185. številka. Ljubljana, v četrtek 13 avgusta 1896. XXIX. leto. SLOMŠKI NAROD. Jghija vsak dan «vc*er, isimli nedelje in pnumike, ter velja po posti prejeman sa a vstro-ogersk • deSela va vse leto 16 gld., r.a pol lota H vid, ta tetrt leta 4 gld., /a jeden »eooc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom na vse leto 13 gld., s* .V t rt lota 3 gld. 30 kr., v.& jvJon nansec l gld. 10 ki. Za pošiljanje na dom rac ona se po 10 kr na mesec, po 30 kr. aa četrt let*. — Za tnje deeeln toliSro voc, kolikor poštnina znaAa. Za oananila plačuje se od ttiriatopna petit-vrate po ti kr., »V- so oznanilo jodeukrat tiska, po 5 kx., fie 84 dvnkr.it in po zahtevalo, da mora društvo svojo vlogo kolkovati s kolkom 50 kr. Doslej je društvo samo pri celovškem okrajnem glavarstvu naznanilo že nad 20 shodov. Dotične uloge so bile vedno nekolekovane, sedaj je pa baron Mac Nevin hkrati zahteval, da se mora vloga kolkovati in sicer zato, ker se je v njej naznanilo, da se bode shod v slučaja ag idn*ga vre mena vršil pod milim nebom. Konečno je baron Mac Nevin dovolil shod in sicer z naslednjim dopisom : Z. 20.580. Načelništvu Katoliškega političnega in gospodarskega društva aa Slovence na KoroAkem v Celovca. Vloga due 28. julija 1896 se glede na jtven shod v prostorih Ruperta Laha v Poker ab na znanje vzame, glede na dalje omenjen shod pod milim nebom se opominja načefništvo, da je za cbdnržanje reda samo načelmštvo zagovorno. Kaj zadeva zahtevano kolkov i no omenjene vloge se bo pri dotični oblastvi razsodila. Celovec, dne 7. avgusta 1890. C. kr. deželni vladni svetovalec : F r e i h e r r v. Mac Nevin m. p. To dovoljenje se je dostavilo društvenemu podpredsedniku dan pred shodom, 8. avgueta, ob V§ J 2. uri pred pol ml no Shod v Pokreah bi se bil imel vrsti 0 avgusta popoludne. Ta dan, malo pr d jednajsto uro dopoludne, se je društvenemu podpredsedniku, dostavil nov odlok okrajucga glavarstva, a katerim ne jo shod v Pokr'ah prepovedal — zaradi Angleške vseučiliške razmere. (Dalje in konec.) Kadar pošlje oče svojega sina na vseučilišče, mu je prva skrb, poiskati zanj pr imenu „college". To ni lahka stvar, zdaj je ta „college* na poaebno dobrem glasu, zdaj oni; v jeduein je bil vzgojen znamenit državnik, v drugem slaven admiral, v tretjem je vodja (head, master, principa)) odličen pedagog. Vse to se uvažuje pri izbiranju kolegija, ' i seveda tudi cena, katera ni povsod jednaka. Vseučiliščnik mora že za stanovanje, obstoječe vedno iz dvth sob, za hrauo, pouk in mnogo drugih rečij precej mnogo plačati, mnogo več pa ga veljajo *e Športna društva i. t. d., katerim mora pristopiti. Povprek potrebuje vseučiliščnik na leto 2400 gld., v neki terih kolegijih pa Ae to ne zadostuje. Kdor hoče vstopiti v kak kolegij mora prebiti posebno imatrikulacijsko skušnjo, katera pa ni preveč težka. Vrh teh je mnogo vseučiliščnikov, ki ne prebivajo v kolegijih, bodisi da ni bilo več dobiti prostori, bodisi da so prišli poslušat le jednrga ali drugega slavnega profesorja, a stanovati morajo samo pri ljudeh, kateri imajo v to prsebuo dovoljenje in vseučiliška oblast jih skrbno nadzoruje. kuge na gobcih in parkljih, katera neki vlada v Pokrčab. Ker je na vsak način potrebno, da ho postopanje okrajnega glavarja barona Mac Nevina na pristojnem mestu osvetli, moramo zgodovino te prepovedi pojasniti. Pokrški župan Sihler in obč svetnik Moritz, kateri je odbornik „Bauernbonda", sta se za avojo stranko shoda bala in zategadelj ugibala, kako ga preprečiti. Dne C. avgusta je bil župan Sibler pri okrajnem glavarstva in se v tem oziru posvetoval. V nedeljo, due 9 avgnsta, je zopet tja prišel in izročil okr. glavarju naslednjo vlogo : Z 943. An dte lobliche k. k. Bez rkobauptmannsjhaft in Klagenfurt Sonntag, deu 9. August um 3 Uhr nacb mittags soli beim vulgo Leirner in Poggersdorf ein sogenannter Tabor stattfiadun. Nachdem aber die Ortschaft Poggersdorf info'ge der Maul- und Klaueuaeuche gescblosSHn ist, so ■:• i.a- o sich einigo Geine indesusscLusse, dass dorch eine gro-tsere Versammlung obbenannte Seuche aucb in fernere Gegenden verschleppt vverden k<» inte und bitten dieselben desbatb um eventuellen echleumgsten Verbot der abzuhaltenden Vereammlung. Ortsgemeinde Poggersdorf am 8 Avg. 1896. Der Blirgermeiater L. S. Sihler m. p. Moritz m. p., Gem.-Itath. Okrajni glavar bi bil moral vedeti, da je v Pokrčab kuga na gobcih in parkljih bila, da pa je že malone popolnoma ponehala, vrh ti ga, da pri gostilni, kjer bi se bil moral shod vršiti, spit h ni hleva, da je torej popolnoma izključeno, da bi se kuga zanesla. Ako okr glavar tega ni vedel« moral bi bil to vedeti okr. živino*dravnik Lipold, a vzhc temu je ta na župana Sihlerja ulogo zapisal naslednji .Gutachten". Z. 21 105. Eine MenschenMifammlnng, vvie sieiminst»h-enden Anem-hen als vorauss i htlich darget-tellt ist, kanu in einer Ortschaf; wie Poggersdorf, wo ge-genvviiiPg von 16 Gehoften 1M durh M.ml und Klauenaeuche verseucht snul, nach meinem Da fUrhalten die Verschleppung der Seuche aus Pog Tudi dijaško življenje je na teh vseučiliščih vse drugačno, kakor pri nas. Prva stvar je, da so vseučiliščniki v vedni dotiki ms] seboj, da ne hodi vaak avojo pot. Zjutraj mora dijak v cerkev, če ne pride, zapade globi, prav tako, kakor če ne pride točno k obedu. Kdor zamudi večkrat prepoved »li obed, temu se dotični semester ne všteje. Po cerkvenem opravilu je prvi zajutrek, ki je pa soliden io dober, kakor na Angleškem vse. Večina dij. kov zavžije zajutrek in „luncli- v svoji sobi. Po zaju-treku do „lunchau gre dijak ua predavanje ali pa študira domu, ako ne gre v klub, čitati časopise. Večina dijakov ima svoje, privatno angaževane docente, s katerimi v tem čuau študirajo. Ti docenti, nekaki korepititorji, se imenujejo „coach" in poučujejo dijake, kakor drugod profesorji. Ob 1. uri opoludne je .luneh", popoludne pa se ne spodobi baviti se s knjigami, popoludne je posvečen ves čas zabavi in sicer največ raznim sportom, zlasti veslanju, kriketu in tennisu. Koliko ulogo igra sport, se vidi iz tega, da je jedna najvažnejših dogodb na Angleškem, za katero se zanima ven angleški svet, in katero prihajajo ljudje iz dalnjih krajev gledat — veslanje za prvenstvo mej oksfjrdskimi in kambridskimi dijaki. Ob 7. uri zvečer ee zbeio vsi v jednem ko- geridorf verursachen, aus wel< hem Grunde ich mich fiir das Verbot der Abbaltung dea innen-genannten Tabor au98prechen n.ma. Klagenfurt, am 9. August 1896. P. Lipold m. p., k. k. Dezirkathierarist. Na podlagi tega živinozdravniškega mnenja je okrajno glavarstvo shod v Pokrčab zadnji hip prepovedalo. Res, genijalnost barona Mac Nevina se mora občudovati! Gospod okrajni glavar sploh ni vedel, da je v njegovem okraju v Pokrčah kuga, in je v soboto shod dovolil, izvedel jy za kugo še'e v nedeljo iz vloge pokrškega župana in izjave okr. živinozdravnika! Društveni podpredsednik gospod V. Legat, dobivši prepoved, je takoj hitel k namestniku odsotnega dtž. predsednika, dvornema svetniku Koppu, in zahteval, naj se prepoved razveljavi, a Kopp je zmajeva) z ramami in zagotavlja', da ne more prevzeti težke odgovornosti, ako bi se kuga vsled shoda razširila. Da gosp. Legat tudi pri okrajnem glavarju Mac Nevinu ni nič opravil, je ob sebi umevno. Shod se je bil tako pozno prepovedal, da v Pokrčah nt bilo moči naznaniti, da se ne bo vršil. Zbralo se je torej na določenem mestu več sto ljudij, večinoma sami možje-volilci. Veseli niso bili, ko so izvedeli, da se je shod prepovedal in zakaj se je prepovedal, a morda je prepoved narodni stvari še več koristila, nego bi bil sam shod. S tem pa stvar še ni končana. Okr. glavar je prepovedal shod v Pokrčah zaradi kuge na gobcih in parkljih, dosledno bi b I moral prepovedati tudi cerkve m shod v L'p'ji veai pri Pokrčab, kamor 89 je peljalo mnogo Pokr'anov, mej njimi župan Sihler sani m sicer s kenji iz okuženih hlevov, ne da bi jim bil to kdo branil, in takisto je Alo mnogo ljudij na serr.enj v Žt Lorenc in v druge kraje. Ce je v Pokrčah res kuga, sta okr. glavar in okrajni Živmozdravnik zanemarila svojo dolžuo*t, ker se ni prepovedal cerkveni shod v LipČji vesi in s> menj v St Lorencu, ter zaslužita, da ae proti njima začne d ioipliaarna preiskava, če pa v Pokrčah ni kuge, legiju stanujoči dijaki na skupni obed, katerega se udeleži* tudi vsi, v dotičnem kolegiju stanujoči uradniki in prt i sorji, po obedu pa se snidejo dijaki v posebnih dvoranah, kjer je dovoljeuo pnšiti in kjer pijejo čaj ali kavo. Skupni obed se smatra za con-ditio sine tjua non prijateljskega življenja mej dijaki in zato se skrbno vzdržuje ta pradavni običaj. Zvečer gre dijak do 9. ure lahko, kamor hoče, mora se pa zunaj kolegija dostojno obnašati, sicer izgubi pravico, oditi zvečer z doma. Zunaj kolegija nadzorujejo dijake poaebni, dtbro plačani uradniki, vedno starejši dijaki. Vsak teden se ibffIO dijaki jedenkrat v „Union-klubuu kjer se bodisi o občn.h ali specijalnih pred metih razpravlja, kakor v parlamentu. Ti klubni prostori so opravljeni z vsem kom tortom ; dijaki imajo tam bogato knjižnico in vso angleške ter druge časnike. Ob četrtkih so zbero v veliki dvorani. Na galeriji je ta dan vse črno občinstva, zlasti dam iz najboljših krogov. Načelnik otvori zborovauje s pozivom, naj se oglasi, če ima kdo kaj vprašati ali se pritožiti. Oi so kdo oglasi, so potiudi načelnik, da kolikor mogoče dovtipno in duhovito zavrne govornika. /•> pri volitvi načelnika gledajo dijaki na to, tla izberejo dovtipnega možu. potem je bil shod v Pokrčah prepovedan brez pravnega uzroka in sta gospoda Mac Nevin in P. Lipold zaslužila kazen — na vsak način je treba, da se stvar pojasni in da store naši poslanci na pristojnem mestu primerne korake V 1 Jiitiljanl, 13. avgusta. Kompromis na Moravskom. Na Moravskom mislijo liberalni in narodni Nemci za deželno- In državnozborake volitve skleniti kompromis. Narodni Nemci drugod povsod zabavljajo proti liberalcem in zidom, na Moravukem so pa jim dobri zavezniki. V tej, po večini slovanski deželi vladajo Nemci s pomočjo židovskega kapitala, če jih popus'i židovski kapital, so ob večino v deželnem zboru. Zato narodni Nemci smatrajo inoravake ž.do za dobre nemške rodoljube in se nič ne izpodtikajo nad njih semitskim pokolenj m. Trajno pa niti ta zveza ne bode obdržala gospodstva moravskih Nemcev. Kadar pridejo Nemci v dežnikom zboru v manjšino, bodo tudi narodni Nemci jeli mahati po židib, češ, sedaj je pač vse jedno, jeli židje podpirajo Nemce ali ne, večina je tako izgubljena, na to ne pride, če imajo Nemci nekaj mandatov već ali manj. Shod ogerske ljudske stranke — razgnan. V Lavaa-Popoao ju bila dne II. avgusta sklicala ljudska stranka shod, Zbralo se je biio mnogo Ijadij na vrtu grofa \V.,llisa. Kmalu se je pokazalo, da večina niso pristaši ljudske stranka, ampak njeni največji nasprotniki. Ko je vladna it ranka slišala, da je ljudska stranka sklicala shod, je zajela veliko agitacijo, da spravi dosti svojih privržencev na shod. Kakor opl< h stranke, ki se boje nasprotnega glasu, nabrala je jako sumljivih ljudj in jih napojila, da so pot«-m razsajali. Ko je prišel na vrt grof Z cby z belo oblecemmi deklicami, so ljudje jeli kričati. Ko je hotel govoriti lOUpili: „Trapilec ljudij! Slepar!" itd. iu za"*di o vanj metati gnila jajca in kamenje. Zasmehovali so duhovnike, ki so ga spremljali. Shod s*-1 je moral raspustiti Kn.lu pit^m je bil na drugem prostoru liberalen shod, na katerem je govoril protestantski Župnik in klical l,udi k vztrajnosti v boju proti ljudski stranki. Videlo si je, da je. bilo vse ametno prirejeno. Ljudska stranka ima ju ko težavno stal i če. Njeni shodi se razženo ali pa pod asjničsvnejšiini povodi prepovedo. — Tudi dr. Ugron je začel boj proti ljudski stranki. Ta m ž je vladi delal ovire pri * bravnavi cerkveno političnih rak* nov in y> z.rdi t.-ga žel priznanje ogerske dobo večine. Dgroan ao pa tedaj bile verske koriti d~veta brigi, samo vi
    dmogr. šk.-m vse ljudsko aule jednako urede, to je. da naj bodo vse r^aljarske. Dosedaj je blo v tej detelj 27;> nemikib šol, katero bo vzdrževale Temu Ovodu sledi razprava o predmetu, kateri se je žo prej naznanil. Etaspravlja se vedno o političnih vprašanjih, na p;.: „Zbjr:ioa obiodi inko politiko vlade". Razprava se prične s predavanjem, katero traja 1 , ure, putem pa slede improvizirani govori in ugovori — prav kakor v parlamentu. Koliko znamenitih debaterjev je tu prv.č javno nastopilo, koliko slavnih državljanov j* tu spiznalo politična vprašanji in so pripravilo za bjiočo karijero, katere bi sicer moidi nikdar ne bili dosegli. Dalo bi se o vseučiliških ra: merah na Angleškem še marsikaj zanimivega povedati, a že te vrste bodo ladolSala, da se spozna razloček mej našimi in angleškimi vseučilišči. V nas je glavna naloga vsouSilič, izučiti strokovnjake za občno in socijalno omiko dijakov se nihče ne briga, najmanj profesorji, kateri samo knjigo žro, občne in sici-jalne omike pa — z milimi izjemami — sami nič nimajo. Na Ang'eSkam je namen vseučilišča: vzgojiti može, kateri zuvzeino lahko vsako važno mesto v človeški družbi — in kdo more trditi, da to ni bolje? Moč in blagostanje Angleške govorita za to, da se na angleških vseučiliščih portopa po pravi metodi. posebno korporacije, cerkva itd. Vzdrževanje šol hočejo še vedno prepustiti sedanjim vzdržateljem, a glede uredbe učilnic naj bi ne imeli ničesa govoriti. Deželni konzistorij se je obrnil do učnega ministra z neko spomenico, v kateri ugovarja nameravanemu pomadjarjenju šol. Mi dvornimi, da bi to kaj pomagalo. Madjari so preveč brezobzirni. Nemški listi zabavljajo proti Madjarom. Po našem mnenja pa Nemci niso posebno opravičeni Madjarom krivice in nestrpnosti očitati, kajti sami na Koroškem in v Sleziji jednako nestrpno postopajo proti Slovanom. Ustaja na Kreti Tisoč Turkov je napalo vas Pedias pri Kaneji in pob I o 32 kristijanov, mej njimi tri duhovnike, nekaj žensk in otrok. Jednema duhovniku so najprej odrezali nos in ušesa, potem pa živega sežgali. Dve vasij so Turki zopet požgali, pet cerkev oropali in mnogo živine kristijanom pobrali. Sultan je neki zaukazal, da so mora gibanje mohamedancev na vsak način omejiti, da ne postane nevarno za državo. Kdo ve, koliko se bodo oblast va brigala za ta sultanov ukaz. Na Kreto je prišel bruški generalni guverner Z lin; paša, da na povelje sultanovo preišče tamošnje razmere in poroča, kaj treba storiti, da se na tem otoku napravi red. V Carigradu se začenjajo bati, da pride obstanek Turčije v nevarnost, ako bodo še kaj časa trajale ho-matije na Kreti. Slovansko Sokolstvo. Sokolska slavnost v Kranji dne 9 t m. V drugič v kratkem času so se zbrali čili Sokoli slovenski in zopet pokazali, da niso samo buditelji narodne zavesti in odločnosti, nego da tudi resno goje telovadbo, ki je in mora biti bistvena podlaga sokolskim društvom. Kakor zadnjič na Razdrtem, v podnožji sivega Nanosa, tako se je minulo nedeljo v starodavnem Kranju vršila lepa narodna si a v no rt, ki je pokazala, koliko simpatij uživajo Sokoli. Da podkrepi najmlajšega „Sokola", poletel je najstarejši mu brat iz Ljubljane na Gorenjsko v poduožje divnih naših plauin Nad GO članov Ijub-ijauskega „Sokolau v društveni oblaki z zastavo in pod vcdstvom staroste dra. Tavčarja sh je odpravilo z opoludanskim vlakom v Kranj. Na kolodvoru ee je pridružila ravnokar dospela deputacija I") čianov postojinskega „Sokola-, na čelu ji neumorno delujoči starosta dr. Treo, dalje starosti primorskih Sokolov dr. Gregor in iz Trsta in g. Gabršček iz Gorice. Na peronu svirala je dom-tajski godba do odhoda vlaka, katerega j * poleg iS kolov zasedla ogromna množica ljubljanskega rodoljubnega občinstva. V Skofjiloki pozdravljali so streh iz topičev vlak in pridružila se je tamošnja čitalnici korporativno s svojo zastavo mej ž.vah-nimi Živio-klici. Na kranjskem kolodvora bil je sijajen vzpre-jeni. „Gorenjuki Sokola z nad 30 člani v društveni obleki, na čelu mu vrli et ifOSta V. M ajdič, depntac ja narodaih dam, gasilci iu vsa druga na-rodua društva kranjska z zistavacni čakali so na peronu vlakt ki se ju približal mej pokanjem topičev. S prisrčnimi besedami je pozdravil starosta Majdič došle Sokole in druge g iste, imenom kranjskih rodoljubkinj pa je g iveri a gdčna. M ci Šavnikova, pozdravljajoč v prvi vrsti ,3ukoU-Ijubljanskega, GSget zasluge za probudo naroda so z zlatimi črkami zapisane v zgodjvini slovenski in kateri tudi zdaj, ko že uživamo plodove njegovih bojev in mora tudi tujec priznati, da je lepa zemlja, ki nas je iodila, naša last, rad prileti na pomoč, kjerkoli je treba. Zaklicala je tudi vsem drui/im gostom prisrčen: Dobro došli! ter izročala „Sokolovi" zastavi venec u krasnim trakom, darom kranjskih Slovenk, ostalim zastavam pa vence. Gaipo a. orili po obeh govorih, potem pa so vsa društva odkorakala v čitalnico, kjer je bil skopni obed pri Majerju. Ta je začelo kmalu deževno vreme nagajati, da se ni moglo razviti ono živahno življenje ki je sicer pri tacih prilikah običajno. A čvrsti So! koli se niso dali prestrašiti. Po 3. uri so odkora. kali z godbo vsi telovadci v „Majdičev log", kjnr fle je vršila mej dežjem skušnja za proste vaje. Po 4. Ilr, pa so odkorakali ostali Sokoli s trobentači na čela na telovadišče na gaštejski gmajni. Nebo samo videč sokolsko odločnost, se nas je namililo. tvre* mena Kranjcem so se razjasnila" in kmaln posijalo je izza oblakov solnce, da se je mogla vršiti javni telovadba na sicer premočenih tleh. Občinstva bq je kmalu nabralo toliko, da so bdi vsi prostori na tribunah in spodej zasedeni, okolu in okolu prav lepo prirejenega telovadišča pa se je zbralo nebiojQQ naroda. O telovadbi sami prinesemo strokovniaško oceno. Skupne proste vaje je izvrševalo pod vod. stvoru predtelovadskega načelnika V. Murnika 72 ljubljanskih in kranjskih Sukolov, na orodjih pa so telovadile 3 vrste Ljubljančanov in 1 vrsta Po. stojničanov, in sicer na drogu, 2 brsdljih, na konja in na kozlu. Izborno in točno izvedene proste vaje kakor tudi telovadba na orodji ho vzbujale op*»to. vano živahno odobravanje ter pričale o lepem napredku Ljudska veselica se je morala prenehati po 7. nri, ko sta srečno odplula v zrak dva balona, ker se je vlil zopet dež. Občinstvo se je razkropilo proti mestu. V čitaluici se jo zbrala odlična diužba, kjer so navdušeni govori se vrstili s petjem. .Starosta dr. Tavčar je nazdravil krasnemu spola kranjskemu, odbornik F. Krsni k ljubljanskima županu Hribarju, ki seje popoludne z nekate« rimi drugimi odličnimi rodoljubi pripeljal in pokazal, da je pravi Sokol z dušo in telom, neusti o in odločen, odbornik J. Nolli je v humoristu nem govoru se zahvalil imenom kranjskih dam in nazdravil očetu njih generalne govornice, županu Savni ku in kranjskemu meščanstvu. Nazdravljalo se je nadalje navzočima starostoma tržaškegt ia goriškega „Sokolau. Brzojavno so pozdravili zbrana Sokole: „Zagorski Sokol", goriški Slovenci, goriški Sokol Vanok, več gorskih S kjlov, dr. Trilloi •» Tolmina, Medved z Dunaja itd. Na „Stari p bila je tudi narodna druščina, katero je izborno zabaval ljubljanski kvartet „Ilirija" z dovršenim svojim petjem. Pri slovesu na kolodvoru je nazdravil Bta« rosta dr. Tavčar še jedenkrat „G oreujskemu Sokolu" in posebno njega starosti V. M tjdiču, na kar je s krepkimi besedami odgovori odbornik Ciril Pire. Z burnimi Na zdar klici ločili > se od vrlih Gorenjcev. .Gorenjski Sokol" stoji se laj na prav krepki in dobri podlagi in se je nadejati, da bode lepo uspeval. Na z Ur 1 Dnevna vesti. V Ljubljani, 13. avgusta. — (Najvišja zahvala.) Presvetli cesar se je družbi sv. Cirila in Metoda brzojavnim polom zahvalil za izraženo mu udannst. — (Višja dekliška šola) Dež. šolski s\et je v svoji seji dne 6. t. m. odobril promenjeni statut višje dekliške šole in vzel na znanje, da as ta zavod otvori dne 1. novembra t. 1. — (Reški župan) vitez Ciotta biva že nekaj \ dni v Ljubljani, ter re živo zanima za razv tak ! našega mesta. Peča so tudi s starinoslovjem in je potoval te dni po Dolenjskem v spremstvu prot Rutarja in J. Pečnika. Gomile in način pokopavanja so ga zlasti zanimale, ker na Primorskom ni nič gomil. Tudi zbirka našega muzeja mu je jako uj: i-jnlo, čeravno je videl že vse večje muzeje pO K v ropi. — (Odbor zaveze slovenskih biciklistov) imel je v sredo zvečer svojo sejo. Mej drugim določilo se je, da se priredi dne 20. septembra t. I, zavozna dirka iz Ljubljane v Novo mesto, katere se smejo udeležiti vsi člani zaveze brez izjeme. Odhod iz LjnbUane se je dolofiil na 6. uro zjutraj od drugega kilometra pri železniškem prilazu in za cilj gostilna štambur v Novem mestu. Prvim trem dirkačem namenila so se darila in poleg tega prvemu zlata, drugemu velika srebrna in tretjemu mala srebrna svetinja Vsem drugim dirkačem, ki prevozijo napominano progo preje kot v 3 urah in 45 minutah, namenjena so častna znamenja. Dirkači, ki se udeleže te dirke, prijaviti se morajo do 17. septembra t 1. do 8. are zvečer za veznemu blagajniku g. Pehaniju. Prijavi priložiti je ulogo G kron. Po dirki priredil se boda v No^em mesta koncert. Na koncu seje priporočal je predsednik zaveze, g. dr. Kušar odbornikom, naj delajo po svoji moči na to, da pristopijo zunanji slovenski kolesarji k zavezi, da se na ta način omogoči skupno razvijanje in napredovanje slovenskega kolesarstva. Dirkališče, za katerega zgradbo se delajo priprave, ne bode le klubu .Ljubljana11 v prid, marveč vsem slovenskim kolesarjem, in zategadelj naj se dola tuđi na to, da vsak član zaveze pripomore s primernim doneskom za zgradbo dirkališča in navdušuje prijatelje kolesarstva za primerno žrtev. Prispevke sprejema odbor klnba „Ljubljana". — (Pevskega društva „Ljubljane") nameravani izlet v Cerknico moral je zaradi ondotnib krajevnih razmer izostati Da pa društvo o praz nikib ostavi mestno ozidje, izleti v soboto v Škof j o loko in sicer z opolu lanskim vlakom Sestanek ob 1/,12 uri na Šišenskem kolodvoru Pidporni člani, prijatelji društva in izletmh zabav dobro došli! — (Vožnja z omnibusi) se bode v kratkem zopet razširila. Tuka;šuja zadruga izvoščekov dobila je namreč dovoljenje, da sme tudi na Mestnem tr$u napraviti postajo za omnibug. Kakor slišimo, namerava zadruga napraviti še več postaj za promet z omnibusi ter eventualno razširiti vožnjo tudi na mestno okolico. — (Tat na biciklu ) Kakor smo poročali, bil je pred tremi tedni v tukajšnji kazini ukraden g. Gorjanca skoraj nov bickel, vreden čez 200 gl. Tat, ki si je bil prisvojil bicikei, bivši natakar Edvard Pogačnik, nahaja ne že v |»reiskovaln*m zapora tukajšnjega deželnega sodišča. Pogačnik odpeljal se je na biciklu iz Ljubljane os Reko, a od ondot v Trst, kjer ga je policija, ki je bila o tatvini avizirana, takoj prijeta Predvčerajšnjim prispel je Pogačnik v varnem sprerrstvu orožnika v Ljubljano, kjer pride, ker je izvršil še nekatere drage tatvino, že v prihodnji sesiji pred porotno sodišče. Gospod Oorjanc dobil je danes svoj bicikei, ki ie precej poškodovan, zopet nazaj, — (Imenovanja) Pomožna učiteljica na osemrazredni mestni dekliški šoli v Ljubljani gospč. Ana Jereb je imenovana za učiteljico v Z ižera-perku; začasna učiteljica v Mošnjah, gospč. Anolo-nija Patov, je imenovana za stalno učitelj co na Isti šoli; zsčasni učitelj v Kiraoi gorici, g. Franc Lavt'žar, je imenovan stalnim učte'jem na isti šoli. — Načelnik koraercijeluera oddeka ravnateljstva c. kr. državuih Šejesnio nadzornik gosp. Peter Ramovš je imenovan višjim nadzornikom. — (Toča) je v Motniku v kamuiškeru okraiu in v sosednih občinah dne G. t m. nared la škode okoli 1000 gld — (Samomoi ) V ponedeljek zjutraj se je v Trojanah ustrelila ondotna poštna ekspodiforica, 18letoa Marija H a h ti i k. — (Štirje otroci v nevarnosti ) Mmoii teden so v Radenci, v črnomaljskem okraju štirje otroci poskusili, preveslati precej naraslo Kolpo Voda je čoln odnesla in otroci bi se bdi gotovo potopili, da jih ni rešil posestnik Šute — (Podpiralna zaloga slovenskih vseuči-lisčnikov v Gradcu) P^še se nam: (Jhska „Domovina" objavila je v s roji zadnji številki z dne 7. avgusta članek z goreiijim nasljvom, o katerem do ce'a neinformiran dopisnik popolnoma napačno Informira slovensko občinstvo o položaju takozvana ,, Podpiralne taloge*, ob jftduem pa podtika vtčmi slovenskega diJKŠtva v Gradcu, da so je pokazala nehvaležno g. prof. Kreku, da je postavila o^ebo nad stvar, da je imela „nakano* sebi prisvojiti izključno upravljanj' „Podpiralne izloge,", da je po-stopalu s ter ristično brezobzirnostjo in svojeglav -noetjo. — Valed interne diference z večino slovenskega d>j.t.šfva je odstopil gosp. profesor Krek kot predsednik „Podpiralne zaloge*, lito bi se bilo zgodilo v jndnakem sUičaju v vsakem društvu, v vsakem EBStopU. Slovensko dijaštvo spoštuje prej ko slej g prof. Kreka kot. velezaslužuega u eajaka in požrtvovalnega rodoljuba. Z mirno vestjo ali odločno odbijamo tor« j o itanje uehvaležnosti n z mirno vestjo imamo reči, da nam je šlo tukaj samo za princip, katerega sino zahtevali tudi piot' gosp. prof. Kreku, ker oseba, katero smo neki stavili nad stvar, dala je samo povod, da je prišlo dotično principijelno v piv sanje na razgovor. Pop:duoma neosnovano je tudi tretje očitanje, da je hotelo dijaštvo pridobiti le sebi upravo zaloge. Nikdar niso dijaki odrekli akuderaičnemu senatu pravice, imenovati tri delegatf-profesorja v zalogin od^or; takoj po odstopu g. prof Kreka naprosil se je vseučiliški docent slovenske narodnosti, da bi kot senatov delegat prevzel predsednišl vo „Podpiralne zaloge". Nekaj resničnega pa ima zadnje očitanje. Da! svo-jeglavneži smo, hvala Bogul Hranili smo pravice slovenskega dijaštva odločno ali dostojno Ali ni bila dolžnost slovenskih dijakov protestovati, ko je senat samnrblaituo popolnoma spremenil 23 (tri indvajset) let veljavne določbe o upravljanji „Podpiralne zaloge" in lastil sebi pravice, ki jih je imelo dosedaj slovensko dijaštvo, z očevidno tendenco, spraviti pd'om „Podpiralne zaloge" podpore potrebne dijake v popolno odvisnost od nemško-nacijonalnega senata? Vstrajali bodemo v borbi, da ohranimo slovenskim dijakom to, kar je nabral revni slovenski narod v desetletj h samo za nje. Drugim nestvarnim, popolnoma neresničnim podtikanjem „Domovininega" člankarja ni treba odgovarjati, omenim naj samo h koncu, da spravlja krizo „Podpiralne zaloge" celo v kavzalno zvezo s — kranjskim razporom. — (Nadobuden mladenič) Učenec tržaške trgovske akademije, lGletoi Marko Macoli, je bil radi žaljenja veličanstva obsojen na pet mesecev v ječo. Mladi iredentovec je svoje hudodehtvo storil v šoli. — (Odlikovanje ) Našemu rojaku, odličnemu skladatelju g. Fr. S. Vilharju v Zagrebu, je črnogorski knez podelil viteški križec reda kneza Danila i. Čestitamo! * (Zopet nevihte) Brzojavno so poroča, da je včerai zopet v mnogih pokrajinah na O^ecskem in na Štajerskem ter Dolenjem Avstrijskem raz sajali silna nevihta in napravila ogromno škodo, zlasti po vinogradih. V Gradci, v Inomostu in v nekaler h drugih mestih so bile poplave. * (Najnovejši izum korespondeučnega urada) Dunajski 0. kr korespcdeučui urad razpošilja brzojavko, v kateri naznanja, da je v Radgoni lokomotiva št. 14 brez dovoljenja zapustila skladišče, kjer se je nakladal premog, in zadela ob vlak št. 2810 8 tako silo, da se je lokomotiva prevrnila in da so bili trija vagoni poškodovani. Za lokomotivo, ki je brez dovoljenja zapustila sk;ad šče. je to še premajhna kazen. * (Mož svoje sestre.) Te dni ne je v Abanj Szantu ta Ogersketo ustrelil ivki Jožif Weber, ka teri se je bil šele pred kratkim povrnil iz Amerike v svoj rojstni kraj. Weher je bil pred U ti o^šel v Ameriko in »e je nedavno tega v Novem Vorku poročil z mlad-; nj ikinjo Prisedši domov je dognal, da je njegova žena zajedno njegova prava sestra. To ga je toli žalostilo, da se j.» astrelil * (V čolnu čez Atlantsko morje.) Dva norveška mornarje Harbo in Satnuelsou s:a izvršila, česar bi se nihče ne mislil, preveslala sta v malem čolnu Atlantsko morje. Ćulu je zapustil Novi Voik dne G. junija in došel v Hr.re dne 7. avgusta. II irbo in Sainuelson sta torej 02 dnj veslala čez morje. Njiju čoln ni imel n" 'adrov ne krmila in morala sta veB čas veslati. 01 8 do 10 julija je vladal na morju strašen vilnr. Čoln se je prevrnil in Harbo in Saum-lson sta se morala štiri ure dr lati za čoln, da ju valovi niso odnesli v stran. Z veliko težavo sta č*o!n zopet obrnila in nadaljevala pot. Ker sta v viharju izgubila vodo in živež, je bila prava isr-ča. da sta srečala več ladij, kjer sta :< pet dobila, kar sta potrebovala. Kar svet stoji ni ee nihče nsredti takega „rekorda". * (Žejen obešenec ) V Bardu blizu Tunisa je bil te dui obese o morilec M ibained Biozerti. Ko so ga biriči zvečer saeli z ve*al, da ga pokopljejo, i-O zapazili, da Bsnserti še živi. Oasšeneo je kmalu na to odprl o'i in rekel j Prodno rae pokopljote — dnjfe mi p»ti. Ljudje ao zbežali na VSS strani, a prišli 83 redarji, ki so oživelega obtšenos odgnali v zapor. Oolistso je zdaj v stiski, bi li Benzertija zopet obesilo sii mu prizaneslo« * (Mesto, kjer ne potrebujejo konj ) je VVashingion v Z.edinjemli držav .h Neci trgovec s konji je pisal svojemu prijatelja v \Va*hing( n naj mu nasoaoi, hi li taai kaj konj ootrebovaM. Prijatelj mu je na to odgovoril: V Wa*bit)gtonn se vozijo vsi ljudje na b ciklih, cearue žeie;n'ca se gonijo z elektriko, vlada vodi opravo z osli — koaj torej no pot n-boje nihče. Durila.: Uredništvu našega lista je poslalo: Za družbo sv Cirila in Metoda: Slavno „Bralno društvo" v Krškem 30 kron, kot čisti dohodek gledališke predstavo „Telegram", katera se je povsem dovršeno in na splošno pohvalo isvrŠila v prid družbe sv. Cirila in Metoda. — Živeli rod; ljubili darovalci in njih nasledniki! Književnost. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. S.-šitek 8 ima naslednjo vsebino: „Iz domače zgodovine", spisal dr. Fr. Kos; „Izpiski iz stare oniinacijske knjige*, spisal A Koblar; „Imeuoi lovni paberki", spisal Ivan Kunšič; „Bo-kalce ali Notranje Gorice", spisal I Novak; „Slovenska imena ljubljanskih ulic pred 100 leti", Spisal 1 Vrhovnik. — Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. Sešitek 4 ima nasledujo vs-bmo: A Paulin : Ueber einige fiir die Flora Kraiin n- ue Arten, Va-riet.Ven und Bastardu aui dr Famgattung A«pi dinm Gvv.; V. L<>vec: Schloss und Herracbaft FloJ-nig; K. ornologor: Die Sohneiderzuuft in RađouS-vvert; dr. 0 Gratzy: B d:ia j[e zur Geschichte Kraios im Kriegsjahre 1800. — Materino delo za Boga in domovino. Hrvaški spisal Ivan Nep. Jemeršid, župnik gru-bišnjopolski. S pisateljevim dovoljenjem po tretji izdaji priredil za Slovenke Simon Gregorčič ml. V Gorici. Tiskala, izdala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1896. Str. 229. Cena 70 kr. To lepo knjigo, o kateri smo že večkrat govorili, priporrčaono toplo vsem slovenskim ženam in dekletom. Blagor našemn narodu, če se bodo slovenske matere ravnale po nasvetih te knjige! Dunaj 13. avgusta. Protisemitje in nemški nacijonalci so se sjedinili za kandidaturo raz-upitega slovano/.rca Knotza za deželnozborski mandat v Florisdorfu pri Dunaju. Sofija 13. avgusta. Vprašanje o povratku častnikov emigrantov in njih zopetnera vstopu v bolgarsko vojsko je prouzročilo krizo v roi-nisterstru. Vojni minister Petrov in trgovinski minister Načovič sta že podala ostavko. Govori se, da namerava Stojlov z vsem ministerstvmn odstopiti. Atene 13. avgusta. Epitropija je imela v torek zadnjo sejo, v kateri je pečat in blagajno izročila novemu revolncijskemu komiteju. Revolucija se čedalje bolj razširja. Turki so zopet požgali neka) vasi j in pomorili mnogo kristijanov. Rim 18. avgusta. Oficijelna zaroka italijanskega prestolonaslednika s črnogorsko prin-cezinjo Jelenu je določena na dan 20. septembra. Zaroki bode prisostvoval ruski car. Novi York 13. avgusta. Včeraj je vskd solnčaricie umrlo 36 oseb: vsili skupaj je doslej valed solučarice umrlo 3 69 oseb. Narodno-gospodarsKo stvari. — Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje.) X Zbornični Bvetnik Ivan Banmgartner poroča o dopisu kranjskega de-želnegi odbira, v katerem se oasnaja, da je dež. zbor kranjski v svoji 14 8i\ji dne 8 f bruvarja 1896 nastopno sklenil: „1. V pospeševanje iidustrije in trgovine dež h Kr.njski 8* nsnnje urad, naslonjea na trgovsko io obrtniško zbornico kranjsko, kateri ima stopiti v zvezo s s. kr. avstrijskim trgovinskim muzejem na Dunaju in kateri ima nalog: 1 ) dajati nepristranska io stvarn pojasnila ou ra, ki se zanimaj » za kako stroko industrije ali trgovine; 2) proučiti sedanje industrijske stroke v d>*ž-di iu seznaniti sastopoike t-h s potrebami tu-in inozemskega trga iu posredovati t itn za zvnze z raznimi trgi; 3.) prouč.ti naravne in gmotne pogoje in moči v deželi Kranjski zi osnovo novih indust.rijsk.h strok H, Urad je vezan, redno poročati dežeinemu odbora o Svojem delovanju. III. D»tične stroke ,e pokriti ii kredita za obrtni pouk. IV. Deželnemu odboru se naroča, d i v tem ozira potrebno ukrene s trgovsko m obrtniško zbornico v L,ubijeni." Ker imajo ti sklepi n.im-n na K:anjskem že c.bstoječo indastrijo in trgovino kedkor mogoče podpirati, pospeševati in povzd u' 11 r i in tudi delati na ustanovitev novih industrij, je p. č ob sebi umevno, da mora zbornu.« t • sklepe le toplo pozdraviti in da mora z vsemi SMijoui m »črni na t) delati, d t se uresničijo ideje, ki s» zipoptdeoe v teh sklepih. Če se namen tudi 1^ deloma doseže, se mora s vso gotovostjo trditi, da se bo povzdignilo tudi blago* stunie dešele. V dosego namena na roso le prebivalci, temveč ob sebi umevno tudi vlada, d žela in zbornica močno int-resovani in če pošteno sodelujejo vsi fakt Tli, doseglo ee bode tudi br-zJvomno nekaj koristnega. Izvedba pi je zelo t savna, ker todnbiio ne ju^namo c s^bt«, kiteriai naj bi se za-npal novi urad. K r j»« sborniOS pri stvari močno itileiesovana, je odsek mm-n a, da nai bi he dežel-nemu odboru predlagalo, da naj bi doslej, dokler se ne OBOgOŠl ustanovitev lamostojnega urada oskr-b >vala v sklepih obs ž na opravila zbornica in sioei po odbora, nbstoiefieni iz jietih gospodov, v katereui odbora naj bi bil tudi zbornični tajnik. V odbor bi torej natopili štirje sbornidni člani, ki naj bi o obstoječih industrijskih strokah v deželi in o teh po-trebŠoinah \u d a j a I i v prvi vrsti stvarna pojasnila iu bi pomagali posredovati, da se napravijo zunanj* zveze in ki bi ob sebi umevno s-» posvetovali in sklepali o vseh korakih, katere bi b;lo v tej zadevi storiti v doseg > nam«na Poročila na deželni odbor bi itml odbor pred loš iti zli irnui v posvetovanje in sklepanje. D žela bi imela zbornici povr niti le izdatke v gotovin*. Da se more namen doseči, bi «e moralo stopiti v zvezo s o kr. a v str. trgovinskim muzejem in poprositi za tega podporo. Zbornica bi imela potem, kakor hitro deželni odb >r k temu pritrdi, dot čne daljue kornke storit'. Dalje je neebhodno potrebno, da se napravi seznam obstoječih industrij v deželi in se stopi v zvezo s podjetji, d i se doseže to, kar želi sklep 1. 2 Na • daljni seznam bi unel obsegati pogoje in moči za ustanovitev novih industrijskih strok ali novih pri prav za industrijska podjetja, v kateri namen bi so morali |> • .-.v d. ti, kje se nahajajo vodne moči, premog iu mater jahje za industr.jske predmetu. KuneČno bi ba odbor imel tudi s tem baviti, na kateri način bi bilo ustanovitev novih industrijskih M rok gmotno podpirati. Odsek predlaga torej: C* stita zbornica naj v navedenem smislu izreče sto;-mnenje. Predlog se sprejme. (Dalj* jprilv/. Spominjajte so dijaške in ljudske kuhinje pri igrah iu stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. l\oi«-i'iJii<* Srečke 12. avgusta. V Umu: 8, 84, 18, 88, 85. Tujci. Doc 12. avgusta lHyo. Pri Slonu t alboH, Hartmann ix Trsta. — Lobuig, Hutner i/. Oradca, — Sclioiimuun, Aj»ular, Fischl, Stalzer z Dunaja. — Valjato iz K-aljevca — Valjato iz Reke — Marink) iz Celovca. — Peiscjier iz Boona. — Blaž ii Reke. — Sc.hwaret iz Veazprima. — Slckovce, iz Sv. Marka. — Majcen iz Ptuja. — Gragorciđ iz Sedla l»rl Mielieill Hahn, \Vh1Ioz, Propper, Schreker z Dunaja. — Flacher iz Prage, — škof, BorTmann ia Trsta. — Fiecher la Gablonca. — GAttllnger iz Nurnberga I"rl IiN»y«luz Kosar iz Radomelj. — Saniter iz Neu-fttadt*. — Pollak iz Tržiču. — Pire. ir. Kočevja. — Gerdol, Oafttlo i/. ILijana. — Miiker is Uoleslave. — Krechowicz iz (i.»lici je. I*rl .lujiiiciii kolodvoru: Macry iz Jassa. — Grill iz Altaaga, — Fisolier la T)nn. Novega mesta l*r| Bai srnkciu dvoru: GrusHovir.h iz Kopra. — Knipfer iz Trsta. — Soitz iz Knittfelda. — Podgornik || Trsti. Meteoroloffićiio poročilo — S) ■< Ga« opazovanja Btaajt barometru v mm. lempe-ratura v C Vetrovi Nebo Mokri na v mu. v 24 urah 19. i*, »večer i:m l I5i b! j«g del. jasno 18. 7. ajutraj 7.H7 4 12 0 ur. 8zah. pol obl. 95 2. popol. 224 ar. svzli. ]>"! obl. Nrodoja včerajšnja tempnratura 15't>°, «a 3':V pod normalom dne* 13 avguata 1896 Hst.j i.i državni dolg v notah . ... 101 Biro pni državni dol*; v srebru 101 avstrijska zlata renta....... 123 Avstrijska kronska renta 4*/a..... 101 Ogurska rta'a renta 1° ,....... 122 I •••• -ka kronska tiula 4*/, . , 99 a-rstro-ogerukc bančne delnice 969 Kreditne delnice ......... o*>0 i.D tista, . ....... U9 Nemški drž. bankovci «.a 100 utark . fSS 90 mark ......... I! i* i Iranke v........ S Italijanski bankovci........ 44 C. kr. cekini .... ..... 6 Dne TJ. avguata 1896. 4" . državne srečke it. ]. IV>4 po 2f>0 gld. 144 Drtava« srečke iz I. iHri* po 100 gld.. . IS I Dunava reg. srečke !S° 0 po 100 gld. . . 127 ZamH, obč. avbtr. 41 ,° . zlati zast. listi . — Kredita« srečke po lOu gld...... 2ol I.juliljanske srečke......... 2.'i Rudolfove srečke po I o g!d...... 22 Akcije au^lo-avstr. banke po 200 gld. . 155 Tnuivvav-drn&t. velj. 170 gld. a. ». . . . 4H4 Papirnati rubulj......... l gld ir. 60 65 20 2«) 50 75 70 68«/i 73 51 05 ti4 gld. — kt . 25 . 50 75 50 9—b) MH9f i" ti I < S tal « « Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6czy-jeva tinktura za kurja ote. «.£*>■«» m in proti utr|en|u koie n« noiri. lina veliko prednost, da se samo s čopičem namaže na bolni del 1 stekleničica z navodilom, kako se rabi. in s čopičem vred 40 kr , dvanajstorica li gld. 50 kr. Dobiva se (9560—6) v lekarni Tmk6czy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Bat poli tja se vsak dan s posto. 1 5" I -s D I o N S 1—iw Lekarna Trnk6ozy v Gradcu HtjO r^vwH»vr«vwawww«va C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. irt. železnic. Izvod iz voznega reda Trel3a.-vxi.egr«, od 1. j-u-nAja.' 3LS©S. Nkatopno otn«nJeni prlh^Jalni in o(1h«Jalnl Oul oanaženl so 7 ■r««tnJ)eevropwkeiii chnii (17o5-185v Odhod Is I.|nbljniie (juž. kol). * Ob 13. uri 6 min. po noči oiolml vlak r Trhla, 1'ontabnl, Baljak^ Oolorso, Kranaeiiifnit«, I.J 11O110. <••■* SoIzUihI t Auiii1«, Iiohl, Gmundan Soliiotrrad, L«n vara, 1'rairo, I.ipiku £ea AniHtntteu na DuuaJ. — Ob 12. url r>6 min |>ii|><>1nibta matanl rlak v Kočevja, Novo maatu. — Oli 11. uri fivr, l.lnc, Oinuiuien, lichl, l'.uilpjnvio«, I'laonJ, Marijinu! vara, Hab, Kranuova vara, Karlova vura, l'ra)(o, ].I|ihLii, Dunaj Tla A Itattan. — Ob uri 30 min. iTn6«r inoAk.nl vlak v Koi>a*Jo, Nuvn malto. — Ob 7 uri 44 min. avaćsr oiubni vlak v l.mr.. Iti.-.i — Vrbu t«na ok b. uri HU min. pupoludiie vaako nodeljo iu praznik v I.i-ace-lllad. l*rlho4l v 1.1 u lil I itn«* juž. kol.). Ob d. uri na min. ajutraj osobni vlak a Dunaja vla Asnitattan, Solnogroda, llreKenva, luomosta, /olla na jor.aru, I.anaatelna, Unoa, Sicjr«, Oinuiiil i-iia. lichla, Ausseaa, I.jtibna, Oluvoa, Iloljaka, Franasna-feate, Trliiia. — Ob |, uri ajutraj osobni vlak ia l.csr Himl. — Ob B. uri1 19 min ajutraj masani vlak la Koćavja, Novapa ineala. — Ob 11. uri 36 min. ti..pulii.Inr osobni vlak a Dunaja via Amatetten, IJpakaifa, l'ra>( Francovih varov, Kirlovih varov, Hrba, Marijinlli varov, 1'lauja, Hudeja-vic, HoliiOitrada, l.mca, Htejrra, 1'ariaa, Ueneva, Ouriha, ltraironoa, li. mosta, Zslla na jr.-..Tn, Iirtnd-()ast«ijia, IJubna, Celovca, Fottiabta, Trbiia. — Ob 3. uri 33 miti, popOlttdlM matanl vlak ia KoAavja, Ncifu« mm! , — Ob 4. uri f.fi min popoludn« usi>bni vlak a Dunaja, I^Jnbua, Salatbala, Kaljaka, Caliiven, Franivnsrvata, fnntabU, Trbiia — Ob S. url 36 min. avačar mešani vUk 1» Kočavja, Novega mrsta — Ob •. url 4 min. bvs6o> osobni vlak s Dunaja prvko AmatatUina, ia I.ipstja, l'r«^a, Kranoovili varov, Karluvih varov, Haba, Marijinib varov, 1'lauja, llinlnjnvio, Holnoifrada, l.tiilniii, Iloljak«, Gatove«, PonUhla, Trbiia. — Vilm tega Ob 10. uri Si min. aveoer vsako n*ili-lju iu praznik la I.esac-illrd*. :» (drz. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 33 min. ajutraj, ob 3. uri f> nun. popoludoe, ob a. url. fto min. »vec-er, <• i. iu. uii 36 min. r.vner. (1'iiilnliiji vlak le ob nedeljah iu praznikih I l*rlli«Ml v I.|ubl|niio drž. kol.) iz Kamnika. Ob 6. uri OD min. ajutraj, oli >l. uri |B min dopoludu«, ob 6. Url iu min. »večiT, ob 3. url fto min. aveder. (Poslednji vlak le <■!> nedeljah In praauikili ) Trgovski pomočnik se vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji v špe cerijbko prodajalnico v Ljubljani. — V»č ae iz v t' pri upravni^tvu .Slovenskega Naroda*. (9809—8) V prodaji mešanega blaga dobro izurjen komi in učenec se takoj ali pa tudi pozneje vzpr^jmeta. (8909-1) Friderik Homann v Radovljici. "V HCr^ežjez^L dvoicu. Me pro4jln|ta a Nakovriatina opeka, železnina, okna« vrata itd« Več se poizve na lici mesta ali pa pri lastniku Valentinu Aooetto, Trnovski prlatan it. 14-. (9779*4) Važnu za kolesarje!^ l jam si naznaniti, da sem svojo xao.oii.ćxn.lć;n.o delavnico sedaj uredil tudi za razne-vrstno popra.-rrlja.3n.Je leole« »bi-ciklov). Ihtotnko imam vedno v zalogi kolesa (bicikle) najnovejše ter najboljše vrste po najnižjih cenah ------------------------------- ter poskrhujem na poaobno žoljo zajedno tudi IMJ razpečavnnje t« rabljenih, a &e dobro ohranjenih koles. Velespo&tovaje —5Jf») ■>-< >, puškar v Ljubljani, )X Ertil oelento-irgove \a.llce žt. S. li ilfcsg . v m - mw ■m r _ww. - *^e—- »J m r^a aj w m wm ^ i 1 t a Vabilo I izvanrednemu občnemu zboru ..Posojilnice v cr°;«r A. Praschniker-ja VT%T c. kr. privilegirana, večkrat odlikovana Portlani- in Roman - cement - tovarna BBBj^^aaHBHHHMBH^BiHHHaaaa^^HMaHaaHeai^n^BMBM^^MMeaa »vittji v Kamniku na Kranjskem priporoča po nizkih cenah svoj izborni, določbo avstr. društva inženerjev in arhitektov daleč presegajoč izdelek. Mftr~ fctnoga spričevala c in kr. vojnih oblastev, Jelezniftkib družb, pri -ilanako*Stavbanskjh uradov iu zasohuili podjetij o trajnosti iu trdnosti DSlih cementov pri porabi pri voilnh stavbali in ^a visoke itavba »<» »a n .»»I*-'! pr pravljena, "^aaj (-27H8—'2J re^istrovane zadiu^e z neomejeno zavezo Vorschuss-Verein in Gilii, reg. Genossensciiaft mit unbeschrankter Haftung kateri ue bode vršil dnć 22. avgusta 1896 ob 2. uri popoludne v jiosojiliiiških prostorih v Oolji, ii4^>ni : 1. ) Prenaredba pravil. 2. ) Razni predlogi. Celje, dno 11. avguata 18i>0. Načelstvo. Otlvetnllt W VLADIMIR ŽITEK oi rtrll .h* svojo pisarno dnć 12. avgusta t. 1. v Novem mestu v hiži št. 01 na Glavnem trgu I. nadstropje. Pisarniške ure od 8.-12. dopoludne in od 2—6. popoludne, 1/ili'jahilj in odgovorni urednik: Joaip N o 11 i. Lastnina in tiak „Nilrodne Tiskame".