Posamezna številka stane i Din. Štev. 226. y um v solmi toe 6. oktobra 1923. ^ ^ r 1 1 Naročnina__u za državo SHS t do preklieai l) po pošti meaefino Uln K 1>> dostavljeno na dom mesečno....... 12 ca Inozemstvo: mesečno Dlt 23 s Sobotna izdaja: 5 t Jngoalavijl.....Oln 20 * inozemstvo ..... „ 40 m Omi tMtnhtBi« Knostolpas petltn* vrst« auS ogla«) oo Oln. 1*50 In Din. > veliki uglasi aad <3 mm rt-»la« po Oln. 2 60. poslana itd. po Oin. 4'—. Pri večjem naroČila popnrt Izhaja vsak dan lzvzemšf ponedeljka ln dneva po praznika ob !>. ari zjutraj. Poštnina plačana »iotoiii MT Uredništvo Je v Kopitarjevi olioi štev. 6/UL Rokopisi se ne vračalo; nelraaklrana pisma u ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 320. r olitlčen list za slovenski aanrt L Oprava Je v Kopitarjevi al. 8. — Račun peštne Hran, ljubljanske št. 850 za naročnini tn št. 349 sa oglase, sagreb 39.011, sarajev.75B3. praške ln Jutra« imenovali demokratske poslance. Med temi tigri so eni večji, drugi manjši tigri. Gotovo je to, da zavzema med velikimi tigri v demokratskem poslauiškem klubu najodličnejšo vlogo dr. V e 1 j k o v i č. Ko je bilo treba, da se demokratski tigri z vso besnostjo vržejo v boj proti kuluku, je vstal v finančne modboru dr. Veljkovic in se je izjavljal za kuluk: Tako lepo je govoril vladi na srce, da so se ministru za zgradbe, Uzu-nov iču, kar oci lesketale in se je začel domišljati da vpeljejo s kulukom velezasluž-no ljudsko delo. V finančnem odboru se pa žalibog govori ne zapisujejo in tako bodoči rodovi ne bodo mogli čitati liberalno-demokratske vneme za kuluk in kulučenje Pa >Jutro« veruje samo na pisano besedo in bo morda tajilo, da Veljkovic ni tako vnet častilec kuluka, kakor je pogumen tiger v demokratski armadi. Dr. Veljkovic, demokratski veimož, vodja in kapitalist, kar mora vsak pravi demokrat biti, je bil previden, zato je hotel, da bodo tudi pozni potomci vedeli, kako so iz ljubezni do ubo-jega ljudstva priporočili visoki vladi, naj mu »nateretk blagoslov kuluka, in je nastopil tudi v javni seji skupščine prav po tigersko za kuluk in njegove blagodati. Njegove besede so se zabeležile, natisnile in se bodo oliranile zanamcem v poveličanje demokratske lažnjivosti in tigerske po-hlevnosti. Gospodin Veljkovic je torej rekel, da ljudstvo samo hoče kuluk, ker hoče boljše >putove«. Gospodin Veljkovic je dalje rekel, da je on v načelu za kuluk, ker so pač razmere in okolnosti take, da je potreben kuluk. Tako je govoril demokratski tiger. Kaj so pa rekli klerikalni tigri? V oddvojenem mišljenju Jugoslov. kluba beremo: K členu 22. (člen o kuluku) zahtevamo, da se v celoti izbriše. In klerikalni tiger dr. Hohnjec je govoril sledeče: Kuluk je bil signatura fevdalne dobe z osebno in lastninsko nesvobodo poedinega človeka ... Kuluk nima ničesar skupnega s socialnim zakonom o delu, da mora vsak Eian produktivno ali socialno koristno delati. V pokrajinah s komplicirano strukturo, kakor so prečanski kraji in osobito Slovenija, pa je (kuluk) nemogoč. — Jugoslovanski klub je poslal v zbornici še tri druge govornike v boj, — prav toliko, kolikor je bilo po poslov-Q i k u mogoče dopustno, da so go-vorili proti kuluku in zahtevali vsaj za Slovenijo izjemo. In vseh 21 poslancev ie gornikom sekundiralo prav >po tigersko« ® niso mogli uspeti, tudi s tem ne, da "i bila izvzeta Slovenija. V Belgradu ®o namreč rekli, da so Žerjav, Pucelj in demokratski tigri "a pravil i centralizem, z njim dali vso moč Belgradu v roke, Ustvarili enoten center posta v odaje, kjer se delajo p o -stave za vse kraje po istem ko-Pitu. Belgrad ni kak kranjski deželni ?br""5 tako so rekli, nam so dali Žerjav 'n Pucelj pravico, da vam, mi Srbi, >na-hiramo« s postavami in zakoni to, kar je j® nas, Srbe, prav; če je tudi vam prav, te nam vseeno. Mi merimo notrebo in ko- rist po srbskih gospodarskih razmerah, in za nas, Srbe, je kuluk koristen in potreben, kakor je zatrdil celoten radikalni klub in veimož demokratskega kluba, v katerem sede Hrvatje in Slovenci. In še nekaj so rekli. Če ste z aktivno pomočjo Žerjavovih in Pucljevih ljudi v državi vpeljali centralizem, ste morali vendar vedeti, da se bodo v tem ali onem zakonodajnem zboru delale postave za celo zemljo. Zato smo se borili za centralizem in zato so nam pomagali Pucelj, Žerjav in njuni kompanijo-ni. Zato je bil kuluk za celo državo sklenjen tedaj, ko ste nam dali centralizem. In to in take postave boste imeli tako dolgo, dokler bo centralizem v veljavi. To je logika. Vse drugo, kar kleveče v onemogli jezi >Jutror, računajoč na_ uža-ljenost in pohlevno dušo narodovo, je izliv političnega lopovstva; sJutrovck menijo, da je zanje prišel čas, da bodo z lažnjivim hujskanjem ljudstvo zopet speljali na pota, da se bo samo sebe teplo po zobeh in glavi. Hočejo zopet imeti leto 1920., ko se jim je posrečilo, da so ljudstvu temeljito zmešali glavo, tako da ni več znalo soditi o tem, kaj mu je v dobro in kaj v zlo, kaj v korist in kaj v nesrečo. Leto 1920. je bilo v zgodovini slovenskega ljudstva samo enkrat in se ne povrne nikdar več; nikdar več, gospodje centralisti. Sedanja generacija in naslednje bodo pa samo s kletvijo in zaničevanjem imenovali one slovenske izvržke, ki so mu naklonili leto 1920. iu ž njim centralizem. To je prava histerija kuluka in slovensko ljudstvo to historijo tudi v polni meri pozna. Tigrom v >JutrovemJutrova-.< armada ni zrušila kuluka? Ali pomeni 51 manj kakor 21. Bu-dalost naših liberalcev je zopet enkrat dosegla svoj vrhunec. Smešni so bili vedno, najbolj smešni so pa v svoji demagogiji in lažnjivosti. Predrznost naših liberalcev je pa za nas znamenje, da smo dosedaj v boju z njimi nastopali z rokavicami, obzirno in ka-valirsko. Prijeti jih je treba zopet tam, kjer so najbolj občutljivi in ranljivi. Proti političnemu lopovstvu ni drugega zdravila kakor brezobzirni boj. Revolucija v Turčiji. Eeigrad, 5. okt. (Izv.) Po vesteh k Carigrada je v Turčiji na več krajih izbruhnila revolucija sultamstov proti kernali-stom. Še pred proglasitvijo Turčije za demokratsko republiko so sultanisti vodili silno agitacijo proti kemalistom. Delni spopadi so se spremenili v pobune celili polkov. Pri Angori sta sc spopadla dva polka, ki si a. sc v medsebojnem boju popolnoma uničila. V Angori so pričeli ke-malisti odločno akcijo. Vrše se aretacije v množi oah. Angora, 5. okt. (Izv.) Po novi ustavi je turška država republika, ki ji bo nače-loval za dobo 4—6 let Izvoljeni predsednik. Zakonodajno oblast bo imela velika narodna skupščina, izvrševnlno oblast vlada. državni svet Da bo imel funkcijo seuata. 0 OSTER GOVOR POSLANCA PUŠENJAK A PROTI REŽIMSKI KORUPCIJI IN Z AKONU 0 TAKSAH. - PUCLJEV KLUB HOČE OMOGOČITI ZAKON O TAKSAH. Belgrad, 5. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala načelna razprava o taksah. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Pušenjak, ki je podal obširno in podrobno izdelano kritiko zakona o taksah. Med drugim je dejal, da je izenačevanje zakonov v naši državi stalno na dnevnem redu, vendar se to izenačenje ne izvaja pravično, ker se prečanskim krajem vedno nalagajo nove krivice. Govornik je navedel več konkretnih slučajev, med drugim je omenil, kako je Južna železnica brez stvarnih razlogov prešla v državno upravo, da je bil takoj imenovan za generalnega ravnatelja Srb, da so se ustanovile sinekure za ljudi, ki nimajo niti pojma o železniških vprašanjih. Ako se bo tako nadaljevalo, bo postala tudi Južna železnica pasivna kakor je državna. V Mariboru so že dalj časa delavnice Južne železnice. Kakor hitro je bila Južna železnica prevzeta v državno upravo, je bil takoj v omenjenih delavnicah imenovan za ravnatelja Srbijanec. Slovenci se čudimo takemu postopanju in smatramo to kot izraz nezaupanja, ki znači za nas žalitev. Mi nismo dali povoda za kako ku-ratelo. (Poslanec Sušnik: Ne rabimo srbske kontrole 0 Nato je govornik navajal slučaj neenakega postopanja proti policij- skim organom v prečanskih krajih. Policijski organi v Ljubljani so šestkrat prosili za povišanje dohodkov. V Zagrebu je bilo povišanje dovoljeno, v Ljubljani pa vlada ni dala policistom niti tega, kar jim je dolžna. Nato je poslanec Pušenjak govoril a dvojni meri v postopanju vlade napram univerzam ter prešel na kritiko posameznih točk zakona in izjavil, da bo glasoval proti zakonu, ki ni niti administrativno dober niti pravičen. . Za poslancem Pušenjakom je govoril zemljoradnik poslanec Vojislav Lazič, ki je v daljšem govoru razložil stališče zem-ljoradniškega kluba in izjavil, da se zem' ljoradniki ne bodo udeleževali sej narodne skupščine, dokler bo na dnevnem redu zakon o taksah. Tako hoče Pucljev klub omogočiti vladi večino, ker njegov eksodus ne pomeni drugega, kakor oslabitev opozicije, ki hi spričo razpoloženja v radikal* nem klubu napram zakonu o taksah, če bf bila kompaktna, mogla vreči vlado. Odkar je poslanec Pucelj vstopil v zemljoradniški klub, so opaža vladi prijaznejši kurz v zemljoradniškem klubu. Razprava je bila nato prekinjena In se bo nadaljevala jutri. Zahteve Nemcev v srednješolskem zakonu. Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Danes popoldne je sekcija za srednješolski zakon nadaljevala svoje delo. Ker je bil minister za prosveto na seji ministrskega sveta, se je razpravljalo samo o predlogu Nemcev, ki se glasi: »V novih krajih pripada del ljudstva tudi narodnim manjšinam. Poleg že obstoječih šol se bodo otvarjale tudi nove samostojne državne srednje šole z učnim jezikom posameznih narodnih manjšin, ki se bodo ozirale tudi na kulturne potrebe narodnih manjšin. Učitelji bodo iz narodnih manjšin, če ne bo dovolj teh, se bodo nastavile osebe, ki bodo popolnoma obvladale jezik narodne manjšine, poleg tega pa tudi imele razumevanje za kulturne potrebe manjšin pri vzgoji mladine.« Predlog ni bil sprejet. Tako je vlada, odbila glavno zahtevo Nemcev, katero je obljubila izpolniti. Kaj bodo Nemci sedaj napravili, se še ne ve. DR- KOROŠEC V CELJU. Zagreb, 5. oktobra. (Izv.) Danes se je peljal skozi Zagreb načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š e c, ki potuje v Celje na kongres Glavnega zadružnega. saveza, čigar predsednik je on. Obenem se proslavi v Celju tudi 60 letnica obstoja celjske Zadružne zveze. KOMBINACIJE O TAKTIKI HRSS. Zagreb, 5. oktobra. (Izv.) Tukajšnje demokratsko časopisje poroča, da se bo dr. Korošec na povratku v Belgrad ustavil v Zagrebu in stopil v zvezo z vodstvom HRSS, da bi del liadičevih poslancev prišel 20. t. m. v Belgrad, da se vrže radikalna vlada. Vaš dopisnik je na merodajnem mestu zvedel, da tc_ vesti širijo demokrati z namenom, da bi upli-vali na Jugoslovanski klub, da bi ta deloval v tej smeri na HRSS, da sc vrže vlada. Sploh so i a vesti samo časnikarske kombinacije. KONVENCIJA Z AVSTRIJO. Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Danes sc je konstituiral odbor za konvencijo z Avstrijo. Predsednik je dr. Marko G j u ri č i 6, podpredsednik Vlado A n d r i o, tajnik Mita D i m i t r i j e v i 6. RAZDELITEV TRGOV. MORNARICE. Rim, 5. oktobra. (Izv.) Med Italijo in Jugoslavijo v Parizu zaključeno pogodbo glede razdelitve ladij trgovske mornarice bivše monarhije ic laški parlament odobril Predlogi Italije za reški sporazum. Belgrad, 5. okt. (Izvir.) « Trgovinski Glasnik« poroča, da najresnejši organi javnosti v Italiji pišejo, tla jc Mussolini predložil Jugoslraiji sledeče predloge: 1. Reka se združi z Italijo. 2. Luka Baroš z Delto pride pod suvereniteto Jugoslavije. 3. Na korist Jugoslavije se izvrši korektura meje med reško oblastjo in Jugoslavijo. 4. Jugoslavija dobi svobodno cono v reškem pristanišču. 5. Sklene se Irgovska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. — Ta vest še nima avtentičnega potrdila. Rim, 5. okt. (Izv.) Z Reke poročajo, da je general Giardino ukinil carinsko mejo med Reko in Italijo. Zmaga opozicije na Slovaškem Praga, 5. okt. (Izv.) »Lidove Novinyc poročajo, da je pri volitvah za okrožne skupščine bilo izvoljenih na Slovaškem 135 opo-zicionalnih in le 69 pristašev vladnih stranic' Vlada ima sicer pravico imenovati v okrožno skupščino 10 svojih zaupnikov, a kljub' temu je opozicija še znatno močnejša. Nova nemška vlada, Berlin, 5. okt. (Izv.) Glede sestave no* ve vlade poročajo, da prevzame dosedanji vodja kmetijskega urada von Oppel ministrstvo za prehrano, dosedanji minister za prehrano von Luther pa prevzame finančno ministrstvo. Ministra dr. Gessler in dr. Braun obdržita svoja dosedanja mesta. Na svojem mestu ostane tudi minister za zasedeno ozemlje dr. Fuchs. Ministrstva za pošto in za promet ostanejo nezasedena; njihovo vodstvo prevzame von Henrich kol generalni ravnatelj. Justično ministrstvo bo vodil dosedanji državni podtajnik v tem ministrstvu. ŠTRAJK V BERO!JNU. Berlin, 5. oktobra. (Izv.) Na cestni že* leznici jc danes nenadoma izbruhnil velik štrajk. Družba je morala promet deloma ustaviti V Poruhrju so pričeli z delom. Esson, 5. okt. (Izv.) V nekaterih tu* kajšnjih fabrikah so že pričeli s produktivnim delom. Premoga in koksa, ki leži v essenskem okolišu vskladiščen, ni mogoče odpeljati niti v zasedene niti v nezasedene dele Nemčije. V Porenju zaprtih 15.000 Nemcev. Gelscnkirclien, 5. okt. (Izv.) V 18 jet-nišnicah in kaznilnicah v Porenju ie zanr- munistična federacija naj takoj izdela načrt za skupno enotno delo, ki naj ga predloži v odobren je na prihodnji konferenci; vse komunistične stranke na Balkanu morajo biti v neprestani zvezi med seboj in s federacijo. * Monarbistižno gibanje v Memčl)i. Odkar jc zavzel mesto nemškega državnega kanclcrja dr. Stresemann, ki je za-počel popolnoma novi politični kurz v Nemčiji, se je nasprotstvo med Bavarci in Prusi silno poostrilo. Na Bavarskem je prišel do moči von Kahr, ki velja kot eden glavnih zastopnikov legitimistične misli, in splošno prevladuje mneje, da jc njegova glavna naloga pripraviti pot princu Ruprehtu kot bodočemu bavarskemu kralju. V zvezo s tem delovanjem von Kahra spravljajo sedaj potovanja raznih pregnanih in odstavljenih princev v Monakovo. Tako poroča neki angleški list, da je prišla v Monakovo tudi bivša cesarica Žita, da pripravi ugoden teren za nastop kraljevske časti za svojega sina Otona na Ogrskem. Iz Budimpešte pa jc prišel baje v Monakovo bivši nadvojvoda Jožef. To potovanje ogrska vl»da dementira, priznava pa. da je bila v Monakovem njegova soproga. Nastopa princa Ruprehta na Bavarskem se je prestrašil pregnani nemški prestolonaslednik, ki je tudi baje zapustil za cn dan ali dva Holandsko, cla stopi v stik s pruskimi monarlusti, nakar se je zopet vrnil na grad Wieringcn. Uspeh ali neuspeh nemških monarhistov pa jc končno odvisen cd nadaljnega razvoja splošnega političnega položaja v Nemčiji in nc samo od monarnistične agitacije. ■»Sto pripravljeni dati nagrado?« >Ste pripravljeni dati veliko nagrado?« Nad petsto družin še čaka na stanovanja. V obupu se gnetejo po vagonih, prezebajo po barakah, hirajo po kleteh in podstrešjih, delajo druga drugi napoto po Ste pripravljeni dati veliLo nagrado?« Pod moško besedo obljubi stanovanje, gospa dobi posojilo, stranka pa čaka šc danes na rešitev. Tako daleč do danes pri nas ni prispel noben upravni šef, kaj šele sodnik! Načelnik" stanovanjskega sodišča vpraša po nagradi, načelnik oddelka za social-uo politiko vpraša po veliki nagradi! Vsekakor ima ta trotji stanovanjski >uradc originalen pravilnik! Ni dovolj, da prejema dr. Goršič od stanovanjskega sodišča 2000 Din in iz invalidskega fonda 500 Din mesečne nagrade; še stranko vpraša po nagradi! Na oddelku za socialno politiko 'ščojo pomoči reveži, vojni invalid zahteva svoje pravice, vdova prosi za sestradano deco, brezstanovalec išče strehe, delavec obrambe proti izkoriščevalcem... na čelu oddelka pa stoji človek, ld povpraša stranko po nagradi, po veliki nagradi. In ta gospod dr. Goršič je bil pripo. ročen celo kot najboljši upravni uradnik: v Sloveniji! Nič več in nič manj ne zahtevamo, ka« kor lo, da se proti dr. Goršiču postopa z isto strogostjo in z isto natančnostjo, ka. kor pred letom proti pisarniškemu urad nlku pri stanovanjskem uradu, ki se j« vsled revščine baje spozabil do povpraše vanja po nagradah. Iz «Jutra« z dne 5, oktobra: «Slov. Narod« je neznansko hud, če cdo kaj piše čez radikalski režim in ves ilažen je, kadar zazna za kako novo ra-dikalsko odredbo. -Slov. Narod« jc zadovoljen, da je g. Velizar Jankovič preganjal železničarje, on je zadovoljen, da minister socialne politkie atakira invalide ter pri-krajšuje tudi udove in sirote padlih vojni-kov, «S1ov. Narod« je zadovoljen, da vlada na partizanski in na koruptni način penzionira, reducira uradništvo ter vodi proti njemu izstradalno vojno, «Slov. Narod« jc zadovoljen, da. dela radikalija sramotne kupčije na račun našega naroda, minister prosvete pa daje Nemcem pred-pravice s snovanjem nepotrebnih nemških šol. »Slovenski Narod« je zadovoljen s ku-lukom in je priobčil v njegov zagovor šc daljši članek, «SIov. Narod« je zadovoljen z velikanskimi novimi ter krivičnimi davčnimi poviški, zadovoljen s povišanjem železniških tarifov, zadovoljen z omejitvijo železniškega prometa itd., skratka »Slov. Narod« je zadovoljen in srečen, ko radikalija deva iz kože državljane od Triglava do Bitolja, zlasti pa prečanske. Zato «Sl-venski Narod« v svojem zadovoljstvu hvali radikalski režim ter ga slika ljudstvu kot edino zveličavnega. Karo*«. «Slov, Narod« z dne 6. oktobra: »Jutrovci« so zelo nezadovoljni. Pra vijo, da sedaj naša država ljudem z živega telesa kožo trga. To frazo ... na drugem mestu ponavljajo, rekoč, da vlada »deva iz kože državljane od Triglava do Bitolja, zlasti pa prečanske ... «Jutro« pobija pre-ganjanje železničarjev, ko je prejšnja leta zahtevalo najodurnejši policijski režim, ki je onemogočilo vsako stavko, ki je z de. mokratsko stranko uzakonilo prosluli za. kon o zaščiti države. «Jutro« se zgraža ra. di invalidov ;n sirot, ko sta mladinska cks. ponenta dve leti sedela na stolcu social nega ministrstva in vlekla te nesrečnike prosto za nos. « Jutro« obžaluje penzijonl ranje oficirjev, dasi so te dni Izneseni očit ki dovolj jasno pokazali, kdo je glavni kri vec belgrajskega nezaupanja do prečan skih oficirjev. «Jutro« toži zaradi reduk cije uradništva, ko je znano, kakšno partizansko korupcijo so uganjali demokrati predlagajoč celo ključ 9:7, po katerem naj bi si delili z bivšimi zavezniki abso. lutno oblast nad vsem državnim uradni, štvom. »Jutro« se zgraža zaradi povišanja železniških tarif, toda uradnik Slavenskc banke dr. Belin dokazuje, da so povišanja bila opravičena. «Jutro« laže o prodaji Reke itd., itd. tih baje nad 15.000 Nemcev. Francozi političnih zločincev niso izpustili, kakor se je pričakovalo. Usoda zaprtih ljudi je neznana. SILEN PORAST CEN V NEMČIJI. Berlin, 5. okt. (Izv.) Vsled silnega porasta inozemskih plačilnih sredstev so so cene zopet strašno dvignile. Kilogram kruha bo od jutri naprej stal 44,000.000 mark. Jajca so po 15,000.000 mark. Stot briketov stane 245,670.000 mark, stot plinovega koksa 616,640.000 mark. Poštne pristojbine so se zopet silno povišale. Pristojbina za dopisnico znaša 1,000.000 mark, za pismo pa 5,000.000 mark. KAVALIRSKA ITALIJA. Rim, 5. okt. (Izv.) Listi poročajo, da je ttaUjanska vlada nakazala upravniku Krfa 4 milijone lir za izplačilo podpor in odškodnin na begunce, ki so trpeli škodo za časa zasedbe. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 5. okt. (Izv.) Danes so se nadaljevala pogajanja med zastopniki štraj-kujočih rudarjev in med vlado. Minister Malypetr upa, da se bodo končala pogajanja z dobrim uspehom. POSLEDICA GOSPODARSKE KRIZE. London, 5. oktobra. (Izv.) Tz Manche-stra poročajo, da je ena največjih bombaževih tvornic ustavila delo zarad. splošne evropske gospodarske krize. 10.000 delavcev bo ostalo brez dela. NOVI PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE. Peking, 5. oktobra. (Izv.) Tsan-kun je izvoljen za predsednika kitajske republike. BRITANSKA DRŽAVNA KONFERENCA. Ix>ndon, 5. oMobra. (Izv.) Reuter poroča: Na seji državne konference je zunanji minister lord Curzon podal poročilo o zunanjem položaju po vseh delih SV^tfl. OBSOJEN KOMUNIST. Pariz, 5. okt. (Izv.) Kazensko sodišče Je obsodilo znanega komunističnega agitatorja Cachina na 6 mesecev zapora s takojšnjim nastopom icazni. FINSKO -RUSKI SPOR. Helsingfors, 5. okt. (Izv.) Lansko leb jo bil na rusko-finski meji umerjen član rusko-fL ke razmejitvene komisije Lavor. Kot odškodnino zahtv:a sedaj sovjetska vlada od Finske izplačilo 50.000 zlatih rabljev. Finska vlada je to zahtevo odklonila z utemeljitvijo, da se zločin ni zgodil na finskih, ampak na ruskih tleh._ Iz zunanje politiRe.- * Srbsko-bolgarska komisija v Sofiji. Mešani srbsko - bolgarski komisiji, ki je začela 1. t. m. delati v Sofiji, predseduje na .jugoslovanski strani g. Novakovič, kot tajnik pa posluje g. Milčič, tajnik na jugoslovanskem poslaništvu v Sofiji. * Komunistični načrti na Balkanu. Povodom prevratnega poizkusa v Bolgariji se je našel dokument, ki poroča o konferenci balkanskih komunistov, ki se je vršila 22. do 24. avgusta t. 1. Na konferenci so bili zastopniki iz vseh balkanskih dežela ter odposlanec komunistične internacionale. Na konferenci so sprejeli sklepe, ki določajo: Balkanski komunisti morajo ustvariti enotno fronto in delati na prevrat, ki naj spravi oblast v roke delavcev in kmetov; na Balkanu se ustanovi federativna republika; v tem pravcu se izda na delavce in kmete poseben poziv; balkanska ko- Zbral I. Dolenec. 1. Krekov program. Ves čas svojega življenja sem se boril za svoje krščansko svetovno naziranje in za svojo cerkev, ki jo ljubim in za katero sem pripravljen umreti. . V državnem zboru dne 25. junija 1909. 2. V tem načeln je zapopaden ves socializem.« Kje in kdo ima lepše načelo, kakor je krščansko načelo: »Kar ti nočeš, da bi kdo tebi storil, tudi ti dragim ne storil« V tem načelu je zapopaden ves socializem. Glasnik I. 3. Cerkev, mogočniki in preprosta ljudstvo. Katoliška cerkev bo tem zmagoslav-nejši, čim manj se ji bo treba opirati na roogočnike in čim bolj se bo dala priložnost preprostemu ljudstvu, potegniti se zanjo. Glasnik I, str. 4. Čc se ljudstvo samo vname za dobro stvar, potem ga ne ustavi nobena sila. Glasnik II, str. 25. 4. Čndo našega stoletja. Čudo našega stoletja je, da imamo tako ogromno število onemoglih revežev poleg neizmernega bogastva posameznih ljudi. Glasnik I, str. 34. 5. Duhovnik in ljudstvo. (V dobi pred splošno volivno pravico je sprožil 1. 1893. v poljskem listu »Przeglad« neki duhov-nik misel, naj se ob priliki nameravane volivne reforme ustanove posebno duhovniške kurijo in naj bodo župniki v svejib župnijah volivni možje kot virilisti. Krek sc je izjavil proti temu v uvod-' niku v »Slovencu« 1893, Šiev. 288, ki se konča ta-t kole:) Za ljudstvo je duhovnik in ue zase, ne za svoj stan. In ljudstvo mora biti prepričano o tem; odtod mora izvajati tudi svoje spoštovanje in svojo ljubezen do duhovnika in zaradi tega mu skazovati svojo zaupanje. Teroriziran je ljudstva ni katoliško; ne moralna ali fizična sila, marveč sila prepričanja, ki ima svoje korenine v veli-častvu resnice, je vez katoliškega ljudstva z duhovnimi pastirji. Zato je pa napačno, če bi si hotelo duhov.3tvo po zbornicah (potom privilegijev, op. por.) iskati vpliva med ljudstvom. Vzgoje je treba ln ne dres ure, močne, značaj ne katoliške zavesti in ne slepe pokorščino. Samo tako ljudstvo bo branilo duhovnika in mu samo vzdržalo ali, če bo treba, ludi priborilo tisto mesto, ki mu pripada kot božjemu selu. Ni treba duhovniških kurij, ni treba prod pravic, marveč treba je le — katoliške zavesti. 6. Prava čast. Kogar Bog časti, ta je v resnici in prav čaščen. Iz nove dobe. str. 446. (D. in S. 1893.) 7. Namen človeškega življenja. Človek ne živi sebi jn ne umrje sebi, marveč živi in umira Bogu, ki ima največje pravice do njega. iz novo dobe, str. 305. 8. Delo in božji blagoslov. Delu jo treba blagoslova ... Božji blagoslov se pa mora ohraniti z dobrimi doli. Ne samo zase, ne samo za svoje najbližje, marveč za družbo človeško, za svoje brate in sestre delati mora biti delujočemu namen, da se delo osladi in pokaže v nekem višjem, prazničnem sijaju. Iz novo dobo, str. 113. 9. Vrtovi pri hišah — smrt krčmam. Vrtovi pri hišah so smrt krčmam. Delavce, ki ima košček svoje zemlje, četudi le najet, čuti največje veselje v obdelova- nju njegovem in lahko pozabi na gostilni čarsko in žganjarsko druščino. Glasnik I, str. 10. Znamenje zveze z Bogom je nesebi* na ljubezen do bližnjega. Zgodbe 11, str. 484. 11. Ljudje vsi bratje... Bratje in sestre smo med seboj v; ljudje na svetu... Podpirati se mora; ljudje med seboj, da omikanci pomaga, neomikancem, bogatejši revežem, da so zvesti v medsebojnih obljubah, da vse ve; sladka vez prave ljubezni. Socijalizem, str. 2& 12. Sejmo, sejmo semena Kristusove ljubavi z golgotskega slemena, da se svet ozdravi. >Slovenec« 1892, št. 197. (Slov. kat shod« ! 13. Vera — pogoj za ozdravljenje socialn bolezni. Vsak človek, ki trezno misli in it nošteno voljo Driti do resnice, lahko sj zna, da družabna preosnova ni mogc brez nravnega temelja in da nravni tem ni mogoč brez prave pozitivno vere. 1 Socijalizem, str. 22. skupnih stanovanpn; prepiri in lozoe so na dnevnem redu. Kdor more, daje nagrade, išče protekcije, posojuje denar, samo da se lahko stisne pod streho ali da se loči od nadležnega sostanovalca. Kdor tega ne zmore, bo dočakal, da mu nad glavo segnije baraka in da mu na jetiki pomre deca. Brezpraven je hišni lastnik, nezadovoljen je najemnik, nesrečen je brezstanovalec. Znak brezsrčne dobe in neodpustljivc brezbrižnosti in nemarnosti naše uprave. Imamo stanovanjski urad, imamo stanovanjsko sodišče v Ljubljani. Objektivno vrši stanovanjski urad v danih težkih razmerah svojo neprijetno nalogo, ničesar ne moremo očitati prisednikom stanovanjskega sodišča. Najodločneje pa moramo obsoditi predsednika stanovanjskega sodišča in načelnika oddelka za socialno politiko dr. Goršiča. Mož, ki bi moral po svojem zvanju paziti, da poslujejo stanovanjske oblasti objektivno in socialno in ki bi moral preprečiti vsako najmanjšo nepravilnost v tako delikatnih stanovanjskih zadevah, je uvedel sam nečedno prakso nagrad. Kakor da bi poleg stanovanjskega urada ua Dunajski cesti in stanovanjskega sodišča pri oddelku za socialno politiko obstojal še tretji stanovanjski urad v dr. Goršičevem stanovanju! Tmamo pisma, iz katerih posnemamo, da so se stanovanja obravnavala tudi na sprehodih, v kavarni, pod prigovarjanjem tujih oseb. Važen posel pri tem »uradu« je opravljala gospa dr. Goršiesva; ona je prigovarjala možu, svetovala pro-tektorja in si kot protiuslugo izprosila posojilo. Dr. Goršič pa povpraša stranko po nagradi: »Sto pripravljeni dati nagrado? * * * To je verna in točna slika slovenskega naprednjaštva. K zakonskemu načrtu o vseučilišču. Kakor poroča belgrajski »Novi List«, bo te dni predložil prosvetni minister ministrskemu svetu zakon o vseučiliščih. S tem pride vprasanjo naših univerz zopet enkrat na dnevni red. Ker so bo pri tej priliki odločevala tudi usoda ljubljansko medicinske fakultete, o kateri so je zadnji čas pisalo, da obstoje tendence jo iz finančnih razlogov ukiniti s tem, da se ji odtegruo kredit, se mi zdi umestno opozoriti slovensko javnost in zastopnike slovenskega naroda v narodni skupščini na vsote, ki jih je prejela ljubljanska medicinska fakulteta do sedaj od države. Prispovki so znašali: v šolskem letu 1919-20 rodni 9585 Din, izredni 187.239 Dlu; V šolskem letu 1920-21 redni: 50.612 Din, izredni 230.682 Din; v šolskem letu 1921-22 redni: 69.012 Din, izredni 0; v šolskem lotu 1922-23 redui: 80.208 Din, izredni229J6S Din; skupaj 856.154 Din. Poleg tega je prispevala država za zgradbo novega anatomsko-flziološkega Instituta v letu 1920-21 s vsoto 125.000 Din in dovolila za loto 1923-24 znesek 750.000 Din. V štirih letih svojega obstanka jo porabila torej fakulteta 981.154 Din, vsoto, ki ne znaša niti enoga milijona iu ki vsled tega tudi pri najozkosrčnojžem štedenju ne moro priti resno v poštov. — Dr. Alfr. Šerko. — Župni tu uradom. Glavni odbof Društva Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev je določil dan 7. oktobra za nabirke po celi državi v pomoč ponesrečencev strašnega potresa na Japom skeni ter prosil luai cerkveno oblasti, na; bi odredile zbiranje milodarov za bedne Japonce. Ustrezajoč tej prošnji naroča orainariat, naj se v nedeljo 7. oktobra t U ali kjer to ni mogoče, naslednjo deljo izvrši cerkvena nabirka v označeni namen. Zneski naj se potem takoj pošlje, jo škofijskemu ordinariatu, ki jih bc poslal na zgoraj imenovani glavni odboi Rdečega križa. — Škofijski ordinariat n Ljubljani, dno 5. oktobra 1923. — Župnijskega izpita dno 3. in 4. t m. so se udeležili iz IX. polovico gg. Jan ko Komljanec, prefekt v škofijske® zavodu sv. Stanislava, Ivan Vindi šar, stolni vikar v Ljubljani in Jano; Zupančič, kaplan na Trebelnem; i; I. polovico pa Franc G o 1 m a .j e r ii Anton Gornik, kaplana v Sraihoh pri Novem mestu. — Duhovniške spremembe v Jjnbljan ski škofiji. Za župna upravitelja sta bilf imenovana: Karol S u p i n , župnik v Sp Idriji, v Gor. Logatcu, in Al. Zupane kaplan v Žužemberku, v Šmihelu pri Žu žemberku. — Kot ekspozit je bil preme ščen k Sv. Joštu nad Kranjem Franc K o k o 1 j, kaplan v Zagorju ob Savi. — Pre Nekaj Krekovih iirefcov, peščen Je bil kot kaplan Vincencij Godila iz Šmarje te v Ribnico. — Name-ijeni so bili kot kaplani: Andrej Križ-[ian v Žužemberku, Janez Tir ing er Zagorju ob Savi, in Jožef Z a 1 o k a r v marjeti. — Ustava in režim. »Jutro« piše v [jerajšnjem svojem uvodniku o razmerah a Češkoslovaškem, ki so zelo podobne azmeram v naši državi in pride končno \o zaključka, da »ne v reviziji ustave, temveč v reviziji sistema je ključ« do sšitve položaja. — Ta zaključek se sicer irav lepo sliši in še lepše bere, ampak res-ličen ni. Res je sicer, da je današnji re-ira zanič, ampak še bolj zanič je pod-aga današnjega režima, in ta podlaga je entralistična ustava. Zato je treba spre-neniti ustavo, da se enkrat za vselej irepreči tudi le možnost, da bi se tak re-im zopet ponovil. — Bolnišnice v Srbiji in Sloveniji. Jradno glavno glasilo sedaj vladajoče ra-likalne stranke, belgrajska »»Samouprave poroča na uvodnem mestu v štev. od 4. iktobra o stanju bolnišnic v naši državi. Iz ega članka posnemamo, da je bilo pred ojno v Srbiji 33 bolnišnic z 2800 postelja-ni, danes pa jih je 62 s 5511 posteljami, ladnje dve leti so postavili nove bolnišni-e v Kragujevcu, Pirotu, Užicah in Krušev-a, bolnišnice za infekcijske bolezni ena v lelgradu in ena v Nišu. Raznim bolnišni-am je dozidanih še 36 paviljonov. Splošna lržavna bolnišnica v Belgradu je popolno-na obnovljena in modernizirana, ravno ta-[0 bolnišnica na Vračarju (Belgrad). To iripoveduje »Samouprava« o Srbiji. O Sloveniji pa omenja le, da je »podignuto rodi-ište n Ljubljani« — to je pa tudi vse, kar re »Samouprava« povedati o skrbi države ta bolnike v Sloveniji. In mi se še vedno vprašujemo, kam gre denar! , — Zamenjava avstro-ogrskih nov-Sanic. Pokrajinska uprava objavlja: V i margheritski konvenciji se je kraljevi-la Italija zavezala, da bo zamenjala ivstro-ogrske novčanice, ki se nahajajo j posesti naših državljanov, nastanjenih i Zadru in ki ob priliki zamenjave leta [921. niso bile zamenjane. Sporazum se lanaša samo na naše državljane. Zato je talijanska vlada odredila, da bo morala raaka oseba, ki bo v roku, ki se bo sko-aj določil med našo in italijansko vlado, ;ahtevala zamenjavo, dokazati držav-janstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako bodo stranke radi zame-ljave denarja potovale svoj čas v Zader, j dokumente vzamejo seboj. Ako so se ili pa se bodo obrnile radi zamene na naš onzulat v Zadru, naj dokumente pošlje-|0 konzulatu. O tem se obveščajo naši Iržavljani. Pristojna oblastva so dobile lalog, naj se prošnje teh državljanov za zdajo dokumentov o našem državljan-itvu (domovnica itd.) rešujejo kar naj-litreje. — Nasilja v Prekmurju. Zagrebški »Slobodni dom« z dne 3. oktobra poroča: »Pred nekaj dnevi so se napili trije orožniki (?) v neki gostilni v Srednji Bistrici, [o so odšli, so slekli svoje uniforme, skrili io orožje, namazali si lice in tako so odšli f sosednjo vas. Sredi noči so prebudili lekega kmeta in zahtevali od njega denar. Kmet je začel kričati in kmalu se je zbrala -sa vas. V trdni veri, da imajo opraviti z 'azbojniki, so jih tolkli, dokler niso pove-lali, kdo da so. Kmetje so jih nato zvezali h odpeljali z vozom v Dolnjo Lendavo. Spotoma je en orožnik vsled udarcev umrl. Naslednjega dne je prišlo v vas veliko šte-lilo 'orožnikov iz Prekmurja in nekaj vojaštva, ki so začeli zapirati moške in žen-ike, jih najprej pretepati in potem vse odpeljali v zapore v Dol. Lendavo. Čez nekaj to so jih večinoma izpustili, v zaporu pa fo obdržali okoli 30 kmetov, ki pridejo ired sodišče.« —■ Tako poroča »Slobodni ra«. V interesu čistosti in poštenja slovenske uprave želimo, da ta neverjetni slu-'ij pokrajinska uprava čim prej temeljito 'jasni. . Polovično vožnjo v Litijo je dovolilo obr. ivnateljstvo južne železnice vsem udeležencem ireditev Jugoslovenske Matice v Litiji v nedeljo, * 7. oktobra in sicer z vstopnih pestaj: Ljub-Celje, Maribor, Rakek, Vrhnika, Krško, Ra-Ie6e, Zagorje, Brežnice, Ptuj in Sevnica. Potrebne Paznice za polovično vožnjo se dobe pri tamoš-podružnicah Jugoslovenske Malice oziroma glavnen tajništvu v Ljubljani, Pred Škofijo 11 21, I. nadstr. — Bratje, najboljši odgovor na ltaWska nasilja je delo za Jugoslovensko Mata in zato v nedeljo vsi v Litijo na veselico ta-j^nje podružnicel — Poroke. Dne 1. oktobra je poročil na 'rczjah p. vikarij Norbert Sušnik skupno dvojico: Eno (Ant. Moljk in Franica 4Slič) iz Ljubljane, drugo (J. Smolec in Božič) iz Dobrove in tretjo (Jos. Čarman Iva Kušar) iz Sore. — En dan prej je poroka Klemeno-Svetio iz Nevelj. — Dne septembra je poročil p. gvardijan B. Rešil davčnega višjega upravitelja Ignacija Havca in uradnico Jožico Žnidaršič iz i&bijane. — Poročil se je 4. t. m. v Novem mestu Leonard Jurič, carinski uradnik, z gdč. Storijo Piskšr Iz znane poštene rodovino. 'Točil iih je eosp. prošt dr. Elbert v svoji kapeli. Priče so bile g. kanonik Jakob Po-renta in nevestin svak g. Jos. Furlan, višji revident drž. železnic. — Veliko sreče! — Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje eno štipendijo za zdravnika, kateri je že dovršil prakso v kaki javni bolnici ln kateri se hoče posvetiti teoretični in klinični izobrazbi nalezljivih bolezni. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Pomanjkanje denarja v Zagrebu. K tozadevnemu telefonskemu poročilu iz Zagreba v našem listu z dne 2. oktobra, nam poroča Prva hrvatska štedionica, da je svoje uradništvo izplačala že 29. septembra. — Tatvine ln vlomi. Blažu Duku v Lubstavi so tatovi odnesli manufakture v vrednosti 11.600 kron. — Hlapcu Antonu Zaplotniku pri Sv. Ani je bilo ukradeno blaga v vrednosti 1240 K. — V Domžalah je bilo ukradeno Ivanu Dragarju 5000 kron. — Josipu Zrimšku je bilo na Laverci ukradeno 5000 kron vredno kolo. — Iz Slovenije izgnan je za dobo 5 let Niko Berlič. p Fašisti proti poslr.ncu Ščeku. V zadnjem času je »Vr>ce delPIsonzo« priobčil več napadov na »Goriško Stražo« in posl. Ščeka. To je bil migljaj fašistom. Minolo soboto so se fašisti dvakrat približali poslancu Ščeku, enkrat v hiši Zadružna zveze, drugič na ulici ter mu zagrozili, da bo dobil bodalo v hrbet, ako »Straža» ne bo začela drugače pisati. »Voce delPIsonzo« je nato hitel izjavljat, da fašistom nikakor ni najelo njegovo uredništvo, marveč so to napravili fašisti na svoio pest. Dejstvo pa je, da so se fašisti rri msultaciji poslanca Ščeka sklicevali na »Voce dell'Isonzo«. p Nasilja Italijanov. (Dopis iz Primorskega.) Sistematično so Italijani pričeli zatirati narodne manjšine. Zadnji čas so pričela oblastva izdajati odloke, ki so prav smrtni udarci narodnemu življenju. Z novim šolskim letom so odstavljene vse provizor-ne učne moči na ljudskih šolah, v idrijskem okraju so n. pr. vsled tega štiri šole 03tale zaprte popolnoma, na drugih pa je pouk znatno prikrajšan. Zdi se, da je s tem dekretom korenina narodne odpornosti zadeta z novim udarcem, kajti vzemite ljudstvu šole, pa ga potem lahko mrevarite kakor hočete. Porled v bodočnost je žalosten, oe ne bo prišla kmalu rešitev. Ali res nima Belgrad nobene besede v Rimu? Ali smo primorski Jugoslovani res obsojeni na smrt? Slovensko in hrvatsko Primorje je italijanska kolonija, izročena vladajočemu narodu na milost in nemilost. Ne samo, da je z ukinitvijo šol in pouka občutno prizadeta narodova izobrazba, pomisliti je treba tudi, da je s tem odlokom na cesto vrženih, ob kruh mnogo inteligence, narodnih delavcev. Kam naj se obrnejo, česa naj se noprimejo, da se sumi ne bodo Izgubili in tako za narod izgubljeni postali? Bratje, če nočete nas zgubiti, ne pozabite nai, dokler je čas! ne morejo biti dobri in kolikor pridobi z nemško duhovščino nemštvo, toliko in še mnogo več izgubi versko življenje. k Nov nemški list. V Celovcu J s začel izhajati nov nemški list pod naslovom: »Alpen-landische Rundschau«, ki ima namen vzdrževati vezi med alpskimi Nemci in gojiti nemško zavest posebno v dvojezičnih krajih, V prvi številki list vabi na nemlko službo božjo v Brnci in k otvoriivi schulfereinske šole v Ljubelju. mm k Čas lepih obljub. Za koroške Slovence je zopet prišel čas lepih obljub. Volitve so pred durmi in okoli Slovencev se suče vse polno sladkih ljudi, ki jim obetajo zlate gore, ako bodo volili za nemško »Einheits-listo«. Obetajo zlasti fantom delo in služba pri železnici in drugod. Seveda je to sama prevara. Ko se je lani začel »Abbau«, so bili ravno Slovenci, ki so jih vrgli čez prag iz -fseh služb in jih nadomestili z nemškimi privandrovci. To se še vedno godi in se bo godilo vse dotlej, dokler Slovenci sami ne stopijo na noge kot en mož in si priborijo svoje lastnoročno zastopstvo v odločujočih korporacijah. Koliko je verjeti najsvetejšim nemškim obljubam, vedo posebno dobro slovenski kmetje, katerim so pred plebiscitom obetali davčne osvoboditve in zvezde z neba, sedaj morajo pa plačevati davke, da so črni. Sedaj hodijo nemški hinavci zopet okoli kmetskih oglov in delajo vse mogoče sladke obete. Dejansko pa komaj čakajo, kako bi z davčnimi bremeni in nasiljem izpodrinili zadnjega slovenskega kmeta z njegove zemlje, da bi jo potem zasedli sami. k Zopet »veleizdajniki«. »Freio Stimmen* poročajo, da jesenskega porotnega zasedanja v Celovcu ne bo. Na vrsto sta namreč imela priti dva veleizdajniška procesa proti Jugoslovanom in en uboj. Zagovornik (Nemec seveda, op. por.) »veleizdajnikov« je pa prosil za delegacijo drugega sodišča, ker da se je bati, da bi bila obtoženca pred koroško poroto gotovo obsojena. Zaradi enega samega preostalega slučaja se pa ni izplačalo sklicati porotnikov. k Gormanizacija v Cerkvi. Na Koroškem je gormanizacija v farah, kjer imajo nemške duhovnike, tekom treh let bolj napredovala, nego preje potom šole v dvajsetih letih. Tako poroča »Koroški Slovenec«. Kako pa sploh morejo nemški duhovniki, ki ne razumejo jezika župljanov, vršiti dušnopnstirsko službo? Zelo enostavno. Ako je treba prevideli bolnika, spovedovati in pridigovati ob velikih cerkvenih praznikih in shodih, tedaj nemški župnik naprosi svojega slovenskega soseda, da ga nadomestuje. V ostalem pa nemški duhovnik slovenske župljane prepušča samim sebi. Sadovi takih razmer v verskem oziru seveda Pred kratkim je bilo objavljenih v »Frankfurter Zeitung.:, ki zelo objektivno zasleduje ruske gospodarske pojave, par zanimivih številk o ruski produkciji in izvozu, katere v sledečem navajamo. Splošna slika situacije je bila v 1. 1913., ki je bilo zadnje normalno leto pred izbruhom svetovne vojne, v številkah izražena takale: Vrednost, produkcije v vseh panogah gospodarstva, tako poljedelstva, produkcije surovin, industrije itd. je znašala v predvojnih zlatih rubljih 11.900 miljonov. Od tega je šlo v tujino za 1500 miljonov zlatih rubljev. Kakor je bilo v produkciji udeleženo poljedelstvo z največjo vsoto (5600 miljonov), tako so tudi bili najvažnejša izvozna postavka poljedelski produkti, katerih izvoz je bil vreden 1200 miljonov. Iz teh številk sledi, da je bila Rusija na svetovnem trgu v prvi vrsti prodajalec živil, šele v drugi vrsti dobavljač 6nro~in in v mali meri tudi industrijskih izdelkov, ki so pa šil večinoma v azijske deželo. Industrija je krila v premajhni meri komaj domače potrebe in pri uvozu so tvorili najvažnejšo postavko fibrikati. V letu 1922. nam nudijo številke približno isto razmerje. V splošnem je zazna-menovati velik padec produkcije kakor tudi izvoza v primeri s predvojnim časom. Vendar pa je treba ugotoviti, da je rusko gospodarstvo storilo od L 1920. velik korak naprej. Parkrat je bila Rusija ekonomsko zelo slaba, a v teku let 1921 in 1922 6e je znatno izboljšala situacija v gospodarstvu in Rusija je zopet vstopila na svetovnih tržiščih. Vrednost celokupne produkcije v letu 1922. je znašala 5055 miljonov rubljev v zlatu. Istočasno je bila vrednost ruskega izvoza 144 miljonov zlatih rubljev. Kakor je razvidno, je izvoz relativno veliko bolj nazadoval kakor domača produkcija za kar leži vzrok v tem, da Rusija še ni nastopila v rolni meri na svetovnih tržiščih, ker je še vedno trpela na posledicah silno slabe žetve v letu 1921. Vrednost poljedelske produkcije je dosegala 3700 miljonov zlatih rubljev, izvoz pa 64 miljonov. Zaradi kolikor toliko nlabe žetve v preteklem letu je bil izvoz poljedelskih produktov primeroma manjši in v prvi vrsti je postala Rusija eksporter surovin za obratovanje industrije. Oziraje se na rezultat nove žetve v letu 1923, ki bn dala po ruskih ugotovitvah 4100 miljonov pudov to je skoro 66 miljonov ton žita, in ki je napram lanskemu letu znatno večja, saj je znašal komaj 2800 miljonov pudov to jo 45 miljonov ton, bo izvoz letos zelo narastel in, kar so predvidevali ruski gospodarski strokovnjaki, se je zgodilo. Ruska trgovska bilanca je postala aktivna, sicer le za dobo 3 mesecev, kar je pa dobro znamenje. Ruski izvoz v tekočem letu se ceni na 2S0 miljonov rubljev v zlatu in politika sovjetske vlade gre za tem, da na vsak način in za kakršnekoli stroške povzdigne izvoz in tako pripomore do aktivnosti v trgovski bilanci, kar se ji bo sodeč po dosedanjih rezultatih gotovo posrečilo. SADNA RAZSTAVA NA KMETIJSKI ŠOLI NA GRMU. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva za Novo mesto je prireciila v dneh od 29. septembra do 2. oktobra t. 1. v okusno okrašeni učilnici kmetijske 5ole na Grmu zelo lično zasnovano razstavo gospodarskega in namiznega sadja: jabolk, hrušk, orehov in drugega sadeža. Tem povodom so se posestniki iz okolice in celega novomeškega okraja v prav obilni meri odzvali povabilu ter razstaviti tako krasno sadje, da sme Dolenjska ponosna biti na to kmetijsko panogo; posebno pohvalno omenimo oskrbništva: kartuzi-janskega samostana v Pletcrjih, cistercijanske-ga samostana v Stični, graščin Tolsti vrh, Vr-hovo, Struga, Ruperčvrh, Klevevž, Srebrnič, zasebnikov lekarnarja J. Bergrcana, I. Urban-eiča iz Čateža, ravnateljstva kmetijske šole na Grmu in veliko število drugih posestnikov, ki so razstavili domače vrste sadja. V zvezi s sadno razstavo so se priredila tri strokovna predavanja o gojitvi za Dolenjsko najpriporočljivejših vrst, o vzgojevanju sadnega drevja in o načinu povzdige eksportne trgovine sadja. Vsa predavanja so bila prav številno obiskovana ter so v razgovorih, ki so sledila predavanjem, nudila mnogo poučnega. Sadno razstavo so v vseh dneh najobd-neje obiskali r.e le domačini in posestniki iz okolice in Dolenjske, ampak opazili smo mno- u r:(or cnspdov. guia!LWuit.cv lu \jv»vii:vuwb» - — * ---- sadnih trgovcev iz Hrvatskega in Srbije, za-nimajoč se za mogoči nakup sadja. Posnemanje vredno zanimanje za sadno razstavo ie pokazalo učiteljstvo novomeškega okraia, ki je dne 2. oktobra skupno posetilo razstavo hi se udeležilo predavanja. Sadna razstava je nudila najlepšo priliko, da se je vsak obiskovalec prepričal o bogastvu, ki ga nudi ta kmetijska panoga, da je dobil zgled, kako se sadje shranjuje, katere vrste sadja naj gojimo, kakšno naj bo gospodarsko postopanje, da se dvigne eksport sadja in kako naj vsak posamezen posestnik k temu pripomore. Zata bo uspeh v tem dalekosežen. Z ozirom na to je želeti, da bi »e tako krajevne sadne razstave vršile v bodoče tudi v drugih pokrajinah naše države, n. pr. na Gorenjskem, kjer je sadjarstvo zelo razvito, na Štajerskem, kjer je saajereja na vrhuncu glede dobrote in eksporta, v Bosni in Srbiji, kjer je obilo sadja, posebno češpelj itd. Učili bi se spoznavati prirodno bogastvo, ki ga ima« mo v naših rokah, pa ga žal premalo izkori< ščamo. * * * g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenka 357.50—363.75 din, ječmen 275 din, koruza 252.50 din, pšenična moka št. 6 350—380 din, št. 7 320 dinarjev. -> Tendenca pri kupčiji v pšenici slaba, drugače ne^ spremenjena. i Svetovna produkcija iata je znašala v lettf 1914 99.791 miljonov funtov šterlingov, v letu 1915 97.218 milj. funt. šterl., 1. 1916 93.324 milj. funt. šterl., 1. 1917 86.183 f, šterl., 1. 1918 78.272 funt. šterl., 1. 1919 75.034 milj. funt. šterl., leta 1920 69.740 milj. iuat. šterl., 1. 1921 66.000 lunt. šterL, 1. 1922 63.000 funtov šterlingov. g Izvoz vina. Po neki francoski statistiki je bila v preteklem letu Španija naj]-važnejši izvoznik vina. V 1. 1922. se je namreč izvozilo 2,600.000 hI vina. Na drugem mestu je stala mala Portugalska z izvozom 2,300.000 hI. Tema dvema najvažnejšima državama je sledila Francija (1,180.000 hI). Četrto mesto je zavzemala Italija, katere izvoz je znašal 885.000 hI. Izmed drugih naših sosedov je izvozila Ogrska 750.000 hI, Grška 150.000 hektolitrov in Bolgarija 30.000 hI. Za Jugoslavijo navaja ta statistika izvoz v višini 150.000 hI. g Ameriški državni dolg. Ameriški državni dolg je znašal 30. junija tekočega leta ob računskem zaključku državne blagajne 22.350 miljonov dolarjev in se je napram istemu času v preteklem letu zmanjšal za 614 miljonov dolarjev, kar je vsekakor znatna vsota. g Žetev ječmena in ovsa v FrancijL Le« tošnja žetev ovsa v Franciji je znatno boljša od lanske. Znašala je 54,790.000 meterskih stotov napram 41,842.000 stotom lani. Tudi pridelek na hektar se je povečal od 12 stotov v lanskem letu na 15.8 stota v tekočem letu. BORZA. Zagreb, 5. okt. (Izv.) Devize: Pešta —45 do —49, Italija 3.91K-3.93K-, London 397—400, New York 86.75—87.75, Pariz 5.17M—5.22^, Praga 2.60 do 2.62, Dunaj —12.25 do —12.35, Curih 15.67« do 15.75Ml. — Valute: Dolar 85.75—86.50. Curih, 5. okt. (Izv.) Devize: Pešta 0.03, Bert lin 0.000009, Italija 25.10, London 25.49, New York' 559, Pariz 33.10, Praga 16.60, Dunaj 00078.50, Sofija 5.45, Beograd 6.45, Varšava 0.009. — Valute: Nemško-avstr. krone 0.0079. lj Osmina (maša zadušnica) za umrlirtf to arišem dr. T o m a 2 i č e m ima Slov. kat akad. starešinstvo v torek zjutraj ob četrt na osem v frančiškanski cerkvi. — IVedsednik'. lj Vodstvo večernega višjega prosvetnega tečaja ..a Krekovi kuliarsko-gospo."njski šoli pri uršulinkah prosi gg. predavatelje, ki so obljubili sodelovati, naj pridejo k skupni seji v pondeljek ob o. popoldne. Referati naj bodo pripravljeni. — Dr. P. lj Strokovne zveze javnih nameščencev odborova seja se vrši danes, v soboto 6. t. m. ob 20. uri v kleti I. delavskega konsnm-nega društva, Kongresni trg 2. Vabimo vse člane zveze, da se po možnosti udeleže seje, kjer dobi vsak svojo člansko izkaznico. lj Mladinski dom Kodeljevo. Opozarjamo prijatelje sal. družbe na veliko trgatev Zveze bivših! njenih gojcncev v nedeljo, dne 7. oktobra v skromnih in vendar priljubljenih barakah. lj Društvo državnih policijskih name« ščencev v Ljubljani priredi nocoj v veliki dvorani hotela »Union« prvi zabavni jesenski večer. Društvu naklonjeno občinstvo s« uljudno vabi k tej zabavi. lj Šišensko prosvetno druitvo priredi v ne* deljo 7 t. m. ob 7. uri zvečer v samostanski dvorani skioptično predavanje. Predaval bo gosp. kanonik Sušnik o zvezdarnah. — Prijatelji in pa člani društva uljudno vabljeni. — Odbor lj Krekova m' "."ua. Del. .mladinska izobraževalna organizacija »Krekova mladina« je sklenila prirediti prvi tečaj za svoje člane, ki ču"jo v sebi veselje sodelovati v odboru ali na zunaj v delavskem mladinskem gibanju kol organizatorji. V to svrho se vršijo predavanji vsako roboto ob 8. zvečer v prostorih JSZ, C'ari trg 2, I. nadstropje. Drugo predavanje se visi danes, "redava g. M. Moškerc o razvoju kršč. soc. delavstva (organizacije) do prevrata. lj Tretja obletnica koroškega plebiscita. Odbor »Gosposvetskega Zvona« je na svoji i zadnji seji r-.izpra vlial O Jetošnii prireditvi prii ; likom tretje obletnice koroškega plebiscita, i Uverjcn, da se bo ljubljansko občinstvo tudi letos odzvalo njegovemu vabilu, je sklenil prirediti dne 10. oktobra ob 8. zvečer v valUd dvorani hotela Union predavanje s skioptič-nimi slikami iz Koroške. Najpoprej bo imel nagovor društveni predsednik g. dr. Oblak, nakar bo razkazoval in obrazložil slike ter imel zaključni govor g. Mahkota, ki je za časa plebiscita vodil agitacijo na Koroškem. Vabimo ljubitelje Koroške, da ee v polnem številu odzovejo klicu >Gosp. Zvona«, da bodo koroški Slovenci videli, da nismo pozabili nanje in da Nemci ne bodo imeli povoda veseliti se. Dne 10. oktobra vsi v Union! — Predavanje se vrši tudi v Celju in sicer bo predaval podpredsednik »Gosposvetskega Zvona«, bivši poslanec g. Brandner. lj Orkestralno društvo Glasbene Matice je pod vodstvom prof. Michla zopet pričelo z red nim delovanjem. Vaje se vrše v sledečem re: du: za vijoline vsak petek, za viole, čela in kontrabas vsak torek od 6. do pol osme ure zvečer v sobi št. 12 Glasbene Matice. Skupne vaje se vrše v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldan v veliki dvorani Glasbene Matice po dogovoru. Pred vsako vajo se sprejemajo tudi novi člani v vseh štirih godalnih instrumentih, ki imajo za orkestralno igro primerno pred-jzobrazbo in se zavežejo, da bodo redno in vestno posečali vaje. b Zadruga krofačev, krojaHic in sorodnih obrtov v LJubljani vabi vse zadružnice in zadružnika na sestanek, ki se vrši dne 8. oktobra t 1. ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije pri Zla-torogu v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. — Na sestanku se bo posvetovalo, kako naj se omogoči otvoritev obrtno-nadaljevalne šole, ki je brez izdatne pomoči interesentov nemogoča. Načelstvo prosi zadružništvo, da se tega važnega sestanka zanesljivo v polnem številu udeleži. — Načelnik, lj Olepševalno društvo t Rožni dolini priredi nedeljo, dne 7, t. m. ob 4. popoldne pri Končanu H; Rožni dolini vinsko trgatev. lj Vinsko trgatev priredi tamburaško društvo *Krim« 7. oktobra ob 4. uri popoldne v prostorih g. M. Sokliča, Pred Konjušnico. lj Policijska kronika. Na glavnem kolodvoru v Lmbljani je bilo ukradeno E. Cvitanovu iz Sofije 25.000 lejev, — Kurjaču Franca Lotriču je Wo ukradeno kolo, vredno 4800 kron. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo februarja 1923 zastavljenih predmetov 11. t. m. popoldne. lj Oglejte si v izložbah oblačilne industrije A Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, najnovejše raglane, njih nedosežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu. 6150 lj Izlet na Grosuplje. Slov. trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, opozarja, da se vrši izlet ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 7. oktobra L L Odhod » vlakom ob 1. popoldne, povratek zvečer. — Odbor. 6345 lj Koncert. Danes, v soboto, se vrši v kavarni »Europa« koncert dravske godbe. Začetek ob 9. uri. Vstop pro6t 6355 1 j Opozarjamo, da se je tvrdka. I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. 6358 lj Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co. je izdatno znižala dosedanjo cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v svojem interesu posluži te prilike. 6357 Cerkveni vestnik. c Na Brezjah bo imela, skupina Mošnje dne 15. oktobra ob polenajstih konferenco. c Rožnivenska pobožnost v mestni žup-tti cerkvi sv, Jakoba v nedeljo 7. oktobra: zjutraj ob 6. uri govor z mašo pred Najsvetejšim; ob pol 10. uri govor s peto sv. mašo, popoldne ob pol 3. uri govor in litanije; zvečer ob 5. govor, rožnivenska. procesija, litanije M. B. in zahvalna pesem. Ta dan se morejo prejeti v tej cerkvi poreiunkulski odpustki. o Cerkev sv. Jožefa. V nedeljo, dno 7. Oktobra, ob 6. n r i zvečer pridiga z vsebino: Evharistična vzgoja in samo-vzgoja. Kongregacija za, učiteljice in kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani imata v pondeljek 8. oktobra ob četrt na sedem zvečer običajni shod. Kongregari.ja gospodov ima v nedeljo t. m. ob polsedmih skupno sv. obhajilo, v pondeljek 8. t. m. pa ob isti uri sv. maso ia pokoj. g. dr. Tomažiča. — Kongrega-cija mož pri sv. Jožefu ima na rožniven-sko nedeljo ob polsedmih skupno sv. obhajilo. Popoldne bo ob polštirih slovesen shod. Polnoštevilno! Kdor se želi priključiti kon-grpgaciji je iskreno vabljeni Orlovski vestnik, Orlovski odsek Krakovo—Trnovo. Danes 6. t. m. odborova seja. ob 7. uri zvečer v dvorani Kolezijska ulica. št. 1. Prosim točno m polnoštevilno — Predsednik. Narodno gledišče. Širolova >Novela od Stanca« To je zopet ena reč, ki jo je na vso moč vredno iti poslušat Vemo sicer, da je po enkratnem bežnem poslušanju nikakor ne moremo točno preceniti. Toda brez vsakršnega oklevanja moremo izjaviti, da je opera za novejšo smer jugoslovanske, posebno hrvatske glasbe vsaj toliko inačivna kot > Prodana nevesta« za starejšo, jjj >Jenufa« za novejšo češko, >Boris Godu-nov« w rusko, ali Puccinijova dela za italijansko. Sai ima stike s sedanjo narodno glas- bo: romantično simboličnega duha si širola ni sam ustvaril, zakladnice harmonično kon-trapunktičnega doživetja novejše dobe tudi ni sam pridelal; toda to so le vsemu našemu Času skupne prvine, ki so se iz skupnih kali v Široli čisto po svoje razrastle in izživele. Pred vsem prevzema poslušavca mehak, opojen romantičen čar. Čudno davni, pa vendar tako topli glasbeni liki, v nenavadni aforistič-ni obliki, tako da ni odeta v priliko samo beseda, ampak tudi glasbe je sama figura, ki se razpleta v duhovitih reklih bliskovito se utrinjajočih iskrah. Poleg tega se vsa glasba giblje v nepričakovanih paradoksih: iz ne-ugnane razposajenosti, nebrzdanega veselja-štva se, če treba, v hipu izprevrže v tako prisrčno, otroškoljubko, sladko otožnost — zavidanja vreden skladatelj, ki je občutil in napisal tisti, v neznane globine posegajoči, kot vilinska roka mehko božajoči Stančev recita-tiv o, ne vem kateri, nesrečni deklici; dalje: tu harmonično, kontrapuntično, instrumentalno vse prenasičeno — dahneš — pa se razseje v prozorno, komaj zazvano kopreno, da lahno, toliko da nakazano risbo, brez najrahlejše sence, dosegaš bolj s čuvstvom kot s sluhom. Ce še to povemo, da je melodika zrastla deloma iz starih tonovskih vrst, deloma iz samosvojega starega drbrovniškega glasber^ga ozračja; da si harmonija ustvarja čisto nova, neobhojena pota, tako da se malokda* zaslišijo postopi, ki so danes običajni in značivni za sodobno harmonično pojmovanje tonovskih vrst, pred vsem dura in mola; dr. so zlasti nežni, tajnostni ženski zbori čudno breztelesno plavajoči v sinji jasnini, z eterično, v lahne meglice vtkano, vso izbrano kontrapunktično risbo poglavje zase — samo srce: smo se — upamo — vsaj nekaterih važnejših plati dote knili. Zdi se nam, da ta opera dobro oznaka teženje sodobne jugoslovanske, še kipeče, še vroče, še ne usmerjene glasbe. — Zathey je bil to pot nenavadno topel, blag, niti kretnja ni njegove milostne slike zameglila- Ba-novec je bil tak, da smo bili primorani o njem pripomniti: Banovcu pot! Brezhiben v petju in igri. Tudi z ostalimi: Sovilskim, Korenjakovo, zlasti Puglj«m smo bili zadovoljni. Orkester je bil ognjevit, še preveč skoro, zlasti tam, kjer je instrumentacija očividno prenasičena. Režija je bila vobče prav dobra, vendar pa smo — podzavestno, bi dejal — čutili neko slabost: še le proti koncu smo se zavedali, da je Stanec glavna oseba; prej Ra vse le preveč prerašča. K. Danes v soboto zvečer ob pol osmi uri se v drugič pojeta v opernem gledališču noviteti: Sirolova >Novela od Stanca« in Blechova komična opera »Zapečatenci«. Predstava se vrši za abonma A- Baritonist Robert Primožič kot Nikola Babic Zrinjski v naši operi. V nedeljo 7. t m. gostuje v operi baritonist zagrebške opere g. R. Primožič in poje naslovno ulogo Zrinjskega. G. Primožič, rodom tržaški Slovenec, je že celo vrsto let član zagrebške opere, kjer poje prve baritonske uloge. Z raznih svojih gostovanj je znan tudi ljubljanskemu občinstvu. Njegov bariton se odlikuje po izredni moči in toplini. Ulogo Zrinjskega šteje gospod pevec med svoje najboljše uloge. Nedeljska operna in dramska predstava je dobrodelna. Vsled odloka ministrstva prosvete v Belgradu z dne 29. septembra 1925, št 1884, morajo vsa državna in oblastna gledališča dvigniti dne 30. oktobra običajne cene predstavam za 30% in ta povišek je oddati kot podporo žrtvam potresa na Japonskem. Cene. predstavam v našem gledališču veljajo, kakor so na gledaliških letakih plus 30%, kateri povišek odda uprava pomožnemu odboru kot prispevek Ljubljane. Občinstvo vabimo, da po-seti predstavi v operi in drami. Gostovanje gospe Marije Vere. V nedeljo, dne 7. t. m. igrajo v dramskem gledališču Hebblovo tragedijo >Judit«. V naslovni vlogi nastopi kot gost gospa Marija Vera iz Beograda. Začetek ob osmi uri zvečer. Premiera v drami. V soboto, dne 6. t m. se vprizori v dramskem gledališču dramska pesnitev Iva Vojnoviča »Smrt majke Jugovi-ča« v srbohrvatskem jeziku. Majko igra ga. Rogozova. Režira g. Rogoz. Začetek ob 8. uri zvečer. Prosveta. »MLADIKA.« Veliko kulturno delo za slovensko ljudstvo je storila Družba sv. Mohorja, ko je začela izdajati »Mladiko? kot d r u ž i n -ski list. in poverila njeno uredništvo Francu Finžgarju, To je list, ki ga more vzeti doma v roke vsak od starega očeta in matere do otrok, kateri znajo že brati. Na 480 straneh črez celo leto prinaša^ vsak mesec veliko povest, novele, male črtice, pregled o vsem, kar se je zgodilo po širnem svotu zanimivega, gospodarski in gospodinjski del' in končno še smešnice in uganke. V dozdaj izišlih 10 zvezkih nas je »Mladika* razveselila s prekrasno rusko zgodovinsko povestjo grofa Alekseja Tolstega, »K n e z S e r e b r j a n k, v kateri nam pisatelj opisuje dobo krutega carja Ivana Groznega in zmago pravico nad krivico. "Med krajšimi povestmi in sličicami smo brali letos v Mladiki več F i n ž g a r -j e v i h , ki globoko posegajo v sodobno življenje, med igrokazi Alojzija Remca »Užitkarje«, k! so postali najpriljub-ljenejša ljudska igra med Slovenci, v pravkar izišlem 10. zvezku (oktober) n. pr. beremo prevod iz staroindijske svete knjige Mahabharate, i. s. odlomek »Savitri«, v katerem se nam v očarujoči obliki slika zmagoslavje zakonske zvestobe, in dr. Pregled, ki ga vsaka številka »Mladike« prinaša, pomeni za bravce in bravke pravo izobraževalno šolo. Vsakokrat se obravnavajo vsi važnejši politični dogodki, opisujejo tuje dežele ljudje in šege, predočujejo veliki elementarni dogodki (n. pr. izbruh Etne, potres na Japonskem), obravnava zgodovina velikih držav (n. pr. Carizem in revolucija v Rusiji), opisuje naša domača zemlja (n. pr. naše Prekmurje) in prinašajo zanimivosti iz slovenske preteklosti (n. pr. o roparjih na Slo-vene^sm). Umetniški ču* braveev je vzbuial in izobraževal Viktor Steska s svojo »Zgodovin našo umetnostijnlčarka tudi izven Ljubljane. - Ponudit na upravo »Slovenca« pod »Vestna«. SPREJME SE trgovski pomočnik tot POTNIK, ki pozna Gorenjsko, tre »n, agilen, simpatičen, v trgovini s špe terijskim in kolonijalnim blagom na de belo, — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro •TAKOJ« na Aloma Corapany, Ljubljana Organist in cerkovnik (CECILIJANEC Imožen vodili godbo na pihala in tam-huraški zbor, želi slnžbo premeniti. — Naslov pri upravi lista pod številko 6251 Pluvlale že rabljen, KUPI duhovnijski urod Dav-ča nad škofjo Loko. 6307 L. Mikuš Ljubliana. Hlastal tro 15 priporoča svojo zalogo deinlkoi In solnčnikov lfl sprehalalnlh palic. Po»ra»ha taCno Ii utldo«! TEHN. PISARNA - ZAST0P. TVORNIC UIJBUANA, SLOMŠKOVA ULICA 7 Projektu Je, dobavi, ocanjuje In prslzkuia VSCllC, vrsle Strojne naprav«, orodje, lel. konstrukcije, transportne In industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRGDAJO ali NAKUP ter sprejema prijave le t«- In-inozemstva ti vsake vrste m prodal etojeilh, dobro ehranlenlh rabljenih slrolev. Stanovanje na Bledu | DeldVIliCO 3S.T« meblovano, kurilno, kuhinja, verande, vrt. — Profesor KAREL MYSZ. 6237 2 lokomoteili 10 ln 15 konjskih «11, najboljše angleške znamke, malo rabljeni, NAPRODAJ. Pri-kladni za vsak obrtniški obrat. • Naslnv pove uprava .Slovenca« pod Itev. 6351. šivilje, gospodinje - pozor! Naprodaj so vsakovrstni OSTANKI za PERILO po polovični aH zelo znižani coni. Ne zamudite ugodne prilike! — Res-Ijeva cesta 30, I. nadstropje, desno. Ayfn 12/14 HP. znamke Laurin, 3-se-rtvlll dežen, v najboljšem stanju, ceno naprodaj, rgin^amn AEG 0.7 HP, - Nadalje en UlllalllU 110 volt, 960 vrtilnih obratov na minuto. — Naslov povo uprava »Slovenca« pod itev. 6351. »KOLIZEJ« Oprema stanovanj, družba t o. c — Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (preje Brata Sever) priporoča bogato izbiro pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. — Zaloga vseh vrst modrocev, in drugih tapetniških del, 6238 SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Novo črno brinje in suhe slive za 2GANJEKUHO ima v ZALOGI I. Knez v Ljubljani Gosposvetska cesta 3. BBBSHBBBBBBBBBBHiSBBiaHtSSBBBi Uanpftffal ratrM Tinsk* POSO- ndplOUaj DA in pat velikih hramnib SODOV, dokler traja zaloga. • AVGUŠTIN. Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 331 Bencinmotor 7—8 HP URAVNALNIK (Abrichtmaschine) 50 9. nov, takoj naprodaj. Prule 8, Ljubljana. Najfinejši furnir slavonski hrast, ekotičen, rožnati jesen, mahagonl, beli javor, amerik. oreb, ae-parjena in parjena bukva ter HRASTOVE DESKE popolnima suhe 7 let", debelina 30 ln 40 mm Ima vedno'v zalogi Tovarna stolov JOS. ST ADLER, Ljubljana, Sodna ulica itev. 11. 6353 Najboljši premog, drva in KUPITE najceneje pri DRUŽBI ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg Stev. 8, telelon itev. 230. 2447 NA PROSTOVOLJNI JAVNI DRAŽBI sc proda dne 11. oktobra 1923 posestvo pod vložoo štev, 396, Zdinja vas, Trika gora pri Novem mesto, obstoječe iz par-cele: 1230-1 vinograd — 1231-2 vinograd prodam v Rožni dolini 6302 BBBBBBBBKiStBtiiaBBBBBiiaBHBBBBB NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE ja CEMENTNI SKRILJ. Dobavlja in krije »KAMENIT«, tovarn® umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO. Ustanovljena leta 1910. BBBBBBBBBBBBBflBBBMBHHffSBB« Vinsko posodo ležovno kol transportno, prodaj« vsle4 opustitve vinske trgovine tvrdko L JE« LENIČ, Ljubljana, Stara pot 1. Ugodno prilika za začetnika - vinskega trgovca, ker so obenem tudi klctj na razpolago. Enodružinska hiša TffiE cah. Poleg je 1000 m' vrta. Cena 115.000 ZNANA REGISTRIRNA ZNAMKA likerja »Triglav« Klauer z originalnim receptom, NAPRODAJ. — Rellclctlra so samo na resne interesente, ker bi se event. sedanji imejitelj soude-ležil. — Ponudbe pod: »Dobičknnosno 6354« na upravo »Slovenca«, 2 orala dobre OTAVE v bližini Ljubljane, kupim. - Naslov pri upravi »Slovenca« pod: «OTAVA 6367«. jako. dobro •••vpeljana, vsled družinskih razmer ODDAM. Reflektanti naj sc pismeno javijo na upravo »Slovenca« 'podi «SOLIDNA TRGOVINA«, 6338 Dne 13. oktobra ob 3. popoldne se bo na JAVNI DRAŽBI prodalo nekaj BOROVEGA LESA v cerkvcnem goidu v IHANU. — Župni urad v Ihanu, 6359 SODE Pridno, močno dekle, itjro 15 let, poštenih sta riše v, s 6 razr. iudske šole, želi na deželi mesta UČEN-iCE v trgovini z mešanim blagom. Ponudil« na upravo pod «Pridna 101«, 6257 Francoščino in klavir Nčujc učiteljica, izprašana v Parim. -META POTOČNIK, Ljubljana, Alek-»odrova cesta št. 11, priti., levo, 5870 ®r§aS)€Bii materltol Scagllol ploi» 8 in » ons deb. sa sgrtdbo •rineenih Ht-^jn, Deske iz gipea ea strop S cm deb. gips, vsakovrsten,. tam. avst. Cement, Kreft, gašeni in DegaSoai, Opeka, tratila. ProisTOdl asfalta in katrana. Sredstva sa. izolacijo, železo. Oddelek ua gradbeni m»-terijal HOnigsberg iu UeutscE. Arbjtekti. Graditelji. Zagreb, niča 5S tel. interuruen 03 Glavno »sstopstrvo sa Hrvatsko in Slavonijo Bemmerlng - sohcttwlen Olpsverke A. u. Proizvajanje Scivzliol plou, gips, etro^nib dešoll, i«i. od masti in loja, s železnimi in lesenimi i obroči, v velikosti od 170—200 kg vsebine, i v popolnoma dobrem stanju, kupuje tvrd-i ka MLAKAR io KRANJC, Zaloška c. 27. Pozor iesni trgovci! Okrog 23 oralo.v lepo zaraslega, črnega in okrog 4 orale bukovega gozda, 2 uri od obmejne postaje, ugodno naprodaj. . Ponudbe pod: »Gozd 6286» na upravo, z letošnjo trgatvijo. — Dražba se vrši v pisarni notar|a BLEINVEIS-a, Novomesto. Dobro harmoniko ugodno prodam na 3 glasove, firme »ZECHNER«. - Kolodvorska uiico 26, II. nadstr., desno. - ŠKOP1C. 6306 Borove štafie pimo več vagonov. Ponudbe na: VEBLE i DRUG, BEOGRAD, Bara Veneclja. NAPRODAJ je ▼ Novem mestu enonadstropna hiša i stanovanji in vodovodom, na solnčnem kraju, ter n>-kaj vrta. — Naslov povo uprava »Slovenca« pod štev. 5920. III AUTO 1.1 I BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposvetska cesta 10, Telet inter. 51. 103. Usianov. leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte m proračune. Novi vinski sodi (bačve) v vieh velikostih se dobe in po-pravljajo pri Fr. Repiču, Ljubijo Trnovo. FANI B R1L L Y LJUBLJANA, Resljeva cesta 22, klobučarstvo in slamnikarstvo. PREOBLIKOVANJE, NAKINCEVANJE, MODERNIZIRANJE vsakovrstnih slamnikov in klobukov sa dame in gospode. žago v ffiajem samico, s tremi listi in cirkularko, 1 km od postaje, v bogati lesni okolici Gorenj, ske z garantirano stalno močno vodo, ODDAM V NAJEM za 9 let. ~ Ponudbe na upravo lista pod »2AGA-SAMICA,«. piaolne, harmonijo, (tudi igrane) na obroke in posodo — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobuo. — HIIodz Breznik, b. «C. Glasil. Mat* LjoDilona, Kongresni irg 15 taterpolnoma zmožna vodili tr-Jovino i meš. blagom iu bi bila pomočnico v gospodinjstvu, sprejmem in takoj. Marija HUMER, Polšnik, pošla Sova. Kdor posodi lS.000 Din proti vknjižbi na zemljišče s Prim, obrestmi, dobi takoj solnčnato sta-"^anjsko SOBO z uporabo kopalnice in atkaj vrta v novi vili na prijaznem kraju v Ljubljani. - Prednost imajo samci ali bonski brez otrok. — Ponudbe z na-f,wo pogojev na upr. pod «Mlrni dom«. Zamenjam stanovanje jJ'toječe iz dveh sob in kuhinje s priti-fjniami v Sp. Šiški pri glav. cesti z ena-'"n »H manjšim. Cenj. ponudbe na upra-^ Usta pod »Lično stanovanj« 6335.* POVRŠNIK ^bro ohranjen, sa srednj. gospoda, pro« "am. Ogleda sei Florjanska ulica 22/1. Stanovanje iščem Mublinni, obstoječe iz 4—5 sob. Plača o flO K letne najemnino naprej. — Na. l0v nove uorava lista pod štev. 6348 Dve sobi in pritikiino v novo zgrajeni biši na Dunajski cesti. Mesečna najemnina K 2000, plačljivo ja 3 leta naprej, ter posojilo 100.000 K } 8 odst. obrestmi proti vknjižbi. Naslov pove uprava lista j pod številko 6347, . 6347 ! d m; eSruilvo POZOR MSTKIHl HIHO P003ETI3! CUVA-lTB SE POTV^BB! Vseh nehnednl del tvomlca Krvpp-Iritemsnn klno-stro]ev (i. m. b, H. Droiden nosi to VARSTVENO ZNAMKO I 5 :- = w I E i ; m; i A : jI i , — , K l.HIKIlt »l»,., «11. Dell bru U iMmke io potverbe le so nenjvredso, nulsurno blage, UNOKR I PATACIČ Stnerelne »stopstro Kr»pp-IniIn 17,500.000-—> izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavke: Trgovska. Telefoni: 13», 146, M«. Konjice MeSa-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski Uilčlf Izdata konzorcii >S!ovenca«. ■ugoslovanska tiska~na v Ljubljani.