Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno . . . K 12-50 četrtletno ... K 6-80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne peti t vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 281. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, 10. decembra 1910. Čekovni račun tS.S17. Leto II. Univerza in nadsodašče v Trstu. (Piše dr. K. Slane.) (Dalje.) Ako pogledamo zgodovino uradništva v Avstriji glede nas Slovencev, tedaj najdemo to uradništvo vedno v službi nemških vladajočih stanov. Ko si je feudalni grajščak jemal uradnika, je vzel Nemca ali Laha. Ako je vzel Slovenca, je moral ta svoje ime spremeniti v nemško, latinsko. Ko so kralji (od 16. do 18. stoletja) s pomočjo kmetov in meščanov odvzeli feudalcem kmeta in njegovo davčno moč in postali neodvisni od milosti feu-dalne gospode, tedaj so tudi upeljali rimsko pravo in njegove juriste. To rimsko pravo je bilo prikrojeno vsakemu absolutizmu. Ker se je ljudstvo množilo in je nastajal z intenzivnejšim gospodarstvom večji promet, večja trgovina, treba je bilo več uradništva. To uradništvo je imelo izvrševati vladanje nad maso, isto torej, kar je prej izvrševal grof in kat. duhovnik. Zdaj so ti kraljevi uradniki imeli zastopati koristi kralja med maso in med na-navedenim manjšim vladarjem. Kat. duhovnik je skoraj uvidel, da s tem kraljem ni šal zbijati in se je tudi pridružil njegovemu uradništvu. Patrimoni-jalni in ti državni uradniki so bili Nemci, Lahi ali slov. renegati in šlo je po besedah: wes Brot ich iss, dess Lied ich sing; — nemško se je uradovalo. Ko se je že kralj utrdil, so se drugi in tretji sinovi naših graščakov tepli za njegove službe. Dosti se niso učili na nemških ali italjanskih vseučiliščih, ali absolutizem jih je prevzel, da nima opraviti z nezadovoljneži med kmeti, in jih je rabil kot »re-prezentante vlade«. Justica in politična uprava.1 te bili združeni do novejšega časa. Za prave delavce je pa jemal abolutizem kmetske in meščanske sinove. Samo ob sebi je razumljivo, da so ti morali postati renegati. Tri stoletja se je pri nas po takih uradnikih izvrševala justica in se je vodila politična uprava. Zraven so pa tudi še živele pa-trimonijalne pisarne. Seveda so bili uradniki celi manjši bogovi. Storili so, kar so hoteli. Ljudi je bilo strah pred njimi. V 18. stoletju, ko je bilo več ljudi v Avstriji (v 17. stoletju je bilo v Avstriji komaj 10 miljonov prebivalcev), so imeli državni uradniki v slov. trgih in mestih veliko upliva na razvoj socijalnega življenja. Bili so merodajni glede občevalnega jezika v trgih in mestih. Vsak urad je imel višjega in več manjših uradnikov. Drvkarije, zemljiščne knjige so imele svoje uradnike. Višjim uradnikom je bil župnik prijatelj. Naravno, ker sta bila oba inteligenta in je župnik poznal veliki upiiv in oblast tedanjih uradnikov. • — Vkup sta imela pojedine, kvartala, hodila na lov. Za slovenstvo se ni nobeden menil, še matrike so se pisale v latinščini ali v nemščini. Boljše službe so dobivali polnokrvni Nemci; renegatom se ni nikoli zaupalo, kakor še tudi sedaj ne. Uradovanje tega uradništva je še dobro v spominu slov. starim kmetom. Uradniki niso razumeli kmeta in kmet ne uradnikov. Ali sodilo se je vzlic temu. V sili je pristopil včasih kak nižji uradnik, ki še ni pozabil domačega jezika, in kaj tolmačil, ali dostikrat se tudi tega ni smatralo za potrebno. Es war ja mir ein Bauer! Osorno se je ravnalo po večjem s kmetom, saj je bil marsikateri uradni« trdno prepričan, da je kmet zaradi uradnika na svetu. Koliko materijelne škode je trpel naš kmet! To je jako žalostna stran zgodovine slov. naroda. Seveda so ti uradniki tržane in meščane nemčili, kar se je dalo. Ko so se uvedle ljudske šole, je v kakem okraju merodajni višji politični uradnik imel pod svojo vlado uboge učitelje. Te je rekru-tirala absolutistična država iz dosluženih korporn-lov. Ko je v šoli zadobil kat. duhovnik merodajen upliv, sta politični šef in dekan vodila to šolo, za katero je bilo glavno vodilo, da se je meščanu vbijala nemščina in tudi kmetu vsaj nekaj nemških besed v glavo. Naši ponemčeni meščani v slov. koroških in štajerskih krajih še danes ne govore pravilno nemški. V prejšnjih stoletjih pa so govorili zmes, o kateri piše Valvazor v 17. stoletju, da je bila grozna; še sami med sabo se niso razumevali. Tega pa ni kriva nemara slov. slaba glava, saj se ve, kako hitro se nauči naš človek tujega jezika, ampak šole absolutističnih vlad in metoda, ki ni pripuščala razumnega jezika in nauka. Le preveč ne lin odpirati, prosti zrak bi utegnil škoditi, ustvariti prevzetnost. Oermanizacija in poitalijančenje našega naroda pomenjata zadrževanje našega naroda v naravnem razvoju. To tujčenje ga je zadrževalo da bi bil razvijal svoje gospodarstvo, svoje že pridobljeno majhno omiko, da bi se bili vršili njegovi duševni razvoji pod uplivom obnebja, kopnega, morja,, pod uplivom sosedov Lahov, Nemcev in južnih Slovanov, pod uplivom verstva. Mi Slovenci smo posedali najugodnejše ležeče kraje. Naši predniki so bili nadarjeni ljudje. Sramota za Nemce in Lahe, da niso v tolikih stoletjih s svojo toliko hvaljeno kulturo naučili našega ljudstva boljšega gospodarstva tedaj, ko je bil že premajhen, da bi se mogel otresti Nemštva. Zastonj iščemo po kulturnih sledovih, katere bi bili v naših krajih zapustili nemški uradniki in naši renegati- uradniki. Se brati in pisati niso ti uradniki naučili mase slov. naroda. Analfabetno ljudstvo je tudi ljudska šola pod uplivom kat. duhovnika in prejšnjega uradnika zapuščala novejšem času. Napoleon 1. je bil kakih 13 let vladar Kranjske, Istre in Dalmacije in v tem kratkem času so zgradili njegovi vojaki boljše ceste. Napoleon je pred 100 leti poslal v naše isterske in dalmatinske kraje zemljemerce, ki so napotili za vso Avstrijo sestavitev zemljiškega katastra. Dal je sezidati v tej krajih dosti poslopij za ljudske šole. Škoda, da je djal cesar Franc, da so Francozi tako hitro zapustili naše dežele, ko je I videl na Kranjskem, v Istri in Dalmaciji lepe ce-| ste in šolska poslopja, katera so zgradili Francozi. Kakemu vladarju ni mar za to, kateri jezik zavlada v njegovi državi. Tudi Jožefu II., ki je hotel germanizirati vse nenemške narode, se ne more očitati, da je to storil iz nagona, ker je bil sam Nemec. Nemški bogatejši stanovi so bili v drž. vladi in po tej se je moral ravnati. Zveza avstr. absolutističnih vladarjev z nemškim cesarskim dostojanstvom in nemško misleči bogatejši plemenitaši v slovenskih krajih so pomagali dajati nemškemu življu premoč na Dunaju. V Avstriji se je pozno razvijalo kapitalistično gospodarstvo, katero so upeljali med Nemci židovi in potem bogatejši plemenitaši na Češkem ter Nižjeavstrijskem. V absolutističnih časih še ni bilo narodnostnega -/praša-nja. Ali avstr. Nemci so bili omikanejši, imeli so boljše meščanstvo, dobivali so nekaj poduka iz nemškega rajha. Tam niso dosti trpeli v absolutističnih časih; državne vlade so jim pomagale porabljati moderna sredstva za gospodarjenje in delo. Avstrijski vladarji so takrat tudi še mislili na povečanje države s pridobitvijo nemških dežel. Ali neglede na jezikovno vprašanje moramo Slovenci absolutistični državi odrekati vse dobro. Piemoga je bilo v naših krajih dosti. Okoli premogovih jam se je drugod etablirala industrija. Pri nas ne. Ko se dozida južna železnica, vozarijo naš premog v tuje kraje, da kuri kotle po tujih tovarnah. Avstrija je bila absolutistično vladana še precej dolgo od leta 1848 naprej; v piskre državljanov gleda naš politični uradnik tudi še dolgo po letu 1848. Ne jedna roka se ne gane v naših pisarnah za upelja-vo modernega gospodarstva v naših krajih. Ceh Ressel je bil začetkom 19. stoletja oskrbnik na samostanski grajščini v Pleterjih na Dolenjskem. Bil je znajdljiv talent. Iznašel je vijak za ladije. Skusil ga je v Trstu upeljati. Pri neki poskušnji se je jeden mornar skoro potopil; hitro je tedanja »kre-sija« prepovedala daljne poskušnje. Ressel je bil revež; Angleži so potem upeljali njegov vijak in si zaslužili miljone. V Ljubljani so mu pozneje postavili nek spomenik, ko je mož že v jami strohnel in ko jih je bilo sram, da so z njim tako nerodno postopali. V Avstriji se gojijo pozneje kakor drugod tehnične vede. Ali na to se je pa gledalo paz-no, da kak akt ne obstoji iz slovensko pisanih zapisnikov. V Nemčiji se je likal nemški jezik tudi po uradih. Pri nas na Slovenskem se to ni dogajalo. Pri nas ni mislil uradnik na to, da se dobro nauči jezika onega naroda, od katerega dobiva svoj kruh. LISTEK. Tast fiondelik in zet Vejvara. 2» Crški spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. Gospa Kondelikova se je nehala smejati in je rekla: »Kaj govoriš to, dete? Saj si šele začela.* Pepica je sklonila glavo in je odgovorila zamolklo: »K letu ne bom hodila na venčke in plese — !o vem prav gotovo.« In pristavila j,e še bolj tiho: »Letos je to poslednjikrat--« Gospa Kondelikova je pogledala hčer vprašujoče in na obrazu ji je zaigralo. Šla je od mize skoru potihoma k Pepici, prijela jo je z desnico za ramo in z levico ji je hotela dvigniti bradico. Toda Pepica se je temu ubranila in je položila brado na materina prsa, kakor bi se hotela zagrebsti. Gospa Kondelikova je razumela. V tem trenotku je pozabila na lastne težave, na vse, kar jo je mučilo poslednje tedne, prijela je hčerko z obema rokama za glavo in jo je poljubljala na lase in čelo. Čutila je, da bi se ji glas tresel ako bi spregovorila in obenem jo je začelo peči v očeh. 2e so kapale izpod trepalnic prve solze radosti, kakršne je deležna samo mati, ko pride k njej hči z izpovedjo, čeprav ne izgovorjeno, kakor je bilo sedaj tudi pri Pepici. »Dete, dete«, je šepetala gospa Kondelikova in je brisala z desnico solze iz oči »ali je ,to res- nica?« Pepica je zarila še bolj globoko glavo v materina prsa. »Ali ve že to Vejvara?« je vprašala gospa Kondelikova šepetaj«. Pepica je odkimala z glavo. »Ti mu nisi nič povedala?« Pepica je prijela sedaj obe lakti materini in jih je močno stisnila. To je pomenilo: ti si tu — k tebi prihajam najprej in ti pa-- »Dobro, dete — da, da. Dobro, da si prišla k meni. Toda sedaj sedi hčerka, Bog naj te blagoslovi in ti pomaga. Sedi, dete, in malicaj.« Pepica še ni dvignila glave. Iskala je po žepu, vzela ven robec in si je še na materinih prsih brisala oči, čeprav so bile skoro popolnoma suhe. To ni bilo nobeno Pepičino hlinjenje. Pravzaprav niti vedela ni, čemu bi morala v tem trenotku jokati, toda zdelo se ji je, da to spada k stvari. So gotovi rodbinski pojavi, katerih najpripravnejše spremstvo in konec je jok, naj si bo že žalosten ali vesel. Drugače pa je bila Pepica prepričana, da je tu mamici zaupala nekaj veselega, na kar si sme skoro domišljati. Ko se je slednjič odtrgala od materinih prs, lo je gospa Kondelikova prijela in ji je pritisnila nekoliko glasnih, gorkih poljubov. Njene oči se niso več svetile v solzah. Celo obličje ji je prepregel blažen, zadovoljen nasmehljaj. »Premetenka«, je rekla, ko je hčer izpustila, »saj sem vedno čakala — toda sedaj jej, sicer bo mrzlo — to bo Vejvara vesel! — sedaj moraš pridno jesti, da boš močna — vidiš, sedaj pride to glavno — tole si vzemi, je bolj pečena — in na ta ven- ček tudi pojdemo — veliko gibanja, to jc potrebno — saj oče si bo dal dopovedati, to bo že moja skrb...« Pepica je že sedela in je lomila žemljico. Šele sedaj je pogledala materi prvikrat v oči in je otročje vprašala: »Kaj ne mamica, da mi ni treba umreti?« »Umreti?« je zaklicala gospa Kondelikova. »Kdo pa ti je to povedal?« »Nihče, mamica, toda prišlo mi je nehote na misel — veš, mislila sem, da je oni angelj, ki se ti je vlil, veljal pravzaprav meni...« Gospa Kondelikova je osupnila, toda takoj se je spametovala. Naj misli in veruje sama zase karkoli, v hčeri mora to vražo že v kali zatreti. Na Pepico ne sme nič takega učinkovati. »To so neumnosti, dete«, je rekla z gotovostjo, »kdo bi kaj na take stvari dal! Sama niti ne vzdih-nem po tem, in mislim da to sploh ni angelj. Sicer bi se pa moglo tikati samo mene — dobro veš, kaj se je tebi vlilo. Sedaj bodo popolnoma druge skrbi. Umreti! To je imenitna misel! Zelo vesela moraš biti, hoditi na sprehod, dobro kuhati, pridno jesti, ne beri nobenih žalotnih povesti — in šivali bova počasi--« Zdelo se je, da je gospa Kondelikova v tem trenutku popolnoma pozabila nase in se je brigala samo za hčerkine zadeve. Pepica se je počasi o-tresla bojazni, ki jo je v začetku mučila in začela ie kramljati z materjo kot s svojo starejšo sestro. Ure so potekale in večer je bil tu. Po šestih je prišel Vejvara in nekoliko pozneje mojster Kondelik. && [ (Dalje sledi.) Renegat je pačil naš jezik, se ga sramoval govoriti. Navadna kulanca zahteva, da se govori z ljudmi, med katerimi je človek uradnik, torej delavec dotičnega naroda, v njihovem jeziku. Absolutizem je ustvarjal iz naših slov. uradnikov poslušne, za vsa protinarodna početja rabljive ljudi, jemal jim je ponos svobodnega človeka. In kako je mogel meščan in kmet povzdigniti glavo, ko je bil njegov najboljši sin uradnik tako pohleven! Seveda, moral je biti, ker je bil njegov kruh v rokah nemških višjih uradnikov, ki so si pa dobro bili v svesti, zakaj nemčijo naše kraje. Dosti se je tuj-čilo v absolutističnem času pri nas, ali to bi še pozabili. Kar je šlo k zlodju, je šlo. Ali najhujše je bilo to, da se je v naši tedanji inteligenci teptal človeški ponos in se je meščana zadrževalo, da postane boljši gospodar. Na viru industrije in ob morju smo živeli Slovenci, ali v strahu božjem smo bili p o-hlevnereve. Še danes se plaho ozira šolan Slovenec, če hoče nastopati kaj korajžnejše v tem danes malem slov. svetu, njegovi domovini. Leta 1848 se v naših krajih nič ni glasilo stremljenja po svobodi. (Dalje.) Politična kronilia. IZ DRŽAVNEGA ZBORA. Bančni privilegij v državni zbornici. — Interpelacija zaradi dopolnilnih volitev v slovenjbistriški okrajni zastop. — Volitev delegatov. — Dr. Pattai in časnikarji. Poslanska zbornica je včeraj razpravljala o bančnem statutu. Predloga je našla veliko nasprotnikov in kritikov. Splošno se sodi, da nima avstrijski parlament nobenega vzroka sprejeti prej bančnega statuta ko to stori ogrski, v katerem se pripravlja huda opozicija justhovcev proti podaljšanju privilegija skupne državne banke. Tudi se mnogi upirajo plačilom v gotovini, ki bi koristila le Ogrom. Govorili so kršč. soc. Wittek, Rusin Le-wicki, socij. Ellenbogen, dalje dr. Redlich, Kuranda. Pacher, Tvaružek in dr. Korošec. Ta se je zavzel za določilo, naj bi banka določila večje kredite za hipotekama posojila. Napadel je tudi indirektno dr. Ploja, ker je prevzel referat o bančni predlogi. (Ali bi ga naj prevzel, recimo Roškar ali dr. Benkovič? Op. uredn.) — Posl. Pišek in tt. so interpe-lirali zaradi dopolnilnih volitev v slovenjbistriški okr. zastop. — V torek 13. t. m. zvečer se vrši izvanredna seja poslanske zbornice, v kateri se izvrši volitev delegatov v avstrijske delegacije. Štajerska delegata bodeta drugo leto Wagner (nemški klerikalec) in Marckhl. — Dne 8. t. m. se je pritožil »Neuigk-eits-Weltblatt« o dolgotrajnih sejah poslanske zbornice in parlamentarni korespondent tega lista je tudi očital zborničnemu predsedniku Pattaiu, da mu manjka eneržije, prikrajšati seje poslanske zbornice. Predsednik Pattai je nato pisal lastniku in šefredakterju tega lista pismo, v katerem zahteva, da naj nastopi proti temu mlademu možu, ki si je obrisal od njega svoje škornje tei da naj napravi remeduro. Zahteval je, da naj se odslovi poročevalca Augenetterja, ker se mu njegova poročila pač ne zljubijo. Parlamentarnih žur-nalistov se je, ko so zato zvedeli, polastila velika razburjenost, ker smatrajo ta vmešavanja predsednika Pattaia za čisto navadno denuncijacijo in pa tudi za poskus, potlačiti neodvisnost časopisja. Včeraj popoldne se je vršilo burno zborovanje žurnalistov. na katerem je bila sprejeta proti predsedniku Pattaiu resolucija, ki v najostrejših besedah kritikuje njegovo postopanje, izjavlja, da je postopanje poskus spraviti ob kruh žurnalista, ki vrši svojo časnikarsko dolžnost, in pa pokus zatreti svobodo časopisja. Resolucija konstatira, da je to postopanje zborničnega predsednika v zgodovini parlamentarnega življenja nezaslišano ter izjavlja, da se ima na ta dogodek opozoriti vse stanovske oi-ganizacije brez razlike narodnosti. So med drugim predlagana še mnogo ostrejša sredstva, ki se bodo tudi izvedla, ako se zbornični predsednik Pattai ne bo navadil elegantnejšega vedenja. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Volitve na Angleškem. Ob pol 6. zvečer je bil znan glede volitev na Angleškem sledeči izid: 156 liberalcev, 207 unionistov, 29 članov delavske stranke, 54 redmondistov in 5 pristašev O' Briena. Rešitev makedonskega vprašanja. Turška vlada baje pripravlja v Makedoniji nove reforme tei hoče z vso strahovitostjo postopati zlasti proti Al-banezom. Turčija se boji vmešavanja veselil v ma-kedon.. zadeve, zlasti pa vmešavanja Bolgarske ter sploh hoče razmere v Makedoniji tako preurediti, da bi odpadla vsaka potreba že grozeče intervencije velesil. Finis Finlandiae. Ruski ministerski svet je sklenil odpraviti samostojnega finskega drž. tajnika; vse finske zadeve bodo odslej urejevala ruska ministerstva. Iz Portugalskega. Uradni list je priobčil odredbo o ureditvi davkovnega prava. — Zaprli so blagajnika v portugalskem finančnem ministerstvu Aranja zaradi poneverjenja državnega denarja. Štajerske novice. Slovensko gledališče v Celju. Ravno pred štiridesetimi leti je spisal Anzengruber svoje prvo dramatično delo Dolskega župnika, narodno igro v 4 dejanjih. Tri leta je razmišljevala intendantura, ali bi ga kazalo uprizoriti, a ko ga je uprizorila, je imela igra velikanski uspeh na vseh večjih gledaliških odrih. Dolski župnik je postal svetovnoznan. Gotovo je vsega priznanja vredno, da uprizori dramatični odsek celjskega pevskega društva to nedeljo, dne 11. t. m. ta izvrsten tip narodne igre. Podati hočemo kratko vsebino. Fara Dol je dobila novega župnika, po imenu Zora, ki si pridobi s svojim koncijantnim nastopom in pravim razumevanjem ljubezni do bližnjega v najkrajšem času srca vseh prebivalcev. Sovraštvo in prepir, ki so ga povzročile prejšnje razmere, ponehata, pod njegovim vzor pastirovanjem se ublažijo verska na-sprotstva, celo zakon z luteranko je mogoč pred posvetno oblastjo. Z vestnim izvrševanjem svojega poklica pa si napravi za nasprotnika barona Finsterberga, zastopnika vladajoče in bojujoče Sl cerkve, katere ekstremnost vzgoji Jožeta Korenr. za smrtnega sovražnika vsega, kar nosi črni talar. Tudi novega župnika zasleduje, da bi mu izpodko-pal upliv pri ljudstvu. Kmalu se mu nudi ugodna prilika. K župniku pride v službo Ana Brezovnik. Pri pogledu tega dekleta in nadaljnem občevanju z njo vzplamti v župnikovem srcu iskra ljubezni, ki ga privede na pot trpljenja in samozatajevanja. Jože Koren prisluškuje nekemu pogovoru z Anico, ki ga potem razglasi po celi vasi, zlati križec pa, ki ga podari župnik dekletu, le potrjuje to govorico, ki šele zopet utihne, ko se poroči Anica s kmečkim fantom Miho Rupnikom. Nesrečna smrt Jože-tove matere spreobrne tega popolnoma, ker župnik dovoli nesrečnici krščanski pogreb. Po raznih spletkah barona Finsterberga in učitelja — sveto-hlinca pa je usoda župnikova že odločena. Dekret ga odstavlja od župnije in kliče pred konzistori-jalno sodišče. Zadnjikrat še blagoslavlja svoje verno ljudstvo. — Nemogoče je sploh orisati pretre-sujoče scene, ki se vrste ena za drugo. Omenimo morda še strašni duševni boj župnika Zora, ko mora položiti roko Anice v roko nekega drugega. Lahko pa rečemo, da bo vsakomur žal, ki se ne bo udeležil te predstave. Zato pa jutri zvečer nh svidenje! Še slučaj Šorn. Dolgo so klerikalci ugibali, kaj naj porečejo k slučaju Šorn. »Straža« nas je zmerjala —, in razumeli smo to jezo. Drugače pa je s »Slovencem«. Ta je.dolgo molčal; ker se Šorna vendar ni dalo utajiti,in ni kazalo lagati kakor n;i pr. o Ferrerju ali,rtrpskem županu Natllanu, ie »SI.« v svoji zadreg'! celo reč kratkomalo zasukal tako, da1 je bil Šorn liberalec! Je vseeno če bodo ljudje verjeli ali ne — v sili je vsak izgovor dober. Smola pa je pri tem, da odklanjamo mi in Somišljeniki v šoštanjskem okraju prav hvaležno g. Šorna in ga prepustimo klerikalcem, najsibo že kriv ali nedolžen. Kako bi tudi mogel kdo misliti, da bi se »svetopogled« (»Slovenec« prestavlja tako »\Veltanschauung«) nas liberalcev in grešnikov strinjaj' s »sVetopoglbdom« božjega namestnika Šorna, kateri je študiral v bogoslovju vzvišeno Iiguorijansko motalo in imel vse blagoslove, prednosti in čednosti kakor jih imajo dandanes vsi bo-gaboječi duhovniki/Nerazumljivo nam je od »SI«. kako sploh veruje, da more biti katoliški duhovnik poleg vseh drugih prilik in dobrot še homoseksualen in kako more dopovedovati svojim bralcem, da se je ponižal k nam »liberalcem«, ki si svojega svetopogleda nismo pridobili v katoliškem bogoslovju? Beračenje za »Slov. Stražo«. Iz Slovenjgradca nam poročajo, da nadlegujejo župniki člane Mohorjeve družbe češ, da morajo prispevati za »Slov. Stražo«, društvo za podporo umazanega klerikalnega časopisja in plačevanje klerikalne agitacije. Ali je treba denarja za občinske volitve v Ljubljani, kaj? Za .mejo', to je za narodne potrebe ob meji, pa ni vinarja. Vprašamo vodstvo Mohorjeve družbe, ali mu je kaj znano o tem- nadlegovanju Mohorjanov? In če. kaj misli ukreniti proti enaki zlorabi in izsiljevanju denarja? Farovški berači. Iz Savinske doline nam piše somišljenik: Odkar je naberačil famozni monsignor Kayser na Koroškem od prismojenih ljudi toliko denarja za »uboge otroke«, katerega je potem zapravil, se oglašajo farovški berači od vseh koncev in krajev, celo iz pruske — Šlezije nadleguje nek pruski fajmošter nas uboge Slovence, bojda za neko tam potrebno cerkev, za mile darove. Obljublja pa za te mile darove kot odškodnino umazane klerikalne brošure o Ferrerju, Darwinu, papežih itd. Razume se, da nimamo za take farovške berače denarja in naj se svari tudi ljudi, da ne dado ničesar. Ali nimamo dovolj lastnih potreb in revežev, ki bolj rabijo denar ko bogati fajmoštri. K slovenjebistriškim volitvam se nam še piše: Pred kratkim ste objavili notico, iz katere razvi-dim, da je »Straža« pisala glede tukajšnjih volitev, da gospod dekan Bohak voli v II. in ne v IU. razredu. Če je »Straža« res tako pisala, je lagala; kajti g. Bohak Franc je vpisan kot volilec v imeniku III. volilnega razreda. V II. volilnem razredu voli g. dekan le kot upravitelj župne nadarbme. -Vaše svoječasno po točilo, da so od volitve izostali 3 tukajšnji duhovniki, je popolnoma resnično, ker imajo v III. volilnem razredu volilno pravico g. dekan Bohak, upokojeni župnik g. Petan hi mestni kaplan g. Doberšek, od katerih se tokrat nobeden ni udeležil volitev. Iz Slovenske Bistrice. Miklavžev večer, prirejen od tukajšnje Čitalnice dne 8. t. m., se je ob-nesel tudi to leto jako dobro. Obe dvorani hotela ,Avstrija' ste bili natlačeno polni občinstva; zbralo se je gotovo nad 1000 oseb. Miklavž, ki je v lepih besedah podučeval otroke, dajal starišem navodila za vzgojo slovenskih otrok in pozival slovenske Bistričane k skupnemu delovanju, je bil letos posebno blagodaren in je obdaril 240 otrok slovenske šole z oblačili in obutjem in 400 otrok s pecivom in sadjem. Na ta vspeh so lahko prireditelji ponosni. Hvaležni pogledi starišev obdarovanih otrok in srčno veselje slovenskih šolarjev nad bogatimi darili, so njim najboljše plačilo za njihov neinali trud. Na Polzeli se vrše v kratkem občinske volitve. Kakor je še našim bralcem v spominu, so pri zadnjih občinskih volitvah nemškutarji brezuspešno naskočili 3. in 1. razred. Slovenci, glejte, da tudi tokrat častno zmagate! Miklavžev večer v Ptuju se je obnesel zelo dobro. Naši malčki (dr. Horvatovi, Senčarjevi, dr. Stuhečevi, Zupančičevi in Kajnihovi) so uprizorili' za ta večer posebej sestavljeno igrico. Otroci so igrali ljubko in dobro. Kretali so se neprisiljeno, kakor bi res bili neopazovani v kaki igralni sobi in bi niti ne sanjali, da jih opazuje več sto očes. Nastop Miklavža (g. dr. Lašič) z prekrasnima angeljema (»Njegovo solnce« g. M. Senčar in »Luna« g. M. Veršič) je bil čarobno sijajen. Miklavž nam je dal lepe nauke in razdelil obile darove. Za izborno! uprizoritev lepega večera gre zahvala delavni gospej dr. Fermevčevi in gospici Razlagovi. Iz Ptuja. Dne 8. t. m. je vprizorilo bralno društvo v Ragoznici pri Ptuju žaloigro »Mlinar in njegova hči. Igralci in igralke so se potrudili svojo nalogo dobro rešiti. Vendar pa moramo pripomniti, da bi se nam bolj ugodilo s kratko igro veselo-ša-ljive vsebine. Naše ljudstvo enakih žaloiger ne razume. Vsekakor se mora delavnemu bralnemu društvu na vspehu čestitati. Domači orkester je med premori neumorno sviral nelahke komade. Iz Celja. Dne 8. t. m. se je vršil redni sestanek kluba »Slov. trgov, sotrudnikov v Celju« v Skalni kleti, pri katerem je svirala polnoštevilna ga-berška godba. Tega zabavnega večera se je udeležilo razun članov kluba tudi veliko drugega občinstva. Zabava je bila zelo živahna. — Prepričani smo, da se je vsakdo počutil dobro in da nas bode pri prihodnji prireditvi pozdravilo še večje število prišlecev. — Pogrešali smo nekaj gospodov, od katerih smo sigurno pričakovali, da nas pozdravijo s svojim prihodom. Za obilen obisk se zahvaljuje odbor. r Iz Trbovelj. Prst božji! Na praznik v četrtek je kaplan Pečnak agitiral po vaseh Draga—Plesko —Prapretno in je nazaj grede tako nesrečno padel, da si je roko zlomil. Morebiti se ga je možiček malo preveč nasrkal, česar ne verjamemo. Bolf verjetna je v tem slučaju kazen božja, ker je agitiral zoper svojega stanovskega tovariša g. Šribarja. Ker so postavili klerikalci v svojo listino tudi nekaj naših mož, samo zaradi tega, da bi napraviti v naših vrstah zmešnjavo — kar se jim pa ne bode posrečilo — zato odklanjajo naši možje kandidaturo, ker se očitno sramujejo, da bi jih postavljali z* kandidate taki »privandranci« (»Straža«) kakor sta Zupan in Jamšek. Nekaj častihlepnežev so .seveda na ta način ujeli v zanjke kakor kaline na limanict* a ne vemo. če jim ne bode pozneje še žal te drpr ščine, ki hoče v Trbovljah prepir in sovraštva. Soc. demokrati priredijo v nedeljo popoldne vulilni javni shod, kamor bodo povabljene vse stranke, tudi klerikalci. Zadnji seveda ne bodo imeli korajže priti, ker tudi sami vedno zborujejo in ,sejejo' tajno za zaprtimi durmi pri »Štefanu« in litru. Kompromisni volilec. v Iz Središča. V zadnjih tednih se je govorilo v našem trgu in okolici, da sem podpisani bil v sporazumljenju z dopisnikom, ki je poslal r „Štajercau znane dopise, naperjene proti gospodu nadučitelju Kosiju. Izjavim tem potom, da je ta trditev bila popolnoma iz trte izvita ter so tiste osebe, ki so to in drugo s to zadevo v zvezi trosile okoli ter s tem utrdile in podpirale sum, najsibo ustmeno ali v pismih, nizkotni značaji, ki jim je samo na tem ležeče, človeku škodovati in jim služi v to vsako, tudi najslabše sredstvo. Javno se jim zahvaljujem za njih trud in skrb ter se jim še r nadalje priporočam, da se poDašajo s svojo spretnostjo v obrekovanju in natolcevanju. Franjo Serajnlk, učitelj. v Iz Žalca. Predpriprave za 3. sok. ples v Žalcu so v najlepšem teku in obeta biti ta ples sijajnejši kot lansko leto, ker odbor ni štedil, in je društvu že zagotovljena polnoštevilna godba ckr. bosansko-hercegovinskega pešpolka v Gradcu. Prosimo še enkrat sosedna drnštva, da se blagovolijo pri svojih prireditvah ozirati na svečnico dne 2. febr. 1911., ker ta dan je posvečen edino le plesu žalskega „Sokola", katerega se že vsakdo veseli. • v Iz Ormoža. Umrl je tukaj včeraj 9. dec. ob 3. uri popoldne v 28. letu svoje starosti inžener g. Ciril Geršak, sin g. notarja dr. Geršaka v Or- moža. Oženjenega komaj mesec dni, ga je potuhnjena jetika potisnila v prerani grob. Za umrlim, ki je bil kremenitega značaja in ljubeznjivega občevanja, žaluje ves slovenski Ormož in vsa slovenska okolica, Bodi prerano umrlemu, ki je imel nebroj najboljših načrtov pred seboj, žemljica lahka! v Dežnik je nekdo pozabil v tobakarni v Narodnem domu in si naj gre tja ponj. v Umrl je včeraj v Laškem orožniški rit-mojster v pokoju Amand Thienel v starosti 79 let. v Zblaznela je v Št, Jurju ob j. ž. posestni ca Marija Tekavc, pristojna v občino Sladko goro. v Nesreča v valjarni. V valjarni v Štorah se je ponesrečil učene Jakob Sivka na ta način, da mu je iz neprevidnosti nekega drugega delavca padel na levo stegno razbeljen železen drog. Fanta so morali prepeljati takoj v bolnišnico. v Divjak. 4. tm. okoli polnoči je v okolici Št. Jurja ob j. ž. stanujoči posestniški sin Juri Močnik prišel pred stanovanje posestnice Marije Kristanšek in zahteval, da se ga spusti k njeni hčeri Antoniji. Ker se mu je to zabranilo, je razbijal po vratih, potrl pred hišo stoječo mizo in metal kamenje proti hiši, da je razbil opeko na strehi. Močnika so že ovadili sodniji. v Tržaški veleizdajniki pred sodiščem. V procesu proti tržaškim veleizdajuikoin v Gradcu je bilo včeraj dokazno postopanje končano in sodišče je sklenilo, predložiti porotnikom glede vseh obtožencev vprašanja radi veleizdaje, glede obtoženega Depanla pa še vprašanje zaradi razžaljenja veličanstva. Državni pravdnik je predlagal tudi še dodatna vprašanja, glede katerih pa bode sodišče še-le danes sklepalo. v Za častnega občana je izvoljen v občini Loke pri Planici .fdolgoletni župan J. Jazbinšek. v Umrl je včeraj v bolnišnici v Reki Kari Makesch, brat celjskega trgovca Jožefa Makescha; truplo se prepelje v Žitavo, da se tam sežge. Druge slov. dežele. v Prodaja hotela. Hotel „Slon" v Ljubljani je kupila akcijska družba za izdelovanje papirja Leykam-Jesefstal za svoto 700.000 K. Dosedanja posestnica Josipina Gaezda se preseli na Dnnaj. v Deželni odbor kranjski je dovolil v svoji zadnji seji klerikalni zadružni zvezi podpore v znesku 10.000 K. v Hrvaška banica v Ljubljani. Te dni je bivala v Ljubljani v gosteh pri podravnatelju »Ljubljanske kreditne banke" g. Tykaču gospa Pavla pl. Tomašičeva, soproga hrvaškega bana dr. Nikole pl. Tomašiča. Banica je obiskala v četrtek večer tudi slovensko gledališče. Novi celovški škof. Nemški listi poročajo, da je novi celovški škof dr. Kaltner tako nezadovoljen s koroškimi razmerami, da misli odstopiti. — Med drugim ga jezi tudi narodna agitacija slovenske duhovščine — mislimo, da ne bo sile! — in spletke krščanskih socijalcev. Izrazil se je baje, da ne bi nikoli prišel na Koroško, če bi bil razmere poznal! Cesar je podelil šefu bančne firme I. C. Mayer v Ljubljani viteški križec Franc-Jožefovega reda. — Tajniku tobačne tovarne v Ljubljani Ernstu Wlasaku povodom prošnje za upokojitev je bil podeljen naslov cesarskega svetnika. Deželna vlada v Ljubljani je zavrgla priziv proti razsodbi prve inštance, s katero se je prepovedalo postaviti spomenik žrtvama septemberskih ekscesov 1. 1908. Nakup slik domačih umetnikov. Kranjski deželni odbor namerava odkupiti dve sliki slikarja Petra Zmitka in sicer za bodočo deželno umetniško galerijo. Za sliki bo, deželni odbor baje plačal 6000 K. Pozdravljamo z zadoščenjem, da se podpira domačo umetnost! Desetletnica slov. trg. društva »Merkur« se je v četrtek slovesno obhajala v Ljubljani. Ob 11. uri dop. se je v prostorih slov. trg. društva »Merkur« ob mnogoštevilni udeležbi članov vršil slavnostni občni zbor. Maščevanje Iz ljubosumnosti. Rudarja Avguštin Godec in Kari Sajovic v Loki pri Zagorju sta bila že dalje časa radi nekega dekleta v sovraštvu. Pred nekaj dnevi je čakal Godec na Sajovica v bližini delavske gostilne; ko se je lednji približal, je Godec ustrelil nanj iz revolverja; ranil ga je smrtno nevarno na levi strani prs v bližini srca. Sajovic se je hotel še rešiti, a Godec ga je s pomočjo mesarskega pomočnika Plesnika vrgel ob tla; med tem došli drugi delavci so rešili Sajovica pied nevarnim ljubosumnežem. Iz Celovca. V Celovcu stanujoča Lucija Um-nik, vlagateljica v neki tiskarni, je spila pred nekaj dnevi večjo množino luga; dala je od tega piti tudi svoji 81etni hčerki. Obe so prepeljali v bolnišnico. Trdi se, da je Umnik storila to iz nesrečne ljubezni. * : z Deželna zveza gostiiničarsklh zadrug v Ljubljani sklicuje splošni gostilničarski shod v Ljubljano za dne 15. dec. Lovsko razstavo v ljubljanskem Mestnem domu je doslej obiskalo nad 2500 oseb ter približno 700 učencev raznih učnih zavodov, katerim je udbor dovolil prost vstop, tako da znaša štev. obiskovalcev te zares zanimive razstave že nad 3000 oseb. Razstava ostane otvorjena le še en teden ier se mora v nedeljo dne 11. t. m. nepreklicno zaključiti. Nesreča v Rablju na Koroškem. Dne 8. jan. t. 1. se je v Rablju na Koroškem zgodila velika nesreča. Rudniška bolnica se je pogreznila v zemljo. Sedem oseb je pri tej nesreči storilo žalostno smrt. Zaradi te nesreče se je začela sodna preiskava proti voditelju rabeljskega rudokopa Hugonu Steinbachu. A zgodilo se je nekaj posebnega: izvedenci so pač priznali, da je bil rov v rudniku popolnoma proti predpisom narejen, a vendar so rekli da se bolnica ni vsled tega pogreznila. Bolnica je bila podkopana, stala je na plasti, ki je ni mogla več držati in se vseld tega pogreznila, a tisti, ki je rov tako proti predpisom izpeljal, da je podkopal bolnico, vendar ni kriv! Preiskava proti Steinbachu zaradi prestopka je že ustavljena in sodilo ga bo le okrajno sodišče v Trbižu. O ti izvedenci! Iz sodne dvorane. v Tovariša okradel. (Celje, 6. dec) 7. okt, je moral Peter Tnrnšek k vojakom. Na kolodvoru v Celju je našel starega znanca Franca Goršeka. Obiskovala sta gostilne in da bi še imel Tnrnšek zadnji prosti dan prav veselo in fletno, sta sklenila, vsak si poskrbeti eno dekle. Podala sta se nato res v Gaberje in kmalu sta našla, kar jima je zaželelo srce, namreč Marijo Prah in Frančiško Krulc. Vsi skupaj so se vrnili nazaj v mesto in popivali po različnih gostilnah. Proti večeru so se podali v gostilno k „črnemu orlu", kjer so si najeli skupno sobo. Kmalu je odšla Krulc, ne da bi se vrnila. Tudi Goršek se je odstranil, čes da gre pogledat, kje je ostala Krulc. Še predno je odšel, ga je vprašal Tnrnek, če je še njegova denarnica v žepu. Goršek je to potrdil in potem odšel; a Turnšeku se stvar vendar ni zdela čisto v redu. Vstal je torej in sam pogledal po denarnici. Opazil je takoj, da manjka njegova denarnica s 400 kronami. Tnrnšek je seveda takoj vložil ovadbo. Tatvine sumljiv je čedni parček Goršek in Krulc. Okrožna sodnija je radi tega obsodila Goršeka v 8 mesečni ostri zapor; njegova tovari-šica je bila oproščena. Ženo zapeljal h krivemu pričevanju (Celje, 6. dec.). Posestnik Anton Gobec iz Rop je izmaknil v začetku septembra posestnici Elizabeti Hri-beršek 12 bukovih desk. Tatvina je prišla pred sodnijo. Gobec je pregovoril svojo mater, da je izpovedala pred sodnijo, češ da mu je ona dala deske. Tudi njegova žena je vedno drugače izpovedala in sicer pod prisego. Slednjič je Gobec vendar priznal, da je ukradel deske in zapeljal ženo h krivem pričevanju. Obsojen je bil zato na 5 mesecev, njegova žena pa na 6 mesecev težke ječe. Bojevit krojač. (Celje, 6. dec.) Dne 25. oktobra t. 1. sta se sprla krojaška pomočnika Franc Melan-šek in Jakob Povšek v Braslovčah. — Pri tem je zgrabil Melanšek za škarje in ranil z njimi nasprotnika v levo roko in ramo. Melanšek je dobil za to 3 mesce ječe. Društvene vesti. v Akad.-tebn. društvo „Trlglav" v Gradcu ima III. redni občni zbor dne 10. dec. 1910 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s običajnim vzporedom. Obrambni vestnlk. v Pozor ! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčno leto; zato se vsi izza 31. grudna 1910 prejeti zueski zaračunajo meseca prosinca 1911 in ne pridejo v poštev za bilanco leta 1910. Vljudno prosimo vse podružnične blagajnike in vse oskrbnike nabiralnikov, da pošljejo po čekovih položnicah ali po poštnih nakaznicah prispevke družbi sv. Cirila in Metoda najkasneje do 25. grudna 1910. (Naslov: družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani). Dnevna kronika. v Vstop žldov na Hrvaškem v kršCansko-socljalno stranko. V Varaždinu je izšla brošura dr. Vladimirja Sachsa v hrvaškem jeziku z naslovom „Židi in krščansko-socijalni program", ki pledira za to, da bi Židi nI Hrvaškem vstopili v hrvaško krščansko-socijalno stranko. Dr. Vladimir Sachs, ki je sam jud, razvija v brošuri, da judje brez skrbi lahko akceptirajo krščansko socijalni program, ker ta nikakor ni v nasprotju z njihovim religijoznim prepričanjem. Deset zapovedi, ki so glavna podlaga judovske vere, so tudi pri kristjanih v veljavi in moralni zakoni se lahko smatrajo za identične pri židovih in kristjanih. Brošura vzbuja radi svoje originalnosti mnogo pozornosti. Varešanina v Bosni tudi general Gerba, korni poveljnik v Zagrebu. Nadvojvoda Jožef Ferdinand — divizijonar. Kakor se poroča, bo za poveljnika 3. peške divizije v Lincu imenovan nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je sedaj poveljnik 5. brigade v Lincu. Vasič pred sodiščem. Kakor se poroča iz Bel-grada, je obravnava proti ponarejevalcu dokumentov Vladimiru Vasiču — ki pa se imenuje s pravim imenom Mladen Sergjan — določena na 18. ali 19. decembra. Vladna gonja proti profesorju Masaryku. — V dunajskih listih, zlasti v onih, katere navadno uporablja vlada, se pripravlja velika gonja proti državnemu poslancu profesoru Masaryku. Kot začetek te gonje je označiti članek, ki ga prinaša si-nočna »Wiener allgemeine Zeitung«. v katerem članku se očita prof. Masaryku, da je padal vedro nižje in da ga sedaj brani edino le časopisje najnižje vrste. Grof Forgach pride v Monakovo. Belgrajski listi trdijo, da avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, ne bo prišel, ko bo odpoklican iz Bel-grada v Draždane, temveč v Monakovo. Upravno sodišče na Dunaju je te dni sklepalo o pritožbi odvetnika g. dr. Serneea proti celjski občini in štajerskemu deželnemu odbori^. G. dr. Sernec se je branil plačati ^ffdarino občini, ker ni dobival vode iz mestnega vodovoda. Občina je zahtevala vodarino z utemeljevanjem, da je dr. Sernec brez ozira na to, ali dobiva mestno vodo ali ne, dolžan plačati pristojbine v smislu dotične deželne postave. Štajerski deželni odbor in ministerstvo za notranje zadeve je potrdilo odlok mestnega magistrata. Tudi upravno sodišče je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo odlok celjskega magistrata. v Tatra v nemški posesti. Knez Hohenlohe hoče pokupiti vse gorovje in vse gozdove v Tatri. Mestu Kežmark (Kčsmžlrk) je pred kratkim ponujal 2 miljona kron za 3000 oralov v Tatrinem ozemlju. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary je pa rešitev tega vprašanja preložil na poznejši čas. v Bestijalni umor v Moravski Ostravi. V ostravskem okrožjn se je izvršil te dni bestijalni umor zakonske soproge in sicer v industrijalni občini Dombran. Tamkaj stanujoči rudokop Bern-hard Preczonka je živel s svojo ženo Marijo v vednem prepiru. 6. tm. je prišlo zopet do razpora, vsled katerega je Preczonka napadel svojo ženo in jo z žepnim nožem na bestijalni način tako dolgo obdeloval, da se je iz mnogih ran krvaveča zgrudila brez zavesti. Grozovita scena se je vršila v pričo otrok. Orožništvo je bestijalnega soproga izročilo okrožni sodniji: nesrečno soprogo so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Zapuščina pesnikove vdove. Vdova znanega srbskega pisatelja Sime Matavulja je svoj čas zapustila večji del svojega imetja srbski akademiji znanoti v Belgradu in društvu »Privrednik« v Za-gTebu. Te dni se je vršila v Belgradu zapuščinska razprava. Na tej se je dognalo, da oporoka gospe Matavulj ni veljavna, ker ni podpisana po Ireh pričah, kakor to zahteva srbski zakon. Z ozirom na to so dediči, ki bi sicer dobili samo male legate, izjavili, da ne priznavajo testamenta. Poslanik pri Vatikanu grof Nikolaj Szecsen je imenovan poslanikom v Parizu. Francoska vlada je že podelila agrement. Škof Pavel Buconjič v Mostaru je včeraj zjutraj umrl. Mestna občina v Pragi je povprašala po vseh stanovanjih, koliko in kaki glasbeni inštrumenti se nahajajo v pojedinih stanovanjih. Sumi se, da se namerava vpeljati davek na glasbene inštrumente. Srbska vlada je naročila dobavo gorskih baterij pri tvrdki Krupp na Nemškem. Napredni hrvaški in srbski akademiki v Zagrebu so sklenili, pozvati srbske poslance Supila, Lorkoviča in Prebičeviča k skupščini, ki bo imela namen, pojasniti postopanje poslanca Supila. Dvomi se, ali se bo Supilo odzval pozivu dijaštva. Od veselice na dvoboj. V nedeljo se je v Parizu vršil dvoboj pod nenavadnimi okolnostmi. Zur-nalist Champagne in gledal, igralec Roucourt sta se v neki privatni družbi sprla ter celo dejanski napadla. Določile so se takoj priče, ki so sklenile, da se dvoboj vrši v parku gospodarja. Sablje so bile hitro na mestu in dvoboj se je pričel. Mam-pagne je bil nevarno ranjen na prsih. Sablja nasprotnika mu je predrla pljuča. Dvomi se, če bo okreval. Katastrofa v Okoritu in ogrske uradne »do-godbice«. Te dni se je vršilo odkritje spomenika za žrtve požara v Okorito. Svečanosti so prisostvovali razven nadžupana Csaba in podžupana ilos-vai samo prebivalci občine. Udeležba zunanjega občinstva je izostala iz vzroka, ker za preostale nabran denar še vedno ni razdeljen! Spomenik stoji na mestu zgorelega skednja. Razun tega se je postavil spomenik na pokopališču, kjer počiva 384 žrtev. Odkritje ie bilo najprej določeno na 27. novembra, a se je odložilo, ker so uradne osebe, ki bi morale biti navzoče, bile povabljene — na lov! Pač res ogrsko! Anzengruberjev „Dolski župnik" se igra jutri, dne U. t. m. v celjskem Nar. domu. Začetek točno ob 7. uri. M ■ XII zdrav želodec imamo ter nimamo želodčnih bolezni, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara- m I I 1912 I krogljice z znamko „Elsa krogljice". Povemo Vam iz skušnje, poizkusite tudi te ki uravnavajo telesno ■ IIIIIK1" M I odvajanje in pospešujejo prebaro. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar MtfMMS mila Ey Feller y stiitoici, Elsin trg št. 204 na Hrvaškem. bss d Po svetu. v Slovenska usmiljenka zginila na skrivnosten način. V Varni v Bolgariji seje nahajala v Marijini bolnišnici že nekaj časa 22 letna usmiljena sestra Božena, Slovenka, zelo lepo dekle, ki je pa 25. nov. nenadoma zginila brez sledu. Vse kaže na nasilje: zelo sumljiva sta 2 uslužbenca v bolnišnici. Policijske poizvedbe so bile dosedaj brez uspeha. Avstrijsko ogrsko poslaništvo je uvedlo potrebne korake za izsleditev usmiijenke. Splošno se misli, da je B'. žena postala žrtev zločina. Drugi zopet so mnenja, da jo je odpeljal neki trgovec s človeškim mesom na Turško. Kuga v Mandžuriji. V Mandžuriji se strahovito razširja kuga. V Mongoliji so že podlegla kugi cela plemena Nomadov. Med prebivalstvom vlada velikanska panika. Povsod je videti ležati mrliče na prostem. Število zdravnikov na noben način ne zadošča. V Petrogradu se boje, da se kuga ne razširi na Rusko in se vgnjezdi tudi v Petrogradu. v Velikanska poneverjenja. Na postaji Kras-nojarsk je pokazala inšpekcija, da so bile tamkaj izvršene tatvine na blagu v višini 1 in pol mi-ljona rubljev. v Nemci, tretja narodnost v Galiciji. Poljski listi poročajo, da so v Galiciji naseljeni Nemci ustanovili lastno ,.gališko gospodarsko zvezo" in se konstituirali kot tretja narodnost v Galiciji. V vlogi na poljedelsko ministerstvo zahtevajo od deželne gospodarske subvencije istotako primerno kvoto, češ da nosijo vsa bremena ravno tako kakor Poljaki in Rusini in da morajo radi tega imeti jednaki delež vseh pravic. Svetujemo Poljakom, da jim odvrnejo: kakor vi postopate s Slovenci na Koroškem in Štajerskem, kjer so oni druga narodnost, tako bomo postopali mi z vami kot tretjo narodnostjo pri nas. v Kataster v Črni gori. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Belgrad vseučiliščni profesor M. Ando-novič, ki je bil pozvan od črnogorske vlade, da pregleda izgotovljene elaborate zemljiško knjižnega katastra. Profesor Andonovič je prepotoval celo Črnogoro v svrho natančnega kontroliranja kata-sterskih del. Pred povratkom v Sibijo je bil od kralja Nikite sprejet v posebni audijenci in odlikovan z Danilovim redom. Preiskava proti vohunu Vasiču. Belgrajsko sodišče je včeraj odredilo, naj se od policije nedavno aretirani ponarejalec listin in časnikar Vladimir Vasič izroči zopet policiji do tedaj, da se predloži sodišču nadaljno dokazno gradivo. Ta sodnijski odlok je vzbudil v Belemgradu veliko pozornost, ker se da iz tega sklepati, da dosedanje dokazano gradivo proti Vasiču za njegovo krivdo še ni tako obsežno, da bi zadostovalo za odreditev kazenske razprave. Vladimiru Vasiču, kateri je izročen zopet policiji, so se odvzela vsa pisma in listine, ki so pisane v nemščini, da jih prestavijo v srbski jezik. Velik ogrski škandal. »Neuer Pester Lloyd>' v Budimpešti je prinesel članek, ki je vzbudil v političnih krogih velikansko scnzacijo. Pred l'> leti, ko je umrl Ludovik Kossuth, oče bivšega ministra Franca Kossutha, v Turinu, se je nameravalo pokriti pogrebne stroške z dohodki prostovoljnih prispevkov. Sestavila se je komisija za p.iicditev pogreba. V treh dneh je bilo nabranih 165.000 K in s tem denarjem je odrinil član komisije Karel Eotvos v Turin. V Turinu je zvedel, da se pogreb Kossutha vrši na državne stroške. Vsled tega se ta iz prostovoljnih prispevkov nabrana svota ni porabila za pogreb, kljub temu pa še do danes ni bil položen o tem noben račun, kam je denar zgi- nil. Na večkratne pozive vrniti denar ali podati natančen račun je sedaj K. Eotvos izjavil, da nima nobenega beliča več, ker je moral s tem denarjem v Turinu poplačati dolgove Kossutliovih sinov ter je s tem moral takorekoč rešiti Kossu-thovo truplo, drugače bi ga ne mogii prepeljati rut Ogersko. Ker bi se denar moral vrniti darovalcem, so vsi pričakovali, da bo Franc Kossuth '.a denar vrnil, tembolj ker je po svojem povratku na Ogi-sko dobil večje svote. Franc Kossuth pa tega denarja še do danes ni vrnil. Najbrže se bo cela zadeva šc odigrala pred godiščem. Smrt zadnjega slovaškega revolucijonarca. Dne 25. nov. t. 1. je umrl v Kremnici v starosti 89 let Sapiuel Stefanovič, zadnji slovaški revolucijo-narec iz leta 1848. Redki slučaj moža, kateri ni iz-premenil niti za las svojega političnega prepričanja in svetovnega naziranja. Do skrajnosti radikalen, zaklet protivnik vsakega kompromisa, silen, poln temperamenta, glave trde in uporne, prepričan demokrat, ki je od početka do konca terjal, da slovaška narodna politika mora temeljiti na čistem in nepopustljivem demokratizmu. Takšen je bil in ostal Samuel Stefanovič. Bil je tudi radikalen v čisto kulturnih in verskih vprašanjih. Idealni revoltt-cijonarec je ostal do zadnjega diha. Nebrzdan je bil njegov temperament, ki ga je premnogokrat navdušil; znal je biti takrat nepravičen, divji proti vsakemu človeku drugega naziranja. Bil je zato tudi zelo napadan. Svoj narod je strastno ljubil, in bil mu je brezmejno udan. Mir pepelu tega slovanskega rodoljuba! Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Volitve na Angleškem. London, 12 dec. Do 1. uri po noči je bilo izvoljenih 163 liberalcev, 209 unijonistov, 29 so cijalistov, 54 Ircev Redraondove in 5 Ircev O' Briennove stranke. uolpijev proces m Dunaju. Dunaj, 12. dec. Danes dopoldne je bilo dokazno postopanje proti Colpiju, Bonmartiniju in Danteju sklenjeno. Sodba utegne biti razglašena proti večeru. Samomor matere in dveh otrok. Dnnaj, 12. dec. Včeraj se je usmrtila z revolverjem žena nekega stotnika, ki bi se imel prihodnje dni vrniti na Dunaj. Ustrelila je tudi svoji dve hčerki, jedno 6, drugo 4 leta staro. Ženski se je bojda zmešalo. Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek. i«7 8 Lahko glavo, čvrste živce in zdravo spanje imamo; nikakšnega prso- in vratobola ne poznamo, odkar rabimo Fellerjev fluid z varstveno znamko: ..Elsafluid". Ta fluid ublaži namreč bolečine, je izvrstno sredstvo zoper slabosti in človeka popolnoma osveži. Ducat stane franko 5 K. — Mi nočemo imeti slabega želodca in tudi ne trpeti na krčih, hlipanju, na želodčnih bolečinah itd. ker vemo, da so jedino sredstvo zoper to Fellerjeve čistilne krogljice z varstveno znamko ,.Elsapillen". Dobi se 6 škatljic franko za 4 K. Vse to pa se dobi jedino pristno le pri E. V. Fellerju, Stubica, Elsin trg 264, Hrvatsko. ; Lepi za trgovino z železom pripravni trgovinski prostori i j se oddajo v najem. — Več pove ! Fp. C vek, Kamnik, Gorenjsko. 652 3-3 Učenka 14 letna, krepka in zdrava, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v večji trgovini z mešanim blagom. Znanje obeh deželnih jezikov. — Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo tega lista. 649 3-3 Prevzame se takoj ali pozneje dobro idoča traovina na deželi ob staciji ali v mestu. — Ponudbe na naslov: Poštno ležeče M. Dobova, Sp. Štajer do 20. t. m. 648 2-2 Zvezni trgovini v Celju* Hi H I3S m 11 II m m Ustanovno let© 1881« m SZšfflUZi V°°u°,°'o9 Vplačani deleži K 21.024--. Telefon št. 2. ^ - * 4,020.030-96. ■JB ,mmm postnim v mw REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 4 y2°/o z letnim pripisovanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino.. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo s Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: losip Sirca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odiornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; losijJ Žigan, veleposestnik. m jiju jajj^jsiA iiiiiiiigiiiiiiiiiiiiii j % 1 293 2K-17 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pni j enega 2K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega , snežnobelega, pnlje-Uega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; kelega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—. 14.70, 17"80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, 5'20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj &li zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-19 S. Benisch, Desohenitz, štev. 773, Šumava, Češko. in najboljše tfMlbllTlCO izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tambura J. Stjepušin Si se k, Hrvaško. Odlikovan na pa rišlci razstavi leta 1900 in milenij-ski razstavi leta 1896. Razen tam-buric in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kakor : gosli, citre, mandoline, harmonike okarine, gitare itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. — Velik in ilustrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom „Tamburica", ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 kron. 610 6-5 i Mihael Dobrave j slikar in pleskar v Celju Gosposka ulica št. 5 s izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor cerkvena, sobna in dekoracijska slikarija itd. — Prevzame vsa stavbena in pohištvena pleskarska 599 dela po najnižjih cenah. —3 D 8 ♦ 'sasaitiGEi (sstsaHsaas Prav lahek, enoprežen :: IvVJlt OV lJ polpokrit, brez kozla, dobro ohranjen, kupi Jos. Cizel v Polzeli, Sav. dol. fOS. C R ETNI« izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju tb juž. žel. Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. 428 52-28 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije »Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. .'. Drugam po dogovoru ;. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocjan tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko Vzorci franko. roti* »\w*>v-< >v<!>'žig 'N v- ',v v,y -i v\.y w v* v<< vcJiv/A^/cv, Adolf Bursik Čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vi jeno obutev. SbY$St*i CD M< priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanast h posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Najprimernejše darilo otrokom za so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju. Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni. 80 v. Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K. A-B-C v podobah ! s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v. Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v. Naše domače živali. Kolorirane slike iz domaČega živalstva biez besedila. Broširana 40 v. pesmicami. Noetova barka. Živalstvo v podobah Kolorirana izdaja. 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Krei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana in kartonirana izdaja. 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesela družbica. Kolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Vesela mladina. Leporello-izdaja na močni lepenki 1 K 50 v, Snegulčica. Kartonirano 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. > ' Naznanilo. Gornje-Savinjska posojilnica v Mozirju zniža do preklica obresti posojil od £ *|2 na 1 I °l 4 O 663 3-1 počenši od 1. prosinca 1911 naprej. * • - - . Načelništvo. Št. 1801. Celje, dne 5. decembra 1910. Razpis natečaja. Službe nadučitelja, učiteljev in učiteljic. V polit, okraju Celje se razpišejo za sledeče ljudske šole službe nadučitelja, učiteljev in učiteljic v stalno nameščen je: Na štirirazrednih ljudskih šolah v Ljubečni in Petrovčah, (m. krajni razred), po eno mesto učiteljice, na šestrazredni ljudski šoli na Vranskem (II. krajni razred) mesto nadučitelja in eno mesto učiteljice, na dvorazrednicah v Novištifti in pri Sv. Jederti nad Laškem (II. krajni razred) po eno mesto učiteljice, na trirazrednici v Jurkloštru, na petrazredni deški šoli v Hrastniku in na dvorazrednici pri Sv. Marjeti blizu Rimskih toplic, (II. krajni razred) po eno mesto učitelja. Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo do dne 31. dec. 1910 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet Celje. Oblastveno dovoljena razprodaja. Ivan Berna Celje, Gosposka ultca St. 6 svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-11 Iv. Jax & Sin, Ljubljana 336 52 29 Dunajska cesta štev. 17 Širite Nar. Dnevnik. Priporočata svoto bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. | Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. R. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Poštne hran. račnn št. 54.3 - Telefon št. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine =— P™ denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LAST NI DONI' registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn Pisarna je v Celju, Rotovftke ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®0® dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. - Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naložen,h 100 £ - Posojila daje proti 6% obrestovan?* na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt - oziroma polletnih obrokih ©©©©© _ Edino narodno 0§ prt a jažnoštajersKa HamntsdKa Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor s altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. Brušenje, poliranje in stmganje kamena g troji.t industrijska dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenttov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). :s: Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov b Samotnim tU ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj ldočifa marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;: lavanje napisov v iste. ::: Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prf Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== stavbena zias« tesarska dela. 61 50-47 [le pozabite si ogledati pri BBS B S S K K £ 18 e e te p B B BS R B£ luanu Raunikar, Celje popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, dateliiov, marelic, bosanskih sliv. mandelnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, zdravilnega konjaka, ruma, slivovke, kranjskega brinjevca, vseh vrst likerjev, čaja ter južnega sadja in delikates. Božični okraski. Sprejmem pridnega 471 52-10 BBBBE:E8!BSBB!lBI3Bflej>&E»KaSBiliB! K H B IS (S E s K a B E: M M a a H S SSiHSBSSEffiHBSBSffiBKrcSSEtSeSBKBiSBSHMH g B Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnent domu1' v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Zvezna trgovina v Celju v ■ 1 ■ ■■■ B B V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseli sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. - Posreduje pri nakupili pisalnih strojev. 83 48 45 V 1 B B B m 11=11: Hužnošfajerska hranilnica u Celju ■ o narodnem domu. m m Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12 nra donfildrif» in iih nhrp.stiiifl 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Flosedaj je dovolila za dijaške ustanove U 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa s-e je 26.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih == obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci 43 52—48 , poslužujte se iNrtlAŠfclferckt hrattiltlift Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne JH£IIV?IIIJtrw Htamimv« a|j varovance in zahtevajte pri sodiščih, UmmH;..0tk da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno ie v jRZnQ>iaju?l}0 RiailUniCO. Gai M g i j--1 POSOJILNICA v CELJU 1 POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. == Poštne h anilnice ček. št. 9579 ===== V lastni hiši »Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tu d ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2°/0. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2°/0 in 5% obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog g S ^ad 332.000 kron rezervn. zaklada 13 52-49