SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIV (28) Štev. (No. 12 Zrak se zjasni El aire se semena Y viste dle hermosura y luz m usada, Salinas, cuando suena La música extremada Por vuestra sabia mamo gobernada. ('Zra.k sie zjasni, iprešine ga lepota in luč neizrečena Salinas, kadar zazveni muzika dovršena, z vašo veščo roko izvedena,) Fray Luis de León Oda na čast organistu Salinasu „Zrak se zjasni“, tako se začne oda, ki jo je napisal veliki pesnik španske renesanse, avguštinec Fray Luis de León (1528—1591) na čast slepemu organistu in profesorju muzike na univerzi v Sala-manki, Franciscu de Salinas. Zrak se zjasni, ko se zaslišijo ubrani akordi Sa-linasovih orgelj. Nebeška glorija napolni cerkev, vse postane bolj svetlo in lepo. Duša pride, da se tako izrazimo, ,,k sebi“, se zave svoje duhovnosti, čuti, da je duh, na kar je že pozabila: ubrana muzika jo spomni na njeno pravo naravo in njen prvi izvor. In, ker se zave, kaj v bistvu je, se njeno zadržanje in njeno mišljenje spremenita: dvigneta se v pravo višino, človek tedaj začuti, kje je njegovo mesto: zlato se ne more valjati v blatu, duh zahteva resnično lepoto, ne kakih njenih čutnih, kratkotrajnih nadomestkov. Čisti zvok gre skozi zrak in skozi srce ter kaže na onostransko muziko, ki je tostranske vir in resnični vzrok. Zrak se res zjasni in res ga prešineta lepota in luč neizrečena, človek bi hotel, da bi se doživetje ne končalo, da bi trajalo kar naprej, da bi vsi drugi čuti omrtveli, samo' sluh ne, da bi tako lahko pil neizčrpno lepoto presunjajočih in utešujo-čih melodij. Kratka oda Fray Luis de Leona je majhen kompendij realistične estetike. Vse je povedano v njej. Lepota je odsev neskončnosti v končnih stvareh, ki ga naš um dojame in naše srce čuti. Lepota odgrinja nezaslišana obzorja, odpira brezdanjo globino in v še tako neznatni skromni in vsakdanji stvari pokaže njeno neneznatnost, veličino in nevsakdanjost. Lepota je ena velikih poti do Boga in tako do resničnega človekovega osvobojenja. človeško življenje brez lepote ni v polnem smislu človeško življenje. Ista kratka oda je pa tudi kompendij nauka o življenju. Tudi v tem pogledu je vse bistveno povedano. Duša, ki se ne zaveda, kaj je, ki je pozabila na svojo neuničljivo, za večnost namenjeno bit, ne more biti „pri sebi“, ne more živeti svojega pravega življenja, biva, kakor da bi bila vedno „iz sebe“, nikdar na svojem mestu, nikdar na trdnih tleh. Kaj jo spomni na njeno resnično naravo, na njen božji izvor? Močno doživetje lastne duhovnosti: globoko izkustvo lepote. Pa tudi globoko izkustvo resnice, dobrote, skladja, smisla, reda, pravice. S prispodobo povedano: kadar se zrak zjasni in ga prešine luč neizrečena. To se zgodi, ko čujemo globoko misel, ko vidimo pristno dobroto srca, ko čutimo moralno moč sočloveka, ko občudujemo resnično žrtev, ko izkusimo pravo prijateljstvo, nemahlji-vo zvestobo, lepoto poštenja, zanesljivo roko voditelja. Takrat nam postane v duši svetlo. Prevzame nas polnost o-sveščenja, povzpnemo se, tako rekoč, do svoje najvišje stopnje zavesti. Takrat se razodene naša prava mera, ki jo je treba držati tudi, ko ta izbrani trenutek mine in nas zagrne vsakdanjost. Rlato se ne začne z blatom. Se začne veliko prej. Se začne z upadom duhovnega življenja. Ko duša pozabi, da ie duhovno bitje in je nihče ne spomni- na njeno pravo naravo. Ko se zrak zjasni le malokrat ali celo nikdar več, ko v družini ni več presunljivih zgledov, ko ni dobrote, ko tudi, ni žrtev, ni neprestane medsebojne tihe pozornosti, pri kateri človek čuti, da So mu vsi o-stali neprisiljeno pričujoči, da ga nosijo v srcu, kakor on nosi nje. Ko v šoli ni več duha, ko je vse samo posredovanje podatkov, samo učna tehnika in načrtno dognani programi; ko je učitelj le opravnik (funkcionar), kolesce med kolesci stroja, ko še doživetja postanejo mehanična, duši zunanja, umetno dobav- ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 20. marca 1975 K VOLITVAM NA KOROŠKEM Vsi narodno zavedni Slovenci smo zasledovali volilni boj na Koroškem za deželnozborske volitve, ki so bile 2. marca. Nestrpno smo tudi pričakovali, ali bo nastop Koroške enotne liste (KEL), katere nosilec je bil dr. Apov-nik, uspel ali ne. Upanje je bilo, toda lista je dobila 6.310 glasov, med tem ko je bilo potrebnih za uspeh 7.800 glasov. Močno je nazadovala avstrijska komunistična stranka, ki je od zadnjih volitev nazadovala za 500 glasov in je dosegla le 6.013 glasov. Najbolje je odrezala avstrijska socijalistična stranka, vendar ho sestava deželnega zbora ostala nespremenjena: Socialisti 20 mandatov, avstrijska ljudska stranka (Krščanska demokracija) 12 in svobodnjaška stranka 4 mandate. Tako je bilo tudi stanje pred 2. marcom. če razčlenjujemo nastanek enotne liste KEL-a in položaj v katerem se nahajajo Slovenci na Koroškem najdemo pot do razumevanja rezultatov. Kot smo v našem listu že ponovno poročali, sta na Koroškem dve osrednji organizaciji Slovencev, to je Narodni svet, kateremu predseduje dr. Joško Tischler in Zveza slovenskih organizacij (ZSO), kateri predseduje dr. Franci Zwitter. Narodni svet je krščanskega nazora. Toda pod vplivom mlajših, zlasti tajnika Warascha, ki se je močno naslonil na Ljubljano je prišlo do notranje krize, tako da je izpadel iz Narodnega sveta najprej dr. Valentin Inzko, lansko leto pa še dr. Vospernik. Narodni svet je zgubil dve osebnosti, jasnih pogledov. Narodni svet se je zavzemal za samostojno listo, pri letošnjih volitvah, medtem ko je bila ZSO pod vodstvom dr. Zwitterja proti samostojnemu nastopu. Kriza pa je nastala tudi pri ZSO, ker je njen podpredsednik dr. Apovnik prevzel kandidaturo na Koroški enotni listi, kar ni bilo v soglasju z dr. Zwiter-jevimi načrti, ki je bil v soglasju s slovenskimi komunisti v Ljubljani proti samostojnemu nastopu. Dr. Apovnik pa tudi kot oseba ni bil sprejemljiv za ljubljanske partijce, četudi je bil podpredsednik levičarske Zveze slovenskih organizacij. Koroška enotna lista se je tako znašla med dvema ognjema. Avstrijske stranke so v volilni borbi vse storile, da bi preprečile uspeh Koroške enotne liste. Da je bila tudi Ljubljana proti uspešnemu izidu (volitev za KEL), pa je dokazal dr. Franci Zwitter, predsednik levičarske ZSO. Dr. Franci Zwitter je bil v mladih letih sicer katoliško usmerjen in narodno zaveden ter se ¡e celo navduševal za teologijo. Takoj po drugi svetovni vojni pa je prišel pod vpliv ljubljanskih partijcev, kot so bili Kidrič, Bebler in drugi, in se je povsem preokrenil. Udarec v hrbet Medtem, .ko si je dr. Apovnik s svojo volilno ekipo močno prizadeval, da bi Koroška enotna lista uspela in je tudi imela izglede zato, je zadal temu prizadevanju, nedvomno pod vplivom uradne komuni&tične linije v Ljubljani, dr. Franci Zwitter usodni udarec. V ljubljanskem ,,Delu“ z dne 12. februarja je bila objavljena obširna izjava Zveze slovenskih organizacij, kateri predseduje dr. Zwitter, namenjena Slovencem na Koroškem. Izjava je sestavljena tako, da se vidi, da jo je pisal prepričan komunist. V obširnem uvodu pravi dr. Zwitter med drugim: „Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v smislu spoznanj med narodno osvobodilno borbo od svoje ustanovitve sem v našem vprašanju ni gledala zgolj narodnostne plati, ampak je v njem vedno videla tudi socialno gospodarsko stran, ki je zaradi sorodnosti v brezpravnosti in nemoči naravnost narekovala povezovanje z delovnimi množicami večinskega nwroda. Prav današnja kritična situacija potrjuje pravilnost te naše svoječasne odločitve: saj se je združila vsa nemška nacionalistična reakcija, da bi uničila ta smeli poskus napredne koncepcije reševanja manjšinskega vprašanja z enakopravno integracijo manjšine v družbene strukture večinskega naroda pred asimilacijo.“ V nadaljnjih izvajanjih je dr. Zwiter še jasnejši. Takole pravi: „Proti tej enotni fronti nemških nacionalistov je kot spoznanje naše protifašistične borbe in vseh narodnoosvobodilnih gibanj potrebna združitev vseh demokratičnih sil za obrambo demokracije in zagotovitev nadaljnjega demokratičnega razvoja v deželi in to ne glede na njihovo naivdno pripadnost...“ Da dr. Zwittru ni šlo pred vsem za reševanje slovenske narodne manjšine na Koroškem, in za njene osnovne narodne pravice, razume vsak, ki ve, kaj misli komunist pod besedo „demokracija“ in „demokratične sile“. Za komunista je „demokracija“ diktatura komunistične partije, in „demokratične sile“ so za komunista le komunisti in to katerekoli narodnosti. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Zwiter to tudi sam potrdil, ko je dejal: „Kot vsenarodna osrednja organizacija pa sl' seveda ne more, niti noče, izogniti konfrontaciji predvolilnega hoja za bodočo politično strukturo v deželi in zato poziva koroške Slovence, da po svoji. narodni in socialni zavesti pri volitvah za deželni zbor podprejo demokratične sile, ker le od njih lahko pričakujemo podporo v naši borbi za polno enakopravnost in za širšo demokratizacijo v deželi sploh.“ Prav sramoten pa je za koroškega Slovenca naslednji odstavek, kjer dr. Zwitter naravnost poziva, da naj Slovenci volijo avstrijsko komunistično stranko. Takole pravi dobesedno: „Po sramotni kapitulaciji merodajnega dela vodstva socialistične stranke na Koroškem pred nemškimi nacionalisti vidimo v danih razmerah predvsem v Komuni- Ijena. Vsa šola obstoji, je učil sv. Tomaž Akvinski, v „conterfiplata trade-re“, v posredovanju motrenjskih doživetij. Kar je učitelj spoznal, uvidel, doživel in v svojem doživetem spoznanju uživajoče motril, to naj učencem predaja. Tako učenje je veselo, srečno. Motreč in uživajoč duh govori duhu. In pa druščine! So druščine, ki dvigajo, ki pomagajo rasti, ki so kot obrok osvežujočega kisika v rutini vsakdanjosti. Ker je tam duh, ker je pamet, ker je srce. Opazke padajo kot streli v tarčo,, dovtipi odmevajo kot sentence, polni smisla. Razgovor ni bežanje na vse strani, ampak je vzajemna prisotnost: vprašanje dobi svoj odgovor in odgovor poslušna ušesa, ker je odgovor na vprašanje. In zato se zrak večkrat zjasni in ga prešine lepota in luč neizrečena. In velike družbe? Tudi politika, gospodarstvo, kultura ne živijo brez duha, brez odbleska neskončnosti v končnih stvareh, če politik ne prepriča, ne pritegne nikogar v njegovi notranjost;. In kako bo prepričal, če ni prepričan? In kako bo družil, če nikomur ne pri- de do srca? Od zunaj nakopičeni, po notranje nevezani pripadniki ne tvorijo človeške, to se pravi, človeku ustrezajoče družbe. So zgolj aglomeracija-Gostota polna razredčenosti. Fizična, kričeča prisotnost, pa srčna odsotnost-Najprimernejše območje za vse vrste izdajstev in zahrbtnosti. Gospodarstvo, ki temelji zgolj na materialnem dobičku, ki je iztrebilo iz svoje srede duhovne vrednote, kjer ni čuta za službo bližnjemu, kjer ni poštenosti,' kjer ni ustvarjalnega veselja, kjer ni kredita, ki izhaja iz moralnega zaupa'nja, kjer se dana beseda ne drži, ampak je stični stranki Avstrije, ki podobno kakor mi gleda v narodnem vprašanju vprašanje, ki ga ni mogoče reševati v deželnem zboru protagonističnih sil nemškega nacionalizma, niti ne na osnovi nacionalnih razlik, marveč izključno kot vprašanje skupnega boja vseh demokratičnih sil za, uničenje nacionalističnih m porajajočih se neonacističnih spon v deželi.“ Potem, ko je dr. Zwitter v prvi vrsti pozval, da volijo Slovenci avstrijske komuniste, je omenil še Koroško enotno listo, in zapisal: „Podobno vlogo lahko odigra tudi Koroška enotna lista, v kolikor bo uspela prebiti nacionalno ožino, tako navznoter kakor navzven in v potrebni meri nagovoriti in pritegniti tudi nemške demokratične sodeželane.“ V normalnem slovenskem jeziku bi se reklo, da naj Slovenci volijo Koroško enotno listo le, če se bo povezala z avstrijskimi komunisti. (Povdarjene stavke je podčrtalo uredništvo). Smešen popravek Izjava dr. Zwittra, katere glavne misli smo navedli, je pri koroških Slovencih zbudila začudenje in tudi ogorčenje. Zelo pa so je bili veseli avstrijski komunisti. Tudi Jugoslovanska uradna agencija „Tanjug“ je posegla vmes in abjavila nekako pojasnilo dr. Zwittra, katero je objavilo ljubljansko „Delo“ 26. februarja pod naslovom „Zloraba pomena izjave“. Popravek glasi: „Predsednik zveze slovenskih organizacij Koroške dr. Franci Zwitter je izjavil, da ta organizacija pred volitvami za koroški deželni zbor (Landtag), ki so napovedane za 2. marec, koroškim Slovencem ni poslala priporočila, naj bi glasovali za listo komunistične partije ali za slovensko „koroško enotno listo“ dr. Apov-nika, pač pa jih je na splošno pozvala, naj podprejo „demokratične sile“ v pokrajini. Po Zwittrovem mnenju sodita po poudarjeni nacionalistični smeri socialistične stranke med demokratične sile v danih okoliščinah predvsem komunistična partija in „koroška enotna lista“, seveda, če bo zadnji uspelo prestopiti nacionalne meje ter se obrniti tudi na nemško govorepe prebivalstvo in ga pridobiti za svoj program. Dr. Zwitter je dal to pojasnilo v zvezi z zlorabo predvolilne izjave slovenske zveze, ki so jo desničarske sile razlagale kot ustvarjanje „jasnih front“. S tem popravkom dr. Zwitter ni dosegel dragega, kot to, da je še preko „Tanjuga“ pohvalil, da je res priporočal Slovencem na Koroškem, da volijo avstrijsko komunistično stranko. Proč od komunistov Volitve na Koroškem 2. marca 1975 so ponovno in temeljito dokazale, da komunisti in njihovi sopotniki niso še nikdar in tudi ne bodo reševali narodov in narodnih manjšin, ker bi bilo to proti osnovnim načelom njihovega nauka. To velja tudi. za ljubljanske kakor za koroške slovenske in avstrijske komuniste. Zanje je vrednota le komunizem in komunistična partija. Narod in narodnost ne pomenita zanje nič. Kdor hoče reševati blaginjo naroda in se bojevati za temeljne pravice narodnih manjšin, naj mu bo osnovno pravilo: proč od komunistov! Vsi narodno zavedni Slovenci doma, v zamejstvu in v svetu želimo, da hi neuspeh — ki pa je obenem uspeh — koroških Slovencev pri zadnjih volitvah ne prinesel malodušja in medsebojnih nesoglasjih, ampak da bi se vsi narodno zavedni Slovenci na Koroškem še trdneje povezali in nadaljevali boj za svoje osnovne pravice. Odmev v „Našem tedniku“ Naš tednik (NT), ki ga izdaja narodni svet koroških Slovencev in finančno podpira Ljubljana (četudi v zadnjem času že bolj nerada) je v številki z dne 6. marca po tiskovnem zakona moral objaviti popravek Avstrijskega komunista Messnerja, ki je bil pri zadnjih volitvah kandidat KPo (avstrijske komunistične partije).. Uredništvo Našega Tednika je dodalo popravku tale zgovoren komentar: „Določbe popolnoma zastarelega tiskovnega zakona nas prisilijo, da moramo objaviti vsak odgovor — ne glede na to, ali njegova vsebina odgovarja resnici ali pa je polna neresnic. Vsekakor pa je „odgovor“ kandidata KPo Messnerja v slovenskem listu dokaz več za „naklonjenost“, ki jo baje uživajo koroški Slovenci pri komunistični partiji Avstrije. Pa kaj boš! Saj je volilni boj predvsem v zadnji fazi le marsikomu odprl oči. Da so se pri poškodovanju slovenskih plakatov odlikovali ravno komunisti, spada ravnotako k izkušnjam tega volilnega boja kot dejstvo, da so post festum bili „krivi“ Kelovci, da KPO ni dobila mandata. Ne KEL in ne „nt“ ne bosta rekla, da so bili komunisti vzrok, da KEL ni dobila mandata. Čeprav zadnje mazaške „akcije“ močno smrdijo v to smer in čeprav, se je v zadnjem „Slovenskem vestniku“ našel nemški komentar tajnika KPO Raimun-da, ki je trdil, Ida je predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip Warasch baje prosil KPO za intervencijo pri sovjetski partiji in sovjetski vladi, škodovati se je moglo na ta način edinole Koroški enotni listi, ki si jo je izbrala KPo v tem volilnem boju. za glavnega sovražnika. To je pokazala .predvsem zadnja številka „Kladiva“, ki je bila en sam izliv proti KEL. Istočasno pa je dvoreznost menda slovensko mislečih komunistov šla tako daleč, da so očitali KEL, češ da le-ta ne vidi glavnega sovražnika v kapitalizmu. Račun za to, da je KPO osredotočila svoje napade na KEL, so 2. marca prezentirali komunistom volilci sami: v južnokoro-skih občinah so dali svoje zaupanje raje KEL kot pa dvomljivi politiki KPO! Zato je potem tudi KPO zgubila precej glasov nekdanjih simpatizerjev in tudi ni več četrta največja stranka. In kaj dela zdaj KPO po volitvah? „če ne bi nastopili Slovenci samostojno, bi KPO dobila mandat,“ hoče kaširati komunistični list „Volkswille“ nezmožnost te stranke, da bi z atraktivnim programom prišla v deželni zbor. če ji v nobeni zvezni deželi ni uspelo pridobiti niti enega stolčka za deželni parlament — tudi v zveznem so prazni — potem naj bi po njih logiki bili krivi ravno koroški Slovenci, da na Koroškem niso prišli do stolčka, čudna je ta logika, s katero koroška KPo hoče najti tolažbo. . .“ Un mismo mal Existe un medio último, su sumisión a seguro de saber en qué medida un P. C. depende d.: Moscú: es su actitud respecto a la China comunista. Si envía emisarios a Pekín, como lo hizo el P. C. español, es que ese par-redno prelamljana, tako gospodarstvo ^'<'° no s^ue exactamente la línea de Moscú contra la “pandilla de Mao”; s’ radi v kaos. Da ne govorimo o kulturi! guarda silencio sobre China, es que su postura es más bien neutra, y, pos Tudi v politiki, v gospodarstvu in v s* ataca regularmente a China es que obedece las órdenes de Moscú, kulturi je potrebno, da se od časa do Recientemente, dos P. C. latinoamericanos han mostrado časa zrak zjasni, da se odpre nebo in Moscú, nas prešine luč neizrečena, da ne poza- El P. C. de Colombia publicó, firmado por A. Mosquera, miembro de bimo, da smo tudi duhovna bitja, da so Comité Central, un libro titulado “Marxismo y maoísmo”, que tiende a demostrar naše duše neuničljive, nekak majhen que el maoísmo es contrario al marxismo. „absolutum,“ neprigodna bit, ki ji ne- El P. C. de Honduras, por su parte, publicó, firmado por A. jv-imírez, prigodnost pripada po besedah sv. To- miembro del Buró Político, un libro con el título “El maoísmo en Honduras”, en maža Akrinskega kot okroglost krogu, el que pretende “desenmascarar la actividad de división de los grupos maoístas -rnr en este país”. PORTUGAL DRVI V KOMUNIZEM PARTIJA SE BOJI ČILENIZACIJE Vodja ponesrečenega upora proti sedanjemu levičarskemu režimu tkzv. Vojaškega gibanja, gral. Spinola je še z nekaterimi častniki prebežal v Španijo, od tam pa z letalom v Brazil, kjer je dobil politični azil pod pogojem, da med svojim bivanjem v Brazilu ne daje političnih izjav niti ne deluje politično. Med tem je Vojaško gibanje na Portugalskem pod vodstvom Vasca Goncal-vesa podržavilo vse portugalske banke in zavarovalnice, „razen tistih, v katerih je investiran tuj kapital“. To omejitev je vlada storila, da v tem trenutku še ne bi pretrgala vseh vezi z Zahodom, za katere ve, da je v svoji zmaterializiranosti najbolj prizadet, če ga zadeneš v financah. Vsi ministri, ki so bili do ponesrečenega Spinolovega udara v portugalski vladi, so odstopili ter je Goncalves dobil od vojske nalogo sestaviti novo, še bolj levičarsko vlado, ki bo še vedno odgovorna revolucionarnemu svetu častnikov, ki so člani Vojaškega gibanja. Goncalves je še pred sestavo nove vlade objavil, da bo treba v Portugalu hitro spremeniti „vso družbeno in gospodarsko strukturo“, da dosedanji tri- letni gospodarski načrt „več ne odgovarja razmeram“, da je dosedanja a-grarna politika „povsem zgrešena“ in bo „treba ogrorno reformo v celoti revidirati“, itd. Alvaro Cunhal, šef portugalske partije, je v ponedeljek sklical v stadion v Lizboni zborovanje partijcev, ki se ga je udeležilo blizu 10.000 ljudi. Stadion je bil poln rdečih zastav, govorniki pa so kričali po takojšnji socialistični revoluciji. Cunhal sam pa je istočasno pozval zborovalce, naj ne zahtevajo usmrtitve „reakcionarjev in drugih upornikov“, da ne bi Portugal „čileni-zirali“. Cunhal se namreč boji, da ne bi vojska ustavila zmagovitega pohoda na oblast, na katerem se trenutno nahaja portugalska partija. „Soditi jih je treba in resno kaznovati, toda ne usmrtiti“, je kričal Cunhal. „To bi naši stvari škodilo.“ Po ulicah vseh večjih portugalskih mest kakor tudi na prehodih ob španski meji patrulirajo oborožene skupine civilistov-partijcev, ki dejansko s terorjem obvladajo položaj. Tudi vsa letališča so zastražena, „da ne bi iz države pobegnili konzervativci in trgovci“. Na Cipru nova pogajanja VARNOSTNI SVET ZN DAJE NAPOTKÈ Kriza, v kateri se je znašel Ciper po oklicu turške federativne države na severnem delu otoka, je bila predmet razprav Varnostnega svet ZN od 20. februarja do konca minulega tedna. Varnostni svet je končno enoglasno odobril resolucijo, v kateri poziva turško in grško prebivalstvo otoka, naj pomagata glavnemu tajniku ZN Waldheimu „doseči končno pomiritev na otoku z novimi medsebojnimi pogajanji“. Enoglasna odobritev resolucije v Varnostnem svetu je presenetila opazovalce, ki so menili, da bo ZSSR trdno stala za turško manjšino proti Grčiji. V resoluciji „obžalujejo enostransko dejanje turške manjšine“, istočasno pa ugotavljajo, da „dejanje ni preprečilo končne rešitve problema“. V Ankari o resoluciji niso dali izjave, prav tako molči grška vlada. Opazovalci menijo, da sovjetski pristanek na resolucijo dokazuje, da je Moskva trenutno bolj angažirana v problem Bližnjega vzhoda, kjer se spet sprehaja Kissinger ter v zadevo Portugala in je trenutno „žrtvovala“ Ciper. V bodočih pogajanjih med turško manjšino in grško večino bo imela Moskva še vedno dovolj prilike za novo ribarjenje v kalnem. Čilski komunisti nočejo (Iz pisma iz Nemčije) Morda še ne veste, kaj se je zgodilo z 38 čilskimi begunci, ki so odšli v Romunijo v prepričanju, da jih bodo tamkaj z veseljem in navdušenjem sprejeli kot žrtve „fašističnega“ terorja ter iim bodo omogočili prijetno brezdelno življenje. Seveda se to ni zgodilo. Romuni so jim dodelili delo, kar pa poklicnim revolucionarjem ni dišalo. Prosili so, da se jih prepelje v Vzhodno Nemčijo. Ustregli so njihovi želji in jih prepeljali v komunistični vzhodni Berlin, kjer se jim je zgodilo podobno kot v Romuniji. Ker niso hoteli delati, so komunistične oblasti zahtevale, da si izberejo drug kraj za v komunistične države svoje bivanje. Izbrali so si zapadni Berlin, kjer pa jih seveda tudi niso z veseljem sprejeli in so jih hoteli vrniti v komunistični raj. Toda ti čilski begunci so grozili, da bodo pobili svoje otroke, ako jih, ne sprejmejo. In tako š(T’ostali v zapadnem Berlinu — sprva v policijskih prostorih; kam so jih potem dali, še ni znano. Čilski politiki in izobraženci se v zadnjem čaisu naseljujejo v pokrajini Baden-Wurtenberg, katere glavno mesto je Stuttgart. Menda so si izbrali to pokrajino zato, da bodo tam oklicali svojo begunsko čilsko vlado, katero bi potem priznale komunistične države. S tem pa Mednarodni teden SOVJETSKI DIKTATOR BREŽ-NJEV se je z vlakom pripeljal v Budimpešto na zasedanje 11. kongresa madžarske komunistične partije. Je to Brežnjevo prvo potovanje v tujino po sedmih mesecih „prehlada“, ko je sploh izginil s politične pozornice. Ker se kongresa udeležujejo tudi drugi komunistični vodje, opazovalci menijo, da bodo le-ti z Brežnjevom razpravljali tudi o Evropski varnostni konferenci, ki naj bi bila po moskovski želji letošnje poletje, dasi vse kaže, da te konference tako hitro ne bo mogoče organizirati. Kot nasprotnica Moskve rdeča Kitajska opozarja zahodnoevropske države, da ima ZSSR s to konferenco še bolj vdreti v zahodnoevropsko gospodarstvo in Zahodno Evropo izolirati od ZDA. V PARIZU je umrl 69-letni ladijski magnat Aristotel Onassis. Pokopali so ga na njegovem egejskem otoku Scorpios. NAD 300 MILIJONOV LJUDI je na svetu brezposelnih, kar predstavlja eno četrtino svetovne delovne sile, poroča Mednarodni delavski urad, ena od organizacij Združenih narodov. V ZDA so izdelali znak za skupni ameriško-sovjetski vesoljski podvig, ko se bosta letos julija v vesolju sklopila ameriška in sovjetska vesoljna kabina. Znak predstavlja lunino površjo, nad katerim se bližata druga drugi ameriška in sovjetska kabina, okrog slike pa je napis: Apollo ter Stafford-Brand-Slay-ton (imena treh ameriških astronavtov) v latinici in Sojuz ter Leonov-Kubasov (imeni sovjetskih kozmonavtov) v cirilici. Dodan je tudi del ameriške zastave, na kar so sovjeti pristali, ker so zvezde na ameriški zastavi dasi so bele in ne rdeče, itak peterokrake. NEW YORK TIMES je 10. t. m. na prvi strani natisnil datum: 10. 3. 1075 namesto 1975. Napako je naslednji dan takole pojasnil svojim bralcem:„V včerajšnji izdaji naš dnevnik ni poročal o izgredih v Milanu in o umoru verskega reformatorja Erlembalda. To se je med drugim zgodilo leta 1075, na dan, kakor seveda nikakor nista zadovoljna predsednik pokrajinske vlade (Baden-Würten-berg) Filbinger niti župan mesta Stuttgart — sin generala Romela —, ki sta oba krščanska demokrata. Tudi centralni nemški vladi, ki sicer sprejema čilske begunce, njihovo politično rovarjenje ni prijetno. Še to novico naj vam sporočim. Nemško ustavno sodišče je zavrnilo zakon, ki dovoljuje splav v prvih treh mesecih nosečnosti, kot protiustaven. Je to kaj nerodna zadeva za socialiste in liberalce, ki so ta zakon izglasovali in za predsednika republike Heinemanna, ki ga je podpisal. „Melanholija, moderna čustvenost ipd. so ravno zaradi tega tako prijetni, ker potopijo dušo v tolmun nedoločenih idej, katerim ni moči videti ne dna ne obrisov.“ Italijanski pesnik Giacomo Leopardi (1798—1837) EMIGRANT OBSOJEN NA 15 LET ZAPORA Beograjski list „Politika“ je 25. februarja objavil, da je bil pred sediščem v Gospiču obsojen 68 letni emigrant Dragan Marunic na 15 let zapora. Maru-nič je živel v Angliji in je lansko poletje prvič po drugi svetovni vojni prišel obiskovat domači kraj. Bil pa je aretiran in obtožen, da je vojni zločinec, ker je bil med drugo svetovno vojno pri četnikih. Obsojen je bil zato, ker naj bi ubil med revolucijo dva partizana in enega civilista, ki so jih četniki ujeli. * V smo ga včeraj natisnili na prvi strani. List obžaluje obe napaki.“ V ŽENEVI so se sestale na razgovore države izvoznice in uvoznice mesa, med njimi Argentina, Avstralija (ki je predlagala ustanovitev zadevne organizacije), Nova Zelandija, ZDA, Urugvaj, Madžarska, češkoslovaške, Japonska in devet članic Skupnega evropskega Trga. MEDNARODNA PILOTSKA ZVE- Za je objavila, da smatra 10 letališč „kritično neprimernih za pristajanje in odlet“, in sicer: Los Angeles, Teheran, Hong Kong, Rimini, Bari, Alghero, Krf, Rhodes, Osaka in Naha. Ta letališča nimajo dovolj varnega avtomatičnega pristajalnega sistema, preslabo osvetljavo, slabo organizacijo na letališču ter letalske steze, ki drsijo ob vlažnem vremenu. ZAHODNONEMŠKI KRŠČANSKI DEMOKRATI so na volitvah v državi Rhineland-Palatinate dobili 53,4% glasov, medtem ko socialisti samo 38,9% in liberalci le 5,8%. Opazovalci ugotavljajo, da se položaj v Zahodni Nemčiji vztrajno obrača v korist krščanskim demokratom. SOVJETSKI TELEVIZIJSKI KOMENTATOR Žukov je minulo nedeljo na moskovski televiziji ponovno pokazal, kako majhna je splošna razgledanost moskovskih televizijskih gledalcev ali pa kako nizko jih ceni partija, ko je med drugim dejal, da „bodo ZDA lahko odpravile svojo brezposelnost le, če bodo dale veliko posojilo Sovjetski zvezi. S posojilom bomo mi kupovali ameriško blago, kar bo povzročilo povečanje proizvodnje v ZDA.“ Na vprašanje nekega gledalca v televizijskem študiju: „Zakaj trgujemo s kapitalisti, če pa lahko vse sami doma napravimo?“ je Žukov odgovoril: „Zato, da se nam ni treba mučiti z iznajdbami. Ceneje in lažje je kupiti že na zahodu i znaj dene stvari, kakor pa se mučiti z iznajdbami doma.“ Po tej logiki so sovjeti z vohunstvom tudi prišli do ameriških atomskih tajnosti in napravili svojo prvo atomsko bombo. ZNOVA JE INDOKINA pričela zavzemati važno mesto v trenju mednarodne politike. Položaj v državah bivše francoske kolonije se je zadnje. tedne tako poslabšal, da ni nikakega optimizma za skorajšnjo rešitev. Ko se je namreč položaj nekoliko pomiril v Vietnamu, se je boj osredotočil v Kambodži. Tu so komunistični gverilci (Khmer) pod vodstvom pred leti strmoglavljenega princa Norodoma Siha-nouka. Prav te dni je bila peta obletnica udara, ki je napravil Sihanouko-vemu vladanju konec. Sedaj pa princ s Kitajsko pomočjo izpodkopava temelje vladi Lon Nola. Kambodžijska prestolnica Phnom Penh je praktično obkoljena od komunističnih sil, ki mesto nenehno bombardirajo z raketami (seveda ruske proizvodnje). V teh bombardiranjih je bilo ubitih že veliko število vojakov, še več pa civilistov, ki najbolj trpijo zaradi vojne. Prav tako se je tudi problem prehrane mesta zelo zaostril. — Po Kambodži pa je nenadno pričelo goreti tudi v Vietnamu. Komunistična ofenziva se je sprožila nepričakovano in dobila veliko razsežnost. Komunisti kontrolirajo večje predele zahodnih provinc. Vlada je kar popustila na številnih položajih, in združuje svoje sile okrog Saigona, da ne bi tudi ta prestolnica prišla v brezupen položaj. Komunisti so namreč v okolišu mesta Dinh Quan pričeli ofenzivo, v kateri sodelujejo tudi številni oklopni oddelki. Tako je padlo pod rdečim pritiskom mesto Ban Me Thout. Iz Kon-tuma in Pleika pa so se vladne čete umaknile, da bi laže branile položaje v bližini Saigona. Skupaj z umikom vojske bežijo pred komunisti tudi tisoči in tisoči prebivalcev. — Vlada Vietnama. kakor tudi Kambodže, čakata na bolj učinkovito ameriško pomoč. Severnoameriška vlada je sicer študirala, če bi bilo možno obnoviti bombne poleta v podporo ogroženih mest, pa zaenkrat še ni prišlo do dejanskega posega. MAOCETUNG se v javnosti ni več pojavil od prvomajske proslave v Pekingu leta 1971. Medtem je v privatnem stanovanju še sprejemal nekatere politične osebnosti, kakor Kissingerja, Hea-tha ali Straussa, pa kongoškega predsednika Lopesa, ki se trenutno mudi na Kitajskem, ni več sprejel. Opazovalci zato sklepajo, da je Maocetung resno zbolel. Portugalska tragedija Oči svobodnega sveta so te dni uprte v Portugal, kakor so bile svoječasno uprte v čile. Portugal se namreč, kakor kaže, spreminja v komunistično oporišče Sovjetske zveze, z vsemi posledicami za Sredozemsko kotlino, za Zahodno Evropo in ZDA, preko njih pa za ves svobodni svet. Po 40 letni desničarski Salazarjevi diktaturi Portugal ni znal najti sredine, temveč drvi, spretno voden po komunistični partiji, v levo skrajnost. Za razumevanje tega razvoja je prav, da kratko pogledamo nazaj v nedavno portugalsko zgodovino, zlasti zgodovino portugalske komunistične partije. Medtem ko je španska KP vse do svojega poraza v španski revoluciji visoko kotizirala na moskovski partijski borzi, je portugalska KP takoj od svoje ustanovitve leta 1921 ostala potisnjena v ozadje. Dasi ustanovljena v popolni legali, ko je organizirala in izvedla tudi svoj prvi kongres leta 1923 in celo začela izdajati svoje glasilo O Comunista, portugalska KP ni mogla zlesti na površje ter prva leta hi dosegla več kakor do 2.000 članov. Po desničarskem udaru 28. maja 1926 je portugalska KP morala izginiti v podzemlje. Sálazar jo je praktično uničil. Skrivaje je ostalo n. pr. v Lizboni 50 partijcev, v Oportu 20, itd. Pomladitev partijskega vodstva Po likvidaciji Bukharina leta 1928 ter po VI. mednarodnem komunističnem kongresu v Moskvi se je Stalin odločil poveriti vodstva partij v svobodnem sve- t.u mladim komunistom. Na čelo portugalske KP je leta 1929 postavil 29 letnega mehanika Benta Antonia Goncalvesa, ki je takoj počistil portugalsko KP, ustanovil njeno mladinsko vejo in znova začel izdajati partijsko glasilo, tokrat pod imenom Avante. Po Stalinovem ukazu je mladi Goncalves za portugalsko KP ukazal izvajati taktiko postopne revolucije, se pravi: najprej vreči desničarsko diktaturo, izpeljati demokracijo in iz te preiti v socialistično diktaturo proletariata. Taktika ljudske fronte je postala geslo portugalske KP, kakor sta to leta 1936 storili španska in francoska KP. Pakt Hitler-Stalin leta 1939 je portugalski partiji veliko škodil, toda od 1943 naprej je spet izkoriščala zavezništvo zahodnih zaveznikov z Moskvo. Po vojni je s to taktiko nadaljevala, kljub stalnemu bivanju v podzemlju in s svojim vodstvom večinoma izven Portugala, v Moskvi. Na 20. kongresu sovjetske partije leta 1956 je bila ta taktika kom. partij znova potrjena. Portugalska KP je bila takrat že pod vodstvom sedianjega vodje Alvara Cunhala. Rojen 1913 v odvetniški družini je Cunhal preplezal vso lestev komunistične hierarhije: član partije je postal leta 1935, do 1940 je bil vodja mladinske veje, že kot član portugalskega CKKP. Leta 1961 je postal glavni tajnik portugalske KP, kar je še danes. Taktika portugalske KP Taktično je portugalska partija pod njegovim vodstvom leta 1962 ustanovila tkim. „Frente Patriótico de Liberación Nacional“ (FPLN) s sedežem v Alžiru, v katerega je zbrala koristna budala iz vrst socialistov, katoličanov, liberalcev, republikancev, monarhistov in drugih demokratov. Na vodstvu te „osvobodilne fronte“ je bil najprej partijec Pedro Ramos de Almeida, za njim Humberto Delgado, ki je bil 1965 ubit. Fronta se ie začela po uboju znotraj krhati ter se je organizacija razsula leta 1970. Takoj zatem je portugalska KP ustanovila novo frontno organizacijo „Movimiento democrático portugués“ (MDP), v katerem se ji je posrečilo združiti koristna budala iz socialistične stranke in iz vrst tkim. Naprednih kristjanov, oboje spet pod svojim partijskim vodstvom. štiri dni po zrušitvi desničarske diktature, 29. aprila 1974, je zmagoviti gral. Spinola sprejel delegacijo MDP in njenim članom podelil ministrske položaje. Portugalska KP je tako sedela v portugalski vladi. Tehtnica političnega razvoja na Portugalskem se je tega dne prekucnila na levo, proti breznu komunistične diktature. Moskovska ekspozitura Vodja portugalske KP Alvaro Cunhal je eden najzvestejših pripadnikov Moskve na svetu. Sodeloval je v španski revoluciji, zagovarjal pakt Hitler-Stalin, se strinjal z moskovsko taktiko po vojni, je privrženec osebnostnega kulta. Na XXIII. kongresu sovjetske partije leta 1966 je smel govoriti ter je takrat izjavil: „Sem star prijatelj ZSSR. Mi, portugalski komunisti smo vedno smatrali in še vedno smatramo Sovjetsko zvezo za našo drugo domovino.“ Zagovarjal je sovjetsko invazijo češkoslovaške, napadal na Mednarodnem partijskem kongresu v Moskvi junija 1969 kitajske „krivoverce“ in na kongresu, zahodnoevropskih partij januarja 1974 v Brusi j h izjavil: „V novi Evropi po varnostni konferenci kontrarevolucija na Vzhodu ne bo več možna.“ Cunhal je tesno povezan s tremi glavnimi sovjetskimi partijskimi veljaki, ki so danes odgovorni za mednarodno komunistično gibanje: s Suslovom, ki ga vodi, s Ponomarevom, ki nadzoruje komunistične partije v Zahodnem svetu ter z Zagladinom, ki nadzoruje komunistične partije posebej v latinskih državah. Dve stopnji Po zrušitvi desničarske diktature 25. aprila 1974, ki jo je izvršil levičarski del portugalske vojske, je Cunhal začel takoj zagovarjati demokratizacijo države, kot prvo stopnjo v komunistično revolucijo. Objavil je istočasno partijski program, čigar prvi stavek glasi: „Zadnji in najvišji cilj partije je zmaga proletarske revolucije in vzpostavitev socializma in komunizma na Portugalskem“ Do tega cilja je treba priti v dveh etapah: nacionalistična demokratska revolucija, v kateri partija sodeluje, da pride na vlado; zatem socialistična revolucija, v kateri partija prevzame vso oblast v državi. .- Prva stopnja se je izvršila 25. aprila 1974, ob zrušitvi s pomočjo vojske desničarske diktature, v drugo pa Portugal prehaja prav sedaj. Ta druga stopnja sestoja iz 8 točk: 1. uničiti fašistični režim in vzpostaviti demokratičen; 2. likvidirati oblasti monopolov; 3. izpeljati agrarno reformo; 4. podržaviti finance; 5. demokratizirati vzgojo in kulturo; 6. rešiti Portugal imperializma; 7. priznati kolonijam vso svobodo; 8. voditi politiko miru in prijateljstva z vsemi narodi. Seveda je treba v tej drugi stopnji razumeti pod besedo demokracija le komunističen režim. Da bi se izognila usodi čilske kom-partije, je Cunhal svoji partiji v okrožnici 28. maja 1974 zabičal: „Glavna skrb vseh vodij naše partije mora biti: Čile ne!“ Zato je portugalska partija vdrla v portugalske vojaške vrste in s svojimi ljudmi in s koristnimi budali v vojaških vrstah izpeljala program. Od zahodnoevropskih držav je Portugal ena najbolj revnih in najbolj zaostalih držav. Po izgubi bogastva iz afriških kolonij je že itak revno portugalsko gospodarstvo začelo drseti v vedno težji položaj ter je življenjska raven 8,600.000 Portugalcev močno ogrožena. Prvo injekcijo bo to gospodarstva dobilo iz podržavljenih bank in zavarovalnic, potem pa si bo portugalsko prebivalstvo moralo pas znova in še bolj zategniti, če ne bo Portugal dobil novih zunanjih posojil — iz Moskve, s čemer ga bo partija navezala na sovjetski blok. Ob neverjetni lagodnosti svobodnega zahodnega sveta, ki kakor nemočen zre pogrezanje Portugala v močvirje komunizma, se bo ta strateška država na iberskem polotoku, ob vhodu v Sredozemlje, lahko kaj hitro spremenila v novo sovjetsko postojanko ob Atlantiku. Hl PM Sx Začetek šolskega leta v Slovenski hiši DOBROVA PRI .KROPI — Na Dobrovi je obhajal meseca februarja 90-letnico življenja verjetno najstarejši slovenski organist Anton špendov. Službo cerkvenega organista opravlja že 72 let. Veselje do glasbe pa ni ohranil samo zase, temveč so se nalezli tudi otroci, med njimi zlasti skladatelj frančiškan dr. Vendelin. Organist Anton je še vedno čil in zdrav. Iz tira ga niso vrgle niti pokocilske spremembe; hirto jih je dojel in začel izvajati. Kljub visoki starosti redno prihaja k maši in tudi za orgle še sede. Ob jubileju se ga je spomnil tudi Pavel VI., ki mu je poslal posebno diplomo. LJUBLJANA — Ljubljanski geofizikalni observatorij je 17. februarja ob 10.27 in 15.50 zaznal dva potresna sunka z epicentrom v Soški dolini. Potresna sunka sta bila med tretjo in četrto stopnjo po Marcalijevi lestvici; škode ta potres ni povzročil. KRANJ — V Kranju so višjo šolo za organizacijo dela z republiškim dekretom, ki je izšel prejšnjo jesen, povišali na visokošolsko raven. Slovesen začetek pouka na novi stopnji so začeli 1. februarja. Ta visoka šola je vključena v „Združenje visokošolskih zavodov Maribor“. Sedaj je vpisanih na drugi stopnji v organizacijsko proizvodni smeri in kontroli kvalitete 65 slušateljev. MARIBOR — Na Mariborskem Malem odru so 25. februarja pripravili krstno uprizoritev igre Frančka Rudolfa „Slovenska kuharica“, ki naj bi bila odsev potrošniških in folklornih razmer. Poldruga ura moža in žene ob loncih in pomivalnem koritu napol mehanizirane sodobne kuhinje povprečnega skromnega para je v bistvu strnjen izsek vse bolj razčlovečenega vsakdanjega dne. LJUBLJANA — Izvrstni harmonikar prof. Hugo Noth iz Trossingena je 25. februarja v dvorani zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje dokazal, da je mogoče tudi na tem inštrumentu biti res umetnik in ne samo harmonikar. Noth je na tem inštrumentu izvajal dela Mozarta in Bacha, Couperina, Rameauja in Scarlatija in prepričal tako kompozicijsko kot interpretativno vse poslušalce in poznavalce glasbe. MARIBOR — O pomanjkanju učiteljev tožijo sedaj tudi v Mariboru. V petih občinah okoli Maribora manjka 370 učiteljev. Dogaja se, da poučuje na razredni stopnji vse več ljudi, ki nimajo nobene pedagoške izobrazbe — teh je letos 19. Predmetnih učiteljev manjka 76, na tej stopnji pa poučuje kar 192 nekvalificiranih učnih moči. LJUBLJANA — Na letošnji festival sodobnega in eksperimentalnega gledališča v Nancyju, Francija, ki je namenjen predvsem odkrivanju neznanih gledaliških skupin, je bilo povabljeno tudi gledališče „Pekarna“ iz Ljubljane. LJUBLJANA — V slovenski industriji so januarja naredili 8,3% več izdelkov kot januarja 1974 in za 8,4% manj kot decembra. Zaposlenih v industriji je bilo januarja 318.871, nezaposlenih pa 9642. Povprečna januar- Z zanimanjem prebiram v Zbornikih Svobodne Slovenije razpravo dr. A. Pod-stenarja: „Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini.“ Menim, da ta razprava zasluži naj večjo pozornost Slovencev v izseljenstvu in v zamejstvu. Doslej je v šestih Zbornikih bilo natisnjenih že 250 strani tega pomembnega dela. Razprava kaže veliko avtorjevo ljubezen do koroških rojakov. Kljub tej ljubezni je razprava vseskozi umerjena. Čudovito zna avtor družiti znanstvenost in poljudnost, tako da ostaja delo na višini, ne da ¡bi utrujalo, čeprav zasleduje razplet dogodkov v najmanjši časovni razdalji, je že toliko daleč od njih, da jih more postaviti v pravo luč in o njih izreči umirjeno sodbo. Namen razprave je jasno napovedan. Razprava naj dokaže, da načelo o „pravici staršev“ pri določanju veroučnega jezika ni uporabno, ker so koroški Slovenci že nad sto let pod stalnim političnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim pritiskom. Za to je sklicevanje na ska plača se je v Sloveniji dvignila na 3262 dinarjev — v negospodarstvu znaša 3936, v gospodarstvu pa 3141. Toda nikdar ne povedo, koliko znaša najni-žja plača in koliko najvišja. In tudi ne, koliko jih prejema najnižjo in koliko jih J'e, ki imajo „buržujske“ plače. PTUJ — Pri Forminu oziroma Markovcih so že pričeli s prvimi deli za Hidroelektrarno Srednja Drava št. 2. Zaradi nastalega akumulacijskega jezera, ki bo imel okoli 4,3 kv. kilometrov površine, bo precej kmetov izgubilo svoje polje, odstraniti bodo morali tudi 16 hiš in gospodarskih poslopij. (Nova elektrarna bo imela instalirano moč 112 mega-tov, letno pa bo proizvedla 581 milijonov kwh energije. Ta elektrarna bo popolnoma avtomatizirana, saj jo bodo upravljali iz centra v Mariboru. Turbine bo izdelala tovarna Litostro, iz Ljubljane, generator in transformator Rade Končar iz Zagreba, ljubljanska Metalka pa potrebno hidromehansko opremo. MARIBOR — Zadnji dve izredno mili zimi sta spravili v izredno težaven položaj podjetje Pohorske vzpenjače, iz katerega ne vidijo izhoda. Podjetje 'e zaprosilo, naj mu vrnejo iz sklada obrtnih in gostinskih organizacij anuitete za leto 1974 v višini 207.842 dinarjev, naj se mu odpišejo anuitete za leto 1975 v višini 106.884 dinarjev in naj podaljšajo dobo odplačevanja kredita. Občina Maribor je te predloga sprejela, odboru za razvoj turizma pa še predlagala, naj Pohorski vzpenjači odpiše neodplačani del kredita v znesku 146.680 dinarjev. BLED — V soboto 8. februarja so „pognali v zrak“ s 400 kilogrami eksploziva stari Park hotel na Bledu. Delo so opravili menda odličo minerji Geološkega zavoda Slovenije. Ko bodo prostor očistili, bodo zgradili nov hotel Park s 440 posteljami. Pred časom je bilo precej problemov glede rušenja tega hotela, toda zmagali so „turistični delavci“ ne pa strokovnjaki za varstvo okolja. . . LJUBLJANA — Pred dobrim letom so ustanovili Združeno podjetje živilske industrije Slovenije, ki je imelo kakih 5000 zaposlenih. Toda delavci Pivovarne Union, ki je bila tudi v tem podjetju, so se 17. februarja na referendumu izrekli za izstop. Pivovarna Union se namreč ni skladala z razvojnim programom sestavljenega podjetja, ki da je preveč favoriziral ostali dve slovenski pivovarni. Upmli so od 24. do 27. febr. 1975: LJUBLJANA — Miroslav Kariž; Ana Kristovič; Josipina Soline r. Kren-čič, 101; Milan Cepuder, up. žel. uradnik; Ciril Lukman, inž. strojništva; Nuša Selih, dipl. pravnica; Jožefa Zidar r. Božičnik, 85; Frančiška Schweiger; Oskar Podgornik. RAZNI KRAJI — Viktor Juter-šek, upok., Kamnik; Feliks Gorišek, žel. uslužb., Poljčane; Viktor Premelč, vinogradnik, 89, Bizeljsko; Ivanka Ješe, Kranj; Marija Fakin, Koper; Marija Klesnik r. Mahkovec, 83, Kresniške Poljane; Ivan Podboj, Postojna; Fani' Senica r. Oplotnik, gostilničarka, Žalec; Maksimilijan Umek, kapelnik, Krško; Vinko Sladič, 87, Vrhnika; Ernest Von- to načelo krivično. Da avtor trditev dokaže, na široko razpravlja o diskriminaciji koroških Slovencev v preteklosti in sedanjosti. S tem pa zbere mnogo dragocenega gradiva za zgodovino koroških Slovencev in hkrati dokaže, da je enako nedopustno tudi ugotavljanje manjšine v katerikoli obliki (9. del, uvod). Obenem pokaže, da je Avstrija zaradi svoje neevropske miselnosti nezmožna imeti v svojih mejah kakršnokoli manjšino, s čimer sama sebi jemlje možnost, da bi še kdaj prodrla onstran Brenerja. Razprava, ki ne nakaže rešitve vprašanja, ni popolna. Avtor te razprave že na začetku 6. dela napove iskanje rešitve za civilno, krajevno cerkveno in višjo cerkveno oblast zlasti v luči papeških okrožnic. O pravilnosti avtorjevih na-ziranj kaže n. pr. stavek v letniku 1967 (6. del, 10): „Menimo, da je najprimernejše sredstvo za reševanje manjšinskega vprašanja sporazumno sodelovanje med oblastjo in predstavniki manjšine.“ Avstrijci te nuje še danes ne doumejo. Po trimesečnem odmoru se je zopet začela slovenska šola. Najlepši njen začetek je sv. maša, ki je bila 9. marca popoldne v cerkvi Marije Pomagaj. Nabralo se je kar precej drobiža in da se je .spoznalo odkod so vse prišli se je vsaka šola predstavila s svojo zastavo. Zvesto so sledili otroci, ki so bili v spremstvu staršev in učiteljev sv. maši, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar. V govoru je povdarjal, da je nujno potrebno sodelovanje staršev s šolo. Starši sami se morajo zavedati važnosti sodelovanja s šolo. Učiteljstvo, ki poučuje — dela iz idealizma, iz dobre volje. Istotako naj starši pošiljajo otroke v šolo iz dobre volje, z veseljem, zavedajoč se, kak.o so potrebni slov. tečaji. Pravtako učiteljstvo samo naj se zaveda svoje naloge, kako in kaj posreduje otrokom, da otroci poslušajo z zanimanjem in da radi hodijo v šolo. SpozT navati važnost, da so to slov. katoliški tečaji, kjer je vsa tendenca razlage na katoliški podlagi, kjer se v veroučni uri utrjuje in izpopolnjuje versko znanje. Otroke je treba že zgodaj navaditi moliti. V dvorani je vse navzoče pozdravil F. Vitrih, predsednik učiteljskega sveta. V prvi vrsti se je zahvalil učiteljstvu, ki že trideset let neutrudljivo, nesebično vzgaja otroška srca v ljubezni do materinega jezika, šolsko leto ne začno samo otroci, marveč tudi starši. Dokaz idealizma današnjega učiteljstva je tudi nova šolska knjiga „Slovenski svet“, ki je pravkar izšla. Ogromno delo, ki je zahtevalo več kot leto dni priprave. Veliko zaslug pri sestavi knjige ima ravnatelj srednješolskega tečaja Pavel Rant s sodelovanjem požrtvovalnih učiteljev Marjane Batagelj, gdč. Katice Kovač, Mije Markež in B. Pav-šerja. Ob tej priliki gre zahvala tudi vsem sodelavcem in mecenom, ki so na kateri koli način omogočili natis knjige. Eden glavnih pa, ki je ves čas spremljal delo, se trudil in podpiral, je bil predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha. Prav tako msgr: Orehar. Brez njih ne bi bilo te knjige. Zato je Fran-ri Vitrih izrekel vsem tem in še Milošu Sltaretu in bivšemu nadzorniku A. Majhnu javno zahvalo in vsakemu v spomin poklonil to knjigo. Uvodno besedo v to knjigo je napisal naš kulturni javni delavec, pisatelj in prijatelj slov. šol dr. Tine Debeljak, ki je otrokom zapisal: Slovenskih staršev otrok si Slovenske šole učenec si Slovenec po rodu in krvi si zato ne sramuj se tega... Za F. Vitrihom je še spregovoril Pavle Rant. Letošnje šolsko leto se začenja v zvezi dveh pomembnih dogodkov Danes je rojstni dan pokojnega prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana. Kako bi nas bil vesel danes on, ki je tako ljubil mladino. Molimo zanj in spomnimo se poti, jasnosti, ki jo je na- čina, Nova Gorica; Ivan Peharc, Križe; Miroslav Drobnič, Ig; Jakog Richter, upok. dekan dekanije Šmarje pri Jelšah in škofijski arhivar, Maribor (pokopan v Novi Štifti) ; dr. Avgust Reisman, up. advokat, 86, Maribor; Ivo Arzenšek, ključavničar, Milje pri Šenčurju; Jakob Lotrič,, upok. gozdarski tehnik, Kranj; Štefan Garger, Ribnica; Anka Pavlovič r. Vrabič, up. učiteljica, Tržič; Frančiška Lavri, 90, Žužemberk. Koroški Slovenci so do kraja razočarani prav zato, ker jih oblast ne upošteva in večinski narod ravna z njimi kot z nedoletniki. če bi se oblast držala tega načela, ne bi bilo prišlo do preloma med njo in manjšino z izstopom iz kontaktnega komiteja in Avstrija v svetu ne bi stalno izgubljala dobrega imena. Iz razprave proseva neiskrenost, cinizem in napadalnost mnogih koroških in avstrijskih Nemcev ter težki položaj šibke manjšine. Zato avtor na široko govori tudi o razlogih za zaščito manjšine. Največji od vseh razlogov je ravno odvratna šovinistična avstrijska miselnost, ki poleg sebe ne trpi druge, zlasti ne slovenske narodnosti, in skuša za boleče stanje manjšine vso krivdo zvaliti na manjšino samo, pri tem pa še igrati vlogo žrtve, ki ji manjšina dela silo. Razpored za snov tega poglavja mu je dala izjava francoskega ministrskega predsednika 'Daladiera io Hitlerjevem zatiranju narodov. Dosedanjim poglavjem: „Uničevanje ter gospodarska in politična slabitev manjšine“ bodo verjetno sledila še poglavja o uničevanju zgodovine in kulture koroških Slovencev in o diskriminatoričnem ravnanju z manjšino na splošno. čeprav skuša avtor zajeti čim več kazal pokojni g. škof. Prav tako je 30 let kar so naši starši zapustili domovino in šli iskati svobodo. Omenil je tudi novo šolsko knjigo: „Slovenski svet naj vas spremlja in utrjuje v slovenski zavesti. Po vsebini in opremi se boste sami prepričali, ki je in bo v ponos ne samo sedaj marveč tudi poznim rodovom bo pokazala kako mnogo se je storilo za mladino — za izgnani trpeči slovenski narod.“ Za sklep proslave pa je vodstvo šol pripravilo povsem nekaj novega. G. Pfeifer, fotografski umetnik, ja z mnogimi diapozitivi oživljal otrokom prekrasne kraje Slovenije. Ni odveč sloves, da je Slovenija košček raja na zemlji. Slika za sliko so bile na platnu tako živo predstavljene, da se je zdelo, da se hodi po Sloveniji. Slišalo se je žvrgolenje ptičkov: škrjančki, ščinkavci, kolsi. Strmeli so otroci pri kukanju kukavice, ki je tu nepoznana. Potovali smo na Gorenjsko, ki se ponaša s veličastnimi go- SLOVENCI V . Osebne vesti Rojstvo. V družini g. Janeza Berčiča in gospe Lučke roj. Bajec iz San Martina se je dne 6. marca t. 1- rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Kristina. Staršem prisrčno čestitamo! Por„čila sta ®e 14. marca 1975 v slovenski cerkvi Milivoj Rehberger in gdč, Ana Maria Cubillo. Priči sta bila Miguel Collazo in Alicia Victoria Gomez de Olguin. Porpčil pa je delegat msgr. Anton Orehar. Poročila sta se v moronski stolnici 8. marca gdč. Alenka Kunčič in Miguel Ang-al Russp-. MARIJA JURJEVČIČ — 90-letnica Med letošnjimi devetde setletniki oz. devetdesetletnicami je tudi ga. Marija Jurjevčič iz San Justa. 14. februarja jih je dopolnila. Zdrava in duševno vadra. Doma je iz Notranjske, pri Starem trgu. Se-dagj živi pri sv/>ji hčeri poročeni Siovič. (Slkorsj vsako nedeljo pride še k slovenski sv. malši. Jubilantki želimo še vrsto zdravih let! ZAČETEK UKRAJINSKE UNIVERZE S SLOVENSKIM ODDELKOM Uvodno predavanje v novo šolsko leto bo na cvetno nedeljo ob 13 v snovi, je slog strnjen. Razprava je brez vmesnih in nepotrebnih stavkov. Zelo lep je tudi jezik, kar daje razpravi posebno vrednost. Težko bi bilo v njej najti kako besedo, ki jo slovenski pravopis odsvetuje ali prepoveduje. Ne pomišlja si rabiti besede, ki jim mnogi niso naklonjeni, a jih ljudstvo rabi in pravopis priporoča, itabi n. pr. besedo „vojska“ v obeh pomenih in s tem sledi Gradišniku kakor mu sledijo še drugi avtorji najnovejših publikacij v izselje-ništvu. Beseda „vojna“, ki se nam danes vsiljuje, še v začetku tega stoletja ni imela ustaljenega pomena. V „Dušni paši“, ki je leta 1905 izšla v Celovcu, je rabljena v drugem pomenu, kot se ji ga sedaj skuša dati. Sv. Mihael je na strani 42 tega molitvenika imenovan „prvak nebeške vojne“, torej v pomenu, v katerem je besedo sprva rabil Jurčič, ki je to besedo prvi pričel rabiti. Zdi se mi, da je to umetno razločevanje nepotrebno, šaj imajo tudi latinski jeziki n. pr. za „čas“ in „vreme“ ' le eno besedo, pa nikomur ne pride na misel, da bi za enega od teh pomenov vpeljaval novo besedo. Tudi slovenski pravopis pozna gesla kot: vojska izbruhne, med vojsko itd. Vsako nepotrebno oddaljevanje od rami. Ponosni Triglav je vabil, saj mladim res ne bi bilo nič preplezati to in ono skalo. V mladih je pač življenje, njim je vse lahko, čista jezera: Bohinjsko, Blejsko jezero. Bobnenje slapov, čistih rek itd. Dolenjska v svoji ponižnosti a vendar v umirjenosti je obdana s pirti zelenih travnikov, vinogradov. Sledila je še štajerska, Primorje, Piran in še in še, domovi uglednih slavnih mož, domači običaji: klopotanje klopotcev, Ribničan s suho robo, kmečka ohcet, planinska flora. Eno ne smemo pozabiti, kar pričg o vernosti slovenskega naroda. Skoraj na vsakem hribčku stoji cerkvica. Koliko je božjih poti? Najbolj znana je Brezje. Ob mnogih slov. poteh krasijo lepa stara znamenja. Da, zopet je zaživela mladina. Bog daj, da bi se zavedala, koliko- se trudi in dala zanjo samo, da bo resnična, lepša bodočnost ob strani zvesto slovenske zavedne verske mladine. - R. S. ARGENTINI prostorih Ukrajinske . Cerkve, Ramon Falcon 3960. Predaval bo profesor dr. Jaroslav Rudnicki iz Kanade. Obenem bo komemoracija za dr. Halajčuka. — Vsi profesorji in rojaki vabljeni. Po predavanju pogovor o izpitih in delu. Vpisovanje mogoče do konca meseca. Od vsepovsod Moskovčane čevelj žuli.. . Novinar moskovskega tednika „Nedelja“ je napisal poročilo o največji moskovski trgovini GUM, kjer je 350 prodajnih oddel-za proslave vodi pesnik Nikolaj Tihonov. kov založenih s 45.000 vrstami blaga, kupcev pa je dnevno 200 000- To naj bi bila prava potrošniška Meka, pa novinar pravi, da ni docela tako V 124. oddelku se dolge polica kar šibijo pod težo Črnih, sivih, sivočrnih, temnorjavih in belih copat, čevljev in sandal, ki pa se, razen po barvi skoraj ne ločijo med seboj. „Zdelo se mi je, kot da bi jih napravila iisrta, dolgočasna in ravnodušna poka človeka, ki živi izven časa in prostora-”, je zapisal. Tudi kupcev je bilo med mnogimi obiskovalci le kakih pet. Toda vpdstvo trgovine si ne dela skrbi — prej ali slej bodo morali Moskovčani obutev pokupiti, ker druge izbire itak ne bo.. . če pišeš, kot je režimu všeč. Pisatelj Šp-lhov, kateremu mnogi, med- njimi tu li Solženicin, očitajo, plagiatstvo glede romana „Tihi Don”, bo letos star 70 let. Za to priliko pisatelju, ki je zvest re-žimpvec, pripravljajo po vsej Sovjetski zvezi svečane proslave. Poseben odbor ljudskega besednega zaklada more imeti za zamejske Slovence usodne nasledke. Ker sam nisem imel prilike, da bi hodil v slovensko ljudsko šolo, vem, kako težko gre človeku z jezika beseda, ki se je človek priuči le v šoli. Zato menim da je prav, da tudi besedo „vojska“ rabimo v obeh pomenih, kakor jo rabijo še danes ne le preprosti, temveč tudi šolani ljudje v pogovoru. Ker Podstenar vztraja pri ljudskih besedah in' se ogiblje tujk, mi je še posebno všeč. Kjer se mu zdi potrebno, napravi tudi novo obliko. Pri njem sem prvič bral izraz „neodvzemljive pravice“, ki je gotovo bolj razumljiv kot sta splošno rabljena izraza „neodtujljiv“ in „neod-svojljiv“. Pravopis pozna besedo „odvzemen“, torej je tudi „odvzemljiv“ docela pravilna beseda. Morda bi se mogli rabiti v istem pomenu tudi besedi: ,,ne-izgubljiv“ in „neodvzeten“. Ob koncu teh pripomb naj izrazim le eno željo: da bi naslednji Zbornik kmalu izšel in prinesel spet veliko razprav, med njimi tudi nadaljevanje Pod-stenarjeve razprave, ki je postala že nepogrešljiv sestavni del Zbornika Svobodne Slovenije. Sao Paulo, 12. febr. 1975 Prof. Dr. Enij Alojzij Fonda Pripombe k razpravi dr. Antona Podstenarja o Koroški Veliki teden v cerkvi Marije Pomagaj Ramón Falcón 4158 — Buenos Aires CVETNA NEDELJA, 23. marca ob 9,30: blagoslov oljk, procesija, sv. maša, VELIKI ČETRTEK, 27. marca ob 19: slovesna večerna maša, za žive in rajne slovenske duhovnika v Argentini, prenos 'sv Reš-njega telesa in češčenje VELIKI PETEK, 28. marca ob 19: opravilo božje besede (berili, trpljenje N. G. Jezusa Kristusa po Janezu in homilija), VELIKA SOBOTA, 29. marca ob 22: bogoslužja luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje — slovesna sv. maša velikonočne vigilija (za slov. rojake v Argentini). • Pel bo S. P. Z, „Gallus“ Po športnem svetu Na jugoslovanskem državnem šahovskem prvenstvu zelo uspešno posega v vrh najboljših jugoslovanskih šahistov slovenski šahovski prvak Barle, ki je po 10. kolu delil drugo mesto z Matanovi-čem, Ljubojevinem in Matulovičem s 6,5 točkami, na prvem mestu pa je Velimi-rovic s 7 točkami. V tem kolu je Barle' remiziral s Čiričem, agresivni slovenski velemojster Albin Planinc pa je v 15 potezah premagal dotedaj vodilnega Ma-tanoviča in deli z Bukičem s 5-5 točkami peto mesto. Tretji slovenski velemojster Bruno Parma, ki je skupaj z Bukičem in Čiričem po desetih kolih bil še nepremagan, je imel 5 točk. Po osvojitvi naslova državnega prvaka v hokeju je ljubljanska Olimpija zmagala še v pokalnem tekmovanju. Jeseničani so sicer doma premagali Olimpijo s 4:3, toda gol razlike ni zadoščal in tako je pokal romal v Ljubljano. Ljubljančani so na drsališču v Tivoliju premagali Jeseničane z dvema goloma razlike — 5:3. SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU 23. marca: Sklep duhovne obnove ob 17 v dvorani doma. Nato bo na razpolago domača večerja. 27. marca: Ob 8,30 slovesna velikonočna maša s petjem san-martinskega pevskega zbora. Nato v domu velikonočni zajtrk. 13. aprila: 14. obletnica blagoslov vitve sanmartinskraga doma. BRAT BRATU! gradi zavetišče dr. Gregorija S Rožmana — Oglejmo si njegovo ■ gradnjo, ki ®a bliža koncu na S ■ ■ ■ NA CVETNO NEDELJO, 23. MARCA ■ ■ ■ ■ ■ oib 11 sv. maša za vse umrle plane ■ nato asado ■ ■ a ■ Vsi lepo vabljeni! : OBVESTILA SOBOTA, 22. marca 1975: Začetek pouka v Srednješolskem tečaju rav M, Bajuka ob 17 (ob petih popoldne) s sv. mašo. Dijaki s« zberejo v svojih razredih ob 16.45. Izostanek bo štet kot neopravičena ura. Ravnateljstvo NEDELJA, 23. marca 1975: V Slov. domu v San Martinu ob 17 sklep duhovne obnove. Nato bo na razpolago domača večerja. V Našton domu v San Justo redni občni zbor po slovenski maši. ČETRTEK, 27. marca 1975- V Slovenski cerkvi .ob 19 slovesno opravilo velikega četrtka. PETEK, 28. marca 1975: V Slovenski cerkvi ob 19 bogoslužje velikega petka. SOBOTA, 29. marca 1975: V Slovenski cerkvi ob 22 Velikonoč-na vigilija. NEDELJA, 30. marca 1975: V Slovenskem domu v San Martinu bo po slovesni maši v sanmartinski stolnici velikonočni zajtrk. NEDELJA, 6. aprila 1975: Slovenski dan v Slovenski vasi NEDELJA, 13. aprila 1975: V Slovenskem domu v San Martina 14. obletnica blagoslovitve doma. V €arapaehayii bo na cvetno nedeljo ob 11-30 sv. maša kot sklep duhovne obnove. Po maši je v domu skupno kosilo. TOMROEA v Crapachayu bo nepreklicno v nedeljo, 20. aprila. Hanželič: Nova knjiga V založbi slovenskega dušnega pastirstva je izšla vzgojno duhovna knjiga dr. Rudolfa Hanželiča NAŠE ŽIVLJENJE Ker avtor želi, da jo kupijo starši, zato je predlagal izredno nizko ceno, Za 334 strani broširan izvod $ 60-— vezan pa $ 90— Na razpolago je v Dušnopastinski pisarnj in pri raznašalcih „Oznanila“. ROŽMANOV ZAVOD Ustanova je v preteklem letu 1974 v Argentini imela tele dobrotnike (našteti po abecednem redu, podpora označena v novih pesih): Ivanka Aleši 300, druž. Batagelj 105, dr. Miha Benedičič 500, Peter Bergant 500, druž. Čop 10, Marica Črnugelj 100, ga. Dover 10, Rudi Drnovšek 340, Karel Gorenšek 200, rev. Franc Grom 500, Jože Javoršek 100, Ruda Juršec 150, druž. Kinkal 250, pok. Antonija Koritnik 5.000, Stanko Malovrh 100, Franc Markež 300, dek. Ciril Milavec 1-700, Olga Milavec 100, -Milena Mravlag 50, rev. Štefan (Novak 200, Franc Osterc 500, druž. Pograjc 45, Pavle Rant 60, ga. Rozman 100, Božo Stariha 200, rev. Tone Škulj 209, Edvard Širca l-OOO, rev. Jože šk-arbec 500, druž. šmajd 900, Rajko Urbančič 100, prof. Tine Viv„d 1.000, Matevž Vodnik 200, druž. Z-urc 48, ing. Jože Žakelj 500, J. Žnidaršič 100, Marija Žun 1.200, druž. Batagelj,’ Pograjec, P- Rant, Zurc -skupaj poleg prejšnjih darov še 158, udeleženci tečaja vaditeljev 460, N. N. (Villa Adelina) 50, rev. N. N. 2,000, nabirka v Slovenski hiši 1.900, argentinska dobrotnika 1.000 in 100; darovi v blagu: zaloga jabolk (prof. F. Novak, Rio Negro-), vreča 50 kg sladkorja (Antonija Koritnik), 4 zaboji limon (druž. šmajd). Dobrotnikom Beg stotero povrni! Zanje se v zavodu veliko moli in se redno darujejo sv. maiše, kot je bil določil pok. ustanovitelj škof Rožman. Za pok. dobrotnico Antonijo Koritnik so bile v decembru opravljene gregorijanske maše (dnevna maša ves mesec). \ Prof. dr. JUAN JESUS REASNIK specialist za ortopedijo in travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baj Capital Federal Tel. 41-1413 Ordinira v torek in petek od 17 do 20 Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-4188. aaaaaaaaaaaaaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaaaaa JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE JtGscrlbano Puhlico Cangallo 1642 Buenos Air»«, Pta. baja, aa*i»«i«aaaaa -■■■■■■■■■■■■■■■■■BaaaaaaaaaaaaaasBaaaaaaaaaHaaaBaBaaaa RUTA 205-FTE. ESTACION TEL. 295-1197 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad EZEIZA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS BE TEL. 243-2291/3058 (Entre Bo-edo y Sáenz) ZAMORA O-p-ozarjamo) da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo. DRUŠTVENI OGLASNIK UčHtCjska seja bo 26. marca ob 20 v Slovenski hiši. V s; lepo vabljeni! Tečaj slovenščine za kasteljansko govoreče otroke. V okviru šolskega odseka Zedinjene Slovenije se bo začel v aprilu reden pouk slovenskega jezika za otroke od 6. do 12. leta starosti. V-sa pojasnila bo mpgoče dobiti prj -vpisovanju v soboto, 5. aprila, ob 9,30 v šolskih prostorih Slovenske hiše. Slovenska velika noč v Slomškovem domu Na cvetno nedeljo, 23. marca: Ob 9. uri blagoslovitev oljk in butaric, nato procesija po vrtu doma in sv. maša. Na velikonočno soboto], 29. marca: Ob 15. pri Slovenskem znamenju blagoslov velikončnih jedil! [ Na Velikonočno nedeljo, 30. marca: Ob 19. ur; popoldne slovenska veliko-.nočna sv. maša s petjem starih velikonočnih pesmi. Nato -bo na razpolago „žegen“ in domača večerja. mmm ubre Editor responsable: Miloš Star^ Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. F. 69-950Í! Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit M T «.”•_§ cH *~i Ctf ö O f-* >N . N< Biné. Mitre* 97 — Ramos Mejia -— 658 -6574 ^ OP» PONEDELJKIH, SREDAH IN PETKIH od 15 d« 19 © VAŽNO! ZELO VAŽNO! POVEJTE TO ŠE DRUGIM! dl) DOLGO POT Ludvik Puš NA Tisti dan je bil praznik vnebohoda Gospodovega. Zvonovi pri Sv. Ani na Ljubelju so ga oznanili že zarana in vabili k praznovanju. Med begunci je bilo več duhovnikov in zaradi udeležbe ljudstva pri službi božji ni bilo zadrege. Svoje stvari v baraki sva z ženo pospravila že zgodaj zjutraj, saj o spanju itak ni bilo govora, in sva vso, z mojim kolesom vred, naložila nazaj na Brodarjev voz, ki se je potem s spočitimi konji vzpel na zadnji klanec pred tunelom in se ustavil na ploščadi. Iz barak smo jo ubrali po bližnjici proti cerkvi. Nekaj časa gre steza dokaj po-iložno po prijetni vzpetini,. a se kmalu [ zažene strmo v goro, da smo krepko natezali mišice v kolenih, preden smo dospeli do ceste in premagali zadnjo strmino nad cesto. Med potjo se mi je bežno obnovil zaradi sv. Ane spomin na domačo podružno cerkev v češnjicah, kjer smo na god te svetnice, ki — kot tu —kraljuje v glavnem oltarju, njeno slavo prepevali o počitnicah in je v njeno čast zadonela stara, slavna pesem: Počeščena sveta Ana z božjo milostjo obdana. Mati božje Matere-Lepo zarjo si rodila, Zemljo z lučjo razsvetlila, zveselila grešnike. Po slovesnosti v cerkvi smo se ta- krat podali v zgornjo Anžlovo na kosilo, potico in štruklje. Skoro ustrašil sem se, ko sem se zavedel, kam so se moje misli zagledale. Saj ne gremo na žeg-nanje v češnjicah! Od tod ne vodi pot v Anžlovo na potico in štruklje, marveč pot v tuji svet, v pomanjkanje in stra-dež. Po maši smo se pred cerkvijo srečali z nekaterimi begunci, s katerimi sem prvo noč na begu prespal v kranjskem župniču, in iskali izhoda iz nove zagate, ki je kakor blisk z jasnega udarila med množice. Oddelek nemških vojakov, ki je stražil vhod v predor, je tebi nič meni nič zaprl vhod v tunel za pešce in vozila. Ljudi in vozove, zbrane že v veliki množini pred vho dom v še ne izdelani- rov, so nemški v.o-* jaki s silo pognali po stari cesti v klanec proti vrhu prelaza. Ljudje ^so prosili, jokali, kleli in se upirali, a vse ni nič pomagalo. Videli smo na lastne oči, kako so začeli poganjati živino in potiskati vozove po cesti nad cerkvijo v naj večje* strmine in naravnost fizično smo trpeli z nesrečnim ljudstvom. Hoteli so biti med prvimi v tunelu ter se v ta namen niti pri barakah niso ustavili, sedaj so pa prvi pognani v naiveč-jo stisko. Tistih nekaj članov Narodnega od bora, ki so bili tačas pri Sv. Ani, se je odločilo skupno posredovati pri poveljniku nemškega oddelka, naj odpre vhod v tunel. Poiskali so ga in mu kratko razložili, da na dolgi poti že močno utrujeni ljudje ne bi zmogli težkega prehoda čez prelaz. Nemogoče bi bilo čez strmine spraviti vozove, ker je’ vprežna živina na koncu svojih moči. Zato naj se predor odpre, da bo ljudem in vozilom mogoče po ravnem priti na drugo stran gorovja. Nemec je mrzlo poslušal. Na njegovem obrazu se je odražalo sovraštvo. ’ Trdo je odgovoril: „Imam strikten ukaz nikogar spustiti v tunel.“ Obrnil se je in odšel. Vsak nadaljnji polskus bi bil, brez pomena. (Posredniki so se pomešali med množico in naročili, naj ljudje potrpijo in počakajo prihoda domobranske izvidnice. Niso sicer izrekli, a vsak je lahko uganil, da bodo domobranci prehod — če treba — izsilili z orožjem. Vendar so mnogi bili tako neučakani, da so se drug za drugim peš in z vozovi zagnali v breg nad cerkvijo sv. Ane, da bi bili čimprej na oni strani. Med njimi sem zapazil tudi prijatelja Marka Bajuka, ravnatelja gimnazije, ki je s svo-, jim „fuksom“ vozil moj in Kermavnerjev nahrbtnik od Medna do Kranja; a zanj me ni skrbelo, ker sem videl, da je njegov voz majhen, konj pa velik in močan. Na Brodarjevo „barko“, kjer se je vozilo tudi najino skromno imetje, si še pomisliti nisem upal. Tekle so ure, dan se je že zdavnaj nagnil čez poldne, a celoten položaj se ni niti za pičico spremenil. Tisti, ki smo bili prepričani, da bo predor vendarle končno prost, smo upali in čakali. Bilo ie že proti večeru, hladen veter je zapihal in treba je bilo poiskati nekaj bolj toplega za okrog života, da bi se k vsej mizeriji končno ne! pridružil š® moker nos in vnet vrat. Razvezal sem na vozu svoj nahrbtnik in iz njega izvlekel toplo jopico za ženo in zase. Ko sva imela polne roke opravka s to rečjo, sva zaslišala nenavaden nemir in premikanje ljudi vse naokrog. Kaj se je neki zgodilo, da so. naenkrat postali tako glasni in nemirni? Pogledala sva okrog sebe in zagledala visok steber črnega dima» ki se je dvigal proti nebu iz smeri barak. Zlezla sva z voza in pohitela na roib ploščadi, kjer se .je odprl očem grozljivo pretresljiv prizor. Na več mestih so bile kot poper suhe lesene barake ,v ognju. Plameni so se krivenčili in' vrtinčili z elementarno močjo visoko v zrak, ko so enkrat predrli strehe, in zajemali stavbo za stavbo. V nekaj trenutkih je bila vsa ravnica z barakami pred cerkvijo eno samo ogromno ognjeno morje in takega požara svoj živ dan nisem videl. Jasno je bilo, da je bil ogenj podtaknjen, a kdo so bili požigalci, se takrat seveda ni dalo ugotoviti, pozneje pa smo imeli dovolj vsakdanjih skrbi, da bi se bili zanimali za požig nemških barak na slovenski zemlji. Gledal sem pošastno- silo ognjenega elementa in sem tisti trenutek vedel: vsa slovenska domovina bo tako v ognju krvave revolucije zgorela. Sikajoči zublji pod cerkvijo sv. Ane so simbol cele slovenske zemlje. Na pogorišču bodo gradili z nasiljem novo, marksistično, brezversko družbo, kmeta bodo >zdeci-mirali in pahnili V popolno brezpo-membnost, kdor se bo upiral odredbam partije, bo zgubil svobodo ali celo življenje;— domovina Jegliča, Slomška, Evangelista Kreka... je v ognju, in če bo kaj ostaio, ne bo moglo svobodno rasti. Nastala bo nova domovina,' z drugačnimi ljudmi in drugačnimi ustanovami, ki jo bo komaj mogoče prepoznati. Svoboda javnega dela in prepričanja bo zgorela, nova svoboda, bo „svoboda“ na ukaz, pogled ila življenje in svet bo umex-jen po edinem merilu dialektičnega materializma. Ker take domovine nočemo, smo danes zbrani pred karavanškim cestnim predorom in v ognjenih valovih nad barakami gledamo simbol ognja kqjnuni-. stične revolucije, ki ga pogasiti nismo mogli. Z Minjvo sva razmotrivala nastali položaj glede predora in seveda nisva mogla biti navdušena zanj. Sam sem bil trdno prepričan, da bodo domobranci predor odprli, če drugače ne pojde, s silo. Oboroženi do zob in v polni bojni opremi si ne bodo pustili komandirati od- male nemške edinice. Potem bodo tudi vozila zapeljala v črno luknjo. Vendar je človek v strahu nagnjen računati z naj hujšim in ukrepa tako, kakor da bi ga vse najhujše čakalo. (bo še)