>i A
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c>4xneriki. -

The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.


fBLETON PISARNE: 1279 RECTOSL
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, st the Post Office at New York, N. 7.. under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PISARNI:: 1279 2U3GTO]
NO. 190. — ŠTEV. 190.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 14, 1907. — V SREDO, 14. VEL. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Strajk telegrafistov se še vedno razširja.
POSEDAJ ŠTRAJKA 15,000 TELEGRAFISTOV IN PROMET POPOLNOMA POČIVA.
Štrajkarjem se bode pridružilo še 40,000 železniških telegrafistov.
POSREDOVANJE.
Štrajk telegrafistov se vedno bolj razširja iti «edaj je še 40.000 železniških telegrafistov zapretilo, da se pridruži svojim trgovskim kolegom.
Ako pride do tega, bodeta morali trgovina in obrt počivati.
Želenuški telegrafisti izjavljajo, da bodo z delom prenehali, kakor hitro se jih sili, da bi razpošiljali zasebne brzojavke.
Položaj štrajka telegrafistov je zelo zamotan, kajti uradniki unije štraj-karjev trdijo, da je za nje povoljen. Štrajka se tudi v Canadi in Mehiki in	^»etka zvečer se bode razširil
tudi nta mala mesta.
Predsednik Western Union Telegraph Oumpany naznanja, da z unij-skimi delavci neče imeti ničesar o-praviti in s tem ostajie tudi želja štrajkarjev, da se zadeva poravna }>ot<mi ra/Kodišča, neizpolnjena. Družba o uniji neČe ničesar vedeti.
Tudi brzojavne družbe izjavljajo, da cso •> položajem zadovoljne, ker se delo vrši skoraj "normalno", ker je powaodi dovolj telegrafistov. kajti včeraj je bil newyorški centralni urad v zvezi s 1500 drugimi uradi, od kte-rih je dobil odgovor. Povsod i je namreč dobiti dovolj skabov. V New Yorku eo včeraj po Postal Telegraph Company od\»o*>lali do 5. ure zvečer 33,i*f>l brzojavk.
Vendar pa stvar ni taka, kakor trdijo družbe, kajti v New Yorku je mnogo |H**taj zaprtih in v glavnih uradih se le malo dela. V našem mestu je zaprtih 2S5 brzojavnih postaj.
NOV LLOYDOV PARNIK.
Včeraj je prišel iz Bremena novi par-nik Kronprinzessin Cedlie v New York.
V "era j je prišel v našo luko novi j >a rn i k sevcronemškega Lloyda, K f .ii [>riii'/.»--i r. <'ecilie. kteri je ravno tak, kakor Kaiser Wilhelm II. Novi parnik je dolg 7«širok 72 in vis<»k 41 i'i'v]jev in ima prostora za 20,000 ton. Na njem je t>79 mornarjev. Za {Mitrrke medkrovja je sedem velikih prostorov. Vi vi hi drugi razred sta zelo razkošno opremljena in potniki teh razredov, kU-rili je vedno le malo, bodo imeli na razpolago več prostora, kakor oni me.lkrovja.
ZGUBLJENI DRAGULJI
Miss Haywood iz Pittsburga je zgubila za $4000 draguljev.
Atlantic City, N. J., 13. avg. Miss Dorothy Haywood iz Pittsburga in Mrs. George Murphyjeva iz Alleghe-nyja, Pa., ter razne njune prijateljice -<* ile v-Vraj kopat. Pri tem je Murphyjeva izročila svoje dia-:mt pi>:a-e uhane Miss Haywood in se je odšla kopat.
Hayw«>od je j»otem trledala kopalce, ko j*- nekdo pri«'« * krT<"-ati, da se neka ženska potaplja. Vsi navzoči ljudje hiteli proti vznožju Maryland Ave., kjer se je neka ženska bo-ri'a z valovi, ktero so pa takoj rešili. Mis-. Haywood je položila denarnico, v kterej je imela -pravljene dragulje svojf prijateljice, na <nrrajo, in sledila množici. Na potu se je pa tega spomnila in takoj hitela nazaj, toda. ko se je vrnila., o dra«ruljih ni bilo več duha niti sluha. V denarnici je tudi itreia $110 denarja.
m sl namenjen
sSsrfcTo
ker ta bode* MMtnfen. Fr. j*kvid
Ž8R«,
otrok«
ali p* ■ ifcliti v Ameriko vzeti, la m mine cene na: FRANK
SL, New Yaric. H. Y,
Predsednik Roosevelt in medved na strehi.
NA STREHO PREDSEDNIKOVE VILE SAGAMORE HILL V OYSTER BAY JE PRIŠEL MEDVED.
Detektivi, ki tvorijo predsednikovo telesno stražo, so ga lovili.
MEDVED JIM JE UŠEL.
Oyster Bay, L. I., 13. avg. Včeraj rano zjutraj krog 4. ure vladala je v okolici Rooseveltovega letovišča, oziroma njegove farme Sagamore Hill, 5e prava tema. Tudi tišina je vladala v okolici lepega letovišča, le koraki zaspanih detektivov, kteri čuvajo predsednika pred raznoterimi "eran-kiso se slišala v nočni tišini. Predsednik je mirno smrčal in sanjal o novih načrtih, kako bi preganjal tru-ste s Še večjim uspehom kot do sedaj.
"Pst!" dejal je detektiv Sauter in dejal desnico k ušesu.
"Ravno tako se sliši, kakor da bi hodil kak človek po predsednikovej strehi," je dejal detektiv Ritchie, ki je čepel v bližnjem grmovju.
Slišati je bilo. kakor da bi na strehi nekdo težko dihal in kakor da bi se previdno plazil po strehi. Detektiva sta se previdno pomikala dalje. Končno se je radi šuma na strehi probudil tudi predsednik in nekteri sluge in ko je prihajal šum vedno bližje, so vsi vzeli izpod blazin svoje revolverje. Detektiv Sauter je previdno zlezel na rame svojega tovariša in gledal na streho. Tu je ugledal dve svetleči se točki in pod njim lepo vrsto l»elih zob, kteri so bili ravno tako čisti, kakor Rooseveltovi. Za zobmi se je pojavilo veliko temno truplo, ktero se je počasi gibalo dalje in kmalo zginolo na drugo stran strehe, kjer je skočilo na zemljo in bežalo proti gozdu. Detektiva sta slišala vsako stopinjo, toda. slediti sta za-mogla šele jvotem. ko sta prišla na tla. —
Na robu gozda sta se prepričala, da je bil na strehi predsednikove hiše navaden medved.
Roosevelt se je hitro oblekel in prišel na prosto, da vidi, kedo ga je motil v spanju. Ko so mui ]>ovedali, da <_ra je obiskal medved, ni hotel verjeti. toda ko je nastal dan. se je sam prepričal, da tra detektiv ni nalagal, kajti kot dober lovec je v travi takoj opazil medvedove sledove.
V okolici Oyster Baya je več domačih medvedov, ktere imajo farmerji. Najbrže je ponovi jeden ušel in obiskal največjega prijatelja živali.
UST RET,TLI ROPARJA.
Našli so ga, ko je vlomil v prodajal-nico in so ga ustrelili.
Hagerstown, Md.. 14. avg. V šest milj oddaljenem Williamsportu je včeraj nek ropar vlomil v prodajalni-eo Harry Bloomberga z namenom, da odnese, kar dobi. Ko je bil v proda-jalnici pri delu, so pa prišli sosedje, kteri so Č-uli šum in pričeli skozi okna prodajalniee streljati, tako da je ropar na mesni obležal mrtev. V roparju so spoznali 37 let starega Hoga-n Krebsa.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
ca S 10.30 ............ 50 kron,
*a f 20.50 ............ 100 kron.
<a S 40.90 ............ 200 kron,
za $ 102.00 ............ 500 kron,
ia S 404.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni nrad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St., New York.
6104 Bt Clair Ave., N. E.,
Finančna kriza se _ bliža Zjed. državam.
MILIJARD AR JOHN D. ROCKEFELLER JE PREPRIČAN, DA PRIDE V KRATKEM DO FINANČNEGA POLOMA.
---o----
Kriza izza Clevelandovih časov se vrne, kot posledica gonje proti trustom.
PRVE PANIKE^
Cleveland, O., 13, avg. Malijardar John D. Rockefeller, kteri je najboljše podučen o financijelnem položaju republike, odgovarja sedaj na Roose-veltovo gonjo proti trustom s proro-kovanjem, da nastopi v kratkem splošna financijalna katastrofa, ktero bode občutiti po vsej deželi od iztoka do zapada.
Rockefeller je dobro premislil, predno je to naznanil časniškim poročevalcem. s kterimi je govoril o tem vprašanju več nego dve uri.
Še nikoli, kadar je govoril s čas-niškimi poročevalci, ni omenil imena predsednika Roosevelta in tako se je tudi sedaj posluževal le besede *1 administracija Med drugim je dejal, da bode sedanje postopanje administracije proti velikim poslovnim kombinacijam imelo za posledieo splošno finančno katastrofa in finančno zmešnjavo. Kriza se je v malej obliki že pričela in sicer s tem, da je bila jed-na korporacija kaznovana z veliko denarno globo, tako, da ljudstvo sedaj več ne veruje v varnost nalaganja denarja v take korporaeije, vsled česar so pričele vsakovrstne delnice I>o vrednosti padati, dočim gotovega denarja skoraj ni mogoče dobiti v potrebnej množini. Vlada skoraj vsakih pet minut naznanja, da bode nastopila nove korake proti trustom, tako «la je ljudstvo zbegano in da se katastrofa tem hitreje bliža. Zaupanje j«» torej že šlo. in baš to je glavni pogoj vsej prosperiteti. Kjer ni zaupanja v podjetja, tam morajo vsi posli počivati. kajti ljudje, kteri imajo len ar. --ra skrbno čuvajo in z njim nikdar ne špekulirajo potom delni«* raznih podjetij, ktera ra«li tega -eveda tudi ne morejo poslovati-
Roekcfeller izjavlja, da ne potrebuje nikakih tozadevnih «"-asniških poročil niti člankov v »loka z svojih trditev. k:ijti **jaz imam drug na-<'• i:;'". izjavlja milijardar doslovno, "po kterem si dobim natančne informacije. Ta način me še nikdar ni varal v vsej dolgej dobi mojega trgovanja. Ta način ni nič druzega, nego zadržanje finančnega s vel a napram meni.
Rockefeller se najbrže v svojem prerokovanju ne moti. kajti pri nas je nekaj povsem navadnega, da pride po gotovej vrsti dobrih let, velika kriza, v ktere j mora napovedati na tisoče trgoveev bankerot in v kterej zgubi na milijone ljudi vse. kar imajo. Da so v takih časih tovarne zaprte, je samoumevno.
BELI IN ZAMORCI.
Mestece Onancock, Va., čuva sedaj milica.
Norfolk, Va.. 14. avg. Governer Swan son je včeraj odpotoval v mestece Onancock, da se osobno prepriča o položaju, kteri je postal zelo nevaren radi bojev med zamorci in belimi, je sedaj pozval iz Norfolka četo milice v mestece, da skrbi za mir in red. Zamorci, ktere so beli pozvali, da morajo tekom 24 ur ostaviti mesto, so še vedno tukaj in ker so jim beli pretili, da jih s silo izženo, je governer takoj poslal milico, da čuva tako zamorce, kakor tudi bele.
Korejski delegatje
v New Yorku.
V SMRT OBSOJENI KOREJSKI PRINC TIYONG TRDI, DA JAPONCI NE DOBE
NJEGOVE GLAVE.
»
Njegova smrt bi Koreji niti malo ne hasnila ih radi tega hoče še živeti.
INTERVIEW.
J. J. Hill je zgubil kontrolo pri N. P.
VSLED PADANJA CEN NA BORZI STA HTT.T. DTI P. MORGAN ZGUBILA MILIJONE DOLARJEV.
Železnica Northern Pacific ni več v Hillovej kontroli.
PRIČETEK FINANČNE KRIZE.
V Marijinih Varili obišče angležkega kralja tudi francoski ministerski predsednik demenceaju.
Ko je včeraj prišlo v New York poročilo, da je moralo vrhovno korejsko sodišče po ukazu Japoncev obsoditi korejskega mirovnega delegata princa Tiyong Oui Yi, kteri se mudi sedaj v New Yorku, obsoditi v smrt, so princa takoj obiskali časniški poročevalci.
Pri nc Tiyong, eegar celo ime se gla.-i. kakor kako letno poročilo, -stanuje v Broadway Central Hotelu za-jedno s Yi Sang Sulom in Nu Tyn Kanom, ktera oba sta velika korejska patrijota. Princ je majhen, rujavih las in ima bolj evropejsko nego mongolsko lice. Angleščino govori popolnoma in kadi neprestano cigarete.
Poročevalci so ga vprašali, bode li dal svojo glavo japonskemu mikadu. in princ je smeje se odgovoril, da jo še sam bolj potrebuje nego japonski eesar. kajti tako dobre glave še ni nikoli imel.
Nadalje je tudi dejal, da, ako bi vedel, da bi njegovo življenje kaj koristilo nesrečnej Koreji, bi takoj rad umrl in bi nemudoma odpotoval nazaj v Korejo, da izvrše nad njim izrečen« > smrtno obsodbo. V Koreji ni več korejske vlade, in tako se ne izplača umirati brez kake koristi. V Koreji ne bode več miru in Korejci in Japonci se bodo neprestano bojevali, dokler jeden ali drugi ne podleže. Princ upa, d-a bodo njegovi rojaki pričeli z ustajo. tako, da bodo -Japonci <lohili pokusiti dobro medicino.
SAMOMOR RADI SUŠE.
Ribič se je bal, da radi suše ne bode mogel več loviti rib in se je ustrelil.
M idd letowit, X. Y.. 14. avg. Edu\ A. ! !«»dge, kteri se preživlja z ribi->tv«>m, s,, je tekom zadnjih tednov vedno bolj bal. «Ia bode radi dolgotrajne -u.^e l«»v na ribe končno nemogoč. kajti vse vode so postajale v novejšem času vsaki dan manjše.
iVoseilaj je potrpežljivo čakal dežja. Ker pa kljub vsemu čakanju le ni hotel«« deževati, postalo uiu je «lolg«'»-easno in se je včeraj ustrelil s puško.
Dodge je bil star štirideset let in je bil preje uslužben v državni ribarili v Rocklandu. na kar je pa sam pričel z lovom na ribe.
Včeraj dop«iludne jč bilo oblačno in Dodge je bil že vesel, ker je bil nverjen. da. bode deževalo, toda kmalo na to se je zopet zjasnilo, kar ga je tako ujezilo, da se je poslovil od svoje 86 let stare matere in se je ustrelil.
St. Paul. Minn.. 13. avg. Milijonar J. J. Hill in njegovi drugo vi, oziroma delničarji, so zgubili kontrolo nad Northern Pacifie železnico, ktera je bila dolgo vrsto njihova last. O tem se je že dalj časa govorilo v krogih lastnikov železnic, toda tem govoricam ni hotel nihče verjeti, dočim so sedaj nastopile v taki obliki, da o njih resničnosti ni več dvomiti.
Hill in njegovi drugovi so pričeli izgubljati kontrolo nad imenovano železnico, ko je pričela vrednost del-nie padati, že pred letom dni. Great Northern in Northern Pacific so se tedaj pričele prodajati pod vrednostjo. Preje so veljale te delnice po 300, sedaj je pa njih cena padla na 120. Hill si je izposodil mnogo denarja na svoje delnice in na ta način si je za nekaj časa še pridržal kontrolo. Ko so pa potem pričele vrednosti ponovno padati, je pa prišel čas vrnitve izposojenega denarja in z njim tudi izguba kontrole, kajti Hill se je moral ločiti od svojih delnic.
Milijonar I. P. Morgan, kteri je bil v tem podjetju združen s Hillom, je tudi velikanske svote denarja izgubil, kajti prisiljen je bil prodati večino delnic imenovane železnice.
poSljemo lepo sliko parni-
Brezplačno
ka, kteri spada k najcenejši, najboljši in najdi rek tnejii progi za Slovence. P i Si te na Anstro-Ameri oana Line, Whitehall Boflding, New York
>ODNA OBRAVNAVA PO TELE FONU.
Wyominski sodnik je rešil zadevo tem potom in si prihranil 50 milj dolgo pot.
I'lieyenne. Wyo., 14. avg. Sodnik W. P. Carroll je ravnokar dokončal sodno obravnavo po telefonu, obsodil obtoženea in si tako prihranil petdeset oilj dolgo pot preko gorovja.
Albert Bristol in Miles Fitzgeralc z Bear Creek Rancha sta se prete »ala, nakar je Bristol telefonično po :val sodnika in ga prosil, naj mu dr naporno povalje proti Fitzgeraldn hodnik je v to takoj dovolil in telefo-liral Fitzgeraldn, naj pride k obrav-lavi. Fitzgerald je odgovoril sodni cu, da je preveč zaposlen in ga jf laprosil, naj ga kar telefonično za iiši. Nato so vse potrebno pripravili. dovedli odvetnike k telefonu in ako se je včeraj dopoludne vršila ob avnava- Sodnik je obsodil Fitzge ~alda v plačilo denarne kazni v znesku $15. Fitzgerald am je takoj podal denarno nakanieo za imm *voto.
Razne novosti
' iz inozemstva.
NAPADA T .EC NA FRANCOSKE GA VOJNEGA MINISTRA PIC QUART A V JEČI.
Ukradene kronske dragulje v Dubli-nu še vedno niso našli.
MIROVNA KONFERENCA.
Južne republike.
Gubanski ustaši.
DESPERADI, KTERI SO PRIČELI NA OTOKU Z USTAJO, SO SE UD ALI IN USTAJA JE KONČANA.
V Payta, Ecuador, so se razleteli parni kotli nekega pamika; žrtve.
NAŠA KRIŽARKA ST. LOUIS V CALLAO.
Havana, Cuba, 14. avg. Iz Caraa-juani, pokrajina Santa Clara, se poroča, da se je orožnikom, kteri so zasledovali ustaše, posrečilo slednje v gozdih zaslediti, na kar so jih razkropili. Mnogo ustašev je ujetih, dočim so ostali izročili svoje orožje policiji v San Juan de los Remedios. V boju je bil jeden ustaš ubit.
Vodja ustaške tolpe, bivši policijski kapitan Mendoza, je še vedno prost, vendar pa zatrjujejo orožniki, da bodo tudi njega kmalo vjeli. Jetniki izjavljajo, da so pričeli z ustajo radi tega, ker se jim je zatrdilo, da nameravajo Zjed. države proglasiti Jose Miguel Gomeza predsednikom.
Guayaquil, Ecuador, 14. avg. Neka jadranka, ktera je včeraj dospela iz otočja Labos, južno od Cape Aguja, Peru. do vedi a je seboj potnike angleškega parnika" Colombia, ki je last Pacific Steam Navigation Co. in kteri je bit pri otoku Labos de Tierra popolnoma razdejan, ker so se parni kotli razleteli. Parnik je tam zavozil na pečine in temu je sledila razstrel-ba. Od 97 osob, ktere so bile na par-niku. so se rešile le tri, in te so sedaj dospele semkaj.
Lima. Peru. 14. avg. TCrižarka St. Louis od vojne mornarice Zjed. držav ktera se mudi sedaj v Callao. odpluje jutri v San Francisco.
Roehc fort. Francija, 14. avg. — Kdouard Leeop, kteri je na javnem prostoru pljunil vojnemu ministru Piccpiartu v obraz, ni slaboumen, kakor se je prvotno trdilo. Sodišče ga je obsodilo v štirimesečno ječo in pla-čilo .1*40 kazni.
London. 14. avg. Iz Dublina na Trškem se poroča, da je bilo vse dosedanje iskanje ukradenih kronskih draguljev' zaman.
Haag. Nizozemska. 14. avgusta. — Števil o detektivov. kteri stražijo predsednika mirovne konference, poslanika Nelidova. so podvojili, ker se je bati napadov od strani čifutov, kterih se je zbrala tu cela tolpa. Tudi turške delegate čuvajo detektivi, kajti Turkan paša in Reč i d-Be j sta dobila irrozilnn pisma od Skipetarov in Armencev, kterih je dos^»elo mnogo semkaj, da zborujejo glede ureditve vprašanj podj a rrn 1 j eni h narodov.
Petrograd, 14. avg. V Krasnem selu so se včeraj pričele letne vojaške vaje. Včeraj se je vršila velika para« i. kterej je prisostvoval car Nikolaj z inozemskimi vojaškimi atešeji. Na vežbališčn so prijeli neko čifuti-njo, ktera je delila vojakom revolu-eijoname spise, s kterimi se vojaštvo pozi vi j a, naj prepodi carja.
Tokio, 14. avg. Ameriški poslanik za Japonsko, Luke E. "VVright, odpotoval je včeraj v Zjedinjene države. Tem povodom priredili so mu Japonci sijajno slovesno slavnost.
London, 14. avg. Angležka jadranka Gleneairn se je potopila na potu iz Rochestra v Seattle v globoke j vodi, tako da jo ne bode mogoče dvigniti.
London, 14. avgy Kralj Edward je včeraj odpotoval v Marijine Vari na Češko. Na svojem potu na Češko se snide danes z nemškim cesarjem Viljemom na Wllhelmshobe, dočim sc pojutrajšnjim sestane z avstrijskim cesarjem Fran Josipom v Slo. Oba bodeta političnega
KRETANJE VARNTKOT Dospeli so
Kronprinzessin Ceeilie 13. avgusta iz Bremena s 1351» jxitniki.
Bluecher i:>. avg. i v. Hamburga s 1645 potniki.
Carpathia 13. avgusta iz Reke z 20S1 potniki.
Zeeland 13. av«r. iz Ant werpena s 153S potniki.
Ast. ri:t 13. avg. iz Glasgow a
r>41
potniki.
Bovie 1:». avgusta iz Liverpoola.
Dospeli bodo: Grosser Kurfuerst iz Bremena. Princessin Irene iz Genove. Teutonic iz Southamptona. Bosnia iz Hamburga. Hudson iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Ida iz Trsta. Koreja iz Libave. America iz Hamburga. La Provence iz Havre. Lncania iz Liverpoola. Philadelphia iz Sonthamptona. Campania iz Genove. Columbia iz Glasgovva. Noordam iz Rotterdam a. Finland iz Antwerpena. Cevi c iz Liverpoola. Gertv iz Trsta.
Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Main iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odpluli no:
Adriatic 14. avg. v Liverpool. Nieuw Amsterdam 14. avg. v Rotterdam.
Odpluli bodo : Bluecher 15. avg. v Hamburg. Cedric 15. avg. v Liverpool. La Bretagne 15. avg. v Havre. Barbaroasa 15. avg. v Bremen. Zeeland 17. avg. v Ant werpen. St. Low 17. avg. v Southampton. 17. avg. v Liverpool.
17. avg. v Hamburg. Astoria 17. avg. v Glasgow.
Prolivanje krvi.
Bitke v Maroku.
ŠTIRI TISOČ ARABCEV JE ZOPET NAPADLO FRANCOSKE ČETE PRI CA-SABLANKI.
Topovi so s šrapneli jezdece kar kosili. — Governer Šibube-kir v j e t.
DRUGA MESTA V NEVARNO STL -o-
Tangier, Maroko, 13. avg. Sem kaj se javlja, da je prišlo pri Casa-blanki do velike in krvave bitke meiJ Arabci in Francozi. Francoske čet* je napadlo 5000 arabskih jezdecev kteri so pa bili razpršeni in so dobili velike zgube. Arabci ' J « jevali v pravilnih vojnih vrstah. :<•■ da Francozje so vztrajali na sv«.je'r stališču in so jih pognali v >h-j. rabci so hitro prenovili svoje vi>te ir napadovali dalje proti francoski vot-ski preko trupelj svojih ubitih tovu riše v.
Francoska križnika Gloire je {pomagala vojski na kopnem in neprestano bombardirala s šrapneli arabske vrste, na ktere so kroglje kar deževale. Topovi francoske artilerij* so Arabce kar kosili in mnogo jih je bilo razstreljenih na kosce. Tudi potem. ko so bili decimirani, so Arabci še vedno reorganizovali svoje bojne vrste in ne oziraje se na gotovo smrt, so zopet obnovili napad. Nepr^+ano strel jen je francoskih pešcev in smrtonosni šrapneli iz vojnih ladij so jib končno pregnali in so se umaknili še le, ko so bile njihove zgube uprav velikanske. Francoske zgube f«> majbne.
Francoski vojskovodja, general D rude, je danes brzojavno naprwil, da se mu nemudoma pošlje 13,000 mož novega vojaštva, da zamore pričeti z ofenzivo in pregnati Aj-abce v notranje kraje.
Arabci so dajves pričeli tudi z napadom na mes-to Mazagan in ker me-sto ni zavarovano, pričakovati je, da pride taju do groznega klanja.
Tangier. 14. avg. I'ri napadu na me.-to Casablanca so arabski jezdeci pokazali, da so še vedno tako srčni, kikor so bili pri prvih napadih. Včeraj -e je mnogo Arabcev približalo skoraj do francoskih topov, toda šrapneli jih vedno pregnali. Streljanje iz vojnih ladij je bilo grozno.
Transportni parnik Oasis dospel je v Casablaneo z novimi četami, kamor je že dospela španska križarka Rio de la Plata.
Governer Casablanke, Šibubekir. je odstavljen, ker ni preprečil klanja Evropejcev v imenovanem mestu, Šibubekir je se-lnj jetnik na francoskej križarki Gloire.
Francoski konzul M. Malperthuv dospel je iz Casablanke v Tangier in on naznanja, da so prve nemire, kteri ><i se zaključili s smrtjo S Evropejcev, provzrocili goto%'o Evropejci (Nemci?). kteri nasprotujejo vsakej re-fonni v Maroku, da bi tako še lahke tam izvrševali trgovino.
Mnogo arabskih rodov bi že lahko prenehalo z bojem in sklenilo mir, toda v boj jih silijo Kabili.
"Washington, 14. avg. Državni oddelek je dobil od svojega poslanika v Maroku naslednje poročilo:
i' Mesto Casablanca je razdejano in natnralizovani ameriški državljani so vse zgubili. Inozemci so bežali iz Alcazarja v Laracihe. Položaj je zelo resen. Tudi tukaj ni več varno, kajti ako pride do napada, se bodo sultanovi vojaki takoj pridružili prostim rodovom. Mnogo Ijndi je že odpotovalo v Španijo.'T
ŠTRAJK KOTLARJEV V LOS ANGELES.
Delovodja, kteri je provzročil štrajk, bode odstopil in potem se prične z delom.
Los Angeles, Cal., 14. avgusta. — Kotlarji na Harrimanovih železnieab bodo v kratkem pričeli zopet z delom, dasiravno se je bilo bati, da se štrajk ne razširi na vse proge Harrim-aiiovib železnic. Delovodja Carter. vsled kterega so delavci pričeli štrajkati, je namreč odstopil. Ker je bila od-slovitev Carterja najglavnejša stvar, ktero so delavci zahtevali, sedaj gotovo ne bodo ve$ Strajk ali.
- ..."V V- . L",-i	' ' '...........


"GLAS NARODA"
(Sloveoic Daily.)
<>wne.l »n«l publi-h^l l>y the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a i-orporation).
FRANK 8AK8KR, p reed« lent. VICTOR VA1JAVEC, fckx-rct&ry. LOI'IS BKSEDIK, Trt-a.-urer.
Plaoo of bu-ine— of the corporation an<l uliliv^ of above officers: H*t Greenwich Stret-t. Fi«»n>«ijiL of Manhattan, New York
City, N. Y.
Štrajk telegrafistov.
Za leto velja list za Ameriko . . .	$3.00
,, pol leta.........1 ..">0
,, leto /a me>to New York . . .	4.0<>
,, pol leta za mesto New York .	2.00
„ Evropo za vse leto.....4.50
,, ,, ,, |x)l leta.....2.50
tt ,, ,, i-etrt leta ....	1.75 V Evropo {Kjšiljamo skupno tri številke.
"CiLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
( "Voice of tl«e People") t turned every, dar, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement'on agreement.
Za oglase do^deset vrstic se plača 30 centov.
l>opisi brez po«Ijtisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov:
"Glas Naroda" i0W_£Oreenwioh jStreet, New York City. Telefon : 127'-» Rector.
Razbojništvo in nase= ljevanje.
Reverend Madison C. Peters v New York a minolo nedeljo v svojej pro-povedi pripovedoval o vzrokih, čemu ae pri nas tako izredno množe hudodelstva. Y>e njegove vzroke lahko navedemo s samo jed no besedo: naseljevanje.
l*ri svojih trditvah se je naravno skliceval na štatisiiko. Radi tejra navaja številke, ktere dokazujejo, da so stanovniki prisilnih delavnic in zaporov i>o večini ie naseljenci, oziroma prva tu rojena generacija, dočim tvorijo ljudje, kterili pradedje so se že davno tukaj naselili, v takih zavodih manjšino. Toda žal, da je Rev. Peters pozabil navesti številke primerjanja «t'ieh katero H j pribevalstva v New Yorku. Leta 1870 imel je New York 042,000 prebivalcev: leta 1S93 1,801,000. To tvori dobo 23 let, v katerih je zamosrla narasti jedna srene-racija otrok naseljencev. Prebivalstvo se je v tej dobi pomnožilo za lOO odstotkov in iz te<ra je sklepati, da s*i imeli naseljenci prve in druire generacije večino, tako pri številu prebivalstva in naravno tudi pri statističnih jKxlaikih. Naravno, da s tem fte nočemo trditi, da so anseljenei sami dobri ljudje, toda kljub temu se ne sme trditi, da so bas naseljenci odgovorni za vse zločine, kteri se pri nas zgode. Glavni vzroki zločinov 00 tukajšnji način vzgoje, politična korupcija in malomarnost oblasti.
Da je temu tako. nam najbolj dokazujejo one države, kamor ne pri-fiajajo naseljenci, kajti tam se pripeti običajno mnogo več zločinov, ne-pro v krajih, kjer so se nastanili naseljenci. Tako vidimo, da so v Loui-siani linčanja, v Kentuckvju krvne osvete in umori na dnevnem redu. Vse one države, kamor naseljenci ne prihajajo, se niti tualn ne razvijajo, ivač pa nazadujejo, ker jim primanjkuje sveže krvi. Kljub temu pa mislijo takozvani domačini. <la so oni na višku napredka — in teh misli so v\si, od Rev. Petersa na Broadway« do zadnjega skrivarja v soie^kah ;ro-rovja države Tennessee. To je vzrok, da svojih napak ne vidijo in da jih iščejo le pri tujcih.
Brzojavni promet popolnoma počiva in ako bode to trajalo še dolgo časa, napočila bode ona etai^L doba ■pony-ekspnesne služibe, v ktere j je(. bilo mesto Sari Francisco od nas ravno tako oddaljeno, kakor je sedaj oddaljena Kitajska. Vendar pa štrajk ne bode mogel dolgo trajati, ako je splošen, kajti to je odvisno od trdnosti organizacije telegrafistov. Dandanašnje javno življenje ne more prenašati tacega počiva-nja najvažnejših zavodov, ker vsakdo računa s hitrim poročanjem, od kterega je sedaj odviha vsa trgovina. Nikakor ne gre, da bi moralo vse prebivalstvo trpeti radi prepira telegrafistov in odjemalcev njihovega dela in radi tega se ne smemo čuditi, ako bodo kmalo pričeli krožiti predlogi, da se tudi brzojavne naprave podržavijo.
Rusija nam je seveda dokazala, da je tudi v državnej službi prav lahko uprizoriti štrajk in tudi v Nemčiji so se morala sodišča foaviti z vprašanjem, je-li mogoče postavnim potom nastopiti proti šfcrajku državnih železniških ' * uradnikov.'*. Ako bi pri nas p-išlo do podržavljen j a brzojavnih naprav, bi država dala telegrafistom takoj spočetka tako ugodne ponudbe, da bi bil potem štrajk skoraj izključen. Kedor bi nastopil tako služibo, bi že v naprej vedel, kakim I»ogojem se mora podvreči, baš kakor se to godi pošt ni m delavcem v poštnih uradih. Telegrafistom bi se potem ne bi bilo treba bati ponianjša-nja plače, kakor pri zasebnem monopolu, pri kterem so doživeli, kako je rust povišal svojo glavnico s tem, da je svojim delavcem pomanjšal plačo in na njihov račun potem izplačeval delničarjem dividende. Tudi so doživeli, kako je monopol povišal brzojavne pristojbine, ne da bi oni imeli od tega kake koristi. Sedaj zahtevajo. da se jim tedenska plača poviša na $25, kar je gotovo malo — in vendar je dvomljivo, bodo-li dosegli ono, kar žele, kajti vse je odvisno, kakor rečeno od njihove organizacije, ktera mora ostati zelo vztrajna, ako Hoče doseči zaželjeno zmago.
tej priliki povedati italijanskemu ministru toliko .reči, kolikor je bilo potrebno. Knez Bismarek j© umrl, ali grof Buelow, kakor se vidi, ni sostonj dobil knežji naslov.
Spodnja bistriška do= lina.
Trozveza.
Novi davki.
Avstrijski ministerski predsednik je nedavno napovedal v gosposki zbornici, da ima vlada nov davčni načrt, da dobi pokritje za naraščajoče državne potrebščino. Sedaj je jc znano, da bode prvo novo obda-eenje zvišanje davka na žganje. Davek na špirit se na primer zviša za 30 kron pri hI, kar bode neslo državi 30 milijonov na leto.
Štirikratni roparski umor v pusti Danos na Ogrskem
«o izvršili štirje delavci s tobačnih njiv. Cigani so prišli pozneje zraven ter [»oropali, kar je bilo ostalo, koti eč no pa hišo užgali. Enega tobačnega delavca je napadeni gospodar ustrelil v glavo ter so ga tovariši v gozdu pokopali.
Promocija Kitajca.
Na berolinskem vseučilišča je bil promoviran doktorjem prava Kitajec Mado Yuen, ki se je učil 6 semestrov pravo na berolinskem vseužilišftn. To je prvi Kitajec, ki je dosegel v Nemčiji doktorsko fast. V disertaciji obdeluje predmet "o pristopu kitajskega cesarstva v mednarodno pravno
Polouradni list ruske vlade "No-voje Yremja" se je nedavno zopet ha vil s trozvezo ter piše med drugim nastopno:
Trozveza Nemčije. Avstro-Ogrske in Italije, ki je bila 28. junija 1802 podaljšana na šest let, poteče meseca junija 100S. Ob obnovi pogodbe je bilo določeno, da se pogodba po-ilaljša za nadaljnih šest let, ako ena izmed treh držav leto dni, preilno pogodba poteče, ne izjavi, da jo odpoveduje. Dan 28. junija je ruinol in Italija je molčala. S tem se je obstanek t rozveze podaljšal na nadaljnih šest lei do 2S. junija 1914. Ni Avstrija ni Italija nista v nevarnosti od strani kake tretje države. Avstrija se nahaja v dobrih odnošajih s svojimi sosedi na iztoku, jugu in zapadli, Italija je utrdila svoje odnošaje s Francijo. Radi tega je trozveza za Av-stro-Ogrsko in Italijo brezpotrebna potrata, brez ktere bi lahko bili obe državi. Svoječasno je bilo v političnih krogih Italije jasno o brezpotreb-nosti trojne zveze. Trozveza ne daje Italiji ničesar, marveč jo obvezuje, da si v isti čas veže roke proti Avstriji, edini državi, s ktero jo ne veže ravno naj po vol jneje prijateljstvo. Avstrijci so bili izgnani iz Lombardije in I^neškc, ali Italiji ni uspelo, da združi vse italijanske dežele. To je rana. ki peče še danes italijanski narod in se ne zaceli dotlej, dokler se pokrajine, naseljene z Italijani, ne j>ovrnejo domovini Italiji. Vsled tega e tudi vodi med Avstro-Ogrsko in Italijo velika gospodarska in politična borba za vpliv na balkanskem polotoku. Avstro-Oprrska se je po bero-linski pogodbi zasadila na Balkan kakor klin ter je tamkaj dosegla prednosti, ki od dne do dne bolj škodujejo italijanski trgovini. Italija ne dobiva od t rozveze ničesar.
Av^tro-Ogrska. zavarovana do leta 103 4 po zvezi pred italijanskimi stremljenji, 'bode umeia. da se v tem času okoristi in utrdi svoj vpliv na Balkanu ter da umiri in nduši italijansko iredentistično gibanje v svojih deželah. Zato se ima ona zahvaliti Nemčiji, kteri pripravlja pota v Malo Azijo. Največjo korist od tro-zveze ima Nemčija. Z zvezo z Italijo si je zagotovila mir pred Framcijo, ki mora na italijanski meji držati veliko vojno silo. Zveza z Avstro-Ogrsko zagotavlja jej priporočila v Carigradu in Mali Aziji, kamor so sedaj uprta podjetja Nemčije. Avstro-Ogr-ski dopušča ta zveza svobodne roke na Balkanu in v Albaniji. Italija plačuje drago svojo čast, da more *^iti v društvu dveh velikih držav. Nemčija in nemškofilsko časnikarstvo tolaži Italijane, da trozveza zavaruje za nadaljnih Sest let mir v srednji Evropi. Podaljšanje t rozveze je gotovo dejstvo, a avstrijski minister vnanjih stvarij Aebrenthal je nal o
Nova alpska železnica je odprla svetu vn ' i do skrivnih krasot gigantske prirode, ki so bile doslej deloma neznane, deloma težko dostopne. Krona vseh prirodnih krasot je brez dvoma Bohinj. To je planinski svet, zastražen od vseh strani kakor kraljestvo vil v pravljici. Železna cesta pa se je prebila in predolbla skozi hribe, premostila brezdna in reke ter ugladila pot v slovensko ' * Švico" v pravi pravljični kraj — krasnih planin. —
Če prihajaš od juga — iz Gorice, pripravljajo te vedno bolj divja pobočja na to, da se bližaš čndno-kras-nemu kraju. In prodno stopiš v to kraljestvo prirode, moraš v temo, 6336 metrov dolg predor pod Črno prstjo.
—	Zaščita se ti dan, razkadijo se oblaki dima — pred tvojim očesom se pa razprostira vsa krasota divjih planin.
In če se bližaš od Bleda, skozi Steaige, se stiska prav tako naravna cesta ob desni in levi strani Savice, kakor v bojazni, da ne bi prišel nepoklican gost v ta romantični raj. Toda stroj hrope, hitimo dalje, dolina se širi, še en drzen skok čez Savi eo — in na Bohinjski Bistrici smo.
Postaja se dviga na vzvišenem prostoru. Pred teboj leži velika gorska vas: Bohinjska Bistrica. Na levo in lesno se dvigajo gore, sklad za skladom, vedno višje, vedno bolj divje, dokler ne izginejo razklesane čeri, obiite s stopljenko večnega snega v sinjem azuru jasnega neba. I>a, to je svet za-se, to je kraljestvo vil-po-gorkinj .
Ko se zaveš od prvega čarovitega vtiska pred postajo in se ozreš v dolino, to pozdravi mogočna župna cerkev, prava katedrala, nekaj gigan-sičnega. kakor gore naokrog. Sredi ravnine kraljuje, mirno in mogočno, kakor je mirno in odločno to gorsko ljudstvo, ki išče v njej utehe in daruje Stvarniku.
Vas bi delili v novo in staro Bistrico.
Nova Bistrica je vzrastla zadnja leta, ko so gradili predor. Udobna poslopja vabijo tujca, da se okrepča, predno se napoti dalje v deželo čiste narave.
Stara Bistrica — zgornja in spodnja vas — ti na,pravi od daleč pravi idilični vtis lepe, velike gorske vasi. Po strehah skodlje in deske, pravi tip gorskih bivališč, hiše snažne, razvrščene večinoma ob desnem bregu potoka Bistrice. Tu je župnija, sedež bistriške občine, tri razredna ljudska šola, poštni in brzojavni urad in orož-niška postaja. Ker je ljudstvo spoznalo, da železnica privede moderni svet v tiho zagorje, je preskrbela občina vodovod v vasi, izvedla kanalizacijo sezidala klavnico, razsvetlila ulice in si preskrbela regulacijski načrt. Za udobnost skrbe tudi izvosče-ki. ki so pri vsakem vlaku na razpolago. Vozovi so elegantni, cene urejene po strogem tarifu. Zato sedi in se pelji po dolini skozi majhne vasi, mimo lične cerkvice sv. Magdalene na Brodu, ob čudokrasni hčeri planin
—	Savici — k Bohinjskemu jezeru. Ako si dober peše, zlahka si ondi v dobri uri.
Zaanamljen bodeš obstal na mostu pri cerkvi sv. Janeza nad iztokom Savice.
Kako umetno, čarovito je obrobljeno to naše jezero z gorovjem okoli in okoli. Na mostu stoječ, opaziš očaka Triglava s Toscem Debelim in Mišelim vrhom v ospredju. Takoj pred teboj se dviguje Pršivec. Za jezerom: oba Bogatina, Podrta gora, oba Migovca, Vsi te prijazno pozdravljajo, vabeč te: "Prid* vrh planin, nižave sin! * *
Ce se ozreš proti levi strani, razveseli se ti oko nad južnimi vrhovi: Sij, Rodica, oba Raskovca, Veliki vrh, Črna prst. — In pred teboj ta vodena ravan — jezero! Mirno, tiho je, saj ni viharja, toda kadar razgraja vihar, tedaj pljuskajo njega valovi daleč tja na obalo.
Jezero je dolgo	km, široko 1
km in leži 525 metrov nad morsko gladino. I^astnina je občna. Ribe v njem so najplemenitejši vrste postrvi in so last', kakor tudi po veliki večini gozdi, verskega zaklada ali pravzaprav države.
Južna stran jezera je senčna; lepa vozna cesta pelje ob tej obali skoraj do izvira Savice.
Severna stran je skalo vi ta — vznožje Pršivca.
Pri iztoku jezera je modern hotel '' Sv. Janez ob jezeru* , opremljen z vso udobnostjo. Ko se sprehajaš ob jezero, n gledaš na* sivi skali idilično stavim g. Stoehra, na drugi strani pa vOo g. Pinea. Dobre Četrt ure dalefe si je SMadil g.
ie stoletja cerkvica sv. Ihzba. Štirikrat m leto, in sicer Ob kvatexxuh sredah polete Bohinja kaj radi k sv. Duim. Kooeem jezera — v TTkanei — si je postavil g, Ravhekar ličen, gorskemu kraju primeren hotel ' "Zla-torog'\
Od konca jezera do Savice je še dobro uro hoda. Kdor je prišel do sem, •naj ne zamudi žrtvovati še nekaj znoja za užitek pri Slapu Savice sredi mogočne stene visokega skalovja. Saj pot je udobna, -vseskozi v senci košatih bukev, vitkih smrek in ob skrivnostnem bobnenju Savice. (Prešernov "Krst pri Savici'' znan domačinom po izvirniku, tujoean po pre-vodilih.)
Ko se na povratku okrepčaš ob jezeru, ne pozabi cerkvice sv. Janeza. Lepa gotiška stavba. Na stropu vrlo zanimiva cvetlična omamentika, lepi sklepni kamni, šilasta okoa, za oltarjem pa lastnoročni podpis prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika.
Iz slavjanskega sveta.
vata, prednice maše sedanje, v modo, t«*r od tega. časa so se 'vadržali obe-dve obliki, izpreminjaje se po tem, kakor je izrezan telovnik.
Predlog poslanca Hribarja za slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Poslance Ivaaa Hribar je vložil 22. jul. v avsfcr. zbornici predlog, maj se osnuje slovensko vseučilišče v Ljubljani. Ta predlog so podpisale vse stranke razun Poljakov, krščanskih soeijalcev, nemških naprednjakov in radikalcev ter nemških socijalnih demokratov ; predlog so podpisali tudi Italijani.
'' Parlamentaer*' v Ljubljani.
"Parlamentaer", list za vseslovan-sko misel, se tiska odslej v Ljubljani, in sicer pri l>ragotinu Hribarju.
Spomenik hrvatskim junakom.
Dne 21. in 23. maja leta 1909 bode minolo 100 let, kar so hrvatski gra-ničarji slavno padli v bitki pri Bi-laju pri Gospiču proti francoski premoči pod maršalom Mannontom. Poveljnik 36. pehotne divizije je sprožil misel, naj bi se padlim junakom postavil skromen spomenik in se je v ta namen že pričelo nabirati denarne doneske.
Zarote v Črni Gori.
Cetinje, 26. julija. Nedavno so bile po Belgradu razširjene proklama-cije s pozivom na Črnogorce, naj začno revolucijo. Proklamacije so bile podpisane "Črnogorska omladina" ter so se vtihotapile tudi v nektere okraje v Črno Goro. Črnogorska vlada je poslala v Dobrnjak policijskega uradnika, da izsledi razširjevalce proklamaeij, toda uradnikovo pisarno je obkolilo kakih 200 kmetov pod vodstvom poslanca popa Tomiča ter so mu branili preiskovati. Poklicano je bilo vojaštvo, toda vojaki so odpovedali pokorščino. Vojno sodišče je sedaj obsodilo kolovodje v večletno ječo. Tudi vojaki so kaznovani.
Macedonski vstaši.
Iz Carigrada se poroča: Basi se iz Sofije dementuje vest, da nameravajo bolgarske čete splošen napad (T) na evropske konzulate v Solunu, vendar je ta vest resnična (?). I>osedaj so grozili le srbskemu in grškemu konzulu s smrtjo, toda dozdeva se (aha!), da so bolgarske čete sklenile s senzaČnim atentatom izsiliti oboroženo posredovanje velesil v Macedo-niji. Medtem nadaljujejo oborožene bolgarske čete svoja zloČinstva. Oborožena taka četa je napadla srbsko vas Surpzi (T) blizo Bitolja ter požgala 23 hiš in 16 z žitom obloženih kozolcev. Isto je storila tudi v vasi Ralatina.
I
Velika defravdacija.
Komisijonelna preiskava je konsta-tovala, da je bilo na zabajkalski železnici po ne ve rj eno šest milijonov rublje v. I>etrav d ant i niso še kaznovani.
Sacvoj kravate.
O tem piše neki franeoski mesečnik : Kravato je vpeljal polk Hrvatov (iz tega je nastalo ime kravata) in francoski kralj Ljudevit XIV. je bil jeden> prvih, ki je sprejel novo šego in si enako Hrvatom zavezaval okoli vratu ruiieo iz muselina, pošito s čipkami. Častnik, kterem u je bilo poverjeno to opravilo kraljeve toalete, je moral skrbeti, da so bile kravate vedno pripravljene, in kadar se je kralj oblačil (velevažma. ceremonija, pri kterej je bil ves dvor navzoč), je izročil častnik pripravljeno kravato višjemu garderobnemu mojstru in je ■pri redil oajprvo ovratnik kralja na srajco; potem je zopet vzel kravato višjemru garderobnemu mojstru iz rok in nataknil zdaj kralju kravato in z diamanti posute manšete.
Revolucija je odrešila tudi kravato njene trde oblike in v dobi romantike so nosili spredaj tako visoko, kakor je bil vrat dolg. Okolo leta 1836 so jo nosili zopet trdo in po vojaško, dokler je niso revolncijonarei aopet zrahljali m jo pomočili v rdeŠe bar-
POZDRAV.
Na obali Atlantika pozdravljam še enkrat, predno odhajam, vse rojake po Zjedinjenih državah, posebno pa Janeza Martinčiča v Ashtoli, Pa., ter druge znance in prijatelje in vsem skupaj kličem : Živili !
New York, 12. avg. 1907.
Josip Rranisel.
Pozdrav iz Now Yorka vsem rojakom širom Zjedinjenih držav; posebno po pozdravljam Prani PetkovlŠeka, kakor tudi Ivana Pusto vrh, ter kličem vsem skupaj: Na zdar! New York, 12. avg. 1907.
Anfton Pustovrh.
Kje je moj oče JANIEZ SAJEVICT Doma je iz Venriblan št. 26, fara Tomišel. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga xm blagovoli naznaniti. John Sajovi«, 61 Penn. Avenue, Sharon, Pa. (14-17-^8)
lov
n
t*—> katoiiSko
S VABILO.
Podpisani svarim vojake pred neko ničvredno žensko imenom TEREZIJA LUCŠIO, roj. HAJNŽIČ, doma iz Rtihniee na Štajerskem. Navedena propalica me je nalagala, da je od svojega moža Josipa Lucšiča sodnij-sko ločena, kar pa ni resnica - in me je s pomočjo takih laži in po navodilu svojega očima Josipa Zupančiča spravila ob $140.00 na nepošten način in je brez sledu zginila. Rojaki, bodite v podobnih slučajih previdnejši od mene in ogibajte se ljudi enakega kalibra, da še kdo drugi ne postane žrt ev sle parst va. in laži. Oni, v kojih bližini bi se utegnila pojaviti, so prošeni, da oni naznanijo njen naslov.
S. Grubelnik,
P. O. Box 28,	Adamsburg, Pa.
(14-15—S)
Kje je ANTON KUNČTČ, doma iz Lesce na Kranjskem? Prišel v New York sredi maja tega leta, s kte-rim parnikom, ni znano. Ako kdo ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Joseph Kunčič, 3913 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
(10-14—S)
Kje je FRAN KRIVO? Zadnji čas je bival v državi Washington. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti na naslov: Frank Krebs, Box 54, Chishohn, Minn.	(13-16—S)
OPOMIN.
Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Colo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jib primoran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem.
John Gaber, 1251 S. Santa F6 Ave., Pueblo, Colo.
(7-17—«)
Q.
podp. društvo

svete Barbari
Zladlnjene države Sevex-ne Amerla^
Sedež: Forest City, Pa.
3V. januarja I903 v dHtavt
A«- vjfkiiii
ODBOlllIXl: Predsednik: JOSIP ZAT.AR ml., Bo* 547, Forest City, Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Au, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pc. H tajnik: ALOJZIJ ZAVBRL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUI1IČ, Box 537, Forest City, ^
NADZORNIKI: IVAN DRASLBR, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, P*. ANDREJ SUDER, Box 108, Thoma«, W. V*. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pv IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Tel ban, P.	p«,
rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA *\
y" ^ «3in" l^I ' ipn ■ ^ i '.^yi .
TeSefon 246.
Fistul*. Petkovšek
720 Market Street	Waukegan, ML
priporoča rojakom svoj
^S A L O O IN, ^
f v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in uhi^kev, ta f ima na razpolago lii>e sinod k e.
V svoji PRODAJALIMC1 ima vedno o Je ;rn-te-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje t staro domovino zelo Jritro iu eeno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjeui v	Yorka.
h -rtm. Tffh' AAAl^a^-da,-. at.... ^
■ Ji.—	J _ k.
«1 ,11 A

POZOR, KROJAČI!
Podpisani rabim 5 krojače v za Boonville, Mo. Plača je od $10.00 do $12.00 na teden ter vse prosto. Hrana, stanovanje kakor tudi perilo ne stane nič. Delati prienem 4. septembra. Kterega veseli, naj se obrne pismenim potom na-me in mn bodem vse natanko sporočal.
Martin Kotze, SO N. James St., Kansas City, Kans.
(13-19—S)
Išče se ANDREJ SEDEJ, doma iz Oselce pri Cirknu. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker tu imamo zanj mnogo dela, in sieer za napravo hiš. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti ali pa on sam. Leo Tratnik, Herminie, Pa. (10-14—8)
ke{£Ularnl potni pan-ik!
"Gerty" odpluje 1^7. avgusta. "Uaura" (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept.
(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, odpluje 1. oktobra.
vosljo med ISew Yorkom, Trstom »»-»
Najpnpravnejša. m najcenejša parobi<«in» <"rt>. \ Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja »lt> Ljubljane le SO centov^ Pctniki dospo isti dao da patnik, kc od doma gredo.
Phelps Bros. CSk Co., General Agents,
2 Washington St., New York.

-.m i- fcgjT: lj—
^ I
svojo vilo. Ob tej obali stoji Kodi m Leta 1MB je prlila dolga kr»~
Izšel je tretji in zadnji zvezek
potnega romana
WINNET0D,
Rdeči Gentleman tir s« dolira pa 40 centov.
Kdor ga je ie prej naročil, ga dobi drogi teden. Če ae je kdo preselil medtem, naj sporoči nor naslov, da as bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije miki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino nad.
Kdor misli naročiti to zanimivo in izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler as doba is vsi trije aveski.
Upravnittvo "Glas Naroda"
109 6nmrtefe St., Nm Yarfc.
Compagnie Generale Trensatlanlique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni pajrniki so
na dva vijaka. ...........___
"La Provence" "La &froie" "La Lorraine** "La Totiraine** "La Bretagne". "La Gasgognc"
.14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
„ ..................12,000 „ 25,000
„ ..................12,000 „ 25,000 „	"
„ ..................10,000 „ 12,000 „ Z
..........................8,000 „ 9,000 „	„
..........v................ 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paraiki ad pi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne Iz pristanišča, št. 43 Norih Biver, ob Morton 8t, K. T.
1§. avg. IttT. *9LA. SAVOIE 22. avg. 1997. *LA PROVENCE 29. avg. 2 »07 *LA LORRAINE 5. sept. 19*7. *LA SAVOIE
POSEBNA PLOVITBA: L* Gaeoogne 14. sept ob 3. uri pop. La Bxetagns 28. sept, ob 3.
Samo za XL in lil, razred. Parnika a zvezdo zaznamovani imajo po dva vijalut.
/VI* W# Kozmlnski, generalni asrent za z a pa d.
Deaoorn SU Chicago, lil«
La Bretagne •LA PROVENCE •LA TOURAXNE •<LA LORRAINE
12. sept. !M7. 19. sept 1997. 28. sept. 1997. 3. okt 1907.


1			
Jugosli	ivanska	»jl	Katol. Jednota.
			
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MTHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. POmožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. iVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, EH, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calnmet, IGek. JOSIP PEZDTRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanembe odov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem dragem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov ca.j se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno gla-Uo je "GLAS NAHODA".
NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa v Tyre, Pa., sprejeto v Jednoto dne 23. julija in ima št. 74.
Društvo -v. Janeza Ivrst. v Canonsburgu, Pa., sprejeto v Jednoto 23. julija in ima št. 75.	*<: 1	-'	|
Društvo sv. J. /efn v Oregon City, Ore., sprejeto v Jednoto 23. julija in ima št. 76.	j
PRESTOPILI.
Od društva sv. Š:efana št. 58 v Bear Creeku, Mont., k društvu sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., 25. julija: Mihael Jakše rojen 1S74 cert. 2342 I. razred. Prvo društvo šteje 39, drugo 194 članov.
Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspenn. Colo., k društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 25. julija: Anton Palčič rojen 1S64 cert. 2696 I. razred. Prvo društvo šteje 88, drugo pa 56 članov.
Od društva sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., k društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murrayu, Utah, 25. julija: Marija Palčič rojena 1877 cert. 2696. Prvo društvo šteje 42, drugo pa 19 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBNOSTf.
KRANJSKE NOVICE.
Z Zgornjega Mamolja pri Litiji.
Dne 25. julija okolu 7. ure zvečer je treščilo v neki kozolec y Zgornjem Mamolju. Ker je bil grozen veter, vpepelil je požar še uekaj drugih hiš. &koda do sedaj še ni znana. Vsa čast zavednim gasilcem litijske požarne branibe, ki je prihitela, zavedajoč se svoje dolžnosti in gesla "Na pomoč" polnoštevilno.
Tatvina. Mariji Kal an, kočariei v Znojiiah pri Medvodah, je bilo ukradenih iz podstrešne sobe 120 K, ko Kalanke ni bilo doma. Sumljivega Franca Božiča so aretirali, ker so videli pri njem nekoliko preveč denarja
Cerkvena tatvina. Pri velikem al-tarju podružnic© grosupeljske je neznan tat vlomil v nabiralnik in odnesel kakih 15 K. Prišel je v cerkev najbrž skozi streho.
Požar. Iz Črnomlja, dne 25. julija: Nesreča na^o itak zapuščeno Belokra-jino neprestano obiskuje. Danes popoldne je udarilo v Loki, sosedni vasi našega "mesteca**. Ljuti požar je u-ničil šest poslopij, beda je velikanska. Naša vrla požarna hramba s Karlom Muellerjem na čelu, kakor tuli orož-ništvo je storilo v polni meri svojo dolžno-t pri gašenju. tako, da so ogenj izolirali in preprečili grozovito nevarnost, ki je vzpričo močnega vetra pretila mestu Črnomlju.
Prazgodovinske izkopine pri Sv. Križu pri Litiji. Raziskovalec starin Jernej Pečnik je pri Sv. Križu v litijskem okraju kopal kake tri tedn« v zemlji in prišel do jako lepih uspehov. Izkopine so deloma iz ladinske dobe. deloma iz srednjega veka in jako dobro ohranjene. Izkopali so med dru*rim >cil<°ni mečev dolgih i>o 95 cm, 13 sulic, 4 jako lepe ščite, več železnih nožev in igel ter dobro ohranjene ilovnate posode. Izmed okostij jih je pet prav dobro ohranjenih^Izkopava-nje se bo še nadaljevalo.
Gad pičil je triletnega dtečka Janeza Štularja (Rjavčkovega) iz Pod-narta. — Deček je nabiral jagode v gozdu in ko je obiral jagode, pod kterimi je bil gad skrit, je pičil dečka. Dotični je letel na bližnjo njivo, kjer so bili njegovi reditelji; jokajoč prišel jim je pravit, da ga je pičila kača* Rediteljica se je prestrašila, da otrok ne umrje, mu je hitro roko prevezala, da ni imela kri pretoka. Nato se je raznesla ta vest po vasi in kar eden pravi, da bi bilo najbolje, da se pošlje po takega človeka, ki zna zagovoriti gadov pik. Iskali eo ga in res sq ga našli v osebi Sraksarja. Mož jo pri-
šel k dečku (biti seveda sta morala
le sama), je začel križe delati z roko, meti tem pa je govoril nerazumljive be-ede. Dečku seveda da je odleglo, a ne radi tega. ker mu je zagovoril Sra-kar, ampak radi tega, ker ni pičila sploh nobena žival, temue se je zbodel v grmovju "črnega trna".
Planinski orli so zopet letos gnezdili v nanoškem pečevju nad Strana-mi. Predjamski lovci so jih že dalj časa opazovali, a do gnezda ni bilo mogoče priti. Nedavno se je lovcem posrečilo priti v bližino gnezda, v kterem je tičal kakor puran velik mladič. Pod vodstvom logarja Ma-jerja je šlo več mož in lovcev z vrvmi in so poskušali priti do gnezda. Po veliki navpično stoječi steni so spustili enega moža navzdol do bližine •mezda. Gnezdo je bilo v podmolu napravljeno iz vej tako veliko, da bi se dal o na onem vozu komaj peljati. Ko je na vrvi viseči človek pričel s kljukastim drogom razdirati veliko vej-nato gnezdo, se je mladič spustil navzdol, kakih 500 m daleč in končno -edei na tla. Šli so za njim in ga res našli. Iver se ni mogel od tal dvigniti, -o ga končno ujeli in se sedaj nahaja popolnoma nepoškodovan v ujetništvu v predjamskem gradu.
Z Notranjskega se piše: Sedaj je ravno 50 let, kar je bila dodelana železnica iz Ljubljane v Trst ter je bila slavnostno otvorjena. Pred otvoritvijo te železnice je bilo na posebnih krajih — Planina, Senožeče itd. — kaj pestro in živahno življenje; vsaka druga hiša ob glavni cesti je bila s-ostilna za voznike in vse so zaslužile mnogo denarja. Tudi ob času a-rad nje te železnične proge so ljudje, lastniki vprežne živine, veliko zaslužili, a to je trajalo le dva do tri leta. Potem pa je na mah prenehal poprej tako živahni promet; ljudje, nenava-jeni takih hitrih sprememb na slabše, so kar otrpneli, ne vedoČ, kaj jim je sedaj začeti. Polja je premalo, živinoreje niso bili vešči — pomagali so si polagoma s prevažanjem lesa, kteri je zadobil po novi železnici velikansko ceno in pomen. Najbolj prizadeta je bila Planina. Poprej so si ljudje a lahkoto služili denar na oesti — a sedaj pa od nikoder nič. "Pod gradom" in v Malnih daje narava po ta-mošnjih vodah na tisoče in tisoče konjskih sil — ves trg z okolico bi bil že davno lahko električno razsvetljen zastonj! — a ta vodna sila se ne porabi po novejših načelih v prid človeški. Planinska dolina bi donaša-la lahko vsem ta-moSnjim prebivalcem zadosti za&lužfea, ako bi vlada napravila državno fabriko za pletarstvo in bi se upeljala pravilna vrbo rej a.
Letina na GoronjaksoL Piše se:
Žito je do malega vse požeto in spravljeno v kozolce. Rž je malo obrodila, med tem pa sta bila zimski ječmen in pa pšenica tako izvrstna in lepa, da že 30 do 40 let, kakor mi je pravil neki kmet, ni bilo tako lepe in obilne pšenice, kakor je letos. Sedaj se je jo ajdo. Ajda je velikega pomena tudi za čebelorejo. Po Gorenjskem se seje jako veliko ajde in od vseh krajev dohajajo ob cvetoči ajdi s čebelami napolnjeni vozovi na pašo k nam. — Sadje, razen orehov in tepek, jako slabo kaže. Jabolka in hruške so jako lepo c vele, pa je prišel mrzel dež ob cvetju in pa mrčes, in sta vse uničila. Črviva jabolka padajo sedaj na tla in zelo malo jih bode dozorelo. Orehova drevesa so tako polna, kakor grozdje. Pomlad je pozno nastopila in oreh je pri lepem in ugodnem vremenu vevel. Tudi okopavine — krompir, zelje, korenje, repa. pesa — jako lepo stoje.
PRIMORSKE NOVICE.
600 K je izvabil nekemu dekletu v
Gorici železniški uslužbenec Jos. Makove c iz Trsta. Baje ji je obetal zakon. Ko je pa dekle šlo v Trst, se je prepričalo, da je Makovec poročen. Stvar ima v rokah sodišče.
Slepar. Mornar Josip Zori iz Zadra je bil v Trstu brez dela. Nedavno ga je dobil neki neznanec, ki mu je izvabil vsa spričevala in nekaj denarja za posredovanje, da mu na parniku Quarnero preskrbi službo. Seveda je Zori kmalu spoznal, da se je lahko-mišljeno dal speljati premetenemu sleparju.
Poskusen samomor. Zastrupila se
je v Trstu 181etna zasebnica Antonija Stradi na katoliškem, pokopališču pri Sv. Ani, a so jo še rešili pri življenju. Vzrok poskuse nega samomora je nesrečna ljubezen.
Dva brata istočasno zblaznela. V Miljah v Istri sta zblaznela brata Josip in Ivan Poropat. Prepeljali so ju v tržaško blaznico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nogo si je zlomila osemletna posest nikova hči Terezija Rožanc iz Okroga pri Ponikvi na Štajerskem, ko je padla s češnje.
Izginil je 13. maja 12letni Alojzij Šega iz Babje gore v šmarskem okraju :ia Štajerskem in ga še niso dobili.
Aretirani duhovnik. Šentvolben-škega župnika Ilešiea pri Ptuju so prepeljali v zapore okrožnega sodišča mariborskega. Ilešič je, kakor znano, obdolžen hudodelstev proti nravnosti, izvršenih na šolskih otrocih in zapeljevanja h krivi prisegi.
KOROŠKE NOVICE.
Ker je miril pretepajoče, je bil v
Malnicu na Koroškem z zidarskim kladivom i>obit na tla nadzornik delavcev v predoru Anton Jakopič. Nezavestnega so prenesli v bolnišnico. Kana k sreči ni nevarna.
HRVATSKE NOVICE.
Dva nova hrvatska dnevnika sta
začela izhajati, in sicer 4'Hrvatska Hrvatom" ter "Novosti".
Lovski tatovi so ga obstrelili- Občinski gozdni oskrbnik Štefan Horvat ič v Lonji pri Vrbo ven na Hrvatskem je ustavil tri lovske tatove, ki so nesli ustreljenega srnjaka iz gošče* Odgovor je dobil s strelom, ki ga je oddal eden izmed tatov in ki ga je Horvat dobil v spodnji del telesa, da se je zgrudil. Tatovi so nato zbežali.
BALKANSKE NOVICE.
Progon časnikarjev v Bosni. Sodišče v Banjaluki je obsodilo urednika "Otačbine" Petra Kočiča na dva meseca, sot rudnika Popoviča pa na šest tednov zapora.
Sleparski menih. Bel graj ska policija je prijela meniha Izaka Jovano-viča iz Ivikinvle (Ogrsko), ki je slepa ril po mestu. Obsojen je bil v 15-dnevni zapor. Po prestani kazni ga izženejo na Ogrsko.
Zopet barantija za srbski prestol. Novosadska "Zastava" je prinesla, oči vidno iz Belgrada inspiriran članek o sporu med obema zetoma črnogorskega kneza, med srbskim in italijanskim kraljem. Kralj Viktor Emanuel se je spri s srbskim dvorom ter je prepričan, da dinastija Kara-gjorgjevičev nima bodočnosti; zaradi tega se je sporazumel z Avstro-Ogrsko, da za slučaj, da nastopi v Bel-gradu dina^tična katastrofa, zasede srbski prestol dinastija Petrovič-Njeguš.
RAZNOTEROSTI.
Sprememba v avstrijskem ministerst VU ? Lvov, 25. jul. "Kuryer Lwow-ski" poroča, z Dunaja, da minister grof Dzieduszycki kmalu odstopi. Poljski klub, posebno konservativni del, ni zadovoljen z ministrovim delovanjem, češ, da je slabo poučen o vladnih načrtih in da nima dovolj upliva na ministerstvo. Njegov naslednik postane baje poslanec Bo-brzynski. Tudi gališki namestnik grof Potočki baje odstopi, ker mu je od zadnjih volitev stališče omajano. Nadomesti ga deželni maršal grof Stanislav Bede ni, za deželnega maršala pa je določen grof Tarnowski.
-
V blato življenja Pred okrožnim sodiščem v Jožefovem je stala nedavno 151etna Marija T. radi potepanja
in prostitucije. Pri zaslišanju je izjavila preiskovalnemu sodniku, da je delala, dokler je imela posel, kot pomožna delavka. Ko pa je delo ponehalo, udala se je prostituciji, da se more preživeti. Očeta ni nikdar poznala. matere pa ni videla že tri leta in tudi ne ve, kje stanuje. Sodnijske poizvedbe so dognale, da je bila deklica že od rane mladosti prepuščena sama s^bi ter da že enajsto leto ni več pri materi. Varuha ni imela sploh nobenega. Dve leti je že bila v po-boljševalnici ter se preživljala z raznim delom, ko je bila odpuščena. Bivališča. matere niso mogli poizvedeti. Sodnik je upošteval te žalostne okoliščine in mlado, lepo deklieo obsodil samo radi nemoralnosti na 24 ur zapora, za kar se mu je s solzami v očeh zahvalila, obljubujoč, da se bode poboljšala. Po prestani kazni jo bodo priporočili ligi "proti trgovini s človeškim mesom".
Nadporočnik obešen. Iz Carigrada poročajo: Nadporočnik Nadši, ki je v Trapecuntu umoril divizijskega generala Hamdi pašo, je bil obešen.
NAZNANILO.
Rojakom v Pittsburga, Pa., in okolici in»ii««jM»>ft1 da je za tainošnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posls
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa., kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludne do 8. ure zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
NAZNANILO.
Slovensko katolišfco podporno dru žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drujr nedeljo v mesecu.
Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na n<&terega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do pošiljajo.
Prededniik Josip Čekuta. 34 Villa St.. Allegheny; podpredsednik Ivan Boštnar 57 Vi.la St., Allegheny; tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Alleg-heny; blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny; blagajnik Ivan Arch, 79 High St., Allegheny; zastopnik Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Nick Povše. 28 Teli St„ Allegheny; Fran Golob, 57 Villa St., Allegheny; Jak. Laurie, 5102 Butler St., Pittsbua-g; Ivan Ka-šček. 853 Perry St., Allegheny. —
Naznanilo,
Rojakom Slovencem in Hrvatom, icteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,|
40» WEST MICHIGAN ST..
DULUTH, MIA M., kteri una stoj
SALOON
prav blixu kolodvora. Vswk rojak j« pri njemu najbolje postrežem.
Poiilja denarje t staro domovino najceneje in najhitreje po nsiwa posredovanja. Zastopa nas v vseh po slik; torej pazite, da se ne veedete na lim laskavim besedam ničvredne Že v, kterih v Duluthu tudi ne manjk* Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.

Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu

Marija Rezič
2095th St. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fort trn
110 E.Park St. Butte,Mont.
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
ZatoraJ rojaki Slovenci l mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo t,ZDRAVJE** katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
*
t *
# %
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
L
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34th St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North l^ergen,N.J
4 #
4
£
-j*
JOHN \rENZi£Ut 1017 E. 62nd Street. N. EL, Cleveland. Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O N I K.
Delo napravim na za h te van i e naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
Po2;or Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Kn&jpovim praškom, kdor Seli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradcj in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Če ni to resnica plačam vsako mu $500
Jakob Wahcic,
111-4 E. 63. KILFOVLH STREET,
CLEVELAND, OHIO.
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron, Kranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
glavna slovenska
HRANILNICA in POSOJILNICA
reglstr. zadruga z neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg St. 15,
nasproti nunske cerkve sprejemam izplačuje hranilne vi 1 ter jih obrestuje po
I
I S i
1 <;>
m i
NAZNANILO Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik

Mr. JANKO FLBŠKO
¥ državi Wisconsin, potem ide v Michigan, Minnesoto, Colorado, Kantian itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
Ako hocefe dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
i	tako se obrni na
IVIartin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Sunke itd.
¥
i
• Govorim v vseli slovanskih
— ___* •__
obilni obisk.
qp w w w * m
MQJJ0NE
dolarjev so 2e Slovenci in Hivatjc poslali ▼ staro domovino po Fr. Sakser ju, 109 Greenwich St., New York, a ni jeden ne more tožiti o zgrabi, salo naj mm na njega
"SLAVIA" Watch and Jewelry Co.
27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sio slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko izbe ro najboljših in naj razno vrst nejših ur, verižic, prstanov in sploh droge zlatnine, — eela draguljarska tvrd-ka v last ne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ kterej koli trgovini te »vrhe.
SAMO 1 CENT.
flftMP JEDEN CENT za dopisnico in doocsc Vam v hišo zastonj in poftt-nins prosto krasni cenik in naročite*? po njem prihrani Tam MNOGO IX>-
TOKBJr IZDATI TO!
5
to je od vsacih 100 kron 4 K f>0 vin., in sit er takoj od dneva vložitve pa tlo d.:eva <lviffa, tako da vlagatelj, bodisi «Ia vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštuine prosto. Hranilnica šteje čez 500 čianov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči }o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim Bvojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsucega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jed nem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	m
GLAVNA posojilnica
v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik : Dr. Matija Hudnik.
-O
i
Denarne pofiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduj' FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.

MARKO KOFALT7 I
249£So. Front St.,
STEELT0;S, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steel tonu in okolici za iz clovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pi Inomoči fVoll-macht) in drugih v notarski posel sj adnjocih stvari, kiere točno in po ceni izvrSujem.
Dalje prodajem parobroene Irslkc ?a v stari kraj za tx ljše parniko in parobTodne proge ter pošiljam denerje v staro domovino pO najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt ie naš zastopnik za vse posle in ga ro-iakom toplo priporočamo.
frank sakser co.
Kozaki, naroča »ta m na ''Glas Naroda", največji in najoenajil dnevnik.
najprimernejša pijača je
LE1SY F* I V O
ktero je varjeno iz najboljšega i*n po rt i rane ga češkega brnela. Kadi tefa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlfcar-ja 6102 St. Ct&ir Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
m■. tfv-«;'-

Dama s kamelijami.
Francoski spisal Aleks. Doma« (sin), pidožil dr. Ivo SorlL
(Nadaljevanje.)
—	Aha! ti gledam uro in čakaš n«r-strpuo, da bi so nie odkrižal! O, mladina, mladina! torej žrtvuješ res vedno gotovo iskrenost dvomljivim čustvom T
—	No govorite tako, oče! Alarge-rita me ljubi tudi iskreno, to vem za trdno.
Oče jo molčal, in človek ni vedel, ali verjame ali dvomi.
Silil je, naj ostanem ves večer v njegovi družbi in naj se vrnem šele jutri v Bougival, toda pustil sem bil Margerito v preveč čudnem stanju in zato sem ga prosil, naj mi dovoli, da odidem čim prej, ker me skrbi, jutri pa ia ga potovo zopet posetim.
Bilo je krasno vreme, in zato je rekel, da me spremi do postaje. Nikdar š« nisem bil tako srečen. Zdaj šele je ležalo življenje tako pred menoj, kakor sem prej sanjal o njem. ^In zato s«mii ljubil svojega očeta bolj ne?o kdaj prej.
In še v zadnjem hipu, predno je vlak odšel, me je hotel pregovoriti, naj ostanem, a zaman.
—■ Ti jo torej res ljubiš?
—* L>o blaznosti.
- Pojdi torej! In položil je roko
na svoje čelo. kakor bi hotel pregnati neko misel, in potem je odprl usta, kakor bi mi hotel še nekaj povedati, toda stis-nil mi je samo roko ter se nat»-lo obrnil.
—	Jutri torej! mi je zaklical.
XXII.
Zdelo se mi je, da vlak komaj leze.
Ob enajstih sem bil v Bougivalu.
Niti eno okno ni bilo razsvetljeno in zastonj sem tudi zvonil.
Prvič, da s© mi je zgodilo kaj takega. Slednjič se je vendar prikazal vratar, in vstopil sem.
Nanina mi je prišla z lučjo nasproti. Hitel sem naravnost v Marge-ritino sobo.
—	Kje jo gospodična?
—	Gospodična se je odpeljala v Pariz, mi je odgovorila Nanina.
—	V Pariz?
—- Da, gospod.
—	Kdaj?
—	EJno uro za Vami.
—	In Vam ni pustila ničesar zame? —
—	Ne.
Tn Nanina je odšla.
Hm, morda se je bala, da je vse skupaj le izgovor, in da sem si hotel napraviti samo prost večer, pa je šla sama v Pariz, da se prepriča, kako je s tem mojim očetom, sem premišljeval. Ali pa ji je pisala Prudenca kaj važnega f Toda ne, saj Prudeneo sem videl sam in se mi ni zdela, kakor da je kaj pisala.
Naenkrat sem >e spomnil, da mi je rekla Prudenca, ko sem ji povedal, da je Margerita bolna: ** Torej je danes ne bo v Pariz?" In ob enem, kako je bila Prudenca v zadregi, ko sem jo p»> teh besedah začudeno pogledal, kakor da je neljote nekaj izdala.... In potem te Margeritine solze skozi vse to zadnje čase, solze, ki sem jih bil radi ljubeznivega sprejema svojega očeta že skoraj pozabil !. . . .
In zdaj so .-e v.-ule vse te posameznosti okrog mene in se vsporedile • koli mojega prvega >uma. da je naenkrat fttaia vsa resnica pred menoj, resnica, ki jo je vse potrjevalo, vse tlo to popustljivosti mojega očeta.
Margvrita me je bila skoraj prisili da isem šel v Pariz, in ko sem re-k iia ostanem pri njej, se je takoj naredila kakor da je popolnoma mirti:!. / i >eiu padel res v kako past? .\!i me M urge rit a morda vendar vara.' Ali je upala na se vrne še pravočasno, predno zapazim njeno odsotnost, in je le po naključju zaostala? Zakaj ni ničesar naročila Nanini in zakaj mi ni napisala par besedi? Kaj mi.j pomenijo vse te solze, ta beg, vsa ta .-krivnost?
V.-*a ta vprašanja so se drvila sko;.l moje možgane, moje oči pa so bulue v uro na steni, ki je kazala že poln <i in n i pravila, d.i /a nocoj zarr.au pričakujem svojo .'jutico v tej n razi; i
Toda po vsem tem, k*»r	skle-
nitanila za bodočnost, jjo vseli teh žrtvah, —- ali je bilo res verjrtan, da bi me varala? Ne! Tn poskusil -tm ovreči svoj prvotni sum.
it« > ica je našla kupca za svo jo o-pravo in hitela v Pariz, da bi sklenila kupč:jo. Govoriti o tem mi ni hotela, pač ker je vedela, da mi j o \ se t > mučno, in da sprejemam vse nj.? ie žrtve le nerad in le ker vem, da so neobhodno potrebne za najino srečo. In najbrže se boji žaliti moj ponos in mojo rahločutnost. Ljubše ji je, da se vrne Šele, ko bo že vse končano. Prudenca jo je gotovo pričakovala radi teg-a in se je nehote izdala pred menoj. In tako torej Margerita Se ni mogla dogotoviti vsega nocoj in spi pri njej, ali pa se vrne celo Se do jutra, ker si mora misliti, kako me skrbi in me ne bo hotela postiti tako.
Toda — čemu potem to jokanje? Hm, najbrže ji je kljub vsej ljubezni do mene vendar hudo, da se mora ločiti za vedno od vsega razkošja, ki je živela v njem doslej in ki ji je nudil toliko časa toliko sreče....
In to sem ji tako iz srca rad odpusti! ! Ah, ko pride, kako jo etisuem k sebi in s kakim veseljem ji povem, da sem uganil, zakaj je šla.
Toda ure so tekle in nje ni biSo.
Nemir, strah se me je oklepal kakor železen obroč bolj in bolj in mi stiskal glavo in sree. Morda pa se ji je kaj pripetilo? Morda je bila ranjena, bolna, mrtva? Morda je že na f>otu sel s kako strašno vestjo? In morda pride dan, a jaz bom trpel še vedno, kakor zdaj?
Misel, da bi me Margerita varala, zdaj, v isti uri ko jo jaz čakam v teh bolečinah me ni trpinčila več. Ne, moralo je biti nekaj, za kar ona ni mogla ničesar, in kar ji je zdaj branilo k meni: in bolj ko sem premišljeval, bolj sem bil gotov, da more biti to Le kaka nesreča. O, človeška niče-murnost, v kakih najrazličnejših oblikah se prikazuješ!
Odbila je ena. Sklenil sem. da počakam še eno uro, a če je do dveh ne bo, da grem sam v Pariz.
In začel sem iskati kako knjigo, ker misliti nisem hotel ničesar več.
Na mizi je bila odprta 'eManon Lescaut*\ In zdelo ^e mi je, da je v knjigi stran za stranjo premočena s solzami.... Listal sem nekaj časa po njej, a jo kmalu spet zaprl. Zdelo se mi je vse brezumno, in listi prazni, zakaj moje bolesti so visele kakor zavesa med njimi in mojimi očmi.
In počasi je tekla ura. Nebo je bilo zastrto. Tih jesensk dež je šumel na šil>e. Prazna postelja se mi je zazdela včasih podobna odprtemu grobu, in strah m© je bilo. . . .
Odprl sem vrata in poslušal. Nič. Samo drevesa so šumela. Nobenega voza na cesti. Takrat je udarilo v zvoniku tožno pol dveh.
Zdaj sem se že bal, da bi ne prišel kdo. Samo nesreča še je mogla k meni ob tej uri in skozi to žalostno noč.
Dve. Še nekaj časa sem čakal. Samo ura je motila strašno tišino s svojim umerjenim, pustim tiktakanjem.
Slednjič pa sem zapustil to sobo, kjer je imelo že vse, kar je bilo v njej, tisti ^losteii pogled, ki se prikazuje človeku v njem že vsaka stvar* če je tako brezupno zapuščen.
V sosedni sobi sem našel Nanino. spečo nad svojim delom. Zbudila se je in me vprašaja, ali se gospodična še ni vrnila.
—	Ne, toda če se vrne, povejte ji, da sem bil preveč nemiren in da sem Šel v Pariz.
—	Ob tej uri?
—	Da.
—	Toda kako ? Zdaj ne najdete voza? —
—- Grem peš.
—	V tem dežju!
—• Kaj me briga!
—	Toda gospodična se vrne; in če se ne vrne, bo še vedno čas iti pogledat. kaj' se je zgodilo, ko se zdani. Saj Vas še oropajo na poti!
—	Ne bo hudega. Nanina. Z Bogom !
Ta dobra stvarica je bila vsa iz sebe. Tekla je po moj plašč in me obrnila ter hotela iti po vsej sili budit trospo Arnould. ali bi se ne našlo kakega voza. Toda jaz nisem maral, ker sem bil prepričan, da imam že pol poti za seboj, predno bo napreženo, če bi spl<-h ne bilo najbrže vse zaman.
Tn vrhu tega se mi je hotelo prostega zraka in fizičnega napora, da bi se mi nekoliko polegla ta grozna razburjenost, ki je uprav stresala vse moje telo.
A zel -eni kiju« od stanovanja v uli-<-i d "A ni in in se poslovil od Nanine. ki := .;•• spremljala do vrtnih vrat.
Spočetka :cm skoraj tekel', toda zemlja je bila vsa premočena, in prehitro se m se utrudil. Že čez pol ure sem bil prisiljen, umeriti svoj korak, tako sem bil premočen in poten. Noč je bila tako črna, da sem se bal vsak hip. kdaj se zadenem ob kako drevo, ki >o stala ob cesti in bila videti, stopajoča vsled te črne teme kar naenkrat pred me. kakor velike pošasti, dirjajoče proti meni.
I »otekel sem dvoje, troje vozov, ki sem jih pustil kmalu za s«*b< ;
Že daleč spodaj je pridrdraia lahko vprega proti meni. V prvem hipu sem upal. da je morda Margerita notri, in ustavil sem se.
—	Margerita! Margerita!
Toda nihče se ni oglasil, in kočija je tekla dalje. Gledal sem za njo, potem pa z novo hitrostjo nadaljeval svojo pot.
Ravno dve uri sem rabil do mitnice. —
Pogled na Pariz mi je dal novih moči in spustil sem se v dir po dol-geiff drevoredu, ki sem ga bil prehodil že tolikokrat.
To noč ni bilo žive duše nikjer.
Tedaj se je začelo bas daniti, in ko sem dospel v ulico d 'Antin, se je me--to pravkar počasi zbujalo iz svojega mrtvega spanja.
Pri svetem Roku je bilo pet. 8tai sem pred Margeritino hišo in pozvonil. —•
Hode bolečine v prsih.
Posledica pre hlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 I^ivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. Hich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na jbo jSe sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-tnočka zlasti pa za influence, pre-hlaienje itd.
iflg Naša znamka Sidro je na . ■ vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25in50 centov.
F*. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York.
Imenoval sem svoje ime, in vratar je prejel od mene že dovolj bankovcev, da je vedel, s kako pravico smem h gospodični Gautier eelo ob petih zjutraj. Tako sem šel torej brez ovir mimo njega.
Lahko bi bil vprašal že njega, ali je gospodična doma, toda bal sem se, da bi mi rekel ne, in rajši esm upal še dve minuti več, nego da bi si bil prihranil pot.
(Dalje prih.)
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in H am burg- ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakoT sledi:
V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCE
odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORR AINE odpluje o. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
L A SAVGiE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopoL
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopoL
V BREMEN < proga severonemškega Lloyda) :
KRONPRINZES1N CECILIE (novi)
odpluje 20 avgusta ob 1. uri popol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRONPRINZKSIN CECILIE ( novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM II. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM
0	dpi u je 8. septembra ob 3. uri popol.
KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri doped.
KAISER WIIjEELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. .i**. ~ ^^^^ V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DEUTSCHLAND . >dpl u je 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND ►dpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanja.
i > ■ ■
ONI ROJAKI, kteri želijo potovati z manjšimi rtro
1	ki, t- j. se voziti cenej Si, naj se po-služijo
ATJSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parni ki vozijo direktno med Trstom Reko in New Torkom. Panriki odplujejo:
LAURA Bmm 3.
FRANCE6CA je dno ~ 24k m ptwul< i* s Dalje so ie krami poitni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor •ledi:
V ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 8:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND cndpluje 28. septembra ob 8:30 dopoL
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri po polu dne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINTiAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 56. oktobra ob 8:30 zjutraj.
odpluje odpluje odpluje odpluje odpluje
V HAVRE:
LA BRETAGNE 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE 23. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE .12. oktobra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE 26. oktobra ob 10. uri dopoL
V BREMEN:
BARBAROSSA odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje l?. septembra ob 10. uri dop.
BARIBAROS&A odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARBAROSSA odpluje 24. oktobra oib 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG:
BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta otb 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta c*b 4. uri zjutraj.
SILVIA
odpluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusra ob 11. uri dopol.
KAISERIN AUG US TE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BIjUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14.-septembra ob 9:30 dopol.
AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol.
AMERIKA* odpluje 17. oktobra ob 2. uri popol.
PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob S. uri zjutraj. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri o pol.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dme 24. awgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NEW YORK odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra.
PHIL ADEJjPTTT A odpluje dne 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST.. LOUCS
Ido 12. oktobra.
PH1T.A TVHT .PWT A odpluje dne 19. oktobra.
ST. PAUL odpluje dne 26. oktobra.
NEW YORK odpluje dne 2. novembra.
Ako kedo seli pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih paraikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbence na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku./
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eeni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519% Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami i« več let v kupčij skej zvezi.
Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO.
Rojakom v C al ume tu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALT Z,
11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino z» "Glas Naroda" in ga toplo priporu čamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M Cox ali pri C. A. Waterman: ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naena-' nil a. Naš valnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
PRIPOROČILO.
Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-dale, Renton, Mackay, Taylor in En nm claw, Wash., priporočamo našega zastopnika:
Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je z nami v zvezi.
FRANK SAKSER CO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom v Eveletbu. Minn, b okolici naznanjamo, da je za taiuoinj. okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE. P. O. Box 641.	Eveleth, Min*
Ker je s nami v zvezi, ga vsem tc plo priporočamo.
F r a n.k Sakser Co.
ni odgovorno j Spominjajte se ob raznih prilikah ne uredništvo niti upravništvo.	j
Upravništvo "Glasa Naroda". j fl**e »"koristne družbe sv. Cirila In
Rojaki, naročajte se na "Gla. j Met0<U T ^nbljanil Mal pelo« dar
loma na oltar!	(v d?
na "Gla* roda", največji in najcenejši dnevnik
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOLTVENIKI.
Bogu, kar je božjega, lieen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75e, šagrin rud. obreza 40c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, #1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70e.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava #1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20 c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20e.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10c.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30e.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c-
Ciganova o sveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je z!ato, 20c.
črni bratje, 20e.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, ne ve
zan 50e. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15e. Evangelij, vezam 50«. General Landon 2?>e
George Stephenson. ,«če želesnie 40c Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka. *ki»paj 70c.
in
Nedolžnost pregajana in poveličama 20c.
Nezgoda na Palavanu, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, vezano. Vsak po 60e.
Navodilo za spisovanje rasnih pizev
75e_
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c.
Odkritje Amerike, 40e.
Poduk Slovencem, ki se hočejo muss liti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki. 30e. Pavliha, 20e.
Pod turškim jarmom, 20c.
Poslednji Mohikaneo, 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20e.
Pripovedke, 3 zvezki po 20e_
Pri Vrbovčevem Grogi. 20e.
*rwt božji, 15«.
žPtve nemška vadnica, 35«
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60e.
Repoštev, 20e.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40e.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polaneskih. 3 xveaiki f&50.
Roparsko življenje, 20«.
Ročni angleško-slovenski in slovenake-
angleski slovar, 30c. Ročni nemško-slo venski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.09. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žie-Bartel, vezan .$3l00.
Ročni slovensko-nemški slovar, 40e.
Sanjske knjige, velike, 30e. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindcstanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20«. Spis je, 15e.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20e. Stanley v Afriki, 20«. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40«. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, I5c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povesti j, 20«.
Slovenska kuharica. Blciweia, elegrant-
no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spiso vnik ljubavnih in ženitovanj^
skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80«. Sto'etna pratika, 60c.
Grof Radecki, 20e.
Grundriss der slovenischen Sprache. Slovarček priučiti se nemščine b
vezan $1.25.	} učitelja, 40e_
Hedvika, banditova nevesta, 15«. i Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20e.
I Šaljivi Slovenec, 75e.
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Citicagi, Ili., kako* tudi rojakom po Z jed. driavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglav",
617 S. Center Ave., Chicago.. 111.,
blizu 19. ulic«,
Ser točim pristno uležano Atlas-, to, izvrstni whiskey. liajboijs vina in dišeče smodke sc pn tneni na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno bef* lfiiče in igrclna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20e.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50e..
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20«. Izanami, mala J a pouka, 20«. Izdajalca domovine, 20«. Izgubljena sr«ča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15e. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20«.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollfiova, 20c. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, 10« Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20e. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Mučeniki. A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otoclh, 25«. Na preriji, 20«.
Narodne pripovedke, 3 svečki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20c.
Ifaselnikova hči. 20c.
Hal dom. Zbirka povesti. Teak 20«.
Štiri povesti, 20«.
Tegethof, ? avrii admiral. 20«.
Timotej in Pilomena. 20e.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50.
Tiun Ling, morski razbojnik. 20«.
V	delu je rešitev, 20e. Venček pripovesti, 20e.
V	gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilrii listi. 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki
I $1.00.
'Zlata vas, 25e.
zanimiva povesi,
nižje rasrede
razgovori,
I
Znamenje štirih,
12 centov. Zbirka ljubavnih in snubOnlh 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50«. f Zgodbe sv. pisma stare in nov« savi
vezano oOc. 1 Zgodbe sv. pisma sa ! ljudskih šol, 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. ; Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški
40e., broširano 30«.. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e.. maši lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali l&s. Zemljevid .Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, n*w-yorške in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po Se., ducat 30«. Razne svete podobe, komad 5«. Ave Marija. 10c.
Album mesta New York s krasnimi
slikami mesta, 30e.
OPOMBA Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v poitni nakaznici ali poitnfli znamk ah. Poštnina jo pri vseh tek