L. TROHA 1-7-44 122 SEATON ST., TORONTO, ONT.
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtSawa.
CENA NAROČNINI:
Za eno leto ....................... $2.00
Za pol leta ........................ 1.25
Za ZDA........................... 3.00
•	•	v V • • •		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		v . ..	•	•
Vol. No. «53			Priče 5.	TORONTO, ONTARIO PONEDELJEK 4 OKTOBRA 1943 1943	H	Cena 5c.		Leto 2 Štev. 33
SLOVENSKI DELAVCI POZDRAVILI KONGRES BRITSKIH DELAVCEV
Pred nedavnim se je vršil kongres Britske delavske Zveze, kateremu je centralni odbor "Delavskega združenja Slovenije", poslal naslednji pozdrav:
"Kongresu Britske delavske Zveze, opŠiljamo naše tople in iskrene pozdrave, kakor tudi delavskemu rzaredu Vel. Britanije v želji, da bo vaše delo podkrepilo hitrejšo pot k popolni zmagi nad hit-lerjevom Nemčijom".
"Od prvega dne okupacije Jugoslavije, delavski razred Slovenije, združil se je pod vodsvom narodne osvobodilne vojne, vedoč, da okupatorji ne prinašajo našemu narodu nič drugo kakor vničenje in smrt. Ravno tako združile so se vse slovenske patriotične stranke in grupe pod vodstvom Narodne O-svobodilne Fronte, ne glede na politične nazore ali pa socijalni položaj".
"Ogromen uspeh k združenju naroda okrog Osvobodilne Fronte, je bil mogoč vsled dejstva, ker je slovenski delavski razreb dil združen v borbenem oživljavanju k z-družitvi komunistične stranke Slovenije; Socijal-demokratične stranke, svobodnih in krščanskih stroko-snih unijskih pokretov".
"Največji uspeh so pa dosegli slovenski anti-fašisti s organiziranjem Narodne Osvobodilne vojske in Partizanskih oddelkov, kot ne-ločen sestav Narodne Osvobodilne in Partizanske armade Jugoslavije".
"Tisoči najboljših sinov delavskega razreda Slovenije, polofžili so svoja življenja na oltar za svobodo slovenskega naroda; tisoči se se pa junaško bore v vrstah Narodne Armade".
"Naše želje so da Britski delav-
POLITIČNA AKCIJA UNIJSKE GA POKRETA
Montreal, Que, — Spojitev unijskega pokreta s političnimi akcijami, je značilen korak k napredku delavskega pokreta v splošnem. V marsikaterih ozirih trpelo je tako unijsko gibanje, kakor tudi delavski pokret, prvič zaradi nesloge in drugič zaradi gotove omejitve na enotnost v političnih zadevah unijskega in delavskega gibanja v slošnem.
Zadnja konvecija delavskega kongresa v Montrealu, katera je med drugim sprejela sklep pripojitve kongresa s CCF stranko; storila je ta značilen korak na podlagi prez-kušenj unijskega gibanja, katero če je spojeno s političnimi strankami v marsikaterih zadevah k izboljŠa-postane lahko značilna in odločna podpora v teh zadevah.
ski razred zve vso resnico o naši borbi, ter obenem pa razume nas in naše okolŠčine v borbi na živlenje in smrt proti močnejšega in bolj oboroženega sovražnika že nad tri leta."
"Mi izpolnjujemo svojo dolžnost kot zavezniki v borbi proti fašističnih osvojevalcev. Naša borba je težka in naporna! Porušena mesta, požgane vasi in povrh tega s bodljikavom ograjom ograjeno je okupirano ozemlje na lik koncetracijskih taborišč. Vsled tega razumeli nas boste, da je nam v Jugoslaviji precej do tega, ali bo za-dobljena zmaga danes ali pa jutri. Zato nadejamo se, da bo kongres delavske Zveze storil kar največ mogoče za ustanovitev resnično druge fronte, kakor tudi podprl Narodno Osvobodilno in Partizansko armado. Istočasno pa podkrepil odločnejšo zahtevo da se reakcionarni grupi izbežancev iz Jugoslavije v Londonu spreči izkoriščati svoboden in demokratičen teritorij Vel. Britanije v svrho organiziranja borbe proti narodnega osvobodilnega pokreta v Jugoslaviji, ter pomaganju izdajalcu naroda; sodelovatelju s invazorji, Draži Mihajloviču."
"Veseli nas in radostni smo, ker vašemu kongresu prisostuje sovjetska delegacija. Delavski razred Sovjetske Unije, nam služi za primer, navdušuje nas v borbi proti osvojevalcev, ter hrabri našo nado, da bomo z enotnimi napori demokratičnih držav dosegli in zadali popolen poraz sovražnika".
Gornja poslanica je podpisana v imenu centralnega odbora delavskega združenja Slovenije, po Francetu LeskovŠek, tajnik komunistične stranke Slovenije, Francu Sve-tek, predsednik svobodnih strokovnih unij in predstavnik Jugoslovanskih Socijal-demokratov, ter delegat na Mednarodni konferenci v Washingtonu; Tone Faifar, predstavnik krščanskih Socijalistov in tajnik jugoslovanskih krščanskih unijskih sindikatov.
Pregled bojevitih ©rt proti fašizmu
RDEČA ARMADA SE PRIBLIŽUJE STARIM MEJAM OB JUŽNI IN CENTRALNI BOJNI ČRTI. NA TISOČE NACISTOV POTONILO V DNJEPER REKI..
Razni "vojni strategi" dozdevali so da bo druga stran nad tisoč petsto stopal Široka reka Dnjeper, zaustavila Rdečo Armado v sedaj ni ofenzivi, dokler se bodo razbite nacistične sile pregrupirale za nadaljevanje odpora in celo protinapada. Sklepati pa je iz razvoja ofenzive Rrdeče Armade, da so se celo "vojni strategi" vred z nacističnimi načrti uračunali neštetokrat, ka-kot tudi sedaj.
Izgubljen je vsak up, da bi se Rdeča Armada zaustavila ob reki Dnjeper, katero je izmed Dnjepro-petrovsk in Kijeva najbrž, že prekoračila na drugo stran. Kijev, pre-stolica Ukrajine, je pred neposrednim padcem, kakor tudi VarŠa in Gomel, važna železniška križišča na severozapadni strani, oziroma poslednji spoj železnic iz Baltiških republik in Poljske. Na tem kraju bojne črte, Rdeča Armada je okrog 80 milj oddaljena od stare meje Sovjetske Unije iz leta 1939.
Napram poročilo pri odstopanju čez reko Dnjeper, tisoči in tisoči nacistov so našli prostor v močnih
valovih te reke. Z tem je zapečatena njihova sramotna usoda, kakor tudi drugih milijonov na sovjetski zemlji. Nikdar več ne bodo nadlegovali svet in mu prizadejali nečloveške zločine in nasilje. Poleg tega zapustili so zaseboj na kupe raznega orožja in streliva. To pa potrjuje očito dejstvo, da je osto-panje nacistov ne po načrtu nemških strategov ali pa onih ki pravijo, da so večje sile prevržene iz bojne vzhodne bojne črte na Balkan in Italijo, ampak pred močnimi in bliskovitimi udarci Rdeče Armade. Zato narašča trenje in strah v salitetnih in kapitalističnih taborih pred njenim prodiranjem in približavanjem ob Baltiških republikah Poljski, Rumuniji in z tem celo Balkanu.
Vznemirjeni so tudi ljubljenci apizerjev z drugo fronto v zapadni Evropi. Zna se dogoditi, da bo Rdeča Armada resno na evropskih tleh oziroma v Berlinu prej kakor pa zavezniška armada. In to jim dela zdaj preglavice. Zato, ker je bila njihova želja zavlačiti opera-
cije in na ta način seveda diktirati v splošnih zadevah vojnega in povojnega vprašanja. Ofenziva Rdeče Armade, je prekrižala te račune in z tem tudi postavlja apizerske odlaševalce na očiten vidik pred svetom v splošnem, da jih ob pravem Času spozna in se pripravi k močni obrambi "Atlanskega Povelja" "Koalicijskega programa' izmed Vel. Britanije, Združenih držav in Sovjetske Unije.
V zadnjih desetih dnevih Rdeča Armada, je osvobodila na tisoče našel j, mest in vasi na vzdolž bojne črte od Kavkaza, Azovskega Morja, Dnjeper reke proti severozapa-du ob Kijevu, Varshi in Gomel. Na več krajih nacistični oddelki niso imeli času pobrati svoje orožje. Kakor zajci so se podali v beg bajeslovni "nepremagljiva nadnaravne arijske rase". Ostali svet ne bo nikdar pozabil da ti priznanje tako Rdeči Armadi, kakor tudi prvi socijalistični državi v svetu, ki je rešila svet pred fašistično tiranijo in suženjstvom!
ZAVEZNIŠKA INVAZIJA V ITALIJI
PRODIRA V NOTRAJNOST ITALIJE OB NAPOLJU IN JE ZAVZELA VEČ VAŽNIH POLOŽAJEV
V zadnjih nekoliko dni zavez- tom; pristanišča za pristaniščem;
ODLOČNA BORBA PARTIZANSKE VOJSKE V JUGOSLAVIJI
Zatem, kongres je sprejel resolucijo z katero zahteva ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi. Resolucija močno poudarja to potrebo za čimprej Šno zmago nad Hit-lerizmom v Evropi. Ravno tako na-glaŠa potrebo zedinjenega unijskega pokreta vključujoč z unijskim pokreotm Sovjetske Unije, Vel. Britanije in Združenih držav, kakor je to že nekajkrat naslovil a-pel unijski pokret Velike Britanije, za tesnejše stike in odnošaje delavcev in držav Zedinjenih Narodov.
Iz zavezniških virov poročila sem od 23 septembra, opisuj u krvave borbe v Jguoslaviji, posebno slovenskem in hrvaškem Primorju. Posebno v Sloveniji so v teku krvave bitke od slovenske Bistrice proti Idriji, Gorici, Trstu in severni Italiji, ozirom starih meja Slovenije.
V Trstu, prestolici slovenskega Primorja, civilno prebivalstvo pridružilo se je partizanski vojski. Navdušeno z njeno junaško odločnostjo za narodno osvobojenje, narod se je po ulicah vrgel proti tla-čiteljem in nacističnim posadkam, ki so nadomestile italijanske oddelke na važnih položajih, kateri so se pridružili na več krajih partizanski vojski in organizirali svoje posebne oddelke pod imenom "Ga-ribaldi" garnizije v borbi proti nacistom.
Po osvobojenju Metlike, Črnomlja, Kočevja, Ribnice, Grosuplja
tvom in letali na Novo Mesto, ter ga popolnoma razrušili. Kakšna sreča je poslužila naciste pri tem napadu proti Novega Mesta, vest zaenkrat neomenja. Znano je, da so partizani takoj po zavzetju Grosuplja presekali železniško progo in z tem pretrgali nadaljni spoj in dobavam pomoči nacističnim oddelkom na Dolenjskem. Iz tega sklepati je, da so ti oddelki zasačeni z ene in druge strani med partizansko vojsko, po vzorcu Rdeče armade na vzhodni bojni črti.
Od slovenske Bistrice proti Idriji in severni Italiji, nadaljuje se odločna borba. Vred s partizanskimi oddelki se bori pred nedavnim organizirana "Garibaldi" garnizija proti nacistom, kateri priznavajo da se ne gre več v borbi le z partizanskimi skupinami, ampak regularno in organizirano armado.
Medtem značilno je to, da so
radio postaji "Slobodna Jugoslavija", ter tudi izjave vrhovnega poveljnika Narodne Osvobodilne in Partizanske armade Tito (Josip Broz). Poleg tega kar je važno in neposredno vezano z borbo proti fašističnih okupatorjev, domačih kvizlingov in izdajelcev je, ne le odstraniti iz položaja Mihajloviča in njegovo predstavništvo za interese narodnega osvobojenja, ampak neposredno dobava orožja Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Če je kdaj obstojala boljša priložnost zato, obstoja danes, ko je Število pristanišč na jadranskem morju v njenih rokah. To je potrebno predno nacistične sile vržejo rezervno moč na ta kraj bojne črte z namenom obvarovati obrežje med Italijo in Jugoslavijo, in proti spoja Narodne in Partizanske vojske s zavezniško armado v severni Italiji.
Narodna Osvobodilna in Pafti-
niŠka armada izboljšala je svoje položaje in prodira polagoma z ene in druge strani Škornjatega o-brežja južne Italije. Približuje se Napolju, zavzela je Foggio in Še nekoliko drugih mest. Toda ako so nekatera poročila resnična ki pravijo, da nacistične sile odstopajo in na več krajih ni bilo spopada, tedaj je napredovanje zavezniške armade v Italiji, prepočasno in neodločno.
Do tega zaključka pridemo na podlagi izjave ameriškega Major-Generala Strong, ki pravi: "Da je Nemčija danes močnejša kakor je bila 1939 leta." če je Še kje bolj kakšna smešna izjava, tedaj je res njegova, toda ne brez preračunanega smisla. V glavnem opravičiti počasno akcijo v Italiji j odlašanje za drugo fronto v zapadni Evropi; naposled pa podceniti pogin nacističnih sil na,vzhodni bojni črti. Kajti cel svet ve, da je Rdeča Armada zlomila hrbtenico osišču na vzhodni bojnni črti, ter da je nacistična moč ne le prerešetana, ampak v svojem očividnem peŠanju.
To pa kakor razvidno ne ovira lljubljence apizerske zamisli v bajeslovni napovedi o moči nacističnih sil in jo čljub očividnim dej-vigom proti-sojvjetske gonje z stra-stvom pe Šanja oveličevati pred javnostjo, da opravičijo svoje odlašanje na nujne akcije. Iz tega bomo docela spoznali, zakaj ni ustanovljena druga fronta. Zdi se, da se gre takim več do tega, kdo bo diktiral raznih povojnih vprašanjih zasužnjene Evrope, kakor pa ustanoviti drugo fronto, vničiti nacistične sile in osvoboditi zasužnjene narode. Zato naglaŠajo nacistično moč, kako bi nadaljevali vojno ne le v naslednjem letu, ampak tudi v letu 1945.
Če primerjamo zavezniške operacije v Italiji s partizansko armado v Jguoslaviji, vidimo tudi pri tem ogromno razliko. Dokler partizanski oddelki v ofenzivi proti nacističnih sil vodijo odločno borbo in osvobojujejo mesto za mes-
bajeslovna poročila o nekem Mi in Novega Mesta, Nemci so se z hajloviču zaenkrat utihnila. Zavez-J zanska armada z tem demonstrira vso razjarjenostjo vrgli z topniŠ- niška poročila posnemajo vesti po j pred celim svetom svojo priprav-
ogromna sila zavezniške armade v Italiji so razmerno po orožju in zalogami, je daleč odzadaj s napredovanjem. Vsekakor upati' je na večjo odločnost v bodoče.
Ob jadranskem morju na jugo slovanskih tleh, se vodi krvava bitka zlasti za pristanišče Split. Nekatere nepotrjene vesti pravijo, da spet zavzeto po Nemcih Toda vrhovna komanda Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, tega ni potrdila.
V zadnjih dneh osvobojen je Tržič in se nekoliko drugih vasi na tem kraju bojne črte, kjer so večinoma slovenski partizanski oddelki, združeni z italijanskimi anti-faŠističnimi četami.
Interesantno pa je poročilo, da se kralj Peter nahaja nekje v Ca-iro, kjer čaka na zavezniško invazijo Jugoslavije in v njenem zaledju prikoraka na jugoslovansko ozemlje. Ta vest vsekakor ni v načelih "Atlanskega Povelja" tudi ne po želji ogromne večine jugoslovanskih ljudstev.
Kar je glavno v tem času je da se založi Narodno Osvobodilno in Partizansko armado kar največ mogoče s orožjem, hrano in obleko in veže skupno osvobodilno borbo v načelih narodnega osvobojenja, nikakor pa postavljati nekaj izven tega, kar bi imelo Škodovati narodni slogi. Ne omre biti izgovora več za pomoč Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi. Ta pomoč je potrebna in tudi je v interesih splošnih stvari anti-faŠi-stičnega zavezništva.
POZDRAV NARODNI OSVOBODILNI IN PARTIZANSKI ARMADI
nost, sposobnost in zaupanje v borbi proti osišču. Pomagati jo v tem oziru, pomeni pomagati splošnim stvarem anti-faŠističnega zavezništva; narodnega osvobojenja, demokracije in narodne enkopravnos-ti.
Kako majhen je Slovenski Narod ! Toda kako slikovit primer moči nudi, če je zedinjen in složen. Slovenski partizani so živa priča temu!
BEAVERBROOK V CHURCHILLOVI VLADI
London — Imenovanje Lorda Beverbrooka v Churchilovo vlado, se smatra v zunajnih krogih odločnejša poteza k tesnejšemu sporazumu med Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo s ozirom na vojne operacije in ustanovitev druge fronte.
Beverbrook je neštetokrat udaril po angleških liberalcih in konservativcih, ter opozoril na nujnost ustanovitve druge fronte, tako v angleški vladini zbornici, kakor tudi potom svojega časopisa "Daily Express'. Njega se smatra kot najbližjega prijatelja Sovjetske Unije, ter odločnega zagovornika za tesnejše prijateljstvo in kooperacijo izmed teh dveh državah.
Kakor je razvidno ni Šlo vse v redu v Churchillovi vladi. Obstojalo je in tudi obstoja trenje zaradi ustanovitve druge fronte, kakor tudi tesnejšega sporazuma z Sovjetsko Unijo. Posamezni krogi so
nasprotni in tudi ne goje zaupanje Sovjetski Uniji. Zato se bolj osla-njajo na Združene države z namenom izolacije Sovjetske Unije. Celo konferenca v Quebecu sodeč napram spremembam tako v Ang. l?ški kakor tudi Ameriški vladi, se ni obnesla. Preveč očitno izražala je le eno plat želja in sklepov. To pa ni mogla odobravati Sovjetska Unija, kakor tudi ne bo v obdoče Nedvomno da je to do cela tudi posledica namestitve v vladne oddelke ljudi, ki gledajo razvoj tekoče vojne in povojnih pogodb ter odnoŠajev iz realističnega stališča, kakor pa socijalnega in političnega.
Dokler bodo finančni sebičneži imeli odločilno besedo pri vladi, ni mogoče pričakovati odločnih akcij v tekoči vojni za zmago nad osiščem, kakor tudi ne garancijo za dejansko demokracijo v narodnih in socijalnih ozirih.
VOJAKI ARDEČE ARMADE NA FRONTI OB OBISKU FILMSKE IGRALKE ZOYA KOMAROVA
ANDREJ VISHINSKI IME NO-VAN V KOMISIJO
Moskva — Sovjetska vlada je imenovala Andreja Vishinskega ^ komisijo zaveznikov glede nadalj nih razvojev vojne in nastalih raz mer, ter pregovorov .
Vishinski, kateri je postal svetovno znan iz znanega moskovskega procesa protiv "petokoloncem", je vršil službo v komiserijatu za zunajne zadeve Sovjetske Unije, ni poljske panŠčine pred nekaj «\e-Medtem spominjamo se njegove ostre obtožnice proti novim podvigom proti-sovjetske gonje z stra-sile in osvoboditi zasužnjene na-sci. Ta je zamišila usta reakciji in dokazala zunajnemu svetu zločinsko potezo v odvratni gonji proti Sovjetski Uniji.
Ilmenovanje .Vishinskega na ta položaj, je značilnega pomena za nadalj ne dogodke in razmere v se-dajni vojni. Gotovo je, da Vishinski ne bo zanemaril svoje dolžnosti udariti proti neurednosti v raznih vprašanjih. To bo pa največja opora posebno za balkanske narode in v splošnem povojnih vprašanj.
Vrhovnemu poveljniku TITO in narodnemu voditelju RIBARJU Dragi bojevniki, bratje in sestre!
Prva konvecija Zveze Kanadskih
Slovencev smatra za najčastnejŠo nalogo poslati vam borbene in rodoljubne pozdrave, obljubljamo odločno delovati vprid borbi proti fašizmu in fašističnih okupatorjev, do popolne zmage in narodnega osvobojenja.
Naj živi neustrašena Narodna Osvobodilna in Partizanska armada in njeno vodstvo! Naj živi bratska sloga Slovencev, Hrvatov in Srbov, za svobodno, demokratično in enakopravno Jugoslavijo!
Smrt fašizmu! Dol s narodnimi izdajalci! Svoboda narodu!
J. Miketič, predsednik Ludvik Troha, tajnik.
NARODNI SVET V SLOVENIJI
Radio postaja "Slobodna Jugoslavija" z dne 27 septembra podaja naslednje poročilo:
V Sloveniji izvoljen je Narodni Svet, katerega je predsednik, Dr Jože Vilfan, ml., podpredsednik Franc Bevk in tajnik Dr. Alojz Bebler.
Slovenska Narodna Osvobodilna Fronta, postavila je odločno zahtevo Zedinjene Slovenije, vključno slovensko primorje, italijanskim manjšinam pa daje ravnopravnost. Ferdinando Berega, izvoljen je kot predsednik italijanske antifašistič-ne manjšine v mestu Trstu (Mol-falcone).
S posebnim navdušenjem narod je pozdravil osvoboditelje in tudi nove demokratične ukrepe v osvobojenem ozemlju. Vsa osvobojena mesta in vasi, okrašena so s zastavami in mnogimi nadpisi v znak svobode, demokracije in ravnoprav-aosti.
51
EDINOST"
Published trice monthly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, bjr Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the CSty of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja trikrat mesečno v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Resna situacija in resne naloge
Zadnjič smo na tem mestu raspravljali važnost narodne enotnosti, kot predpogoj k zmagi nad fašizmom, kakor tudi povojnih vprašanj. Ne manj važno je ob temu času dotakniti se resne situacije in tudi resnih nalog, katere se vrste s razvojem tekoče vojne.
Kdo bi bil toliko pozabljiv in bi se ne spomnil značilnih govorov premijerja Vel. Britanije, predsednika Roosevelta takoj v pričetku tekoče vojne proti Hitlerjevi Nemčiji. Takih gvorov zaprav se ni manjkalo! V njih irzažalo se je tako nujnost na zedinjeno borbo in mobilizacijo vsih potrebnih sredstev za zmago nad osiščem, kakor tudi vzbujalo narod k spoznanju tekoče vojne, kot vojne po svojem obliku in obsegu drugačne od vsih prejšnih.
V bistvu nekajkrat ponavljano je, da je to vojna proti povrnitvi predvojne dobe; proti pomanjkanju; zapostavljanju in izkoriščanju. Do cela da je to vojna po kateri naj bi vladalo "Štiri svobode". Atlantsko povelje in nadaljni sporazum Zedinjenih Narodov; za narodni obstoj; progres, svobodo in napredek.
Verjetno da je vse to kar želi ogromna večina ljudstva in za kar polaga neizmerne žrtve in dajatev. Na podlagi tega temeljeni so slikoviti govori; obljube; deklaracije; izjave konferenc in napovedi za splošne in entone akcije vprid zmagi in v prid osvobojenju zasužnjene Evrope.
Takoj po azvezniški konferenci v Casablanco, napovedano je francoskemu narodu: "Ura rešitve je na pragu"! Neprenaglite se z akcijami! Malo strplenja — Francija bo vstala! Približno nekaj takega naslovljeno je tudi narodim v Jugoslaviji, kakor drugod po Evropi. Toda od tega času pretekli so ne le tedni, ampak celo leta, katerih ne bo zgodovini nikdar prezrla, a da bi se ne spomnila in prelistala njihov razvoj in si na ta način zagotovila pravo smer. *
Zatem nasledile so Še druge konference zavezniških voditeljev. Kakor v Casablanco, tako tudi v Washingtonu in Quebec-u, ponovljene so značilne izjave; ponovljena je pripravnost in spet naglašen trenotek pred velikimi dogodki v ospredju. Vidni naslovi po časopisju vzbujali so narod, kateri nestrpljivo čaka na izpolnitev obljub. Kadar pa zračunamo vse izjave; obljube; deklaracije in napovedi v zadnji dve leti, rezoltat vsega je ne le nujen za razmišlanje, ampak nekam kritičen; neodločen; počasen in celo sumnjiv.
BODOČNOST NA OBZORJU
Na prvem mestu vprašanje je vzrok za odlašanje druge fronte, kar ne gre v sklad danim obljubam, kakor tudi napovedim. Nezdravi pojavi izvirajo na površje s ozirom na ustanovitev druge fronte v zapadni Evropi, kakor tudi s ozirom na evropske zadeve in razmere v tekočem času.
Odlašanje za ustanovitev druge fronte, ni mogoče opravičiti razen tega, da so gotove stvari oziroma zadeve do cela prešle v politične motive, mesto nujnih akcij. Govori se o deležih in prednosti na vpostav-Ijanje oblasti po zmagi, mesto očitnih nalog ki so bile izražene v possameznih izjavah in govorih.
Cel svet se je okrepčal s idejo borbe proti fašizmu, da bo po zmagi nad njim nastala nova doba — nova preurejenost v narodnih in mednarodnih zadevah. Ta ideja je vsaj v Evropi zadobila svoj večji pomen in gotovo, da jo ljudstvo ne bo zavrglo! Toda vidni znaki so, ki opozarjajo na povrnitev starih pregreh podžiganih z strani ozs-kih in sebičnih kapitalističnih krogov, ki se ne morejo sprijazniti z načelom narodnih pravic, demokratičnih svobodščin; narodne enakopravnosti in kjer bo tudi "majhen" človek vžival plod svojega dela. To je menda glavna ovira proti odločnih akcij v marsikaterem oziru, kakor je tudi za ustanovitev druge fronte v Evropi.
Nekateri krogi celo napovedujejo iz odvratne mržnje proti Sovjetski Uniji, češ da druga fronta ni v interesu zavezniških držav, ker po zmagi nad fašizmom, bo potrebno obračunati z Sovjetsko Unijo. Izključeno ni, da je taka zamisel pri gotovih krogih, morda tudi na odgovornih položajih. Ako pa pri tem le trenotko vržemo pregled v Italijo, kjer so nastali pregovori z osovraženim Bodoglijem mesto italijanskim narodom; zatem tudi Še vedno na položaju vojnega ministra Mihajlovič, za keterega je dokazano izdajstvo narodnih interesov, tedaj so s ozirom na vse to pred demokratičnim in svobodoljubnim svetom, res, resne naloge in resna situacija.
Nastal je čas, kjer je potrebno trezne razsodnosti in tudi odločnega delovanja za one stvari, za katere se polaga ogromne žrtve. Za stvari bodočnosti — za stvari pravic in svobode!
Posebno izseljence iz Jugoslavije poleg vsega drugega interesi-rajo stvari v razmerah in preureditvi Jugoslavije. Cel svet je obrnil svojo pozornost na drznost Partizanske armade, katera kljub svoji neoboroženosti in proti premoči sovražnika sorazmerno uspeh na drugi bojni črti, prednjači v junaštvu in odločnosti. Toda paradiranje z Mihajlovičem ni prenehalo. Nadaljuje se kljub dokazom in obtožbam za njegovo izdajalsko vlogo! Na položaju vojnega ministra ne more biti človek, katerega mrzi in prezira narod! Odstraniti takega človeka pomeni ne le pospešiti narodni odpor, ampak istočasno podkrepiti splošne obveznosti "Atlantskega Povelja", ter interese Zedinjenih Narodov tako v borbi proti fašizmu, kakor tudi v povojnih vprašanjih.
Za nas je važna in priznanja vredna Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, kakor tudi njeno vodstvo v vojaških in civilnih zadevah. Njej moramo polagati največje zaupanje in tudi zahtevati za njeno priznanje pri zaveznikih. To je kar zahteva naš narod v stari domovini, kateri je zadnji dve leti pričal do cela resničnosti osvobodilne borbe in njenim voditeljem. On ne daje nobeni prednosti Mihajloviču, ampak ga obtožuje in krivi za protinarodno in izdajalsko vlogo.
Na drugem mestu priobčena je resolucija od treh bratskih Zvez-Njena vsebina govori jasno in odločno. Ne potrebuje kakoršnega koli komentarja, ampak odobravanje od vsih ljubiteljev svobodne, demokratične in federativne Jugoslavije. Zedinjen glas protesta jugoslovanskih izseljencev je potreben, proti nadaljevanju vloge Mihajloviča! To zahtevajo narodni interesi — to zahtevajo interesi protifašistične koalicije Zedinjenih Narodov.
S ozirom na to uredništvo Edinosti, se priključuje narodnim protestom v stari domovini in tudi izseljeništvo!
Piše L. ADAMIČ.
Dne 6 sept. sem poslal mr. Etbi-nu Kristanu, predsedniku SANS-a sledeče pismo:
Dragi gosp. Kristan: — To pismo Vam pišem, kot predsednik Združenega odbora južno slovanskih Amerikancev, pri kateremu ste tudi Vi eden od predsednikov. Želel bi, da to pismo prečitate, ali ga dovolite čitati, v angleščini ali pa v slovenskem prevodu, ko bodete govorili koncem tega tedna v Shebovganu in Milwaukee-ju.
Pošiljam Vam, mr. Kristan, najtoplejše pozdrave. Obenem naj Vam izrazim, da si štejem v čast biti z Vami v SANS-u in Združenem odboru. Naj Vam bo Še dolgo ohranjeno Vaše zdravje, da bodete mogel vzdržati pod težkim bremenom dolžnosti, ki Vam jih nalaga predsedniŠtvo SANS-a. Mi Vas potrebujemo; treba nam je Vašega znanja in vaše preizkušnosti, Vaše vnetosti za pravico in demokracijo.
Postojankam SANS-a v Shebo-ganu in Milwaukee-ju, katerim bodete govoril v soboto in nedeljo, izročam najlepše pozdrave in rav-notako vsemu zbranemu občinstvu. Prosim pozdravite našo dbro prijateljico mrs. Prisland. Ob tej priliki naj tudi izrazim svoje zadovoljstvo, ker je SANS imenoval mrs. Prisland in Rev. Aleksandra Urankarja, kot člana Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev. Nadejam se, da se z njima osebno sestanem, ko bomo imeli prihodnjo seje.
Žal mi je, da radi nujnih poslov v New Yorku in Washingtonu ne morem biti z Vami. Je namreč več stvari, ki. so velike važnosti z ozirom na bodočnost Amerike in naše stare domovine, Slovenije, o katerih bi hotel govoriti slednjemu ameriškemu Slovencu podrobno in odkrito. Žal pa, da kaj takega najbrž ne bo Še tako hitro mogoče.
Toda, ko pridete v New York prihodnji teden, Vam hočem, mr. Kristan dati polno poročilo o mojem delu odkar smo bili skupaj v Clevelandu pred enim mesecem.
V tem pismu bom samo ob kratkem omenil nekatere stvari, ki bodo po mojem mnjenju interesirale člane SANS-a, nele v Sheboyganu in Milwaukee-ju, pač pa po Združenih državah.
1)	Tekom zadnjih Štirih tednov sem bil trikrat v Washingtonu — dvakrat na željo vladinih uradnikov. Ta teden grem spet tja. Govoril sem v Washingtonu z odgovornimi činitelji, ki imajo opravka z balkanskimi problemi. Kot Vam je znano, mr. Kristan, iz mojih prejšnjih poročil, sem že delj časa kooperiral z uradom za povojni relief in obnovo, (Office of Postwar Relief and Rehabilitation Operations), ki je del Državnega departmenta. Pred kratkim sem prejel od tega urada pismo, v katerem pravi član Lehmanovega Štaba nasljednje: "Menil sem, da Vas bo zanimalo vedeti, da se naši načrt glede Jugoslavije povoljno razvijajo v dobro obliko. Ljudje, ki ste nam jih priporočil, so nam bili v veliko pomoč pri tem, ker so nam nudili obilo primernih in potrebnih informacij. Ponovna Vam hvala za Vašo dobrohotno ko-operaci-jo."
2)	Več zadev seveda ne morem omeniti v pismu, ki bo čitano v javnosti. Toda lahko rečem to — da je precej naziranja Združenega odbora vključenega v ameriških načrtih, od katerih jih je nekaj že v teku izvajanja. To lahko rečem ker "New York Times" v svoji današnji izdaj (6 sept.) poroča na prvi strani, "da so Štabni častniki Zavezniškega poveljstva za Srednji Vzhod, ki so završili poslanstvo, katero je bilo tako drzno kakor predinvazijska misija gen. poročnika Marka W. Clarka v francosko Severno Afriko, konferirali z ge-rilskimi voditelji v Grčiji in Jugoslaviji." Pridodam lahko, da so ti drzni zavezniški častniki obiskali vse važne voditelje Partizanov in druge ljudske poveljnike gerilskih čet.
3)	S pomočjo londonskih prijateljev Združenega odbora, sem te-
objavljene začetkom avgusta letos in ki so trdile, da so Mihajlovičeve čete vdrle v po Italiji azsedeno ozemlje pri Vidmu in okolici Trsta. Dognal sem, da so invazijo tamkaj ivedli partizanski in drugi ljudski gerilci. Naj še pripomnim, da prinašata današnji "Now York Times" in "New York Herald Tribune" poročilo, povzeto po (angleškem) radiu od 5 sept., katero pravi, "da so jugoslovanski Partizani zavzeli pristanišče in m^o ŠuŠak ob hrvatski obali".
4)	V stiku sem z uradniki Ameriškega rdečega križa in International Y. M. C. A. organizacije, s katerimi upam doseči primerne postopke, ki bodo v korist slovenskim fantom, ki se nahajajo tukaj, kot italijanski vojni ujetniki. O tem Vam bodem poročal več, kadar pridete v New York ali pa pozneje.
5)	Združeni odbor razpošilja ta teden prvo izdajo svojega "Bulle-tina". Za vaš shod v Sheboyganu in Milwaukee-ju pošiljamo večje Število izvodov, katere želimo, da se razdeli med občinstvo. Obenem je naša želja, da ljudem ob tej priliki nekoliko razložite pomen organizacije Združenega odbora.
6)	Opozorjen sem bil na napade nekaterih piscev v "Ameriški Domovini", kateri so namerjeni na ^vodstvo SANS-a, vključivši Vas, mr. Kristan, ter na Združeni odbor in name, kot predsedika tega odbora ... in proti Rusije. Za moj del ne bom odgovarjal na te napade v koliko se tičejo moje osebe; vsaj ne zaenkrat. Pisci so slučajno duhovniki in moj reŠpektdo duhovnikov je tako velik, da že po naturi nisem nagnjen k temu, da bi se spuščal z njimi v besedne bitke. Poleg tega so mnogi n jih argumenti proti Združenemu odboru tako prozorni, da jih ni vredno omenjati.
Njihovi napadi na Rusijo so pa seveda nekaj drugega. Ta stvar je del Široke zarote reakcijonarnih sil, katerih operacije so razpredene po vsem svetu in so nevarne bodočim svetovnim razvojem, ki so za-željeni iz vidika vsakdanjega' človeka. Ta zarota je usmerjena proti eni ameriških zaveznic — proti zaveznici, katera sedaj doprinaša več
kot katerakoli druga sila k uničenju hitlerizma in fašizma.
Prepričan sem, da so napadi na Sovjetsko Unijo od strani katoliških duhovnov velika in resna politična napaka, tako z vidika Združenih narodov, kakor z ozirom na bodočnost Slovenije, Jugoslavije in Balkana sploh. Nebenga dvoma ni, da bo Rusija odločujoča sila v Vzhodni in Centralni Evropi po vojni. To ni zgolj moja želja in prepričanost. Takega mnenja so celo tako previdni in konservativni poznavalci mednarodnih zadev, kot je Walter Lippmann (glej stran I4j-150 v njegovi zadnji knjigi "U. S. Foreign Policy"). Še važnejše je, da je to zadeva zgodovinskega pritiska sil, katerim se podajata tudi že predsednik Roosevelt in premier Churchill, kakor to pričajo časnikarska poročila o njunih tekočih razgovorih v Beli hiši. In jaz sem uverjen, da bo na Škodo katoliški cerkvi v Sloveniji in drugod po Vzhodni Evropi, če bodo slovenski katoliški duhovniki vztrajno sledili smernicam takih politikov, kot je Franc Snoj, ter nadaljevali s svojim blatenjem Rusije. Zapomniti si je treba, da Rusija vrne milo za drago, kadar je napadena — in izkazalo se je, da ona navadno uniči svoje sovražnike.
Vem sicer, da moj nasvet ne bo upoštevan, vkljub temu pa svetujem duhovniškim piscem okrog "meriške Domovine", da namesto napadanja Rusije skušajo najti najboljši način približanja z ozirom na njih bodoče odnoŠaje s Sovjetsko Rusijo. Prepričan sem, da Stalin ne mara borbe s cerkvijo na podlagi religije. V Rusiji je cerkev zopet vzpostavljena. Toda sovjetskim voditeljem bo vsiljena tozadevna mržnja s pisanjem kakršno prinaša "Ameriška Domovina" — ne radi tega, ker to pisanje izhaja v tem listu, ampak radi tega, ker je
Položaj v Jugoslaviji po kapitulaciji Italije
Piše; Svetozar MiloŠevič:
"Kapitulacija Italije je prinesla za jugoslovanske narode v osvobodilni borbi, nove težkoče in resne spremembe. Nemci, hiteč popraviti položaj s ojačenimi oddelki pritiskali so na osvobojeno po partizanih ozemlje v Liki in na Primorskem z namenom zasesti obrežje in zadržati ta položaj pod vsako ceno.
Takoj so poslali nadomestitev svojih oddelkov na važne kraje, katere so držali Italijani iz bojazni pred posledicami. Ker po večini italijanski vojaki in časniki odobravali so kapitulacijo Italije, kar pa ni šlo v račun nemškim okupatorjem. Zato so okupirali z vso užur-banostjo Gračac in Sen j, kar naj bi zadostilo varnosti pred Narodno Osvobodilno in Partizansko armado. Toda to se pa ni obneslo.
V tem jih je prehitelo vodstvo Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, katero je takoj izkoristilo povoljno situacijo zlasti s onimi italijanskimi oddelki, ki so kazali svojo pripravnost pridružiti se partizanom ali pa odložiti svoje orožje.
Italijanski oddelki v Senju, takoj ko so zvedeli za kapitulacijo; prenehala je borba in nastalo prijazno ponašanje napram partizanom. Slišati je bilo patriotične pesmi italijanskih delavcev, na kar je nastopilo zbliženje prejŠnih sovražnikov, kateri so pokazali svojo pripravnost boriti se rama ob rami s partizani proti Nemcem.
Tako je situacija z kapitulacijo bliskovito spremen j ala položaj v splošnem in le bistroumnost vodstva partizanske armade, je moglo izkoristiti jo vprid narodnega os-vobojenja, predno so prišla poja-čanja Nemcev in vtsaŠev. Na več
krajih nastali so nemudoma prego-ta list del tiste široke zarote proti vori o popolni kapitulaciji itali-
zmagovitemu ruskemu ljudstvu, katerega neomajni odpor v tej vojni, je služil v spodbudo odporu proti osišču v Jugoslaviji, na kar bi morali biti slovenski Amerikanci ponosni. — VaŠ udani,
Louis Adamič.
janskih oddelkov. Vodstvo Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, je zahtevalo predajo orožja in municije. Izjema je bila za one oddelke, ki so bili pripravni boriti se na . strani partizanov. Pri tem so pomagali mestni in vaški odbo-
ODGOVOR NA POZIV
Dva gospoda, ik sta sama člana SANS-a, Rt. Rev J. J. Oman in Rev. A. Urankar, sta naslovila na SANS javen poziv in moja neprijetna dolžnost je, da odgovorim.
Predvsem pravita gospoda, da sta prejela "zlasti iz ust predsednika" celo vrsto napačnih informacij. Sicer v "pozivu" ni povedano, v čem so obstojale te baje napačne informacije, vendar se pa z vso resničnostjo lahko trdi, da jima na seji ni bila povedana nobena laž.
Najbrž imata v misllih to, kar je podpisani govoril o "Narodnem protifašističnem svetu" in v zvezi s tem o "Osvobodilni vojski" v stari domovini. Dejal je, da ne eden ne druga nista komunistična. To trditev mora podpisani vzdrževati, kajti značaj omenjenega sveta in z njim sodellujoče vojske se more presojati edino po izjavah, katere sta omenjena činitelja izdala, ne pa po govoricah, katere Širijo njuni sovražniki z namenom, da otežčajo boj za osvoboditev, kateremu je Narodni antifašistični svet posvetil vse svoje moči.
niki podtikati Svetu kaj drugega.
Izjavo, ki je znana zaveznikom, sta podpisala dr. Ivan Ribar, predsednik sveta in "TITO" (Josip Broz) vrhovni poveljnik Osvobodilne vojske ali "partizanov".
To je podpisani pravil na seji in to je resnica, le da je dodal, da zaslužijo tisti, ki se že dve leti dejansko bore in so žrtvovali že toliko svojih življenj za osvoboditev domovine, vsaj naše moralno priznanje. Mislim, da tudi to ni neresnica.
Gospoda pozivatellja omenjata nekatere spise brata Adamiča in stavljata na podlagi tega nekatere radikalne zahteve.
Omeniti je treba, da je Adamič pisatelj in kar je izšlo v Jugoslaviji in Harperjevi reviji, je napisal kot tak. Kdor mislli, da kaj ni bilo prav, lahko polemizira z njim, SANS pa ne more izvajati nobene cenzure, katere ne izvaja niti ameriška vlada.- Podpisani ni našel v nobenem spisu, na katere se sklicujeta gospoda pozivnika, ničesar,
Izjava tega sveta, ki bi bila že kar bi potrjevalo trditev, da "gladi objavljena, če ne bi bilo zadržkov, Pot 2a pohod komunizma v starem
izvirajočih iz dejstva, da je treba tednikom dati priliko, da objavijo SANSove publikacije sočasno z dnevniki, pa bo v kratkem objav-lljena, pove tako jasno, da je vsak dvom izključen, da obsega rodoljube brez razlike stranak, vere in narodnosti, ki se hočejo boriti za osvoboditev.
Izrecno naglaŠa ta svet nedotakljivost privatne lastnine in prepušča vse socijalne, politične in druge važne izpremembe poslancem, ki bodo izvoljeni ob svobodnih volitvah.
V vsej izjavi ni niti besedice, po kateri bi bilo mogoče Svetu pripi-
sati komunistične tendence. Pač pa kom zaddnjih tednov dognal, da 'je naglašena demokracija tako od-niso bile resnične vesti, ki so bile ločno, da morejo le njeni sovraž-
kraju kakor tudi med nami v Ameriki". Pač pa hoče pokazati, do kakšnih obžalovanja vrednih dogodkov je prišlo in tako rekoč moralo priti po krivdi tistih, ki hočejo, da bi bil v Jguoslaviji kaos in bi se po vojni vrnila v deželo nekdanja diktatura, ali pa da bi se Jugoslavija razbila.
Kar se tiče zahtev, katere sijujeta na teh premisah, je treba izjaviti sledeče.
1. SANS bi udaril samega sebe po glavi, če bi pretrgal vezi s Skupnim odborom ameriških južnih Slovanov.
SANS je na kongresu dobil nalogo, delati za zbližan je teh narodov in prav njegovemu trudu je največ pripisati, da so se najprej
seŠli Slovenci, Hrvati in Srbi, — tisti Hrvati in Srbi, ki ne slede ne Paveliču, ne Nediču -—- in katerim so se po macedonsko-bolgar-skem kongresu pridružili Še Bolgari in Macedonci. Prezirati epo-halno dejstvo, da so se prvič v zgodovini seŠli zastopniki vseh teh narodov za skupno delo za svobodo in demokracijo, more le tisti, kdor se ni poglobil v resnični značaj sedanje svetovne vojne.
Vsi člani SANS-a, ki so bili na seji Skupnega odbora lahko potrdijo, da so se vodile vse razprave v pravem demokratičnem duhu in da ni bilo ves čas nobenega sledu kakšne komunistične propagande.
2.	Sklep, da se da Skupnemu odboru 1000 dolarjev iz ASNS-ove blagajne, je postal pravoveljaven, ko je bil sprejet in ni bil preklican pred zaključkom seje.
3.	SANS ne more odpovedati Adamiču častnega predsedstva, katerega mu ni dal on, temveč kongres.
4 SANS-u ni treba, da bi se "vračal" k nalogam, katere je sprejel na kongresu 5. in 6 decembra 1942, ker jih je vedno vršil in jih Še vrši. Nič, kar je SANS storil doslej, ni bilo v nasprotju z resolucijami kongresa, ki začrtavajo SANS-u pot.
Pozabiti se ne sme, kaj so te resolucije izrekale. Govorile niso samo o osvoboditvi izpod tujega jarma, temveč tudi o bodoči Sloveniji in Jugoslaviji, o bodočem Balkanu in bodoči Evropi in o bodočem svetu. Kdor prečita te resolucije, ki so bile soglasno sprejete, mora priti do zaključka, da se jim SNAS v nobenem oziru ni izneveril. Vse delo seveda ni moglo biti opravljeno naenkrat, opravlja pa se — bolj in bolj intenzivno — kolikor moči in razmere dopuščajo. Med temi nalogami je zedinjena in svobodna Slovenija,
ri "Svobode" ter je na ta način izvedena razorožitev na več krajih italijanskih garnizonov in zaplenjena municija, kakor tudi mornarica, katera zdaj služi za prevažanje partizanskih oddelkov ob jadranskem obrežju. To je deloma pomagalo tudi okupirati v Primorju, Novi, Vinodol, Cerkvenico, Kra-Ijevico, Bakar, SuŠak in Senj, ter v Dalmaciji, Obradovan, KliŠ, Solin, Kastelj in Split; zatem pa, Brač, otok Hvar in Vis med drugimi pristanišči v Dalmaciji.
S izjemo mesta, ljubljanska pokrajina je osvobojena. Ravno tako po slovenskih partizanih so okupirana mesta; Črnomelj, Metlika, Ribnica, Grosuplje in Novo Mesto. Ni besed s katerimi bi bilo mogoče opisati ta srečan trenotek ljudstva z partizani. Zdaj prihaja prebivalstvo od vsih strani na svoje domačije iz prejšnih skrivališč, pripravno podpirati Narodno Osvobodilno in Partizansko armado. Posebno mladina se je vzbudila v splošnem ter prosi za pristop v partizanske vrste. "Dajte nam orožje" so klici mladine po Sloveniji!
V zadnja dva dni nad 2000 do-brovoljcev je pristopilo v partizanske oddelke, katerih Število rapid-no narašča. Na posameznih krajih italijanski garnizoni se niso upirali v borbi in do 10 septembra je bilo večje število teh popolnoma razoroženih. Medtem značilna je razorožitev garnizonov naprimer: "Isonzo Lombardia" in posebno pa "Nacerasa" divizija. Orožje je takoj zaplenjeno, katero je prišlo od neizmerne vrednosti za nadaljevanje osvobodilne borbe partizanskim oddelkom proti Nemcem in ta-kozvani "beli gardi" organizirani po Mihajloviču in njegovih privržencih .
Med vjetniki "bele garde" je bilo 40 oficirjev Mihajlovičevih četnikov. Glavni vodja "bele garde" si je odvzel živlenje iz obup-nosti pred naraščajočim narodnim odporom in močjo.
Značilne zmage partizanov in Narodne Osvobodilne armade, so navdušile ljudstvo vsepovsod, pridružujoč se njihovim vrstam v borbi proti okupatorjev. Italijanski vojaki in častniki so organizirali v Dalmaciji Garibaldi Brigado, katera se bori na strani partizanov.
Sedajna situacija v Jugoslaviji očividno kaže povoljne razmere za skorajšni izgon nacističnih okupatorjev in narodnih izdajalcev iz Jugoslavije, kakor tudi v splošnem za balkansko ozemlje.
Sedajne razmere zahtevajo hitro in odločno akcijo! V glavnem pa neizgubljati naklonjenih razmer in tudi časa.
nova, demokratična Jugoslavija, v kateri bodo vsi njeni narodi enakopravni. To je tudi program Narodnega antifašističnega sveta in kolikor je v sedanjih abnormalnih razmerah mogoče, ga je že začel izvrševati. Ta Svet ni centralističen, ni diktatorski, ampak že sedaj priznava in izvaja enakopravnost Slovencev, Srbov in Hrvatov in vseh ver. S tem gladi pot pravi demokraciji v novi Jugoslaviji in koraka v isti smeri, v kateri so Šli zaključki Slovenskega narodnega kongresa.
Trditev, izražene v predsednikovih govorih na zadnji seji in v tem spisku potrjujejo nadvse jasno pozdravi, odposlani, pravkar zaključene konvencije, kateri se pač ne more očitati komunizem. Pozdravi so bili poslani drju. Vladimirju Mačku, Jurju Krnjeviču, drju. Ivanu Ribarju in drju. Vladimiru Nazoru. Dr. Ivan Ribar je predsednik Narodnega antifašističnega sveta za vso Jugoslavijo, Nazor je predsednik hrvatskega enakega sveta.
V Zedinjenih državah je dosti ljudi, ki poznajo oba, a nihče ne bo trdil, da je bodisi Ribar ali Nazor komunist, ali pa da sta taki lutki, da bi plesala na kakšni "komunistični" vrvici. Oba sta tudi znani kot poštena moža in nemore se jima podtikati, da podpisujeta izjave, v katere ne verujeta. Obre-kujejo njuno delo le tisti, ki žele, da bi v Jugoslaviji zopet zavlida-Nadaljevanje na strani 8
Ponedeljek, 4 oktobra, 1943
STRAN S.
VSE ZA ENOTNOST-VSE ZA ZMAGO
\S
POZDRAV STALINU
POZDRAV STALINU, RDEČI ARMADI IN NARODIM SOVJETSKE UNIJE
Premij eru in maršalu Stalinu,
Moskva, USSR,
Visoko cenjeni vodja in poveljnik!
Kanadski Slovenci zbrani na prvi Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, pošiljamo Vam, Rdeči Armadi in narodim Sovjetske Unije, naše borbene in slovanske pozdrave.
Pozdravljamo junaške bojevnike pri Stalingradu, Lenigradu, Moskvi in zdaj na Dnjepru ter v Ukra-pini in Belorusiji, kateri so z svojo vztrajnostjo in odločnostjo pod vašim vodstvom, zlomili hrbtenico nemškemu fašizmu, ter z tem rešili narode in Človeštvo, fašističnega barbarstva, zločinov in dominacije.
Globoki so naši čuti naprem težkim ranam milijonov državljanov, žena,matera in otrok Sovjetske U-nije, toda istočna globoka je naša
mržnja proti barbarskega fašizma, kateri je podjarmil in zasužnjil tudi našo domovino. Zato ne bomo odnehali delati tako z delom kakor tudi v besedi vprid borbi za popolno vničenje barbarskega fašizma in njegovih privržencev.
Naj ižvi junaška Rdeča Armada, katera je izpolnila najčastnejŠo nalogo v povesti človeštva vprid narodnim in človeškim interesom! Naj živi Sovjetska Unija, kot najmočnejša in slavna predstavnica Slovanov!
Smrt fašizmu! Svoboda in pravica narodu!
J. Miketič, predsednik L. Troha, tajnik.
Vse za Narodno svobodo in enakopravnost
ZA PODTALNO GIBANJE MILIJON DOLARJEV
Toronto — Irving Abramson predsednik relifnega odbora za pomoč podtalnemu gibanju v Evropi pravi, da je CIO zbrala en milijon dolarjev v to svrho.
Ta pomo čbo vprid podtalnemu unijskemu pokretu v zasužnjeni Evropi in nadejamo se z tem obdr-Šati pri ižvlenju svobodni strokovni unionizem pravi Irvin.
VEČJE ZAHTEVE ZA DRUGO FRONTO
Now York — Unijski pokret združenih električarjev; radio in mašinistov priključen CIO, je močno podkrepil zahtevo za drugo fronto na evropskem kontinentu, Nad 800 delegatov predstavljajoč 500.000 delavcev vposlenih v 970 tovarnah v Združenih državah in Kanadi, enoglasno izjavljajo: "rPe-daja Italije in zmagoslavna ofenziva Rdeče Armade", daje očitno priložnost za zmago nad osiščem v tem letu. Poživljajo za odločno in neodlašajočo akcijo Zedinjenih Narodov na zapadu Evrope, kakor tudi in vzhodu, proti Hitlerjevih utrdb, ter z tem zagotoviti zmago v tem letu.
Medtem iz drugih virov posnemamo vest iz Vel. Britanije, kjer so delavci vposleni v tovarnah za izdelovanje bojnih letal, naslovili pismo premijeru Churchilu, ter ga opomnili na dve pretekli priložnosti za ustanovitev druge fronte. V pismu poudarjajo, da ste te dve priložnosti pribiti znak obljub pre-mijerja z naslednjimi besedami: "Naša moč je dosegla ogromno stopnjo z vojaštvom in vojnim ma-terijalom; ter zmagujoča Rdeča
Armada na vzhodni bojni črti, daje prednost nam za napad proti sovražnika na zapadu Evrope."
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
POSLANICA SLOVENCME IN SLOVENKAM
Dragi bratje in sesire!
Štiri leta vihti vojni požar! Cel svet je neposredno objet z eno najstrašnejših vojn vprizorjeno po nemškem fašizmu, hrbtenico fašističnega osišča z namenom podjarmiti svet; podvrči narodne te-kovine kruti in tiranski volji "ari-janske rase".
Naš narod v starem kraju trpi strašno trplenje in stradanje Preganjanje naroda je na dnevnem redu. Tisoči najboljših sinov — cvet slovenskega naroda — mučeni so do skrajnosti v koncentracijskih taboriščih, kjer je smrt neizogibna. Tisoči so pregnani iz lastne domačije na prisilno delo v Nemčijo in Italijo! Tisočem pa prerašča trava junaški grob, kjer so položili svoja živlenja, na oltar svobode — na oltar narodne pravičnosti!
Hitler in njegovi pomagači, so glavno oporišče sovraštva, laži, obrekovanja, ter rasnega Ščuvanja. Naposled pa krvni sovražniki slovenskega naroda in Slovanov v splošnem!
Tam kjer ni uspel uničiti krvavi meč narodnega odpora, skuša to doseči odvratna propaganda. Za tarčo jim je "rdeče strašilo" "bolj-Ševizacija" Jugoslavije i t. d. Kjer tudi to neuspeva poslužujo se s podžiganjem in obrekovanjem na posamezne voditelje, razediniti narod na podlagi verskih, političnih in narodnih nazorov. Kajti narodna enotnost in spoarzum je tista orjaška sila, pred katero trepeče fašizem, ter trepečejo tudi njegovi privrženci in narodni idajalci.
Kanada vred s Zedinjenimi Narodi, se bori na strani protifašistične enotnosti, proti fašizmu in njegovih privržencev. Kanadski narod kot celota, polaga neizmerni delež tako s armado, kakor tudi z delom v tovarni; na polju, rudniku in drugih proizvodnih središčih. Neločeno kot del kanadskega naroda, vposeleni smo tudi kanadski Slovenci v vojni proizvodnji, ter je lepo Število naših sinov v njeni armadi, zavedajoč se, da je to naša vojna in da o njenem izhodu je odvisna usoda tako Kanade, kakor tudi našega naroda in človeštva v sploŠ nem. Ponosni vred z kanadskim narodom, njegovo armado in skupnem deležom vprid zmagi nad fašizmom; pripravni smo povečati naš delež; proŠiriti naše delo na polju bratske sloge in zedinjenos-ti z vsimi narodnimi skupinami za dosego naj plemenitejših ciljev narodov in človeštva po tej vojni.
Slovenski narod živi v vezanih mejah na eni strani s sobratskimi narodi, Srbi, Hrvati jn južnimi Slovani, na drugi strani je pa naša domovina ravno križišče vojne zone. Krvave zareze na naši zemlji z strani nemškega in talijanskega fašizma, krvave in kličejo za pomoč; kličejo za poravnanje krivice. Od-telešeni del slovenskega Primorja, Štajerske, Koroške in Prekmurja, krvavi pod strašnimi torturami in fašističnim nasiljem. Fašistični razbojniki poslužujo se najstrašnejših sredstev, da vničijo Slovenski narod. Porušili in požgali so nešteto vasi, narodnih spomenikov, verskih in narodnih poslopij.
Slovenija je križišče vojne zone, na jug, sever in zapad! Zato Hitler in njegovi pomagači si prizadevajo vse ne le v svrho vojnega vni-čevanja in učvrstiti svojo oblast, ampak tudi pripraviti prostor za nemške koloniste, na bogati in plodni slovenski zemlji.
Skušajo razvneti z pomočjo osovraženih preostankov bivše hapsburške dinastije in obuditi čute "avstrijanstva". Toda avstrijska monarhija, katera je na umeten način z pomočjo njej privrženih slovenskih podrepnikov, vničevala in izžemala do skrajnosti Slovenski narod, gospodarsko in tudi narodno, zapustila je zaseboj le težke rane ne samo Slovencem, ampak splošno za celi Balkan.
Balkan je služil nemškim in
avstrijskim imperijalističnim ciljem s podžigom sovraštva in prezira med južnimi Slovani. Dokler je ne-mkša in avstrijska imperijalistična pohlepnost izkoriščala razdor južnih Slovanov v svoje krivične svrhe in oblast, narodna imovina Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Macedoncev itd., krvavela je pod tujčevim jarmom in , nasilstvom.
Slovenci smo po besedi, narodni povesti, kulturi in običaju, najbližji svojim Slovanskim bratom in sestram na jugo in tudi vzhodu. Z njimi je tesno vezan naš narodni in kulturni obstoj! In z njimi ho-Šemo graditi nezlomljivo slogo, bratsko vzajemnost in soglasje. Zato v trenotkih težkih preizkušenj preteklosti, odločno zavračamo ka-koršno koli zamisel bivšega avstrijanstva, ali pa slovanskega se-peratizma. Kakor eno tako drugo sllžilo je interesom tujčevega jarma, ter gotovim skupinam na oblasti.
Ali se naj ponovijo oni poniževalni spomini z podsmehom in prezirom slovenski besedi, njeni književnosti in kulturi? Ali se naj ponovi, da na lastni zemlji potrebujemo tolmača v sodnijskih in narodnih zadevah? Ali se naj ponovi stoletna kalvarija slovenskega naroda, za narodni in gospodarski obstoj?
Ne — bratje in sestre! To se ne sme zgoditi! Ne sme se zgoditi, da nas bo preklinjala bodočnost, kakor mi preklinjamo preteklost. Naši predniki nam niso os-tavili kletvim! Oni so nam ostavi-li bogato preizkušenost, vskladili jo v narodni povesti iz katere kli-je močan njihov glas: "Kjer smo prehali od tam nadaljujte vi potomci slovenskega naroda. Zberite svoje sile vsepovsod, za obrambo očetnjave, narodne meje in njegove pravice!"
Ta glas se razlega danes po celi Sloveniji! Kljub strašnim mukam, nasilju in pokolju, narod zedi-njen in v bratskem sporazumu z svojimi sobrati Hrvati in Srbi, zadaja krvnemu sovražniku močne udarce, pod vodstvom Osvobodilne Fronte, narodne osvobodilne in partizanske armade. To je armada prvikrat v povesti Slovencev, Hrvatov in Srbov, res Narodna Armada! Armada zatiranih, zaničevanih in preziranih! Armada, neločena v interesih popolne in brezpogojne zmage nad sovražnikom, kakor tudi od narodnih interesov za demokracijo, svobodo in enakopravnosti za narode v Jugoslaviji po vojni.
Nastopil je čas, da do cela spoznamo to resničnost, ter da jo tu-»
Slovenci ne iščemo miloščin! Do-1 ba miloščin je izumrla! Nastala jet nova doba — doba narodne zaves-' ti po celem svetu. Njeni mejniki so: "Bratstvo, sloga, svoboda; ter narodna enakopravnost"! Da bodo njeni mejniki imeli trdno podlago ne le na zemljevidu in pogovoru, temveč tudi v mednarodnem zakonu povojnega sveta, potrebna je naša sloga, enotnost in sporazum. Potrebno je graditi narodno enotnost, vezati jo v bratskem sporazumu in vzajemnosti s sobratskim Slovanskemi narodi. Z močno predstavnico Slovanov — Sovjetsko U-nijo! Potrebno jo je vezati z vsimi demokratičnimi narodi in pokre-ti; za uspešno zmago, ter pošteno in pravično preureditev po končani zmagi.
Slovenci ne korakamo do polovice pota, kadar se gre za narodno svobodo in narodni obstoj!
Kakor je izumrla doba za miloščine, tako izumira v tem oziru srednja in polovična pot. Borba proti fašizmu in za narodno osvobojenje, ne pozna privilegiranih in risebnih interesov. Ona je spoŠ-na in za splošne interese bodočnosti! Oni, ki ^'-uŠajo pod pretvezo "narodnih" interese, se opirati izven narodnega gibanja, "Nlliodne Osvobodilne in Partizanske armade, nimajo poštenega namena. Narodni interesi niso dvojni! Oni so celotni in so skupni!
Zato je naša naloga podpirati skupno oni pokret, armado in vodstvo, ki je postavljeno po narodu in ima največje zaupanje v njemu. Slovenski in v splošnem bojevniki Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, naskmli so svoj program pred celim svetom in poudarili, da je ta rojen na potokih narodne krvi, za svobodo in narodne pravice. Dr. MikoŠ, naslovil je pred eclim svetom obtožnico proti, narodnih izdajalcev; proti odelkdv/ "bele garde" organizirane po Mi hajloviču in njegovimi četniki, z; zločine storjene na slovenski zem-' Iji z njene strani in okupatorskih vničevalcev. Ali je potrebno da nam naši bratje in sestre, ponavn Ijajo strašne zločine? Ali je potrebno prepričevati se stranskim potom o resničnosti, ali pa verjeti narodu in podpirati njegov program, njegovo armado in njegove narodne interese ?
Ogromna večina izseljencev obtožuje zamejno vlado, za njeno neodločnost in protinarodno stališče. V zadnjih dveh letih nismo pri-
čali nikakoršni spremembi njenega programa s ozirom na povojno Jugoslavijo. Razen preživljajoče krize zaradi notrajnih neurednosti in njene trdovratnosti proti elementarnim pravicam enkopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni storila prav ničesar. V marsikaterih ozirih ako ne docela ji gredo zasluge, da njena poslanstva z Foti-čem na čelu delujejo med tukaj-Šnimi izseljenci s podižganjem mržnje in sovraštva. Srbska Narodna obrana, katera nima prav nič enotnega z »eprimerno junaško povestjo srbskega naroda v borbi za svobodo, je organizacija potom katere se razširja protinarodna mržnja in sovraštvo. Toda zamejna vlada ni zganila niti z mezicem proti taki naurednosti in proti-narodni mržnji. Nasprotno tratila je tako čas kakor tudi anrodni denar, za vzdržavanje raznih le privilegiranih ministrov in po volji ve-likosrbske reakcije.
Delegati prve Konvecije Zveze Kanadskih Slovencev, pošiljamo svoj rodoljubni apel na vse Slovence in Slovenke, brez izjeme nazora in položaja, da je nastopil skrajni čas, da strnemo svoje enotne moči vprid zmagi nad krvavim in zločinskim fašizmom. Da strnemo svoje enotne moči vprid narodnih pravic, narodnih meja in na-mrinega obstaja.
Apehrai>:o na vsa društva in organizacije, da neumorno delujo za enotnost kanadskih Slovencev in Slovenk. Istočasno apeli ramo na vodstvo ameriškega SANS, da se zdrami v zadnjem trenotku, ter odločno podkrepi moralno in materij alno Osvobodilno Fronto, slovenskega naroda! Naj nas v tem oziru nenadvladajejo neki izmišljeni in stranski motivi, ampak odločna zavest. Kajti kakor je omenjeno naš narod ne le trpi, ampak preliva svojo jnuaŠko krv, za najvišje idaele svoje narodne povesti, to je za svobodo, enakopravnost in narodni obstoj. Ti ideali niso stranskega in izmišljenega pomena. To-i podpiramo moralno in mate-rijalmv
•so ideali rojeni v globoki narodni povesti in nastopil je trenotek, da jih je potrebno vresničiti. Toda mi jih ne bomo mogli vresničiti ako ne bomo složni in enotni. Le naša sloga in sporazum vred z našim narodom, bo najmočnejše sredstvo pri mirovni kofnerenci, da se ne bodo naprtili nam spet trgovski zakoni, kakor je to bilo po prvi svetovni vojni.
MANIFEST
Brothers and sisters!
For over four years now war is raging in Europe. A war instigat-ed by Hitler and his fascist gang for world domination. Our people in the old homeland are suffering under the terrorist rule of the Gestapo. Thousands of the best sona of the Slovene people aie tortured ,starved or sent to slave labour in Germany and Italy. Hitler, the arch-enemy of ali the Slavs is trying to destroy our people to make room for German colonisation in the fertile Slovene lands.
Canada is in this war with the other United Nations. We, as Canadians, are actively engaged in this war, many of our sons are in Canada's fighting forces, and we are working in war industries to help produce for victory. We, the Canadian-Slovenes realise that this war is our war, it is a war to save our people in Slovenia from complete extermination, it is a war to save Canada and the freedom that the Canadian people enjoy.
The Slovene people livinig as they do on the border of Slavic lands, and close to German lands, are suffering undeseribable terror. The Hitler Nazi gang is trying to completely desrtroy our people. They combine terror with Nazi propaganda, exterminate our best sons in the thousands, and are try-ing to starve our people by tak-
ing away their bread to feed the German war machine. On the cther hand, Hitler's propaganda is trying to separate us from our Slav brothers and create hostile feelings between the Slovenes and their neighbours — the Croats and Serbs. . . We shall not allow our-selves to become tools of Hitler Germany or Fascist Italy. Now more than ever the Slovene people will march shoulder to shoulder with ali other Slav peoples against Nazi-German enslavement for the restoration of freedom to our people. . .
We realise that the old Yugo-slav Kingdom did not give the Slovene people ali the democratic rights and freedom our people de-sired. . . Many of us Slovene-Ca-nadians left our homeland because of economic hardships and lack of democracy in Yugoslavia. We recognise the difficulties of the past, but we fully understand that the ENEMY of our people is NAZI GERMANY AND FASCIST ITALY, and in the fight against Nazi Germany and Fascist Italy we must unite with our neighbours — the Serbs and Croats — for for the liberation of Yugoslavia and for the restoration of freedom and democracy to our people. We greet the heroic. fight carried on by the fighting forces of the South Slavs against the occupatio-
nists. . . We are wholeheatedly
behind those forces battling for the liberation of our people.
We greet the Canadian troops and ali other Allied forces fighting on Italian soil and hope that in the near future a large scale fighting front in Western Europe will be established.
We greet the heroic Russian Army in their victorious march to the west and in their heroic bat-tles against our common enemy.
We greet the united movement of our people in the old homeland and pledge to do everything in our power to help them in the struggle against Nazi tyranny.
We greet the united movement of American Slovenes and pledge to co-operate with them in an ef-fort to help our oppressed Slovene people.
We call on ali Slovene Canadians to redouble their effort in produetion and in every field to help in the war effort of our new homeland — Canada.
We call on ali our countrymen in Canada to join our ranks — the ranks of the League of Canadian Slovenes. Together let us strength-en our contribution to Canada's war effort! Let us give ali the help we can to our suffering brothers and sisters in Slovenia. Let us strengthen the National conscious-ness and national unity of ali Slo-vene-Canadians.
Mi odločno zahtevamo integrar-ne meje Slovenije! Polagamo te zahteve z narodnim programom v starem kraju, Osvobodilne Fronte v Sloveniji, Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v Jugoslaviji, ter združenih in enotnih Slovencev, Hrvatov, Srbov, ter v splošnem južnih Slovanov na Balkanu. Polagamo to zahtevo na najmočnejšo predstavnico Slovanov — Sovjetsko Unijo, katera se ni omejila priznati narodne meje Slovencev, kakor tudi drugi mnarodom. Polagamo to zahtevo v skupni zbor vsih demokratičnih držav, ter njihovih voditeljev, da se v tem oziru ne krši pri mirovni konferenci "Atlanstko Povelje fin koalicijski program" Vel. Britanije, Sovjetske Unije in Združenih Držav, ampak da se dosledno izpolni v narodnih in mednarodnih ozirah.
V tem duhu pošiljamo borbene pozdrave junaški Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, njenemu vodstvu v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Pošiljamo borbene pozdrave primierju in maršalu Stalinu, Rdeči Armadi in narodom Sovjetske Unije, kot rešiteljico narodov in človeštva pred fašistično tiranijo in suženjstvom. Pošiljamo enako pozdrave Vse-Slovenskemu odboru v Moskvi. Predsedniku Rooseveltu, Churchillu, primijerju Kingu, in zavezniški armadi in njenim voditeljem v Italiji. Pošiljamo borbene in rodoljubne pozdrave slavnemu pisatelju in predsedniku Združenega odbora ameriških južnih Slovanov — L. Adamiču. Pošiljamo ga vodstvu in podružnicam SANS s n^dejo, da bo naše skupno delo v propagandnem in moralnem smislu tesnejLj vezano v bodoče. Da skupno tako kanadski kakor tudi ameriški Slovenci, da^&s prednost Osvobodilni Fronti v Sloveniji, kot edino narodnemu programu za svobodno, zedinjeno Slovenijo v svobodni, demokratični in ankopravni Jugoslaviji.
Pošiljamo naše rodoljubne pozdrave vsim Slovencem in Slovenkam vsepovsod in naj bo naše geslo: "Vse za enotnost — Vse za zmago nad fašizmom in narodnimi izdajalci — Vse za svobodo in enkopravnost naroda!"
SMRT FAŠIZMU IN NARODNIM IZDAJALCEM!
SVOBODA NARODU!
Prva Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev v Toronto dne 6-7 septembra 1943.
IZJAVA GL. ODBORA S. N. P. J.
Chicago — Na pol-letni seji glavnega odbora Slovenske Narodne Potporne Jednote, glavni odbor z 16 proti osem glasov je sprejel naslednjo ijzavo:
"V današnji borbi proti imperi-jalizmu in fašizmu se bojuje Sovjetska Unija na strani zavezniških sil in je v tej borbi izmed vseh narodov največ žrtvovala in trpela. Zato glavni odbor SNPJ nalaga uredniku Prosvete, da piše o Sov-med.
jetski Uniji in ruskih voditeljih bolj simpatično in ne ovira onih dopisnikov, ki imajo Rusijo za najuspešnejšo boriteljico v boju za človeštvo".
Nadalje glavni odbor stoji na stališču, da so partizani proti na-cijem in fašistom glavni boritelji v stari domovini, boritelji, ki so izšli iz trpečega in delavskega ljudstva, zato naj ne bo pisanje urednika Prosvete kritično in pristransko nasproti tem ljudskim borite-ljem, kakor je bilo dosedaj".
Gornja izjava nepotrebuje nobenega komentarja, kakor le pozdrav in čestitke!
Pozdrav od Vse-Slovan-skega Odbora
Vse-slovenski odbor pošilja bratske pozdrave konveciji Zveze Kanadskih Slovencev.
Vaša konvencija se vrši v času, ko zmagoslavna Rdeča Armada za daj a smrtonosne udarce sovražniku, ter osvobojuje na tisoče zasužnjenih mest in vasi.
t
Globoko navdahnjeni s magojo-čimi udarci Rdeče armade proti skupnega in krvnega sovražnika, vaši bratje in sestre — junaški partizani v Jugoslaviji, pod vzeli so močno ofenzivo in v kratkem času so uspeli osvoboditi ravno tako število mest in vasi proti močnim utrdbam fašističnih vničevalcev. Videč svoj pogin pred naraščajočo močjo zasužnjenih narodov v Jugoslaviji in drugod na Balkanu; prizadevajo si v zločinski brutalnosti vničiti kakoršen koli sled narodnega odpora. Njihova zločinstva so tako Številna, da jih je nemogoče našteti in opisati tako nad miroljubnimi Slovenci, kakor tudi Hrvati Srbi in drugimi narodnimi skupinami na okupiranem ozemlju. Toda zločinstva nad miroljubnim narodom ne bodo rešila fa-
t
Šistične zločince, kakor tudi njihove privržence. Narodna osveta narašča in se jači! Polagajoč največje zaupanje vprotifaŠistično koalicijo, pričakujejo pomoč in rešen je. Kajti tako za narode v Jugoslaviji, kakor tudi drugod odlašanje z gotovimi akcijami pomeni le smrt!
Odločna ura se približuje! Vsak kdor ljubi svojo domovino in hoče vživati njeno svobodo in čast, mora aktivno sodelovati v tej težki in naporni borbi. Položiti vse kar je v njegovi moči na oltar plemenitih ciljev osvobojenja sveta, fašistične' tiranije in zločinov. Storite tudi vi'vaši. močiita <Šjm-prejšno zmago nad fašističnimi V kupatorji in vničevalci!
Smrt fašističnim okupatorjem in vniČevalcem! Naj živi anti-fašis-tična koalicija Zedinjenih Narodov!
Podpredsednik Vse-Slovanskega odbora;
Božidar Maslarič.
, Odgovorni tajnik odbora, Vladimir Osminin.
POZDRAV OSVOBODILNI FRONTI
Glavnemu odboru Osvobodilne Fronte!
Dragi bratje in sestre!
Nikdar prej nismo bili kanads-ski Slovenci tako tesno z dušom in telesom z vami, kakor smo v teh težkih in napornih časih borbe za narodno pravico in osvobojenje. Toda nikdar prej nas ni navdajala tako globoka mržnja proti fašističnim zločincem nemškega, italijanskega fašizma in narodnih izdajalcev pod vodstvom "bele garde", kakor danes.
Mi čutimo vaše rane — rane na naši rodni grudi, kakor tudi težko in naporno borbo! Toda vaša junaška vztrajnost in junaška borba, katero občuduje cel svet, tudi nam vliva podvojen pogum in narodni ponos, da ne bomo odnehali na polju dela za moralno in materij alno pomoč, da vam olajšamo težke rane in napor in dokler ne bo zmaga kronana z svobodno in Zedinjeno Slovenijo!
V tem- duhu pošiljamo vam dragi bratje in sestre — bojevniki v postojankah po celi Sloveniji, naše borbene in rodoljubne pozdrave! Naj živi Osvobodilna Fronta slovenskega naroda! Naj živi njegova junaška armada pod njenim vodstvom!
Smrt fašizmu in narodnim izdajalcem! Svoboda narodu!
J. Miketič, predsednik Ludvik Troha, tajnik.
Vso Pomoč in Priznanje
Narodni Osvobodilni in Partizanski Armadi
Resolution against crimes commited
hy Draja Mihajlovich
——————
ADOPTED BY THREE BROTHERLY LEAGUES AND FORVVAR-
DED TO PREMIER MACKENZIE KING, PREMIER CHURCHILL. PRESIDENT ROOSEVELT AND PREMIER STALIN
According to press reports the recent developments in the Mediterranean are finding the Yugoslav people ready and unit-ed in their desire to fight actively on the side of the Allies in the common struggle to smash the Axis. Daily we read of the great.successes of the Yugoslav Liberation and Partisan Army under the command of Tito (loseph Brozovich). During the last few days they succeeded in capturing 120 miles of Yugo-slav Adriatic sea-coast, the important seaports of Susak, Fiume, Senj and Split, the islands Brac, Hvar and Vis and have thus opened the Yugoslav Adriatic sea-coast to Allied armed forces fbr a successful invasion.
We who are closely following developments in Yugoslavia are proud of the consistent and self-sacrificing struggles of the united Serbians, Croatians and Slovenes against the fascist occupationists and their quislings, Pavelich and Nedich.
While receiving this encouraging news about the great achievements and victories of the Peoples' Liberation Army of Yugrdslavia, we are also receiving news of a grave and dis-turbing character. General Headquarters of the Peoples' Liberation Army of Yugoslavia has lately reported that men under the command of General Draja Mihailovich, stili Yugo-slav "Minister of War", are continuing the fratricidal fight against Yugoslav patriots. According to these reports, Mihai-lovichs men a few days ago brutally murdered a profesor of Belgrade University and member of the Executive Committee of the Peoples' Liberation Assembly (Vece), Dr. Sima Milose-vich, Croatian poet and known patriot Gorna Kovacevich, Serbian patriot Dr. Dejan Popovich and three Red Cross sisters. Ali these Yugoslav patriots were murdered for no other rea-son than because they had been heroically fighting the German fascist invaders near Foca.
We know that this is not the first čase of murder committed by General Mihailovich's Cetniks. We know that this has been his definite policy during the last two years. We also know that General Mihailovich has been and stili is openly colla-borating with the Italian and German satellites and thefc- na-tive quisling henchmen, Pavelich and Nedich, in their cTruggle against the Yugoslav patriots. In spite of ali these document-ed accusations, the Yuaoslav govemment in exile stubbomly refu§6&_to underlake' an investigation i '."■<->/ the crimes and t£8achery of General Mihailovich. On tfie contrary it stub-bornly insists on maintaining him in the position of "Minister of War". This means that ali the criminal acts and treachery committed by General Mihailovich are actually sanctioned" by the Yugoslav govemment in exile headed by Premier Purich. This strengthens the suspicion that this is its official policy, a policy of destruction of ali democratic elements in order to be able to institute in post-war Yugoslavia a regime of dictator-ship, repression and national persecution.
In view of ali the above and in view of the perspective of Allied military operations in the Balkans and Yugoslavia in particular, we propose:
1.	— That the Allies give full cooperation and ali neces-sary help to the hundreds of thousands of democratic men and women of Yugoslavia who are united in the ranks of the Peoples' Liberation and Partisan Army.
2.	— That the Allies, Great Britain, the United States and the Soviet Union, undertake immediate steps for an investigation into the fratricidal and treacherous activities of General Draja Mihailovich.
We sincerely believe that the above proposals are in the best interests of Canada and the United Nations and that they will greatly enhance the prestige and influence of the Allies among the people of Yugoslavia and will weaken the German-sponsored propaganda in that unfortunate country.
For the League of Canadian Serbians, Maxim Bielich,
Nat. Secretary,
For the League of Canadian Croatians, Edward Yardas,
Nat. Secretary,
For the League of Canadian Slovenes. Ludvik Troha,
Nat. Secretary.
GENERAL - TITO - J. BROZOVIČ
NARODNA BORBA V JUGOSLAVIJI
Iz priobčenih resolucij čitatelj dobi dovolj dokaza kaj se godi v Jugoslaviji nad civilnim prebivalstvom in narodnimi borci. Kaj takega ni pričal naš narod kakor tudi ne človeštvo v vsej svoji povesti. Resničnost pa je tako očitna in toliko razdražljiva, da poštenemu človeku neoziraje se na nič drugega kakor na človekoljubnost, zavre kri.
V neki naši pesmi so v skladu tudi te besede: "Teče kolpa vsa krvava, Hasan Paša mrtev plava". Torej iz davnine seo b tem času spominjamo prelite v potokih narodne krvi, za narodni obstoj in pravico. Danes pa prelivanje narodne krvi je preseglo vso dose-
dajno prelito kri na ujgoslovans-kih tleh.
Strašni zločini, ki so jih izvrševali podivjani Hitlerjevi fašisti, gestapovci in po naredbah domačih izdajalcev, Nediča, Paveliča, ter tudi pod zadnji čas čitamo o nekem Novaku, ki načeljuje zločinski "beli gardi" v Sloveniji, so skrajni opomin nam vsem na tem kontinentu k sodelovanju in narodnemu sporazumu. To moramo doseči če hočemo dosledno pomagati našemu trpečemu narodu in mu z našo pomočjo pomagati res k dejanskemu osvobojenju.
Naš narod je položil na oltar os-vobojenja nešteto žrtev! V zadnji dve leti nad njegovo usodo vihtel je le krvavi meč. Vsak trenotek je izražal le smrt! O kakšni pritožbi ni mogoče misliti pri onih, kateri
Piže: L. ADAMIČ
Presenetljivo vojskovanje jugos-na jugoslovanski zemlji že dve*leti lovanskih partizanov, ki zadržujejo kakih 20 osiščnih divizij v neprestani borbi, ločeno od Anglo-Ame-riške in Sovjetske bojne črte, je pretekli teden doseglo svoj višek. Trenotno nimam v zamislih naštevati iznenadne vojaške uspehe v Sloveniji, Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Črnigori o katerih so poročali dnevni časopisi in radijski prenašalci.
Bolj važno je dejstvo da so poročila v listih in po radio te uspehe pripiasla pravilno partizanom ali pa Narodni Osvodilni armadi, kateri poveljuje na čudežen način skrivnosti mož pod imenom — TITO.
Pravilna publikacija o slikovitem vojskovanju Titovih sil, je prav tako velik triumf, kot so voajške zmage same. Dozdaj se je namreč tako vojaške operacije, kakor tudi uspešne zmage partizanov ki tvorijo resničen doprinos Zedinjenim Narodom, pripisovalo četnikom in njihovemu voditelju Draži Mihajloviču. Čas pa prišel, da se to pove odkrito, da ni vodil nobenih proti-osičnih bojev od oktobra 1941, ter je zgolj centralna figura varljivega oglašanja, katero je izvajala reakcionarna, šovinistična notrajna klika izgnane jugoslovanske vlade v Londonu, kateri služi Mi-hajlovič kot agent na jugoslovanskem ozemlju za njene interese.
Aktuelno je bil v zadnjih 24 mesecih odpor proti osišču v Jugoslaviji, pod vodstvom Tita, ka-teriče je moja ocena pravilna, bo najbrž smatran po zgodovinarjih; kot eden od naj odličnejših generalov te druge svetovnettttttttttt ralov te druge svetovne vojne, če tudi ne nosi vojaške obleke in ni nikdar pohajal vojnih Šol.
Kdo zaprav je — Tito? Njegovo pravilno ime je Josip Brozo-vič, skrajšano Broz. Po rodu Hrvat, rojen v Zagorju, blizu Zagreba, star 53 let. Po poklicu kovinarski delavec. Ljudje ki ga poznajo (zlasti dobrovoljci Mednarodnih Brigada Lojalistične armade v Španiji), ga opisujejo sre-dnjevelikosti moža, modrih oči, svetlih les in globoko izrazitega obraza; prijaznim in prikupnim nasmehom ter priljubljenim ponašanjem s katerim vzbuja pozornost in zaupljivost.
V letu 1914 je bil vpoklican v Astro-Ogarsko armado. Naslednjega leta na galicijski fronti se mu je posrečilo dezentirati z tisoči Slovanov na Rusko stran. Ruska revolucija v letu 191"' ga je osvobodila vojaškega vjetniŠ-
tva, na kar se je pridružil novi rese je boril nadaljna tri leta v ruski civilni vojni.
Leta 1923 se je povrnil na Hrvatsko, ter postal delavski voditelj. Njegova unija kovinarskih delavcev, se ni hotela udati reakcionarni kontroli režima kralja Aleksandra, kateri je Broza obsodil na pet let ječe na obtožbo da je komunist.
Ko se je vrnil iz ječe leta 1928, jugoslovanska tajna politična policija, je ravnokar na brutalen način spravila s poti Djuro Djako-viča (tedajni tajnik centralnega odbora komunistične stranke Jugoslavije, ured.), premogarskega delavca iz Bosne, kateri je vodil levičarsko delavsko gibanje, katero je zatirala belgradska vlada in ga s strašnim terorjem spravila pod zemljo. Broz, - nepremišljujoč takoj stopil je na čelo podtalnemu delavskemu gibanju, ter si nadel ime Tito, zaradi varnosti pred 45 tisoč političnih policajev, ki so si zaman prizadevali izvedete, kdo je TITO.
V dobi od leta 1929 do 1940, gredo največ Z2slttge za vezanost podtalnega gibanja v Jugoslaviji, njemu.
Prejšna poročila da je Tito služil v Španski civilni vojni, ne odgovarjajo resnici. On ni bil v Španiji tedaj, ampak v Franciji, kjer je pomagal odhod sto in stotim dobrovoljcem zlasti Balkanskega porekla, ki so hiteli v pomoč lojalistični armadi, čez Italijo, Švico, Avstrijo, Francijo itd. Njegovo bivalšče v letih od 1936 do leta 1938, je bilo v Franciji.
Njegovo 12 letno delovanje v enem najbolj uspešnih podtalnih delavskih gibanj v Evropi, mu je dalo prvovrstno izurjenost v njegovi sedaj ni vlogi jugoslovanskega voditelja in vrhovnega poveljnika. To mesto je nastopil v avgustu mesecu 1941, kjer je na podlagi svojih neizčrpnih preizkušenj, na hitro organiziral do tedaj sicer neorganizirano narodno odporno borbo v batalijone, peš-polke, ter pozneje* v divizije in armado.
Literarno partizani so se obo-rožali s orožjem odvzetim od sovražnika.^ pričetka povsem razumljivo, da je bilo njihovo bojevanje bez večj meilitarne in organizacijske sposobnosti. Toda Tito, kateri je imel ogromne izkušnje podtalnega gibanja, je uspel organizirati in tudi taktično prilagoditi partizansko vojskovanje z vedno večjim uspehom.
Nasprotno Mihajloviču in nje-goviorto doksni militarni vedi, Tito in njegovi častniki, so bili prepričani v takojšno in z vsakim dnevom odpornom borbom
proti sovražniku, ne čakajoč na Angleško-Ameriško invazijo.
Njegovo taktično idejo neprestane odporne borbe, je zahtevala situacija v kateri so se nahajali Partizani. Ta jih je neposredno vezala v mržnji proti sovražniku, obenem pa povečavala njihove sile vključujoč komuniste in različnega političnega prepričanja ne-komunistov. Ako bi bila partizanska armada brez akcij, kakor je to slučaj z Mihajlovičevemi četniki, čakajoč na zaloge iz Anglije in Amerike, ter sledeč navodilom jugoslovanske ubežne vlade, ni izključeno da bi njeni oddelki prešli v odkrito mržnjo že radi dejstva, dokler se druge skupine prepirajo zaradi političnih in nevrednih argumentov, kar bi končno povzročilo pešenju morala in disorganizacijo.
Predno Se je imelo to zgoditi, Tito je skušal pomagati Mihajloviču in njegovim silam v borbi proti okupatorjem in kvizlingom. Ponudil je sporazum znjim, toda četniki so sledili napovedi proti partizanom, kjer je v dveh tragičnih letih Tito bil prisiljen boriti se v civilni vojni proti Mihajloviču , katerega je Mihajlo-vič imenoval "banditom" in "komunistom". Toda kljub temu je izgubiljal v odločni in naporni borbi tisoče svojih boriteljev, Tito je triumfiral.
Njegova vojska, vključno 25 odstotkov žensk, je pobila tisoče osiščnega in kvizlingškega vojaštva. Ona se je žrtvovala! V dveh letih ona je razbila pet nacističnih ofenziv.
Poleg neizrecive mržnje proti osišču in vsega kar osišče predstavlja, nikakor ne želi povrnitev preteklosti. Kar hoče in za kar se bori, je "nova preredba" Jugoslavije in tudi Balkana. Narodno vlado po vojni!' Nikakor pa reakcionarno diktaturo kot je bila kralja Aleksandra, ali pa princa Pavla; tudi ne edino srbsko šovinistično kliko (katero predstavlja Mihajlovič; ravno tako ne ul-tra-Hrvatsko (katero predstavlja osovraženi Pavelič).
Titova armada Šteje nekako o-krog 250.000 oboroženih mož, vključno tisoče častnikov prejšne jugoslovanske armade. Mihajlovič pa od splošne propagande o njegovih silah, ne predstavlja niti dobro skupino napram tej armadi.
Partizani so osvobodili eno tretjino Jugoslavije, vključujoč polovico jadranskega obrežja in tudi nekoliko otokov. V preteklem tednu odprli so vrata Angležem in Amerikancem, 160 milj na široko.
ZLOČINE DRAZE MIHAJLOVIČ A MORAMO OBSODITI
Vesti, ki so prodrle v javnost o novih zločinih Draže Mihajloviča, presenečajo svetovno demokratič-čno javnost, posebno pa nas, kateri
nepoznajo človekoljublja in ki so izgubili vso dostojnost človeka. E-dini izhod iz vsega je bil, boriti se za narodno čast in osvobojenje! Navdahnjen s neizrecivo ljubeznijo do svoje domovine, svobode in enkopravnosti — po dolgih letih svoje trnovite zgodovini, prvikrat je prijel za orožje kakor brat z bratom, sestra z sestrom, Slovenski, Hrvatski in Srbski narod, da se reši suženjstva; da se reši tlačans-tva, zapostavljanja in tiranije. Pod vodstvom neustrašene Narodne O-svobodilne in Partizanske armade, naš narod bo dosegel svoje pravice, svobodo in enakopravnost!
imamo svojce, starše, brate in sestre v Joguslaviji.
Zaeno vred z temi vestmi, so druge vesti o zmagah zavezniške armade v Italiji. In ni izključeno da je bližnji trenotek na pragu, o-ziroma osvobodilna invazija po zavezniški armadi na jugoslovanskih tleh. V tem slučaju njej bo potrebno tisoče in milione demokratičnih zaveznikov v Jugoslaviji, kateri bi nudili ne le prvo pomoč pri osvobojenju naroda in Jugoslavije, temveč v skupni borbi zadati smrtne udarce silam osišča.
To so razlogi, da novi zločini Draže Mihajloviča, postavljajo vse ljubitelje svobode in demokracije v skrbi, ter končno kanadski narod kot celoto. To so obenem razlogi, da je dolžnost kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, zbuditi kanadsko javnost in opozoriti jo
na nevarnost, katero predstavlja "z-dajelc Draža Mihajlovič in njegovi četniki.
Neposredna priložnost za uspešno invazijo po zavezniški armadi na ozemlje Jugoslavije, je odprta. Zato je potrebno odstraniti zdaj ob tem času vse kar bi omejevalo ta važen korak. Pod zastavo borbe proti osišču in njegovih priveskov, Nediča, Paveliča in drugih izda-jelcev, svobodoljubeči narod Jugoslavije je združen. Vrste Narodne Osvobodilne in Partizanske armade Štejejo nad četrt miliona, na čelu s
preizkušenim poveljnikom — Tito (Josip Broz), ter političnim voditeljem Dr. Ivanom Ribar. V osvobojenih predelih Jugoslavije izvedena je mobilizacija, kar pomeni da bo prej treh mesecev Štela nad pol milijona boriteljev. V tem času
v
Protestna resolucija treh bratskih Zvez proti Draže Mihajloviča
POSLANICA PREMIJERU KINGU, PREMIJERU CHURCHILL U; PREDSEDNIKU ROOSEVELTU IN PREMIJERU STALINU
Napram poročilom tiska; nedavni dogodki na Sredozemlju, našli so narode Jguoslavije pripravne in edinstvene v želji in nadeji, da se pridružijo Zeveznikom v borbi vničiti osišče. Dnevno dobivamo radostne vesti o velikem uspehu Narodne Osvobodilne in Partizanske armade pod vodstvom Tito (Josip Broz). Tekom poslednjih dni, osvobodila je 120 milj jadranskega obrežja; važna pristanišča SuŠak, Senj, Split; otoke Brač, Hvar in Vis. Z tem je jugoslovansko jadransko obrežje odprto oboroženim silam za invazijo.
Mi, kateri pomno zasledujemo dogodke v Jugoslaviji, ponosni smo s odporom in požrtvovalno borbo Zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, proti fašističnih okupatorjev in njihovih kvizlingov, Paveliča in Nediča.
Istočasno ko dobivamo vesti o velikem uspehu in zmagah Narodne Osvobodilne in Partizanske armade Jugoslavije: dobivamo vesti, katere nas vznemirjajo. Pred nedavnim je glavni štab Osvobodilne Armade izjavil, da ljudi Draže Mihajloviča, "vojni minister"; nadaljujo s bratomornim delom nad rodoljubi Jugoslavije. Pred par dni so na zverski način od teh ljudi, ubiti profesor belgradske Univerze in član izvrševalnega odbora Narodnega Osvobodilnega Sveta, Dr. Sima Mi-loševič, hrvaški pesnik in rodoljub Gorna Kovačevič, srpski rodoljub Dr. Dej an Popovič in tri bolničarke rdečega Križa. Ti rodoljubi umorjeni so le zato, keh so se junaški borili proti namških fašističnih invazorjev pri Foči.
Znano nam je, da to ni prvi slučaj bratomorstva z strani četni-kov Draže iMhajloviča. Vemo da je to njegova politika, tekom poslednjih dve leti. Ravno tako vemo, da je Draža Mihajlovič, odkrito sodeloval in zdaj sodeloje s italijanskimi in nemškimi okupatorji, ter s njihovimi "domačini" kvizlingi, Paveličem in Nedičem v borbi proti jugoslovenskih rodoljubov. Vzlic dokumentiranih obtožb, jugoslovanska zamejna vlada trdovratno odklanja izslediti zločine in izdajstvo Draže Mihajloviča, ampak ga drži na položaju "vojnega ministra". Kar pomeni, da je izdajalsko in bratomorno delo generala Draže Mihajloviča, sankcionirano po zamejni vladi premijera Puriča, do cela pa njena službena politika v tem; da vniči demokratičen duh in na ta način pripravi podlago za povojni diktatorski režim, nasilja, nacionalnega zapostavljanja in hegemonije.
S ozirom na omenjeno in neposredne perspektive zavezniških vojnih operacij na Balkanu, ter Jugoslaviji, predlažemo:
1	— Da se Zevezniki na Sredozemlju in Balkanu povežejo z sto in sto tisoč demokratičnega ljusdtva v Jugoslaviji, katero je zedi-njeno v Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi:
2	— Da militarne oblasti Vel. Britanije, Združenih držav in Sojsetske Unije, izvedejo neposredno izsleditev o bratomorni in izdajalski aktivnosti generala Draže Mihajloviča.
Mi smatramo da bodo take mere v interesu Kanade in Zaveznikov. Podpiranje teh, bo znatno ojačilo pro-zavezniške čute med narodi Jugoslavije, ter onemogočilo hitlerjevsko propagando v tej zemlji.
Za Zvezo Kanadskih Hrvatov, Edvard Jardas, Nac. tajnik
Za Zvezo Kanadskih Srbov, Maksim Bijelič, Nac. tajnik
ZA Zvezo Kanadskih Slovencev, Ludvik Troha, Nac. tajnik.
Toronto, Otn. Canada 23 Sept. 1943.
Narodna Osvobodilna in Partizanska armada je v veliki ofenzivi proti nemških okupatorjev in domačih izdajalcev. Osvobojeni so otoki: Brač, Korčula, Vis in Število drugih. Vsa rodoljubna Jugoslavija je v plamenu osvobodilne borbe!
V napotju popolnega uspeha demokratičnega združenja naroda Jugoslavije, sta izdajalca, Pavelič in Nedič. Njim se je pridružil pred dve leti, zloglasni Draža Mihajlovič, "vojni ministar" zamejne jugoslovanske vlade. Število dokazov, da je sodeloval z iatlijanskimi in nemškimi okupatorji, ter naposled z Nedičem in Paveličem, zamejna jugoslovanska vlada premijera Puriča, ve o vsemu temu. Navzlic temu ga drži na položaju "vojnega ministra" v svojem kabinetu. To dela zato, ker je protinarodna, pro-ti-demokratična in pro-fašistična vlada.
S ozirom na omenjeno in s ozirom predpostavljene zavezniške invazije v Jugoslavijo, smatramo da demokratično javno mnenje mora preprečiti ovire proti uspešnemu nadaljevanju narodne vojne. Da se zadobi čimprej šno zmago nad skupnim sovražnikom, potrebno je o-čistiti vse kar stoji kot napotje.
General Draža Mihajlovič in jugoslovanska zamejna vlada z Puričem na čelu, je napotje in ovira zaveznniškim osvobodilnim načrtom v Jugoslaviji in Balkanu. In to je potrebno odstraniti in mesto sporazuma z klikom velikosrbskih trgovcev, potreben je sporazum s milijoni demokratičnih in svobodoljubnih narodov Jugoslavije.
Vodstvo treh največjih organizacij Kanadčanov, slovenskega, hrvatskega in srbskega porekla, to je: Zavez Kanadskih Slovencev, Savez Kanadskih Hrvatov in Zavez "a-
naidskih Srbov, dvigajo v imenu svojega članstva glas protesta proti novih zločinov Draže Mihajloviča. Mi apeliramo na vso demokratično javnost Kanade, da priključi svoj glas v znaku protesta; da govori za milijone mož in žena v Jugoslaviji, kateri niso v stanju govoriti samih za sebe.
Posebno poživljamo vse organizacije, slovenske, hrvatske in srbske
v Kanadi, da enotno dvignejo svoj glas protesta proti izdajstva in bratomorstva Draže Mihajloviča. Pozivamo, da enotno in složno sklicujejo javne shode v svrho odobre-nja protestne resolucije, katere je poslati na sledeče državnike: Pre-mijeru Kanade, Hon. L. M. Kin-gu, premijerju Churchillu, predsedniku Rooseveltu in premijerju maršalu Stalinu. V naših resolucijah moramo zahtevati:
Da se generala Dražo Mihajloviča neposredno odstrani iz položaja "vojnega ministra", ter izvede preiskavo za njegove zločine in sodelovanje s sovražnikom, naposled pa postavi v seznam krivcev, kateri bodo po vojni obsojeni po zavezniškem sodišču.
Dvignimo naš glas gromko, enotno in glasno, ker govorimo za sto in sto tisočev ngJih bratov in sestre, kateri vsled suženjskih verig ne morejo govoriti.
Dvignimo močan glas protesta, kateri naj narodim v Jugoslaviji z pomočjo Zaveznikov omogoči osvoboditi Jugoslavijo in zgraditi jo močno in demokratično federativno državo treh bratskih plemen! Za Zvezo Kanadskih Slovencev, Ludvik Troha,
Za Zvezo Kanadskih Hrvatov Edvard Jardas,
Za Zvezo Kanadskih Srbov, Maksim Bijelič.
Ponedeljek, 4 oktobra, 1943
-—------liiUlNUbi t____STRAN 5
NAJ ŽIVI BRATSKA ANTI - FASISTICNA KOALICIJA ZEDINJENIH NARODOV
Nekoliko za premišlanje
V	tukajšni javnosti oziroma na tem kontinentu, izvirajo bolj pogosto odvratne izjave od ljudi tako na visokih položajih, kakor tudi onih, ki čvekajo izmed ljudstva na raznovrstnih službah.
Kako imenitno jih je orisal pisatelj Louis Adamič v vsoji koloni "Bodočnost na Obzorju" da je njihovo delo ne le delo in mišlenje posameznikov proti narodni slogi in sporazumu, ampak vezano z reakcionarnimi silami v svetu. Ta očitost izvira tembolj na površje z vsakim dnevom, ko se stopnjema približujemo bolj odločilnim tre-notkom pred popolno in brezpogojno zmago nad zločinskim fašiz-momo.
V	naši javnosti vidimo da se število duhovnikov protestno izreklo. proti Louis Admiču, ter celo zahtevajo njegov odstop iz častnega predsedništva SANSa. Opravičujejo samega sebe, češ Adamič ima stike s "komunisti"! Razen tega seveda nimajo izgovora. To jim je bržkone poslednja tarča za pod-pihovanje mržnje in razkola med ameriškimi Slovenci.
Trezno mislečega človeka take izjave ne bodo iznenadile. Zato, ker je preveč vidno dejstvo, da niso vprid narodnim in tudi ne zavezniškim interesom v odločni borbi proti fašizmu. Toda nekoliko naših duhovnikov se je pa le našlo, da se neoziraje na to očitnost postavljajo v nasprotno stran, katera je ne le za obsodbo, ampak nevarna.
Mi ne smemo pozabiti onih žalostnih slučajev v Nemčiji leta 1933. Oni, ki so vodili razdiralno borbo vred z hitlerjevim fašizmom v Nemčiji proti nemškim komunistom ter raznim drugim demokrati-činm slojem, jih je zadela neljuba usoda kakor komuniste le s izjemo odkritih gestapovcev. Nasledila je prepoved vršiti cerkvene obrede katoliške cerkve, na isti način, kakor komunistično zborovanje v dvorani.
Toda ti žalostni slučaji so tembolj očitni sedaj s razvojem iz fašistične agresije evropskih držav. Mar je Hitler prizanesel katoličanom v Sloveniji, Hrvatski, Franciji, Belgiji, Poljski in po drugih državah? Upati je, da niso naši . duhovniki padli na ta nizko stopnjo in da bodo trdili nasproto!
Moj namen ni braniti pisatelja Adamiča! Njegovo delo in vdanost občim stvarem je najmočnejši dokaz vsim ljubiteljem pravice, človekoljublja in sploštljivosti. Tembolj je moj namen kot zavednega Slovenca stati na strani interesov borbe proti fašizmu v splošnem, posebno pa na strani pravice našega naroda! Adamiču v tem oziru izrekam vso čast in spoštovanje; preziram pa one, ki podkopavajo na nepošten, zvet in zahrbten način v odločnih trenotkih, kadar je narodna enotnost in sporazum končno osnova za narodno osvobojenje. Prezri jih tudi ti dragi čitatelj!
Slovenc.
DELEGATI PRVE KONVENCIJE ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV
Dol z narodnimi izdajalci
MIHAJLOVIč IN NJEGOVA RAZDIRALNA AKTIVNOST
Sedeči od leve proti desni: J.Miketič, Gl. predsednik; M. Smrke, M. Slak,' prvi podpred.; K. Crnek in L. Troha, Gl. tajnik. V^rvi vrsti stoječi: sin Jožeta Smrke Tonv-G. Matešic, urednik Edinosti: Gl.Blag. R. Maurin, R. DimoviČ; F.Brkopec; M. Bayuk, Gl. organizator; J. Sheryak, Čl. nadz. Odbora. Drugi vrsti zadaj stoječi: L.Zdrav-je, cl. Pros. odbora: J. Smrke, predsed. Nad. Odbora; J. KobetiČ; T.Cimprič, Čl. Nadz. Odb; C. Štrbenk; M. Plut, drugi podpred. in T. Muc.
Pozdrav konvenciji iz Zdr. Držav
Cenjeni delegat je in delegatkinje:
Ob prilki vaše zgodovinske konvencije se spodogi, da dobite vsaj malo pregleda iz Združenih drqav, akoravno to poročilo prihaja od posomeznaga Slovenca, ki z velikim zanimanjem zasleduje velevaž-no delovanje Slovencev. Rad bi bil navzoč, toda to je zaenkrat nemogoče. Sicer pa bom vaše zaključke čital v vašem glasilu, Edinosti.
Naravno je, da vas vse iskreno pozdravljam in upam, da bo avše trezno in resno razmotrivanje imelo gotove koristi za vse narode, zlasti pa za naše slovanske bratje re svoje visoke politične in kulturne Zavesti s tem, da so večinom vsi pripravljeni dati svoja življenja za poraz fašizma,kar pomeni družge. Vse to je vam znano, toda
-aumd sjdajtsu o (a (Ep '3j}s3s ui za svobodo in napredek človeške tem bolj smo veseli in ponosni, ko se tega dejstva zavedajo nove
vse doslej velika tajnost, sploh ni-, proti drugim itd. Glavna opora osi-milijonske množice, katerim je bilo Ščaobstoji pri tisku in radiju, kjer so mogli zapopasti, da so Slovani | vezniške sile, predvsem imajo za
SHODI, SEJE SESTANKI IN PRIREDITVE
SLOVENCI, HRVATI IN SRBI V TORONTU PROTESTIRAJO PROTI VLADI PURIČA
Prednedavnim Zedinjeni Slovenci, Hrvati in Srbi v Torontu, po tom Zedinjenega odbora naslovili so protestno resolucijo proti za-menjeni vladi Puriča, kot vladi, katera je nedemokratična in proti-narodna. Resolucija je naslovljena na predsednika Roosevelta, premi-jera Churchilla in premijera tSali-na, ter polaga močno nadejo da se s posredovanjem zavezniških voditeljev enkrat stane na kraj proti-narodnim elementom okrog klike zamejne vlade in ustanovi res demokratično vlado, katera bo predstavljala vsa tri bratska naroda.
Nadalje resolucija kliče "Atlan-skemu povelju" v znaku zahtev za pravično preureditev povojne Jugoslavije i td.
Resolucija je podpisana po predsedniku, F. Štivič, tajniku odbora, W. Skočilič in blagajniku, J. Še-ryak, ter članov odbora: G. Pleše, J. Herceg in V. Briševac.
Zadnja seja podružnice Štev. 2 SANS, Chicago, 111., je bila prav dobro obiskana. Udeležilo se je 51 oseb obojega spola. Pristopilo je pet novih članov in članic. Po zanimivi seji je bila prosta zabava s petjem in plesom. Prihodnja seja bo dne 25. septembra zvešer; na njej bo več zelo važnih stvari na dnevnem redu; med njimi bo seveda tudi veselica, ki jo bo podružnica priredila dne20 novembra v Fleiivnerjevi dvorani na vfcr N. Halsted Striet tej organizaciji v korist. Seje se vršijo v isti hiši in zabave po teh sejah so se članstvu že tako priljubile, da jih sploh več ne zamudijo. Tudi po prihodnji seji bo taka zabava.
Podružnica Štev. 13 SANS, Ni-les, Ohio., nam sporoča, da bodo imela tamošnja dr. SNPJ, ABZ in SŽZ dne 30 oktobra veliko plesno veselico v prostorih German Hali na Belmont ave. tej organizaciji v prid.
Podružnica štev. 91 SANS, Chi-sholm, Minn. bo imela svojo prihodnjo sejo dne 26 septembra. Seja se bo pričela ob pol osmih zvečer. Ta podružnica je nastalla iz dr. ABZ, Štev. 322 in 110 SNPJ, Štev. 93 KSKJ in pa Ameriškega jugoslovanskega kluba štev. 9.
tako močni in složni, da bodo pomočjo ostalih demokratično us-merjenimerjeni množic največ odgovorni za poraz osišča in vsega kar ta fašistična ideologija predstavlja.
Znano vam je, da živimo v dobi prebujenje in reorijentacije pov-trudi na vse načine, da se ustvari sod, tako je tudi v Združenih državah. Vlada Združenih držav se trdno edinstvo doma, da enotno nastopa na militarističnem polju ali frontah. Toda tudi irp nas ima precej apizerskih elementov in odkritih fašistov, ki so z svojimi zvijačami in propagando mogli preprečiti efektivno akcijo proti osišču, to je, da so mogli tako dolgo zavlačevati drugo fronto in drugače pomagajo Hitlerju pri njegovi igri razdvojevanja in huškanja ene skupine proti drugi, enega naroda
rse troži strup in nezaupanje v za-taršo najzzvestejžo zaveznico Sovjetsko Unijo.
Sličen položaj obsoji tudi med Slovenci: imamo zagovornike zloglasnega Mihajleviča in jug. vlade v oLndonu. Toda istočasno se je skoro nepričakovano pojavila nova skupina glasnih zagovornikov Sovjetske unije, partizanov in enotnosti. To je skupina okrog dnevnika Enakopravnosti, ki izhaja v Clevelandu, Ohio. Ta list je prinesel mnogo važnega materij ala in stalno prinaša članke splošno znanih vplivnih oseb, ki so v tej kritični dobi zapopadli stvar in se odločno postavil na stran ljudstev in podjarmljenih narodov. To je zelo važen pojav, da ne omenjam stališča pri SANS, kjer so nekateri posamezniki po zaslugi pisatelja Adamiča deloma spremenili svo-
je nazore in so vsaj deloma za skupno stvar in poraz reakcije. Velik korak naprej je bilo formira nje Združenega odbora Srbov, Hr vatov in Slovet."ev, kajti v tem od-kooperacijo med temi narodi za zzmago nad ^siŠčem in za ustva ritev sporazuma v bivši Jugosla-boru so pošteni in iskreni borite Iji, ki bodo delovali za tesnejšo viji.
Če vzamemo to v poštev, potem se lahko konstntira, da bodo v bližnji bodočnosti tudi Slovenci v Združenih državah knočno storili okrak naprej in morda nas bo ta vala, da bomo bolj aktivni za blagor večine. Morda se iz tega izci-ni Še kaka organizacija, ki bo posnemala žipahnost in politično de-vojna kriza in trpljenje spameto-slovencev sosedov.
Drugi priporočil nimam kakor to, da bi bilo zelo umestno in tudi potrebno, da se vaša konvencija izreče za sodelovanje z SANS, ka-
IZ URADA
SLOV. NAROD. AMER. SVETA
kor je to predlagal Sodeč. Vaše sodelovanje bi pomenilo mnogo, ker bi nam prinesli novega duha in živahnosti, obenem pa bi vplivali na voditelje SANS, da pospečijo politiČ"*^ akcijo, da ustvarimo jekleno enotnost med vsemi razf^e^v
Spominjamo se obtožnice Osvobodilne Fronte v Sloveniji; proti takozvanim oddelkom "bele garde" organizirane z pomočjo in po navodilih Mihajloviča, ter domačih izdajalcev v borbi proti slovenskih oddelkov Narodne Osvobodilne in Partizanske armade.
Nato je naslovil obtožnico Dr. Mikoš v istem smislu na slovenske katolike in krščanski svet v splošnem, proti zločinom storjenih po "beli gardi" v Sloveniji.
Dne 13 septembra "Svobodna Jugoslavija" v svoji redni emisiji poroča naslednje:
"Razdiralna aktivnost Mihajloviča se nahaja pred vse večjim odporom z strani raznih slovej Slovenskega naroda. Dejstvo, da je nekadajni major jugoslovanske redne armade Dragotin Novak po navodilih Mihajloviča, pričel organizirati svoje takozvane oddelke "bele garde" "kmetske zaščite" in "legije smrti" z namenom "razedi-niti Slovenski narod, kateri se zedi-njuje okrog Osvobodilne Fronte. To je pa dovolj da vemo o vlogi tako Mihajloviča, kakor tudi raznih drugih narodnih izdajalcev v osobinah imenovanega Novaka, in njemu podobnih, kateri kljub svoji razdiralni vlogi ne bodo uspeli ra-zediniti Slovenski narod, kakor je njihov zločinski namen",
"Pred nedavnim dvainštirideset slovenskih časnikov bivše redne ju-goslovenske armade, kateri se bo-jujo v Sloveniji, naslovilo je poziv vsi maktivnim in rezervnim česni-kom kakor tudi vojakom bivše jugoslovanske armade, da se pridružijo Narodni Osvobodilni armadi. Poziv odkriva izdajalsko vlogo Mihajloviča in Novaka, etr poživlja slovenski njrod da strne svoje vrš-
nimi Slovenci, kajti čas se prii žnje, ko bo fašizem izkorenjen, ko bodo narodi pričeli urejevati svoje meje in oblike svojih vlad. Takrat pa moramo biti vsi kot eden pripravljeni, da jim damo vso moralno in politično podporo, tako da bo trajen mir in boljša bodočnost vsem narodom počivala na trdni podlagi, da se nebo omgla spet ponoviti kakšna pogodba ali ponovno razkosavanje narodov.
Obilo uspeha in napredka želi konvenciji in Zvezi Kanadskih Slovencev in njenemu glasilu Edinosti, ki je najboljši organizator, zato ga izboljšajte in razširite v vsako slovensko hišo.
u sodruinim pozdravom
George Witkovic
Tretje vojno posojilo in naša
navodila Združene države ameŠke so v vojni, vsiljeni vojni, v kateri gre za to, da se za vselej zavije vrat barbarskemu fašizmu vseh vrst, v kateri gre za odpravo razbojniške nasilnosti in ustalitev trajnega pa pravičnega miru, v kateri gre za zmago demorkacije in z njo tudi za rešitev, osvoboditev in združitev zasužnjenega pa raztepenega slovenskega naroda v stari domovini.
Toda za vsako vonjo je treba denarja, denarja in zopet denarja. Zato se zdaj naša vlada že tretjič v tem svetovnem pokolju, izzvanem od Nemčije, Italije in Japonske, obrača do ameriškega ljudstva s pozivom, naj jo založi z denarjem, da more uspešno nadaljevati boj, ki napoveduje zadnjo uro nemški gospodovalnosti in japonski vlado-hlepnosti, med tem ko so Italijani že na kolenih.
Vsak dolar, ki se vloži v to vojno posojilo, pomeni nov žebelj za trugo roparskega osišča. Vsaka vladna vojna obveznica, ki jo kdo kupi, pospeši zmago demokratičnih vojska nad temnimi silami fašističnega barbarstva in prihod srečne dobe, ko se ljudem ne bo več treba tresti pred strahotami mednarod-
nega razbojništva in ko bo vsakdo varen pred strahotami mednarodnega razbojništva in ko bo vsakdo varen pred pomanjkanjem svobodno užival sadove svojega truda. Vrh vsega tega je denar, ki se da za vojne vladne obveznice ali bonde, tudi z gospodarskega stališča zelo pametno in plodonosno porabljen. Po določenem roku se bo kupcu obveznic vrnil z obrestmi vred. Kajti te obveznice niso davek, nego hranilne vloge pri naj-zanesljivešji in najvarnejši tvrdki na svetu — pri vladi Združenih držav ameriških.
To so tehtni in jasni razlogi, zakaj naj naši ljudje po vseh svojih močeh podpro kampanjo tretjega vojnega posojila s kar največjim nakupom vojnih vladnih obveznic.
Z dejanji človek najbolje pokaže,-kako misli in kaj je.
Dokler so se naši ljudje v starem kraju prepuščali pasivnemu odporu proti svojim zatiralcem, se ni prav nihče zmenil zanje. Ko so pa zavihteli svoje krampe, kose, cepce in kole ter začeli udrihati z njimi po bučah Nemcev, Lahov in Madžarov, se je jel zanimati zanje
na domači fronti. Dokler se vsa naša vojna prizadevanja potapljajo v ogromni ljudski gmoti, nas ne more razločiti niti naša širša javnost, niti ne naša vlada, pri kateri iščemo zaslombe v svojem stremljenju za rešitvijo, osvoboditvijo in združitvijo slovenskega naroda v stari domovini. Zato moramo gledati zlasti v kampanji tretpega vojnega posojila na to, da zvedo v Washingtonu, v koliŠni meri jo podpiramo.
In kako naj to storimo ?
Slovenski Amerikanci imamo Slovenski ameriški narodni svet, ki mu je naloženo, naj poskuša po vseh svojih močih rešiti slovenski narod narodnega pogina in združiti vse slovensko ozemlje v svobodno in demokratično Slovenijo v okviru neodvisne in demokratične Jugoslavije. V teh svojih naporih se ta organizacija v prvi vrsti obrača do naše vlade v Washingtonu. Seveda ne more tjakaj s praznimi rokami. S sabo mora imeti dokaze, da podpirajo to deželo tisti, ki jih predstavlja in zastopa. Zastran tega želi v soglasju
ves svet, pred katerim veljajo sedaj Združenim odborom juznoslovans-za borce svobode in demokracije, kih Amerikancev, da bodo vse voj-Prav taka je z nami v tej deželi ne vlade obveznice, kupljene v tej 'nakupovanja, "v ta "urad.
kampanji vojnega posojila od slovenskih Amerikancev, Štete ameriškemu slovenstvu v dobro. Da se bo to doseglo, naj bodo naše podružnice, ki so posejane širom po tej deželi domala prav povsod, koder živijo naši ljudje, središča za zbiranje podatkov o nakupovanju vojnih vladnih obveznic med življem sloevnskega pokolenja.
Njim naj naznanijo vsi— posamezniki in skupine — koliko obveznic so kupili in za koliko. Podružnice same naj vsaka v svojem okolišču skrbijo za to, da bo to vedela ecla naselbina, oziroma celo področje vsake podružnice posebej.
NASE GIBANJE
V	dobi od 9 do 16 septembra se je prijavila v ta urad nova podružnica štev. 92 SANS, St. Michael Pa., nastala iz dr. štev. 190 SNPJ.
V	istem času so. nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00; štev. 9 SASN, Willock, Pa., $5.68; Štev. 12 SANS, W. Aliquippa, Pa. $29.25; Štev. 23 SANS, St. Louis, Mon., $15.25-; štev. 33 SANS, Bridgepor,t O. $65.25; štev. 52 SANS, Pueblo, Colo., $5.00; Štev. 52 SANS, Chicago, 111., $12.25; štev 53 SANS, Johnstown, Pa., $8.00.
Ko bo konec te kampanje, naj vsaka nasa podružnica posije vse podatke, ki se bodo tikali tega
\^vrog Osvobodilne Fronte". nih"7a-čelu teh častnikov je znani slovenski patriot polkovnik ,J~':ob Avrišič, nekdaj ni general-Štabni ča stnik jugoslovanske vojske, zdaj pa pomočnik poveljnika Narodne Osvobodilne armade v Sloveniji in član izvrševalnega odbora Osvobodilne Fronte."
Takšno vlogo igrajo narodni izdajalci v času, ko je potrebno največ sloge in vzajemnosti za narodno osvobojenje, organizirajo posebne razdiralne in razbojniške skupine.
Z naše strani odločno protestiramo proti izdajalcem narodnih interesov, ter z tem občih stvari protifašistične borbe. Obsodimo Novaka vred z Mihaj iovičem, kot izdajalca!
ZAHVALA NA POSTREŽBI
Ob moji povrnitvi iz konvencije H. B. Z., katera se je vršila v pričetku septembra, obiskal sem mojega strica J. Grdina in tudi sožlahtnik M. Weiss v Clevelandu. Kako ugodno se sem počutil v nji hovi sredini, bi najlažje povedal ob priložnosti njihovega obiska nas v Vankuverju.
Oba sta me seznanila z uglednimi Slovennci in Slovenkami v Clevelandu. Medtemi seveda mi je bila čast seznaniti se z mestnim županom, Mr. Laušetom, katerega kakor razvidno je precej interesi- * rala konvencija H. B. Z., zlasti pa razdorno delo Paveličevciv. Pravi da ni imel priložnosti se podrobnejše seznaniti z njihovim Škodljivim delom. Ni pa izključeno da bi ne imel priložnosti recimo v bodoče.
Torej tem potom se želim zahvaliti za obilno postrežbo pri mojem stricu, drugih žlahtnikih in prijateljih v Clevelandu! Morda kdaj na nese priložnost enega ali pa drugega, da se bo podal na Pacifiško obrežje k nam v Vankuver. Takrat bomo povrnili uljudnost in postrežbo!
Družina Sertič.
Vsaka naša podružnica naj natanko zapisuje vse te podatke — Število obveznic in zneske, ki so se plaačli za kupljene bonde.
Ponedeljek, 4 oktobra, 1943
PROGLAS KONVENCIJE
PRAVILA ZVEZE KANADSKIH tiva, delati v pravcu dobrih odnošajev in utrjevati bratsko slogo in enotnost izmed kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v svrho; iz-
SLOVENCEV UVOD
Razvojna povest balkanskega po-luotoka; beda, siromaštvo in zapo-stacv.ijanje, primoralo je veliko večino kanadskih Slovencev, izseliti se iz rojstne domovine v svet za kruhom ter svobodnejšim načinom živlenja. Pretežna večina,"nastanila se je v industrijskih področjih Kanade, služeč si vsakdajni kruh v rudnikih, tovarnah, gozdu in poljedelstvu.
Torej jasno je, da so se priselili v Kanado, ne kakor gosti, ampak odločili z svojim marljivim delom zagotoviti si živlenjski obstanek in pomagati k njenemu razvoju, kot nove domovine.
Glavna svrha Zveze radi tega je, pomagati kanadskim Slovencem, da postanejo dobri Kanadčani in sestavni del kanadskega naroda. To je prvotna naloga in cilj Zveze Kanadskih Slovencev.
Stoječa pri tem načelu ter žnjim vskladiti svoje aktivnosti, nepoza-blja na najfinejše tradicije našega naroda in njegove domovine, katera nas je vzgojila.
P R A VI L A ČLAN I CILJ IN NALOGE
1 — Ime organizacije je: Zveza Kanadskih Slovencev. Skrajšano pa: Z. K. S., ali pa Zveza.
ČLEN II
CILJ IN NALOGE
2	— Vzgajati Kanadske Slovence, da postanejo vdani državljani rove domovine, lasnega izbora — Kanade.
3	— Organizirati in združiti Kanadske Slovence, pospešiti in razviti najlepši del narodne kulture v svrho tesnejših stiskov in neločenih
dajtnejŠe podpore Zedinjenim Narodom in osvobojen ju naših narodov na očetovskem domu.
e. — Zveza Kanadskih Slovencev, ne pripada niti eni politični stranki, ampak vztrajno in odločno stoji na strani demokracije; svobode in pravice velikih in malis narodov, ter na strani napredka človeštva.
ČLEN IV ČLANSTVO
7. — Članom (com) lahko postane vsak kanadski Slovenec in Slovenka iznad 16 let starosti, neozi-raje se na spol, veroizpoved ali pa politično pripadnost, izvzemivši:
a.	— Odkriti fašisti in oni kateri podržujejo idoološko ali pa organizacijske vezi z fašisti.
b.	- Osebe, ki so prizadele moral no in materij alno škodo Zvezi ter narodnim interesom tukaj ali pa v stari domovini. Zatem vohuni in protinarodni elementi.
ČLEN V
DOLŽNOSTI IN ČLANSTVA
PRAVICE
8.	— Vsak član (ca) plača pristopnino 25 centov, ter nadaljnih 25 centov redne mesečne članarine; izvzemivši članic, katere plačajo le 10 centov mesečne članarine. Odseki Zveze, članarino in pristopnino brez odbittka pošljejo na Glavno Upravo ne kasneje od 20 v tekočem mesecu, za minuli mesec.
9.	— Sprejem novega člana(ce) potrjuje redna seja odseka z večino zato odanih glasov.
10.	— Vsak član Zveze dolžan (na) je upoštevati in ravnati se po pravilih Zveze ter njenih " -čelih,Udeleževati se redn'jfsej; iz-
REZOLUCIJA
> .......... —------—	-	—v —J> —
odnošajev izmed njih in kanroslav govejevati naloge odseka v duho ga n'-Sfcdo. Sredstva p«a5m TcatR.Ym*iavil,! sklepov Konvencije in dru ^ _P*Tse to cfošeže na kulturnem polju '	~~
so: dramski odseki, pevski zbor, godbeni zbori, športni klubi in temu podobnih aktivnosti, da dopri-nesemo naž delež k hitrejšemu razvoju kulturnega živlenja Kanade.
4— Praznino izmed Kanadčanov slovenskega porekla in njihovih roditeljev, spopolnjevati z prirejanjem večernih Šol in predavanj o angleškem jeziku. Pomagati jim da se uce tako angleškega jezika, kakor tudi s vpoznavonjem s institucijami Vel. Britanije in Kanade; pravicami in obveznostmi, katere jim nudi nova domovina.
5 — Pomagati Kanadskim Slovencem v kulturni in gospodarski izobrazbi k boljšemu gospodarskem pološaju; živlenjskemu standardu in obstanku, ter prožiti bratsko pomoč vsem, katerih stremlenje je k -, odhrobiti kanadskega naroda.
ČLEN III
NAS PRILOG VOJNIM NAPOROM KANADE IN ZAVEZNIKOV
6 Zveza Kanadskih Slovencev smatra, da je današnja vojna Zedinjenih Narodov, tudi naša vojna. Da je o njenem izhodu, odvisna u-soda tako Kanade in vsega človeštva, kakor tudi našega naroda v sta-domovini. Vsled tega dejstva, Zveza pred svoje članstvo postavlja s'edeče naloge in obveznosti napram Kanadi in zaveznikom.
•a — Organizirati in vzbujevati Kanadčane slovenskega porekla, za moralno in materijalno podpiranje vojnih naporov Kanade in njenih zaveznikov, to je: Vel. Britanije, Združenih držav, Sovjetske Unije, Kitajske in drugih.
b. — Moralno in materijalno podpirati osvobodilno borbo Slovencev, Hrvatov in Srbov v Jugoslaviji, za dejansko osvobojenje in enakopravnost.
" c. — Zedinjevati in vzbujati Kanadske Slovence v borbi proti fači-stičnih uslužbencev na tem kontinentu in v stari domovoni.
d. — Vztrajno in požrtvovalno brez kakoršnega koli osebnega mo-
gih odborov odseka in Zveze. Vsa-k član (ca) ima pravico na vsih sejah do besede in kandidature v vse izvršujoče odbore odseka in Zveze.
11.--Člani (ce) ki nimajo stalnega bivanja ali pa ne žive v mestih kjer posluje odsek Zveze, se smatrajo samostalni člani. Vsled tega so v zvezi z Glavno upravo,dokler niso spremenili svojega bivanja kjer je vstanovljen odsek. Taki člani plačajo svoje mesečne prispevke Glavni Upravi, sicer dokler nimajo priložnosti pristopiti v odsek Zveze v eni ali pa drugi naselbini.
12. -- Član (ca) kateri (a) je pre kršil (a) pravila Zveze in kateri (ra) dela proti njenih načel in ciljev, izključuje se iz vrst članstva Tako izključitev odloča redna seja odseka z večino oddanih glasov članstva. Izključeni član (ca) ima pravico do pritožbe na glavno upravo ali pa Konvencijo.
- ČLEN VI
PRAVICE IN OBVEZNOSTI ODSEKOV
S ozirom na svetovni položaj protifašističnega zavezništva v borbi proti fašizma, največjega sovražnika vsih svobodoljubnih in demokratičnih narodov, posebej Slovanov; in s ozirom na notrajne zadeve narodnih pravic; narodnih meja zlasti Zedinjene Slovenije; demokratične in svobodne Jugosla-KaHa^a, cpncKe xpBaTcice h vije, Balkana in v svetu v splošnem, prva Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev odločno poudarja; da je narodna enotnost, prijateljstvo in sporazum med narodi ne le nujnost za popolno zmago nad fašizmm, ampak istočasno osnovna opora v vsih drugih zadevah povojnega sveta; za trajen mir, svobodo, napredek in progres. Zato smatra za potrebno:
1)	ProŠiriti aktivnost Zveze kot celote in urgirati za večjo in izdatnejšo podporo kanadskih Slovencev vprid naši novi domovini v vsih zadevah borbe proti fašizmu, za čim prejšno zmago.
Aktivno sodelovati v vojni proizvodnji; skrbeti za normalni in nemoteni pogon vojne proizvodnje; pomagati v kampanjah Rdečega križa; zbirati vojno posojilo, ter končpo vskladiti svoje delovanje vred z kanadskim narodom, za sploešn narodni in kulturni napredek.
2)	Neumorno delovati na polju bratske sloge in enotnosti kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov, ter drugih Slovanov in kanadskega naroda v svrho podpiranja vojnih naporov Kanade, njenih zaveznikov, ter Narodne Osvobodilne in Partizanske armade v stari domo-
rodnemu predstavništvu, oziroma vodstvu Osvobodilne Fronte.
vini.
3) Zveza je pripravna sodelovati s podpornimi društvu in drugimi skupinami kanadskih Slovencev ne glede na njihove politične ali pa verske nazore v svrho podpiranja osvobodilne borbe našega trpečega naroda pod vodstvom Osvobodilne Fronte; za Zedinjeno in svobodno Slovenijo, ter za svobodno in demokratično Jugoslavijo.
Dalje v svrho uspešnejše mate-rijalne pomoči kadar se ukaže priložnost da se bo tako pomoč lahko poslalo, ik je tudi lahko v različnih potrebščinah, resničnemu na-
4)	Zveza kot celota odobrava program aemriških južnih Slovanov, ter obljublja svojo moralno in tudi ideološko podporo temu odboru. Ravno tako je pripravna na afiliacijo z SANS-som, kljub temu da so pravila Zveze daleč v ospredju; za moralno in ideološko sodelovanje v svrho obsežnejšega enotnega glasu kanadskih in ameriških Slovencev vprid narodnih meja in narodnih pravic našega naroda v stari domovini.
Toda pri tem odločno naglaša, da se ne strinja z SANS-vim programom zaradi omejitve priznati Narodno Osvobodilno in Partizansko armado, kakor tudi Oslobodil-no Fronto.
5)	Tako delovanje mogoče je vskladiti edino moralno in ideološko. Naše poslovanje je v Kanadi, nedočeno od splošnih nalog kanadskega naroda v tekoči vojni, kakor je delovanje SANS-a v Združenih državah neločeno od ameriškega naroda. Kakor na eni tako na drugi strani ne sme biti ovir proti teh skupnih in neločenih nalog. Zato je naša dolžnost graditi pokret enotnosti kanadskih Slovencev v Kanadi, ameriških Slovencev pa v Združenih državah za koordinirano pomoč vprid zmagi nad fašizmom na prvem mestu. Medtem pa vsak na svojem polju dela zbirati materijalno pomoč za naš trpeči narod v stari domovini.
6)	Materijalno pomoč odseki Zveze lahko zbirajo med časom raznih drugih kampanj, kakor utdi prispevke od onih rojakov, ki so pripravni prispevati v ta namen recimo od svoje redne plače mesečno. Tak sklad bo naložen na ime Zveze, ter bo onjem posebej poročano v listu Edinosti, kakor tudi pod nazorstvom nadzornega odbora Zveze.
7)	Konvecija na podlagi poročil ter skupnega delovanja Zveze, vidi močno potrebo proŠiriti delovanje z postoječimi odseki, kakor tudi vstanoviti odseke v onih naselbinah, kjer ti Še niso vstanovljeni. Za večji in hitrejši uspeh, naproša rodoljbune Slovence v onih naselbinah kjer neobstoja odsek Zveze,
da nas v tem oziru podpirajo in pomagajo za ustanovitev odseka.
Ravno tako vidi optrebo proŠiriti prossvetni poduk in protifašistično zavest s prirejanjem predavanj, kakor tudi poučevanjem mladine v materni besedi. Tam kjer je priložnost za vstanoviti mladinski Klub in krožek naraščaja, odseki Zveze so dolžni pomagati mladino in naraščaj k boljšemu poznavanju domovine odkjer so njihovi starši, kakor tudi druge kulturne in prosvetne vzgoje.
8)	Konvencija odločno poudarja borbo proti elementom, kateri namerno in nedostojen način obre-kuje naše vrste ter izmišljajo raznovrstne obtožbe proti posameznikom, organizacijam, tisku i td., namenoma povzročiti sovraštvo in razkol med kanadskimi Slovenci, Hrvati in Srbi.
Poleg tega odločno protestiramo proti onih "velikanov in obtožni-kov", ki na reven način obtožujo slavnega pisatelja L. Adamiča, češ da je v stikih s "komunisti", ki odločno zagovarja Osvobodilno Fronto, Narodno Osvobodilno in Partizansko armado, ter slogo ameriških južnih Slovenov.
Odseki Zveze v bodoče bodo morali dati večjo pozornost proti takim Škodljivcem, ter jih odkriti v pravem pomenu njihovega dela.
9)	Da se dosedajni glavni odbor proŠiri in sicer na 13 članov. Namesti pa glavnega tajnika na stal no delo v uradu Zveze v svrho boljše aktivnosti in ko-operacije izmed odsekov in Zveze v vsih zadevah aktivnosti indela.
Dalje, da glavni Izvrševalni odbor tvore: Gl. predsednik, gl. tajnik in gl. blagajnik, proširjeni odbor pa vključujoč ostalih 10 članov.
10 Konvecija daje vso čast in priznanje na odločni vlogi na polju bratske sloge in enotnosti v borbi proti fašizmu — Edinosti. Zato smatra za svojo dolžnost ne le podpirati list potom svojih odsekov in Zveze kot celote, ampak sodelovati potom glavnega odbora Zveze v najtesnejšem sporazumu z uredništvom Edinosti, za proŠire-nje lista v naročninah in za tsikov-ni sklad, da čimprej postane tednik.
in COSKI 21 in 22 s dopolnjeno glavno upravo Zveze od 13Šlanov. Razen tega pravila Zveze so sprejeta brez spremembe.
V Torotnu dne 6 in 7 septembra 1943.
Prva konvecija Zveze Kanadckih Slovencve, pričela se je dne 4 sep-tebmra 1943 ob 10-30 dopoldan na 386 Ontario St. Toronto z sledečim dnevnim redom:
1)	Otvoritev Konvencije
2)	čitanje imen delegatov in drugih zastopnikov
3)	Vovitev konvenčnega preds-sedništva; konvečnega zapisnika; nadzornega odbora; odbora za pravila in odbor za rezolucije in pozdrave.
4)	Poročilo glavnega tajnika.
5)	Poročilo urednika Edinosti
6)	Poročila delegatov in diskusija na podlagi poročil
7)	Predlogi in sklepi
8)	Poročila raznih odborov z diskusijo
9)	Volitev bodočega glavnega odbora
10)	Zaključek.
13.	— Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, se lahko vtsanovi v vsakem mestu kjer se nahaja ne manj od pet Slovencev in Slovenk. Odseki Zveze so skupni, to je od moških in ženskih članov. Kar pomeni, da se ne vstanavljajo posebej moški ali pa ženski odseki.
14.	— V mestih in naseljih kjer je manj od pet članov od, vsake narodnosti posebej, se lahko vstano-vi odsek treh narodnosti. Taki odseki bodo znani kot "mešani odseki", Kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. V takem slučaju taki odseki so nadležni oni glavni upravi, čigar večino predstavlja ena narodnost v dotičnem odseku, člani, ki so v manjšini v takih odsekih, a polje je da se lahko vstanovi posebej odsek, svoje narodnosti z namenom vsta-bodo delovati za povečanje članstva noviti posebej svoj odsek.
15.	— V mestih kjer obstojajo tri odseki treh bratskih Zvez, se lahko vstanovi odbor mestnega Sveta. Tak odbor tvore tajniki mestnih odsekov.
Naloge mestnega Sveta so: Vskladiti društvene in druge aktivnosti, v svrho skupnih akcij, vprid nove domovine Kanade, stare domovine Jugoslavije in vsih kanadski Slovencev, Srbov in Hrvatov.
16. — Izvrševalci odbor odseka se sestoji iz ne manj od treh članov: Predsednika, tajnika in blagajnika. Odseki, ki so številčno mečnejši izvolijo poleg teh: podpredsednika, organizatorja; predsednika in dva člana nadzornega odbora; predsednika in dva člana prosvetnega odbora itd., lahke spopolnjujo potrebne odbore pri odseku, za večji napredek odseka in Zveze.
17.	— Oseki Zveze tam kjer je priložnost ne pozabiti na mladino in naraščaj. Tam kjer je priložnost potrebno je vstanoviti mladinske klube in otročje vrtce. Taki klubi mladine in vrtci naraščaja, so lahko posebej ali pa skupno z mladino in naraščajem hrvatskih in srpskih družin. Izvršujoči posli so v rokah mladine, ali pa podnazorstvom odseka Zveze, kateri mora skrbeti in nuditi pomoč za razvoj mladinskih klubov in vrtcev naraščaja.
18.	— Vzlic temu da obstojajo tri nacionalne organizacija, to je: Zveza Kanadskih Slovencev; Zveza Kanadskih Hrvatov in Zveza Kanadskih Srbov; ter zvlic temu da so neodvisne ena od druge ali pa katere koli druge organizacije, so njihovi interesi in cilji tesno vezani in enaki. Zaradi tega bodo v vsih svojih aktivnosti sodelovale in razvijale bratsko slogo v svrho skupnih interesov kanadskih Slovencev,
Hrvatov in Srbov.
19.	— Zveza smatra, da je društveno živlenje našega naroda v Kanadi, mogoče vskladiti, le ako se vskladijo tudi naši odnošaji, to je: izogibanjem in nepovzročonjem mržnje, razdora in zavisti.
da je sodelovanje kanadskih Slovencev, Srbov in Hrvatov ne le mogoče, temveč tudi nujno. Zato izjavlja, da je za razprostrto sodelovanje po vsih enotnih vprašanjih za interese Kanade in našega naroda.
ČLEN VII
VRHOVNA UPRAVA ZVEZE
20.	— Vrhovna Uprava Zveze, je nacionalna Konvencija. Nacionalna Konvencija se vrši vsako leto enkrat, katero sestavljajo delegati Zveznih odsekov.
21.	— Konvencija izvoli sledečo glavno upravo Zveze: Glavnega Predsednika, dva podpredsednika; glavnega tajnika; glavnega blagajnika; gl. Organizatorja; tri člana nadzornega odbora, tri člana pro-svetnoga odbora ter predstavnika Mladine in naraščaja.
Glavni stan Zveze je Toronto, sicer dokler redna ali pa izvenredna Konvencija ne spremeni ta sklep.
22.	— Glavni Odbor, katerega tvori 13 članov, se sestane vsaj enkrat v Šestih mesecih; dokler vsa spadajoča opravila izmed Konvencije vrši glavni izvrševalni odbor Zveze. Proširjeni glavni odbor s predhodnim posvetovanjem odsekov Zveze, lahko skliče izvenredno Konvencijo, ali pa na zahtevo tri četvtinske večine članstva.
23.	— Glavni izvrševalni odbor tvori: Glavni predsednik, tajnik, blagajnik, organizator in predsed-sednik nadzornega odbora, kateri izmed seje proširjenega glavnega odbora in Konvecije, vrši spadajoča opravila Zveze po sklepih Konvencije in zvezinih pravilih.
24.	— Pravila Zveze lahko izpre-meni, dopolni ali pa popolnoma zavrže, le redna ter izvenredna Konvencija.
DODATEK K PRAV1LIM
Na vstanovni Konvenciji sklicani po pokretu za Osvobojenje stare domovine, ki se je vršila dne 2 in 3 maja 1942 v Toronto, vstanov-Ijene so tri bratske Zveze — Zveza Kanadskih Slovencev — Zveza Kanadskih Hrvatov in Zveza Kanadskih Srbov, istočasno vstanovljen je odbor Medmestnega Sveta, kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta odbor tvore glavni tajniki treh bratskih Zvez v svrho mobilizacije somišljenikov za podpiranje vojnih naporov Kanade in za obče delovanje na polju izboljšanja živlenjskega položaja našega naroda v Kanadi in tudi stari domovini.
Mestni Svet ni administativne, oblasti, ampak izkljušno svetovalen in kooperativen. Ve tri Zveze si azdržujejo popolno neodvisnost.
V kolikor so tehnične prilike dopuščale Pravila treh bhatskih Zvez so istovetna in enaka.
Redna Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, ki se vršila dne 6 in 7 septembra 1943 je popolnila pod členom 7 in točko 20, da se vrši redna Konvencija vsako leto
Br. Martin Bajuk, odpre Konvencijo z pozdravnim nagovorom delegatom in gostom; ter jih pozove za eno minuto molka v počast in spomin padlim borcem za demokracijo in svobodo.
Zatem v kratkih besedah oreše pokrenitev Zveze Kanadskih Slovencev pred letom dni, važnost njenega dela med Slovenci in njen napredek v tem času.
Vidna potreba je bila sklicati Konvencijo ne le za popolnitev glavnega odbora, ampak tudi za pospešitev razvoja te naše narodne in demokratične organizacije. Apelira, da vsaki naj pazno zasleduje potek zborovanja, ter daje nasvet in priporočila za bojše sklepe bodočih del, katera naj bi bila v korist ne samo Zvezi, ampak vsem Slovencem v novi domovini.
Zatem prečita dnevni red Konvencije, kateri je enoglasno sprejet. Nato, čita se imena uradnikov in delegatov. Navzoči so: Glavni predsednik M. Bajuk; glavni tajnik R. Maurin; urednik Edinosti^ Geo MateŠič in odborniki: Jože Smrke, Louis Zdravje in Jože Miketič. Delegati: Toronto, J. še-rjak, L. Troha. Windsor, J. Ko-betič, Katarina Crnek. Timmins, Margareta Slak in Franc Brkapec! Sudbury, Jože Srke, Marija Srke in Ciril tSrbenc. Port Arthur, Toni Cimprič. Odseki Vankuver in v Kirkland Lake, nista bila zastopana po delegatih.
Preide se na volitev konvenčnega predsedništva. Enoglasno izvoljena sta, Martin Bajuk in Jože Miketič.
Nato preide se na volitev konvenčnega tajništva. Izvoljena sta Ludvig Troha in Louis Zdravje. Za pregledovanje blagajniških knjig izvoljena so: Margareta ISak, T. Cimprič in Jože Smrke. V odbor za pravila, J. Šerjak, J. Miketič, in Ludvki Troha. V odbor za resolucija in pozdrave: Geo MateŠič, Jože Srke, Jože Miketič, K. Crnek in R. Maurin.
Z tem je izčrpana prva, druga in tretja točka dnevnega reda. Preide se k štrti točki poročila glavnega tajnika. Ker je pa ravno pred časom za kosilo, je mišlenje prisotnih da se zborovanje prvega zasedanja z tem zaključi.
Br. Maurin predlaga da se drugo zasedanje konvencije prične ob drugi uri popoldan. Podpira brat Kobetič. Predlog enoglasno sprejet.
II Zasedanje Konvencije Brat konvečni predsednik Jože Miketič, odpre zborovanje točno ob 2 popolne. Nazovči vsi odborniki in deleg^i.
Predno se preide k poročilo glavnega tajnika, je na raspravi vprašanje kedaj se zaključi konvencijo, zaradi tehničnih vzrokov, oziroma ker se nekateri delegati omajo
povrniti čimprej na delo. Medtem br. predsednik pojasni, da je v nedeljo popolne Mednarodni, piknik, ter da bi bilo prav primerno, da se ga delegati če je njihova želja vdeležijo. Delegati iz Toronta so mišlenja, da se konvencija vrši v nedeljo popolne in nadaljuje v ponedeljek, ter zaključi istega dne z javnim shodom.
S pojasnilom br. predsednika, da se konvencija nadaljuje v nedeljo samo dopolne, ter nadaljuje in zaključi v ponedeljek, se strinja večina. Nato sestra M. Slak predlaga pojasnilo br. predsednika; da se sprejme. Podpira Jože Smrke. Predlog enoglasno sprejet.
Preide se na glavno poročilo brata glavnega tajnika R. Maurin.
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA
Izvenredno me veseli, da se mi je prožila sicer prva prilika pozdraviti slovenske delegate zbrane na svoji prvi Konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev. V imenu dosedajnega glavnega odbora, vas prisrčno pozdravljam tako delegate, kakor tudi druge predstavnike in goste.
Kakšna razlika od lanskega leta? Lansko leto ob vstanovitveni konvenciji treh bratskih Zvez, pri-sostovalo nas je 8 Slovencev. Nikakor nemorem trditi, da smo takrat zastopali odseke Zveze v takem pomenu, kakor danes. Namreč zastopali smo idejo, ki je vzklila v skupnem zborovanju Slovencev, Hrvatov in Srbov; da se vstanovi tri bratska pokreta, ki bodo po načelih in ciljih si popolnoma enaki in v najtesnejših odno-Šajih bratske sloge in enotnosti, delovali za obče stvari v borbi proti fašizmu.
Ta idejna zamisel je dobila vsekakor odziv po večini naselbin! Če ravno ne v popolnoma praktičnem vsaj v moralnem oziru je njen rezoltat, da je danes zastopanih sedem odsekov Zveze Kanadskih Slovencev. Ti so vstanovljeni od lan skega leta sem v Vankuverju, Port Arthur-ju , Geraldtonu, Sudbury, Timmins, Toronto in Windsorju.
So Še naselbine kjer bi se lahko vstanovili odseki in na ta način povezali ne samo dotične naselbine skupno z odseki Zveze, ampak istočasno z delom v narodnih, kulturnih in tudi skupnih nalogah tekočega času. To je vprašanje pred Konvencijo in bo treba ukreniti vse potrebno, da se tudi v teh naselbinah vstanovi podružnice narodne protifašistične in demokratične organizacije.
Če so opravičeni vzroki, da do danes niso vstanovljeni odseki po vsih naselbinah, kjer žive Slovenci? Mislim da niso! In tudi bi ne smeli obstojati. Saj je vendar to organizacija nas vseh v načelih in smernicah, neločljiva od splošnih interesov naroda. Če pa količkaj razuemmo tekočo vojno, tedaj je nujnost temvečja, kajti od njenega izhoda je odvisen naš nadaljni ogstanek kot naroda. Temu najboljši dokaz je dosedajno delovanje stanovljenih odsekov, obenem tudi pravila, katera so osnovni poto-kaz organizaciji v duhu časa in odgovarjajoča vsim onim, ki ljubijo slobodo za svoj in druge narode. Pristopna so vsim onim, ki hočejo pomagati borbi proti fašizmu, največjemu sovražniku svobode, napredka in progresa in naposled narodne neodvisnosti.
Do danes odseki Zveze prispevali so sorazmerno zelo lepo vsoto denarja vprid kampanji za pomoč Sovjetski Uniji, Rdečemu Križu in tudi za vojno posojilo naši novi domovini. Ponekod so cele predn-jačili Slovenci v vojnem posojilo kot je to naprimer Sudbury, Port Arthur in drugod. Ta pomoč bi bila naravnost večja in uspesnejča, da smo recimo sodelovali vsi skupno po vsih naselbinah in pokazali vneto voljo tako, kakor je bilo potrebno. Toda to ni bil do cela slučaj.
Vemo da so v gotovih naselbinah ljudje, ki ob strani gledajo na Zvezo, kot nekakšen pokret nepotreben kanadskim Slovencem. Nadaljevanje na 7 str.
SLOVENCI NEISCEMO MILOŠČIN
Ampak svobodno in Zedinjeno Slovenijo
- --—————— _____
NADALJEVANJE ZAPISNIKA
KONVENCIJE Nevem če so na ta način prigovori sem in kje zunaj Toronto, toda v Toronto se je dobilo takih oseb.
Le zaradi doslednosti časa, vprašajmo se, če je res kanadskim Slovencem potrebna ena organizacija, da jih narodno skupno veže in v-zgaja v enotnem duhu vsih svobodoljubečih in rodoljubnih sil, za svoj obstanek in za narodno čast? Mislim in sigurno večina kanadskih Slovencev bo potrdila, da nam je taka organizacija potrebna in tudi nujna.
Kako naj pogledamo v oči drugim narodnim skupin, ki se žrtvujejo moralno matenijalno, da se veliki cilji in plemenite naloge vre-sničijo? Slovenci niso sebičneži in da nas zavist nadVladuje kadar se gre za pravico! Saj so naši prade-di smelo ponavljali svoje ime: "Slovenci smo"! Spravljali so sklad naše kulture in narodnih običajev za svoje potomce, zavedajoč se, da bodo ti nadaljevali odtam kjer so oni prenehali, za narodne pravice in obstoj.
Ta očiten naslednik je Narodna Osvobodilna in Partizanska ar-mda v starem kraju. Tem asled-nikom slikovotih, junaških in na-rodinh tradicij, hočemo biti tudi kanadski Slovenci, kot narodna skupina, neločljiva od kanadskega naroda kot celote. Ne zato da se hočemo ošabno ponašati, ampak zato, ker so te tradicije v skladu pravice, svobde in enakopravnosti.
Torej iz tega jasno razodvea se potreba organizacije. Mi Če hočemo kaj doseči, da se bo slišal naš glas in vpoŠtevala naša beseda in pravica naroda moramo biti organizirani; složni in sporazumni v vsih teh in takih zadevah. Če vzdihujemo posamezno in se pritožujemo, ne moremo doseči uspeha. Dosegli ga bomo edino potom organizacije in naše enotnosti!
V bistvu organizacija kolikor je vrednotna k proširjevanju narodnih običajev, njegove kulture in izobrazbe, toliko je obenem narodna enota, ki v mislih in dejanjih nastopa in dela složna. To je tista moč ki je skoraj na prvi pogled nevidna, a v bistvu tako činkovita, da brez nje je nemogoče zamisliti uspeh k izboljšanju živlenjskega kulturnega in tudi narodnega položaja.
Danes v svetu zapopadeno je načelo narodna enotnost, ne kot propagandna zamisel, marveč dejanska zamisel vsih rodoljubnih in človekoljubnih sil v svetu; kot najvišji in tudi najsvetejši zaklad za narodni obstoj, progres in napredek. Torej protifašistična enotnost ni zgolj enotnost popolne in za brezpogojno zmago nad fašizmom in njegovimi privrženci, ampak enotnost, ki daja najmočnejšo garancijo, da narodi in ljudstvo v splošnem doseže plemeniti cilje povojnega sveta.
Ta enotnost je vkzlila med živle-njem, progresom in svobodom v borbi proti nazadnjaŠtva, tortur in zločinstva z strani fašizma. Ona je vzklila med narodi, bojujoči se za svoj narodni obstanek, narodno čast in za narodne pravičnosti. Oni, ki tega ne vidijo in hočejo na nepošten uačin preslepiti javno mnenje in napumpati ga, da je to propagandno delo vprid gotovi skupini, stranki ali pa narodu, hote ali ne hote, služijo z tem skupnemu sovražniku. In takih se ne manjka!
Poslušajo radio iz Berlina in uveličujejo iz fašicstičnih poročil posamezne stvari z preračunanom svrhom, za razdor, sovraštvo in prepir. Ogovarajo posamezne ljudi, in tudi progresiven tisk. Na umeten način podpihujejo nezaupanje med ljudstvom s ozirom na nešteto stvari v tekoči vojni, na prvem mestu proti Sovjetski Uniji, Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, ter proti progresivnim pokretom v splošnem. Kadar so pobiti vsi njihovi argumenti z resničnostjo tekočega času in nujnosti za zedinjeno borbo proti sovražniku in dase jim do cela ne sname koprena iz obraza, tedaj jim je poslednji argu-
ment: "Louis Adamič, stika s komunisti! "Zveza Kanadskih Slovencev" "Edinost" itd., vse rata "komunistično" ! Da so pa Še nedosle-dnejši in zaprav reveži v tem oziru, tedaj se sklicujo na osebnosti, češ moral bi imeti naš voditelj "grunt"; premoženje, karo, lepo obleko; kravato itd., da bi mu lahko verjeli za njegovo poštenost.
Bratje in sestre! Naj nas ne preslepi dejstvo, da taki argumenti in prigovori neizvirajo iz poštenega namena. Če da, tedaj je do-tičnik na slepo zdrsnil po ledu podtaknjemu z strani onih katerih delo je razotkrito in jih ljudstvo preveč dobro pozna. To so preračunane ovire proti, narodni eno-ologije, katere je glavno in prvot-neločene od splošne fašistične ide-tnosti; proti slogi in sporazumu, no delo proti narodnega sporazuma in sloge.
Preobširna bi bila razlaga o tem predmetu v potankosti. Toda tudi iz tega bomo spoznali nujno nalogo pred nami v našem bodočem delovanju, da smo bolj pozorni napram škodljivcem in zava-jalcem v našem obsegu besede, ter da jih nemudoma razkrijemo v pravem pomenu.
NAŠA AKTIVNOTS DO DANES
Do danes se je naša aktivnost vrstila le okrog zbiranju dobrovo-lnih prispevkov. Toda če je Še kakšno drugo delo poleg zbiranja pris-drugih nalog ki bodo vezane ne-pevkov ? Mislim da je! Poleg vsih posredno s zbiranjem denernih prispevkov, prirejanjem zabav, koncertov in podobnih prireditev, zlasti za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini, potreben nam je obenem poduk. Zato mislim da bodo naši odseki Zveze morali izkoristiti zimske večeri za podučna predavanja in razlaga tekočega času, povojnih vprašanj itd., ter na ta način koordinirati splošno aktivnost in zanimanje za organizacijo. To bo delno pripomoček k povečevanju članstva in pro-Širjevanje protifašistične zavesti nosti med drugimi narodnimi skupinami.
Zveza Kanadskih Slovencev mora postati družinska organizacija po vsih vprašanjih, ki se tičejo naše nove domovine, njenih nadog v tekoči vojni, ter obenem vred z narodom tudi po onih vprašanjih, ki naj bi nasledila pa zmagi nad sovražnikom.
Njeno načelno vprašanje je, da postanemo dobri in vzdani državljani naše nove domovine. V tem pravcu in obsegu, se mora tudi naše delo vsmerjevati. Pri tem pa kakor sem omenil, so stotera vprašanja in predmeti, o katerih je potrebno da smo poučeni, kot sestavni del kanadskega naroda. Kako naj zamislimo naše državljanstvo, če pa ne vemo nič povedati o ustavu naše domovine, sestavu federalne in provincionalne vladet drugih zakonov in institucij v državnem obsegu.
Naše državljanstvo ne smemo izkoriščati za zunajne stvari, ampak neposredno za interese nas samih in naše nove domovine, kot sestavni del njenega naroda.
Zatem je naloga kakor sem že omenil, vstanoviti odseke Zveze v onih naselbinah, kjer Še niso vstanovljeni. Povečati članstvo pri postoječih odsekih in proŠi-riti njihovo delovanje na širši in uspešnejši podlagi. Ta podlaga je da Zveza kot celota deluje po točkah svojih pravil, na polju bratske sloge in enotnosti z vsimi skupinami Slovencev, v borbi proti fašizmu; za pomoč našega trpečega naroda v stari domovini. Nikjer naj ne bo kakoršen koli vzrok proti takega sodelovanja z strani enega ali pa druge odseke v naselbini. Odseki Zveze naj bodo dejanska volja in pripravnost za graditi močne postojanke, zedinjenih in složnih kanadskih Slovencev.
Tako zedinjeni bomo zmožni pomagati vse stvari vezane v tekoči vojni z našo novo domovino, ter tudi z stvarmi v narodnih in gmo-
tnih ozirih za naš narod v starem kraju. Obenem močne postojanke zedinjenih kanadskih Slovencev, bodo najmočnejša podpora Združenemu odboru ameriških južnih Slovanov, katerega bomo podpirali moralno in propagandno. Ravno tako SANS, kljub temu da so pravila Zveze naprednejša s ozirom na njegov program, kateri se je omejil priznati najbolj osnovno podlago našega trpečega naroda, Noradno Osvobodilno in Partizansko armado, oziroma Osvobodilno Fronto v Sloveniji. Zatem seveda omejil se je dati ono priznanje, katerega dajajo Churcnill, Roosevelt in cel svet Rdeči Armadi in Sovjetski Uniji, kot rešiteljici narodov in človeštva, fašističnega suženjstva in zločinstev. Ali ni nekaj čudnega pri voditeljih priznati "majhno" Slovansko državo, kot najmočnijo oporo vsih zadevah Slovanov — Sovjet-SANS., ko niso našli za shodno sko Unijo! Ali. niso res gorostasni in veliki? Kako naj potem bi dali priznanje Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi v starem kraju, katera je daleč zadaj po Številu z narodom in armado Sovjetske Unije.
V tem oziru mi čestitamo slavnemu pisatelju in rojaku Louis Adamiču, proti katerega "velika ni" izlivajo obtožbe z tem, da ga imenujejo "komunistom" in v zvezi z "komunisti", ker daje prednost narodu in njegovi armadi. Toda mi obljubljamo pomoč rojaku Adamiču! Pomoč združenemu odboru ameriških južnih Slovanov, ter enako pomoč tudi SANS, le da apeliramo na njegovo vodstvo, da svoje delo proŠiri in ga postavi na podlagi narodnega grunta in njegovega interesa. Apeliramo z tem na vse svobodoljubeče Slovence in Slovenke v Združenih državah, da nezadostuje prirediti le hišno azbavo in poslati par dolarjev Združenemu Odboru ameriških južnih Slovanov, ter SANS — Potrebno je, da dosedaj vsi vstanovljeni odbori delajo na organizaciji Zedinjenih ameriških Slovencev — organizzaciji, ki bo podpirala vse potrebne stvari v tekoči vojni, posebno pa slogo in enotnost med Slovenci, Hrvati in Srbi. Kajti edino na ta način bodo imeli največjo oporo vodilni odbori po vprašanju tikajoč se narodnih pravic, njegovih meja in tudi gmotni podpori narodov v Jguoslaviji. Zna se dogoditi, da zaradi nesloge in ne — enotnosti, ne bodo dolarji pomagali uresničiti onih teženj in pravic, za katere naš narod polaga neizmerne žrtve in živlenja. Najbolj činkovita pomoč narodnim težnjam in pravicam, kadar bo nad milijon ameriških in kanadskih Slovencev, Hrvatov in Srbov, glasno in enotno pri mirovni konferenci podpiralo narodne zahteve in narodno pravičnost. To je pa lahko stokrat večje važnosti, kakor pa deset milijonov dolarjev.
K sklepu drugi prijatelji bratje in sestre! Upam da se sem dotaknil v grobih potezah vsih važnih vprašanj. Odbor za resolucije bo nedvoma ukrenil vse potrebno, da se esstavijo v duhu nujnosti našega obdočega dela in tudi stališča Zveze Kanadskih Slovencev. Naj še enkrat poudarim pri sklepu, da bo delo prve konvencije Zveze rodilo dober sad, na ponos in interese kanadskih Slovencev.
Z tem je izčrpano poročilo glavnega tajnika. Ker pa posebnega vprašanja, se diskusija po istem odloži za pozneje. Preide se na poročilo urednika Edinosti.
POROČILO UREDDNIKA EDIINOSTI
Dragi bratje in sestre:—
Dozvolite mi, da vas v imenu uredništva in Upravništva Edinosti, iskreno pozdravim tako delegate, kakor tudi goste. Poleg tega moja želja je, da bo sad prve konvencije Zveze Kanadskih Slevnoev rodil močno organizacijo složnih in zedinjenih kanadskih Sloven-
cev ; da kot narodna skupina ob tej priložnosti poudarimo našo voljo in vdanoost najplemenitejšim svr-ham in ciljem vsih svobodoljubečih in rodoljubnih sil; da ne bomo odnehali delovati za narodno enotnost — enotnost z kanadskimi Hrvati in Srbi, ter kanadskim narodom; dokler ne bo premagala fašistična zverina; dokler ne bodo položeni fudamentalni temelji za demokratičen in svoboden svet po vojni.
V tem duhu borbe bomo gajili ljubezen do naše nove domovine, ter splošnih stvari; za gospodarski in kulturni napredek.
Slovenci, kot narodna skupina s redko izjemo odpadnikov in pro-dancev, smo na strani demokracije, progresa in svobode. Smo na strani bratske enotnosti z vsimi skupinami brez izjeme na narodnost, versko ali pa politično pripadnost, katere delujejo za popolno in brezkompromisno zmago nad fašizmom ter pošteno in demokratično preureditev povojnega sveta. Najbolj očiten dokaz temu je, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada, prvikrat v povesti našega naroda in do cela Balkana. To je neumrljivi vir naših prednikov, ki so vztrajno in neumorno delovali za narodno stvar, ter polagali največje zaupanje bratskih slogi in močni vzajemnosti, za narodni in ekonomski obstanek Slovencev, Srbov in Hrvatov v močni enoti z ostalimi slova-nskemi narodostmi. Navdahnjena z najsvetejšimi tradicijami našega naroda in ljubeznijo do svoje domovine, svobode in enakopravnosti narodov Jugoslavije, Narodna Osvobodilna in Partizanska armada je ne le središče osvobodilne borbe proti okupatorskih sil in domačih izdajalcev, ampak istočasno narodna opora za dosego narodnih teženj. Zato je po svojem obliku narodna armada, tesno vezana z onimi težnjami naših prednikov in narodnimi stvarmi neločenemi od splošnih nalog za popolno zmago in po zmagi za pošteno, demokratično preureditev Jugoslavije
O tem vprašanju bom nekoliko obširnejši v naslednjem odstavku. Bolj potrebno je spregovoriti nekoliko besed o svetovnem položaju in nato dognati v sklad nujne naloge da jih toliko bolj oživimo in podkrepimo z našim bodočim delovanjem.
SVETOVNI POLOŽAJ
Danes v svetovnem obsegu se bije strašen boj. Nikdar prej človeški rod ni pričal tekemu boju, tudi ne zločinstvom v obsegu boja. Neštetokrat smo čitali iz povevsti o raznih vojnah n pokoljih, toda niti od daleč sedajnemu primeru. Tor-ture, zločinstva in teror, kar vpri-zarja fašizem nad miroljubnim prebivalstvom, vojnimi vjetniki, zlasti Rdeče Armejci, presega vse meje morala in človečkega dostojin-stva.
Vemo, da za vse to ni odgovoren drugi kakor fašizem in njegova kriminalna ideologija na prve mestu; zatem pa one sile, ki so mu stale v opori in dajale podporo. Namen je bil podjarmiti svet, podvrči demokratične tekovine ljudstev in narodno neodvisnost, svobodo in enakopravnost, volji tako-zvan "volji" in nadnaravni" ari-janski rasi. Kar pomeni zlasti za Slovanske narode, ne le strašne to rture, zločinstva in teror, ampak popolnoma jih iztrebiti, vničiti njihovo kulturo in obstoj.
To se pa seveda ni zgodilo. Največje zasluge gredo Rdeči Armadi in narodom Sovjetske Unije. Na dva tisoč milj dolgi bojni črti, re-šavala se je usoda narodov in človeštva. Zato ni čudno ko so milijoni ljudstva v svetu posebno pa v zasužnjeni Evropi, upirali svoj pogled na vzhodno bojno črto in ji polagali največje zaupanje za rešitev. Poleg tega je obenem osnova antifašistične enotnosti v svetu v splošnem.
Recimo da je Rdeča Armada in narodi Sovjetske Unije, klonila pred sovražnikom pri Moskvi, Leningradu in drugih mestih, naposled pa pri Stalingradu, gotovo je da bi danes ne mogli govoriti o vidnih znakih zmage; ravno tako ne o pro ti fašistični enotnosti v tako močnem obsegu, kakor ji pričamo danes.
Danes vsekakor vidimo kljub apizerskim, obstrukcionističnim in izolacijskih sil, koordiniran sporazum med Vel. Britanijo, Sovjetsko Unijo in Združenimi državami v oboroženem zavezništvu v borbi proti fačizmu. Ne manj važno pa, da se ta koordinacija sporazuma proŠirjuje na povojna vprašanja in naglaša potrebo za trajen mir, pri-ljstvo in dobre odnošaje z Sovjetsko Unijo.
TEŽKE PREIISKUŠNJE ZA SVET
Torej omenil sem, da nas razve-seljujo ti vidni znaki naraščajoče protifašistične enotnosti in zmage nad sovražnikom. Sovražnikova moč hromi in je jela očividno pešati. Podirajo se stebri sramotnega fašističnega režima v Italiji; narodni revolt narašča in se jači po celi zasužnjeni Evropi, zlasti na Balkanu in Jugoslaviji. PotreŠeni z močnimi udarci Rdeče Armade na vzhodni bojni Ščti, zavezniško armado na pragu Balkana, ter že šesta razbita nacistična ofenziva po Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, salitetni priveski Bolagrija, Madžarska, Rumunija in Finska, so na vrsti po vzorcu Mu-solinija in njegove klike.
Kljub tem očividnim znakom razkrajanja fašistične moči, ne smemo se podati iluzijam, češ zmaga je zadobi j ena. Ne smemo pozabiti, da sile Municha niso izumrle. Pod novimi pogoji v svetovnem položaju, skušajo prikriti svoj obraz na očitne pregrehe storjene v narodnih in mednarodnih ozirih. Skušajo podaljšati vojno in z tem tudi pomnožiti materijalne in ljudske žrtve. So proti druge fronte v zapa-dni. Evropi, katera je najkrajša pot k zmagi, kakor tudi podžigajo ne-zaupnost napram Sovjetski Uniji po zmagi nad fašizmom. Glavna skrb jim je kakor razvidno na povojne deleže in oblast po vojni, kakor pa založiti vse sile za pobiti fašizem čimprej.
Vse to nas pa opominja na trezno razsodnost, tako na svetovni položaj, zavezniški sporazum z Sovjetsko Unijo, Atlansko Povelje in Številne izjave otŠirih svobodšči-nah za povojni svet, da strnemo Še bolj odločno naše moči v bratski enotnosti z vsimi svobodoljubeči-mi in demokratičnimi silami, da se ne povrnejo pregrehe proti interesom naroda in preti interesom mednarodnih odnošajev in prijateljs-va. Da bo res po vojni svet počival na zdravi, svobodni in demokrat-čni podlagi, za progres, napredek in narodni obstoj.
TIPIČEN PRIMER JUGOSLOVANSKE REAKCIJE
Že nad dve leti narodna osvobodilna in partizanska armada se bojuje proti nemškega, italijanskega fašizma, ter njegovih privržencev. Oni enostavni hostarji, delavci kmeti in poštena inteligencija; zbrani iz vsih krajev Slovenije, HrvaŠke in Srbije; gričev in planin, oborožili se na račun sovražnika in organizirali slavno armado za narodno osvobojenje inobstoj. Zdaj pa kakor razvidno odpirajo pot zavezniški armadi in bodo najosnovnejša opora splošni ofenzivi na Balkanu, proti fašističnih okupatorjev in vničevalcev.
To pa ni všeč jugoslavenski za-mejni vladi, kakor tudi ne reakciji, ki paradira z Mihajlovičem in če-tniki, kljub temu da so bili očitni dokazi o izdaj ski vlogi in borbi proti narodno osvobodilni in partizanski armadi.
Modrijani hočejo prepričiti javno mnenje, češ vzrok za razkol med Narodno Osvobodilno in partizansko armado, ter Mihajlovo-čem, so bila "taktična" vprašanja
osvobodilne borbe in drugi pa napovedujejo "boljševizacijo" Jugoslavije z narodno osvobodilno in partizansko armado.
Kakor eno tako tudi drugo ne-odgovarja resnici. Celo očitnost izraža zamejna jugoslovanska vlada ko kljub očividnim dejstvom narodnih teženj za osvobojenjem in enakopravnostjo, ni našla mesta sorazmerno za narodno predstavništvo Slovencev in Hrvatov v sestavu vlade od ene in druge strani pa že dve leti molči kakor grob o programu povojne Jugoslavije.
Narod v starem kraju polaga neizmerne žrtve na oltar narodnega osvobojenja, bratske enakopravnosti narodov nove, svobodne in demokratične Jugoslavije. To načelo borbe Slovencev, Hrvatov in Srbov, ne izvira edino le zadnja dva leta junaškega in neprimernega odpora proti daleeč močnejšega in bolj oboroženega sovražnika, ampak iz globoke narodne povesti. Delno je prišlo k tem načelom ob ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov po prvi svetovni vojni. Toda vladajoča klika ena za drugom vse skozi, ne samo da ni storila ničesar v tem oziru, ampak celo zatirala demokratične svoboščine; narodno enakopravnost, ter tudi gospodarsko. Notrajna neurednost v vsih za-dnih 25 let, je obstajala očitna posledica spora in sovraštva, narodnega zapostavljanja, bede in siromaštva.
Ta očitnost je privedla narod v skrajnem času, da je strmoglavil Cvetkovičev režim, dne 27 marca 1941, ter prvikrat po 25 - tih letih svobodno zaklical: "Živela Sovjetska Unija —• Živelo zavezništvo s Vel. Britanijo in Združenimi državami".
Narod pa ni ostal le pri tem. Posegel je po orožju in stopil na postojanke v popolni zavesti svoje narodne časti in narodovih teženj, da se enkrat res uresničijo v bratski slogi in vzajemnosti Slovanov, ter drugih demokratičnih narodov.
Torej notrajna neurednost po socijalnih, narodnih in gospodarskih vprašanjih za bodočo Jugo-jo, je spor izmed Miha-ziPln-P jloviča, kateri ima služiti za pre-mostje vladanja po vzorcu bivših režimov, ter Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, katera je zaščitnica nove, svobodne in demokratične Jugoslavije.
Reakcija molči o notrajnih vprašanjih Jugoslavije. Negredo ji v slast za razlogo, kakor tudi ne za-mejni vladi. Odvratne obtožbe z katerimi se poslužujo proti Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, so namenjene prikriti resničnost in odvrniti narod od njegovih interesov, ter mu naložiti ponovno breme narodnega, socijalnega in gospodarskega zapostavljanja.
Da se to ne zgodi in da ne go-mo sokrivci narodnega trplenja, naša neposredna naloga je graditi ne-omajano slogo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot treh bratskih narodov, ter podpirati Narodno Osvobodilno in Partizansko armado.
NAŠE DOMAČE RAZMERE
Kanadski Slovenci kot narodna skupina, ne moremo ločiti našega delovanja od splošnih interesov naše nove domovine na prvem mestu. Mi smo neločen sestav kanadskega naroda z ene in druge strani; naš živlenjski, gospodarski in kulturni napredek je odvisen od tuka-jŠnih razmer.
Po veličini smo državljani in ne bomo izkoriščali državljanstvo le za tehtnične potrebe, temveč z polno vrednostjo državljanskih pravic, ki nam jih daje nova domovina in njen demokratičen ustav.
Torej naša naloga je proŠiriti aktivnost po vsih vprašanjih za narodni, gospodarski in kulturni napredek vred z onimi ustanovami in pokreti, ki dejansko delujejo v pravcu totalne vojne; za čimprejšno zmago nad sovražnikom, ter za narodni in gospodarski progres Kanade.
Nihče si ne želi onega kar je bilo
pred vojno. Tako tudi mi ne, kot sestavni del naroda. Iz popolne lju bazni do svoje nove domovine in njenih interesov, moramo biti pripravni še za večno dajatev; večje podpiranje vojnih naporov ;;ter založiti vse, da je naša armada dobro založena z vsimi potrebščinami na bojni črti.
Ponosni se čutimo vred z narodom kot celoto, da smo če tudi po prebivalsvu daleč za drugimi drča-vami z vojno produkcijo v ospredju. Ogromno Število naših delavcev in delavk vposleno je v vojni industriji, dosti jih je tudi v armadi. Vse to nas veseli in nas navdušuje k pospešitvi proizvodjne; nabiranju vojnega posojila in raznih drugih potrebščin, ter moralno vzbujati in delovati za slogo in enotnost.
V marsikaterih ozirih čutimo prizadete demokratične tekovine, polagamo pa veliko nado, da se bodo izboljšale po končani vojni. Kajti za sedaj je naša dolžnost založiti vse potrebno za stvar zmage nad sovražnikom. Niti ena dajatev bi ne smela biti prevelika in preobčutna za stvar zmage. Kajti z tem ne le podpiramo vojne napore naše nove domovine, ampak istočasno bratje in sestre, rešitev našega trpečega naroda.
ODLOČNA VLOGA EDINOSTI
Bratje in sestre! Mislel sem zaenkrat omejiti se na razlogo o Edinosti. Prepustiti jo vam, da vi izre-čete svojo sodbo o njeni vlogi od njenega rojstva, kakor tudi v bodoče. Toda če bi ne omenil besedo dve,bi mogoče nastalo vprašanje, kaj za prav je vzrok.
Ena od največjih pridobitev v zadnjem letu splošnega napredka kakor organizacije, je prvi slovenski časopis kanadskih Slovencev — Edinost. Z tem smospopolnili ono praznino ki smo jo čutili vsa leta od naše priseljenosti v društvenih kulturnih in gospodarskih ozirih. Vstanovili si smo svoje ne le seznanjajoče sredstvo potom katerega doznavamo razne vesti, pogovarjamo in posvetujemo se potom dopisov o vsih nujnih nalogah tekočega času, ampak z tem smo spo-polnili si tudi društveno in narodno vodstvo.
Kakoršen koli pokret, narodno ali pa društveno gibanje brez tiska je gibanje brez glave, nejasno in tudi nerazumljivo. Torej v tem je važna vloga Edinosti v splošnem za kanadske Slovence, posebej pa v nujnih nalogah k pospešitvi bratske sloge in vzajemnosti.
Od svojega rojstva do danes tako tudi v bodoče, Edinost bo odločno na strani vsih svobodoljube-ečih in rodljubnih sil za popolno in brezpogojno zmago nad fašizmom, ter na strani pravične in demokratične preureditve povojnega sveta. Poleg tega pa ne bo prepustila niti trenotka braniti narodne interese našega trpečega naroda, ter prožiti moralno in materijalno podporo za svobodno, Zedinjeno Slovenijo v bratski in demokratski Jugoslaviji. Ona bo kakor dozdaj tudi v bodoče najodločnejše na stra ni bratske enotnosti lSovvence, Ht-vatov in Srbov, za izdatnejšo podporo vojnih naporov naše nove dokov. Kanade in njenih zaveznikov. Ona bo odločno na strani bratskih in prijateljskih odnošajev in sporazuma vsih Slovanov vključno z Sovjetsko Unijo, kot najtrdnejša garancija za trajen mir, progres in narodni obstanek.
Nemislim da bi bila boljša priložnost, kakor se tukaj na prvi Konvenciji-Zveze Kanadskih Slovencev, zahvaliti stoterim rojakom in rojakinjam Širom Kanade, ki so pomagali in z vso požrtvovalnostjo prispevali vprid Edinosti in njenemu napredku. Ravno tako Šetvi-lnim naročnikom od pričetka do danes, ki so z svojo naročnino pospešili njen obstoj in tudi delokrog Naj na tem mestu izrečem iskreno zahvalo: Louis Zdravje, John Popovič, L. Kusel, Matt Žaleč, F. Mekis, Vera Marohnič, Ela Garbas, Nadaljevanje na 8 str.
STRAN 8
"B»IN0ST'
Ponedeljek, . 4 oktobra, 1943
NADALJEVANJE ZAPISNIKA KONVENCIJE
Frank Cimprič, J. Nagode, T Je-rše, M. Slak, R. Zupančič, I. Zupančič, Vera ŠuŠtar, M. Plut, T. Vidmar, J. Miketič, Ivana Kaučič, Mery Anzin, Frank Laurič, Jože Cesič, Joe Bernek, J. Simonič Stanko Mihelič, J. Cesar, J. Kump, J. Plut, Matt Ferderbar, Ježe Piškur, J. Vintar, Zoha Rogina itd., Še Šti-vilo drugih. Teh imena so spisana v seznamu pionerjev Edinosti.
OBČA DISKUSIJA
Po poročilo urednika Edinosti, ki je precej obširno in tikajoč se raznih vprašanj tako tekočega položaja v svetu, kakor tudi domačih vprašanj, ter našega bodočega delovanja, br. predsednik vpraša, če ima kdo kako vprašanje.
Sledi nekoliko vprašanj br. Ma-tešiču, medtemi za pojasnitev delovanje in msernice SANS — A. Br. MateŠič pojasni, da bomo obširnejše o tem vprašanju raspravljali, ko pridemo na točko predlogov in sklepov. Vzame se na znanje.
Br. Bajuk predlaga, da se poročila glavnega tajnika in urednika Edinosti sprejme in priobči v zapisniku konvencije. Podpira br. Jože Kobetič. Predlog enoglasno sprejet.
Br. Sserjak predlaga, da se zaključi drugo zasedanje ob 6 uri zvečer in prične tretje drugega dne ob 9 uri zjutraj. To pa radi tega, da bodo posamezni odbori imeli nekoliko več času za sovje deli; pregledavanje njih, sestav resolucij in pravil. Predlog podpira br. Cimprič, ter se enoglasno sprejme.
Ob tem času posetil je konvencijo glavni tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov br. Edvard Jardas. Br. predsednik s nagovorom pokliče br. Jardasa.
Br. Jardas v kratkem toda pome mbnih besedah pozdravi konvencijo in ji zaželi obilo uspeha. Bratje in sestre pravi Jardas. Vi ste lahko ponosni z vašim dosedajnim uspehom. Pred leto dni, niste imeli ne organizacije, tudi ne svojega časopisa. Zdaj pa, vaša prva konvencija bilješi tako ogromen napredek, kot ga sorazmerno po Število naroda teško dobimo. In to je zares lep napredek.
Toda vi ne smete ostati le pri tem. Vi morate ravno zdaj mobilizirati kakor nikdar prej svoje narodne in delavske moči, ne le za nujne narodne in kulturne potrebe, ampak istočasno vse za zmago nad krvavim fašizmom. Najbolj pa bo vaša pomoč v tem oziru uspešna z močno organizacijo Zveze Kanadskih Slovencev, ter z veŠim pro-eno in drugo do najvišje stopnje. V duhu narodnega napredka in v duhu bratstva in sloge za popolno in brezpogojno zmago nad sovražnikom, ter v duhu svobode in enakopravnosti naših narodov, jaz vas pozdravljam v imenu glavnega odbora Z. K. H., ter rued-niŠtva in upravniŠtva Novosti.
Nato se br. predsednik lepo zahvali br. Jardasu v imenu konvencije, ter obljubi, da bomo nadaljevali naše delo v duhu načel brats-ti, Srbi in z vsimi drugimi narod-ke sloge in enotnosti z brati Hrva-nimi skupinami, za čimprejŠno z-mago in osvobojenje naših zasužnjenih narodov.
Preide se na porocial delegatov in splošno diskusijo na podlagi poročil glavnega tajnika in urednika Edinosti.
POROČILA DELEGATOV
Poročilo delegata iz Port Art-hurja. Bratje in sestre! V imenu našega odseka izročam tople bratske pozdrave prvi konvenciji Zveze Kanadskih Slovencev, ter želim da bo njeno delo rodilo močno Zvezo zedinjenih in složnih kanadskih Slovencev. Odobravanje.
Odsek v Port Arthurju vstanov-ljen je v maju mesecu leta 1942 z 20 članov in eno članico. Do danes nekoliko naših članov izselilo se je v druge naselbine, tako da z članstvom nismo napredovali v zadnjem letu. Skupno v Port Arthurju je okrog 70 odraslih oseb in 18 otrok. Štiri naši fanti so pri vojakih. Skupno v Port Arthurju je 10 slovenskih družin.
Odsek je do danes zbral za po-
moč Sovjetske Unije $373-00. Skoraj bi rekel da ni čllana Zveze, ki ni posodil za vojno obveznico. Z eno besedo naša aktivnost je splošna in v raznih zadevah. Za kanadski Rdeči križ smo zbrali vsoto $300.00 in za tiskovni sklad Edinosti $300.00. Pri tem pa niso v-Šteti posameznni darovalci. Za članarino smo poslali za leto 1942 $45.00 in za leto 1943 pa $40.80.
NaŠ predlog oknvenciji je: Da se dosedajni glavni odbor Zveze dopolni in proŠiri, ter namesti glavnega tajnika na stalno delo v uradu Zveze. Članarina naj ostane tako kakor je. Tudi pravila so nam popolnoma všeč in nevidimo potrebo izmenjave, razen dopolnitve glavnega odgora. Da se glavni odbor poskrbi za naslove naših vojakov in da se tem pošljejo primerna božična darila. Obenem pa pripravi vse potrebno za pomoč našega naroda v starem kraju.
Poročilo odseka iz Sudbury: Delegat br. Jože Smrke, pozdravi konvencijo v imenu odseka, ter ji zaželi obilo uspeha.
Na naši redni seji odseka, ki se vršila dne 15 avgusta, razmotriva-li in diskusirali smo o stvareh ki se izključno tičejo Zveze in konvencije. Naša priporočila konvenciji so naslednja: Ime Zveze naj ostane, kakor je. Ravno tako točki v pravilih,2, 3, 4, 5, 6, in 7. Za 8 točko predlagamo spremenitev in sicer, da ostane 10 odstotkev v blagajni od članarine, 75 odstotkov pa pošlje na glavno upravo.
Nadalje točke od 9 do 19—te, naj ostanejo v celosti. Točka 20 naj se spremeni, da se redna konvencija vrši vsako leto, mesto kakor je v tej otčki na vsaki dve leti. Pri točki 21, naj se vključi glavnega blagajnika. Razen te spremembe v pravilih, smo mišlenja da ostanejo pravila neizpremenje-na. Zatem je naš predlog, da se gre v čim tesnejše stiske v sodelovanju z ameriškem SANO—OM.
NaŠ odsek Naš odsek vstanovljen je proti kraju leta 1942, zatem se le povečaval v tem letu in danes tšeje 40 članov in članic. Naše delo v tem oziru je bilo razno kakor emnda tudi drugod. Smo podpirali Rdeče križ, Kanade, vojno posojilo, pomoč Sovjetski Uniji, končno pa naš list Edinost. Za vse to skupaj zbrali smo prav lepo vsoto denarja in smo pripravni tudi nadaljevati to delo. Pripravni smo tudi za pomoč našega trpečega naroda v stari domovini. In nedvomno da bo konvencija v tem oziru storila vse potrebno za tako pomoč.
Poročilo delegata iz Timminsa: Br. martin Bajuk, poroča da je odsek v Timminsu vstanovljen z 23 člani lanskega leta takoj po vsta-novitveni konvenciji. Ker so pa po-neje nastale neljube razmere z strani zavajalcev narodne sloge in enotnosti, odsek ni napredoval z članstvom, pač pa ni zaostajal z drugimi prispevki za vse potrebno v tekoči vojni, kakor tudi za list Edinost.
V tem ozru se zahvaljujem Ti-mminščanom, ki nas so vneto podpirali pri raznih prireditvah. Njihove simpatije so na naši strani, oziroma na strani našega narodnega napredka, ter na strani borbe proti faŠizm .u
Dosedajne delo bo treba vsekakor povečati posebno z članstvom pri Zvezi, naposled pa organizirati mladino. Na mladini ostaja svet, pravimo skoraj vsi. Toda če nebo mladina organizirana in prepuščena samemu sebi, se nam vse to lahko grdo maščuje. Zato naš odsek priporoča, da se povsod kjer je priložnost vstanoviti mladinski odsek in tudi krožki za naraščaj.
Posebnih priporočil nimamo za konvencijo, razen da ta podkrepi in proŠiri dosedajno delovanje Zveze v splošnem.
Delegatkinja Hargareta Slak, po roča o ženskem krožku pletic. Me smo in tudi danes delamo za našo armado. Nekoliko tucatoc jopičev, nogavic, rokavic itd., smo že naredile in v tem oziru bomo tudi nadaljevale. Upamo, da se nam bodo pridružile naše rojakinje v bodoče, ko bo treba takih daril za naše brate in sestre v stari domovini.
Z tem je zaključeno drugo za-
sedanje konvencije.
Z tem je zaključeno drugo zasedanje konvencije.
Tretje zasedanje konvencije.
Br. predsednik opre tretje zasedanje ob 10 uri zjutraj. Navzoči vsi odborniki in delegati. Nadaljije se poročila delegatov.
Delegat odseka iz Toronta, br. Ludvik Troha, pozdravi konvencijo v imenu odseka. Odsek v Torontu je vstanovljen dne 18 oktobra leta 1942 z osem članov, kateri se je pozneje povečal na 22 članov.
Od začetka naše delovanje je Šlo vprid vojni naporom naše nove domovine Kanade in drugim humanitarnim svrham, kakor podpirati Rdeči križ, pomoč oSvjetski Uniji itd. V ta namen skupno zbrali smo okrog $440.00 in $70.00 za tiskovni sklad Edinosti.
Najbolj pomanjkljivi smo bili na polju prosvete in razviju kulturnih vprašanj. V bodoče bo potrebno pospešiti naše delovanje v tem prevcu, ker edino na ta način bomo proŠirili protifašistično zavest v tekočem času in omejili protinarod-ne elemente, ki ovirajo slogo in napredek.
Priporočamo konveciji zlasti po načelnem vprašanju njenih pravil, da delujemo za nezlomljivo slogo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi opdpiramo aN-rodno Osvobodilno in Partizansko armado v starem kraju. Priporočamo da odseki Zve delujejo na formiranju Združenih odbor kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in drugih Slovanov.
Preide se na poročilo odseka iz Widsorja: Br. Jože Miketič, poroča o delovanju odseka v Widsorju. Odsek v Windsorju vstanovljen je v tem letu z 23 članov. Poleg tega VPZ. "Bled", ter pevsko društvo vstanovljeno je podporno društvo "Zvon". Lahko rečem da je naše delo skupno v marsikaterih ozirih in v tem vidimo največji napredek za vse. Ni vse akkor bi moralo biti vsaj za današnji čas, toda upamo da se bo z našo aktivnostjo tudi ta stran izboljšala; da bodo z nami pristopili tudi drugi v Zvezo, da pospešimo splošen narodni in kulturni napredak.
V kampanji za naš list Edinost, smo prav dobro uspeli. Pomagali nam so tudi naši prijatelji iz De-troita, za kar smo jim tudi hvaležni.
Naša priporočila konveciji so, da proŠirimo naše delovanje; pripravimo se za pomoč našemu narodu, ne le z par dolarji, ampak organizirano, skupno in složno podpreti narodni osvobodilni pokret v starem kraju, da dejansko naš narod zadobi svobodo in narodne pravice.
Obenem pa da se list Edinost ako je le mogoče izda kot tednik, Vemo da so težkoče in tudi pomanjkljivost, toda vemo tudi to, da je to resničen list nas v,seh. Skupno ga bomo izboljšali in tudi proŠirili. Ravno tako Zvezo in njene odseke.
Z tem so izčrpana poročila delegatov iz naselbin priso tnih na konveciji. Odsoten je odsek Zveze iz Vankuverja zaradi velikih stroškov, toda v glavnem so njihova u-panja, da bo konvencija ukrenila vse potrebno tako za bodoče delovanje; sodelovanje z SANS-som, podpiranje Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, ter zbiranju pomoči našemu trpečemu narodu.
Nato so prečitani pozdravi konvenciji, od: Slavnega pisatelja L. Adamič, za kar je žel ogromno o-dobravanje. Nato pozdrav od G. Witkoviča; odseka Zveze iz Port Arthurja, Vse-slovenskega odbora iz Moskve, ter navzoč je glavni tajnik Zveze Kanadskih Srbov, Mak-sim Bijelič, kateri je v imenu glavnega odbora in uredništva Srbskega Glasnika, pozdravil konvecijo in ji zaželel obilo uspeha. V bratski slogi rbatje in sestre, mi bomo korakali pod praporom zmage nad krvavim fašizmom, za svobodo, pravico in narodno enkopravnost naših narodov v starem kraju, tukaj pa za interese naše nove domovine, zaključil je bratski predstavnik kanadskih Srbov.
Preide se na splošno diskusijo v glavnem po sledečih vprašanjih:
Za podpiranje naše nove domovine Kanade, njenih zaveznikov; narodne Osvobodilne in Partizanske armade; povečanju članstva Zveze, ustanoviti odseke Zveze v onih naselbinah, kjer Še niso vs-tanovljeni; za nezlomljivo slogo in enotnost kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov, ter drugih Slovanov v borbi proti fašizmu; podpiranju progresivnih pokretov in ustanov v Kanadi, za izboljšanje živlenjskega in gospodarskega položaja; tesnejše sodelovanje z SANS-OM; Združenim odborom ameriških južnih Slovanov v moralnem in propagandnem smislu.
Z tem je zaključeno tretje zasedanje Konvecije, ter zakazano četrto ob drugi uri popoldne.
Četrto zasedanje Konvecije. Br. predsednik odpre zborovanje ob 2 30 popoldne, Navzoči vsi odborniki in delegati. Po kratki diskusiji na podlagi poročil delegatov in poročil glavnega tajnika in urednika Edinosti, preide se na glavno resoluvijo konvecije.
POROČILA RAZNIH ODBOROV
Poročilo nadzornega odbora. Nadzorni odbor poroča najprej, da je pregledal blagajniško knjigo Edinosti, ter našel poslovanje in gospodarstv njene imovine v najlepšem redu.
Edinost ima danes okrog 900 naročnikov, ter se tiksa trikrat mesečno okrog 1000 izvodov. Njena imovina, katera je vsekakor zadeva lista, to je UpravniŠtva in Uredništva, je pod dobrim nadzorom intudi sigurnostjo za njen obstoj.
Imovina Zveze Kanadskih Slovencev znaša izključno od članarine od prečetka Vključno do 31 julaja in deloma tudi za avgust $349-69c. Odseki az članarino so poslali kot sledi: Toronto, $44.25, Windsor, $73,94, Port Arthur, $86.10, Timmins, $29.45, Gerald-ton $8.80, Sudbury $66.25, Vanku-ver $40.90. Skupaj znaša $349. 69.
Izdatki do danes znašajo okrog $115.00, katere je založilo uprav-niŠtvo Edinosti vpričetku za tiskanje pravil, uradnih listin, poštni stroški itd. UpravniŠtvo Edinosti, polaga te izdatke vprid vZezi v pripombo, da kadar bo Zveza bolj močna z denarnim skladom, da se takrat povrne Edinosti.
Poročilo nadzornega odbora se enoglasno sprejme. Nato sledi poročilo odbora za pravila. Odbor za pravila poroča, da ne vidi potrebno izmenjave dosedajnih pravil razen v točki 20, 21 in 23, to je z nado-polnitvijo glavnega odbora na 13 članov, ter da se konvecija vrši mesto savki dve leti, vsako leto enkrat, v avgustu mescu. Datum in mesto kjer se vrši konvecija naj odloči glavni odbor na svoji pol-le-tni seji, kakor je določeno po pravilih. aRzen etga priporoča da se pravila sprejmejo neizpremenjeno.
Poročilo odbora za pravila se sprejme enoglasno. Sledi poročilo odbora za resolucije in pozdrave.
Odnob za resolucije in pozdrave poroča, da je glavna resolucija predvidene po tem oboru, bila že na diskusiji ter tudi sprejeta. Toda tukaj so pozdravi, katere je odbor predvidel za potrebno poslati iz konvencije. Pozdrav Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, njenemu vodstvu v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji. Posebej Osvobodilni Fronti v Sloveniji. Premijerju in maršalu Stalinu, Rdeči Armadi in narodom Sovjetske Unije. Premijerju Churchillu, Rooseveltu, premijerju iKngu, ter zavezniški in kanadski armadi in njenim voditeljev zdaj na evropskih tleh. Pozdrav slavnemu pisatelju L. Adamiču in odboru ameriških južnih Slovanov, Etbinu Kristanu, ter SANS, Zvezam Kanadskih Hrvatov i r ::r-bov, ter končno našim vojakom v kanadski armaid, zlasti Johny Kosmrl, kot predstavniku slovenske mladine.
Zatem čita se resolucijo o bratski enotnosti, kanadskih Slovencev, Hrvatov in rSbov. Poslanica Slovencem in Slovenkam v angleškem in slovenskem jeziku, kar je priob-čeno v zapisniku na drugem mestu.
Ker ni ugovora proti in tudi posebnega vprašanja, predlagano je, da se poročilo odbora za resolucije
in pozdrave sprejme. Predlog enoglasno sprejet.
Preide se na volitev bodočega glavnega odbora. V glavni odbor so izvoljeni po večini glasov sledeči:
G. predsednik, Jože Miketič
Prvi podpredsednik, Mett Plut
drugi podpred. Margareta Slak
Gl. tajnik, Ludvik Troha.
Gl. blagajnik, R. Maurin.
Gl. Organizator, Martin Bajuk.
Predsednik nadzornog odbora Jože Smrke, člana; T. Cimprič in J. Sheryak.
Predsednik prosvetnega odbora, Frank Sodeč, člana: Louis Zdravje in Edvard Troha.
Glede predstavnika mladine, določeno je da glavni odbor imenuje za to mesto, kakor hitro uvidi zmožno nadomestitev mladinskega predstavnika.
Zatem se preide k raspravi plače glavnega tajnika. Po daljši raspravi kako in na kateri način plačati glavnega tajnika, se pride do zaključka, da bi odseki prispevali čez leto ne manj od $50.00 v organizacijski sklad.
Predlog podprt in enoglasno sprejet. Za plačo glavneg tajnika je določeno $25.00 na teden. Medtem ker je bila določena plača uredniku Edinosti po vstanovitveni konvenciji lanskega leta $23-00 na teden, je predvideno da nezados-tuje kljub temu da se je uredništvo držalo tega sklepa, obenem pa pripravno sprejeti konvenčni sklep za plačo, kot pravomočen v tem oziru. Tako je določena plača uredniku Edinosti $25.00 brez odbitka za davke, kakor tudi glavnega tajnika Zveze.
Br. MateŠič o plači pojasnjuje, da ne igra vlogo pri človeku, kateri je pripravvljen delati za narodno in obče stvare. Le zvestoba tem načelom, poštenost in volja, so lastnosti v tem delu. Oni pa ki izkoriščajo svoj položaj le za plačo, niso navdahnjeni z istimi, zato ker jih njihova osebnost moti pri delu, kakor tudi plača.
Z tem je izčrpano peto zasedanje in zaključeno da se nadaljuje šesto drugega dne ob 9 uri zjutraj.
ZAKLJUČNO ZASEDANJE.
Br. glavni predsednik Jože Miketič odpre Šesto in zaključno zasedanje ob 9-30 zjutraj. Navzoči vsi tako odborniki, kakor tudi delegati.
Preide se k raznim priporočilom in predlogom. oTda ker je v navzočnosti br. Radovan Dimovič, pre-dnedavnim prispeli očividec razmer in osvobodilne borbe v Jugoslaviji, ga zaprosi predsednik da nam na kratko oriše svoje doživljaje v Jugoslaviji in tudi potem po kon-cetracijskih taboriščih v Norveški, ter beg čez Švedsko v Vel. Britanijo.
Br. Dimovič pripoveduje o težkih razmerah borbe v Jugoslaviji, dobavi orožja itd. Narod nas je vsepovsod podpiral, kakor tudi mene pri begu iz koncetracijskih ta-boiršč, če tudi se nismo razumeli po besedi, smo pa po udhu svobode in mržnje proti fašizmu.
Gredo zasluge tako za predajo mene nemškemu gestapu z s*"-ni Nedičevih in Mihajlovičevih čet-nikov, kakor tudi za sto in sto ubitih rodoljubnih bojevnikov z njihove strani.
Z slovenskimi bojevniki smo i-meli vedno dobre vezi, preko kurirjev pravi Dimovič. Vedeli smo za njihove uspehe v borbi, oni pa za naše. Ponosni smo bili z brati Slovenci, tako Srbi, kakor tudi Hrvati. Unam da bo naš ponos toliko bolj proširjen in združen po tej vojni v bratski in svobodni Jugoslaviji.
I Iz Norveške uspelo mi je uiti le potem, ko sem v dogovoru z svojim tovarišem sklenil ubiti stražnika. Tako se je tudi zgodilo toda z večjim naporom. Ta me je dvakrat iz samokresa ranil, predno je izdihnil svojo zločinsko dušo. Toda uspel sem storiti svoj načrt in tako priti v Švedsko, kjer sem bil dobro sprejet ne po jugoslovanskem pre-1 dstavniŠtvo, ki je hotelo me preda-
ti nazaj v roke nemškim gestapov-cem, ampak po Švedski oblasti in Britanskem poslanstvu, se mi je posrečilo priti v Vel. Britanijo, zatem pa v Kanado. Tukaj pa kakor ste sami svedeli zato ker pripovedujem resnico o vlogi Mihajloviča, zamej-ne vlade in njenega predstavništva, izvedli so napad na mene elementi, ki nimajo prav nič sorodnega s rodoljubnimi Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak z elementi tipičnih čet-nikov, ki sodelujo s sovražnikom proti narodnega osvobojenja in pravice, zaključil je br. Dimovič.
Br. predsednik se je lepo zahva-
Dimoviču za njegov govor. Nato je sprejeto nekoliko predlogov.
Predlog, da glavni odbor preskrbi vse potrebno za uradni žig Zveze, kakor tudi odsekov, ter znamke za članarino. Predlog enoglasno sprejet.
Predlog, da je Še zmiraj predstavnik slovenske mladine Jonhwy KorŠmrl, zdaj na drugo stranu ocena. Da se o tem sklepu piše njemu osebno, da je častno mesto predstavnika mladine v glavnem odboru Zveze v njegovi osebi. Predlog enoglasno sprejet s odobravanjem navzočih.
Zaključni govor br. MateŠiča. Br. MateŠič pravi: Bratje in sestre z tem kakor je razvidno smo izčrpali do kraja dnevni red. Omenili smo na tej konveciji mnogoka-tere stvari, sklenili dobre sklepe in izdelali dobre načrte Za bodoče delovanje po naselbinah in pri Zvezi v splošnem. Glavna naloga pred nami je, da ti sklepi in načrti ne ostanejo na papirju, ampak po-stanje živo dejstvo v naših srcih, volji in zavesti; da se smo zbrali v pred večer ju velikih dogodkov in v ospredju velikih ciljev. Vse to moramo oživljati in razvijati z našim delom, besedo in tudi dejanjem.
Kolikor nam je potrebna Zveza, tako je potreben list Edinost. O važnosti enega in drugega prepričali smo se v zadnjem letu, to nas pa zdaj ob tem času toliko bolj navdušuje k pospešitvi in proši-ritvi njihovega obsega in delokroga vprid velikih ciljev pred narodi in človeštvom.
Zato s ponosom na vse to, de-lujmo vneto in bistro! Naj nas ne zmoti kakoršen koli izmišljeni pri-govir z strani škodljivcev ih /i-nikrnežev tekočega času, ki stoje ob strani in celo potoki ljudske krvi, jih ne predramijo k spoznanju narodovih teženj. Delujmo na polju bratske sloge in enotnosti! Delujmo s vneto voljo z vsem potrebnim za zmago nad sovražnikom! Delujmo za interese nas samih, naroda in človeštva! Delujmo še za enkrat večjo Zvezo Kanadskih Slovencev! Delujmo in pripravimo vse potrebno da v pričetku leta 1944 izide tednik! Delujmo z vsem za moralno in materijalno pomoč našega trpečega naroda, njegovo armado, vodstvo itd. Delujmo kot resnični potomci slovenskega naroda, za narodni obstoj, kulturni in Nato br. Jože Smrke v imenu onKvecije se azhvali bivšemu glavnemu odboru, gl. tajniku, ter jugoslovanskemu partizanu Dimovi-
ču, za njegov prijateljski obisk in govor. Odobravanja od vsih!
Br. Martin Bayuk pravi: Kot glavni organizator Zveze, zahvaljujem se delegatom ki so mi poverili to mesto, katero bom v popolni zavesti svoje dolžnosti vršil to plemenito nalogo za napredek naše Zveze in napredek občih stvari v borbi proti fašizmu.
Nato je sprejeta protestna resolucija proti napada na Radovana Dimoviča v Torontu.
Br. predsednik zaključi z nagovorom prvo Konvecijo Zveze Kanadskih Slovencev, da bo bodoča konvencija res pričala našim sklepom in načrtom z popolnim uspehom!
Zapisnikarja konvencija, br. Ludvik Troha in Louis Zdravje.
ODGOVOR NA POZIV
IZ 2 strani le predvojne razmere in obžalovanja vredno je, da verjamejo takim obrekovanjem tudi drugače modri ljudje.
Sicer pa bo seveda o "pozivu" razpravljal in sklepal SANS na seji, čim razmere dopuste, da se skliče.
Podpisani je večkrat omenil, da spoštuje vsako pošteno prepričanje. Toda tukaj ne gre za različna prepričanja, temveč za dejstva, ki se ne dajo zasukati. Tudi SANS-u se ne more očitati, da je kdaj žalil kakšno prepričanje, ampak pri svojem delu, ki je posvečeno zunanji in notranji osvoboditvi Slovencev, ne more in ne sme prezirati dejstev, ki na eni strani služijo osvoboditvi, na drugi pa jo ovirajo. Pomagati mora tistim, ki se zanjo resnično bojujejo in so to dokazali s svojo srčno krvjo.
Edbin Kristan, predsednik SNAS-a.
Pozor Timmins Schumacher in South Porcupine
TukajŠni Slovenci, Hrvati in Srbi sklicujejo javni shod v nedeljo dne 10 oktobra ki se bo vršil v Hrvatskem Narodnem Domu v Schumacherju ob 1-30 popoldne.
Na shodu bo govoril pred neda-vnim*sem prispeli boritelj v Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi Jugoslavije, Radovan Dimovič. Poleg etga govorili bodo drugi predstavniki tukajšnih organizacij, kakor tudi Bogoljub Stevanov, U-pravnik Srpskog Glasnika.
Kakor po drugih naselbinah naš narod je prijazno sprejel Dimoviča in iz njegovega govora doznal do cela resnico v starem kraju, tako bo nedvomno tudi v tukajŠni okolici se izkazal tega dne naprem resnim stvarem našega trpečega naroda v starem kraju. Dimovič je živa priča bojev in idajalske vloge narodnih izdajalcev v Jugoslaviji.
Zato uljudno vabimo Slovence, Hrvate in Srbe iz tukajŠne okolice, Timimnsa-Schumacherja in South Porcupine, da se vdeleže javnega shoda. Pridite v obilnem Štev i le' V imenu odbora, Jeo Fak
KUPON ZA SPREMEMBO NASLOVA:
Naročnik, kadar se preselite in spremenite svoj naslov, ali vam je pa potekla naročnina, izrežite in spopolnite spodnji kupon:
Ime : ..................................................................................
Ulica, hš. št. al} poštni predal .........................................................
Mesto: ..............................................Prov.
NOVI NASLOV:
Drž.
Ime in primek: ...............................
Ulica, hš. št. ali poštni predal
Mesto: ............................................Prov................... Drž........................
Pošljite z spremembo naslova ali pa ponovitve naroč.
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.