobi a sumničenja na račun sokol- nica je danes d«M*»ldne sprejela proračun 5tva in Mke4ske vzgoje. za leto 1915. Iz poročevalčevega Poroci- ^^ podpisana si štej« la je treba posnet. da j dolžnost, da se najpri ,na odobrava gosj>odarske ukrepe v lade. | iikazane' dobrote V,FC Za ozemlje, prizadeto vojni, se je skle-; obrtnj ^ y Lju5|jarji ml davčni popust. Proračun je bil ■spre-1 p0Sebfl0 se ^hva^i iet z vsemi glasovi izvzemsi socijalnosehno na Morav- rj Beatrika Mušikova, ki stanuje v ulici ske-m, ic treba ic enkrat » raii. \ ugodnih della Harriera vecchia št. 4, je prišla pred-1 alp^kili dežel se setve začenjajo že včerajšnjim na policijski komisarijat v uli- bujno razvijati. Mišja nadloga ponehuje. Kar se dostaje ječmena in ovsa. so dela v sled pomanjkanja delavcev in živine trpela in se ponekod niso mogla izvršiti niti še pivotna tozadevna dela. Koruza sc sadi. Krompir se na Primorskem in v I>al-inaciii pridno sadi, a deževje je delo zadržalo.* Tudi v nižje ležečih delih Alp in su-detskih deželah se je tupatam že posadil zgodnji krompir. Sladkorna pesa — nasadilo sc je bo letos veliko mani — se še skoraj nikjer ni posadila. Sadno drevje je do!»ro prezimilo in je — posebno pri koščenem sadju — pričakovati dobrega in ob »lega cvetja. Vinogradi so posebno dobro rrestafi zimo in ne kažejo nobenega kvara Trtja so že obrezana. Krušne nakaznice se v Budimpešti ne uvedejo. BUDIMPEŠTA. 13. (Kor.) ci dci Bachi in tam vložila ovadbo proti Ivanki Krebljevi, rojeni De Rosa, stanujoči v ulici del Muraglione št. 20, češ, da jo jc osleparila za več tisoč kron. In sicer je povedala, da' je Krebljevi posodila enkrat KM), potem 200, 260, 70, 400, 80, 60 in slednjič še 40 kron, torej vsega skupaj 1210 kron. Posodila je Krebljevi ves ta denar pod pogojem, da ji bo vračevala v obrokih, a Krebljeva je plačala le nekoliko obrokov, in sicer vsega skupaj 362 K, vsled česar ji je ostala dolžna še 848 kron. Nato jo je pa Krebljeva zopet prosila za posojilo in sicer enkrat za 200, drugič za 400 in tretjič za 240 kron. Mušikova ji je dala tudi ie svote, a to pot le na menice. Na menici za prvo svoto (200 kron) je bila kakor akceptantinja podpisana Marija Dellacgua, na oni za svoto 400 kron sta bi-m r ci t ixxJpisana kakor akceptanta zakonska Magistiat Kard jn Rozina coloredo, a na oni za 240 glavnega mesta je sklenil, da se ne u^";kron je bi| ^kceptant Ivan Vascon. Na nje-deio krušne nakaznice, pac pa mesečne ;pQ vprašanjef kdo da ^ te osebe, ji je aznicc z,- moko. \ začetku majniKa Kreblieva grdila, da so to trg(»vci ter se izvrši nov popis ki bo tvoril podlago premožni in popolnoma solventni ljudje. ^ S ocr. nAazmc za moko. Magistrat je j pozneje ie /uCe|a Mušikova dvomiti sk'e:iil pripra*. iti ^ >e, da se uiorejo v s>«-|Ktedc solventnosti teh akceptantov in za-čaju potrebe nemudoma izdati krušne 11a- ^ se skušala informirati v tem oziru. ka/nic« Pegasti legar V to svrho ie vprašala tudi na policiji po uiih naslovih, a rekli so ji, da so to popol- Zitm trg. redovo in ta j>oslcdnja ji je tudi potrdila, DI NU 13. zneje na policijo povedat, da je našla v stranišču prazno novčarko. Seveda so Consula pridržali v zaporu. Sumljiva trojica. Redar Anton Hoteš je predsnočnjim ob enajstih v ulici Ghega naletel na trojico mladih ljudi, ki so se mu zdeli sumljivi, in zato se jim je približal. Videči pa, da se jim bliža redar, so jo oni trije ubrali, vendar se je pa redarju posrečilo, da je uiel in aretiral enega in sicer 221etnega Ivana Brumattija, kamnoseka, ki stanuje v ulici Media št. 8, Na policiji je aretiranec povedal, da sta onadva, ki sta pobegnila, njegova prijatelja, ki ju pozna le po krstnem imenu, in sicer da je eden 22 letni težak Ivan, ki stanuje v Bar-kovljah, a drugi kočijaž Marij, stanujoč v ulici del Belvedere. Rekel je, da so bili skupaj v neki gostilni na Belvederju in da so se napotili v mesto brez vsakega slabega namena. Na vprašanje, zakaj so bežali, ko so ugledali redarja, je rekel, da ne ve, zakaj da sta bežala njegova prijatelja, a sam da je le tekel za njima, da ju ne izgubi. V njegovih žepih so našli neki ključ, kos sveče in britev. Pridržali so ga v zaporu. Samomorilni poizkus. V hiši štev. 5 v ulici Andrea Rapicio je pri neki družini bil na stanovanju in na hrani 32 letni u-radnik Marij Gazzari. Včeraj popoldne se je (iazzari zaprl v svojo sobo, a okoli petih popoldne ga je njegova stanodajalka slišala ječati in stokati. Odprla je sobo in našla je Oazzarija, ki se je ležeč na postelji zvijal v groznih bolečinah, obenem pa je našla na nočni omarici poleg jx)stelje stekleničico, v kateri je po vonju spoznala, da je bila octova kiselina. Gospa je pohitela v bližnjo kavarno »Sport« in od tarn telefonirala po zdravnika z zdravniške postaje. Ta je bil par minut pozneje že pri Gazzariju ter mu je hotel izprati želodec, a Gazzari se je temu branil na vso silo, tako da mu zdravnik res ni mogel pomagati. Zdravniku ni preostajalo drugo, nego da je dal Oazzarija prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni 13. t. m. na mestnem fizikatu: Bjeker Konštantin, 14 mesecev, Sv. Marija Magdalena spodnja štev. 143; Urbančič Ginevra, 13 mesecev, Vr-dela št. 11; Lisjak Anton, 9 ur. Sv. Marija Magdalena zgornja št. 592; Stanta Ne-rina, 3 mesece, uL Conti št. 20; Penko A-malija, 73 let, ul. dei Pallini št. 13; Marti-neili Olga, 35 let, ulica dei Montecchi št. 2; Seidler Albert, 51 let, ul. G. Boccaccio št. 15; Zarzufoio Farazija, 85 let, ul. Giuha št. 68; Potočnik Jurij, 60 let, ulica dei Cu-nicoli št. 9; Katic Emil, mesec dni, ulica S. Maria Maggiore. Vesti iz Gortibe. Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Gorici. Na kratko smo omenili delovanje te vrle podružnice v minolem poslovnem letu. Imela je dohodkov 2918 kron 28 vinarjev, izdatkov pa 2892 kron 39 vinarjev. Podružnica deluje marljivo in izkazuje vsako leto lepe uspehe. Zato gre vsa zahvala p. n. damam-odbornicam, ki pridno delujejo, in občinstvu, ki rado podpira podružnico. V odbor so izvoljene te- le dame: predsednica Marija Kopačeva, tajnica Olga Zajčeva, blagajnicarka Gize-la Musičeva, namestnice Meri Testenova in Elka Deklevova, Minka Arziglerjeva in Mila Bežekovn, odbornicc Anica Bai-čeva, Roža Bisailova, Ljudmila Kregavo-va. Josipina Komačcva. Mekarovičeva, Petejanova, KJunova. — Rodoljubi, rodo-ljubkc, spominjajte se tudi v teh kritičnih časih naše potrebne družbe sv. Cirila in Metoda! Goriški učitelji v vojni službi. Z Goriškega se nahajajo v vojni službi ti-le ljud-skošolski učitelji: Leopold Arko, Lokev na Krasu: Fran Basa, Crnice; Vekoslav Benko, Dol. BraniCa; Aloizij Bravničar, Stržišče; Ivan Caharija, Povir; Cvetko Faganel, Trebuša; Karol Filipič, Kal; Raj-ko Gradnik, Kozana: Vinko Gregorič, O-patjeselo; Josip Ivančič, Poljubin: Ognje-slav Jug. Ravne; se nahaja v ruskem u-jetništvu; Rudoli Kumar. Bilje: Fran Loč-niškar, Drežema; Ivan Mahnič, Smast; Pavel Medič, Gabrovica; Anvgust Mer-vič, Sežana; Anton Musič, Bukovica, Avgust Peček, Sežana: Rudolf Perko, Nem-škirut; Albert Poljšak, Avber: Rudolf Reja, Zapotok; fvan Stepančič, Lokve; Srečko Stres, Skrhina; Albin Stritar, Solkan; Fran Ščuka, Lipa, je v ruskem ujetništvu; Valentin Trčon, Volčji grad; Pavel To-roš. Vedrijan; Fran Troha. Lokovec; Stanko Trdan, Zagršče, Alojzij Urbančič. Volčjadraga; Mihael VrČon, Otliča; Milan Vrezec, Skrljevo, je v ruskem ujetništvu; Josip Zajec, Lig-Kal; Albin Stritar, Solkan; Andrej Marcola, Robidišče; Fran Erjavec, Misliče; Adam Sardoč, Škofije. Varcimo z moko! Goriški deželni odbor je izdal okolic, v katerem javlja, da vsled nepričakovanih okolščin je postalo težavno preskrbovanje dežele z živili. Zato se pripooča največja varčnost v porabi živil, ki so še 11a razpolago; zlasti se zahteva kar najmanjše porabljanje čiste pšenične moke. Od včeraj dalje sc razdeljuje ta moka po posebnih strogih določilih in kdor bi si hotel prilastiti te moke brez oblastvenega legtimacijskega listka, bo kar najstrožje kaznovan. Naš rojak Alojzij Vodopivec, vojak 27. domobranskega polka, 1. maršbataljona, 1. marškompanije, poljska pošta štev. 48, se ni oglasil nič že od 1. oktobra. Nekateri pravijo, da je ujet, da je bil v Moskvi, ali on sam se ni oglasil. Ob tej priliki prosimo vse, ki pišejo kakemu ujetniku v Rusiji, naj mu naročijo, da sporoči imena vseh sorojakov, ki so žnjim. Goriški krompir. Zveza furlanskih gospodarskih zadrug je dobila vagon krompirja za saditev. Namen je, uvesti ta krompir, ki se imenuje »Lucija-, v goriški o-kolici, največ pa v Furlaniji. V Furlaniji se hočejo odslej sploh intenzivneje baviti s pridelovanjem krompirja. Povodom posvetovanja v Gorici glede preskrbe Dunaja z nekaterimi živili z Goriškega, so si ogledali kraje okoli Ville Vicentine in okoli Ogleja v svrho, da se začne saditi tam krompir. Zveza se bavi potem z vprašanjem ustanovitve posebne zadruge za razpečavanje krompirja, kakor jo imajo slovenski goriški okoličani. Užigalice z gostilniških miz v Gorici je hotela odpraviti zadruga gostilničarjev in krčmarjev, ali s svojim sklepom ni popolnoma vspela, ker se ga ne držijo vse gostilne. Neki »oste« se je oglasil v :>L,Eco* in pravi, »da je sklep zadruge neumesten in zadruga naj se peča rajše z bolj koristnimi rečmi. Ali so na mizi užigalice ali ne, to je odvisno od gostilnčarja, ki ni vezan na nikak ukaz zadruge. Smo res v kritičnih časih, ali tak sklep tiče v bolj kritične čase, kakršni so bili na primer leta 1870. v Parizu, ko so stale podgane po 5 lir.« V ujetništvu v Srbiji se nahaja poleg seznama vojnoinformacijskega urada Friderik Dumaret?) iz Gorice, pešec; nahaja se v Skoplju; v ruskem ujetništvu pa se nahaja Jakob Žuljan iz Gradeža, rojen leta 1893. V vojaški bolnišnici v Brezah na Koroškem ležijo bolni: Ferdinand Avian iz Krmina, rojen leta 1880; Josip Janko iz Gorice, rojen 1894; Marko Niessner iz Gorice, rojen 1889; vsi trije enoletni prostovoljci. Po tujih bolnišnicah so bili z Goriškega poleg seznama izgub štev. 276 in 277: v Celovcu Josip Cesutta iz Ločnika. enoletni prostovoljec 47. polka, pljučni katar; Josip Lasič iz Gorice, pešpolka 97., ranjen na levi nogi; Alojzij Soboj iz Cervi-njana, 97. polka ranjen na levi nogi; Silvester Cotič iz Kanala, 97. polka, bolan; v Banjiluki Lucijan Calligaris iz Tržiča, vojak 6. obmejne varstvene stotnije, v Zolsvi na Ogrskem Karol Bcrgainasko iz Ogleja, 97. polka, bolan; v Segedu Fran Zalzari iz Marjana, 97. pešpolka, bolan; v Kasi Josip Mermolja, četovodja 27. domobranskega polka, iz Gorice, ranjen na levi roki; v Lečah na Ogrskem Josip Mar-molja iz Vrtojbe. 27. domobranskega polka, ranjen na desnem stegnu, na Dunaju v društveni rezervni bolnišnici štev. 4 je bil Josip Gfilanc, vojak 7. poljskega topničar-skega polka, ranjen na desnem očesu: Giilanc je doma s Krasa: v Budimpešti Anton Gregorat iz Topoljana, 97. pešpolka, ranjen na levi nogi; Alojzij Bertoc iz Škodavake, 97. pešpolka, je ležal bolan v Miskolču na Ogrskem. Uesti iz Istre. Deželni odbor istrski je dovolil občini OČizla-KIanec najetje posojila do najvišjega zneska 7000 K v pokritje troškov za aprovizacijo. Odobril je sklep upravnega odbora v Paru za najetje posojila 12.000 kron za nakup žita. Odobril je sklep občinskega zastopa v Poreču za naietje posojila 30.000 kron v blaženje draginje in za ustanovo ljudske kuhinje. Slednjič je deželni odbor odobril sklepa upravnega odbora v Rovinju radi najetja posojila 615.888 K v poravnavo stavbenih troškov novega šolskega poslopja, in sklep občine Vilanova za najetje posojila 6000 K za nakup živil za prebivalstvo. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu} se nahaja ulici delle Poste Stev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■■ MALI OGLASI:: □□ □o □□ se računajo po 4 atot. bosedo. MuLdo tiskan« besed« »e r*£a-o»jo enkrat reč. — Kaj manj ia : pristojbina znana 40 stotink. : □□ nn llfatlPff aprejuic takoj fotograf Jerkif, Trat, Via UCtmU delle Poste 10. 201 fflrillA fllldO dobi uk°j v tiskarni .Edinost" dlU&UU MUjlS izvežbani mehanik ali kovač.— Ponudbe sprejme vodstvo tiskarne. 4titi nnlrlffH bi rada sprejela katerosibodi službo. UtAllllt Ni-Jov pove Ins. odd. Edinosti 401 ZAHVALA. Vsem, ki so nam stali ob strani med boleznijo, ob smrti fn pogrebu našega dragega Ninusa i'reka m o najiskrenejšo zahval«. Zahvaljujemo sc vsem, ki so nam izrekli sožalje in se udeležili pogreba, posebno se zahvaljujemo kolesarskemu društvu „Oorica" za lepi venec. Bog povrni Alojzija vdova Ivančič In hčere. BMRERTO C0H1CI zoIgso Minskega materijala. Tovarna mmtRlh piosž In cevi. ! TRST, CfljnpG S. Giscurao 11 in V. CosoftOa 1 {Zadaj carkva Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. ^ ZOBOZDRAVNIK ^ Dr• J. Čermak i se ie preselil is ordinira sedal v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. IziliraDjezebivlirKiloiefile.Niiiiilliraile. Živnostenska banka v Pragi. PODRUŽNICE: Brnov Budjejovice, Dunaj, Friedek-Mlstek, lgVava, Karlove Vari, Klatovy, Krakov, Kolin, Kr. Gradec, Liberec, Lvov, Melnlk, Mor Ostrava, Oiomuc, Pardubice, Plsek, Plzen, Prostejov, Tabor In Trst. gsa^MBHBaB^^^^a^*8"3 t K H jTH HI ^^Mcs^^a^g ... ■ ^ ■ n : Na 47. občnem zboru delničarjev, ki se je vršil dne II. aprila 1915 je bilo sklenjeno izplačati za poslovno leto 1914 dividendo od 5°|o t. j. znesek K 10,— za eno delnico. Dividenda se izplačuje proti položitvi kupona Ste v. 40 od 12. t p rfta t I. dalje, ob delavnikih od 9. do 1. ure pri blagajnah centrale v Pragi in pri podružnicah v Brnu, Budjejovicah, Dunaju, Friedek-Mfsteku, Iglavi, Karlovih Varih, Klatovv, Krakovu, Kolinu, Kr. Gradcu, Libercu, Melniku, Mor. Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Piseku, Plznju, Prostojevu, Taboru in v Trstu. PRAGA, 11. aprila 1915. Upravni svet,