Požtnlna plačana v gotovini MarlBbr, četrteSc 24! woveinBreT 1032 MARIBORSKI 5tev. 263 Leto VI. (XIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2485 Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 18. uri / Velja meeešno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani , Poštni čekovni račun ŠL 11.400 JUTRA” Spremembe sedanjega volilnega zakona glavna določila spreminjevalnega osnutka. torek je notranji minister predložil rodni skupščini osnutek sprememb do' cianjega zakona o snovanju in delo* vonj11 POI,t^n5h strank, zborovanjih in v ltvah v narodno skupščino, ki je bil Prej najavljen. Novi osnutek sloni na k Se^anjih načelih in omiljuje samo nesi j r5 člene. Glavne nove določbe so e Slovenija skupaj torej 26. Mimo o-rainih poslancev in poslancev glavnih s,.est banovin, pride v parlament še no-vsake liste, ki je dosegla najmanj oh? glasov. Volilne pravice nimajo gojenci za čas izgube državljanskih DnrfV*C’ oni’ 50 v konkurzu, onL ki so d nadzorstvom in oni, ki so obsojeni q . volilnih sleparij. Mandat pa izgube poslanci, ki izgube volilno pravico, ! ^bnejo državno službo, se ndeležuje-Sl državnih licitacij ali po sicer v po-, vnih stikih z državo. Za ministre pa „ °dredba ne velja. Državne kandidat-, /"Ste se sestavljajo tako, da se navezo:, dan volitev, nosilec liste in vsi ,®ndidati za vse okraje v državi. Pod 'enj kandidatov morajo biti tudi imena /piestnikov in predstavniki (po dva in v’a namestnika). Dva okraja se lahko rtMZeta v eno volilno enoto, toda le te-če nimata skuoaj 50.000 prebival-j * in če sta v isti banovini. Vsi kandi-namestniki in predstavniki morajo dati sodišču pismeno izjavo. Biti pa morajo ^eveda vpisani v volilnih imenikih. Vsaka državna kandidatna lista mora imeti najmanj po enega kandidata v vsakem volilnem okraju, ali vezanem okraju ter toliko v vsakem samostojnem mestu, kolikor voli poslancev. V istem o-kraju ali mestu ima vsaka lista lahko tudi več kandidatov. Če se izprazni mesto poslanca, ga zavzame njegov namestnik. Nosilci vsedržavne liste morajo predložiti svojo listo v določenem roku kasacijskemu sodišču, in sicer v dveh izvodih po najmanj petih predlagateljih. Lista se sme potem tiskati in predložiti javnosti. Lista se ne sme več spreminjati, kakor le v primeru, če umre kateri kandidat ali izgubi volilno pravico. Ako kasacijsko sodišče predloži le eno listo, se glasuje samo za to, v okrajih, ki so vezani, sta pa izvoljena kandidat in namestnik. Po volitvah ugotovi glavni volilni odbor, katera državna lista je dobila uajveč glasov, nato potrdi izvolitev vseh nosilcev list, ki so prejele najmanj 50.000 glasov. Najmočnejša lista dobi vse tri poslance Beograda in tri petine vseh v državi, računajoč po banovinah. Tako bo dobila v Slovenji od 26 poslancev 16. Izvoljeni bodo oni kandidati, ki so dobili v svojih okrajih največ glasov. Število mandatov, ki bo še preostalo, se bo pa razdelilo v primeru da so vse o-stale kandidatne liste prejele manj glasov kot najmočnejša, med vse tiste, upoštevajoč torej tudi najmočnejšo. V Sloveniji se bo razdelilo tako še 10 mandatov. To število mandatov, • ki še pripade posamezni banovini, se bo razdelilo med vse državne kandidatne liste v sorazmerju s številom glasov, ki so bili oddani v teh banovinah za vse okrajne kandidate, vezane za posamezne državne kandidatne liste, na ta-le način: Število glasov, ki jih je skupno dobila vsaka državna kandidatna lista v posameznih banovinah, se deli s številom 2, 3 Itd. in nazadnje s številom, ki ustreza temu številu mandatov, ki še pripadajo banovinam. Od števila, dobljenega od take delitve, se vzame največ toliko, kolikor mandatov pripade posameznim banovinam, in napram tem številkam se razdeli število mandatov vsaki listi. Če pa dobe druge liste več glasov kot najmočnejša, se ta ne jemlje v poštev pri delitvi ostalih mandatov. Če katera lista ne dobi 50.000 glasov, ne dobi nobenega mandata, če pa dobita dve najmočnejši kandidatni listi enako število glasov, se odrede teden dni kesn/o ožje volitve. Amerika odklonila moratorij SPOROČILO DRŽAVNEGA TAJNIKA STIMSONA. RAZOČARANJE V AN-GLIJI IN RAZBURJENJE V FRANCIJI. ROOSEVELTOVA IZJAVA NOVINAR JEM. WASHINGTON, 24. novembra. Državni tajnik Stimson je sporočil diplomatskim zastopnikom Anglije, Francije, Poljske, Belgije in Češkoslovaške, da vlada Zedinjenih držav njihovih, prošen j za odgoditev dne 15. decembra zapadajočih anuitet medzavezniških dolgov nikakor ne inore upoštevati, tako da morajo evropske države dolžnice plačati omenjenega dne vse svoje plačilne obroke. LONDON, 24. novembra. Ameriški odgovor na noto angleške vlade o vprašanju medzavezniških dolgov je izzval v tukajšnjih krogih veliko razočaranje. Vlada še ni zavzela definitivnega stališča, ker hoče počakati na dešlfracijo oficijel-nega besedila ameriške note. Kakor se poudarja v poučenih krogih, bo Anglija naslovila že v kratkem novo noto na vlado Zedinjenih držav. V njej bo obrazložila težavno finančno in .ekonomsko stanje Anglije v zvezi z zahtevo po odplačevanju medzavezniških dolgov Zedinjenim državam. PARIZ, 24. novembra. Ameriški odgovor je tudi v Parizu izzval veliko raz- burjenje. Ministrski predsednik Herriot je imel z angleškim veleposlanikom lordom Tyreilom dolg razgovor, namenjen položaju, ki je nastal po ameriškem odgovoru. Listi zatrjujejo, da prizadete države ne bodo mogle plačati svojih obrokov, ne da bi prišlo pri tem njih gospodarstvo v največjo nevarnost. Nekateri listi priporočajo ustanovitev enotne evrop ske fronte proti izsiljevalni politiki Amerike, NEW YORK, 24. novembra. Novi ameriški predsednik Roosevelt je sprejel ob vrnitvi domov novinarje ter jim je obrazložil svoje poglede na vprašanje evropskih medzavezniških dolgov, Likvidacijo spora bodo mogle evropske države doseči le diplomatskim potom. Vlada Zedinjenih držav bo proučila posamezno položaj vsake države dolžnice ter ji po možnosti pomagala. Popolnoma pa se strinja s Hooverjem v tem, £a gre za posojila, id so bila dana v dobri veri, da bodo tudi vrnjena. O kakem kolektivnem obravnavanju tega vprašanja pa ne more bit! govora. Nemčija se mora dokončno odločiti OSTER PRITISK. DA SE NEMCI VRNEJO NA RAZOROŽIT VENO KONFERENCO. POSVETOVANJA V ŽENEVI. LONDON. 24. novembra. »Times« trdijo v svojem uvodniku, da niso bili na sestankih, ki so jih imeli te dni v Ženevi sir Simon in von Neurath ter von Neurath in Davis, storjeni nobeni konkretni zaključki, ker so imeli ti raz govori izključno le preliminaren značaj. Definitivna odločba se more pričakovati šele tedaj, ko bodo pri teh razgovorih aktivno sodelovali tudi predstavniki francoske vlade. Domneva se, da se bo še v teku tega tedna sestal von Neurath s Paulom Boncour-jem, ni pa tudi Izključeno, da bo dopotoval te dni v Ženevo tudi Herriot. V tem primeru bi stopilo vprašanje vo jaške enakopravnosti, ki ga je Nemčija posebno podčrtala, v zaključno fazo. Nemčija bi bila postavljena pred dilemo, da odkrito odgovori z da ali ne. RIM, 24. novembra. Fašistični tisk sledi z velikim zanimanjem pogaja- njem, ki se vodijo v Ženevi s von Neu-rathom. »Tribuna" trdi, da so ta pogajanja znatno napredovala in da se lahko zanesljivo pričakuje, da bo sklicana v začetku decembra konferenca petih velesil, na kateri bi se našla konČ na solucija v vprašanju vojaške enakopravnosti. Potem bi se mogla sestati brez vseh težav tudi splošna komisija razorožitvene konference. Nemci trenutno zahtevajo, da stori Francija isto, kar sta že storili Anglija in Itall< ia. namreč, da javno prizna upravičenost nemške zahteve po izenačenja Nemčije v vojaških pravicah z drugimi državami. Francozi bi mogli dati tako izjavo ne le na seji predsedstva razorožitvene konference v Ženevi temveč tudi v Parizu, ker Nemci iz tega ne ustvarjajo nobenega vprašanja. Bčrengerjev referat V Nemčiji ni se nobene reštive Spolna negotovost po Hitlerjevem odgovoru, komen. TARJI TISKA IN NOVE KOMBINACIJE. BERLIN, 24. novembra. Današnji II-J.se obširno ukvarjajo s političnim ,J0Z3iem. ki je nastal po Hitlerjevem 0m°Voru na Hindenbursrovo adreso. ukinjajo vse mogoče soluclje. Des-kurtt?M listi se boje. da je ideja harz-vi* e fronte za vedno pokopana. Le-brS.arski ,lst' očitajo Hitlerju, da je i,PreČil Parlamentarno rešitev vlad-^isi Hitler je pokazal, da mu ni O hič do sodelovanja s parlamenta# ajMnak le do tega. da bi prišel jJ^anje mesto von Papena kot dr-kancelar. Levičarski tisk mu D0f 3 obenem tud? to, da ni nlff čutil &01Ihx slon?! v stike z drugimi •‘•enimi strankami. »Deutsche All- gemcine Zeltung« pa misli, da še niso podrti vsi mostovi in so odprta še nekatera pota. Nasprotno pa pravi »TSg-tiche Rundschau«, da ie sedaj mogoča samo še prezidialna vlada z nevtralno osebo na položaju državnega kanclerja. PRVA ŽELEZNICA NA SAHALINU. MOSKVA, 24. novembra. Na otoku Sahalinu je bila te dni otvorjena prva železniška proga, ki je bila s tem izročena javnemu prometu. Ta proga veže petrolejsko ozemlje Boha z zalivom Moskolovo. PARIZ. 24. novembra. Herriot je sprejel predsednika zunanjepolitičnega odbora senata, senatorja Berenger-ia. ki mu ie poročal o svojem bivanju v Rimu. kjer se je sestal z vodilnimi fašisti, v prvi vrsti pa z Mussolinijem. Dasi njegovo potovanje v Italijo ni bilo uradnega značaja, se mu vendar pripisuje velik političen pomen, ker se ie v razgovorih z italijanskimi državniki dotaknil tudi vprašanj, tičočih se od-nošajev med Francijo in Italijo. Znana Je želja Francije, da bi se v odno-šailh z Italijo ustvarila boljša atmosfera, a dasi je bila ta želja v zadnjem času opetovano izrečena, ni našla v Italiji posebnega odziva. Moglo bi se celo reči, da ie vzbudila še večje nezaupanje. Francoski levičarski listi sicer še vedno zagovarjajo zbHžanje z Italijo, desničarski se pa boje. da bi se moglo Izvršiti to samo n' ljun Frati-1 clle. j Nemški in italijanski fašisti RIM, 24, novembra. Revija »Regfmd fascista« objavlja razgovor Hitlerjevega pomočnika Rosenberga z blvšhn tajnikom fašistične stranke Farinaccljem. Na vprašanje Farinaccija, če je mogoč sporazum med nemškimi In tujimi nacionalisti, je Rosenberg odgovoril zelo optimistično kolikor se tiče Italije. Posebno pa je Rosenberg izključil vsako nevarnost navskrižja v ekspanzijskem pokretu Italije In Nemčije. BEG DENARJA IZ ŠVICE. PARIZ, 24. novembra. V tukajšnjih finančnih krogih se govori, da se tudi v Švici pripravlja posebna devizna uredba. V glavnem gre za to, da se prepreči dviganje in izvažanje velikih depozitov iz Švice. ŠARIČ ODPOTOVAL V RIM. ZAGREB, 24. novembra. Sarajevski nadškof dr. Šarid je danes odpotoval služ ibeno v Rim. Dnevne vesti Vprašanje podražitve kruha ▼ Mariboru Z ozirom naj naš članek o podražitvi kruha v Mariboru in o stališču mestnega tržnega odseka napram temu zvišanju, nas je naprosila »Zadruga pekov za Maribor in okolico« za priobčitev naslednjega pojasnila: »Zahteva pekov po zvišanju cen kruha je žal naletela na nerazumevanje pri mestnem tržnem nadzorstvu in v javnosti. Gotovo ni namen pekov zvišati namenoma cene kruha vprav v času nastopajoče zime, če jih ne bi k temu silil porast cen moke in novopredpisani 3% prometni davek. Očita se nam sicer, da prej, ko je bila cena moki nižja, pekovska zadruga ni čutila potrebe znižati cene kruha. To je res, toda obenem se prehitro pozablja na tedaj obstoječi ne-^fečni žitni monopol, ki je prizadel pekovskemu obrtu smrtni udarec. Ne le, da so morali peki davčni oblasti plačati takso za zalogo moke po 0.40 do 0.50 Din za kilogram, kar je znašalo po velikosti podjetja od 2000 do 15.000 Din na mesec, temveč je banska uprava znižala tudi cene kruha za 0.50 Din, tako da je bila za 0.50 Din nižja od cene moke. Ali s tem ni bila storjena pekom velika krivica in nepopravljiva izguba? Toda tudi to neznosno breme smo prenesli z nevarnostjo uničenja lastne eksistence. Cena moke je danes višja za okrog 0.50 Din pri kilogramu, razen tega pa so bili peki s 1. septembrom t. 1. obre-menjemi še s 3% prometnim davkom, ki ga označujejo nekateri kot malenkostnega. Da to ni res, naj navedemo' primer neke večje pekarne, ki je kljub sedanjemu slabemu prometu plačala v mesecu septembru okrog 2400 Din prometnega davka, seveda ne vštevši vse ostale davčne dajatve! To je vsekakor težko breme, za katero ni nobenega kritja. Iz našega pojasnila je torej razvidno, da je zahteva po zvišanju cen kruha povsem utemeljena, ker je združena z eksistenco posameznih obratov. Krivdo za zvišanje cen kruha ne nosijo peki, ampak edinole porast cen moke in visoke davčne dajatve. Toliko javnosti v pojasnilo. Zadruga pekov pa obenem sporoča, da ni zaprosila mestnega načelstva za dovoljenje zvišanja cen kruha, temveč le za dovoljenje »reguliranja cen« v teži, ker so pač peki prav tako upravičeni zvišati ali znižati cene svojih izdelkov, kakor vsi ostali obrtniki in trgovci.« Iz finančne službe. Za dnevoičarje so imenovani: Anton Kozjak v Dolnji Lendavi, Jakob Kostrevc v Ljutomeru, Josip Sič, Mirko Dobričič, Peter Kneoh-tel, Martina Pirčeva in Peter Kenda, vsi v Mariboru, Anton Hrastar v Murski Soboti, Ivan Šutej v Prevaljah, Peter Vesel v Ptuju in Lina Pirihova v Šmarju pri Jelšah. Poroka. V soboto 26. t. m. se bosta poročila v magdalenski cerkvi magistrat-ni pisarniški asistent g. Jože Gorup in gdč. Anka Ogorelčeva, hčerka znane in ugledne narodne rodbine. Ženinova priča bo železniški uradnik g. Bruno Parma, nevestina pa njen brat g. dr. Ivo Ogo-relec. Mlademu paru želimo vso srečo! Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Matija Videčnik, gostilničar in posestnik iz Rečice ob Paki, s Fran cko Cizejevo, sobarico; Rudolf Purgaj, posestnikov sin iz Košakov, z Josipino Krivčevo, hčerko viničarja iz Košakov; Ivan Budler, viničar, s Terezijo Žižkovo, viničarjevo hčerko, oba iz Pekla: Leopold Fras, posestnik, z Marijo Polančevo, posestnikovo hčerko iz Počehove;. Simon Štern, delavec, z Julijano Korenovo, posestnico iz Frama; Filip Reš, delavec, z Marijo Werdingerjevo, gospodinjo, in Mihael Miklavec, delovodja, z Marijo Puh-rovo, gostilničarjevo hčerko. Bilo srečno! Proslava zedinjenja pri Sokolu I. Sokol Maribor I. priredi v soboto 26. nov. ob 20. url v telovadnici inženirske podčastniške šole proslavo zedinjenja. Spored: govor br. prof. Kende, deklamacija In krstna predstava Kerenčičeve igre »Prvi december«. Režijo vodi br. J. Kuntner. — Sokoli in nam naklonjeno občinstvo: Pridite! Socialni odsek pri banovinskem odboru JRKD je sklical za' nedeljo, 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani anketo z dnevnim redom: Referati in debate: 1. o zaščiti stanovanjskih najemnin; 2. o krizi delavskega socialnega zavarovanja; 3.0 pokojninskem zavarovanju nameščencev; 4. o podporni akciji za brezposelne. Na anketo so vabljeni socialni referentje vseh srezkih organizacij JRKD v dravski banovini, vsi ostali vidnejši socialni delavci v stranki, generalni tajnik JRKD minister dr. Albert Kramer, dalje minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, podban g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. Dinko Puc ter nekateri referentje banske uprave. Namen ankete je, da opredeli stranka v dravski banovini svoje stali šče v vseh navedenih vprašanjih. Banovinsko tajništvo J. R. Predavanje UMUN-a. Združenje mariborskega učiteljskega naraščaja priredi v soboto 26. t. m. ob pol 15. uri v slavnostni dvorani moškega učiteljišča predavanje g. prof. Robnika o temi: »Izvor, bistvo in namen kulture«. Vabljeni vsi, posebno dijaštvo! »Narodna odbrana« v Mariboru priredi na obletnico zedinjenja 1. decembra svoj tradicionalni »Večer Narodne odbrane« v dvorani Union. Pri zanimivem sporedu sodeluje okrog 120 članov mladinskega pevskega zbora »Ferijalne zveze« z izbranimi pevskimi točkami ob spremlje-vanju orkestra, moški zbor dijakov in-ženerske podčastniške šole v Mariboru, igralci in pevski umetniki Narodnega gledališča itd. Po koncertnem delu večera bo prosta zabava. Kaj je z zgradbo carinske pošte? Novo poslopje tukajšnje carinske pošte se v vsem začrtanem obsegu naglo gradi in bo v sirovem stanju kmalu gotovo. Pri tej stavbi sploh ni bilo nikoli v načrtu tretje nadstropje in se vsa stavba gradi v celoti po prvotnih načrtih. Pač pa se je mislilo na opustitev tretjega nadstropja pri mariborski pošti št. 2, katere gradnja pa še ni sklenjena im je zadeva odložena na poznejši čas. Zgraditev tretjega nadstropja na tem poslopju pa bi se opustila z ozirom na to, da se bodo gradile za ca rinike posebne stanovanjske hiše. Glede nove kavarne v Mariboru, ki se baje namerava odpreti v pritličju bivše Šoštaričeve hiše na vogalu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice, smo se informirali pri mariborskem mestnem magistratu, kjer smo izvedeli, da glede take kavarne ni bila vložena prošnja. Pač pa je bila vložena prošnja za izrek krajevne potrebe za majhno novo turško kavarnico v Židovski ulici, vendar se bo s to zadevo glede izreka krajevne potrebe ba-vil še mestni občinski svet. Splošnoproraetni nakazilu! zavod. Danes zvečer ob 20. uri bo pri »Zamorcu« informativni sestanek radi eventuelneu-stanovitve zadruge Splošnoprometni na-kazilni zavod. Dnevni red sestanka bo: Smoter in cilj nove zadruge, določitev delovnega odbora, sestava pravil in raznoterosti. Obletnica smrti škofa dr. Sedeja. 28. novembra bo minilo leto dni, kar je preminul goriški nadškof dr. Sedej. Vest o njegovi smrti je pretresla vsa slovenska srca, ki so ob smrti slutila, da se je pričela zadnja etapa v borbi onstran mej. Slutnje nas niso varale. Znan nam je po ložaj našega naroda v Julijski krajini in prav gotovo bo z imenovanjem naslednika znova prizadet. V spomin obletnice smrti, priredi društvo »Nanos« skupno z ostalimi društvi 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani spo minsko svečanost za velikim pokojnikom. Življenje in njegova dela bo orisa primorski rojak župnik g. Soklič. Apeliramo na vse, ki jim je težka borba našega naroda onstran meja pri srcu, da se odzovejo klicu: »Pridite, dokažite, da smo vsi ene misli!« ELIZABETA BERGNER ZASANJANE USTNE Danes svečana premiera-Kino Union Lutkovni oder Sokola I. V nedeljo, 27. nov. ob 15. uri bo v kadetnici zopet predstava s pripovedovanjem pravljic. Lutkovno gledališče Sokola matice ponovi v nedeljo ob 15. uri pravljico »Rdeča kapica« in šaljivi prizor »Čarobni dežnik«. Naše Melje je pošteno. 4000 Din je našel 14Jetni Peter Čerče iz Melja, učenec IV. deške šole in jih oddal policiji. Ta poštenost pri mladini je zelo razveseljiva in zahtevamo, da dobi dečko postavno nagrado. Morske ribe. Z njimi bo odslej preskrbljen tudi Maribor. Na stojnici ribiškega društva iz Njivic na Krku, ki je postavljena na Glavnem trgu, bodo prodajali vsak dan sveže morske ribe, prav bogato pa bo založena stojnica zlasti ob petkih. Prvi večji transport vsakovrstnih rib je prispel danes in jih bodo prodajali jutri ria omenjeni stojnici po izredno nizkih cenah, tako da si bodo lahko tudi manj premožni sloji privoščili ribjo dobldto* PRI TRQAN!li V ZOBEH IN O LAVI navadno priporočajo >gy masažo za masažo ^ S.teWeB,c*14 Din °£las ieZ* pod S. Br. 25.892/32 »Celjski grofje« kot popoldanska predstava. V nedeljo ob 15. uri se uprizori izredno uspela Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«, ki je ob vseh mariborskih uprizoritvah navdušila občinstvo ter so ž njo gostovali v Celju dvakrat pred razprodanim gledališčem. Opozarjamo na to predstavo zlasti občinstvo, ki med tednom ne utegne v gledališče, in okoličane. — Zvečer ob 20. uri bo prva ponovitev Suppejeve klasične operete »Boccaccio«. Dobrodelna akcija mariborskih gostil ničarjev in kavamarjev. Tiho in neopaženo za širšo javnost pomagajo mariborski gostilničarji in kavarnarji že več let najbednejšim in nasitijo vsak dan 197 lačnih želodcev. So to siromaki, ki ne zmorejo niti za vsakdanjo hrano in so si jih gostilničarji in kavarnarji porazdelili med seboj. Tako dobiva 17 revežev zajutrek s kruhom, 57 jih dobi ko silo, 29 večerjo, 68 hrano za ves dan, 26 pa jih dobi juho s kruhom. Od teh siromakov je 22 ubogih dijakov, ki so vse šolsko leto deležni dobrote nekaterih gostilničarjev in kavarnarjev. Trije gostilničarji nudijo trem revežem tudi brezplačno stanovanje. Vsak mesec žrtvujejo torej mariborski gostilničarji in kavarnarji že več let za omiljenje bede o-krog 10.000 Din in zaslužijo za svoje človekoljubno delo vse priznanje in vso pohvalo. Znana plesalka Katja Delakova, ki je v poslednjem času s svojimi nastopi v Ljubljani dosegla velike uspehe, priredi samostojni plesni večer v petek, 2. decembra v mariborskem gledališču. Palčki zidajo hišico. To ljubko igrico, ki je v nedeljo pri proslavi Društva za podporo revnih učencev tako ugajala, je spisal g. Oskar Žolnir, učitelj v Mariboru, kar se pomotoma ni označilo. Očividce pri nesreči mojega sina pro sim, da javijo svoje naslove. Dragotin Kopič, Aleksandrova cesta 77. Anton Mohor: Kosovska drama. Slo venci čutimo še vedno veliko pomanjkanje dobrih mladinskih iger, zlasti pa takih, ki bi služile našim šolam o priliki raznih nacionalnih in patriotičnih proslav. Tako so n. pr. za Vidov dan v zadregi vsi šolski voditelji in učitelji: ni primernih deklamacij in ni iger. Že nekaj let se ponavlja tisto, kar imamo, a večno ponavljanje utruja in ne dosega zaželjenega namena. Zato moramo pozdraviti malo v vezani besedi pisano trodejansko igrico »Kosovsko dramo«, ki jo je napisal učitelj in vzgojitelj g. Anton Mohor. Postavil je na oder junake bitke na Kosovem polju, carja Lazarja in njegove vojskovodje ter sultana Murata in vezirje. Osredje je pravljični junaški čin Miloša Obilica. Delo ni dolgo in tudi ne težko, tako, da se bo dalo naštudirati in opremiti z majhnim trudom, služilo pa bo zlasti za proslave Vidovega dne in drugih narodnih ter državnih praznikov. »Kosovska drama«, ki jo je z omenjenimi besedami ocenil priznan mladinski pisatelj, bo izšla v kratkem v posebni knjižici. Oni, ki jo bodo naročili vnaprej, jo bodo dobili že za 4 Din, pozneje bo stala več. Naročila in naročnino sprejema: Anton Mohor, učitelj, Maribor, Ob jajčni 6. Narodne gledali^ Repertoar. Četrtek, 24. novembra: Zaprto. Petek, 25. novembra: Zaprto. Sobota, 26. novembra ob 20. uri: »Boccaccio«. Premiera. Nedelja, 27. novembra ob 15. uri: »Celjski grofje«. — Ob 20. uri: »Boccaccio«. Premiera »Boccaccia«, Suppejeve klasične operete bo v soboto, 26. t. m. V tej opereti je uporabljenih nekaj novel slavnega italijanskega novelista GiovannUH Boccaccia, ki si jih ni izmišljal, temveč jih je doživljal. V tem delu je vse pok10 zabavnih in komičnih situacij, glasba P* je pravi biser klasične muzike. »Boccaccio« je skemponrran po načinu italijanske opere. Režira K. Bachmann kot gost, dirigira kapelnik Herzog. Nastopijo v pevskih partijah Udovičeva, Savinov^ Gorinškova, Zakrajškova, Barbičev3-Sancin, Grom, Rasberger, P, Kovič, Skrbinšek, Gorinšek in Lipnik. V ostalin ulogah Starčeva, Furijan, Tovornik i° Blaž. _ Pri zapeki, motnjah pri prebavi, goN* čici v želodcu, krvnih navalih, glavobol in splošni slabosti vzemite zjutraj tešče kozarec »Franc Jožefove« gi‘enC ce. Po izkušnjah nabranih na klinikah* notranje bolezni je »Franc Jožefov « grenčica izredno dobrodelno odvajalu sredstvo. »Franc Jožefova« voda se bi v vseh lekarnah, drogerijah in SPeCB' rijskih trgovinah. Gojzerfi na obroke „Tempo“ čevlji LJUBLJANA CELJE MARI®®, Gledališka 4 Aškerčeva 3 SlovGrt*^ Pritožba splavarjev. Z ozirom na ^ nje poročilo o činu nekega splavarja P? državnim mostom, nam pišejo naši sp1' varji: Nikakor ne odobravamo kar se je zgodilo, želimo pa, da bi J3'' nost in oblast opazila tudi tisto, l.Pa?e. si je zlomil desno nogo. Poklicani re. • valci so ponesrečenca prepeljali v bo šnico. Zaklepajte svoja stanovanja. V zadnie'^| času se klati po mestu neki vl°mi*eC’.c0. s spretno roko odpre vsako ključavfl Policija ga sicer vestno zasleduje, ^ ^ dar se doslej še ni ujel v njene mr _ Predsinočnjim je obiskal stanovanje šnjajrja Marka Pušica na Pristanu. Ne° e| d ženo se je splazil v spalnico in ° vre, iz kovčega razno obleko in čevlje v nosti okrog 400 Din, ter izginil brez du. AL* Ukradeno kolo. Čevljarskemu P0131 ^ niku Bogomiru Savniku iz Sellni® Dravi je včeraj popoldne odpeljal colo iz veže neke hiše na Koroški ^ (olo je znamke »Stadion« in vre krog 1800 Din. Vreme bo milo in pretežno Obetajo nam celo tudi dež. Ziv uri v toplomeru se dviga in je. , VITiakon)er zlezlo na 4.2 stopinje nad ničlo- 4ja& je kazal davi ob 7. uri pri l5- g tofeJ 733.7, reduciran na ničlo po 'y'^e je e padel od včeraj na danes. by pa mirno in tiho, brez padavin, P se vlačijo stratocumulusi to rt?uri stratusi. Vm a r i b o r u, dne 24. XI. 1932. Mariborski »V E C ER NIK« Jnfr* ■■■■BHBnBsianBnoBsnffi Sokolstvo Srebrni jubilej Sokola matice Spored svečane telovadne akademije. V proslavo 25letnega jubileja priredi sokolsko društvo matica 30. novembra °o 20. uri v unionski dvorani svečano elovadno akademijo, ki bo veren izraz "apredka, kj ga je društvo doseglo v Petindvajsetih letih svojega delovanja. Uvodoma bodo nastopili člani iz časa Ustanovitve društva z vajami za V. pra-j vsesokolski zlet, s katerimi so na-°Pili prvo leto društvenega obstoja le-a 1907. Vaje so značilne zlasti za ta-'ratno dobo. Zato bo ta zgodovinska °cka prav zanimiva. Nadaljnji spored 0 Pokazal, kako je društvo zajelo poleg lanov še žene in mladino od najnežnejše P°e in do kakšne višine si je razvilo v jjPsledu telesnih vaj. Nastopilo bo tri-eset »muck« najmanjše 3 do 71etne de-®> nastopile bodo naraščajnice z ritmični vajami, in naraščajniki mojstri v parterni gimnastiki. V vrsti članov na orodju bo nastopil po daljšem presledku prvak Tošo Primožič ter prvič z Mariborčani tudi športnikom znani Gabe Župančič. Krona večera pa utegne biti B. Jemelkove gimnastična skladba »Jutro« za članice, ki je bila od češkoslovaškega Sokola nagrajene s prvo nagrado za takozvane podijske nastope. Skladba zahteva skrajno prožnost telesa, ki jo dosežejo le najizvežbanejše telovadke. Pri tej točki bo sodelovala tudi jugoslovanska prvakinja Vera Kovačeva. Spored bodo zaključili člani z delom domačega avtorja, s simbolično skladbo »Morje«. Ne le pomembni jubilej, temveč tudi spored zasluži, da napolnijo Mariborčani dvorano do zadnjega kotička. Nabavite si vstopnice za ta izredni večer že vnaprej. ^okojstvo in jugoslovanski prosvetni Ker je film v prosvetni akciji zelo zno sredstvo, mu prosvetni odbor po-Veca mnogo pažnje. Z jugoslovanskim posvetnim filmom je stopil zaradi tega tesnejše stike, ki naj bi prinesli naši ros veti čim večje koristi. Popularna predavanja v radiu. Poleg ednih predavanj v beograjskem radiu, 0 zvezin prosvetni odbor prirejal odslej Sako drugo nedeljo popularna preda-,ania. 2 Novj prednjaki našega Sokolstva. V adujem času je v raznih župah napra- 10 Prednjaški izpit večje število član- v Va- V skopijanski župi je napravilo Oni prednjaški izpit 11 bratov in 3 sestre. Iz češkoslovaškega Sokolstva. Glavna skupščina češkoslovaškega Sokolstva bo 10. in 11. decembra. Na skupščini bodo pretresali računske zaključke vsesokol-skega zleta. Osnovati nameravajo podporni fond za bratsko pomoč, v katerega bo Sokolstvo prispevalo milijon čeških kron. Po sokolskih telovadnicah pa se je pričelo zimsko delo in so priprave za smučanje v popolnem teku. Iz poljskega Sokolstva. Poljsko Sokolstvo je pričelo sistematično vzgojo svojih prednjakov. Načelnik Fazanowicz in načelnica Zamoyska sta popolnoma preorganizirala sokolske vrste. Posebna sokolska šola za člane se bo osnovala v Varšavi, za članice pa v Kozlowki. Soort Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme, sodijo: SK Svoboda S'adina:SK Železničar mladina g. Jenko; j^kovečki SK:SK Svoboda g. Nemec; Maribor rezerva :SK Rapid rezer-ya 8. Bizjak. Sodnika za prvenstveno ekftio SK Svoboda :SK Rapid delegira °%r za delegiranje sodnikov pri LNP. Medklubski odbor LNP, službeno. v nedeljo 27. t. m. se odigrajo v Ma-■boru naslednje tekme: ob 9. prijateljska !.ekma SK Svoboda mladina :SK Železni-mladina; ob 10.30 prvenstvena tekelCakovečki SK:SK Svoboda (Mari-°°T); ob 12.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva :SK Rapid rezerva in ob 14.15 prvenstvena tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Rapid. Vse tekme bodo na igrišču ISSK Maribora. Službujoči odbornik dopoldne g. Lorber, popoldne g. Fišer. Tajnik. Zvezni kapetan JNSa demisioniral. V torek je predsednik JNS dobil pismo inž. Boška Simonoviča, v katerem naznanja svojo demisijo kot kapetan Jugoslovanske nogometne zveze. V pismu je inž. Simonovič obširno obrazložil vzroke svojega koraka. V glavnem se inž. Simonovič ne strinja s stališčem JNS napram Zvezi športnih zvez, v kateri po njegovem mnenju nogometna zveza premalo sodeluje. Demisija inž. Simonoviča je med športnimi krogi povzročila pravo pravcato senzacijo. Moderno drsališče pri Treh ribnikih Nasvet športnika. Drsalce je prijetno iznenadila vest, da namerava olepševalno društvo urediti še letos moderno drsališče pri Treh ribnikih. Športniki bodo veseli, da je Maribor tudi v tej koristni športni panogi postal napreden. Pokaže pa naj, da je res napreden in da se v resnici že sedaj pripravlja z dobro premišljenimi načrti na skorajšnji — Veliki Maribor! Ker je še vedno časa dovolj, da se pride s koristnimi nasveti na dan, br bilo priporočljivo, da se oglasijo tudi drugi športniki k diskusiji, kajti če se že hoče nekaj napraviti za celokupnost, naj se izvede kolikor mogoče popolno! Drsališče pri Treh ribnikih se namerava tako urediti, da bo ustrezalo vsem drsalcem ter bo deljeno sledeče: umetno drsanje, za izvežbance, deco in končno še prostor za razne ilgire na ledu. Ali ne bo vse to preveč na enem, prilično malem ribniku? Ako bo ribnik ostal v takem stanju: da! Znano pa je, da ribnik že desetletja ni bil izčiščen; zato je v prvi vrsti neobhodoo potrebno, da se poprej temeljito Izčisti in izravna! Posebno v zadnjem delu, kjer je blata na debelo, je potrebno čiščenje ter bi se s tem ribnik še povečal. In ali ne bi bilo umestno že pred Velikim Mariborom misliti na to, kako pridobiti in združiti drugi ribnik, katerega bo pivovarna »Union« prej ko slej prodala? Sedaj je še čas! Ko bo ribnik lepo izravnan, maj se pusti v njem samo do največ 1 m vode, ker bi na ta način tudi prej — pri manjšem mrazu — zamrznil in bi odpadla vsaka nevarnost. To se vidi sedaj, ko je v drugem ribniku manj vode in je že popolnoma pokrita z ledom, dočim ga ima prvi samo do polovice! — Pravtako bi bilo potrebno, da se odstrani nepotrebno grmičje, tako da bi končno dobila vsa okolica modernega paviljona bolj negovano lice in bi taka preureditev bila le v čast tako olepševalnemu društvu kakor tudi vsemu Mariboru. Le poglejmo, kako so drugod negovani ribniki in njih okolica! Razveseljivo je tudi dejstvo, da bo ribnik tudi ob večernih urah zadostno razsvetljen in da bo ob nedeljah včasih zaigrala godba, katero so drsalci in gledalci doslej zelo pogrešali. Ker je načrt za gradnjo avtomobilske ceste na Kalvarijo padel v vodo in sta k gradnji hoteli prispevati mariborska in krčevinska občina — da bi zaposlila brezposelne — jih bo tem lažje zaposliti 3ftran3 H ODOL i ne Kvari zobne sklenine, dasiravno ima naiveeo snazilno moč. 1 sedaj pri ureditvi modernega drsališča ter njegove okolice. S tem bo ustreženo ne samo reprezentanci, temveč tudi športnikom, občinstvu in brezposelnim! Poljčane Gostovanje Sokola Maribor I. V nedeljo je gostoval na tukajšnjem sokolskem odru dramatski odsek Sokola Maribor 1. Vzlic temu, da je bila tudi prejšnjo nedeljo gledališka prireditev, je bila dvorana za silo napolnjena in bi bil obisk gotovo še boljši, da niso imeli isti večer pri Mahoriču prireditev tudi neki artisti. — Gostovanje, ki je obsegalo 2 enodejanki, je otvoril br. prof. Kenda z govorom o Sokolstvu, y katerem se je spominjal 701etnice Tyrševe smrti, se dotaknil malo zgodovine ter govoril o pomenu, ideji in nalogah Sokolstva. Nato sta sledili igri »On in njegov kom-panjon« in »Ženske in denar«, ki pa nista bili glede izbire, zlasti zadnja, prav nič v skladu in v duhu prejšnjega govora. Želeli bi si, če ne že kaj našega, vsaj kaj takega, kjer ne bi bilo vpletenih v besedilo toliko uemških besed in stavkov, ki jih slišimo tu pri nas vsak dan itak več ko preveč. Drugače pa so igrali vsi zelo dobro in zaslužijo vso pohvalo. Zagrebški peki bodo morali znižati krušne cene. Kakor smo že poročali, so zagrebški peki v zadnjem času kar na svojo pest zvišali krušne cene in utemeljevali podražitev kruha z. dejstvom, da se je podražila moka. Temu se je uprl zagrebški mestni tržni urad, ki je ugotovil, da se je moka podražila le za okroglo 5 par pri kilogramu in je vložil tožbo proti pekom radi navijanja cen. Včeraj pa so že skoro vsi peki, ki so povišali pred T-jptkim cene, te zopet znižali na prejšnjo višino. ^aksi: Im Gorki: Požigalec Ko je stopil A. I. Lanin v urad, je Pregovoril z razburjenim, trudnim glasbi: »Bij Sem v zaporu pri svojem kli-“rtti. Ljubezniv dečko je, tih. In obdol-:?n> da je podtaknil štiri ognje. Obtož-®Ca je sestavljena na prepričevalen na-izpovedi prič so težke. On, kot se se je prestrašil in izgubil glavo; °'Či. Hudič vedi, kako ga bom branil.« Jrenutek kesneje je odvetnik, ki je ^1 k delu, pogledal v strop in pono-* razburjen: »Brez dvoma, ta dečko ni I zkušenega odvetnika A. I. Lanina je , ,[!a zgovornost, ki je vsiljevala in predevala; nikoli pred tem dnevom ni da bi ga usoda kakega varovanca rbela nia tako poseben način. Naslednji dan je šel na sodišče. Raz-’a*v3 0 Požigu je bila prva na vrsti. Na j °žni klopi je sedel dvajsetleten mladič s težko grivo rdečkastih gostih zelo bled obraz je imel, razprte si-^biodre oči, dvoje poganjajočih brčic i.°r° zlate barve in pod mahom brkov močno rdečih ustnic. Sivi jetniški ie odbija! in kazil fanta, ki bi ga te k ra'd' oblečenega v srajco tnalina-. barve, v »šarovare« iz kože, v škor-, ’2 Pliša in s harmoniko ali balalajko £>kah. LyO sta mu predsednik V. V. Ber, ali t**?« pravdnik stavila vprašanja, je -i, i! Pokonci in odgovarjal z nizkim 'la$otn. ‘Glasneje!« so mu rekli, bij ]e’ zakašljal, a odgovarjal še e s pritajenim glasom. To ie dražilo sodnike, razburjalo porotnike. V dvorani je ležalo dolgočasje, tlačila je sopari-ca; metulj se je neprestano zaganjal v steklo na oknu, ta rahel šum je večal občutek naveličanja. »Tako, vi ne priznate krivde? Priča Prijabin!« Pred sodniki se pojavi dolg, enook starec, z obrazom ko iz železa. Na vprašanje: »Kakšen je vaš poklic?« odgovori z gluhim mrtvaškim glasom: »Živim od miloščine...« Nato, sklonivši glavo na ramo: »Prihajal sem iz mesta, za-kesnil sem se bil, solnce je bilo zatonilo; bliža! sem se vasi, ko zagledam svetlikanje nekakšne luči v temi. Kar hipoma je švignil plamen tako visoko...« Obtoženec je sedel, se držal z vso močjo za rob klopi in pazljivo poslušal z odprtimi ustmi. Pogled njegovih oči je bil nenavaden: bistre oči so z napetostjo zrle, a ne priči v obraz, ampak na tla pod beračeve noge. »Zbežal sem, a on me je dohitel...« »Kdo?« »Ogenj, požar...« Obtoženec se je sklonil naprej in vprašal z nepričakovano močnim glasom in z očitnim naglasom zaničevanja in zasmeha: »Kdaj se je to zgodilo?« »Saj veš tudi ti, kdaj«, je odvrnil berač. ne da bi ga pogledal. Mladenič se je dvignil, naniršil strogo obrvi, se obrnil proti razsodišču in rekel: »Ta laže. S ceste ni mogoče videti mesta, kjer je bil podtaknjen ogenj...« Državni pravdnik ga je začel zbadati in pritiskati z vprašanji. Obtoženec je zopet odgovarjal s tihim glasom In nevoljno, kar mu ie ustvarjalo nenaklonjenost sodnikov. Nerad in s tihim glasom je odgovarjal Nidi na vprašanja zago- vornika. »Priča, nadaljujte!« je pozval predsednik Ber. »Zbežim in on pride izza plota ter mi gre nasproti.« Fant se je nasmehnil in nekaj zamrmral, drsajoč z nogami v težkih jetniških škornjih po tleli. Beračevo mesto je zavzel debel kmet, ki je govoril hitro in gibčno z veselim baritonskim glasom: »Že precej časa smo ga sumili, čeprav je bil miren dečko in tudi ne kadilec; ta pazili smo, da se je Tad igral z ognjem... Vračal sem se z nočne paše. bilo je oblačno; hipoma zagledam na lastnem skednju švigati plamen, kakor bi skakal s slemena...« Obtoženec je sunil s komolcem vojaka jetniškega pazniškega oddelka, skočil pokonci in skoraj zakričal z razločnim, užaljenim glasom: »Ti lažeš. S slemena, eh! Kaj veš? Ne zgodi se hipoma, kakor ti misliš; ne šviga, ne plapola. Slepci! Sprva so kakor črvički, rdeči črvički, ki lezejo po slami na vse strani, nato se napihnejo, združijo, kotalijo kakor klopčiči... Tako je, ko ogenj plapola! Po vašem se zgodi kar na mah!...« Zardel je v obraz, stresal glavo, oči so se mu bliskale. Razdražen je govoril z glasom razlagalca in z veliko gotovostjo. Sodniki, porotniki in ljudstvo, vsi so bili nepremični, poslušajoči. Odvetnik Lanin se je dvignil, se obrnil proti svo iemu varovancu in ga gledal presenečen, Ta je risal z rokami vedno večje kroge v zraku, jih dvigal vedno višje in pripovedoval s strastjo: »Da, tako, ta-ko. Prične naraščati, valovi kakor platno v vetru. Na tej točki se sprosti, kakor ptič in ne moreš ga več nloviti! Ah spočetka je kakor črviček, ki leze; kakor mnogo črvičkov. Iz teh rdečih črvičkov se rodi ogenj, iz njih izvira vse zlo! Oni so, ki jih morate imeti pred očmi. Oni so, ki jih je treba zagrabiti in zagnati v vodnjak. In lahko jih je ujeti! Treba je narediti železna sita, gosta kakor za pšenično moko in jih ujeti z njimi ter takoj vreči v močvirje, v reke, v vodnjake. Takrat ne bo več požarov. Pravijo: če pustiš, da ti zbeži ogenj, ga ne ugasneš več. In oni tam so kakor slepci, ne vedo!...« Ognjeni lovec se je težko spustil na klop, tresel glavo, si uravnaval razmr-šene kodre, si brisal nos in glasno vzdihnil. Razprava je padla kakor v grob. Obtoženec se je priznal krivega petih požarov, a je zelo zamišljen nadaljeval razlago: »Prehitri so ti črvički, ne moreš jih ugrabiti...« Predsednik Ber je izrekel kakor naveličan, običajno frazo: »Z ozirom na popolno izpoved obtoženca...« Zagovornik je zahteval mnenje psihiatrov. Sodniki so šepetali med seboj in jo odbili. Državni pravdnik je spregovoril kratek govor, odvetnik Lanin je govoril dolgo z veliko zgovornostjo; nato so se odstranili porotniki in odgovorili čez sedem minut: »Kriv...« Obtoženec je poslušal, kakor zamišljen, strogo obsodbo; na predlog Lanina, naj se pritoži proti razsodbi sodišča, je odgovoril z malomarnim glasom, kakor da ga stvar ne zadeva: »O da, zakaj ne? Se da napraviti...« Vojak je vtikal sabljo v nožnico do mu je'zašepetal nekaj besed; a on je z ostro kretnjo naravnal rob dolgega jopiča in glasno odvrnil: »Ampak jaz pravim, da so slepi...« Stran 4 Mariborski »VEČERNIK« Jutra V M a f I S o f a. dne 24. XI. ^ Konjice Okrajni odbor JRKD v Konjicah prireja te dni politične sestanke pri svojih krajevnih organizacijah. Taki sestanki so že bili v, Oplotnici, Stranicah, Ločah in Zrečah ter bodo še v Vitanju in Konjicah. Na dosedanjih sestankih je poročal podpredsednik okrajnega odbora JRKD dr. Ervin Mejak o političnem položaju, o projektu zakona o zaščiti kmetov in zakona o občinah, nakar se je razvila na sestankih živahna, a stvarna debata o poročilih, v katero so posegali razni zborovalci iz vseh slojev. Predložena projekta imenovanih zakonov vzbujata veliko zanimanje, posebno med kmeti in trgovci ter občinskimi odborniki. Vse na sestankih zbrano mišljenje se bo uporabilo pri sestavi Tesolucij na širši seji okrajnega odbora JRKD. Zanimanje za javna vprašanja na teh sestankih dokazuje, kako nujno potrebni in koristni so stiki z ljudstvom. Okrajna konferenca JRKD. Okrajni odbor JRKD v Konjicah sklicuje za nedeljo 27. novembra t. 1. ob 8.30 v dvorani Narodnega doma v Konjicah širšo sejo okrajnega odbora, na kateri se bodo podala poročila funkcijonarjev, razprav-. Ijalo se bo o projektih zakona o zaščiti kmetov iii zakona o občinah, podal pa bo svoje poročilo tudi nar. posl. g. Karol Gajšek in se bodo sprejele zadevne resolucije. Na sejo so vabljeni poleg odbornikov in revizorjev vsi župani okraja, vsi predsedniki in tajniki krajevnih organizacij ter poverjeniki. Konference se lahko udeleže tudi drugi odposlanci krajevnih organizacij. Z ozirom na zanimiv. in aktualen dnevni red pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Sokolska lutkovna predstava »Gašper-ček-čarovnik« je bila v soboto 19. t. m. pri dobrem obisku in je izpadla kar najboljše. Za mladino določena predstava v nedeljo 20. t. m. je odpadla radi smrti podstarešine Prorazila in bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. ob 15. uri. Tekom zime bomo imeli priliko videti še druge lepe lutkovne predstave, med njimi tudi »Grad na Planinki«, s katero bo oživela med nami davna pravljica našega zelenega Pohorja. To je delo domačina br, prof. Rudolfa iz Celja. Smrtna kosa seka neusmiljeno med nami. Pobrala nam je pred kratkim ljubljenega učitelja Sterguljca, prejšnji teden prijaznega brivskega mojstra Petra Ve-čerkoviča, a preteklo nedeljo našega lekarnarja Vaclava Prorazila. Kratek izlet po prekmurski ravnini PRVI UTISI NOVEGA POTNIKA. f pomlnlaite se CMD Umor španskega guvernerja. Po brezžičnem poročilu nekega parnika je bil generalni guverner Španske Gvineje, Sestoa, o priliki nekega obiska na otoku Annobomu umorjen. Ustrelil ga je neki narednik kolonialnih Čet. Iz redke megle prši enakomerno. Po razmočeni cesti vozi avtobus svojo vsakodnevno progo. V njem sedita dva potnika. Eleganten, črno oblečen tujec s polcilindrom globoko na čeiu in nasproti nižji častnik, ki se razgovarja s šoferjem in ga včasih potreplja po rami. Večinoma^je cesta ravna, Je kjer je mostič, se čuti lahen vzpon in malenkosten padec. Avtobus vozi zgodaj, zato še ni življenja ob cesti. V neprijaznih jesenskih dneh tudi sicer zgodnji kmet rad dalje časa poleži. Med vožnjo pritegneta pozornost potnikov dva dvgodka: prvi malo razburljiv, drugi komičen, a poučen. Od daleč se le slabo razločuje vas. Prerivanje in poskakovanje postaja raz-ločnejše, ko se vozilo počasi približuje gneči, med katero se dviga orjaško telo razdraženega bika. S težavo ga krotita dva krepka moža. Ob strani stoji prestrašena ženska in jima nekaj boječe prigovarja. Treba je ustaviti vozilo, ker postaja bikov odpor resno nevaren. Končno potegneta moža bika k brzojavnemu drogu, okrog katerega naglo večkrat ovijeta močno verigo in tako onemogočita nadaljnjo bikovo srditost, ki se sedaj uveljavlja le še v besnem teptanju z zadnjimi nogami. Za ovinkom, med prvimi vaškimi hišami se razburjenje ublaži, ko prihiti tik pred avtobusom čez cesto vrsta zibajočih se težkih rac. Prav nič ne pospešijo okornega koraka, vse gre v vzorni vrsti in zadnja raca jedva še uide smrti pod debelimi kolesi. Vas je zavita v gost dim, ki se vije izpod siamnatih streh, ki so brez dimnikov. Edino ta dim priča, da so kmetje že vstali, sicer ni nikjer nobenega znaka življenja. Proti koncu vožnje vstopi nekaj kmetov. Od skromnega imetja žrtvujejo nekaj dinarjev za vožnjo do dveh, treh postaj, nato pa gredo zopet peš, utrjeni in vajeni dolgih poti po neskončni ravnini. Na cilju se avtobus naglo izprazni. Od severa je zavel močan veter in se zapodil med jesenske megle. Hlad pretresa shujšana telesa in z urnimi koraki se razidejo kmetje po mestu, vsak preračunano sledeč sklenjenim opravkom. * Popoldne se vrača avtobus po isti progi. Že pri odhodu iz mesta je slika v njegovi notranjosti pestrejša, živahnejša. Posebno pozornost vzbuja starejša ženska v narodni noši. Temnordečo krilo je počno nagubano, bela bluza, vezena z rdečimi okraski, se tesno opri jemlje močnih prsi. Tudi naglavna ruta je rdeča in pokriva krepko kito temnih las, spletenih v stebriček. Ženska je vstopila dostojanstveno, ne da bi se ozrla po sopotnikih, gibčno je sedla v kot in narav- nala široko krilo, ki je pokrilo lične škornje do tal. Med potniki teče mešana govorica: domače prekmursko narečje sicer prevladuje, prekričati pa ga skuša rezka, hitra madžarščina. Če potuješ peš ali s kolesom tod okoli, srečuješ le redko domače kmete, ki bi te pozdravili slovensko; običajno te pogledajo lokavo od strani in gredo mirno svojo pot. O narodnostnih razlikah pa pričajo dvojezični napisi nac trgovinami in gostilnami, pa tudi v ne katerih šolah so še vidni na slabo pobeljenih stenah. Avtobus je poln do zadnjega kotička. Kolesa in prtljago, ki je namenjena za končno postajo, so spravili kmečki fantje kar na streho, manjšo prtljago pa pod sedeže in k šoferju, ki jo izdaja med potjo. Med živahnimi razgovori in ša, lami poteka vožnja kaj naglo. Kljub te mu ostaja dovolj časa za opazovanje prostrane pokrajine, ki naglo beži mimo nas. Mnogoštevilne vasi se vrste druga za drugo, skoro vse ob glavni cesti. Sem in tja se zablešči med nizkimi domovi cerkev, včasih tudi le kapela, ob njih pa šole, živi panji nadebudne mladine, ki se kljub učiteljevim opominom dviga v klopeh in zvedavo pogleduje na mimo vozeči avtobus. Zunaj vasi leži pokopališče, samotno in pokojno. Le veter od časa do časa za-frfota s trakovi in suhim cvetjem nagrobnih vencev, odmevom praznika pokojnih, ki spe svoj večni sen sredi polja, ki so ga za svojih živili dni tolikokrat rosili s svojim znojem v trdem delu za vsakdanji kruh. “Za pokopališčem pa lezejo v nedogled nepregledna polja, pusta strnišča, ki jih oživlja le tu pa tam skromno zeleneča ozimina, repno listje m stožci koruznih stebel. Tudi pašniki so že osameli. V toplih dneh so se pasle po njih mnogoštevilne črede goveje živine in konj. Zdaj sameva Sredi pašnika slikovit vodnjak z dolgim vzvodom na visokem drogu. Za njim pa oko kljub napenjanju zaman išče konca brezmejne stepe. Enoličnost zmoti včasih samoten križ ob razpotju, visok topol ob jarku, nasad akacij, porumenele krošnje sadnega drevja v sadovnjakih in gosto jelševje ob močvirjih ter bičje ob mlakah, prepreženih z lagami. Sivo, mrko nebo je pritisnilo goste oblake na zemljo, da s svojo mrtvaško brezizraznostjo in otožnostjo zavirajo vsak pogled v daljavo, za katero se nekje krijejo mogočni gozdovi, za njimi pa miniaturni odsevi planin, prelepe Slovenske gorice. Pred nami na cesti se pojavijo dobro naloženi okorni vozovi z mogočnimi debli gozdnega drevja, neobsekanimi in zavzemajočimi z močnimi vejami skoro vso širino ceste. Gosta zaporedna vrsta glas- nih znamenj s hupo predrami otopele voznike, pogreznjene z mislimi Bog ve kako globoko v svojo usodo, morda v preteklost, morda tudi v prihodnjosh ; 3 krepek potegi ja j in udarec z bičem* spremljan z zategnjenim glasom, se ogibajo vozovi v desno. Le počasi moreni® voziti mirno težko naloženih voz in j* bijejo upognjene veje v avtobusova stekla. Živina čudno pojmuje malo znan® moderno vozilo: posamezni konji vdano zavijajo na desni cestni Tob, drugi nemirno strižejo z ušesi in zaustavljaj voz, vzpenjajoči se s prednjimi nogam k ojesu, tretji zopet zdivjajo in jih klinjajoči vozniki le s skrajnim naporom svojih mišic krote, da ne obleži skrbim naloženi tovor z vozom vred v obces* nem jarku. 'So pa med živalmi tudi prav trmoglavci, ki se ne umaknejo s sredine ceste niti za ped kljub najprej lepim* prijateljskim besedam svojega S°spP* darja, pozneje pa tudi čvrstim njegovi^ batinam. Vsak tak nasprotnik moderna' ga prometa vzbuja med potniki v avtobusu gostobesedne vesele komentar) • Njim je toplo za rosnimi okni. En sa pogled na cesto pa vzbudi v človek občutek, da je ta smeh prav tako jede1 • neusmiljen, kakor veter tam zunaj, reže s svojo ostrostjo v modrikaste n® ge bosopetega kmeta, ki stopica ob sv jem bednem bogastvu... . Tako izgleda kos našega prostrane. Prekmurja. ^ Zapeljevanje s hipnozo. V hiši nekega tovarnarja v Linzu se. zbirala stalno velika izbrana druz • Med gosti je bil tudi neki znanec tova narjevega prijatelja, medicitiec Sclnva1, Domača gospodinja je bila na glasu kot lepa dama, ki si je pustila od zbr3® moških »kaditi« in laskati vsak večer onemoglosti. Nekega večera pa je t°^a nar nenadoma opazil, cla je njegova ^ brez vsakega opravičila ali vzroka 'l7^ nila iz salona. Pričel jo je iskati P°.\5V hiši in jo končno našel v sobi za tu?ce!ll zelo neprijetnem položaju z omenj?111. medicincem. Dijak $e je spretno jzm3 nil iz sobe, dočim še je mož izkriča*^ nezvesto ženo, kako da je vendar storiti kaj takega in to še s človekom, ga je ta večer prvič videla. Žena J® kor v snu široko razprla oči in se u3 nezavestna zgrudila na tla Poklic3111 bili na pomoč zdravniki, mož pa je vzj*'j jal na ločitvi zakona. Na sodni ločitv ^ razpravi pa je prišlo do senzacionab1", razkritja: Medicinec je bil zelo spr?-p. hipnotizer in je v ugodnem trenutku notiziral lepo ženo ter jo odvedel v drU'| nadstropje, v sobo za goste, in Pr®?l'ut, tamkaj z njo pekaj ljubezni polnih m'11^ Zdravniki strokovnjaki so potrdili. teAj možnost, tem bolj, ker je gospa P®p precej globoko nagibala kozarce s3j,, panjca ter je tako še lažje podlegla j6 vu medicinca. Ko je mož to slišal, se ‘ pomiril z ženo in io spet odvedel dom Sprejmem dobro izurjenega prekajevalca (Selcher). Samostojna moč. Naslov Ivan Javornik, mesarija, Ljubljana, Domobranska cesta 7. 3863 Podstrešno stanovanje, sobo In kuhinjo, oddam takoj mirni stranki. Frankopanova ulica 61/1. 3797 čedno opremljeno solnčno in snažno sobe s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ui. 19. 3729 Britje 2. Striženje 4. Brusimo britve, škarje, nože. Mlinska Št. 8. 3886 Pisarniška omara s predaji za akte se proda. Tattenba-chova ul. 19,. pritličje desno, vrata 4. 4000 Sprejmem kuharico Albert Vicel, Maribor, Gosposka ul. 5. 3896 Dva gospoda sprejmem na stanovanje in hrano. Pobreška cesta 11. 3890 Vpokojenci ako želite svoj lastni dom v jako lepem mirnem in zdravem kraju; obrnite se po informacije na Miroslav Koželj, Maribor 5, Aljaževa 9. 3893 S 1. decembrom ali 15. oddam trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov v upravi. 3891 Dve veliki lutzovi peči uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore cenene na predal Interesenti naj se zglasijo v upravi .VeČernika" dnevno med 9. in 10. uro. Žarnice lestence likalnike kuhinjske aparata »sellrne Ilce motorja e lak tromatar IJa I svonce telefona kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni trg 23 Železni štedilnik, skoraj nov, malo rabljen, in umivalnik ceneno prodam. Naslov v upravi »Ve-černika«. 3738 Za pouk na citre sprejmem še nekaj učencev. Trg svobode 1 I. 38. 3884 Jos. TIchy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje 3 rlbor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, P j, izvaja elektroinstalacije stanovanj-1 hiš, vil, gospodarskih objektov. za f(K motorjev, lestencev, svetilk, elej instalacijskega b laga po konkureU' ceni. Stanovanje oddam. Studenci, Ciril Metodova ulica 2. 3885 Dve stanovanji t s štedilnikom, kakor tudi dva lokate obrt dam v najem. Vprašati pri f ^ Rozi Pušnik, Maribor, Grajska ^ Najboljša nalivna peresa po konkurenčnih cenah bite v papirnici knjigarn Tiskovne zadrug® Maribor, Aleksandrova C0G __ Udaia konzorcij »Jutra« .v, Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. DETELA v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo