Številka 232 TRST, v soboto 22. avgusta 1908 Tečaj XXXIII —»i IZHAJA VSAKI DAH — Mii tfc nedeljah in praznikih ab 5., ak pana^eljklh afe §. zjutraj. 7a«amle&e štev. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) t maogik aobakamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, 3%. Petra, Foatcjni, Sež&ni, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdor-Mini. Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 utč. (10 stot.). OSLAdi 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 fcsuGne. CENE : Trgovinske in obrtne oglasa po 8 at. mm, •»nnritiice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po tO it mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, n^j-tttaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ,£&noi;tiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinoati*. a •• m Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti J« moć I HAROČNIHA ZNAŠA aa vaa lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ca- ročbe brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira fmSalat a* eifaHito liiuj« „KSIIOSTI1' aUst : td*. II latao K 5 20, 9*1 lata 2 90 ■ I V»i dopisi aa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-▼ana pisma aa aa sprejemajo ta rakepis! aa vrtfiaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lidta. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio GaJattl 18 (Narodni Coni) Izdajatelj in odgovorni uradnik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost14. - Natisnila tiskarna konsorclja lista .Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18 raltno-hraallnf&il raZun It 841 652. TELEFOH SL 11 57 BRZOJAVNE VESTI. Sodišče v Trentu odbilo tožbo v nemškem jeziku. DUNAJ 21. J z Olomuca javljajo : Odvetnik dr. Hanibala je poslal okrožnemu sodišču v Trent tožbo v nemškem jeziku. Sodišče je tožbo odbilo, češ, da je v Tientu v navadi italijanski jezik. Minister Bienerth v Islu. JŠL 21. Minister za uaanje stvari baron B;ensrl.h je bii danes predpoludne vsprejet od c? s&rja v avdijerci. Avstrijski industrijalci in srbska trgovinska pogodba. DUNA.J 21, <\mtralna zveza avstrijski!) industrijalcev je zopet prosiia vlado, naj bi srbska trgovinska pogodba stopila takoj v veljavo. BRNO 21. Zveza tekstilnih industrijalcev Moravske je nujno prosila vlado, naj stopi srbska trgovinska pogodba v veljavo "e 1. septembra. Potres. DUNAJ 21. Potresni a paral i centralnega cieteoroiogičnega in geodinani.enega zavoda so zabeležili včeraj močan potres v daljavi 6000 km. Začetek ob 11 uri 3 min. predpoludne, maksimum ob 11 uri 28 min., konec ob 12 uri 30 min. i HAMBURG 21. Včeraj predpoludne so aparati tukajšnje potresne opazovalnice zabeležili močan potres v daljavi 6500 km. Francoski finančni minister v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 21. Francoski finančni minister (Jail!au\ je sinoči s svojo soprogo prispel semksj. Na kt-lodvoiu ga je vsprejel i ancoski generalni ke nzul jj of Fcntenay« Konzul piiredi dar.es na čast Caillauxu banket, na kateri so povabljeni tudi ministirski predsednik dr. NVekerle, bivši ministerski predsednik Szell, državni tajnik Szterenyi in , iiruge ličnosti. ' Jutri priredi bauket Jr. \Vekerle, poju-' tršnjeai bo Caiiiaux gost Szeiiov. V nedeljo svečer odpotuje francoski minister na Dunaj, k;er ostane tri dni. Sestanki Isvolskega. bEROLIN 2i. „Beriiner Tageblatt" po-roča iz Petrograda : Želo verojetno je, da se lzvolski, ki je včeraj odpotoval v Karlove Tari ne sestane z baronom Aehrenthalom. Za tak Bestauek ni sedaj nobene potrebe, ker vlada, kakor znano, med dunajskim in petro-grajikim kabinetom popolno sporazumljenje glede njunega postopanja v turškem ^pra-nanju. — Povdarjati treba, da odpotuje avatro-ogrski poslanik r Petrogradu grof Berichtold tudi danes v Karlove vari in za časa njegovega tamošnjega bivanja skozi več tednov.mu no večkrat prilika, da se sestane z Izvolskim. Iz Karlovih varov se Izvolski poda v London. Pred aii pozneje se seBtano tudi z nemškim državnim kancelarijem knezom Biilowom. KARLOVI VARI 21. Ruski minister za ansnje stvari Izvolski je popoludne prispel semkaj. Spremembe v ruski diplomaciji na Balkanu. BEROLIN 21. .Beriiner Tageblatt" po-j roča iz Petrograda : V krogih mmisterstva za' ■jnan;e stvari se govori o bližnji spremembi, v ruski diplomaciji na Balkanu. Predvsem cd-j stopi carigrajski poslanik Sinovjev, na nje-j govo moito pride diplomatični agent v Ate- j nab Gerbašev, o katerem se govori, da pozna! debro razmere na Jutrovem V tem elučaju pride ' po madjarski. Povabil je mlajšega oficirja, naj prisede k njemu, da se bosta po francoski razgovarjala, čemu je oticir tudi ugodil. Komaj je Turk sedel k pcoblani mizi, je vzel vitežki Madjar-ember revolver iz žepa in ga nameril v oticirja, s katerim se je hotel baje po francoski razgovarjati! Turški oticir je vrgel madjarskega inženirja s stolico vred na tla ter mu izvil revolver iz rok. Navstala je splošna zmešnjava in par sekund pozneje bila je soba prazan. Mislim, da bi bil pač vsaki komentar o tem dogodku nepotreben ! Naslednji dan sem se peljal iz Prik-polja v Plevlje, V bližini Plevlja smo srečali turški vojaški transport. Častnik je prijazno pozdravil. Po naših evropskih pojmih ie pozdravljanje nepoznanega ptujca proti ..bontonu" takozvane „boljše družbe", a mene je oni pozdrav nepoznanega turškega častnika prijetno iznenadil in smatral sem ta pozdrav kot dobrodošlico na ptuji zemlji. Ko sem se vračal včeraj popoludne z avstrijske pošte, nahajajoče se v vojaškem taborišču, na severozapadni strani mesta, padla mi je naenkrat v oči sprememba, ki se je dogodila v čaršiji (na trgu) mej tem, ko aetn se mudil jaz na pošti. Ko sem odhajal skozi čaršijo na poŠto, bilo ie vse živo naroda. Turki, ŠpanjoH, Srbi in Židje so j ponujali svojo robo, se pogajali, tu pa tam pušili s svojimi odjemalci cigarete, aH pili kavo. Zdaj pa je bilo naenkrat vse kakor izumrlo. Vse prodaja'.nice so bile zaprte, a videti ni bilo nobenega človeka. Hitel ->eui naprej, da doznam v svoji gostilni, kaj da pomenja to ? A tudi tu sem našel vse zaprto. Tolkel sem po vratih. Gospodar — domač Srbin — je odprl, me pustil notri in zaprl takoj zopet. Kaj pomenja to ? „Narod je bil odšel pred konak, da zahteva odstranjenje našega p>še. Vsi paše-pojedeži eo že odstranjeni, a naš paša, ki nas že dsajset let goljufa, odira in pije narodno kri, je še vedno na svojem mestu. Tudi cn mora izginiti." Tako mi je pojasuil gostilničar, čemur je pritrdil tudi navzoči turški trgovec. Sedeli smo morda kakih pet minut za zaprtimi vratmi, kar smo začuli, da se ljudstvo vrača. Naš gostilničar je odprl vrata, in videli smo maso — par tisoč mož — ki se valila mimo ter se razpršila pa mestu. Pet minut pozneje bilo je v čaršiji zopet prejšnje življenje. Nikakega vsklika, nikakega vpitja, vsa demonstracija izvršila se je mirno, ter je ravno zbog te svoje mirnosti napravila na-me imponujoč utie. Da bi doznal kai več o povodu in namenu demonstracije, tem se podal v kavarno, kjer se zbirajo tu:ški oficirji, hcdže in druga inteligenca. Našla se je kmaio prilika, da sem se obrnil do nasproti meni sedečega hodže z vprašanjem : „Kai je bil namen današnji demonstraciji ?" Bilo je takoj okoli mene več oficirjev, ter drugih eifendijev, ki so mi drago volje dali potrebna pojasnila. Sinoči — tako je začel hodža — je neki „švabski" vojak napal malo triletno turško dete, je ranil z bajonetom na glavi ter je teptal z nogami. Mi ne moremo več trpeti teh Švabskih izgredov. Izročili smo svoje pritožbe oblasti, naj se odloči, ali je to turška ali š?ab.-ka zemlja? Ako nam na pomore oblast, pomeremo si sami ! Kakor je razvidno iz tega, demonstrant;e niti sami niso~znaIi, zakaj demonstrirajo ! A ravno ta okolnost je najboljši dokaz, d a PODLISTEK. 11 Pridigarjeva hči. Kriminalna povest. -riFa! JULTA.V HAWTHOKNE. podlagi bi bilo mogoče dvigniti obtožbo radi umora. Predsednik je vprašal porotnike za njihov pravorek in isti se je glasil; „Ranjka se je vtopila sama v trenutku duševne zmedenosti." S tem je bila obravnava zaključenu. A ko sva jaz in Saroni zapustila sod-nijsko poslopje, nama je sledil nekdo hlastnih, težkih korakov, in prečastiti James Moore se nama je vrgel na pot. Zadnjo besedo z Vami, goBpod.14 je dejal s trdim, unonotonnim glasom knezu, ki se mu je molče ozrl v obraz. „Midva se ši1 srečava ! Umor Vam je zapisan na čelu, jaz Vas še pripravim do tega, da ga bodete priznali. Dan in noč budete živeli v strahu in trepetu, da pride Vaš zločin na dan. in kadar se to zgodi, bom jaz na mestu. Nuj Vam bo potem Bog enako milostljiv kakor ete bili Vi z inojo nesrečno hčerjo.14 „Vi 6tc mi na poti. gospod,14 je bilo vse, kar je odvrnil Saroci, potem je sledil Imeni in je pričel ravnodušen pogovor, kakor da se ga prav nič niso doteknile starčeve 'grozeče besede... (Dalje.) v At ne nek' mladi diplomat in sicer sedanji j diplomatični zastopnik v Soiiji, Semontovski i Kurilo, dočim pojde prvi tajnik carig-ajskega poslaništva v Carigradu. Nelidov, za diploma-tičnega zastopn ka v Sofijo. Prestolonaslbenik na nemikih vojaških vajah. BEROLIN 21. „Kreuzzeitun.tr" poroča, da se avstrijski prestolonaslednik na povabilo cesarja Viljema udeleži velikih vojaških vaj v Loreni. Lord Gtoorge v Berolinu. BEROLIN 21. Angleški kancelar zaklade lord George je danes prispel semkaj iz Fran-kobroda in je obissal drža/nega tajnika Beth-mann-Holhvega. Iz nemike vztočne Afrike. BEROLIN 21. — Brzojavka guvernerja nemške vztočne Afrike poroča, da so preteče nemire v Jambi brez boja vdušili četni oddelki. Dva čarovnika so usmrtili, 18 kolovodij so pa zaprli. Četni oddelki ostanejo začasno v onem ozemlju, dokler ne nastane po-polen mir. Iz Alžirja. PARIZ 21. Listi poročajo iz Oraua, da je general Liautey v Colomb Beheiju osebno organiziral letečo kolono, General ima na razpolaganje 8000 ljudi. Glavar rodu H srka fje baje sklenil, da se pred 25. t. m. ne poda v boj. PARIZ 21. „Ternps" je priobčil informacijo kolonijalnega minister»tva, ki se glasi: Mavri so dne 24. m. m. 35 km. od Nuar- j mata tapadli kapitana Bergerja, bili so pa odbiti. Mavri so v boju izgubili f> mrtvih in 7 ranjenih, Fraccozi 1 m .tvega in 1 ranjenca. Kapitan Berger je moral potem marširati skozi silno svcalovit krai, da je dobil vode. Na maršu je i7gubil 22 vojakov urojencev in sicer jih je 11 umrlo za žejo, drugih 11 se jih je pa izgubilo. ' Nesreča na železnici. PARIZ 21. Blizu Pana je vlak lurfikih romarjev, prišedSi iz Pur.za, trii! sk-p-- z tovornim vlakom. Ranjenih je bil 15 oseb, med temi 11 težko. Ranjence so odvedli v pariško bolnišuico. i Gozdi v ognju. | LONDON 21. „Daiy Chronicle" javlja5 iz San Frančiška, da preti požar, ki razsaja |v gozdih doline Josemite v Kaliforniji, tudi : krasnomu naravnemu parku. V pomoč «o cd-< poslani vojaki. Preosnova angleškega brodovja. LONDON 21. rDaily Telegraph" je zve-!del, da so nekateri člen: kabineta protivni :načitu prt.osnovi Hote. Da se vlada izogne večim strtškom v prihodnjem proračunu vojne ; mornarice, so omenjeni členi ministerstva 'predlagali, naj se vzame sredstva iz zaklada 1 amortizae jo javnega dolga. List pravi, da se |tudi ministerski predsednik Asqait strinja s tem predlogom. Iz Kanade. LONDON 2 „Dai!y Newjf' poročajo iz Otave : Tukaj je provzrečilo velikansko senzacijo, da so izginili najnopeji načrti neke utrdbe luke v Hal faxu, ko so iste odposlali : iz Otave. Bati se je, da so načrti prišli v po jest neke inozemske velevlast:. Nedavno ; temu so zalotili vohune, ki s j proučavati pristaniške utrdbe, ki so namenjene braniti to operacijsko bazo atlantske tlote. IZ TURČIJE. BEROLIN 21. Iz Carigrada poročajo I „Beriiner Tageblattu" : R fotmno delovanje j ministeratev se nadaljuje. Finančni minister je dal uradnistvu in vojaštvu izp-ačati plačo ■ za en mesec. Od 390 krilnih pobočnikov jih ! 360 zopL.t prestopi k armadi. Zadnji ministerski svet je med drugim sklenil, da &e ima prognance, nahajajoče se v Tripolisu, na državne stroške privesti v domovino. CARIGRAD 21. Grki so s sedanjim: položajem nezadovoljni, ker pričakujejo po! volilnem zakonu malo poslancev. Te dni ob-! javijo tukajšnji grški listi program Grkov v Turčiji z apelom, naj vsi Grai postopajo < složno. CARIGRAD 21. rTanini£ poroča, da noče vali v Hedšasu Ratib paša, pod nobenim pogojem priznali ustave. V tem ga podpira emir v Meki. CARIGRAD 21. Ruski poslanik je v imenu svoje vlado čestital sultanu na podeli-' tvi ustave. Urtaja Kurdov. CARIGRAD 21. Kakor poroča „Levantj Herald" iz Sivasa, je v Karputu proti nepo- j kornim Kurdom gorskega ozemlja Dersina | zbranih 23 batalijonov. V zadnjih bojih so; čete izgubile 300 mrtvih iu ranjenih. Zagreb 21. V stvari velesrbske propagande so včeraj zopet zaprli tri osebe. Dunaj 21. Železniški minister dr. Der-schatta je sinoči odpotoval v Niederdorf pri | Jniachenu. Solnograd 21. Minister Tittoni pride začetkom prihodnjega tedna semkaj in ostane tukaj več dni. Minister prispe semkaj r avtomobilu. Dan njegovega prihoda še ni določen. Tittoni se je tudi lani mudil več dni v Solnograd u. Petrograd 21. Petrograjska brzojavna agentura je pooblaščena izjaviti, da je brez vsake podlage vest, razširjena v inozemskih lis'.i h, češ, da se ruska črnomorska flota nahaja v turških vodah. Stuttgart 21. Zeppelinov fonda rent nega zavoda je tihsegel danes svoto dveh mi-1'jonov mark. Mlada Turčija. Plevlje, dne 18. avgusta 1908. Pred tremi dnevi sedel sem v Prijepolju v edini gostilni urejeni po evropski. Sedel sem sam pri svoji mizi. Na levi strani bilo je omizje inženirjev in uradnikov, zaposlenih pri merjenju sandžaške železnice, dočim sta prisedla k mizi na desno mlad turški častnik in turški ttfendi. Oba sta prijazno pozdravila. Vprašala sta me. od kje som, ter me povabila v srojo družbo. Izmenjali smo karte in razgovor je bil kmalo v polnem teku. Častnikov spremljevalec je bil prisednik sod-nije, kar bi odgovarjalo avstrijskemu adjunktu. Čez nekaj časa se je pridružil še en turški častnik. Predmet razgovoru so bili dogodki zadnjih dni. Mlajši častnik me je vprašal, kak vtis napravljajo na-me turški oficirji, na kar 'sem mu seveda, odgovoril s primernim poklonom. -,To, kar zna avstrijski ali nemški oficir, to znam tudi jaz, ali dozdaj smo imeli vezane roke, nismo mogli svojih zmožnosti niti razviti, niti pokazati. Cez par let pa pokažemo, kaj premore turška vojska. Ne mislimo pridobivati rovih dežel; imamo zemlje dovolj, a to bomo znali braniti!" Tako je govoril mladi turški oticir. Pogovor se je vršil deloma srbski, deloma francoski. Tu ee je oglasil neki madjarski inženir, ki sem ga videl že po dnevi, kako je razsajal pijan po meBtu in preklinjal pri tem prav -Gospod,"4 je dejal nesrečni oče, v svoji obnošeni, črni suknji trdo in okorno stojeČ tu in kalne oči oštro vpirajoč v elegantnega živahnega Laha, . gospod, ali ste ljubili mojo hčer ?* -Ljubil sem jo," je odvrnil Saroni. „Zakaj ste skrivali pred menoj svojo pubezen j,Ona je to želela. Rekla je, da med njo ii Vami ni simpatije.*4 Stari mož je pri teh besedah prebledel, l nadaljeval je: „Ko ste jo prvikrat videli, »te bili zaročenec droge, ne res?"* i r.Dd,** je smehljaje odvrnil Saroni. - „In kdaj je iivedela moja hči?" „8redi avgusta."* » 1..Kaj je rekla k temu ?u „Bila je žalostna in razjarjena. Rekla :je, da se bo vtopila. Srce mi je krvavelo i radi nje.4- „Ali ste imeli namen, svojo ljubezen na ; nepošten način nadaljevati ?" Saroni;a je oblila rdečica in kači podobna žila na njegovem sencu se je zddo, | da se je kririla in zvijate. „Vi žalite svojo hčer!" je razburjeno vzkliknil. „Pustila se je torej mirno poriniti na stran, da bi mogli Vi plačati svoje dolgove in si zagotoviti bogastva za vse življenje ?u Saroni je sprva molčal. Potem je rekel: „Spočetka ji to nikakor ni bilo po volji." „Ali niste nič izkušali potolažiti jo?" n Rekel sem ji, da, če hoče, zapustim vse in grem k njej.* „In zakaj niste storili tega ?u ..Ona ni hotela. Saj ste čitali njeno pismo in se prepričali, da ga je res ona | pisala."4 ' ^Pisala je tako, da si je zagotovila sestanek, ki bi ga ji bili Vi drugače odrekli." ( Saroni je skomizgml z ramami. ,.Toda,M ie nadaljeval stari mož in se ozrl v kneza z izrazom, polnim smrtnega sovraštva, „kaj Vam je rekla, ko ste stali poleg nje na bregu rtke. predno ste ji zbasali ruto v usta ia jo zadavili s svojimi rokami in truplo z vrečo kamenja okoli pasa vrgli v vodo Koščena postava sivolasega starca kakor da je pri teh besedah vzrasla, iztegnil je sroje roke, kakor bi hotel zgrabiti svojega sovražnika in ga zadaviti. Meni se je dozdevalo — morda je bila tudi samo domišljija — da se je Saroni stresel. A t naslednjem trenutku se je ponosno vzravnal in z mirnim, zaničljivim glasom je rekel: „Prosim visoki sodni dvor za njegovo varstvo proti tem napadom. Ta mož mi dela bridko krivico. Jaz bi bil preje umrl sam, nego storil kaj žalega njegovi hčeri ali dopustil, da bi ji storili drugi." Predsednik se je odhrkal in je dal staremu pridigarju mil ukor, kateremu so porotniki odobrnječe prikimali. ! Dasi je bil ta napad izveden bistro- i umno, vendar oi mogel izpodbiti knezove1 izpovedi. Ni b:lo nobenega dokaza, ta čigar; Stran H »EDINOST« Štev. 232 V Trstu, ilue 22. avgusta 1903 imajo miadoturki maso popolnoma r svoji oblasti. Danes v Turčiji ni več sultan gospodar položaja, niti vlada; g o s p od ar položaja je mlado t a r S k i odbor, oziroma inteligenca, ki jej masa slepo sledi. O resničnosti te trditve priča najbolje dogodek z Albanci. Ti so bili,' kakor znano, vedno najbolja opora sultana in vsake reakcije. Kakor smo pa doznali iz evropskega ča- j pisja, so se bili tudi Albanci pridružili gi-, btnju za u3tavo. A kako? Miadoturki soj ZTuli pridobiti na svojo stran albanske vodje in ti so izdali svojim Četam povelje: „S*aba"j s t? boče polastiti naše dežele; zato ie padi-šdh za^ovedal, da se oborožimo. Vsakdo naj vzame seboj brane za 8 dni. Kakor znano, bo se albanske čete — okolo 20.000 mož — tudi točno zbrale ter zahtevale cd sultana — ustavo! Oim je bila ustava dovoljena, so vodje proglasili svojim četam: S raba ie nas ]p ustrašil; on ne pride, zato lahko gremo na svoj j domove ! Ta dogodbica je neverjetna, a meni jo je pripovedoval smehljaje evropski naobražen raluioturški oficir ! In h koncu naj navedem še, kako se je praznovalo tu predvečer 18. a^gu^ta. Vse kavarne, gostilne, prodajalne bile so o mraku zaprte in mesto je bilo kakor izumrlo. Ko je šla vo-laška godba »-kozi meatc, stopali hO pred in za isto in na strani vojaki z nasajenimi bodali. Za godbo ni bilo niti enega civilista. Po ulicah, kjer se je godba pomikala, po v sodi tema in nikjer niti žive duše. Tudi ta demonstracija je delo mlado-turškega lokalnega odbora v Plevljah. Da završim: Ako Avstrija ne umakne svojih čet iz novopazarskega sandžaka, je vojna med njo in mlado Turško neizo-gil na. Utegne se vleči še par let, a poči gotovo. S k i t a 1 e c. Pismo iz Prage. VII. tFraga za čeike manjšine. — Ogromna včeležba na vseslovanskem učiteljskem kongresu. — Ljubljansko delavsko pevsko drnitvo ..Slavec" v Pragi). V fetek 14. t. m. je prispelo v Prago 40 eieaov ljubljanskega delavskega pevskega društ?a Slavec". Ljubljanski pevci Lso hoteli dokazati na praški razstavi, kako gojijo eno izmed najlepših lastnosti slovanskih narodo/ : pc^eiu. L 3 preradi bi v okvir-u tega lista, ki in u je Slovanitvo nad vse, poroJali o uspehih ki pa je dosegel ta koncert, ai novinarska d■■} /nost nas sili, da se držimo onega merila, ki iuu jo objektivnost o poročanja prvi in poslednji cilj. Ljubljanski pevci so bili na praškem kolodvoru vsprejeti po zastopnikih prvega praškega pevskega društva „Hlahol". Za slovansko stvar neutrudljivi Stanisla7 For-man je pozdravil v imenu slovanskega kluba V naravnost vzorni slovenščini se je za Slovence zahvaije al g. Dražil. Njegovo besede so bile odmev tako čiste in pravilne slovenščine, da je tudi Čehom bilo umevanje njegovega govora dokaj jasno. Lep vzgled, kako imajo Slovenci nastopati v dotiki z bratskimi narodi. Včeraj na velik Šmaren ob 4. pop. (1) bil prvi koncert. Na žalost moramo reči, da ie koncertna dvorana skoro zevala od praznote, bilo je kakih 150 poslušalcev. Znatno potrti so pevci stopili na oder, kar tudi neblago upiivalo na njih pevsko izvajalne. Slavčev baritonist se je vrlo odlikoval in najbolje se je pevcem posrečil „Venec slo*-, narodnih pesmi". V soboto zvečer so pevci zapeli pred fontano, hoteč najbrže občinstvo opozoriti na sebe, da jih danes žte-vilneje posetl. Ali žalibog zastonj! Izmed današnjih pivskih dnevnikov sta o Slavčevem konccrtu poročala samo dva: ,,l)enw in ..Narodni politika"', poskdnja je ostro grajala malomarnost občinstva in apelovaia. naj vsaj danes koncertno dvorano napolni. Drugi praski dnevniki ne poročajo ničesar "-d ljub'jan oki h pevcih ; to je vsekakor dosti mučno, in morda marsikomu vsiljujejo mnenje, da se tukajšnja stroga glazbena ktitika o petju Iju-blja-.skih pevcev ni tako izrazila, kakor so to na; dušeni pevci zaslužili. Tudi danes v nedeljo je bil istotako slab obisk Slavčevega koncerta. Vzrok bo najbrže ta, da je bila doba koncerta vrlo nesrečno izvoljena. Po 14 dnevnem uprav skandinavskem vremenu in neprestanem deževanju je bil Veliki Šmaren prvi lepi dan. Je-Ji "zameriti, da je občinstvo ostalo v prirodi ? Da je koncert zvečer, sijajen u.peh bi bil „Siavcu" zagotovljen tembolj, ker je pe sko izvajanje, i«vzem»i nekatere malenkosti, bilo dokaj precizno in ako se upošteva, da je to dela v-h k o pevsko društvo, katerega členi po tem nalivu prihajajo iz delavskih vr»t, se je naravnost čuditi njih f memu nastopu: sami leperasti mladeniči v Črnih salonskih oblekah. „Slavec" morda ni upošteval okolnost', da je Praga eno prvih glasbenih mest na svetu in da je praška glasbena kritika dosti ostra. Brez zamere bodi rečeno da smo imeli v Pragi jugoslovanski pevski zbor, katerega izvajanje jc bilo na vifti stopinji nego sedaj „Siavčevo". Ko je še bil v Pragi kraftki rojak in absolvent tuk. konzervatorija g. Sonc, je zbral okrog sebe do 60 pevcev — visokololcev in ž nji m i nastopil na prvih praških odrih ter — resnično povedano — dosezal velikanskih v3pehov. Niti trenutka ne dvomimo, da so ljubljanski pevci priSli v Prago z najboljšimi: nameni in v polni meri upoštevamo n)ih požrtvovalnost kakor najlepši dokaz njih vzvišenih ciljev ; radi priznavamo njih fiii nastop in : precej dovršeno izvajanje, in trdimo, da je pomanjkljivost obiska pripisati na rovaš nou-1 godno izbrane dobe koncerta. Jutri pohitijo : ljubljanski pevci v Tabor, ki je znan kakor ! na bolj češko mesto. V Taborn se vsprejeioa sijajno Slovaoe vseh plemen, pa je nade, da f jim bo dalo taborsko občinstvo sijajno zado-j ščenje. (To se je tudi zgodilo v polni meri. Prip. ured.) Interparlamentarna konferenca v Berolinu* V nekoliko tednih ae bo vršila v Bero-Inu interparlamentarna konferenca. To bo torej sestanek, ki se ga udeleže parlamentarci vs?h j naredov, da presojajo razna narodne spore, j Lvtošnja konferenca bo posebne važnosti tudi za nas Jugoslovane, ker se na njej razgrne ves hrvatskG-madjarski spor. Madjarske novine javljajo namreč, da pojde na to konferenco obdan z velikim šta-i bom, sedanji ogrski naučni minister grof Apponyi, da pripravi v mađ arskom zmislu teren za opravičevanje brutalne madjarske politike nasproti narodnostim. Ali tudi zastopniki Hrvatske hočejo sto-1 piti v areno, da odbijejo to madjarsko nakano. V ta namen je imel te dni izvrševalni odbor hrvst*ko-srbske koalicije posvetovanje rade vdeležoe na konferenci v Berolinu. V j hrvatskih novinah smo čitali mnenje, da naj j bi šli na konferenco vsi hrvatski delegatje v j skupnem brvatsko-ogrskem saboru. Glavni vzrok pa, da hočejo Madjari s! tolikim aparatom v Berolin ie ta, da pride v j Berolin tudi Bjornsterne Bjoruson, ta veliki1 apostol svobode in pravice, ki hoče pred tem svetovnim forumom nastopiti proti madjarski politiki nasil:a in tiranije. Oe se vresniči ta vest, bo tem večega pomena, ako se spominjamo, da je B.ornson svojedobno odrekel vdehžbo ca slični konferenci v Monakovem jedino zato, ker se je je vdeležil tudi — Apponyi, Sedaj pa hoče BjOrnson nastopiti lice v lice proti Apponyi-ju, da pred vsem svetom s svojo mogočno besedo podkrepi svojo uniče-j valno sodbo o madjarski politiki. j In že danes ni dvomiti, da se mu to! posreči v polni meri. Saj je že dosegel s svc.jo avtoritativno besedo, da je lažnjivi ma djarski nimbus temeljito obledel in da je velika evropejska javnost izdatno spremenila svoje Krivo mnenje o madjarskem „vitežstvu". Grot Apponyi nastopi gotovo „z glavo pokonci", kakor se je nedavno temu bahato izrazil v svoji madjarski bahatosti. Premamiti bo skušal odlične može s poplavo bobnečih madjarskih fraz, ki pa se bodo odbijale ob groznih dejstvih, ki mu jih bo mogel postaviti nasproti severni Gigant. Največa „madjarska industrija", s katero besedo je označil Bjorn-on brutalno raznarodovanje narodnosti, zadobi na konferenci v Berolinu —- to je trdna naša veda — svojo smrtno obsoibo. Hrvatska. Izvolitev Zmejanovića srbskim patrijarhom potrjena. Kakor poročajo sedaj hrvatski listi, je cesar odobril predlog vlad9 o izvolitvi srbskega patrijarha, in v obveščenih krogih se govori, da je izvolitev Zmejanovića kariovškim patrijarhom potrjena. Patem takem je neresnična vest, ki je te dni prišla v javnost, češ, da cesar ni potrdil izvolitve. Odcepljen je Reke od senjske škofije. „Budapesti Hirlap" je v eni zadnjih številk priobčil članek, v katerem zahteva odcepljenje Reke od senjske škofije. Med drugim predlaga, da se odpošljejo na Reko madjarski frančiškani, ki bi bili odvisni od madjarEkih provincij. Omenjeni list prikazuje Reko kakor definitivno madjarsko last in pravi, da treba na Reki uničiti hrvatski „Sovinizenr' ter ojačiti madjarski element. Drobne politične vesti. Achrenthal pri cesarju. Minister za unanje stvari baron Aehrenthal je poklican k cesarju v avdijenco, da mu poroča o zadnjem ministerskem svetu. Pri tej priliki se definitivno določi, kedaj se skličejo delegacije. Nemiko-češki katoliški shod. Od 5. do 3. novembra prirede nemški katoliki na Češkem katoliški shod. Češki deželni zbor bo sklicaL 15. septembra. Za vrhovnega deželnega maršala bo imenovan predsednik dež. kulturnega sveta princ Ferdinand Lobkovic. Dnevne vesti. Odmevi z nedeljskih demonstracij. Prejeli smo: Tudi meni je bila prilika, da sem se razgovaijal z nekim Milanežem. Ko sem mu podal nekoliko pojasnil, je mož odgovoril prostodušno : „Ci hanno interpretato faiaa-m e n t eu. „Hanno interpretato diversamente la nostra gita". (Slabo so nas umeli. So na drug način umevali naS izlet). Da$e tam doznal iz italijanskega tabora •amega, da »o £razsodneji in dalekogledneji vodje sami o j s t r o obsojali one izgrede' in demonstracije golobradih fantalinov. Ako bi bili vedeli, — tako pravijo — da se bo izlet Milanežev zlorabljal v irredentistične svrhe, bi bili gotovo to preprečili, ker bi bili predvidjali blamažo. Kaj si morejo — tako rezonirajo dalje — misliti sedaj milanski gostje o našem Trstu, ko so čuli tu toliko živio-klicev, toliko avstrijskih bajonetov, t iliko slovenskih zastav in par minut iz mesta — prek ia prek sloven&ko prebivalstvo? I Nič druzega rismo dosegli pred očmi gostov, nego da so gledali našo obnemoglost. „Piccolo" in družba renomirajo — o farizeje! ! —, da so popolnoma zadovoljni z moralnim vspehom obiska milanskih gostov. Pa dobro ! — Tako smo zadovoljni — vsi! O tudi mi smo popolnoma zadovoljni. Le malo še potrpljenja, o laška gospoda! Le Še nekoliko let, kdo bo potem zadovoljneji! E, hlinite le zadovoljstvo, četudi vemo vsi, da ste deprimirani. Le zat'skajte oči, da varate sami sebe, češ : nič ni, ko mi ničesar — nočemo vedeti!! Kolo se je začelo vrteti in vi ga ne morete zaustaviti. Vrtelo se bo dalje preko vaše otročje renomaže in vzlic vsem tistim poštnim in sodnim uradnikom, ki so se v nedeljo odlikovali na besnenju proti Slovencem. Dotičniki naj vzamejo na znanje, da so jih videle mnoge oči. Ali vedo naj tudi, da ini nočemo biti — denuncijantje. „Paasi Civili". T.Indipendente<£ priznava, da se v civiliziranih deželah ne bi sme i dogajati taki čini nestrpnosti, kak jršen .]e bil napad na onega srbskega potovale* v kavarnah „Specchi'' in ,,Muaicipio" radi traka v narodnih barvah na rami. Ali naj se dotičnik zahvaljuje na tem avstrijski pri policiji, ki zabranjuje Italijanom nošenje trikolore, Zato | se Italijani maščujejo na drugih. Dobro je, da „Indipendente" priznava oni napad nevrednim civiliziranih ljudi. To nas veseli, tembolj, ko je „Lavoratcre" to pot postal še bolj šovinističen., nego laški nacijo-nalisti, ker govori o „provokaciji". Kdo je provociral? Oui Srb iz Beleg»grada. ki je vraga kdaj vedel na svetu, kaki ljudje pose-davajo po onih „kulturnih" kavurnah. Opravičevanje „Indipendenta" pa je jako šepasto. Kaj more Srb, tuiec iz Bolegagrada, za či^e avstrijske vlade ? Neverjetno, kako so miši Lihi otročji! Kako „Piccolo" — laže! Z Opčiu smo [prejeli: ^Piccolo" je povodom obiska Mila-! nežev v Trstu nesramno lagal tudi na račun nas Opencev. Pripovedoval je svojim vse verujočim čitateljem, kako je v ponedeljek dopoludne prišlo tia Opčine mnogo milanskih gostov in kako da smo jih mi prisrčno po zdravili in vsprejeli. Nesramna laž od pr?e besede do zadnje. Mi Openci nismo niti vedeli o prihodu teh milih gostov. Zato jih tudi nismo m.^gli ne pozdraviti ne vaprejeti: ne prisrčno, ne — neprisrčno. Ali bili bi jih vsprejeli, ako bi biii vedeli. da pridejo. Vsprejeli ia pozdravili bi jih bili tako le po izgledu naših barkovlianskih bratov! Klicali b? jim bili rŽmo!" — saj privoščamo tudi njim, da žisijo — zapeli bi jim našo pesem in kazali svoje zastave, da jim prav plastično predočimo, č e g a r je O p i c h i n a !! Res škod*, da nas niso obvestili. S.iino no vemo, če bi nas bil ..P:ccolo" tudi potem tako lepo hvalil! Ferdo Ferluga. Učimo se od nasprotnikov! V nedeljo so ustanovili v mestecu Rabbi, na Trentinskem, podružnico rLege Nazionale**. Tem povodom ie prišlo do manifestacij siožoosti med Italijani od skrajnega liberalnega do skrajnega klerikalnega krila. Izdana je bila pohvala, da takova institucija kakoršaja je Lega, mora biti nad strankami, oziroma mora biti jednako draga vsem strankam. O tem izgiedu, ki nam ga dajajo nasprotniki, hočemo spregovoriti jutri nekoliko obširneje. Skrajno žaljenje našega jezika. O^irom na notico priobčeno pod tem naslovom v „Edinosti" od 19. avgusta smo prejeli po* prave k, ki ga prič b*u jemo nespremenjenega, kakor smo ga prejeli : „REKTIFICA. V ponedeljak popoldne pred 6 uri prišel je en otrek od 13 letih iz enim priporočenimu pismu, kateri znairaj v slovenskim jeziku provocira ia ja rekel: da italijanski preš či, so jih natokli v nedeljo" gospodična iz katero je govoril, ga ni zastopila in jest kateri sem blizo nje stal sim mu rekel, de ga ne zastopi in on ja odgovorio, de vsi Uradniki ki v eni c. k. službi morajo znati slovenski jezik, in na to sim mu jest odgovorio, da službeni jezik je samo italijanski In nemški. I a k*r odgleda recepis de ga nosi v Stranišče, to pa asjolutno ni resnično, in iest močno protestiram date besedi ni nobeden slišal v uradu tudi gospodična katera je bila pri okoncu. Te besedo je pa tist Otrok sam izmisln. Jest ne morem razumeti kako Vi mo-; rate terja miti de te besede bi mogel govoriti ! uradnik jest še enkrat rečem de to se je ismislu otrok katerimu bi se moglo d.iti jedno dobro lekzio. Od Uradnika pošte na Tergesteo. V Trstu dne 20. agosta 1908." 0To je zares klasičen popravek. Kajti njega karakter;itikon je, da nič ne popravlja in vsa potrja. Jedno jedino okolnost zanika, češ, da dotični poštni uradnik ni velel onemu rotroku naj nese recepi« v stranišče; to pa ' je okolnost, ki je za nas najmanje važnosti. Glavno pa kar je za nas priacipijelne važnosti, to priznava; priznava da uradniki na pošti Tergesteo smatrajo slovensko govorjenja kakor provokacijo ter da so na stališču, da službeni jezik na tej pošti je samo nemški in italijanski ne le v notranjem, ampak tudi v v nanj eni službovanju — torej tudi na občevanju se strankami. Ali z drugo besedo: stranke, ki ne znajo nemški ali italijanski, se ne morejo posluževati te državne institucije. U ral ni ki na tej pošti torej ne poznajo avstrijskih temeljnih zakonov o jednakopravno s ti vseh nandov, ali pa — se ne ia e-n i j o zanje! To je zare? veleznačilen in tipičen slučaj, ki kaže, kako čudne pojme imaio izvestni poštni uradniki o potrebni kvalifikacji državnih uradnikov v jezikovr o mešanih inajih. Pa da bi se vsaj kako opr avičevali! Ne še ponašajo se ae svojimi čudniru: nazori da ne rečemo kai hujšega. Na i:t slučaj opozarjamo gospoda ministru ca trgovino, ekscelenco Fiedleija. Kar se tiče pjdtikanega nedostojnega vedonja onega „otroka" prepuščamo beijdo našemu dopisniku. Kar se slednjič doštsje jezika in forme tega čudnega popravka, je sam na sebi tako značilen za naobrazbo po-pravlia^ca, da smemo pač reči — transe&t. V Mlramar je včeraj zjutraj dospel na i-vojvoda Maksimilijan. Nad^ojvudinja Marra Josipa prispe tja danes zjutraj. Grški princ v Trstu. Včeraj zjutraj • z brzovlakom prispel z Dunaja g. splošno ni še izveden. Jedna najvažnojih d -j ločeb novega zakona, državna kletarska ko. trola. se namreč doslej ni mogla uresničit«. Po >j 13. novega vinskega zakona je v svrlo izvedenja in radaranju zakonskih predpiio-imenovati strokovno izobražene državne ki tarske nadzornike. Imenovanje teh org.mc-pa jo navezano r.a zahtevo mnenja dezekiih zborov in ta cko'nost je morala naravno r;: i kasniti uresničenje kletarske kontrole. Pa si uvedenje iuspekcijske službe povspeši, je m -i nisttTstvo za poljedelstvo stopilo v pogaja; ;.;, s posamičnimi delnimi odbori. Ta pognani . ■ so končno dovedle do tega. da se je v ztr: -j njih tednih mrglo izvršiti provizorično imenovanje klstarrkih inšpektorjev. Imenovar.ih v 19 državnih kletarskih nadzornikov, a napunjeno je, oa se v spopolnjenje inspekcijska i službe od 1. jauuvarja 1909. dalje ustanov* še 9 noT?ih nadzorinsk li meat. Da se n&dzorniška služba jednotno izve do . v vseh pokrajinah oo bili imenovani za d-n i 10. avgusta pozvani na 10-dneven poučni tiču] v K'osterceuburg. Nadzorniki to iinaj ■ j tem tečaju poučiti o njihovih s'užbenih dji-; žnosti in jih je praktičoo uvesti v službovao >. Nadzor valna služba prične že pred začet k v. • k t šnjo trgatve. tz Rojana. Dan Iti. t. m. ui bil sv.nz i praznik in manifestacija tržaškega Slovenst--■«. i temveč bil jo tudi praznik rojauskih Sionu-: cev : „Narodne O.talnice'4 in pevskega zboi k „Zarja". Omenjeni društvi ^ta si na prijati 1;• i skem sestanku podali roko, da bosta skupn 1 delovali v probujo našega naroda. Ic t i ostalo s-ino p:i besedab. ampak pokaralo je tudi dejansko na dan iti. t. m. ^Narodna Čitalnica"' je priredila veselico v Rojauu, ljl kateri je sodelovalo tudi pevsko dr. ..Zirja1. l)i-si nam je vreme kazilo veselje, vendar c. se je udelež lo precejšnjo število občin«:* » ▼eaelice in pozneje plesa. Pod epretnim vf ;t-stfom našega rojaka kapclniki H. O. \"oriiiilj. tekmovali s.o prav vzradudčeni pevci in pevke. ! Posebno ženski zbor H. O. Vogriča „Pri bolem konjičku" je tak j ugajal, da ae je mora, ponavljati. TamLuraški zbor je sviral svoje komad-s r popoino zadovoljnost občinstva, posel>n spretno pa je spremljal ženske zbore, Ua. je žel tudi priznanje občinstva. D l ne b: as : orodo'g, omenjam le na kratkem igro ^Gluu aiora biti". Požrtvovalna gospica Zora Ltvrfi.:-čič, ki jo prevzela zadnje dni vlogi Eglan-tine, bila je izborua; predstavljala nam je pra7 ljubko in potrpežljivo hčur gluhega očeta Danroi3«au, katerega je g. Sila zares dobro pogodil, posebno v sc9oah s slugo Bonifacijem Bukovnik). ki je bil to pot prav. tip človeka, ki je imel vseh za norca, posebnu svojega gospodarja gluhca. Tudi Piacida, g Šaiue. namišljeni gluhec je igral izbjrno t fineso in dos&tjHu&tvum Hidi jih vidimo in gl-r damo te n^e diletante, ki se po dnevnem naporu ukvarjajo z dramatično umetno-»tj sebi v izobrazbo iu društvom na pomoč. Kmet ia totograt, gg. Hiha;lovič in Lovko, sta pogodila prav dobro, saj so pa tudi komični prizori najbolj hvaležno polje za obad/a Iskreno zahvalo moramo izreči darovalcem vstopnine. Vstopnino so preplačali: g. Branuč K MCI st., g. Sila K 1 —, g. D .-ago ti o Ua briel 50 st., iu ker so obe društvi skupa; » K., g. Modic 50 st., N. N. ."»0 st., ' Volk 20 st., g. \Vartuchler 10 st., N. N. J > •t. Vsem igralcem in posebno društvu r Zarja iskreno zahvalo za sodelovanje, a slavnemu občinstvu za cbisk. V Trstu, dne 22. avgusta 1908 »EDINOST« Sfcv. 232 Stran III Mednarodne dirke Gradec-Zagreb, ki jo ie , oriredil zagrebški kotnrečki klub „Orao" dne' 14, t. m., vdeležili so 69 tudi primorski kolesarji: Edvard RusjaD. člen kolesarskega cruštva „Gorica" in J Modrijan od tržaškega „Balkana". Slovenske kolesarje je zastopal na dirki predsednik društva „Gorica", Rudolf Drufovka. Na dirko 240 km prijavilo se je 41 dirkače*, od katerih je štart'rolo radi slabega deževnega vremena le 21 raznih narodnosti ob 6*26 zjutraj ; na cilj jih je prišlo pa osem. Prvi ia drugi, Zagrebčana Milar Meniga :--r Sander Rutner. ob 4*47. 20 oziroma 4*47 32 popoiulne ; potem Gradičaii Franca Kauf- "ersch ob 5. trr Rečana Mario Cuzzi in Mi-bele Romjgnoli ob o.Ob'30 oziroma 5*10 Goričan Rusjan in Tižačan Modrijan sta bila do Celja med prvimi, vsled deževja in rtdi tej:a biabc ceste pokvarili sta se jima iolssi ; morala sta torej vstaviti nadaljne ij? Umovanje. Nadejamo se, da bo .ta ona dva z še drugimi primorskimi drkači tirtgo leto =r-: 5ne)ša. Tržaški in okoiičanski rodoljubi! Jutri t r ?deljo dne 23. avgusta priredi zavarovalni i goveje žieine v ev. Križu pri Trstu, a^ no tombolo in p!es ca glavnem trgu. Ker . O. in slabeg-nesena že dvakrat odložena in s tem so se •v: ili otroški prireditve. Kdor čuti malo ; ezni za našega ubogega fcmeta naj torei r: -iti vatti popoludne k nam in naj položi • dar domu na altar! Pri tomboli in plesu tvirr.la domaČa društvena godba „Lira". Dramatična predstava, ki jo uprizori .Tamburaški odsek Koi&~ jutri v KoDiumnem iruštvu v R »janu uprizoritvijo drame „Lepa V i đ a", utegne privabiti obilo občinstva že \j. ker bo uloge v spretnih rukah. Priporočali bi zato, olavnemu občinstvu, da si ravočaroo preskrbi vstopnice in 6icer pri blagajni, katera se r.tvori 1. uro pred predstave. Oienom N. D. O. je proti izkazu nižana vstepnina. Prihod iz Amerike. Po 15 dnevih iu pol tožn ? je včeraj priplul v raše orisianišče rolosalni parnik .MartLa \Vashington£ iz Vc-v-Vork". Bostona. Neapolja in Pairase. Parnik imu 171 i.iudi možtva pod poveljci-itvoa knp. Gerolimicha. V New-Jorku je »re&i 2220 pasažirjev, večinoma same eme Izkrcal j;h ie 1317 v Neapolju, 220 v r*atržsu m 723 (tced temu 20 razrednih pastirjev >. v Trstu. Tržaška mala kronika. Težka nezgoda v preiroleiavi čistilnici. — 3e»avec padel z visočina preko 10 metrov. :-raj popoludne telefonirali so na zdravni-• h o postajo, da se je v čistilnici pri Sv. Stbi •ii itiJa težka nezgoda. Ivan Obhit. Iti leten Triadeiiič. stacujcči v Dekanah, ie padel med ; oin z vis oči te čez 10 metrov. Zdravnik :e našel, da ie ponesrečenec dobil težko . ,ko na g'avi in bržkone tudi notrarje po ,kcibe: pretresli so te mu tu 'i možgani. ■t Iravnik je dal po prvem kčenju prenesti dekvca z ambulančnim vorom v bolnišnico. Kakor naša telefonirajo, sta Ob'aiu (ki iD,;i zlomljeno desno sensko kost, pa alizo na i " itd.). zuraviiiKfi Oliani in Mitrovich pre-»r- Ia lobanjo. Težko da bo okreval. ..Ragnikoli" med sabo. Včeraj zvečer ob " in p:>l je nastal v u:ici Crosada velikanski ir-t?p meti dvema regnikoloma. Eden je do- precuj težko rano ta glavi iu drugi pra-ak:-o ca levi podočnici. Ta pcs'edoji je bil aretiran : imo mu je P^oio Minocci, natakar. Dragi je kijubu težki raai ušel; gotovo mu ni fri:o i;ubc priti v dotiko a policijo. V bolnišnici. Prelo, ki je bil ranjen od rtpnikolov Decarli in ie bil že v poslednjih izdibijejifc. vidno okreva. Zaslugo ima na tem a gova orjaško silna naiava. — Tudi oni :i=rtok. ki je ponesrečil v ladijedelnici v Stabihmento tecnico', se jo sr. čno izvil iz «remi:f;lj smrti. Zdravnik imajo trdno upanje T.an-e, da bo ckieval. Riziko dela. Anten Marašič, nt«r 44 let, -tu;a5 v tthiičnem zavodu, stanujoč v Oltri •tv. 154. je bil včeraj sprejet v VI. oddelek tukojsme bc-Iniš'iice. Mej delom padel mu je 3 viiočine na glavo ttžki železni drog. Marale'. je delal pri gradnji nove cklopojače. Do-težbe buoke na glavi. Nezgoda v parniku „Marta Washington ;f je pripetila včeraj kmalu po pristanju oarnika k pomolu šr. 2 v prosti lukj. Alek-s^nder Cvetko, 20 leten strojni pomočnik, je i.sČel m?d stroje in dobil težke praske in i ;rke na levem licu. Poskušen samomor. Okoiu o. ure zjutraj v svojem itanovacju v lil. nadsiropju hiše š". 788 na Rocolu na vogalu u'ic Piccardi Pijtnnlo izpila go»pa Adele Cuiombani, stara iT l-:t. dozo karbtlne kisline v samomorilno Sjrodniki so tajkoj opozorili in^pekto •at v u ici Pascjusle Revoltelia, cd koder so el^iomrali po zdravnika. Isti je gospej iz-t ral želodec ia jo spravil izveu nevarnosti. Varok ie baje iskati v rodbinskih neprijet nostib. ameinlca O .svet a. Potepuh 'ki ga je a. snar vrgel iz krčme): .Setlaj hočem pa iežati •ukij na ulici, da svet vidi, kaki ljudje, da z&hajujo v -jo krćmo. Koledar la vreme. Danes Timotej mač. Jutri: 11. ned po Binkočtih. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 266 Cel. Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. V začetku lepo, potem motno. Društvene vesti. JUTRI VSI V ROJAN na predstavo.: Začetek ob 5. in pol uri pop. Tombola RZavarovalnice goveje živine" v l ionjerju pri Trstu se bo vršila jutri 23. t. m. Zavarovalnica je imela sedaj, tekGm kratkega časa, to več nesreč in je vedno pritekla ubogemu kme?u na pomoč. Gotovo so ,Zavaro-vainice/ po naši okoli najpotrebnejša druStva ki so torej nsjbtlj vredne podpore. Opravičeno se torej nadtjajo Lanjerci podgure posebao od bližniih sosedov. Pa, lani je bila sreča samu nekemu meščar u najbulj mila : odnesel je veselih pet prvo tombolo. Pihitite torej, tudi jutri, nitš^airi. Morda se lanska sreča zo et pogrne! V Lonjerju pa se vdobi poleg cin-kvir.e in t.mbolo tudi dobrega v nea. Kdor ljubi torej glavne dobitke in dobro viao, naj pride v nedeljo v Lonjes, kjer mu bo z obojim pos-treženo 1 Jutri vsi k sv. Ivanu I Št. Jakobška „Čitalnica" uprizori jutri 23. t. m. v dforani „Nar. doma" pri sv. Ivar.u krasno nar. igro s petjem v 4. dejanjih ,.Leg:jonarji*\ Opisali smo že deloma krasoto ce igre ; pripomniti moramo še da zshteva ta uprizoritev relikega truda iu troško*% česar se „Čitalnica44 ni vstiašila, samo dn poda si. občinstvu iz-reinega užitka. Na predstavi, ki se vrši ob vsakem vremenu, sodeluje iz prijaznosti gosp. Potrato, čleo ,Trž. slov. gled.* svira društveni orkester. Po predstavi bo ple3. Vstopnina k prestavi 50 &t. Sedeži I. vrste 50 st. II. vrsto 30 st. Vstopnice in sedeži so v predpro-di-ji pri R. Cotiču, ulca Valdirivo 15 (Zaloga južnega sadja). K ole&arsk o društvo | > Balkan« naznanja svojim členom, da • priredi o priliki obletnice društseneea obstanka, v j nedeljo lo. septembra, prvo cestno d?uštvero dirko naj progi Trf-t (Nsrodni dom) ulfca Fabbi> Sevcro—0{-i čina—Prosek km. 16.4 i mak^-mrden čas minut 34. Djril je 6. Kdor prvi pride, dobi še trak z rapiaom -Društveni prvak"*. Cas za prijave do 7. septembra 8. ure zvečer. Vloga K 'i. Xa prijare brez vlog se ne bo oziralo. Prijave sprejemajo: C. Sirk, via Oarradori št. 10, Anton Podbrsčc-k, via St.idion 19. (društveni sedež), Josip Muha (zaloga osji i a) j via S. Maurizio 3, Rado Medič, Nabrežina. ; ingčlj Kaute, Prosek. Pri teh so dobivajo ? Prodajo se avtomatični aparati za klosetni papir -a. v dobrem stami. — Ponudbe na hotel ..BALKAN*' v Trstu. Pekarna Josip Vatovec ulica Set te fontane št. 834, Trst. s prodajo slačlčic. — M čas mi M POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečene«, Direktni dovoz štajerskih kokoši i9 jajc. Specijaliteta: Grašfec fosatards Cena dogovorne. — Postrežba na dom USica Cam^anSSe st. 15« GIOV. PSLLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavami ===== „STELLA POLARE ===== Proiajaliiica porcelana Umm in kristaioT. 1'citolDf s^rvi".* za umivaloite. - Namirae srrf'ce z.i karo iDf<".ij » ijogaLi izberi. - Ha/uovrstui k rase i preini^U i* porcelau« in loEferinr. }afco prlmeroi za Atrore. - CENE .TAKO Z3IERKE. ; Valentin Zorzini j onr trn drsgotlis i trst, ulica )foda vccchia št. 1 (Za ložo) : Izbor zlatih in srebrnih predmetov [ zlatih m srebrnih ur po najzmer. cenah. ; L ^pre ime no popravljanja vaafce zlatanine I; in ur. _ SPKCIJAL1TETA v popravljanj u . urtih zaklepnic I Fozl&6«aJ« lm sr*b rawj» Tnk« kofUt i K potom pile ali ognja, In arezi. _] wu*t vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. • Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini siv. 13 ter vogal ulice mv. Katarina. Dve lepi še precej mladi črni kobili 16 pesti visoki. zelo mirni, vajeni eno- in teija njegove 8vetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kiio^ram :■: po Kroa I"80 1{ v mirodilnicoh Brnsadin, Cillla. ulica, i delle Poste; Rizzollf, ulica S. l[ichele ; Zernltz. ulica Stadion.. — Postni zavoj ' K 5-30. V sndih od 10—100 kg po K 110 kg pošilja po poatnem povzetju O. PICCOLI — Ljubljana. ___._ 1 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaja, da se poslužujete le v Slovanski brhrnici t ulici SaTeria Mrrcadaais štev. i .min siaveiLsKa fcijiiaia? --V. GJUBIK, brlveo LORENZO BRUNA [TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon flt. 1432 I Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE ! ffitolM cement, aosležke opeke. katerih ne pokvari ogenj in druge vrste inater.,aU za zgradbe, kakor tanke opeke, gaSeno apno itd. Zaloga ta- in ira. vin, špirita in likerjev In ra^pro^a^a na dcfcalo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST via dc!i'Acque siv. 6. raaSsrail EaSTf1 Csaiis,-; Vf-I:k izbor fi^ncoakegp. šampanjca, pf.j:eči3: derer> tatijanakih in av«tro-o?i8kib vin tforćep.ui, R*-'-gnotier, renskih vin, Mcnells in Chiauti. — ii j^i konjak, razua igKnja ter posebni priatni trejsia v--c alivuvec in biiaje/ec — Izdelki I, vntte, dcl'.i dotiCuih kiajev. Vsaka naroćba ?e takoj izvrSi. K»: po>iIjn se po povzetju. — Ceniki m zahtevo franko. — Razprodaja od poi litra naprej. Slovenska mizarnica v Tr Majcen Miloš v Trstu ulica l eo štev. 2 nam javlja, da ima zmlraj v svoji delavnici pripravljene cel3 spalne sob? in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospe) M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občins'vu. TOVA&NA FOHIŽTVA Aleksand. Levi Minzi Srst — ulica delta Cesa št. 46, Zaloge: Trajna zaloga pohIStva: Piazza Rosarlo štev. do\\A Sanlta Scov. 14. Ulica Lazzaretto v-occhio Stav. 36. Pisarna : Ulica Lazzaretto vecchlo 4tov. 3G. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Gostilna „Al buon ritrovo" TRRT — Ulica Stadion st. 19 z lepim hladnim vrtom. Toil m Istrsko, daIlnstln»ko, vipavsko pristao vino; PIVO DHEHER prvs vrat« DO KAČA KDBIIJI. MMAimi TEBAI. AMMtAJ FOTIJUI, letnik.________ Tovarna cemetnlh ceul in ploit teracov, betona In artif. kamenja ARISTIDE GUALCO - TRST ilica S. Servolo št. 2. Jelcfon 21-42. Stran IV ►EDINOST« štev. 232. V Trstu, dne 22 avgusta 190S tudi vsa potrebna pojasnila. Poživljamo člene da se v kolikor možno velikem Številu vde-}eže dirke. Zdravo ! Odbor. Tombola na Opčinah. Zavarovalnica za govejo živino na Opčinah priredi ob sodelovanju pevskega društva „Zvon1* v nedeljo dsie -30. t. m. javno tombolo. Darovi. V pušici v „Nar. domu" v bv. Ivanu pri Trstu se je nabralo za družbo sv. Cirila in Metodija 34 K. Denar se je zročil predsed-n ci trž. ženske podružnice družbe sv. Cirila m Metodija. Mesto prispevka za neki feston darovali so za podr. Cirila in Metodija Mikeluc 5 K, N. N. 2 K, Anton Žvali 2 K. — Denar je naložen v tržaški hranilnici. Vesti iz Goriške. Med pomilošćenimi, ki so 18. t. m. zapustili kaznilnico v Gradiški je tudi neki Leo-nard Plazza iz Terza, ki je bi! leta 1889 redi umora obsojen na smrt, a je bil pomilo-š'Ien na 20 let ječe. Padel v prepad. V ponedeljek popoludne je šel 16 letni Peter Vižintini iz Kromberga i;a goro sv. Gabrijela nabirat drva. Ker je z vrha utrgala velikanska skala, ■e zletel v prepad kakih 20 m. in se močno poškodoval. Prepeljali so ga v goriSko bolnišnico. x Nasledki vasovanja. Neki dvajsetletni mladenič iz Dornberga sel je vasovat pod okno svoje izvoljenke, da bi se mogel ž njo tudi kaj pomeniti, pristavil je lestvico k njenemu oknu. Hi&nemu gospodarju pa to ni ugajalo; zato je fanta pregnal ter ga naznanil. da je hotel krasti, vsled česar so ga pripeljali v gorifike zapore. Fant, Josip Mrevlje z imenom, pa je vendar dobre volje in trdi, da mu ne more nikdo prepovedati vasovanja; le to ga peče, da nima svobode ravno sedaj, ko je toliko dela na polju. Upa, da bo kmalu stal pred sodnikom, kjer se dokaže njegova nedolžnost. Vasovanje je bilo in bo, dokler bo obatal dvospolni človeški rod — tako zatrjuje fant, komur le more. Dutovelj 19. avgusta. Dne Iti. t. m. smo imeli zopet velike nalive. Kmalu po 11. uri predpoludne je treščilo v Dutovljah v dimnik g. Josipa Ščuke, posestnika in obče znanega zidarskega mojstra. Tre&čilo je ravno, ko se je družina pripravljala h kosilu. Na srečo ni bil nikdo poškodovan. Jesenski pridelki kažejo pri nas lepo, vendar bo stiska za denar, ker bo treba ku piti veliko sena za živino. Nadejamo se pa, da tudi letos — kakor prejšnje leto — dobimo kaj vladne podpore. Ker je živinoreja glavni steber kmetijstva naj bi se živinorejci poprijeli intenzivnega gnojenja travnikov z umetnimi gnojili. Tudi to naj bi podpirala vlada s primerno podporo. Naše poslance — deželne in državne — prosimo, naj se zavzemajo to, da bi se vsaj nekoliko opomogli ta naš zapuščeni Kras. Kaj je tudi pripomoglo, da je napravila Vipava tako veliko škodo ? Pri gradbi bohinjske železnice je pri nasipu pod postajo v Rihembergu izpodrknil cel grič s stoletnimi hrasti in drugim drevjem vred pod težo nasutega materijala, tako da je nastal strašanski nasip, ki se je pomikal skozi tri leta vedno dalje, pogrnil celo dolino ter sega točasno skoro do potoka Braniče. Prizadeti posestniki so se takoj oglasili ter kazali na pretečo nevarnost za slučaj povodnji in zahtevali odpomoč s tem, da bi se osiguralo polje na dtsaem bregu Braniče z močnim betonskim zidom, da bi voda ne razdejala polja. Lani je prišla komisija iz Trsta, ki je rekla, da prizadete posestnike za slučaj škode popolnoma odškoduje. Reklo se je tudi, da se sestavi zapisnik, toda na zapisnik čakajo še vedno, pričakali pa so že nesrečo. S strahom so gledali, kako je nasip zastavljal vodo ter jo naravnost odganjal na najplodo-vitejše polje, na takozvano „DovŠČe* (Britof) v rih^mberfki občini. Vesti iz Istre. Vabilo. Velik javni shod v Boljuncu pri Trstu. V nedeljo dne 23 avgusta t. 1. ob 3 uri popoludne se bo vršil na javnem trgu v Boljuncu velik javen shod. Predmet razpravam: I. O bodočih ileželnozborskih volitvah. II. Poročilo drž. poslanca č. Maudie-a o delovanju v državnem in deželnem zboru. III. slučajnosti. Na shodu bo dovoljeno govoriti vsakomur, ki se oglasi za besedo. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Pazin, dne 18. avgusta IDO«. Propad socialističnega koneumnega društva V Puli. Okrožno kakor trgovsko sodišče t So vin j u je nad socialističnim komsumnim društvom (Rocieta cooperativa di consumo fra operai di Pola) odprlo konkurz. Konkur znim komisarjem je imenovan sodni svetnik g. Covaz, upraviteljem mase pa puljaki odvetnik dr, Zuccon. Pasiva znašajo 40.000 kron. Italijanski krščanski socijalci v Istri. — j Krščantko socijalna italijanska stranka v Istri j bo 5. septembra t. 1, zborovala v Rovinju. rOmnibusu poroča, da stranka na tem shodu zavzame tudi svoje stališče nasproti tržaškemu „L" Amico", ki ga urejujejo najhujši italijanski fanatiki, ki so v stanu žrtvovati svoji nacionalni objestnosti tudi katoliška načela. Sodne izpremembe v Istri. Predsednik okrož. sodišča v Rovinju postane tedanji vodja okr. sodišča ▼ Puliu, sodni svetnik Covaz; na njegovo mesto onde sedanji rav natelj sodišča v Motovunu, Špiro Peručič. Hrvatska ljudska šola v Pazinu je imeia pred 18 leti, ko so jo odprli, le 60 učencev in učenk. Danes jih ima 330. — Tudi lep napredek. Razpisan je državni štipendij za Istro v ; letnem znesku 168 K. C. kr. eskadra. Iz Pule: Vojne ladije S c. in k. eskadre. ki so iz Trsta prispele v : Fazano ezirema v Pulo, cdplujejo v Dal-! ] macijo. Volilne liste za dež^lnozborske volitve. ! „Omnibus* poroča, da so na občinskem uradu |v Puli od 17. t. in. naprej izložene molilne i liste za dežeinozborsko volitev. Čas za reklamiranje traja samo 14 dni, to je do 30. t. m. Vesti iz Kranjske. Železnica na Triglav. Železniško mini-sterstTO je dovolilo dr. Stcicerju, privatnemu dccentu ra Dunaju, da sme začeti s prtddeli za železnico nižje trite od postaje Bohinjska Bistrica čez Sv. Janez in Stare Fužine na vrh Triglava. Dovoljenje velja za eno leto. Nesreča na Triglavu? Sloveči dunajski turist Wagner je odšel iz Vrat po nepristopni severni strani na Triglav ter se ni vrnil, pa tudi na vrh ni prišel. Poiebna rešilna družba obstoječa iz treh izvežbacih vodnikov gaj že drugi dan zaman išče. Brezdvomno je! mi te v. Ustanovljenje brzojavne službe v Cerkljah Dne 14. avgusta 1908. se je uvedla v Cerkljah, političnem okrnju Kranj brzojavna služca z omejenim dnevnim službenim časom. Vesti iz Koroške. V Vernbergu ra skrajnislovenski meji Koroške ie bil izvol*en županom najboljši radikalni Slovenec Vu&perbik. Razpisane je v področju ravnateljstva državnih žekznic v Beljaku 30 mest za uradniške volonterje. Zahteva se dovršena gimnazija ali realka z maturo. Do prve brzojavne izkušnje se mora zastonj službo opravljati, potem dobi vsak do druge prometne izkušnje 60, po drugi izkušnji pa 100 kroni mesečno. Po dveletnem službovanju so volon-! ttrji imenovani za uradnike. Prošoje je kole- ! kovati z 1 krono. Prosilci, ki so vojaški službi. zadostili, imajo prednost. Razne vesti. Nad 4000 romarjev je bilo zadnja dva praznika na ViŠ&rjib. Ugrize! jo je kuščar. Te dni je pvillo na zdravniško postajo na Reki 18-letna slu žabnica Milka Scbuner, iz Varaždina, ki je pokazala zdravniku desno roko, in je bila skoro vsa otečena. Schuner je rekla, da jo je malo prej ugiizr.il za palec velik kuščar. Na ždravnišfci podaji so jej rekli, naj gre v bo!-( ni&jv'co, ker je kri zastrupljeni nMAfl4 iavreinft restavracija, sredini mesta. I lUtlci St/ ki raapeča da tsdO hI piva in '>00 hI vina. Računi na ogled. Ta lokal obiskuje mednarodna klijentela. Nizk« uK.jemnina Caflf- Monce- ! nieio, Babini. 1234 A. SEM1LIČ Bogata izbu a pohištva in tapecirar delalnica. Trst. trg Belvedere štev. 3 : MALI OGLASI je računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. NajmanjSa pristojbina stane 40 stotink. — — — Plača se takoj. — — — I nr|/| p ?4 let, pridno, vaivno, skromno, brez UfcIVLC zahtev, 2 doto 2-200 K, z balo, želi se poročiti. Ponudbe Frančiška Železaik, zgor. KoSana, poŠta Žt. Peter na Kraau. _1229 DiiinANnnntM aa za inženirska dela vsake Priporočani se vr3te _ Mat / « »0, Trgovinaka ulica 2.____1-36 Hlocnuir Schnabelu kratek, na prodai 1'lica UlaOUVII Lavatoio št. 1, I n Za ceno je informirat pri uradniku N. D. O-_1230; AJJn aa lepa, zračna, meblirana sob«. Vin UUUa CtS Molin erande 42. II. uadet., vrata 9.! ____1235! n„n ali tri dijake meščanske iole v Postojni se, ■JVd sprejme v stanovanje s hrano; strogo nad-. zorstvo. Kje ? pove Ins. odd Edinosti._1231 , PrnHa CO kmetija, pol ure od želez, postaje.! li UllO ot5 novozidani hlevi in hi?a, 75 birn v posestva, gozd, skupni pa&nik za 10 goved, 6 konj in; 20 ovc, hi>ni mlin. kmetijski stroji t. j. z vao epravo, za 30.000 K. Več pove g. Štefan Bave r, župnik v Grabštsnju, Korošfro. 133- P| r Q Kazeljskih mladeničev se ni vršil radi ne-iLbO ugodnega vremena. Odložen je na nedeljo 23. t. m. _1227 Plačilo na obroke C Ulica Media št. — -I. Rupena. Poštena družina Ulica Feniera 37, II. n. SI6 Pnnrl4 cn ie rabljenih sodov 2/700 )i- rruud O C trov, kakor tudi velik sod 120 hekt. — Zaloga vina. Via S. Francesco 10. (1113 PrnHgifft 6P obieke za moške in dečke. Pla-I rUUdjU »C čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I. • ŠiJU PpnHa CO tr<^nia (v okolici) z vrtom, dvora-rrUUd nami, kuhinjo, kletjo. Odda ne dekret K 6.400. Kavama „Mouceniaio" — Kabini. _1100 l4iČlP9 prazna, 4 prostori z vrt cem, daje «e nlStlfd najem. Barko vije, Bo ved 35. 72 Vsakovrstne vinske duica 21, Franc B u d a u. 117S |/Jnr hnPO ^upit' izvrstno belo in črno vino AUUr llUl/D po zmernih conah, naj se o' rne do goepc Maialan ua Opd-inah. Vino je pristno do- m:u%. ___11B3 zemljišče za zidanje male hiše pri sv IVUpilil Ivanu, /glasiti sejje pri F.linofiti. 84 _______ PEKARNA in SLADČiČARNA . Dominik Milanič, Trst —— ulica deli a Guardia »tev. - Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenCice „T0RER()4\ Novici i« Novice ne zamudite obiskati dobpoznano slaščičarno ::: Natteo Sloppar, Trst ulica S. Oiacomo št. 7 (Oorso) kjer najdete bogato in vaHko imbero K on fe to v bombonierein sladščic po zmernih cenah. — Vina in likszji prav dobri ▼ botilkah. Telefon 1464 Tvrdka Ivan Simitz f.tT.fo.ol Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah oblekt in blago za mo^ke obleke povnem nove. .^pec; atetj. drobnih predmetov za krojače. 1349 Esposito & Bassa ulica San Anicnio I. Trgovina manifaklumegjt b!iit' in malih predmetov ter sukna za ženske oblete. Inoin Cfnlfo mizarski mcijeter, Ti>t. ulica JUdip O IU! I d Belvedere šter 8, izvrtu e vsakovrstna mizarska dela 38 -i- Gluiio Mitm iRST, ulica Giosue Carducci šlev 23 :: :: TELEFON štev. Sr3 :: .: KJrnrtfićno orodje, urtopedlčni aparati, Moderci, nnu-tne roke In nosre, b4*riflje. kilnl pasi. elastični pasi in iio^udt^. elektroter:ipev(ične priprave, aparati Inhalacija. SKLADIŠČE potrebščin x» klrurgtoa» zdravljenja. Potrebščine lz g-nnnSja ln DeprodIrciKs i i i bia^a. ;::::::: DAN1ELE PUM TRST - ulica Acquedotto S4 TELEFON 241. Velika zaloga gašenega in ____l_______ živega apna. 1 Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Veliki obrtnijski zaveč giovanni Cosovei TRST, uliea Ghiozza št. 32 izvršuje vsakovrstna delu v /t*l«v. kovini }>o cenah tla se ni l>;ui ki ; k u renče. - - - KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke od K 170 naprej« Pnevmatiki po K 6* — in pnevma tiČna Čreva od K 5*- naprej Vsakovrstne potreb- HIR ft NPII t"» ---v ščine in šivalni stroji fllll A IlLU c Riccardo Sanziai Trst, uliea delle Poste 6. Trst Umetni |otogra|ični atelje pri av. Jakobu ulicu Rivo št. 42 (pritličje) TRST. IzvrJuje vsako fotografirao delo kakor tudi razglede posnetke, notianjoitpokalor.por• celanaste.ploSče za ipomenike, itd. hd. Povečanje °vlakateres fotografije. Radi udobnosti P. N. otrodolkov opro-Jom« naročbo Ia Jih Izvriujo ■■ 4««« ■II zan«J Mata. j Namizno vino prve vrste ' pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v ' Novemgradu. v buteljkah aJi sodih. .> * : kosti po 64 atotlnk liter, brezplai 00 ua. j ——m proti takojšnjemu plačilu. ™ Tropinovec po Kron 1*60 liter Angelo ]Kichetto lastnik gostilne . Nichetto" v Rocoiu tn mesme« n« Goldonijevem trgu stev 6. — TELEFON st. 9b3. Gostilna v Rocoln ima na razpolago društv ir. klubom, za prireditve plesov ali društvenih ;ba-.\ (po dogovornih conah)elegantno plesno dvorane IT in keglJUČe Usaka ekonomična družina nakupi VERMOUTH v velikem skladiSČu v ulici San Nico'o 18 l'uteljke . Keklaut" od 1 litra b'o krajcar.itt Nepremenjeni tip. — Znamka neprekasljhr?