105 Tatjana Hojan PAVLA BUH (1883–1942), učiteljica Rojena je bila 11. 12. 1883 v Ljubljani. Oče Jakob je bil zidar, mati je bila Ana Brenčič. Osnovno šolo je obiskovala pri ljubljanskih uršulinkah med letoma 1890 in 1895. Bila je odlična učenka. Prav tako je pri uršu- linkah obiskovala meščansko šolo med le- toma 1895 in 1898. Tudi tu je bila odličnja- kinja. V šolskem letu 1898/99 je obiskovala prvi razred Višje dekliške šole v Ljubljani, nato pa opravila štiri letnike učiteljišča od 1899/1900 do 1902/03. Maturirala je 9. julija 1903 z odliko. S tem spričevalom je lahko poučevala na javnih ljudskih šolah s sloven- skim in z nemškim učnim jezikom; lahko bi poučevala tudi ženska ročna dela in bila otroška vrtnarica. Strokovni izpit je opravi- la 11. novembra 1905. Na podlagi tega izpita bi lahko poučevala tudi verouk na osnovnih šolah.1 Njena prva služba je bila v Sostrem (1903– 1907), nato v Idriji (1907–1920) in nazadnje na Vrhniki (9. 2. 1920–15. 5. 1938). V Idriji je sprva poučevala na deški šoli in še v istem šolskem letu prestopila na dekli- ško. 5. decembra 1907 je predavala na ro- diteljskem večeru, ki ga je pripravila c. kr. rudniška dekliška šola v Idriji. Na dnevnem redu je bila tema Dekliška vzgoja. Voditeljica šole, Marija Kavčič, je v pozdravu navzočim poudarila pomen sodelovanja šole in doma pri vzgoji otrok. O predavanju Pavle Buh je Slovenski učitelj zapisal, da je »v pregledno sestavljenem govoru podala mnogo miglja- jev, kako je treba vzgajati zlasti deklice, da bodo kdaj dobre gospodinje in vrle matere. Priporočala je posebno, naj matere skrbe, da bodo njihove hčerke delavne, snažne, srame- žljive, varčne, pobožne, pokorne in resnico- ljubne. Varovati jih morajo pred gizdavostjo, pred slabo družbo, odvračati od branja veri in nravnosti nevarnih knjig in časopisov, zla- sti pa jih ne smejo vaditi v sladkosnednosti. Pavla Buh (1883–1942), učiteljica. PAVLA BUH (1883–1942), učiteljica 106 Vrhniški razgledi Koncem svojega govora je gdč. predavateljica omenila tudi hvalo in kazen ter priporočala redko hvalo in redko kazen, a oboje naj se uporablja z največjo doslednostjo.«2 V meseč- niku za starše in vzgojevalce slovenske mla- dine, Domačem ognjišču, so prav tako pisali o tem roditeljskem večeru. Napisali so, da je v poučnem govoru povedala mnogo lepega in koristnega o vzgoji deklic. Laž naj kaznu- jejo takoj in tudi sami ne smejo lagati vpričo otrok. »Predavanje je bilo jako dobro, in vi- delo se je vsem navzočim, s kako pozornostjo so poslušali razmotrivanja,« je zaključil po- ročevalec.3 Obiskovala je dva tečaja za prostoročno ri- sanje na ljubljanskem učiteljišču, in sicer med 16. avgustom in 6. septembrom 1907 in med 20. avgustom in 10. septembrom 1908. O prvem tečaju so poročali v Učiteljskem tovarišu, da ga je obiskovalo 22 učiteljic in 9 učiteljev. Omenili pa so tudi, da bi šolska oblast lahko tem prostovoljnim obiskoval- cem pomagala in »omilila njih za napredek šolstva žrtvovane izdatke, zlasti v naši dobi, ko se učiteljstvo skoraj utaplja v uboštvu«. Obiskovalci iz drugih dežel so dobili podpo- ro za obiskovanje tečaja, kranjski učitelji pa so morali »celo sami rekvizite kupovati«.4 Od 17. julija do 13. avgusta 1913 pa je obi- skovala tečaj za pouk deških ročnih del na Dunaju. Končni izpit je opravila z dobrim uspehom iz predmetov: modeliranje, leplje- nje, lesorez in delo na stružnici. Na Vrhniko je prišla 5. marca 1920. Do 20. septembra je bila nadomestna učiteljica, nato pa začasna. Stalna učiteljica je postala 23. novembra istega leta. V prvem šolskem letu službovanja na Vrhniki 1919/20 je pou- čevala 44 deklet na dekliški šoli. V šolskem letu 1921/22 je poučevala 1. a razred, v dru- gih razredih pa ženska ročna dela. Zapis v uslužbenskem listu učiteljice Pavle Buh (Arhiv Republike Slovenije, AS 231, škatla 5). 107 Od 15. januarja 1936 je namesto Marije Ple- ško poučevala teoretično gospodinjstvo. Bila je članica številnih društev. V telova- dnem društvu Sokol je delovala od leta 1931, v Olepševalnem društvu od 1925, v Jadranski straži od 1934, Kolu jugoslovanskih sester od 1928, Društvu sv. Cirila in Metoda od 1928 in v narodno obrambnem društvu BRAN – I – BOR od 1935. Leta 1919 je postala članica Slovenske šolske matice. V občinskem odbo- ru Rdečega križa je delovala od leta 1935 in bila blagajničarka in odbornica.5 Njeno delo so leta 1937 ocenili tako: »Posto- pa z mladino iskreno, ter se z materinsko bla- gohotnostjo posveča povsem vzgoji in pouku mladine.«6 V šolskem letu 1937/38 je zbolela. 22. aprila 1938 je bila razrešena službovanja, 15. maja istega leta pa upokojena. V šolski kroniki so o njej napisali: »Vso dolgoletno službeno delo je bila nad vse vestna, točna, redna in uslu- žna. Bila je vsem prava tovarišica, otrokom pa druga mati.« Ob upokojitvi so se na šoli od nje poslovili 22. junija 1938. Kolegica Ana Rape je sestavila govor učenki 2. razreda viš- je narodne šole.7 Na Vrhniki je živela s svojim bratom, zdrav- nikom Josipom Buhom. Stanovala sta na tedanji Kotnikovi cesti št. 3, na koncu Stare ceste. Hiša je bila za hišo lastnikov Opeka, po domače Mokar. Sedaj so tam stanovanjski bloki.8 Starejši Vrhničani se še zelo spomi- njajo njenega brata.9 Umrla je 23. oktobra 1942. Pokopana je na Vrhniki. Ljudmila Klun, rojena Hojan, (1926), je sta- novala na bližnji Stari cesti, št. 53. Učiteljice Pavle Buh se spominja kot sivolase, visoke gospe, močnejše postave. Večkrat ji je poma- gala pri delu na šolskem vrtu, ko je plela in sadila rastline. V zahvalo ji je Buhova večkrat prinesla jabolka in jabolčni kompot. Opombe: 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48, Uslužbenski list, škatla 5. 2 Iz Idrije. Slovenski učitelj 1908, str. 6–7. 3 Iz Idrije. Domače ognjišče 1906, str. 61. 4 Risarskega kurza v Ljubljani … Učiteljski tovariš 1907, str. 417. 5 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48. Uslužbenski list, škatla 5. 6 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48. Ocenjevalni list za šolsko leto 1936/37, škatla 4. 7 ZAL, Osnovna šola Janeza Mraka na Vrhniki, VRH 48. Kronika osemrazredne osnovne šole na Vrhniki. VI. knjiga, šolsko leto 1937/38. 8 Polona Roblek: Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo. Sprehod po vrhniški Stari cesti. Vrhniški razgledi, št. 9, 2008, str. 95. 9 Polona Zalokar: Hiše se spreminjajo, sledovi ostaja- jo. (III. del). Voljčeva cesta in Klis. Vrhniški razgledi, št. 12, 2011, str. 79. Pavla Buh. PAVLA BUH (1883–1942), učiteljica