številka 52 • leto XXXVII • cena 12 din Celje, 29. decembra 1983 NOVB TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN^^LEC Srečno, prijatelji Iztekajo se zadnje ure leta 1983, ki je znaloi biti do vseli nas trdo in neprizanesljivo. Letol iztreznitve smo ga imenovali. Leto, ko smo se\ zazrli vase, v svoje delo, svoje naloge. Smo pri tem pozabili na svoj krog? Na dru4 žino? Humanost? Prijateljstvo? In če nismo^ smo storili vse, da te vrednote našega živijenja ne bi zamrle? Pomislimo tudi na to, ko si bomo nazdravljali polni želja srečno 1984. Zadnjič letos se srečujemo tudi na straneh Novega tednika. A le za nekaj dni bo slovo, kajti že 5. januarja vas bomo spet srečali, naši zvesti bralci. Res da za nekaj dinarjev dražji - 17 din boste odšteli za številko. Toda, prepri- čani smo, da bomo še vedno sveži in zanimivi. Le Novi tednik poroča o dogodkih, ki so okoli vas. Pa še nekaj, preden sizaželimosrečno. Letosl v tedniku ne boste našli koledarja. Predrag j^ bil za našo že tako natrgano malho. Zato pa I boste na 5. strani našli novoletno nagradnoi igro, na notranjih straneh pa obilo branja, kiš vam ga še več, pestrega in razvedrilnega, ob-M ljubljamo tudi v letu 1984. In zdaj - srečno, prijatelji. BRANKO STAMEJČIČ Nikol nI b'lo tako hudo da ne bi nekak' b'lo Koledar smo sneli z zida do listka zadnjega obran, manj ko bil kak dan je prida, tolk' lažje smo ga vrgli stran. Saj sprebirali bi dneve kot moljnat letošnji fižol, odpihali bi z zrnja pleve pa sapa daje nas vse bolj... ... sapa, ki smo jo lovili drveč za cenami vse dni in ob tem, ko smo čudili se zamrznitvi zisovski. Naš ZIS je dični, vsako pot, ko enim spone je odvil; drugim cenam - sapralot - »stoj Cefizelj«!, strumno vpil. Pa te cene vrtoglave - ko da bi Butalce brale - ta stoj kot hop jim šine v glave Jn so za sestrami zdivjale. Ljudska se modrost ponaša s reklom, da je ni stvari, ki ne je, če le zanjo vpraša kdor na cvenka kup' sedi. Kdor ima ga, kavo pije že pol leta, da lahk' poč! A ksiht štacunarju kar sije, ko nudi prašek oberoč. Benzin je dražji kot žefran. Le zakaj še vedno boni? Saj kdor prodajal jih le lan' jih zdaj že daje za bogloni. Je elektrika kot kafra. Enkrat je, spet drugič ni. In več ko kdo za njo se martra, manj je v sušnih dneh dobi... ... ko šest fantičev karte spila \ za deklico - elektriko: I Vsi bi radi ptičko imeli, j ^ zvcdiljole sosed bo! \ Vsi radi jedli bi meso, vsak pečenko mastno hoče! Kje farma svinjska stala bo?! Na Celjskem je pač nihče noče! Ko s prstom kažemo na druge: Glejte kje spet pufzori! Pri seb' nihče ne sluti zgube, ko vsak svoj OBROVAC gradi. Kar prenehajmo se zmerjat'. Narejeni smo po isti »štanci«. Če že mormo se primerjat; Kozjanci, Kranjci, vsi Balkanci: Drugo leto bo povprečno; pač slabše kakor letošnje, zato zakličimo si »Srečno«! od naslednjega bo boljše še. Kdor na slabše se pripravlja razočaranja se ubrani, če priden je in ne zapravlja, lahko slabš' živi kot lani. Obesimo nov koledar in čaše dvignimo, ni vrag, kdaj nas zadosV je stisnilo, smo zlodja zdegali čez prag. 2. STRAN - NOVI TEDNIK Kako razumeti molk Na zadnjem zasedanju zborov skupščine občine Šmarje pri Jelšah so razpravljali o pomembnih doku- mentih za nadaljnji razvoj občine. Rok za razpravo o osnutku resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju občine v letu 1984 so podaljšali do 20 januarja prihodnjega leta, prav tako besedilo pred- loga načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospo- darske stabilizacije. Delegati so se med dnagim seznanili tudi s poročilom o slabo in neobdelanih kmetijskih zemlji- ščih v občini. Pod točko »vprašanja in pripombe delegatov oziroma delegacij« pa je delegat občinske konference ZSMS opozoril na predlog samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zaposlovanja v prihodnjem letu, s katerim udeleženci opredeljujejo politiko zaposlovanja in usklajujejo vsakoletne potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi. Pa se je zata- knilo prav pri udeležencih. Ob besedilu predloga doku- menta jih je »stvar vzelo resno v roke« le 18 oziroma četrtina, vse ostale temeljne organizacije pa so ob tem ostale neme. Ali to pomeni, da delovnih mest za mlade v občini Šmarje pri Jelšah v letu, ki prihaja, ne bo? Vzroka za molk treh četrtin udeležencev samoupravnega sporazuma sta lahko vsaj dva: ali da niso znali »prigospodariti« možnosti za zaposlovanje, ali pa so vzeli »stvar mladih« za meUij pomembno zadevo našega časa. MARJELA AGRE2 Se bodo Sentjurčani držali dogovorjenega? Nizka proHuktlvnost, zmanlše¥anle lz¥aza In skromna rast zaposlO¥anla z resolucijo si želijo Sentjurčani zagotoviti takšno materialno osnovo, ki bo zagotavljala socialno varnost iz dela. Zato včeraj resolucije niso spre- jeli in je tudi ne bodo, dokler ne bodo analizirane in upoštevane vse pri- pombe. Tako kot lani, jo bodo tudi letos sprejeli konec januarja. Največ pomanjkljivosti v osnutku resolucije je videl sindikat. Po njego- vem mnenju je nesprejemljivo, da se obdrži produktivnost na ničli. Čeprav je razmerje izvoz-uvoz v prid slednje- ga, je povečanje izvoza za nekaj manj kot 6 odstotkov prenizko. Zanima jih tudi, kaj se skriva za eno-odstotno rastjo zaposlenosti in kaj pomeni zmanjšanje okvirov za splošno in skupno porabo. V ta namen so v okvi- ru izvršnega sveta občine ustanovili stabilizacijsko komisijo, ki je že obi- skala nekatere delovne organizacije, da bi ugotovila dejansko stanje. Delovne organizacije ne nasprotuje- jo stabilizacijski komisiji. Skupaj z njo iščejo primerne rešitve in ugotavljajo realno podobo gospodarske moči ob- čine. Kot razlog za nizko planirano produktivnost in za zmanjševanje izvoza, največkrat navajajo pomanjka- nje repromateriala. Koliko in kje to drži, bo pokazala analiza. Tudi glede zaposlovanja še ni jasno, ali bodo v delovnih organizacijah sploh zaposlili kakšnega novega delavca, ali pa name- ravajo zaposliti le tiste delavce, ki se prihodnje leto vračajo iz JLA. V zvezi z zmanjšanjem sredstev za skupno in splošno porabo, bodo naredili v občini analizo potreb posameznUi interesnih ■ skupnosti, tako da bodo vedeli komu dajati prednost. Sentjurčani so vzeli oblikovanje le- tošnje resolucije izredno resno. Ko bo sprejeta, bo to dokument, ki bo prika- zoval dejanske možnosti gospodarje- nja v prihodnjem letu. Ves tmd pa bo malo zalegel, če se posamezne delovne Osnutek resolucije predvideva tudi 4-odstotno rast kmetijske proizvod- nje. Čeprav se sliši malo, je program glede na novo politiko obrestnih mer, optimistično zastavljen. Selektivnih kreditov s 6-odstotno obrestno mero v prihodnjem letu ne bo več. Z novo politiko bodo najmanjše obresti zna- šale okoli 21 odstotkov. Vprašanje je, če bodo zasebniki pripravljeni naje- mati kredite pod takšnimi pogoji. Ker šentjursko kmetijstvo sloni na zasebnem sektorju, se v občini spra- šujejo, kako nadoknaditi razliko v obrestih. organizacije in skupnosti sprejetega ne bodo držale. VILI EINSPIELER. Starejši zgubili stik z mladimi Zanetnarjall smo socialistično sašnoupravno wzgoJo »Mladi potrebujejo dobre vzore pri starejših kolegih, zlasti komunistih. Zato je potrebno skozi delo ustvari- ti pogoje za drugačno vre- dnotenje mladih v kolekti- vu«, je dejal delegat iz Žal- ca na zadnji seji medobčin- skega sveta ZK, na kateri so razpravljali o aktualnih idejno političnih vpraša- njih položaja, družbenoeko- nomskega organiziranja in delovanja mladih. Franc Jelen iz tovarne no- gavic Polzela je to izjavo ute- meljil s primerom iz te de- lovne organizacije. Mladi so se organizirali pri nekaterih akcijah za povečanje izvoza ob vsej podpori starejših ko- legov. Ta aktivnost je za sabo potegnila večje zanimanje mladih tudi za področje športa, kulture in družbeno- političnega dela. Vloga mla- dih in odnos starejših se spričo tega v tej delovni or- ganizaciji spreminja. Razpravljale! na seji so go- vorili tudi o nekaterih dru- gih vidikih položaja mladih. Silvo Koprivnikar, delegat iz občine Velenje, je opozoril na idejno gibanje mladih, na katero vpliva tudi šola. V zvezi s tem bi morali večjo pozornost nameniti idejni naravnanosti učiteljev, zlasti v srednjih šolah. Učitelji se preveč oklepajo svoje izo- braževalne vloge, premalo pa storijo za vzgojo. Zato v šolah še vedno niso presegli klasični odnos učitelj - uče- nec, kjer mlad človek še ve- dno ni subjekt v procesu vzgoje in izobraževanja. Sole se preveč ukvarjajo s svojim materialnim položajem, pre- malo pa z vsebino dela, ki zaostaja za novimi družbeni- mi odnosi socialističnega sa- moupravljanja. Tej domnevi je pritrdil tu- di delegat iz občine Mozirje in dodal, da smo v obdobju razvoja samoupravljanja vso pozornost namenili ekonom- skemu razvoju, zanemarjali pa samoupravno vedenje in oblikovanje samoupravne zavesti ljudi. Odraz tega je mlada generacija, ki je takš- na, kakršno smo pač vzgojili. Pavel Platovšek, pred- stavnik celjskih mladincev je opozoril na nenehni gene- racijski konflikt. Potrebno bo poenotiti stališča, kar bo možno le z dialogom med starimi in mladimi. Ne stri- nja se s trditvami, da so mla- di neaktivni. Njihova ofenzi- va je močna, volja za delo tudi, vendar jim starejši ne dajo možnosti oziroma ne najdejo načina, da mladim prisluhnejo in se jim pribli- žajo. Razpravljale! so večkrat poudarili tudi že splošno znana dejstva. Slabša se po- ložaj mladih. Veliko je nere- šenih vprašanj, od stano- vanjske politike po kateri mladi težko pridejo do sta- novanja, do problemov zapo- slovanja, kjer bi morali spod- bujati mlade tako, da zača- sno sprejmejo kakršno koli delo, ki je na razpolago. Ob tem pa zagotoviti možnosti, da imajo prednost pri zapo- slovanju na ustrezno delov- no mesto takoj, ko se ta spro- stijo. Izhodišča za razpravo na 11. seji medobčinskega sveta ZK v Celju je bila 9. seja cen- tralnega komiteja Zveze ko- munistov Slovenije. Stali- šča, ki jih je medobčinski svet sprejel, so izhodišča z3i delo komunistov pri izbolj- šanju položaja mladih v vseh življenjskih in delovnih oko- ljih.' V\^ Sentiur In brezposelnost v Šentjurju so zmanjša- li vse oblike pogodbene- ga in nadurnega dela na najmanjšo možno mero. Zaradi tega se možnosti za zaposlovanje niso po- večale. V občini je še ve- dno 156 iskalcev zaposli- tve. Med brezposelnimi prevladujejo mladi do 26- tega leta in težje zaposlji- vi invalidi razriih katego- rij in starosti. Za zaposlo- vanje invalidov v delov- nih organizacijah ni pra- vega zanimanja, tako da bodo še naprej odvisni od podpor. Mladina pa se premalo ozira na potrebe združenega dela. Zapo- slovati se želi v poklicih, ki jih delovne organizaci- je občine ne potrebujejo. Skupnost za zaposlova- nje tudi ugotavlja, da po- samezne delovne organi- zacije ne prijavljajo po- treb po delavcih in da ve- likokrat prijavijo potrebe istočasno z zasedbo de- lovnega mesta. e. reCnik V žalski občini so zmanjšali izgube No¥onka BuHanla lo obiskala tO¥amo noga¥lc Polzola Niso samo cene tiste, ki vplivajo na dobre gospo- darske dosežke v žalski ob- čini. Predvsem so dosežki odraz pripravljenosti de- lavcev, da storijo kar naj- več. To je med drugim dejal predsednik OK ZKS Žalec, Franc Kalšek, na petkovi seji komiteja ZKS, ki se je udeležila' tudi članica CK ZKJ Nevenka Bubanja. Pozitivno je, da so se izgu- be v občini občutno zmanj- šale, pri čemer je treba pove- dati, da na izgubo v elektro- gospodarstvoi ni mogoče vplivati. V Montani se je iz- guba v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer po- večala za petnajst odstotkov, ni pa je več v Slovinu, Avto- prevozu, Sigmi tn prebold- skem hotelu. Dobri so tudi izvozni rezultati, vprašati pa se je treba, koliko časa bo gospodarstvo žalske občine še lahko konkurenčno na tu- jih tržiščih. Razmisliti je tre- ba tudi o tem, kako zmanjša- ti uvoz oziroma odvisnost izvoza od uvoza. Prva rešitev je seveda kar največja zame- njava uvoženih metarialov z domačimi. V izvoz je v obči- ni Žalec usmerjeno petnajst gospodarskih organizacij. Ko je Franc Kalšek govoril o nalogah, je med drugim poudaril, da bo treba delati na povezavi malih obratov in to v reproverige z določeni- mi programi. Omenil je Sig- mo na Vranskem, Mik in Strojno, Inde ter tekstilno tovarno Prebold. Glede na predvideno zaključeno na- ložbo mlekarne v Arji vasi morajo komunisti sozda Hmezad vse sile usmeriti v to, da bo mlekarna pričela obratovati z vsemi zmoglji- vostmi. Komunisti v družbe- nopolitičnih organizacijah skupščini občine in samo- upravnih interesnih skupno- stih so dolžni v najkrajšem času izpeljati organiziranost skupnih služb samouprav- nih interesnih skupnosti, Franc Kalšek je povedal tudi to, da težave, s katerimi se srečujejo v žalski občini, še nikoli raso bile tako veli- ke. Subjektivizem, ko neka- teri nočejo iz svoje kože, kri- ze v posameznih delovnih organizacijah, kadrovske te- žave v šolstvu in gospodar- stvu, vse to ustvarja vtis, da v občini še nikoli ni bilo toli- ko nedela, odstopanj in dru- gih napak. Vse to povzroča dvome med občani, čeprav je res, da je treba vzroke iskati v preteklosti, ko smo brezmejno obremenjevali gospodarstvo in ni bUo čuta, kako se dinar ustvari in po- tem iz njega nova vrednost. JANEZ VEDENIK Elrugia osuševalna faza Osuševalna dela v doUni pod Dramljami so končana. 110 hektarov pridelovalne zemlje, ki so jo pridobili, so v letošnjem letu posejali v glavnem s silažno koruzo. Kljub temu, da so se dela za- radi suše zavlekla, je bil pri- delek dober. Vzporedno z iz- suševanjem so opravili zao- kroževalna dela in-tako znat- no zmanjšali veliko število majhnih parcel. Da bi bilo zaokroževanje kar se da učinkovito, je kombinat od- kupil dodatnih 20 hektarov razpoložljive zemlje. Zemljo so plačali po največjih dovo- ljenih cenah. Zdaj je v teku druga osuše- valna faza od Dol proti Sohti, ki bg obsegala približno 83 hektarov zemlje. Ko bo izsu- ševanje končano, bodo tudi na tem področju izvedli zao- kroževanje. Nai-očeni so že tudi načrti za tretjo fazo osu- ševanja, ki bo zajela dolino Voglajne. Struge Voglajne pri tem ne bodo spreminjali, tako bodo dela znatno cenej- ša in kar tudi ni nepomemb- no, ohranjena bo prvobit- nost pokrajine. E.RECNIK Ni samo število pomembno 30 S¥Ožlh moči ¥ OK ZKS Šmarje g^l Jelšah Tridesetim novim čla- nom, ki so bili letos sprejeti v Zvezo komunistov Jugo- slavije, je občinski komite ZKS Šmarje pri Jelšah pri- pravil prijetno skromno slovesnost v skupnih pro- storih temeljne organizaci- je Lesna oprema Mestinje šentjurskega Bohorja. Novi člani šmarske organi- zacije Zveze komunistov so sami mladi ljudje, večinoma še mladinci. Dobra polovica jih je iz vrst neposrednih proizvajalcev, med njimi so tudi učenci, študentje, obrt- nik in kmet. Srečanje novih, s\'ežih mo- či, tako dobrodošlih pri pre- magovanju bitke, ki jo bije- mo za gospodarsko stabiliza- cijo, za politično stabilnost in ugled Zveze komunistov, je potekalo v prijetnem vzdušju. Novim članom je govoril Milan Pugelj, pred- stojnik medobčinskega štu- dijskega središča pri MS ZKS Celje, Metod Cemoša, direktor temeljne organiza- cije Lesna oprema »Bohor« iz Mestinja pa je navzoče sez- nanil s programom in delov- nimi, zlasti izvoznimi načrti te temeljile organizacije, ki so si jo tudi ogledali. »Občinska organizacija ZKS Šmarje pri Jelšah ni številna«, je ob tej priložno- sti dejcil Zvonko Murgelj, se- kretar občinskega komiteja ZKS Šmarje pri Jelšah, in nadaljeval: »S sprejetjem tri- desetih novih članov sicer ne bomo številčno napredovali, ker smo šli po 6. seji CK ZKS v akcijo ocenjevanja tedanje- ga članstva. Po dosedanjih podatkih imamo letos 28 pri- merov izključitev oziroma iz- stopov iz Zveze komunistov. kar je v primerjavi s pretekli- mi leti neobičajna številka. Z novimi tridesetimi člani, se je število članov povečalo le za štiri. Prepričani pa smo, da ni pomembno število, am- pak podatek, kdo odhaja iz ZK, ter kdo in ob katerem oziroma kakšnem času vanjo vstopa.* MARJELA AGRE2; .'•i NovaJni, mlademu kmetu iz Koizjegu, čestita Zvonko Murgelj, sekretar OK ZKS amarje pri Jeišttb. Celjski grb za hlmalalce v torek ob 14. uri je pred- sednik celjske občinske gkupšč'ne Edo Stepišnik priredil sprejem za enajstčlansko celjsko alpini- stično odpravo, ki je 1. no- vembra uspešno preplezala najtežjo, južno steno hima- lajskega vrha Gaurish An- karja. Na slovesnosti v po- ročni dvorani, ki so se je ude- ležili tudi drugi celjski funk- cionarji, so alpinistom izroči- li plaketo grb mesta Celje. Stanko Cankar, vodja od- prave na Himalajo, je ob sprejemu priznanja dejal, da gre za uspeh po dolgotraj- nem in napornem delovanju celjskih alpinistov. Pri tem je Stepišniku izročil tudi ne- palsko zastavo, ki so jo pri- nesli z osvojenega vrha Hi- malaje. 29. DECEMBER 1983 k DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 3 /Žalcu sprejeli dopolnleni družbeni plan (T niega so Izvzeli lokacllo za iarmo prašičev________ ^Ja izrednem zasedanju [)orov žalske občinske Irtipj^eine so delegati spre- ;|i predlog sprememb in [opolnitev družbenega pla- la občine 2alec, s tem da ta iz predloga izločena iredlog in varianta za grad- ijo farme za 30.000 bekonov la Mali Pirešici. Zaradi pome lokacije farme zbori alske občinske skupščine decembra niso sprejeli iredloga dopolnjenega mižbenega plana. Ce le-ta ne bi bil sprejet, bi žalski občini prišlo do bi- stvenega zastoja naložbene aktivnosti na področju sta- novanjske in komunalne graditve, industrijskih in spremljajočih objektov in to v daljšem časovnem obdob- ju. Tako so na zasedanju sprejeli dopolnjeni družbeni plan, vključno s prostorskim delom, ki je usklajen z zako- nom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminja- njem namembnosti. Predlog glede lokacije fsir- me bekonov na Mali Pirešici bo izvršni svet predložil zbo- rom skupščine, ko bo v sode- lovanju s strokovno službo sozda Hmezad pridobil ustrezno dokumentacijo o vplivu farme na okolje. Seveda pa tudi na izre- dnem zasedanju ni šlo brez omenjanja sporne fairme. Predsednik občinskega izvršnega sveta Ervin Jane- žič je zato delegatom jasno povedal, da bodo od investi- torja, torej Hmezada, zahte- vali strokovno utemeljene raziskave o tem, kako farma vpliva na varstvo okolja. Po- udaril je tudi to, da izvršni svet podpira gradnjo farme, ki je opredeljena tudi v vseh pomembnejših razvojnih na- črtih v republiki, regiji in ob- čini, seveda pa pod pogojem, da le-ta ne bo bistveno po- slabšala ekoloških razmer. Izvršni svet vztraja na tem, je poudaril Ervin Janežič in za- to pričakuje polno mero ra- zumevanja in sodelovanja, ne pa podpihovanja takšnih ali drugačnih strasti, ki v končni fazi nikomur ne kori- stijo. JANEZ VEDENIK Pvom ¥ Izvoz papirnice in pivovarne ^štaj¥0čjlma koteštU¥oma v občini Laško uspm/o uresničiti cllle? Največ dilem ob spreje- manju resolucije za prihod- nje leto v občini Laško je liilo okrog izvoznih predvi- lievanj Papirnice Radeče in pivovarne Laško. Na sobot- ni seji skupščine pa so se delegati vseh zborov zedini- li, naj ostane v resoluciji za- pisano 20 odstotno poveča- nje izvoza v obeh delovnih organizacijah. Papirnica je po usklajeva- njih v delovni organizaciji in po predvidevanjih o pogojih gospodarjenja v prihodnjem letu ugotovila, da bodo lah- ko izvozili za 50 tisoč dolar- jev manj kot predvideva re- solucija. Predvsem zaradi pomanjkanja celuloze, ki jo domači dobavitelji izvažajo, medtem ko jo mora Papirni- ca uvEižati. Pivovarna pa bo zmanjšala izvoz za 5 tisoč do- larjev od predvidenih 35 ti- soč. Zmanjšanje gre na ra- čun izpada izvo2» pivskega kvasa. Pivovarne, ki so do sedaj oskrbovale pivovarno s surovino, tega prihodnje le- to ne bodo več dobavljale. Laška Pivovarna pa ima pre- malo lastnih surovin, da bi zagotovila normalne količi- ne tega iskanega izvoznega blaga. Obe delovni organiza- ciji sta svoje izvozne plane uskladile tudi s SISEOT. De- legati pa so po daljši razpravi vztrajali, da ostanejo v pred- logu resolucije izvozne nalo- ge nespremenjene in da se morata obe delovni organi- zaciji maksimalno prizade- vati ZA uresničitev načrtov. Tudi sicer so izvozna priza- devanja v ospredju. Izvažati bodo začele še nekatere dru- ge delovne organizacije, ki imajo za to pogoje. Pred- vsem Kora Radeče z otroško konfekcijo, Elektrokovinar z malimi hidroelektrarnami, preko reprodukcijske verige pa še Predilnica in Metalles. Povečali bodo tudi kmetij- sko in industrijsko proizvod- njo ter turistično dejavnost ob boljšem izkoriščanju ka- drovskih, naravnih in proiz- vodnih zmogljivosti ter rasti produktivnega zaposlova- nja. Prizadevali si bodo za višjo tehnično in tehnološko raven gospodarstva z večjim vključevanjem znanosti in znanstvenih dosežkov, iskali pa bodo tudi nove raz\'ojne možnosti in programe. VVE Prihoanie leio bo Zaveti za načrtovanie r Žalcu praznoval ]0'lebilGO Zavod za načrtovanje iz Žalca bo prihodnje leto sla- vil desetletnico obstoja. V tem času je prebrodil mno- go kriz in mimo lahko zapi- Semo, da v tem času bistve- nih težav ni in da v zavodu lobro gospodarijo. Zavod za načrtovanje opravlja celo vTsto nalog. Skrbi za prostorsko in urba- nistično načrtovanje, urbani- stično izvedbene dokumen- ■e, od lanskega leta pa je ffog svojih nalog razširil še la izdelavo projektov za vi- soke in nizke gradnje. Pri ■em velja poudariti, da imajo urbanisti s takšnim načinom lela vrsto prednosti, saj lah- sodelujejo pri urbanistič- ni zasnovi, potem pa tudi pri sami izdelavi kot projek- anti. Med večjimi deli velja ^meniti dozidavo osnovne >ole v Šempetru, trgovine v ^boldu in adaptacijo sa- Tiopostrežne trgovine v 2al- •u. y tem času so še zlasti zanimivi tipski načrti za de- ^nije, potem ko smo se preusmerili na trda goriva, Oziroma premog. Po teh tip- skih načrtih je veliko pov- praševanja. zaradi moratorija je bilo le- 'os manj dela z urejanjem lo- ^cijskih dokumentacij, zato Pa je bilo veliko vlog za ra- ^čne adaptacije in nadgrad- nje. Sedaj, ko je skupščma potrdila prostorski del druž- benega plana, bo prav goto- vo precej več dela tudi z .ure- janjem lokacijskih doku- mentacij. Novost, ki se jo bo- do raz\'eselili številni občani, ki žele graditi, pa je ta, da Zavod za načrtovanje za in- vestitorje sedaj zbere prav vsa potrebna soglasja. Na področju inženiringa prav tako opravljajo mnoga pomembna dela. izdelujejo investicijske programe, pri gradnjah pa sodelujejo od začetka pa vse do opravlja- nja nadzora. Ena izmed pomembnih nalog Zavoda za načrtovanje je izdelava dolgoročnega pla- na razvoja občine Žalec. Osnutek le-tega je že bil v javni razpravi, pri čemer je treba poudariti, da nekateri nosilci planiranja pri tem ni- so bili preveč aktivni. Do 15. maja prihodnje leto bo osnu- tek izdelan, do konca leta pa naj bi bU plan sprejet. Pri tem je treba vse posege v prostor ponovno ovredno- titi in se dosledno držati na- čela, da se prvo območje zemljišč dosledno uporablja za kmetijske namene. Ome- niti je treba tudi reambulaci- je vseh načrtov. Nova zako- nodaja bo prinesla tudi kra- jinske rede, ki jih bo treba vnesti v plan podobno kot urbanistične rede. Načrtova- ti bo treba razvoj družbenih dejavnosti in predvideti za- nje nove objekte do leta 2000, Več pozornosti bo tre- ba nameniti tudi zdravemu okolju. Žalska občina je na- mreč na sedmem mestu v Sloveniji po onesnaženosti zraka. V REK SO izpolnili načrt Nekaj dni pred koncem leta so slavili delavci v Rudniku lignita Velenje in delavci v Termo- elektrarni Šoštanj, saj so oboji izpolnili letni delovni načrt, ki ga bodo v preostalih dneh še presegli. V TE Šoštanj so proizvedli doslej rekordno število ur električne energije in sicer kar štiri milijarde Kwh. Ta uspeh so dosegli z maksi- malnim izkoriščanjem vseh petih blokov, sre- ča pa je bUa tudi v tem, da v letošnjem letu ni prihajalo do večjih okvar, manjše pa so njihovi za to usposobljeni strokovnjaki odpravili v najmanjšem možnem času. Za takšno količino ur so pokurili več kot pet miUjonov ton premo- ga, od tega kar štiri milijone iz velenjskega rudnika, medtem ko so ostalo pripeljali iz bo- sanskih rudnikov in Laškega. V prihodnjem letu upajo, da bodo lahko opravili redrvi letni remont na štirih blokih. Z remontom naj bi končali do junija. Remontna dela morajo opra- viti, kajti zaradi letošnje preobremenjenosti lahko pride do večje okvare, kar pa bi imelo težke posledice. Prav tako so bili uspešni velenjski rudarji, ki so najprej nakopali 4,7 milijona ton premoga, zatem 4,8 in prav zdaj se verjetno že veselijo, da so tretjič zapored v svoji zgodovini nakoftali več kot 5 milijonov ton premoga. V družbenih dejavnostih občine Mozirje so prejem planskih aktov preložili v prve mesece prihodnjega leta, ko bo mogoče trdneje planirati na osnovah že znanih rezultatov poslovanja uporabnikov. Porabo bodo tako uskladili z dejansko ustvarjenim dohod- kom. P*ripravili so le prve, grobe ocene nalog, ki temelje na predvidenem 3 odstotnem realnem zmanjšanju sred- stev za skupno porabo, kar pomeni, da lahko ta sred- stva v prihodnjem letu v skladu z občinsko resolucijo nominalno naraščajo za 23 odstotkov. Ob tem, da bodo programi približno enaki kot letos, ter da bo prednosti deležno zdravstvo, otroško varstvo, izobraževanje in skrbstvo, bodo pri planiranju in vrednotenju družbe- nih dejavnosti v prihodnjem letu upoštevali tudi dovo- ljeno nominalno rast bruto osebnih dohodkov, ki ne bi smela preseči 21,5 odstotno rast. Tudi v prihodnjem letu bo v najtežjem položaju ob- činska zdravstvena skupnost. Ob koncu leta bodo rdeče številke izgube dosegle že vsoto 100 milijonov in kljub temu da bo dana zdravstvu prednost, zaradi nerešene solidarnosti položaj ne bo nič boljši V občini imajo namreč enega upokojenca na dva delavca, ob tem pa se več kot 1000 delavcev dnevno vozi na delo izven občine. Po domicilnem principu ti napajajo ostale zdravstvene skupnosti, kjer je sedež tozda ali organizacije, kjer so zaposleni. V mozirskem zdravstvu so v težkem položaju že vrsto let, in v tem času so sprejeli vrsto ukrepov, stabilizacijskih programov. Tako bo tudi v prihodnjem letu, a kot je dejal Jože Kumer, predsedni skupščine OZS, na stabilizacijskem pasu ni več veliko lukenj. Tistemu, ki je resnično bolan, bo treba nuditi pomoč, kajti zdravje je še vedno več vredno od denarja. R. PANTELIC Sprelem za nove komuniste Občinski komite Zveze komunistov Slovenske Ko- njice je za v ponedeljek nedeljek zvečer pripravil pri- jetno slovesnost ob sprejemu novih članov v vrste Zveze komunistov. Partijske L^Jcaznice in Statut Zveze komunistov je prejelo 33 novih članov. Tako bo odslej v konjiški občini delovalo nekaj več kot 1000 komuni- stov. Osem so jih v letošnjem letu zaradi neaktivnosti in moralnih oporečnosti izključili iz zveze. mp POGLED V SVET S kovinotehno Vse vendarle ni bilo črno nse Jože Sirceli Ra vno za to, ker nismo nagnjeni k tarnanju in črnogledosti, je obe- nem prav, da smo ob koncu stare- ga, na začetku novega leta realisti, da stvarno brez olepševanja zapiše- mo, kakšen je bil ta svet v 1983. letu. Leto je bilo naporno, če se tako izrazimo. Polno pretresov je bilo, ki so razljali in trgali tkivo medna- rodne skupnosti. Videti je bilo, ka- kor da je svet čedalje manj varen, čedalje manj obvarovan pred grož- njami vojne, prevratov, nevarnih spopadov. V Evropi smo bili in smo priče nadaljnjega razraščanja jedrsko - raketne tekme med blokoma. Leto je bilo v znamenju raket SS-20 in pershingov pa manevrimih raket. Zaradi tega so se razdrla dvojna pogajanja med Sovjetsko zvezo in ZDA v Ženevi o zaviranju oborože- valne tekme. Tista tretja pogaja- nja, na Dunaju, pa že tako v desetih letih niso prinesla niti za pedenj napredka. Odnosi med obama supersilama, med obema vojaškopolitičnima blokoma so postali že bolj hladni, še bolj sovražni, polni nezaupljivo- sti. Po drugi strani se je svetovna go- spodarska kriza še naprej razrašča- \ la. Zadolženost je še večja. Države v razvoju so morale zaprositi za na- daljnjih več kot 130 milijard dolar- jev posojil - v glavnem za odplači- lo zelo visokih obresti. Upanje, da bo oživljanje gospodarstva v ZDA prineslo spli^o ekonomsko olaj- šanje se (še) ni uresničilo. To je bilo leto, ko so bile najbolj izpostavljene ravno male in sred- nje velike države Vseh sort priti- skov na njihovo neodvisnost in sa- mostojno pot je bilo, dejavnih po- skusov podrediti jih blokovski sili in logiki. Bili smo priče dejanske- mu razkosanju dveh neuvrščenih držav- Libanona in Cipra. Bili smo priča razbijanju osvobodilnega gi- banja, palestinske PLO. Bili smo priča ameriške invazije na Grena- do, pri čemer sta na žalost sodelo- vali tudi dve članici gibanja neuvr- ščenih. Priče smo bili in smo še naprej sistematičnim prizadevanjem rasi- stične Južne Afrike, da bi * nepo- srednimi napadi ali s podpiranjem upornikov spodkopala mlade ne- odvisne države, Angolo, Mozam- bik, Zimbabve. Kri teče in je tekla vse minulo leto tudi na drugih koncih sveta. V Centralni Ameriki, zlasti še v Sal- vadorju in Nikaragvi. V Afriki v Čadu, kjer smo bili prav tako priče tujemu vmešavanju. Boji vA^ani- stanu prav tako potekajo še naprej in tako ostaja ta azijska država šti- ri leta po sovjetski vojašld inta*- venciji še naprej eno največjih mednarodnih krizaih žarišč. Prav nič se ni premaknilo aa bo- lje v dolgotrajni vojni med Iranom in Irakom. Vsa mirovna prizadevat- nja so bila bob ob steao. Še bi lahko nadaljevali črno listo letošnjih mednarodnih dogodkov. Ob vsem pa Je tudi res, dasesvet čedalje bolj zaveda vojne nevarno- sti današnjega časa in je priprav- ljen povzdigniti svoj glas zopo" brezumno oboroževalno tesano in sila nevarno blokovsko rivalstvo. To Je bilo najizraziteje in najjit- sneje izpričano na sedmem vrba neuvrščenih marca letos v New Delhiju. Velja ponoviti, da so se na nJem zbrali najvišji predstavniki sto ene države - največ v zgodovini neuvrščenosti. Vse torej v iztekajočem se letu le ni bilo črno. Zato sta upravičenm tako realistična presoja nevarnih stranpoti sveta, v katerem živimo, pa tudi upanje, da Je človeštvo vsem navkljub na strani miru, spo- razumevanja, sožitja. Največ težav bodo imeli v zdravstvu 4. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 Na leto 50-000 ton več lekla Za s¥Ojo naložbo so itorski železarn poUpIsall Oolgoročnl sporazum s celjsko Kovinoiehno v železarni Štore bodo s sovlaganjem finančnih sredstev Kovinotehne in njenih poslovnih partner- jev v višini 200 milijonov dinarjev lahko v prvi fazi naložbe povečali proizvod- njo jekla za 50.000 ton na leto, ali od sedanjih 130 na predvidenih 180.000 ton. Pri tem pa ne gre samo za naložbo, ki bo pri jeklu koli- činsko pomembna, ampak bodo s tehnološkimi prijemi in opremo, zlasti drugo kon- tinapravo za ulivanje jekla, razširili svoj jeklarski asorti- man in na ta način lažje ter uspešneje z izvozom prodrli na zahtevna tuja, v glavnem konvertibilna tržišča. Podoben sporazum bodo štorski železarji oziroma je- klarji sklenili še z zreškim Uniorjem in z mariborsko Metalno, s katero so splošen sporazum že sprejeli, vendar so se zdaj dogovorili še za nekatere posebne in kon- kretne stvari pri opremi. Še posebej kaže poudariti, da v primeru želez^ame Štore ne gre za naložbo v tovarni- ške dvorane in zidove, am- pak zgolj v opremo, ki bo ob zahtevnejši tehnologiji omo- gočala večjo kakovost jeklar- skih izdelkov, ob hkratnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda. Na ekonomskem inštitutu Ljubljanske banke prav se- daj rešetajo naložbeni zahte- vek štorske železarne, da bi lahko finančno konstrukcijo zaokrožili še pri banki ter na- to v februarju 1984 celoten predlog naložbe v razširitev jeklarske proizvodnje pred- ložili republiški komisiji za oceno naložb. Vse kaže, da bodo takšno naložbo v repu- bliki podprli, saj so ugodno mnenje o njej že izrekli ob predložitvi prvega osnutka. Po besedah predsednika kolegijskega poslovodnega odbora železarne Štore, Du- šana Burnika, računajo, da bi z uresničevanjem prve fa- ze naložbe začeli v prvem če- trtletju 1984, saj prav sedaj potekajo pospešene aktivno- sti pri projektiranju in zao- kroževanju finančne kon- strukcije. MITJA UMNIK Kovinotehna in Merx Zaradi dolgoročnih skupnih interesov na trgovskem po- dročju sta se Kovinotehna in Mane sporazumela za sodelo- vanje in usklajeno delovanje pri oskrbi, trženju, nastopanju na tujih trgih, izkoriščanju ozi- roma racionalnejšem delu pri- skladiščnih zmogljivostih in transportnih poteh ter pri obli- kovanju informacijskih siste- mov. Pravkar pa sta v podpisova- nju pri tozdih dva posebna sporazuma: o uporabi AOP in skupnem nastopu na tujem. UM Konjiški DINOS živi od odpadkov DINOS pomeni v prevodu kratic: daj industriji nazaj odpadne surovine. V konji- ški poslovni enoti v Sloven- skih Konjicah zberejo letno od 12 do 13 tisoč odpadkov. Na odlagališču mora tudi med odpadki vladati strogi red. Drug ob drugem se tako znajdejo kupi papirja, jekla, barvne kovine, gum, črepinj in plastike. Odpadne surovi- ne so seveda tudi koristne. Dinos jih odproda železar- nam in papirnicam, nekaj malega pa tudi individual- nim kupcem, ki prihajajo brskat po odpadkih. V konji- ški občini so zlasti učenci osnovnih šol tisti, povedo pri Dinosu, ki se radi vključuje- jo v organizirane akcije zbi- ranja odpadnih surovin. De- nar kasneje koristno upora- bijo za svoje namene. Kriza, ki vlada svetu in nam, se pozna tudi po od- padkih. To pozna tudi zakon ekonomije. Ni še tako dolgo, kar se je tudi na konjiškem odpadu znašel kakšen star, a še uporaben avtomobil in ki so ga potem plačali samo po ceni za kilogram. Ljudje so zdaj postali bolj varčni in od- pad je zato slabše »založen«. A vendar ne toliko, da bi se 14 zaposlenim pri konjiškem Dinosu slabo pisalo. M. POD JED ingrad vstopa v drugo četrtstoletJe z z tJecembrom se končuje 25 let obstoja In uspešnega tlela celjskih gradbincev z združitvijo petih samo- stojnih delovnih organiza- cij, Betona, Graditelja, Stavbenika, Savinjgrada in Cementnin je začel svojo ustvarjalno pot celjski In- grad in tako postal nosilec razvoja in izvajalec gradbe- ništva na širšem celjskem območju. Združitev pa je hkrati pomenila predvsem združitev sredstev, opreme in kadrov, kar je bila osno- va za prehod na sodobnejšo gradbeniško tehnologijo, boljšo organiziranost in večjo storilnost. Tudi Ingrad ni bil v minu- lih 25 letih nedovzeten za ni- hanja v gradbeniški dejavno- sti, odvisne v glavnem od splošnih gospodarskih in na- ložbenih vlaganj ter razmer. Potrebno se je bilo organizi- rati za zahtevna dela na tu- jem (nekaj let so delovala v Zvezni republiki Nemčiji in v Avstriji celo Ingradova po- djetja) ter se zlasti po letu 1975 samoupravno organizi- rati v temeljnih organizaci- j£ih združenega dela in v ok- viru sozda Gipos. Ingrad Celje se je pred dvema letoma združil z ljub- ljanskim Megradom, še prej s Hmezadovim tozdom Gradbeništvo, delno z žalsko Montano in Splošnim grad- benim podjetjem iz Rogaške Slatine. Danes Ingrad se- stavlja 14 temeljnih organi- zacij združenega dela in de- lovna skupnost skupnih služb. Na proizvodnem področju so se še posebej uveljavili z lastnim montažnim siste- mom za industrijsko gradnjo, in z mostogradnjami, prav tako so solidni izvajalci del v stanovanjski in družbeni gradnji, letos pa so se uspeš- no lotili prodora v kmetij- stvo, ki mu ponujajo svoj »zeleni« montažni program. Že dve leti delajo v Iraku, pripravljajo se na gradnjo v Alžiru, saj so 12. decembra v Oranu položili temeljni ka- men za gradnjo 4000 stano- vanj. Pri teh obsežnih deUh pa bo v okviru Giposa sode- lovcd tudi celjski Ingrad. MITJA UMNIK Zmaga išče obrat v občini Mozirje v delovni organizaciji Zmaga iz Ljubljane, kjer iz- delujejo vse vrste obutve in usnjene galanterije s seda- njimi proizvodnimi zmog- ljivostmi ne dohajajo več svojih prodajnih in izvoz- nih želja. Ker v Ljubljani ne morejo izdelati več izdelkov, iščejo možnosti odpiranja obratov tudi drugod po republiki. Obrnili so se tudi na izvršni svet skupščine občine Mo- zirje, saj želijo v Gornji Sa- vinjski dolini ustanoviti obrat s približno 80 zaposle- nimi delavkami. Člani mozirskega izvršne- ga sveta so o tem predlogu razpravljali na svoji zadnji seji in bih mnenja, da bi ta proizvodnja lahko pomagala k prestrukturiranju občin- skega gospodarstva, ter omogočila večje zaposlitve- ne možnosti. Dokončnega stališča še niso sprejeli, saj ponudba DO Zmaga ni po- polna, tako da bodo o tem ponovno razpravljali na eni prihodnjih sej, ko bodo zna- ni vsi pogoji. Prostore v Mozirju imajo, saj bi bil lahko nov obrat za izdelavo obutve v opuščenih prostorih ukinjene proizvod- nje učil v Bočni. RP Dobri rezultati TZO Poizeia KZ Savinjska dolina. Temeljna zadružna enota na Polzeli združuje 140 kmetov koope- rantov, skupaj z njihovimi družinskimi člani in zaposlenimi v zadružni enoti pa jih je ne- kaj več kot 300. Za konec leta so pripravili srečanje v počasti- tev 40. letnice AVNOJA in ob zaključku proiz- vodnega leta 1983 ter opravljenih gradbenih delih na zadružnem objektu. Zbrali so se v dvorani Svobode Polzela, kjer so jim pevski zbor in učenci OŠ Vere Slander Polzela pripra- vili lep kulturni program. O doseženih rezulta- tih je zbranim spregovoril Ivan Poteko, uprav- nik TZO Polzela. Poudaril je, da je bilo izteka- joče se leto za kmete dokaj uspešno. Proizvedli so 525 ton mesa perutnine kar je za 45 ton več kot so planirali, prijroizvodnji mesa pa so plan 221 ton žive teže v celoti realizirali. Hmelja je bilo zaradi suše namesto 130 samo 100 ton. Oddali pa so tudi 850 tisoč litrov mleka. V tem letu so opravili že dolgo načrtovano adaptacijo na zadružni stavbi. Tako je sedaj v njej prostorna prodajalna Kmetijske preskrbe z vsemi potrebnimi skladiščnimi prostori. V zgornjem delu so poslovni prostori. Poleg tega so kupili nov škropilnik in viličar. Zgradili i^ obnovili so večje površine hmeljskih žičnic v vrednosti 2,5 milijona dinarjev, skupaj pa so ^ letošnjem letu investirali kar 11 milijonov di- narjev. Doseženi uspehi so predvsem rezultati do- brega sodelovanja zadruge, zadružnih kmetoV in delavcev KZ in TZO. Na sliki: notranjost nove trgovine na Polzeli. TONE TAVCAB b. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 5 Visoka solidarnost Lučanov s podelitvijo republiških priznanj vsem tistim, ki so ^ovali kri več kot 30 krat, ter z oceno dela v letošnjem letu, so na občnem zboru jlaiiov Rdečega križa v Lu- (ah zaključili še eno uspeš- no leto dela te humanitarne organizacije. Kar tretjino prebivalcev, približno 600, iz te majhne Icrajevne skupnosti, je čla- nov Rdečega križa. Tudi le- tos so na Kozjansko odpelja- li poln tovornjak oblačil in obutve, organizirali pa so tu- di dve krvodajalski akciji. iCrvodajalcev je v Lučah kar 180 in kadar je kri potrebna, so vedno med prvimi. Takš- no zavest izkažejo tudi pri zbiranju oblačil ob elemen- tarnih nesrečah. Letos se je mnogim, ki so darovali kri več kot 30 krat, pridružilo še 16 novih članov, ki so prejeli republiška priznanja rdeče- ga križa. »Med vojno, pa tudi kasne- je, smo okusili težave siro- mašnega življenja in mislim da je dolžnost vseh, pomaga- ti vsem, ki so pomoči potreb- ni«, je dejal Janez Zupane, aktivist Rdečega križa, ki je že 23 let predsednik v krajev- ni organizaciji. Podoben staž ima tudi njegova žena Štef- ka, ki mu pomaga pri ureja- nju evidenčnih kartic za kr- vodajalce in pri ostalih admi- nistrativnih opravilih. Tudi Anica Pečnik, blagajničarka orgEinizacije, je ena tistih, ki ne razmišlja veliko, kadar je sočloveku potrebno prisko- čiti na pomoč. Veliko je še takšnih v Lučah, ki zaslužijo javno pohvalo, med njimi Bogomir Kos, ki je že 59 krat daroval kri, pa vodstvo osnovne šole, ki ob krvoda- jalskih akcijah daje na voljo šolske prostore. A naj na koncu obvelja beseda Jane- za Zupanca, ki je dejal: »Ni nas treba veliko hvaditr, saj ne počenjamo tega za prizna- nja, temveč zato da pomaga- mo drugim,« RADO PANTELIC FOTO: EDI MASNEC Janez in Anica Zupane pri usltlajevanju kartoteke krvodajalcev. PAPIR PRENESE VSE, VI TUDI? Piše Brane Piano Borci In upokojenci Osnutka dveh pravilnikov, stanovanjskega za borce NOV in stanovanjskega za upokojence sta bila objavljena v Delegatovem poročevalcu občine Celje že meseca junija. Po javni obravnavi sta bila objav- ljena predloga omenjenih pravilnikov, v Poroče- valcu št. 18, 20. decembra, pa sta bila natisnjena v dokončni obliki. Vsak pravilnik obsega dobrih šest strani tiska, dva torej dvanajst strani. Objavljena sta bila trikrat, torej sta v Poročevalcu zasedla kar šestintrideset strani. Do sem je vse lepo in prav. Pač pa se pravilnika razlikujeta le s po eno alinej o v delu, ki obravnava vire in namene sredstev za zadovo- ljevanje stanovanjskih potreb in pa v tem, da v enem vsake toliko piše »borci«, v drugem pa »upokojenci*. Ali ne bi bilo enostavneje, če bi bili oba pravilnika združili v enega? Verjamem, da bi strokovnjaki, ki so pravilnika sestavljali, to znali! Sploh pa, ali niso tudi nekateri borci, ki jih eden \ obeh pravilnikov upošteva, upokojenci in ali niso ne- i kateri upokojenci obenem tudi borci? Bodo zdaj neka- teri upokojenci, borci, izbirali po katerem pravilniku želijo uveljavljati svoje pravice? Po kakšnem kriteriju? i In - ali je potrebna posebna objava sprejetih pravil- nikov, če sta bila že objavljena dokončna predloga? Se' predlagatelji bojijo, da delegati nimajo več starOi šte- vilk Poročevalca? Le kaj mislijo, da delegati počnejo s starimi izvodi? Želim vam več razumljivih in manj odvečnih gradiv v letu 1984. ,................... Halo, Zreče! Pred dnevi so delavci PTT Celje v Zrečah priključili no- vo elektronsko centralo s 768 priključki, ki se je že vključi- la v promet in tako je zdaj konec z neuspešnimi tele- fonskimi klici v Zreče in okolico. Vzporedno je bilo namreč zgrajeno tudi omrež- je v Skomarju, Resniku in Gorenju. Zaenkrat je zasedenih oko- li 400 priključkov, kar pome- ni, da ima centrala še proste zmogljivosti. Pošta ima zdaj tudi nove prostore. Preselila se je v pritličje stanovanjskega blo- ka sredi Zreč, ki jih je pošti dal zreški Unior. Le-ta je bil namreč investitor tega blo- ka, medtem ko je Comet pri- speval nekaj sredstev pri ši- ritvi omrežja. Investicija nove pošte v Zrečah je veljala 21 milijo- nov dinarjev, od tega prosto- ri, ki jih je zagotovil Unior 5 rnilijonov dinarjev. Odslej bo laže doklicati telefonske naročnike v Zrečah in okoli- ci, zlasti pa tamkajšnji delov- ni organizaciji - Comet in Uruor. M. PODJED Dve lovski iz Gornje Savinjske Prvega lovca pa tudi nje- govo trofejo bralci našega tednika že poznajo. Vežo stanovanjske hiše Vinka Knapiča že nekaj časa krasi medvedja mrcina, o kateri smo več pisali in govorili kot o bencinski krizi. Dokler v Lučah ne bodo našli pravšnjega prostora, ki bi ogled medveda dovoljeval tudi radovednim očem obi- skovalcev in turistov, bo na- gačen kosmatinec v stanova- nju lovca, ki je prekinil me- dvedovo romanje in ropanje. Spretne roke preparatorja so medvedu vrnile toliko življe- nja, da Vinku Knapiču ni tre- ba več Zeiklepati veznih vrat. Morebiti nepovabljeni obi- skovalec bi se nsimreč ob vstopu skozi vhodna vrata tudi v tem, za medveda ne- naravnem prostoru, mrcine krepko ustrašil. Peter Kranjc, lovec in lov- ski čuvaj iz Bočne pa je po- vedal, da se je zadovoljil kar z muflonom, kajti medvedov je v Gornje Savinjski dolini zmanjkalo po zaslugi Vinka Knapiča. A kljub temu je tu- di on doživel svojevrstno lovsko srečo. Muflona, ki ga je ustrelil pri Solčavi, je sploh prvič v življenju tudi videl v naravnem okolju, po- leg tega pa ga je dobil veliko prej, preden je sprožil peteli- na na svoji puški. Kot drugo nagrado si ga je namreč za- služil na strelskem tekmova- nju solčavske lovske druži- ne, torej gre za gojitveni od- strel. V prevodu iz lovskega jezika to pomeni, da je ustre- lil ranjeno žival in jo tako re- šil trpljenja. RADO PANTELIC Novoletna nagradna igra Dragi bralci! Finančno nam iztekajoče se leto ni bilo naklonjeno. Tednik se je si- cer dobro prodajal, celo zelo dobro. A kaj, ko smo ga pro- dajah ceneje od njegovih proizvodnih stroškov. In ta- ko je skopnela še zadnja re- zerva, namenjena tradicio- nalnemu koledarju. Tako v tej številki koledarja ni in prepričani smo, da nas boste razumeli. Samo tisk skro- mnega zidnega čmo-belega koledarja bi nas stal 60 tiso- čakov. Skupaj s stroški vla- ganja in drugimi bi se ta šte- vilka domala podvojila. A, da vam vseeno ponudi- mo vsaj nekaj, smo se odloči- li za skronmo toda pošteno nagradno igro. Nič drugega vam ni treba storiti, kot iz- polniti priloženi kupon in že boste prišli v naš boben sre- če. Iz njega bomo v petek, 6. januarja 1984 ob prisotnosti strogih oči komisije izžrebali 10 nagrajencev. In kaj bodo dobili srečni nagrajenci? Na- grade so lepe. Slikar Adi Ar- zenšek nam je za vas poda- ril eno svojih slik. Hotel Prebold vam podarja večer- jo na način flambiranja v vrednosti 1.500 din za dve osebi. Bistro Štorman vam podarja gostinske usluge v vrednosti do 1000 din, Hme- zad bo podaril nagrajencem 10 piščancev (2 kg), 50 kg krmil za piščance in 90 jajc, in Franjo Verdnik pa nam je za vas podaril praktičen smučarski prtljažnik z mož- nostjo zaklepanja. Preosta- lih pet nagrad vam v obliki stenskega koledarja za to- lažbo ponujamo mi. Sodelujte v novoletni na- gradni igri. 6. STRAN - NOVI TEDNIK Vrhunski šport v Gornlem gradu §attostnlc§ ¥ dresu z državnim grbom Lokostrelski klub Gornji grad, ki so ga pred kratkim ustanovili v kraju pod Me- nino planino, je 13. loko- strelska organizacija v Slo- vcni^ Kl^b temu, da je 32 članov kluba šele na začet- ku tekmovalne poti, pa je med njimi vrsta takšnih, ki že postajo po najvišjih dr- žavnih naslovih. Z organizi- ranim delom se bo krog od- ličnih lokostrelcev iz Gor- nje^ grada še razširiL Lokostrelstvo ima v Gor- njem gradu že dvoletno tra- dicijo. Najprej so začeli vadi- ti taborniki odreda IV. ope- rativne cone, ki so že lani osvojili Zlato puščico, repu- bliško taborniško p^rvenstvo. Ta uspeh so ponovili tudi le- tos, ko so kar za 808 krogov V državni reprezentanci v lokostrelstvu je 8 članov. Štirje tekmovalci prostega sloga, (med njimi najbolj znan Bojan Postružnik) ter štirje lokostrelci instinktiv- nega sloga. Razlika med obemi je v športnikovi pri- pravi, saj lok tekmovalca instinMivnega sloga nima stabilizatorja, ki bi ublažil tresljaje, prav tako na tem Ifrfoi ni merilne priprave ter klikerja, naprave, ki tekmo- valcu sporoči, kdaj je naju- godnejši trenutek, da lahko spusti puščico. Tekmovalec teg sloga mora imeti dober občuti za razdaljo. premagali drugouvrščene ljubljanske tabornike: »Z lo- kostrelstvom smo se začeli resneje ukvarjati takrat, ko je prišel kot pedagog službo- vat v naš kraj Vojko Čolnar, večkratni državni prvak in reprezentant. Mladi, ki so spremljali njegove treninge, so se ogreli za ta zanimiv in neznan šport,« je povedala Anda Kavčič, letošnja držav- na prvakinja v instinktiv- nem slogu. Anda je bila tudi druga na letošnji zaključni tekmi za Alpski pokal, kjer je sodelovalo šest držav. Je tudi članica državne repre- zentance, poleg nje pa je v vrstah z jugoslovanskim grbom med člani Vojko Čol- nar, ter med mladinci Robi Stradovnik. Vojko Čolnar je letos osvojU Alpski pokal ter državno prvenstvo v instink- tivnem slogu, na zaključni tekmi letne sezone za držav- no prvenstvo sta se s 3. in 9. mestim odlično odrezala tu- di Rado Repenšek in Jernej Podpečan. Med boljšimi strelci so še Andrej Valte, Darko Rihter ter Simona Strgar. »Mladinci v Gornjem gra- du, kjer ni drugih zvrsti športa, so bili navdušeni, da se bodo lahko ukvarjali z lo- kostrelstvom,« je komentiral Vojko Čolnar,« a niso bili več zadovoljni le s taborni- škimi tekmami, odločili smo se trenirati tudi za ostala pr- venstva. Začeli smo trenirati s preprostimi loki, počasi smo dobili boljšo opremo, ki je poleg vztrajnega dela predpogoj za doseganje do- brih rezultatov. Prav zaradi uspehov na državnem pr- venstvu ter v tekmovanju za Alpski pokal smo se odločili ustanoviti svoj klub.« Organizirano lokostrelstvo ima vsekakor veliko predno- sti. Mladi Gornjegrajci bodo tako lažje prišli do sredstev, tudi zato, ker v občini Mozir- je ni športnikov, ki bi dose- gali tako dobre rezultate. Lo- kostrelci bodo tako lažje ure- sničili plan svojega dela, ki so ga razdelili na tekmovalni Za svoj lok mora tekmo- valec instinktivnega sloga odšteti 80-90 tisoč dinarjev. Prvi tekmovalni lok so si Gornjegrajci sposodili od lokostrelskega kluba Ka- mnik, društva od koder je prišel Vojko Čolnar. Pri na- kupu prvega klubskega lo- ka je sodelovala krajevna skupnost Gornji grad, ki je prispevala 50 tisoč din, dru- gi lok pa so si lokostrelci kupili s pomočjo završkih kmetov, ki so v ta namen darovali les. ter izobraževalni del. Sedaj se pripravljajo na republiško dvoransko tekmovanje, v prihodnjem letu pa se bodo udeležili vseh pomembneje ših tekmovanj v državi, ter nekaterih turnirjev v tujini. RADO PANTELIC Vajo Čolnar in Anda Kavčič, letošnja državna prvaka in reprezentanta. Prodaja novoletnili jelk Gozdno gospodarstvo Celje je tudi letos pripravilo na širšem celjskem območju prodajo novoletnih smrečic. S tem so preprečili nekontrolirano sekanje dreves s katerim so še pred nekaj leti posamezniki napravili veliko škodo. Na sliki, prodaja v Šempetru. Cena za 1 m visoko je 50 din, 1,5 do 2 m 70 din itd. X. TAVCAR Srečanja starejšiii krajanov Mestna organizacija Rde- čega križa in krajevna skup- nost Šoštanj sta pred krat- kim organizirali srečanje krajanov, starih nad 70 let. Kulturni program so pripra- vili učenci šoštanjskih šol in mladina. V prijetnem razpo- loženju so se starejši ljudje ob valčkih in polkah zabava- li še pozno v noč. Mnogoštevilnim sreča- njem v krajevnih skupnostih v celjski občini se v tem času pridružuje tudi KS Hudinja, ki je svojim starejšim kraja- nom pripravila srečanje v osnovni šoli Franja Vrunča. V kulturnem programu so sodelovali kulturno društvo Franc Kač Lz Hudinje in naj- mlajši učenci osnovne šole Franja Vrunča. VK - ZS Jože Preskar Na mestnem celjskem pokopališču smo se v no- vembru v velikem številu poslovili od Jožeta Pre- skarja, rojenega 14. 8. 1916 na Planini pri Sev- nici. Kot mnogi, se je tudi on odločil, da zapusti revno Kozjansko in odšel v Ma- ribor, kjer se je izučil za svečarja in medičarja ter se tudi v Mariboru zapo- slil. Njegova življenjska pot ni bila lahka, saj je pripadal tisti generaciji, ki je okusila vse grenko- be stare Jugoslavije in druge svetovne vojne. Kot vojak je doživel le- ta 1941 neslavno razsulo stare Jugoslavije in nato še ujetništvo. Dolgo pri- čakovano svobodo je do- čakal v Prekomurski bri- gadi. Leta 1951 se je preselil z družino v Celje. Poznali smo ga kot dobrega sve- čarja in temu delu je ostal zvest vse do prerane smrti. Poznali smo ga pa tudi kot dobrega in aktiv- nega družbenopolitične- ga aktivista v krajevni skupnosti Pod gradom, kjer je s svojim dolgolet- nim sodelovanjem utrje- val pot samoupravnega razvoja. Sveče so bile njegovo življenje, ki se prižigajo in ugašajo. Njegova je uga- snila, toda ne za dolgo, kajti prižigale jih bodo njegove hčere, vnuki, so- roSuki prijatelji in kraja- ni, katerim se je znal po- svetiti. PETER PREGRAD. Ludvik Cokan Pred dnevi smo na ljub- ljanskih Žalah pospremili k zadrtemu počitku prija- telja in sodelavca Ludvi- ka Cokana, ki smo ga znanci klicali Lučo. Njegov rod izvira iz šte- vilne družine na mali kmetiji iz Šen tjederte nad Gotovljami. Njegov oče je prišel zgodaj v Celje in si tu ustvaril dom in števil- no družino. Čeprav ob skromni poštarski plači, je družina pošteno živela, otroci - štirje bratje in šti- ri sestre so se uspešno uv^javUi kot marljivi in vestni delavci, ki so pose- ^ tudi v celjsko javno in družabno življenje. Pokojnik se je rodil v Celju 11. avgusta 1909. Tu je končal osnovno šolo in se izučil trgovine. Do osvoboditve je delal v znani Mislejevi trgovini, po osvoboditvi pa je pri- šel v nabavno službo to- varne EMO, kjer je uspeš- no delal več kakor dve desetletji, do svoje upo- kojitve. Sicer pa je bil Lučo pred vojno odličen šport- nik, aktiv&i telovadec celiskega Sokola, pa tudi planinci so ga radi videli v svojih vrstah. Po vojni je nadaljeval delo v vrstah nove telesnovzgoj- ne organizacije Partizan in v njej precej časa opravljal razne dolžnosti. Že kar trideset let ga pri- števata med svoje uspeš- ne sodelavce, predvsem na področju organii^acije prireditev in poslovnih zadev, turistično društvo in Celjska turistična zveza. Z njim je odšla od nas znana celjska osebnost - človek, ki ga je poznalo nekaj tisoč ljudi, ne samo v Celju, temveč sirom Slovenije. Njegova smrt je tudi zaključek družin- ske tragedije, saj poteka ravno zdaj v decembru le- to dni, kar sta mu druga za drugo umrli hčerka in žena. Ta dva udarca sta gotovo pospešila tudi nje- govo smrt. Tako seje izteklo življe- nje človeka, ki smo ga ce- nih in imeli radi, pa je o njegovem delu vedelo vse premalo ljudi. Lučo, radi se te bomo spominjali. ZORAN VUDLER Papige Romana Artnika dobiie naziv šampiona Jugosiavije Prejšnji teden se je Ro- man Artnik, doma s Polzele, vrnil iz Novega Sada s ko- lekcijo srednjih papig, kjer je na 29. prvenstvu Jiigosla- vije osvojil šampionat. Ob vrnitvi smo ga obiskali ter mu v zveži s tem tekmova- njem zastavili nekaj vpra- šanj. Kakšno je tekmovanje in koliko ptic sodeluje? »Najprej bi povedal, da sem bil s tekmovanjem zelo zadovoljen, saj je naslov šampiona Jugoslavije v kon- kurenci srednjih papig do sedaj moj največji uspeh. Na tekmovanju je sodelovalo , kakih 800 ptic, ki jih ocenju- jejo mednarodni sodniki. Ocenjujejo velikost ptice, operjenost, kondicijo, barvi- tost in sam izgled ptice. Verjetno ni enostavno vzgojiti ptico, primemo za takšno tekmovanje. »To res ni tako enostavno, imeti pa moraš tudi malo sreče. Najprej je treba pri- praviti ptice za parjenje, po- tem počakati jajčka, sledi va- ljenje, mladiči in potem ča- kanje, kakšna ptica postane. Seveda je ves ta čas treba budno skrbeti zanje, ker le ob nenehni skrbi lahko pii- čEikuješ uspeh.« Kdo vas je navdušil za vzgajanje ptic in kako dol- go jih vzgajate? »Ljubezni do ptic sem se navzel pri očetu, ki je vzgajed golobe. Jaz pa sem se ocUočil za kanarčke, papige in druge eksotične ptice pred sedem- najstimi leti. Do nedavnega sem jih im.el kakih 150, ker pa se je v zadnjem času hra- na zelo podražila, pa še slabe kakovosti je, sem vzrejo dru- gih ptic opustil in se posvetil le papigam. Eden od vzro- kov, da sem se odločil tako je tudi v tem, da ne moremo iz Italije in Avstrije uvoziti no- bene ptice, kar je za osveži- tev krvi nujno potrebno.« Uspeh, ki ste ga dosegli v j Novem Sadu je gotovo vstopnica za svetovno pr- venstvo. Ali se ga boste ude- ležili? »S tem uspehom bi seveda lahko odšel tudi med svetov- no ptičjo elito. Prihodnje takšno srečanje bo v Zvezni republiki Nemčiji. Potova- nje na tako tekmovanje je ze- i lo drago in vzame precej ča- j sa. Cas bi se še našel, denarja pa žal ni, pa tudi naša zveza ga nima, da bi mi lahko pri- skočila na pomoč.« Roman Artnik je član društva za vzgojo ptic Kalin v Mozirju. Na tekrnovanju v Novem Sadu sta bila še dva Člana tega društva. Jani Sa- jovic iz Žalca je s kanarčki dosegel prvo mesto, Bojan Sotovšek iz Titovega Velenja pa je bil s kanarčki drugi, s papigami pa tretji. TONE TAVCAB Razstava ptic Celjsko društvo za var- stvo in vzgojo ptic je včeraj v prostorih KS Center na Čuprijski ulici v Celju od- prlo zanimivo razstavo ptic. Kanarčke, eksote, pa- pagaje križance in več vrst zunanjih ptic si boste lahko ogledali vse do 31. decem- bra. Razstavlja dvajset čla- nov društva. 29. DECEKIBER 1983 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Novoletna dežurstva trgovin v regiji Na območju občin celj- skega območja bodo v času novoletnih praznikov dežu- rale trgovine z živili v to- rek, 3. januarja dopoldan. V Celju bodo odprte de- žurne trgovine od 7. do 11. ure in sicer: Market na Ljub- ljanski cesti, meirket Dolgo polje, market Hudinja, mar- ket Ostrožno, market Lipa Store, market Vojnik - odde- lek živil ter samopostrežne trgovine Soča, Gaberje, Otok, Rio, Sedmica na Ker- snikovi ulici. Solidarnost na Lavi in samopostrežba Lož- nica. V Laškem bodo vse živil- ske trgovine v soboto, 31. de- cembra odprte tako kot sicer ob sobotah, le marketi bodo odprti do 16. ure. V torek, 3. januarja pa bosta dežurali od 7.30 do 10.30 market Laško in market-živila v Rimskih toplicah. V Radečah bo dežurna sa- mopostrežna trgovina od 7. do 11. ure. V Šentjurju bo 3. januarja od 7. do 10. ure dežurna bla- govnica živila. V šmarski občini bodo tr- govine dežurale od 8. do 11. ure. V Šmarju bo odprta sa- mopostrežba Oskrba I., v Rogaški Slatini market Jel- ka in samopostrežba Prehra- na, v Kozjem Market in v Ro- gatcu samopostrežba Cen- ter. v žalski občini bodo dežu- rale trgovine od 7.30 do 10.30 ure. V 2alcu bo odprta samo- postrežba, prav tako v Pe- trovčah, v Šempetru Blagov- nica, oddelek z živili v bla- govnicah v Preboldu in na Polzeli ter samopostrežba na Vranskem. V Mozirju bo dežurala Bla- govnica I., v Nazarjih pa Tr- govski dom. V Slovenskih Konjicah bo dežurna trgovina odprta v torek 3. januarja od 8. do 11. ure in sicer samopostrežba Konjice na Titovem trgu, v Zrečah pa bo odprta samo- postrežba Zreče, tudi od 8. do 11. ure. Srebrni Jubilej Dništva prijateljev mladine v KS Šempeter praznuje društvo prijateljev mladine 25-letnico obstoja. Za otro- ški novoletni program so pripravili vrsto prireditev v sodelovanju z osnovno šolo v Šempetru, vzgojnovar- stveno ustanovo, gostovala pa je tudi skupina osnov- nošolskih otrok iz Petrovč. Delo v društvu je zadnji dve leti lažje, ker je večja povezava s "krajevno skup- nostjo der delovnimi orga- nizacijami. VIDA NARAKS SoštanJski šolarji za upokojence Kakor vsako leto, so tudi letos učenci osnovne šole Karel Destovnik Kajuh pri- pravili v prostorih spomin- ske sobe kulturniške sku- pine XIV. divizije novolet- no prireditev za upokojen- ce. Pod vodstvom svojih učiteljev so jim pripravili kulturni program s pestro novoletno voščilnico. V.K. Nimamo domovine, a je povsod Al Sayegh je po rodu Pale- stinec, rojen v danes zasede- nem mestu Gazi, kamor ne sme, v Jugoslavijo pa je prišel že leta 1963 in to študirati v Ljubljano na Ekonomsko fa- kulteto. Ostal je zvest Jugo- slaviji in svoji ženi Mariji, ki jo je spoznal med študijem. Prva njegova zaposlitev je bUa v Ljubljani, kjer je bU - razumljivo - zastopnik za tretji svet z usmeritvijo v gradbeno blagovni promet. Kasneje se je preselil v Tovarno stikalnih naprav v Maribor in iz nje leta 1976 v Titovo Velenje v Gore- nje. Na obeh delovnih mestih so mu bile glavne delovne na- loge stiki z neuvrščenimi drža- vami in kako z njimi sodelova- ti v vsesplošno korist in dobro- bit. Letos januarja je prestopil v delovno organizacijo Vegrad, kjer je zaposlen v marketingu znova za »tretji svet«, kajti Ve- grad v zadnjem času veliko gradi tako v Iraku kot Egiptu. Torej na vseh delovnih me- stih je Al Sayegh najtesneje povezan s tistim, za kar se bori večina dobromislečih ljudi sveta - pomagati k hitrejšemu razvoju mnogih dežel v raz- voju. »Imam tri hčerke. Sameir študira medicino v Ljubljani, Abir obiskuje srednjo medi- cinsko šolo v Celju, Sahar je v II. letniku prejšnje gimnazije v Titovem Velenju. Žal nobena ne zna mojega »materinega« jezika, ker sem pač zaradi spe- cifičnosti svojega dela bil več na potovanjih, kot doma.« Al Sayegh je dejansko sve- tovni človek, kajti govori do- mala vse najbolj poznane in upoštevane jezike, kot angle- ško, nemško, rusko, francosko, tudi slovensko in seveda svoj jezik ter jezike držav Bližnjega vzhoda. Spominja se domovi- ne, svojih bratov... »Danes živi po svetu okoli pet milijonov Palestincev, naš vodja pa je Arafat. Ta nam toli- ko pomeni kot vam Tito. Tudi mi smo jokali, ko je Tito umrl, saj smo se zavedali, da smo iz- gubili človeka, ki se je boril za tretji svet, za pravičnost, mir. Zdaj imam jugoslovansko dr- žavljanstvo in ko grem domov ali bližnje države nimam na ca- rini nobenih problemov. Jugo- slavijo resnično cenijo in spo- štujejo!« Slovenski pregovor je, da je povsod lepo, vendar doma naj- lepše ... »Ta pregovor žal za nas zaen- krat še ne velja,« potrto pove Al Sayegh. »Smo brez domovi- ne, povsod in tu. Recimo moji bratje živijo v Egiptu, Jordani- ji, Emiratih, Jugoslaviji, Ku- vajtu. Redno si dopisujemo in vsakih nekaj let obiščemo, se- demo skupaj. Takrat se po ve- selimo pa čeprav brez svoje domovine Palestine.« LOJZE OJSTERŠEK V pričakovanju novega leta ¥ laški občini so lepo poskrbeli za invallUe Ko se leto poslavlja vsi skupaj živimo v nekem pri- čakovanju. Eni v pričakova- nju daril, spet drugi v priča- kovanju novega leta, pa le- ' pih besed in še in že. Slednje je še zlasti prisotno pri sta- rejših, osamljenih ljudeh, pri katerih so dnevi dolgočasni, brezciljni, dolgi. Prav je, da se jih vsaj v tem času spo- mnimo. Na žalost ugotavljamo, da vse orgcuiizacije in društva, ki so po svoji dejavnosti dolžna skrbeti za to, le tega ne opravljajo dosledno, ali pa si vsaka tovrstna organi- zacija izbere samostojno pot pri nudenju materialne po- moči in duševne hrane ti- stim, ki so je potrebni. Tako je tudi v laški občini. 2e več let se dogovarjajo, da bi to obliko pomoči stcirejšim, osamelim in pomoči potreb- nim občanom združili in bi tako enotno nudih pomoč in prijazen stisk roke ob novem letu. In zgodi se, da nekdo dobi pomoč, oz. je deležen družbene pozornosti kar dvakrat ali trikrat, nekdo pa niti enkrat. In to zato, ker organizacija rdečega križa dela to po svoji poti, društvo upokojencev prav tako, le občinska skupnost socialne- ga skrbstva in društvo inva- lidov sta našla skupni jezik. Takšna obUka vzajemnega sodelovanja med društvom invalidov in skupnostjo so- cialnega skrbstva je prišla do izraza prejšnjo sredo, ko sta s skupnimi močmi pripravila pogostitev in družabno sre- čanje starejših, ki so tako ali drugače pomoči potrebni. Tega srečanja se je udeležilo čez petdeset krajanov iz la- ške krajevne skupnosti. Pro- gram so pripravili učenci OS Dušana Poženela, za dobro voljo in poskočne melodije pa je skrbel »društveni Loj- zek«. Podobne pozornosti pa bo- do deležni tudi nekateri osta- U člani po posameznih kra- jevnih skupnostih laške ob- čine v teh dneh. Zanje bodo poskrbeli poverjeniški odbo- ri društva invalidov. Ker pač vsi, ki so zajeti v ta program obdaritve ne bodo uspeli pri- ti na mesto pogostitve, jih bodo poverjeniki obiskali na domu. Tako so storili tudi v laški krajevni skupnosti in med drugimi obiskali 95 let- no Pavlo Kuntner iz Debra (na sliki) in prav toliko staro Marijo Aškerc iz Gabemega. VLADO MAROT Prednovoletni mestni utrip Frednovoietni dnevi so čas, ko smemo z enim očesom zamižali in pozabiti na varčevanje z električno energijo. Pisane lučke in lepo okrašene izložbe dajejo mestu praznični pečat iztekajočih dni. Smo z voščilnico želeli sreče in zdravja v prihodnjem letu vsem, ki jih imamo radi? Izbira voščilnic je bila letos pestra. Tisti, ki so posegli po Vnicefovih, so prispevali tudi za sklad lačnega otroka. Joj, si le prišel in kako mehko brado imaš! Takole se je teden dni stiskalo k ljubljenemu dedku Mrazu na stotine otrok, ki so sami ali s starši obiskali novoletni sejem v Celju. Vsakdo bi se ga rad dotaknil in mu prišepnil kakšno željo. Odrasli tudi, kajpak. Novoletni sejem je bil dobro obiskan, le obiskovalci niso bili preveč zadovoljni s ponudbo, ki je bila vse prej kot novoletna. EDI MASNEC - MATEJA PODJED 8. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 Presenetljiva svežina rimske klasike PuMU TerencU Afričan: Evnuh, predstava celiskega gledališča Slovenska praizvedba Te- rencijevega Evnuha, ki smo ji bili priča 23. decembra v celjskem gledališču, je za- res prijetno presenečenje. Izkušnje iz domačih uprizo- ritev rimske (ali grške) ko- medije pričajo, da tovrstne predstave redkokdaj prese- žejo raven kulturnozgodo- vinske informacije. Komič- nost teh tekstov je za današ- njega gledalca močno vprašljiva, bodisi da je pre- več enostavna, shematična ali preveč oddaljena. Komedija tipov, kamor so- di tudi Terencijev Evnuh, je sicer precej zastopana v raz- voju evropske drame od re- nesanse in klasicizma dalje pa tja do naših dni. Kljub te- mu pa bi bil lahko Evnuh zgolj muzejska, celo v dolg- čas segajoča obnova starega teksta (lep primer za to je le- tošnja izvedba Sheridanove Sole za obrekovanje v ljub- ljanski drami), če ne bi reži- ser Mario Uršič napolnil predstave z izrazito živa- hnostjo in izjemno domisel- nostjo. Skratka, ustvaril je predstavo s sugestivno gle- dališko očarljivostjo, ki je vzdržala ves razvojni lok od začetka do konca in se izka- zovala z mero, okusom in uspelim bližanjem moderne- mu občutju. Estetsko prefi- njena, posrečena in dognana je bila »bela« scena Marjana Kravosa, pritegujoča nene- hno pozornost bodisi v celoti ali z izstopajočimi deli. Pose- bej opazna je bila bairvita in pritegujoča kostumografija Marije Vidau. Dalje, ne sme- mo mimo izredno duhovite glasbene spremljave, ki je prispevala številne ironično- parodične podtone. Tu je še pomemben delež koreograf- ke Ksenije Hribarjeve, kate- re ustvarjalna prisotnost na naših odrih je že kar neo- gibna. Igra sama je nekaka ne preveč zamotana komedija zmešnjav, dogajanje pa usmerjeno v ljubezenske spletke in na zaplete med ne- kaj mladenkami in mladeni- či. Ker je ta komedija zelo blaga in ne premore ostrin proti posameznim likom, saj jih skuša vse razumeti, je za- res lahko bistveno potrdilo tolikokrat citiranega Teren- cijevega izreka: Človek sem, nič človeškega se mi ne zdi tuje. Potrebno je dodati, da so kot spremljava k igri vple- teni vsekakor ustrezni od- lomki iz Ovidove Umetnosti ljubezni (prevajalec obeh tekstov je Kajetan Gantar). Omembo igralcev bi to pot začeli z zadnjim na spisku, a obenem prvim po rangu in pomenu. Boga Erosa je za- nesljivo in sproščeno pred- stavil Anton Vidic. Hetero Tais, ki je v središču dogaja- nja, je upodobila Milada Ka- lezič z iskrivim temperamen- tom, osvajajočo zapeljivost- jo, s primemo oblastnostjo in potrebno zvitostjo. Dekli- co Pamfilo, manj izvedeno v ljubezenskih poslih, pravza- prav začetnico, je primemo in v razponu med erotično igrivostjo in strastjo predsta- vila Zvezdana Mlakarjeva. In slednjič: služabnica Pitiada je bila Mija Mencejeva, ki je svoj lik ubrala v rezkost in odrezavost izkušene in pre- vejane ženske. Med moškimi velja podčrtati Mira Podjeda v vlogi stotnika Trazona. Bil je uspešno neroden tih hvali- savega vojaka s posrečeno izstopajočimi prizori. Lažne- ga evnuha Hajreo je odigral Zvone Agrež kot burno zag- nanega mladeniča, polnega energije in erotične strasti, kot radoživega pustolovca. Iztok Valič je Hajreovega brata Fajdrio prikazal kot ra- hlo obotavljivega, pa spet ihtavega in teatralno spaklji- vega, skoraj trpečega ljubim- ca. Okretni Fajdriov suženj Parmenon je bil Bogomir Veras, iznajdljivi Trazonov prisklednik Gnaton pa Bo- mt Alujevič. Omeniti je tre- ba še izstopajočo figuro mla- dega Hermesa, v kateri se je dobro znašel Igor Sanci. So- delovali so še: J.Pristov, F. Mimik, M. Dušejeva, B. Baranovič in M. Arsenjuk. Ce strnem, moram ugoto- viti, da sodi Terencijev Ev- nuh po gledališki mikavno- sti v vrh letošnje slovenske gledališke sezone. ANDRIJAN LAH Gledalci o premieri Danica Kovač: »Zahvala sem se in uživala ob izvrstni igri vseh nastopajočih. Ta predstava je prine- sla med nas nekaj osvežujočega, nekaj, česar doslej nismo bili vajeni. Čeprav nisem redna obiskovalka predstav in zlasti ne premier, bi rada povedala, da je s tem delom ansambel prijetno zaključil letošnje leto.« Boris Zupane: »Z neopredeljenimi občutki zapu- ščam dvorano in ne vem, kaj naj rečem. Prej to, da me je predstava pustila hladnega. A to pripisujerti bolj izbiri teksta, medtem ko so se nastopajoči ves čas tmdni in naredili največ kar so mogli.« Kristina Jarc: »Zabavala sem se kot že dolgo ne. Všeč mi je bilo prav vse.« Majda GospoidariČ: »Izvirna in izredno dobro zai-- grama predstava je bUa to. Zabavali smo se in dobili I tudi kaj v razmislek. Navdušila me je ob igri tudi, scena, koreografija in kostumi.« ^ Jakob Kolman: »Rad bi čestital vsem nastopajočim in tistim, ki jih na odru ni videti, a so prav tako zaslu- žili, da smo bili gledalci navdušeni. Doživeli smo nam doslej manj znano dobo in to se mi je zdelo najbolj zanimivo.« 1 Dokument o kiparju Izšla ntonogranja Cetkovič Delavska enotnost se je v zbirki Posebne izdaje pridružila tistim slovenskim založniškim hišam, ki z izdajami monografij likovnikov skušajo ohranjati dokumente časa in dela, ki ga umetniki puščajo za seboj^ Njena najnovejša izdaja predstavlja monogra- fijo Cetkovič, torej delo o celjskem akademskem ki- parju, ki petnajst let snuje v ateljeju in v različnih tovarnah, ki ima vsako leto vsaj dve veliki razstavi, ki je postavil nekaj več deset javtiih del in skulptur, kipar, za katerim ostaja več ciklov iz različnih ustvarjalnih obdobij. Monografijo je napisal Drago Medved, publicist in kulturni delavec, ki spremlja kiparja Vasilija Cetko- viča-Vaška od prvega dne, ko je po ljubljanski likovni akademiji prišel v Celje. V knjigi je stmil prikaz dveh ciklov in sicer celotno Hortikiilturo in Keramiko, dve najnovejši obdobji iz Cetkovičevega dela, ki sta tudi najbolj značilni za njegov že izdelan in domala utrjen kiparski rokopis. Knjiga, ki ima 128 strani je celovita, če upoštevamo fotografsko delo izredno subtilnega in dorečenega Zvonka Pirtuška, ki je z objektivom priča- ral vse tisto, kar si lahko le želimo na omejeni površini dvedimenzionalnega Usta iz knjige. Na predstavitvi monografije, prve tovrstne knjige iz vrst sodobnih likovnih umetnikov Celja, je v prostorih Delavske enotnosti v Ljubljani pozdravil novo knjigo na pot odgovorni urednik založbe Danilo Domanjko, o kiparju je govoril odgovorni urednik Dela Jože Vol- fand, o knjigi in kiparju, ki mu je posvečena, pa Likovni kritik in publicist Janez Mesesnel. Knjiga vsebuje tudi: pomembnejšo bibliografijo, podatke o razstavah, jav- nih delih in skiilpturah, tiskana je v slovenskem in srbohrvaškem jeziku, ima pa tudi povzetke v nem- ščini, angleščini, francoščini in italijanščini, ter izbor besedil likovnih kritik različnih avtorjev. Monografijo je oblikoval Andrej Verbič, tiskali pa so jo grafiki hiše , Delo v nakladi 3000 izvodov. 1 Zivopisna paleta Jure Sarlah razstavila v RC Celjski slikar Jure Šarlah je tokrat razstavil svoja olja v Razvojnem centru, že uveljavljenem razstavnem prostoru. Ni nas presenetil v smislu spreminjanja svo- je likovne teme: pred gle- dalcem se vrstijo živopisne podobe sanjsko domišljene- ga sveta, slikar pred nas razstavlja svojo paleto, kjer so razvrščene barve v ra- zličnih zaporedjih in tudi včasih opazni nesozvočno- sti. Hiše, ploskve, pejsaži, po- dobe, ki spominjajo na ek- spresionistične sprehode v svobodno interpretiranje po- doživljanja sveta, vse to je pri Juretu Sarlahu že znano. Znana so tudi njegova gla- sna razmišljanja o barvni kompoziciji, ki ga okupira dneve in noči. Vse to skuša ob svojem Likovnem delu po- staviti v prostor našega ko- zmosa. Podobe celjskih ulic ali posameznih objektov skuša z brezbesednimi, a z določenimi kretnjami v na- nosu barv vendar zaznanimi komentarji, posvetovljaniti. Celjsko ulico hoče ncirediti pariško, izleti v razmišljanja so brezkompromisni, so po Juretovo rdeči in jeleni, pa kot bi Jure Sarlah sam pri- pomnil, tudi rjavi po A. G. Kosu. Kdor gleda Juretove slike in kdor ga pozna, nikakor ne sme in ne more odmisliti tu- di njegove klovnovsko lite- rarne duše, ki to, hoteli aLi ne, vsakič v določenih časov- nih presledkih opozori na svojo prisotnost in na dej- stvo bivanja. Jure Sarleih je z razstavo v Razvojnem centru, ki bo od- prta še kakšne tri tedne, po- novno opozoril nase: da je neuničljiv vztrajnež, da je del Celja in njegove kulturne stvarnosti in da so njegove rdeče, zelene, modre in čme ter rumene barve pravzaprav barve njegovega podzavest- nega hotenja po izpovedi, po stiku s človekom, po dialogu z njim, pa tudi po preverja- nju lastnega vedenja o svetu, Id ga je treba živeti. Preverja- nju zaradi tega, ker se Seirla- hove barve, njegovi aforizmi in krajši literarni teksti v bi- stvu isti rokopis. D. M. Novoletni koncert Frankolovčanov Kvintet Frankolovčani je v zadnjem letu veliko napravil, da bi bUo njihovo petje še boljše ter da bi lahko še razši- rili svoj repertoar. Tako se je Toniju Gregorcu, Valdiju Po- djavoršku, Ediju Šibancu in Radu Pinterju pridružil še Božo Godnik. Z novim čla- nom in pretežno novim re- pertoarjem je Kvintet Fran- kolovčani letos priredil 25 koncertov, sodelovali so tudi v oddaji na sarajevski televi- ziji, za prihodnje leto pa pri- pravljajo veliko ploščo in sa- mostojno TV oddajo. Kvintet Frankolovčani je pripravil tudi samostojni no- voletni koncert, ki bo 30. tega meseca ob 19. uri v telova- dnici osnovne šole na Fran- kolovem. P. Novoletni koncert v SoStanju Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Šoštanju je pri- pravilo letos že tradicionalen brezplačen novoletni koncert. V domu kulture so nastopili delavska zgodba Zarja, zabavni orkester Elektra, Šaleški oktet in mešani pevski zbor. Da si ljudje žele takih prireditev je pokazal množični obisk, ki je do zadnjega kotička napolnil dvorano. V. K. Mlajši za starejše Krajevna skupnost Vojnik in organizacija Rdečega križa sta tudi letos organizirali srečanje starejših občanov. Ob pomoči vojniških gasilcev se je v prostorih osnovne šole zbralo 90 krajanov starih nad 75 let. Najstarejši udeleženki je bilo 93 let. Kulturni program so pripravili člani domačega kulturno umetniškega društva France Prešeren. Svoj del pa so dodali tudi učenci šole pod vodstvom Francke Tanc. Člani kulturnega društva pa vsako leto obiščejo tudi kate- rega od domov upokojencev in s svojim nastopom razvese- lijo varovance. Letos sta oktet Lokvanj in ansambel Francija Zemeta obiskala Lambrehtov dom v Slovenskih Konjicah ter ustvarila z domačo p>esmijo praznično, prednovoletno razpoloženje. Nastx)pila bosta tudi v domu upokojencev v Celju in Grmovju. Ti dobrodelni nastopi so prav tako že tradicionalni. PBi Priznanje za ^Bol med udh Na »Dnevih plesa«, ki so se zvrstili v decembm v Cankarjevem domu v Ljubljani in Križankah, je nastopila tudi plesna sku- pina AKT iz Pedagoške šole v Celju pod mentor- stvom Ane Vovk-Pezdir- jeve. Program je bil izre- dno zanimiv in privlačen, saj je občinstvo videlo enajst sodobnih sloven- skih plesnih skupin in skupine iz Zagreba. V tej konkurenci je po- sebna žirija plesnih stro- kovnjakov in kritikov med drugimi podelila tu- di priznanje celjski skupi- ni AKT za plesno pedago- ški pristop v delu »Boj med iidi«^____. ____ SIS družbenih dejavnosti - Skupne strokovne službe Celje razpisujejo naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: STROKOVNO TAJNIŠKA OPRAVILA ZA POTREBE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI CELJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri oprav- ljanju sorodnih del in nalog. Kandidati morajo s svojim dosedanjim delom doka- zati pravilen odnos do samoupravljanja in načel so- cialistične morale. Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisnih del in nalog imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov: SIS družbenih dejavnosti - Skupne strokovne službe Ce- lje, 63000 Celje. Gregorčičeva 5 a, v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku - po predhodnem so- glasju pristojne skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Celje. 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 9 10. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 Sojenice, super rifie in moja violina Občanu Mihi gre zadnje čase vse narobe. Cesar koli se loti, mu spodleti. Pri svo- jih petintridesetih letih je sicer dosegel materialno ra- ven poprečnega občana, to- da s tem je, ne da bi se tega prav zavedal, vse manj za- dovoljen. 2e ob zibeli so mu vile so- jenice napovedovale svetlo prihodnost. Iz oči da mu sije talent za to in ono, so vedeže- vale, pa podjetnost, iznajdlji- vost in uka željnost. Ja, iz našega Mihe še bo nekaj, so napovedovale. Potem so tet- ke, babici in sosede odšle, mami pa je od ^reče in zado- voljstva sijal obraz. Oče je iz- gledal miren. Prav sramotno bi bilo navzven izražati srečo in s tem izdati svojo mo- škost. Miha je rastel, se skotalil iz planic, prerasel dobo kratko- hlačništva, se nato kratek čas skrbno polival z briljanti- no, dokler ni na vsem lepem postal odrasel mož. Ima svo- jo trdno službo, dva puber- tetnika različnih spolov, zga- rano ženičko, fička in sploh vse tisto, kar se pritiče spo- dobnemu državljanu, opira- jočem se na pravice, ki mu jih ponujata ustava in zakon o združenem delu. Nenavadna pošta Zadnjič je Miha Obetavnik prejel pismo in obtožnico v njem. Na slabo vidni kopiji je pisalo, da je pozabil na svoje dolžnosti do družbe, od katere je ves čas jemal, pa ji bore malo vračal; da je kot delavec samoupravlJEilec in delegat neaktiven, nikoli pri- pravljen na spopad z napa- kami in s stanjem, v katerem smo se znašli ter da je sploh samoupravno neuk in nevz- gojen. Miha bi ne bil Miha, če bi se takoj ne zaVedel, da ima pravico do obrambe. Sklenil je, da se bo branil kar sam. In ko je sam pri sebi premleval te težke in nenavadne obtož- be, se je končno globoko za- mislil ter se vprašal: Kako sem se pravzaprav v življe- nju kaUl za aktivnega držav- ljana in samoupravljalca? Kaj niso o meni in o moji prihodnosti prevečkrat odlo- čali drugi? Zakaj sem se nau- čil le jemati od okolja, ki mi je že v rani mladosti vcepilo v zavest življenjsko vodilo, da veljaš le toliko, kot imaš! Miha je sedel za mizo in v svojo obrambo zapisal: Dete moje, prImI žlico... Da ne moren) vplivati na svoje okolje sem prvič obču- til še kot zarodek. Moja ma- ma je bila namreč strastna kadilka, pa še cuknila ga je rada. Še slabše je bilo potem, ko sem zagledal luč sveta. Ma- ma je bila že nekaj mesecev po mojem rojstvu prav lepo vitka, kar je dokaz, da tudi o svoji prvi prehrani nisem mogel nič odločati. Mleko v prahu pa mi še danes smrdi. Nič bolje se mi ni godilo pozneje, ko sem začel kazati znake izrazite levičnosti. Se danes mi v ušesu ljubko po- zvanja mamina pesmica: De- te moje, primi žlico, z desno roko, ne z levico. Desna roka prav, leva »potoglava«, de- sna roka ugodna, leva je ne- rodna. Po prstih leve roke sem jih dobival tudi pozneje, v osnovni šoli. Brezobzirna kultura desničarjev je bila torej kriva, da sem bil kot otrok nemiren in živčen, da sem dolgo močil posteljo in jih zato večkrat dobil po riti. Sploh pa je bila vzgojna poli- tika mojih staršev kaznoval- nega značaja. Nikoli nisem nič prav naredil. Pa tako sem si želel, da bi me kdaj pohva- lili. Prav vesel v šolo grem... Pražnje oblečenega me je moja mama posadila v prvo klop moje prve šolske učilni- ce. Da sem svojeglav, so bila prva učiteljeva zapažanja o mojem obnašanju. Ko pa sem kdaj kaj nerodnega zi- nil, sem se, sošolcem v po- smeh, znašel v kotu. Krasno pa se mi je godilo v tretjem razredu osemletke. Tovarišici učiteljici sem bil najbrž všeč, ker sem znal biti tudi uslužen fantič. V očeh svojih sošolcev pa sem zra- stel visoko zlasti potem, ko sem postal »nabavni« svoje tovarišice učiteljice. Vsaj dvakrat tedensko sem lahko šel med poukom v trgovino, robo pa sem smel odnesti ce- lo v tovarišičino stcinovanje. Prvič sem takrat spoznal, ka- ko pomembno, zlasti pa ko- ristno, je ugajati svojemu na- drejenemu. Tisto leto sem bil tudi odličnjak. Cocktail Partles moje mame... Moji starši pa so se med- tem vztrajno vzpenjali po le- stvi, ki je takrat določala- družbeni status in veljavo posameznika. Vpisali so me v glasbeno šolo. Učil naj bi se, tako kot mnogi otrici iz uglednih dru- žin, igrati na inštrument. Violinist naj bo, sta sklenila, jaz pa sem od takrat dalje sovražil vse torke in petke, ko sem imel ure violine. Najraje pa sem se podil za žogo in brskal po stari šari, zbiral zarjavele matice in vi- jake, stara kolesa, in sestav- ljal vse mogoče predmete. To pa je moje roditelje moč- no skrbelo. Znalo bi se na- mreč zgoditi, da bi si po kon- čani osemletki zaželel v uk za ključavničarja, mehanika ali kaj podobnega. Ne, naše- mu otroku je treba najti pri- mernejši poklic, delo, ki bo čisto, na toplem, zlasti pa do- bro plačano, sta sklenila. Ta- krat smo kupili fička in tele- vizor. Bili smo med prvimi v naši ulici, kar je bilo zelo po- membno. Moji starši so imeli navado vabiti sosede, šefe in prijate- lje na dom. Takrat sem mo- ral biti še posebno vljuden in vsem dopadljiv, zlasti pa biti ves čas tiho, kajti: kadar odrasli govore, otroci naj molče! Pa tudi sicer doma nisem imel noene besede. Nikoli me ni nihče vprašal za mnenje ob pomembnejših družinskih odločitvali, naj- manj pa o tistih, ki so bile najtesneje povezane z mojo prihodnostjo. »Dokler te bo- mo mi živeli, boš delal tako, kot mi hočemo!« sta mi, nič hudega misleš, starša vtepla v glavo. Z vonjem po brlljantlnl... Seveda so me moji starši vpisali v gimnazijo, kajti vsi otroci iz uglednih družin, so po trdnem prepričevanju mojega očeta in moje mame, nadaljevali šolanje na tej elit- ni ustanovi. Imeti sina »dok- torja« je bila največja mami- na želja, ki se ji, revici, ni nikoli uresničila^ Smo pa ku- pili nov avto, Opel Record, in parcelo za vikend. Tistega leta sem dobil tudi svoje prve kavbojke, Super Rifle, kar ni bilo od muh. Moja gimnazijska leta so bila najlepša, seveda le izven šolskih zidov. Hodil sem na nogometne tekme in mladin- ske plese, osvajal punce in si nabiral kurja očesa. Takrat so bili v modi špičaki. Spominjam se gimnazij- skih profesorjev, ki so nam že na začetku dali vedeti, kdo so oni in kdo smo mi. So nas pa vikali. O demokratič- nih ali prijateljskih odnosih torej ne morem govoriti. Tu- di tu je prevladovala pravica močnejšega, so pa bile izje- me med profesorji. Mi gradimo ceste, proge... Nekega dne sem doma zi- nil, da bi šel na mladinsko delovno akcijo, torej v briga- do. Pomagal bi graditi ceste, mostove, vodovod in utrje- vati bratske vezi med narodi in narodnostmi naše domo- vine. Zal pa biti brigadir v tistih časih ni bilo več tako častno in cenjeno, kot slabih dvajset let prej in kot je da- nes. Da se čudne reči med mladino tam dogajajo in da sta kramp in lopata za mla- dega človeke neugledni oro- dji, sem slišal. Tako je tudi ta moja trdna odločitev splava- la po vodi. Tisto leto pa sta moja oče in mama z vlakom odpotovala na izlet po Bosni in občudovala lepote od Samca do Sarajeva. Maturiral nisem nikoli, sem pa s pomočjo svojih staršev dobil solidno zaposli- tev. Postal sem uradnik, do- bil svojega prvega šefa in vrsto podšefov, ki so me kmalu poučili, da kot »zele- nec« nimam kaj ugovarjati in se spuščati v poslovne za- deve. O kakšni osnovni mladin- ski organizaciji takrat ni bilo ne duha, ne sluha. Delavski svet smo imeli, a sem bil za sodelovanje ob tej okrogli mizi mnogo premlad. Danes sem delegat skup- ščine nekega sisa, ki je pravi- loma vedno nesklepčen. Marjela Agrež izvoUh so me za člana sa- moupravne delavske kontro- le, ki pa še ne dela, sem men- tor mladih v svoji krajevni skupnosti, doma pa sem, se- veda, še vedno glava druži- ne, le da mi stvari ne gredo tako dobro od rok, kot so šle mojemu očetu. Imam na- mreč preveč ambiciozno že- no, ki noče razumeti, da je kot ženska genetsko zapisa- na vzgoji otrok in gospo- dinjstvu. Imam tudi dva otroka, ki znata, če me bosta le ubogala, še daleč priti. A kaj, ko pa zapravljata čas v šolskih interesnih krožkih, v telovadnem društvu Parti- zan, v taborniški, mladinski organizaciji pa še kje. Da v šolski in razredni skupnosti soodločata o najpomembnej- ših zadevah, sta zadnjič kva- sila, in da bomo o tem, kje bomo prihodnje leto prežive- li dopust, odločali vsi v dru- žini! Jaz pa izgubljam tla pod nogami, ker gredo stvari mi- mo mene in brez mene. Tukaj bom končal. Želel sem le povedati, da je za pra- vilen odnos do skupnega in skupnosti ter njenih vre- dnot, treba človeka vzgajati od mladih nog. Tudi za sa- moupravljanje, ki pravza- prav ni nič drugega kot naj- bolj celovita vzgoja. Pa mi je vseeno všeč, da sta moja otroka drugačna od mene. Lažje in lepše jima bo v živ- ljenju. Tovariško vas pozdravlja Miha Obetavnik P. S. Miha Obetavnik je le delno oproščen odgovorno- sti. Vse preveč se je namreč v svojem zagovoru zgovarjal na druge. Čas AVNOJ-a TANJUG Nasvidenje v Beogradu »Na svidenje v Beogradu«, so bile Titove besede 30. novembra 1943 ob petih zjutraj, na koncu drugega zasedanja AVNOJ. To je bila prerokba in obljuba maršala, da se ne bo ustavil do končne zmage. Temelji nove Jugoslavije so bili položeni. Izvoljena je bila vlada, v kateri so bili: Tito kot predsednik, podpredsedniki Edvard Kardelj, Vladislav Ribnikar in Božidar Magovac ter člani dr. Josip Smodlaka, Vlada Zečevič, Edvard Kocbek, Ivan Milutinovič, Dušan Semec, Sreten Zujovič, dr. Milivoj- Jambrišak, To- dor Vujasinovič, dr. Anton Kržišnik, Frane Frol, Mile Peruničič, dr. Rade Pribičevič in Sulejman Filipovič. To je bila priprava za svobodo, ki ni bila več tako daleč. Deklaracija in sklepi partizanskega parla- menta so v svetu, v času ko se je vojna sreča obrnila v korist- zaveznikov, a ko še ni bilo nič odločeno, izzvale ogromno preseneče- nje. Takšnih novic iz »Hitlerjeve trdnjave« ni nihče pričakoval, čeprav se je vedelo, da v njenem središču že dve leti kljubuje vsem ofenzivam ne tako majhno osvobojeno ozemlje. Tisk na zahodu je iskal gradivo za čim več člankov o Jugoslaviji in o Titu, čigar ime ie postalo simbol neuničljivosti jugoslovanskih narodov. Radio Moskva je novico objavil 5. decem- bra in povzel osnovna dejstva o zasedanju v Jajcu. New York Times je istega dne objavil obširen članek pod naslovom »Partizani ustanovili jugoslovansko vlado«. Vesti ali članke so objavili domala vsi svetovni časo- pisi, uradnih reakcij zavezniških vlad pa še ni bilo. Slo je zato, da je bilo treba dokončno presekati podporo begunski vladi in četni- škemu gibanju v Jugoslaviji, tega pa ni bilo mogoče storiti naenkrat, saj bi v množicah nastal dvom o konzistentnosti tako spre- menljive politike. Bolje je bilo, da je najprej tisk izvršil psihološko pripravo bralcev. In to je počel vsak dan. Slednjič je 10. decembra New York Times objavil uradno izjavo Cordella Hulla, mini- stra ZDA za zimanje zadeve: »Jugoslovanski narod je pred celim sve- tom dokazal odločenost, da ponovno posta- ne neodvisen in da prežene iz svoje države sile osi... Normalno je, da so v borbi proti takšnemu sovražniku, ki uporablja vse me- tode sile in prevare organizatorji jugoslo- vanskega odpora morali skušati uporabiti vse loluilne okoliščine in prednosti, vsako socialno in politično skupino in vsakega smelega in spretnega vodjo. V takšnih oko- liščinah je jasno, da morajo tudi politične zahteve igrati določeno vlogo. Nameravamo z vsemi sredstvi pomagati silam odpora in to s stališča njihovega vojaškega pomena, ne da bi, dokler traja borba, načenjali raz- pravo o političnih razlikah.« Štiri dni kasneje so sledila tudi uradna priznanja vlad SSSR in Velike Britanije. »Te dogodke v Jugoslaviji,« je rečeno v sporočilu iz Moskve, »ocenjuje vlada SSSR kot pozitivna dejstva, ki prispevajo k na- daljnji uspešni borbi narodov Jugoslavije proti hitlerjevski Nemčiji. Dogodki pričajo o resnih uspehih novih vodij Jugoslavije pri združevanju vseh nacionalnih moči Jugo- slavije« . »2e mnogo mesecev so bili srce in duša odpora proti sovražnikom v Jugoslaviji par- tizani s svojim vrhovnim komandantom.« To so besede ministra za zunanje zadeve Velike Britanje Anthonya Edena. »Iz vseh poročil, ki smo jih prejeli, je jasno, da parti- zani zadržujejo in angažirajo veliko število nemških divizij. Delamo vse, kar moremo, da jih podpremo na vsak možen način...« Tako se je v Jajcu kolo zgodovine prema- knilo mnogo bolj, kot so sprva pričedcovali. Volja jugoslovanskih narodov je bila neu- klonljiva in v Jajcu tako jasno izražena, da je vsem v svetu, tudi najbolj reakcionarnim silam, postalo jasno, da je to, kar se je zgodi- lo v Jugoslaviji, dokončno dejstvo in da vrnitve na staro ne rrfore več biti. Vrstni red dogodkov za tem je znan. So- vražniki so v Jugoslaviji še nekajkrat po- skušali zlomiti nsirodnoosvobodilno giba- nje. Napad na Drvar je bil že nekako napad obupanca, da bi ujeli Tita in Vrhovni štab. To je bil še en neuspeh in tudi nemškim komandantom je moralo biti jasno, da je vojna v Jugoslaviji izgubljena. Odtlej so bili partizani v neprekinjeni ofenzivi in slednjič so 15. maja 1945 osvobodili Jugoslavijo. Uresničeveda se je vizija AVNOJ. »Na svidenje v Beogradu na tretjem zase- danju AVNOJ,« je dejal Tito v Jajcu in to se je zares'zgodilo. AVNOJ se je tretjič sestal v Beogradu od 7. do 10. avgusta 1945. V njego- vo sestavo je takrat prišlo 36 poslancev, izvoljenih 1938. leta, ki se med vojno niso kompromitirali in še 84 predstavnikov ra- zličnih političnih strank. S tem je AVNOJ formalno prenehal obstojati, prerastel je v začasno narodno skupščino. Dve leti po zasedanju v Jajcu se je v Beo- gradu sestala ustavodajna skupščina. Spre- jela je deklaracijo o proglasitvi Federativne narodne republike Jugoslavije, za katero je glasovalo vseh 344 prisotnih poslancev. Voj- ne sanje so tako postale edina resnica. Tako kot v Bihaču in v Jajcu se je v veliki dvorani skupščine razlegala pesem Hej Slovani. Ra- dost se je prenesla tudi na ulice Beograda, nad katerimi so odzvanjale častne topovske salve. Podobno je bilo v vseh mestih v Jugo- slaviji. Ljudstvo je dobilo republiko, v Jajcu začeta pot se je razširila v nedogled. Novica je kmalu cj^šla svet. Presenečenja zdaj ni bilo več, Jugoslovani so za to sami poskrbeli. V Londonu so uradno sporočili, da britanska vlada ocenjuje volitve v Jugo- slaviji kot odraz narodne volje in smatra, da je ustavodajna skupščina telo s suverenimi pravicami. Vlada pri tem nima za potrebno novo priznanje jugoslavanske vlade. Kljub ustavni spremembi se smatra, da še naprej velja priznanje vlade maršala Tita. Odločitev je bila, očitno, sprejeta že dve leti prej. Konec 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 11 Idealist Je našel srečo v Blatnem dolu Ce starši spoštulelo učitelja, ga botlo tuttl otroci »Faint, dobro premisli. Ce boš končal ekonomsko šolo, imaš več možnosti za zaposlitev in napredovanje, če boš pa končal učiteljišče boš ubog učitelj nekje v rovtah«, je Milanu Gorišku prerokovala tajnica na ekonomski šoli v Celju, ko je prišel po svoje dokumente potem, ko je zvedel, da je uspešno opravil sprejemni izpit na učiteljišču. »Postal sem to, kar mi je prerokovala, toda ni mi žal,« pravi danes po petnajstih letih učiteljevanja v Jurkloštru, na Henini, iri Svibnem. Sedaj je že štiri leta razredni učitelj na osnovni šoU Marjana Nemca, v Radečah. Pridrvel je verjetno iz je- dilnice, kjer je pripravljal dvorano za novoletni kon- cert. Nervozno je sedel za mizo v knjižnici, kjer sva imela zmenek in kar čutila sem, da mu kradfem dragoce- ni čas. Spomnila sem se rav- natelj ičinih besed; »Brez njega na šoli ne bi zmogli. Poprime za vsako delo, orga- nizacija vsake proslave in akcije je v njegovih rokah, če je potrebno, opravi tudi delo ekonoma. Skratka, nepo- grešljiv je. Učitelj, idealist, ki se je popolnoma zapisal šoli.« »Človek mora biti rojen za učiteljski poklic. To mi je se- daj popolnoma jasno, čeprav sem imel v času poklicne od- ločitve več idej o tem, kako bi se usmeril. Odločil sem se čez noč in prav sem storil. Učitelj mora imeti rad otro- ke. Dvajset, trideset parov oči je nenehno uprtih vanj in od njega pričakujejo, da jim bo povedal kaj novega. Odnos učitelj - učenec je po- trebno nenehno graditi. Uče- nec reši nalogo, moraš mu dati novo in težjo nalogo, ker to od učitelja pričakuje. Ve- dno ga je potrebno zasipava- ti s problemi, ki se jih mora naučiti premagovati. Tako izkažeš spoštovanje do otro- ka in zaupanje v njegove sposobnosti. Tako si prido- biš tudi njegovo zaupanje in to je pomembno. Potem ni potrebno izvajati nobene pri- siljene avtoritete. To je po- tem že prijateljstvo,« naglas razmišlja Milan, ki se mu vi- Milana zanima vse, kar je starega. Stari običaji, pred- meti. Zanima ga, kako so se ljudje nekoč oblačili in hra- nili. Zbira predmete, ali pa zapisuje, kje jih lahko dobi. Ljudi, ki jih imajo, pa pouči o njihovi vrednosti. Zapisu- je ali pa si samo zapomne dogodke iz krajev, kjer je poučeval in živel, od večjih, zgodovinskih, do vremen- skih neprilik. Ljudje tudi sami prihajajo k njemu in mu razlagajo tisto, kar vedo ali pa pokažejo predmete za katere menijo, da so zani- mivi. di, da je vajen razgovorov, ker jih je v življenju imel ve- liko. Tudi to se je naučil v rovtah, kjer je imel navado, da je sedel v gostilno med krajane in se z njimi pogo- varjal po2aio v noč. Organiziral je že dve kuli- narični razstavi. Na lanski je s pomočjo svibenskih ku- haric predstavil tudi razvoj slovenske kuhinje. »Danes otroci ne vedo, kaj so bur- kle, veslice, lopar. Tudi ne poznajo kolikšen pomen je imela za nas lončena poso- da, ki je naše prednike, ne tako dolgo nazaj, spremlja- la vse življenje. Se posmrt- ne ostanke so položili v lon- čeno »krsto«. Za naslednje leto pripravlja kulinarično razstavo, kjer bo predstavil vse slovenske narodne jedi. Ima pa tudi nekaj kuhar- skih izkušenj, saj je bil se- dem let natakar, na Lisci, občasno je pomagal tudi v kuhinji. »Premalo se pogovarjamo, zato se premalo poznauno. Vselej si vzamem čas za to. Se sedaj, ko zaidem na Svib- mar časa, ko sem z ljudmi. Stik s krajani, s starši otrok, ki jih učim, je zame zelo po- memben. Zlasti v manjših krajih, kjer učitelj dela za šo- lo in za kraj. Ce je učitelj po- vezan s šolo in s starši, bo tudi njegov vpliv na otroke in njihovo vzgojo večji. Kaj- ti, če starši spoštujejo učite- lja, ga bodo tudi otroci.« Milan govori iz izkušenj, ki potrjujejo njegovo preda- nost poklicu o katerega po- slanstvu tudi razmišlja. Ni mi dalo miru, da mu rje bi postavila aktualno vpraša- nje. Zakaj je danes učiteljsko delo t^lko malo vrednoteno? »Mislim, da smo danes ra- zvrednotili vse, ne le učite- ljevo delo. Vodimo neko ne- vidno bitko z nečim, ne ve- mo s čim in k čemu nas žene. Kot da ljudem življenje ni več Zcinimivo in nenehno hlastajo za nečem drugim in nikoli niso zadovoljni. Oče mi včasih pripoveduje, kako je bilo, ko so sedli pod vaško lipo in pokramljali o tem in onem. Kako so ljudje na vasi sodelovali in si pomagali med sabo in bili veliko bolj srečni kot danes, čeprav so živeli bolj skromno. Ljudje nimajo več notranjega miru, ne potrpljenja drug z dru- gim. Marsikatere dvome, ki jih imamo v sebi, bi lahko rešili s pogovorom, z malo več razumevanja.« Se mar MUan počuti tako kot takrat, ko je peš z nahrbt- nikom na rami - osamljen popotnik - meril trinajst ki- lometrov dolgo pot od Jur- kloštra do Rimskih toplic, da je prinesel otrokom malico v šolo? Je to nostalgija za stari- mi časi? So to izgubljene ilu- zije jurklošterskega učitelja? Še vedno je član sviben- skega prosvetnega društva, kjer je režiral, igral in orga- niziral najprej Donma. Tudi pri vseh nadaljnjih priredi- tvah se je angažiral v polni meri. Zato pravi, da je Svib- no njegov drugi dom, če- prav živi v Radečah. »Živim s tem, kar imam, z vsemi izkušnjami, ki sem si jih pridobil v Juikloštru, na Henini in Svibnem. Tja zaha- jam še sedaj. Ljudje se me Violeta Vatovec- ELaspieler spominjajo, radi me imajo, kot imam jaz rad njih. Učite- lja ljudje zlepa ne pozabijo. Ostane jim v spominu tudi za vse življenje.« Na šoli je mentor šolski zadrugi, skrbi za delovno vzgojo, je aktiven član čebe- larskega društva in kaj bi še naštevali, dela ima pre- več, kje najde čas zanj? »Cas si je treba razporediti. Ce je dan prekratek, ga po- daljšam v noč.« Tudi MUan je imel dve uči- teljici, ki sicer nista bih šol- ski učiteljici, toda sedemde- setletni starki Micka Hru- šenska in Lenčka Zakošek iz Jurkloštra, obe že pokojni, sta bili polni humorja in ve- selja do življenja, čeprav je bilo njuno življenje težko. »Pri njiju sem se naučil ceni- ti življenje. Mogoče sem res idealist. Toda, če bi bilo po- trebno, bi šel še enkrat v hri- be. Poznam ljudi, ki so kon- čali pedagoško akademijo in zdaj čakajo na delo v neki novi mestni šoU, iz mesta ne marajo. Tak človek bo težko občutil poslanstvo učitelja. Zreški vitezi okrogle mize Umetno kovaštvo poti Pohorlem Ima ktmnlne In brstle Pripovedka iz dnevnega, temačnega srednjega veka pravi, da je živel strašni zmaj, ki je bruhal ogenj in žrl ljudi. V tej isti zgodbi se je nekoč pripetilo, da so mo- rali vsi moški v vojsko. Te- daj je prišel zmaj in zlahka opravil z nebogljenimi otro- ki in ženami. Ko že skoraj ni bilo več nobenega upanja, se je eden izmed najpogu- mnejših vojščakov vrnil z bojišča domov. Ljudje so že upali, da so rešeni - pa se je nekdo sponmil na neko zelo nesrečno okoliščino: tisti imenitni vojščak je bil nam- reč navaden vojak; z zma- jem pa so se smeli bojevati samo vitezi. A nekomu je ši- nila v glavo bistra misel: pograbil je meč in hitro udaril vojaka po rami in ta- ko iz njega napravil »belega viteza«. Možak je bil po- žlahtnjen, smel se je bojeva- ti z zmajem. Vanj je zalučal kopje in mesto rešil poša- sti... Doba viteštva in njihovega največjega razcveta je davno mimo. Ostaja le še zgodovina in pravljice, izvite iz ljudske domišljije o belem vitezu na konju, o težkih, neprobojnih oklepih in mladeničih, ki so s svojimi junaštvi trli srca gospodičen. Ivan Srekl iz Zreč ni niko- li prebiral takih zgodb, a je vendar s svojo burno kova- ško domišljijo naredil osem viteških oklepov. Za pravo okroglo mizo bi jih lahko po- sedel, če bi jih obdržal doma. Začel je bolj po naključju. V Uniorju, za katerega je delal kot kovač, so iskali mojstra, ki bi za gostilno Vitez v Ljubljani izdelal oklep kot simbol tega lokala. Ko si je v Ljubljani ogledal eksponat muzeja, po katerem naj bi koval, si je rekel: »Ni zlo- mek, tole zmorem tudi jaz!« Cez dva dni je bil original že v njegovi kovačnici. O njem je od strokovnjakov iz muzeja izvedel le toliko, da je bil narejen leta 1440 v Niimbergu in da ga je nezna- ni kovač delal 4 leta. To zad- nje ga je malo zaskrbelo, zato se je že kar naslednjega dne lotil dela. Za začetek mu je sin na papir narisal mere, Ivan pa je začel krojiti deka- pirano pločevino. Tolkel je po nakovalu, da so mu potne srage silile v oči, a je trmasto vztrajal. Vedel je, da zmore in da se lahko potixii v umet- nem kovaštvu, ki se mu je bil zapisal. »Kakšna štiri leta!« je dejal oni dan, ko sva kram- ljala v njegovi kovačiji. »Pri- bližno 300 ur je minilo in bil sem mu kos. Viteški oklep so potem p>eljali naročniku, kjer so k oceni povabili tudi strokovnjake. Ti so nejever- no zmajali z glavami in rekli samo, da je mojstrsko nare- jen. Kmalu je dobil naročilo še za dva nova oklepja. Kadar se je oče Ivan lotil novega oklepa, je bilo pri hi- ši zmeraj vznemirljivo. Naj- bolj so uživali danes že odra- sli otroci. Ivan pa z njimi. Ko je svoje delo končal, pogladU še zadnje zglobe in pregibe, zaščitil pločevino z lakom, da je ne bi prehitro načel zob časa, slovesnost še ni bUa pri koncu. Sposodil si je belega konja, starejši sin Jože je zle- zel v oklep in pred očmi ra- dovednežev, ki jih ob takih priložnostih kajpak ni manj- kalo, zlezel na vranca. Tako je pravzaprav njegovo delo oživelo v pravem pomenu besede. Oklep je nato romal Mateja Podjed k naročniku in danes niti sam točno ne ve, kje občudu- jejo njegovo kovaiško spret- nost. Zadnjega je oddal v Za- greb dva dni pred mojim obiskom v majhni kovačiji, ki je bila polna še drugih iz- delkov umetnega kovaštva. Eden njegovih vitezov, se spominja Ivan, je pred leti ostal na razstavi v KoLnu. O njem je kasneje slišal le toU- ko, da je bil dobro ocenjen in občudovan. Ivan Srekl je že upokojen, a svoje kovačije ni zaprl. Po- trpežljivo vliva znanje mla- dim, učencem zreške šole. Kdo ve, ah se ne bo kdo od njih kdaj zapisal umetnemu kovaštvu prav po njegovi za- slugi? Saj ne, da bi delal vite- ške oklepe, ki so Ivanu bolj »konjiček« kot kaj drugega. Se veliko drugih možnosti je, kako oživiti navidez hla- den kos pločevine. Z rokami, ognjem in domišljijo ji vdi- hneš dušo. Potem zaživi kot okrcis ali uporaben predmet in je del tebe. O tem pripove- duje zreški kovač svojim učencem, ko prvič še okorno prijemajo za kladivo in ko jek z nakovala pod streho majhne kovačnice še ne od- meva kot bi moral. Vaja dela mojstra. Vitez na Iconju ni nihče drug icot Ivanov sin Jože. Mojster Ivan ŠrekJ v svoji kovačnici, ko z orodjem obde- luje aovo viteško čelado. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 v združenem delu bi moralo biti tako kot na kmetiji »če se malce pohecam, našo kmetijo smo na tozde razde- lili iz enakih razlogov kot v združenem delu. Da smo več direktorjev zaposlili, a ne? Trije smo za delo in smo rekli, da ne bo »favšije«, se bomo pa na tozde razdelili. Mama Marija ima kurjerejo, žena Darinka govedorejo, sam pa imam na vesti vzdrževanje. Nesreča je le v tem, da mora kateri izmed nas direktorjev, kadar je potrebno, tudi gnoj- nico vozit ali pa kumik kidat.« Tako je v uvodu šaljivo opisal kmetijo Biderjev mla- di gospodar Jože, kmet iz Dol suhe pri Rečici ob Savi- nji. Odkar je skrb za razvoj domačije v njegovih rokah, se ni izkazal le kot dober kinetovaiec, njegove spretne inovatorske roke so znane že daleč naokrog, predvsem pa v domači vasi. V sebi ima Jože toliko organizacijske ži- lice, da vedno najde čas tudi za dalo v svoji delavnici, kjer 3toj-1 adi stružnica. Kako se je sploh naučil stružiti? »Ne :d, ima veselje do petja, glas .C jaz ga imam do kova- ške ja in ključavničarskega de" a. Talco kot se mora tisti, ki ima veselje do glasbe na hi r; - loniko ali trobento na- ui i> igrati, sem se jaz naučil st 1 titi. Sam, brez pomoči. S 3] 3 ko sem znal toliko stru- ž.ti, da sem vedel, česa ne znam, sem tudi malce na- okoh pogledal. Ponekod so še takšni, ki ti z nasvetom pomagajo.« S takšnim zna- njem in z ostalimi delovnimi pripomočki, ki jih nima ma- lo, je naredil toliko kmetij- skih strojev in naprav, da je delo na kmetiji precej olaj- šal. Najprej je traktor, ki ga v družbenem sektorju zaradi dotrajanosti niso hoteli več imeti, tako usposobil, da je bil dolga leta eden najmoč- neješih strojev v vasi. Zanj je kar sam naredil tu- di cel kup priključkov. Kmečki voz je opremil z mo- tornim pogonom, omislil si je mešalec za gnojevko, s po- močjo le 11-letnega sina Bo- jana izdeluje higienske pa- stirje za hleve. Najmlajšemu sinu Rober- tu je zato, ker mu je obljubil, da ne bo več lulal v hlače, naredil mini motorček, ki je podoben tistim japonskim domislicam z naših TV ekra- nov. Trenutno se loteva izde-' lave bojlerja na sončno ogre- vanje, kajti to po njegovem mnenju ni le modna muha, temveč prav koristna stvar. Vse ima tudi pripravljeno, da si bo naredil svojo hidra- vlično stiskalnico, kajti tista za stiskanje jabolčnika, ki jo sedaj uporablja pri delu v de- lavnici, ni dovolj močna. Njegovo avtomatsko kljuko za priklop za pobiranje eno- osne prikolice so si prišli ogledat tudi strokovnjaki iz štorskega Fiata, saj je baje njegova domislica veliko bolj praktična od tovarniške izvedbe. Jože pa se spozna tudi na gradbeništvo, saj si je zgradil silose, v katere spravi po zaslugi tritonskih obtežil- nih plošč veliko več silažne krme, kakor v silose standar- dne izvedbe. Dvigalo, s kate- rim dviga in spušča te težke plošče v silose, je sam skon- struiral in izdelal. Najbolj pa je ponosen na pobiralno na- pravo za svežo krmo, ki jo je montiral na navadno samo- hodno kosilnico. Ta naprava, ki jo je hotel tudi patentirati, opravi tri operacije. Travo pokosi, zgrabi in naloži na prikolico. Delu, ki ga druga- če opravlja več parov rok, je kos le en človek:« Tudi kmetje tu v okolici bi radi imeli takšno napravo, saj je ravno pravšnja za kmetije s 15-20 glav živine. Ker sam tega ne morem, sem začel ra- zmišljati, da bi kdo drug pri- čel izdelovati takšne pobiral- ne naprave, zato sem hotel vso zadevo patentirati. »Brez izobrazbe načrtov sam ni- sem mogel narediti. Tisti in- ženir na patentnem uradu mi je že koj v začetku pobral vse veselje, ko je predlagal, da bi mi za določeno vsoto denarja dokumentacijo pri njih ure- dili. Tega je precej časa in ker sem bil takrat brez po- trebnega denarja, nisem več trkal na njihova vrata. Ka- sneje so bili pri meni stro- kovnjaki iz šempetrskega Si- pa, ki so mi kasneje odgovo- rili, da naprave ne bodo izde- lovali. Prosil sem jih, da bi mi vsaj dokumentacijo pre- skrbeli, k njim me je namreč še enkrat napotil republiški sekretar za kmetijstvo Milo- van Zidar, pa tudi ni bilo nič iz tistega.« Pred kratkim se je Jože Bi- der s podobno prošnjo obr- nil na ljubensko Ko vinar- stvo in sedaj čaka na odgo- vor. V upanju,'da bo uspel, se jezno spominja vseh pre- hojenih poti. Tudi v razmišljanjih o kmetijstvu ima največ pove- dati proti administriranju: »Ce bi le polovico tistega, kar smo o kmetijstvu v zad- njih letih rekli, tudi uresniči- li, bi danes ne imeli veliko problemov. Res je, da se je vsaj mišljenje spremenilo in da danes ljudje v mestih ve- do, od kod pride hrana na njihove mize. Zato tudi ne verjamem, da se mi bo še kdaj v življenju zgodilo kaj podobnega kot pred leti na obrtnem sejmu, ko me je ne- ka profesorica opsovala s kmetom.« Ob spominu, ki ga ne bo pozabil vse življenje, se mu v oči prikrade lesk zadržanih solza, a kaj hitro s povzdig- njenim glasom nadaljuje: »Ne zahtevam, da bosta mle- ko pa meso dražje, vse cene naj bodo tako usklajene, da se nam bo potem, ko bomo v beležnico zapisali vse izdat- ke in prihodke, račun izšel. Tako bi moralo biti, sicer ni treba misliti, da bomo kmet- je več pridelali, da bodo mla- di ostajali na kmetijah. Nam kmetom se račun izide samo zato, ker ne računamo tako kot v združenem delu, kjer zaračunajo amortizacijo, re- žijske stroške, nadure. Ce bi si jaz vse nadure računal, pa sobote, nedelje ter dopust plačal, bi mi morala država še 50 milijonov dati! Tako je to!« Jožeta Biderja boli tudi to, da naše zemlje ne znamo dovolj izkoristiti. Medtem ko za domače kraje meni, da je izkoriščen vsak košček zem- lje, saj kmetje tudi bregove orjejo in se trudijo iz zemlje iztisniti kar največ, pa so drugod zapuščene površine. Ob pogledu nanje resnične- ga kmeta pri srcu zaboli, pra- vi Jože. Ni mu tudi všeč, da kmete opazijo, kadar v trgo- vinah ni mleka, masla. Ta- krat cene divjajo, ljudje niso zadovoljni, a temu ni kriv kmet: »Sam se trudim, da bi na svoji zemlji pridelal čim- več, da bi družba nekaj imela od mene. Tako mislim in ta- ko delam, četudi vem, da je orožje krneta v tem, da bi manj prideloval.« Mnogo je še imel povedati Jože Bider tudi o tem, da je položaj delavcev, posebno ti- stih z najnižjimi osebnimi dohodki težak in da bi mora- li biti bolje nagrajeni. Po nje- govem mnenju tisti, ki manj zaslužijo, tudi nimajo poseb- nega interesa, da bi bolje de- lali, a na žalost je tako tudi med tistimi, ki bolje zasluži- jo. Za vse, kar bi moralo omogočiti več odgovornosti, boljše delo in bolje plačilo, ima Jože Bider svoj recept: »Pri vsakem delu, naj se iz- plača aM ne, se moraš truditi z zavestjo, da je delo, ki ga opravljaš, potrebno vsem. V združenem delu bi moralo biti tako kot na kmetiji. Kmet namreč drobtino, ki pade z mize na tla, pobere. Takšno navado si privzgoje tudi naši otroci!« Na kmetiji Biderjevih živijo Jože Bider z ženo Darinko, sinova Bojan in Robert, hčerka Breda ter mama Marija. Pet hektarjev zemlje od skupno sedmih izkoriščajo tudi 7 krat na leto (pašno kosni sistem), na ostalih dveh hektar- jih pa pridelajo za 210 m* silažne koruze. V hlevu je 13 krav molznic in 13 telic, letno pridelajo okoli 53.000 litrov mleka, oddajo pa ga 47.000 litrov. Za živino skrbi žena Darinka, ki ji je mož čiščenje v hlevu olajšal s tem, da je po stenah položil stare, z vseh vetrov nabrane keramične ploščice. Mama Marija skrbi, da so vsa jajca, ki jih znese 2200 kur (približno 1900 jajc vsak dan) pravočasno zapaki- rana. Skrbi tudi za prašiče, ki jih imajo pri hiši le za domače koline, ter za rože, ki jih je poleti okoli hiše in na oknih več kot na kakšni vrtnariji. Pozimi ima vse te rože spravljene v rastlinjaku, ki pa se poleti spremeni v bazen. Tega je v izmerah 3x8 metrov sezidal (s kabino, čistilno napravo in vsem, kar sodi zraven) Jože Bider. Zato ker noče, da bi njegovi otroci zaradi tega, ker žive na kmetih, ne znali plavati. Poleti, v glavnem le ob večerih Biderjevi, pa tudi otroci iz vasi, veselo plavajo, ter tako pozabljajo na težavno celodnevno kmečko delo. . V ospredju žena Darinka z malim Robertom ob samohodni nakladalki, Jože pa se je postavil pred stari traktor, ki mu je kljub spoštljivi starosti dvajsetih let bolj všeč od novega. Malemu Robertu je Jože Bider naredil motorček le zato, ker mu je obljubil, da ne bo več lulal v hlače. Drial Je obljubo. Obisk na kmetiji, kler bazen nI le ntotina nmba •/ snaha Darinka v rastlinjaku, sicer bazenu, kjer najde poleti domača mladež svoje razvedrilo in ohladitev. 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 13 Srečno otroštvo med travniki po šoli delo na kmetiji, toda dnevi so vseeno lepi Nad .Šoštanjem je vasica, pravzaprav kar vas, saj je tako razpotegrnjena, da člo- vek potrebuje nekaj ur ho- da preden pride z enega Itonca na drugega. To so Ravne nad Šoštanjem. Se danes mi pravzaprav ostaja skrivnost, po čem je kraj dobil takšno ime, ko pa bi pravzaprav težko našli vas, |(i bi bila manj ravna od te. Z otroki v tej vasi je tako Itot povsod drugod. Včasih so pridni, včasih nagajivi, vsi pa so iskreno prisrčni. Le malce bolj nezaupljivi so kot tisti v mestu. Ko se mednje vrine tujec, se stisnejo kot plahe srne, samo njihove oč- ke žare z živahno radove- dnostjo in govorijo da bi pravzaprav čisto radi kaj po- vedali, le začetna zadrega je prevelika, da bi kaj spravili iz sebe. Ce jih človek takole gleda, bi pomislil, da so ve- dno tako tihi in vase zaprti. O, pa znajo tudi oni prešerno zavriskati na travniku za šo- lo, ko se podijo za žogo, lovi- jo drug drugega ali prepro- sto dajejo duška svoji otro- ški radoživosti. Sola je lepa, nova, a majh- na. Nič zato, četudi bi še ka- ko nujno potrebovali kakšen prostor. Zdaj so namreč v" eni sami avli stisnjene ravna- teljeva pisarna, zbornica in jedilnica. Telovadnica je hkrati tudi učilnica malo- šolčkov. Pa nič zato, morda je tako še bolj domače in pri- jetno. Samo 36 učencev je v šti- rih razredih ravenske osnov- ne šole. Ravno prav, da se prav vsi poznajo med seboj. Učitelji pa tudi za vsakega učenca posebej vedo - ne sa- mo kakšne ocene ima v redo- valnici, ampak tudi kje je do- ma, koliko otrok je še pri hiši in kako živijo. Delovne roCice za doto... Opazujem te drobne roči- ce, vlažne in v zadregi stis- njene v pest in radovedne očke, ki plaho strmijo vame. Tudi sama sem nekoliko pre- plašena in v zadregi, ker se vsiljujem v to prijazno oko- lje. »Od kod pa pravzaprav prihajate v šolo?« skušam nespretno prebiti molk. »Od daleč," pravijo neka- teri. »Jaz imam uro in pol hoda do šole,« pravi šestletno de- kletce. Uro in pol?! Koliko korakov je to za drobne noži- ce. Skozi gozd, čez travnik, po cesti. V mrazu in dežju, v snegu in zarnetih. Toda za otroke je to nekaj čisto vsakdanjega. Prav nič težko se jim ne zdi, da mora- jo vstati zgodaj in se včasih še v temi odpraviti od doma. »S kom pa greš v šolo? Z bratcem, sestrico, sosedovi- mi otroci?« »Sama,« pravi deklica. Nekateri imajo družbo, mnogi ne na teh svojih jutra- njih poteh do šole. »Pa te m nič strah?« vpra- šam in sem prepričana, da bi mene kaj neprijetno stiskalo pri srcu, če bi po temi morala sama pešačiti skozi gozd. »Strali? Cemu le?!« spra- šujejo otroci in najbrž se jim zdim kar malce smešna, ko postavljam takšna neumna vprašanja. Po pouku pa spet dve uri peš hoje do doma. Se sreča, da so želodčki že polni. V šo- li so pojedli toplo kosilo, pa še sladico povrhu. To kosilo so sami pomagali razdeliti in pripraviti mize. Skrbna ku- harica, ki je poleg tega tudi takorekoč »deklica za vse« pri hiši, sama ne zmore vse- ga. Potem bi otroci predolgo čakali. Pa se jim mudi do- mov. Daleč je še do doma. Tam pa... o ne, ne bodo se zapodili na dvorišče ali na travnik. Čaka jih delo. Na kmetiji pride vsak par delov- nih rok prav, četudi so drob- ne in šibke. Dela pa so vajeni ti otroci. V hlevu, na polju, v sadov- njaku - povsod pomagajo, pa še mami v kuhinji. To se pozna tudi v šoli. Na izletu skozi gozd najdejo toliko gob, da lahko kuharica pri- pravi slastno gobovo juho. Ko zorijo borovnice, je na mizi večkrat kaj iz tega sade- ža. Pa kostanja naberejo pol- ne košare. Tudi pridni čebe- larji so. Pred šolo je čebel- njak z nekaj pisanimi panji. Ob odhodu mi poklonijo ko- zarec tega sladkega pridelka. Skratka, če je treba kaj po- storiti, se nihče ne izmika. Vsi radi poprimejo za delo. Tudi Igramo se Pa ne, da bi ti otroci le de- lali in garali. Pravzaprav je delo le sestavni del njihove igre. Tudi paša, košnja ali na- biranje sadja je lahko zabav- no, sprehod skozi gozd pa sploh! Pa tudi čas za tisto pravo igro se najde. Za igro na travnikih in poljih, sredi sonca in zelenja, kjer klije srečno otroštvo malih ljudi. »Kaj pa se igrate?« Nada Kumer •Oh, nič posebnega. Kar tako.« Kar tako pomeni, da teka- jo po gozdu, sproščajo svojo energijo in dajejo duška svo- ji ustvarjalnosti. Sredi zele- nja najdejo neštete kotičke, kamor se lahko zatečejo v svoji igri in jim postanejo hi- še, bunkerji, bolnišnice in... no, tudi ti otroci se igrajo kot pač vsi drugi otroci. S punč- kami, medvedki, avtomo- bilčki, puškami. Le da so ne- koliko bolj svobodni, kot mestni. Okrog njih je veliko, veliko zelenja, veliko prosto- sti širnih livad. Ko odhajam iz šole, je že konec pouka. Otroci se raz- hajajo. ' »Kdo gre z menoj,« zakliče prijazna to\'arišica, njihova druga mama. Kar sedem malčkov se stlači v učiteljičino "katrco«. Vsak prihranjen korak je do- brodošel. Da bodo le čimprej doma! Učenci sami pomagajo razdeliti kosilo. S polnimi želodčki bo dolga pot do doma lažja. SSP Tehnik je ena nalmanISih ladrnic v Evropi datkidca JemeMa mlzktt^ »So pa res malo čez les. Ce imajo ti vsa kolesa v glavi, si dam odrezati... Sredi zime jadrajo? Kdo je že videl kaj tako neumnega? Madona, so se ga nalezli.« Približno tako so si zijala na Levškem mostu razlagala preizkus ene najmanjših jadrnic v Evropi, ki so jo naredili učenci te- hniške šole iz Celja. Ideja je stara že vrsto let. Vse skupaj se je začelo na morju, ko je inžirur Branko Kamer videl nekega Franco- za, kako jadra in z užitkom pase svojo kapitalistično du- šo. Rekel si je: »Ni vrag, da tega ne bi zmogli tudi mi«. Svojo zamisel je premlel skupaj s profesorjem Rudi- jem Jeričem in odločitev je padla. Nad zamislijo in last- nim podstrešjem sta bila ta- ko navdušena, da sta ves preostali dopust preživela v razmišljanju na šolsko ja- dralno društvo. Sonce in ifiorje ju ni več zanimalo in Celo za mladimi dekleti sta Se nehala ozirati. 2ja\. je preteklo veliko vode prej kot je jadrnica zagledala luč sveta. Jadrnico so začeli graditi šele letošnjo jesen, to- da delo jim je šlo hitro od rok, tako da so jo zgradili v pičlih treh mesecih. Učenci niso preveč zaupali v spo- sobnosti svojih kolegov in so jih nenehno spraševali: »Ka- ko kaj vaša flota? Ste že opravili plavalni tečaj? Kate- ra vohunska služba vam je izdala načrt za podmornico? Prerokovali so jim, da bodo vsi utonili in jih tolažili s hi- tro smrtjo. Ušteli so se. Učenci so s pomočjo profe- sorjev jadrnico zgradili in na poskusnem jadranju ni nih- če utonil. Tudi Admiral ne. tako so učenci poimenovali inženirja Karnerja, ki je iz varnostnih razlogov raje ostal na obah. Delo je zahtevalo precejš- no mero iznajdljivosti, tako da so morali vsi projektanti do skrajnosti napeti svoje možganske vijuge. Inženir Kamer si je nenehno grizel nohte, ko je po vsej širni Slo- veniji in izven nje iskal pri- merne materiale. »Brez poz- nanstev ne bi šlo«, je komen- tiral svoj trud. Glavni pro- jektant Andrej Gornik je skupaj z Bučkotom (Dušan Bučar) in Škotom (Robert Preložnik) preizkušal razne materiale in izbiral najbolj zanesljive. Samo 'lepila so preizkušali več dni. Les so mazali enkrat z enim, drugič z drugim lepilom, ga ncuna- kaii v vodo in primerjali re- zultate. Takšnega postopka so bih deležni tudi drugi ma- teriali, kajti učenci so se za- vedali, da je jadrnica name- njena ljudem. Preizkušanje jadrnice ni bilo kar tako. Najprej se je bilo treba odločiti, kje jo bo- do sploh preizkusili. Akvarij je bil za kaj takega premaj- hen, Smartinsko jezero je za- mrznilo, iz bazenov so izpu- stih vodo... Kaj zdaj? »Gre- mo na Savinjo«, so se odloči- li Andrej, Bučko, Skot in Ad- miral. V tej odločitvi jih ni omajal niti sneg, ki je padal tistega jutra kot za stavo. Skrivaj so naložili jadrnico na prikolico in jo odpeljsdi na Savinjo. Skrivnostni so bili zato, ker niso bili čisto prepričani, da si jadrnica ne bo želela ogledati dna. Ko so jo pripeljali do Levškega mostu, so jo pazljivo spustili v vodo in jo dolgo časa opa- zovah. Ni in ni se hotela p>o- topiti, zato je Andrej zbral pogum in prvi stopil vanjo. Zajadral je na sredino reke in nič se ni zgodilo. Na Uca se mu je prikradel nasmešek zmagoslavja, ki je na jadrni- co privabil tudi Bučkota. Ja- drnica je zdržala težo in na- gradila ves trud, ki so ga učenci vložiU vanjo. Se dol- go so jadrali in se veselili svojega uspeha. Jadrnico so odpelJEili nazaj na šolo. Zdaj kraljuje v Ad- miralovem kabinetu in učen- ci in profesorji se ne morejo načuditi. -Kako je lepa!«. pravijo in si kar podajajo kljuko. V kabinetu je zato, ker neutrudni projektanti opravljajo še olepšalna dela. Vso olepšano tx)do razstavih v šolski telovadnici in jo še pred koncem leta predali šolskemu športnemu dmš- tvu. To bo tudi začetek šol- skega jadralnega društva. Zgodba o modemih čolnih-jadrnicah se začne med i dvema svetovnima vojnama. V VelUci Britaniji in ZDA so i uvedli dva razreda jadrnic, ki sta kasneje služila kot j osnova za modeme male čolne. V dvajsetih letih tega stoletja je Frank Morgan Giles, izdelal čoln, ki je bil dolg 4,27 m, Leta 1927 so enemu izmed čolnov razreda 4,27 m dodelili mednarodni status. Konstrukcijo so imenovali International 14 in mnoge današnje jadrnice so zgrajene na njeni osnovi. 4 Ce pogledamo nazaj v zgodovino, pri najboljši volji ne bomo mogli ugotoviti, kdo je prvi začel uporabljati čoln za vožnjo po vodi, niti, kdo je prvi uporabil jadra. Stari Feničani, Babilonci in Egipčani so že 1000 do 2000 let pred našim štetjem razpolagali z velikimi vojnimi mornari- cami. Njihova izkustva so nasledili Grki, ki so v petem stoletju pred našim štetjem na svojih triemah že znali, uporabljati jadra. Tudi Argonavti so priveslali po Ljub- j Ijanici in potem preko Krasa prenesli svoj čoln na Jadran. | Gradnjo jadrnice sta fi- nančno podprla šola in šol- sko športno društvo. Učenci so vložili v jadrnico okoli 200 ur dela in končali grad- njo v treh mesecih. Jadrni- co so imenovali ŠSD - Te- hnik. V načrtu imajo še več jadrnic, vrednost ene pa je štiri stare milijone. V začet- ku marca jo bodo prepeljali na Smartinsko jezero in z Ojo bodo lahko jadrali vsi, ki bodo hoteli. Trgovina TRIM se je ponudila, da raz- stavi jadrnico v izložbi kot izdelek tehniške šole. Vili Einspieler 14. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 198; Iz takih Hudi se tkejo nitke zaupanja No¥oMno razmišllanle o Francu Punčuhu s Creie Ne vem natančno, koliko jih šteje, pa četudi bi vedel, bi to bil nepomemben podatek. Po letih ga nisem spraševal, ker v dosedanjih srečanjih še nikdar nisem pomislil na to, da bi moral vedeti, koliko je star Franc Punčuh s Crete nad Vranskim. To me ni zanimalo predvsem zato, ker ob človeku odprtega in dobrega srca to ni pomembno. Morda bo zvenelo preveč neskromno, če bom zapisal, da sem v novinarskem delu v tem letu srečal in spoznal novega prijatelja. Človeka, ki je po letih iz druge generacije, v resnici pa je to nov dokaz, da so vsi prepadi med generaci- jami umetno ustvarjeni. Najbolj pomembno je to, koliko zna človek prisluhniti sočloveku. Franc Punčuh vzhaja na Čred ■ v uredništvu Novega te- dnika in Radia Celje smo le- tos pripravili vrsto letečih uredništev. V poletnih mese- cih smo bili dva dni na Do- brovljah. Tam smo spoznali Franca Punčuha. Oskrbnik planinske koče na Creti je. Tiste planinske koče, kjer imajo tudi štampiljko evrop- ske pešpoti. Cisto bliizu nje- gove kmetije je ta planinska koča. Blizu kmetije, ki jo po- koncu drži predvsem ljube- zen do domačih krajev in kmetije, ki bi lahko že zdav- naj propadla, če na njej ne bi gospodaril človek, ki v sebi čuti, da je dolžan svojim pre- dnikom, da nadaljuje njiho- vo življenje in delo. Delegat, M ne tarna zaradi bonov Na zaključku našega sre- čanja na DobrovlJEih je bil tu- di predsednik žalske občin- ske skupščine Viljem Petek. Pogovarjali smo se o dobrih in zaupanja vrednih ljudeh. ki vztrajajo na tem koščku slovenske zemlje. Beseda je nanesla tudi na Franca. Vi- ljem Petek je dejal:« Franc Punčuh je izreden človek. Je delegat Vranskega za zbor krajevnih skupnosti. Ni se še zgodilo, da ga na kakšno sejo ne bi bilo. Ni se izgovarjal na sneg in pomanjkanje bencin- skih bonov. Ce je bilo treba, je prišel na seje tudi v naj- slabšem vremenu in v nemo- gočih pogojih. Mislim, da je lahko Franc Punčuh vzgled mnogim delegatom.« Za vzgled nekaterim delegatom Ob besedah predsednika žalske občinske skupščine se nehote v spomin vrine ob- našanje nekaterih delegatov na enem izmed zadnjih zase- danj zborov žalske občinske skupščine. Ko ni obveljala njihova, so demonstrativno zapustili zasedanje zborov, na izid glasovanja pa so ča- kali v preddverju dvorane, kjer je potekalo zasedanje. F^ravili so ti delegati, da za- stopajo stališča nekaj tisoč krajanov. Tudi tako si neka- teri žal predstavljajo delova- nje delegatskega sistema. Se sreča, da je bilo na tem zase- danju toliko delegatov za zbor združenega dela, da je zbor vseeno ostal sklepčen. Na zadnjem zasedanju je bil zbor krajevnih skupnosti tu- di sklepčen. Res šele štiride- set minut po tistem, ko naj bi skupščina začela s svojim delom. Zasluge za to ima sa- mo en delegat. Ce le-tega ne bi bilo, bi bilo v zboru kra- jevnih skupnosti premalo delegatov. Ce bi delegatski sistem vsi jemali tako kot Franc Punčuh, o tem ne bi pisali. Toplina In domačnost Punčuhove kuhinje Smo v kuhinji Franca Punčuha. Toplino in domač- nost podkrepi njegova žena. Na kmečkem štedilniku se cvrejo jajca, v loncu vre do- mače mleko, v vsem prosto- ru pa diši po ajdovih žgan- cih. V kuhinji so zbrani nje- govi najdražji in sitna drušči- na novinarjev. Nam je nero- dno, ker si Punčuhi delajo takšne skrbi. Francu in nje- govim je nerodno, ker misli- jo, da je vse to za tako »ime- nitno druščino« premalo. Potem beseda steče o kmeti- ji Punčuhovih, o Francovem igranju na harmoniko. Da, tudi partizanom, ki so se tod borili, je, igral na harmoniko. Takrat še ni spuščal njen meh. Samo v tem je razlika. Srce je ostalo takšno, kot je bilo v dneh, ko je naš narod prestajal najtežje trenutke. Tujci Občudujejo naš svet Zberemo se v planinski koči na Creti. Nekaj metrov_ pod tistim mestom, kjer je bila jeseni 1941. leta zname- nita bitka partizanov z Nem- ci. V prvi frontalni bitki z okupatorjem na Štajerskem smo Slovenci v svet poslali vest, da se nikdar ne bomo sprijaznili s kakršnokoli okupacijo. Štirideset let po tistem to kočo obiskujejo dr- žavljani mnogih evropskih držav. Sprejema jih tudi Franc Punčuh in jim vedno znova daje vedeti, kaj je lju- bezen do domačega sveta. Tuji ljubitelji našega planin- skega sveta strmijo v lepote in so polni pohval nad gosto- ljubnostjo naših ljudi. Fran- cu Punčuhu vriska srce. Do- ma je on gospodar! tnrokom je vzbudil ljubezen do domačega sveta Francevo srce vriska in je polno dobre volje, ker ve, da je svojim otrokom znal vzbu- diti ljubezen do domačega kraja. Za nasledstvo ga ne skrbi. Takšen kot je on, je tudi njegov sin. Ko bo čas, bo nadaljeval očetovo delo in dokazoval, da se dš tudi v teh predelih lepo živeti. S poštenim delom in ljubezni- jo. Zemlja vrača toliko lju- bezni, kolikor si jo vsadU va- njo ... V dolini je res lažje življenje, tu na Creti pa lah- kotnost življenja nadome- ščata ljubezen in v2rtrajnost. Skodelica kave Dobra dva meseca po lete- čem uredništvu se s Fran- cem srečava na kmečkih igrah na Vranskem. Franc je pražnje oblečen in nas novi- narje spet vabi na Creto. Ta- Janez Vedenik krat pomislim, da smo bili malce nesramni, ker smo si v njegovi hiši zjutraj zaželeli prave kave, ki je takrat ni bilo mogoče nikjer dobiti. Spili smo dišečo kavo in od- šli naprej. Majhne stvari so lahko včasih tako velike... Naš novi prijatelj Ne vem, kaj Franc počenja v teh prazničnih dneh. Vem samo to, da se je oglasil v naše uredništvo in na vsak način hotel plačati radijsko čestitko nam, svojim prijate- ljem. Morda zdajle pripravlja lesene skodle za kakšno stre- ho. Tudi v tem je mojster. Morda je na kakšni seji na Vranskem, morda... Vem samo to, da mu dela ni zmanjkalo. Vem pa tudi to, da smo srečali novega prija- telja. No, to je že začetek no- ve zgodbe o človeku s Crete, Francu Punčuhu. Vitalnost Je rezuitat športne dejavnosti DonUnko Ikšič le mi eOen naUioU vsasfransMA ceUsMh šaortnlkO¥ Med Celjani, ki so bili od- lični v večih športnih pano- gah, je prav gotovo v ospre- dju Dominko Uršič, ki je zdaj zaposlen v celjskem Topru kot direktor tozda športne konfekcije. Ni bil samo navdušen in odličen alpski smučar, ampak je igral še rokomet in hokej na ledu, gojil je tudi atletiko. Skupaj smo obujali spo- mine. Rojen na Polzeli pred 60 leti je s starši kmalu zajadral v Celje, ki je ostal zvest vse do današnjih dni. »V Celju smo stanovali na Bregu, kjer je imel oče hišo,« se spomi- nja v svoji delovni sobi,v To^ pru, ki je polna najrazličnej- ših smučarskih plakatov, v kotu pa visijo smučarske hlače, bunde... Na mizi je kup fotografij, vsaka pa po- meni lep spomin na uspešno Dominkovo športno pot, »Smučati sem začel že, ko sem bU star štiri leta. Takrat smo imeli lepljene smuči, kajti plastike še nismo poz- nali, Tako nismo imeli kaj izbirati, z vsem smo bili za- dovoljni, samo da smo se lahko vozili. Vscik breg po- krit s snegom nam je prišel prav. Začel sem v Celju, na Polulah, pa v Košnici. To so bila za nas bajna smučišča. Tako zdaj praktično smu- čam že skoraj 57 let, V smu- čanju sem bil član državne raprezentance, zmagal sem na mednarodnem tekmova- nju v Avstriji, kjer so nasto- pih tudi domači reprezen- tantje. Z državno reprezen- tanco sem bO v Italiji, Fran- ciji, Avstriji... Nikoli nisem bil državni ali republiški prvak, vedno pa tik pod vrhom, Zdaj smučam na tek- movanjih veteranov, kjer sem v svoji kategoriji še ve- dno med najboljšimi.« Na smučarskem tekmovanju v Planici leta 1946 sta skupaj \ stopila takratni državni prvak in eden naših najbol^ih I alpskih smučarjev Matevž Lukanc (desno) ter Dominko, Uršič, ki je osvojil drugo mesto. To je bila generacija; odličnih jugoslovanskih smučarjev Muleja, Štefeta, Lu- i kanca in drugih, med njimi pase je vedno odlično u veljav-1 Ijal tudi Celjan Uršič. 1 Uspešen je bU tudi v kralji- ci športov, atletiki... »GojD sem deseteroboj. Nastopal sem v generaciji ta- kratnih odličnih celjskih at- letov Valterja, Stajnerja, Heinza, Golca. Poleg desete- roboja pa sem največ gojil troskok, disk in med kopja. Tudi pri atletiki nisem prišel na zmagovalno stopnico, pa čeprav sem zelo ponosen na 2. mesto, ki sem ga osvojil na državnem prvenstvu v Subo- tici v troskoku.« Dominko je hH tudi med pionirji celjskega rokometa. »Začeli smo z velikim ro- kometom na nogometnem igrišču. To so bile izredno atraktivne igre. Postali smo neuradni prvaki Jugoslavije na zaključnem turnirju, ki je bil v Celju. V Sloveniji pa smo bili kar osem let najbolj- ši. Dvakrat sem tudi oblekel dres z državnim grbom, kar se je posrečilo tudi drugemu Celjanu, Karlu Polutniku, danes znanemu športnemu ribiču. Takrat je bil selektor Ivan Snoj iz Levca pri Celju, ki je še danes med najbolj cenjenimi jugoslovanskimi in mednarodnimi rokomet- nimi strokovnjaki. Po opu- stitvi velikega rokometa smo začeli z malim, ki smo ga igrali na takrat edini asfalti- rani površini v Celju pred že- lezniško postajo, Tam so igrali tudi košarko. 2e takrat je vladalo za rokomet veliko zanimanje, saj se je na tek- mah zbralo od 1000 do 2000 gledalcev. Vse črno je bilo okoli igrišča.« Zadnja športna panoga s katero se je najbolj poglob- ljeno ukvarjal, je bUa hokej na ledu. »Naša generacija (Dolžani, Hohnjeci, Baldo Jenko, Brunšek, Dobovičnik in dr u- gi) je bila pravzaprav začet- nik hokeja na ledu v Celju. Trenirali smo v Planici, ka- mor smo se vozili z vlakom. Imeli smo uvožene drsalke, vse ostalo smo dobili doma. Sicer pa smo igrali na narav- nem ledu v Mestnem parku. V Planici smo trenirali zato, ker so bile zime hujše in so imeli led prej.« Dominko je še danes akti- ven v športu in zato z vese- ljem pove, da je njegova da- našnja vitalnost pri teh letih posledica zgolj ukvarjanja s športom, Sodeluje na sindi- kalnih igrah, tekstiUadah, tekmah veteranov. »Na treninge v Avstrijo smo hodili že leta 1948. Smu- či smo kupovali od tujcev, ki so prišli k nam na tekmova- nja. Kasneje smo začeli smu- či kupovati v tujini. Po vojni smo bih skromno oblečeni. Ni bUo očal, bund, bUi so sa- mo puloverji. V Topru smo začeli s prvimi poskusi pro- izvodnje športne opreme zla- sti za zimske športe pred šti- rinajstimi leti. Vedel sem, kaj športnik potrebuje, veli- ko tega sem videl tudi v tuji- ni in poskušal doma s sode- lavci razvijati. Moje delovno mesto je povežemo s prakso in izkušnjami. To je velik adut pri delu, Najboljša kombinacija za to delovno mesto je komercialist - športnik. To moraš občutiti, ne delati na pamet. Kdor ni- koli ni smučal, tudi ne ve, kaj smučar potrebuje.« Manj kot dva meseca nas ločita od XrV. zimskih olim- pijskih iger v Sarajevu. Kaj Dominko kot dober pozna- valec od njih pričakuje? »Menim, da nobeden od naših ne bo dobil medalje. Za njo je sposoben samo Bo- jan, vendar mora najprej pri- ti skozi. Toda, »ubija« ga do- mače občinstvo in to je lah- ko odločilno. Ker hočeš ne- kaj narediti, pretiravaš in vse gre lahko v stotniki sekunde po vodi... Malo razmišljam o Ulagi, medtem ko mislim, da Strel ni več sposoben pono- viti prejšnjih uspehov. Ostali pa še niso...« Vrne se h Križaju. Tone Vrabl »Križaju manjka agresiv- nost in ne zna »prešaltati« iz prve v drugo! Kompleten je Stenmark, ki mu je kljub po- manjkljivostim vseeno naj- bližji naš Bojan.« Zakaj Dominko Uršič ne deluje v celjskem smučar- skem klubu? »Umaknil sem se pred tre- mi leti, ko so se v delo kluba preveč začeli vmešavati star- ši. Med 22 odborniki smo imeli kar 15 staršev. Saj ni problem, da so zraven, samo delo z njihovim sinom zdi hčerko mora voditi za to usposobljen človek-trener. Starši hočejo trenirati otroke sami. Hočejo »soliti« pamet pravim trenerjem pa sami še smučk »videli« niso. Takšno stanje se je prepletalo in kva- liteta v klubu je padla. Po- glejte: cicibaiu so oblični, pionirji tudi, potem se začne osip.« Potem utihne in pogleda skozi okno. Zresnjen je. Vi- dim, da se je vrnil v prete- klost... »Med vojno smo bili izse- ljeni v Sid, potem sem bil v partizanih v 6. korpusu v Slavonski Požegi in Bosni, Sumadiji... Bilo je težko, vendar sem na tiste dni po- nosen.« Srečanje starejše in najsodobnejše smučarske generacije - levo Dominko Uršič v veselem klepetu z enim zdajšnjih najboljših alpincev, Jožetom Kuraltom. 3 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 15 Več od nadomestka za topel dom Varovanci z motrUami v tolosnom In duševnem razvolu so na celjskem območju dobili svoj urejen prostor pod soncem »Dolgo sem premišljevala, ali naj napišem to zgodbo. Ker je resnična, jo je temo povedati. Več stvari pa mi je pripomoglo, da sem se davi, potem ko sem se RakSnouro sprehajala po zimskem gozdu, nazadnje le odločila, da je prišel cas, KO je treba spregovoriti. Deloma so me k temu nagnila številna pisma, ki ^'!Lii,Jnl ^ '^^-^ dobivala od staršev z otroki, kakor je moj. V njih so me spraševan kaj naj naredijo. V svojem odgovoru pa jim moram povedati samo kaj sem jaz naredila. Dve stvari bi radi zvedeli od mene: prvič, kajnajstorUo %rllT. (PeZ%uck^af'' "'^^ '''"^'^ ''''' ^^^^^ Preusmeritve v izobraže- vanju in varstvu otrok z mot- njami v Celju in na celjskem območju, so se začele pred štirimi leti. Skraja za nekate- re predimenzionirane želje strokovnjakov so se zdaj ure- sničile. Prvi zametek delavnic pod posebnimi pogoji je bil pri Centru za rehabilitacijo inva- lidov v Celju. Leta 1975 je zaorala ledino prva skupina, ki je štela okoli dvajset varo- vancev, pretežno iz Celja. Vse do leta 1980 je ostala ta skupina, vse dotlej, ko so na osnovi analize, ki jo je opra- vil Center za socialno delo v Celju ugotovili, da je na celj- skem območju sedemdeset nepreskrbljerdh varovancev - srednje prizadetih. Isto- časno so tudi ugotovili, da ni delovnega usposabljanja za otroke od sedmega do pet- najstega leta starosti. Na osnovi novega pravilni- ka o razvrščanju otrok v osnovnih šolah z lažjim pro- gramom v letu 1974, je izsto- pala ugotovitev, da bo v de- setih letih upadlo število otrok na osnovnih šolah z lažjim programom in to za 40 do 50 odstotkov. To se je tudi v resnici zgodilo. Tako je bi- lo na šoli Ivanke Uranjekove prvotno 274 učencev, v do- mu na Dobrni 106 učencev, zdaj pa je na šoli le 156 učen- cev in v Dobrni 11. Da ne bi vzgojitelji in učitelji ostali brez dela, prostori pa neizko- riščeni, so se odločili za preusmeritev. V Dobrni je sedaj območni zavod za de- lovno usposabljanje, šola je s prizidkom dobila dom za šol- ske otroke, nekdanji internat na Golovcu pa je postal Cen- ter za varstvo in delo varo- vancev od starosti 17 do 35 let. Sredstva so prispevale ob- čine iz celotnega območja, vloženega je bilo preko 200 milijonov denarja, še več pa truda in zavzetosti. Stvari, ki so bile v prete- klosti narejene iz nuje, so se spremenile. Vsekakor na bo- lje, rezultati so tu, optimizem upravičen. Delavnice pod posebnimi pogoji Čeprav nekateri ljudje ne bodo nikoli poznali nesreč in želja, jih ne smemo izgubiti izpred oči. Nikoli ne bodo spoznali bojev in poraza, pa tudi bridkost jih ne bo nikoli prizadela. Nič takega ne za- htevamo od njih, česar ne bi zmogli. Deležni pa so lahko veselja, ki jim ga nudimo. In zdaj jim ga že lahko. Dom na Golovcu smo obi- skali pred novoletnim vzdušjem. Lepo je preure- jen, ves v svetlečih barvah, ki dajejo domu toplo domač- nost. Varovancev v njem je trenutno 39 in so razdeljeni v štiri skupine. Paberkovali so jih od vsepovsod: iz celjske, žalske, konjiške, velenjske in laške občine. Dom je veli- ko večji, lahko sprejme se- demdeset varovancev, pet- deset intematskih in dvajset od zunaj. Trenutno imajo v domu na Golovcu enajst domskih varovancev, drugi prihajajo z različnimi pro- metnimi sredstvi. V dopoldanskem času va- rovanci preživijo in delajo v petih delavnicah, ki so jih ustrezno preuredili. V njih, kolikor jim je volja in ob pri- merni strokovni usmeritvi, izvajajo kooperantska dela, med njimi za tovarno Gore- nje v Velenju, za Libelo v Ce- lju ter za privatnike: Darka Pristovška in Angelco ter Iva Brgleza iz Celja. Poizku- šajo se tudi v lastni proizvod- nji kot je izdelovanje igrač, tapiserij, gobelinov ter do ta- ko zahtevnega dela kot je iz- delovanje zaves. Nagrada za delo gre v žep varovancev Osemdeset odstotkov vse- ga zaslužga gre za nagrade varovancev, ki znesejo tudi do 2.700 dinarjev, ostala sredstva pa namenijo za leto- vanje, ki ga izkoriščajo na morju in Pohorju. Že sedaj se varovanci vesele, kako bo- do preživljali počitnice, pri tem pa se dobro zavedajo, da morajo za to tudi nekaj nare- diti. Bodisi za stružnico ali ubadanjem s tapiserijo. Pri teh delih so jim vedno v po- moč delovni terapevti, ki se zavedajo svojega poslanstva. Ravnateljica Lidija Hmčič s timom strokovnih delav- cev dobro ve, kako se ravna z varovanci, ki ne bodo nikoh prenehali biti otroci. Čeprav se srečuje s težavami, pa dru- ge lastnosti potegnejo daljši konec. Ce ljubezen in topli- no razdajaš, jo varovanci znajo vračati. To pa je naj- večje zadovoljstvo vseh, ki se s prizadetimi osebami uk- varjajo. starši so srečni, kaj ni to vse? Osveščanje ljudi poteka počasi, prepočasi. Srečni pa so starši otrok, ki so našli drugi dom na Golovcu v Ce- lju. Iz vseh vetrov so se nate- pli. Nekaj jih stanuje v do- mu, kjer se odvija vzgojna dejavnost tudi d^eč v noč, tudi takrat, ko gledajo televi- zijo in po njej potrebujejo »ninico« za lahko noč. Ta- krat pozabijo na delo za stro- jem in želijo le tople roke, ki bi jih zazibala v sen. Njihove spalnice so prijetno urejene. prav tako klubski skupni prostori ter modema kilhi- nja. Ob vseh teh domačnostih občutkih bodo Bojan, Met- ka, Janez, Ivan, Marinka laž- je pozabili na dom, ki jim je toliko let dajal domače za- vetje, toplino, ki jo, tako so mislili njihovi starši, nihče ne more nadomestiti. Pa so se zmotili. Njihovi otroci so v domu na Golovcu našli dru- gi dom in domače ognjišče, ki so ga bili vajerii le od doma. Ljubezen ne pozna meja in kadar so stkani mostovi tako trdno kot so med starši varo- vancev in vzgojitelji doma na Golovcu v Celju, potem ostajajo temelji neomajni. Mar ni to zadosten razlog, da je naš današnji zaključek o obisku doma na Golovcu v Celju resnično optimističen. Tak, kot so si ga predstavljali vzgojitelji, ki so ga pred leti načrtovali. Morda bo Ivan v domu še nekaj časa nemiren in bo ta- val naokoli ter še naprej po- grešal očeta, ki ga je v prvih dneh bivanja klical vsedc ve- čer. Morda bo Metka v svoje tapiserije še dolgo tkala svo- je sanjske slike, ki se ji ponu- jajo ponoči? Lahko bo Jože čez dan mimo sedel za struž- nico ter pilil svoje izdelke, zvečer pa se mu bo misel zgubila daleč, domov, med domače, ki jim želi za novo- letne praznike pripraviti pre- senečenje. Le kdo bi do konca pre- svetlil temino, ki se zbira v srcih ljudi, ki bodo za vsak- danji svet vedno postavljeni na stranski tir? Zato pa, take kot so, sprej- mimo za svoje. Zdenka Stopar V dela vnici, kjer dekleta izdelujejo različna ročna dela vlada prijetno vzdušje. O ustvarjalnost varovancev nam govore slike na stenah in tapiserije v rokah. Trdna volja in vztrajanje pripelje tako daleč, da skraja Pod nespretnimi rokami nastajajo izdelki različnih vrst Varovanci se radi zberejo in povesele, zapojejo in zaple-' šejo. Nikoli Jim ni dolgčas, za kar poskrbe tudi njihovi, delovni terapevti. Tudi umsko manj bleščeč otrok je lahko dober državljan, lahko celo boljši kakor še tako umsko razvit otrok brez značaMkih kvalitet Nam te radovedno odprte oči tega ne potrjujejo? FOTO: EDI MASNEC , 16. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1982 Zvonko Štok Dražen Korent Drago Rotar Ljubica Hubelič Na Golteh ne bo nič zatajilo SpotUmOnl obeU gma pravim pričetkom sezone, a še vetlno oOprto vprašanle prthoOnosil Nam bo zima še enkrat zagodla? Tako se sprašujejo vsi ljubitelji s snegom prekritih smučišč, najbolj pa gledajo v nebo in poslušajo vremenske napovedi žičničarji, katerih zaslužek je v veliki meri odvisen tudi od darežljivosti narave. Ta pa je, kot pravimo muhasta, ter hkrati v raz- vojnih programih naših zimsko-športnih rekreacijskih centrov največja spremenljivka. Torej lahko pričnemo ta zapis o pripravljenosti RTC Golte na letošnjo sezono, kljub temu da še zdaleč ni Čas za tarnanje o slabi sezoni s kritiko, ki je v uvodu namenjena izključno atmosfer- skemu tozdu za proizvodnjo snega. Res škoda, da snega ni, kajti že pred časom smo pi- sali, da so se na Golteh v ok- viru obstoječih možnosti do- bro pripravili za letošnjo se- zono. Te trditve sva s f otore- porterjem Edijom Masne- com skušala zanikati že kar na začetku najine vožnje z gondolo proti zgornji postaji nihalke Zekovec. Prosila sva strojnika v gondoli Franca Cajnerja, naj med vožnjo malce odpre vrata gondole, s polovico centimetra sva se zadovoljila. A tudi to je bilo dovolj, elektronika ni zataji- la, ustavUi smo se. Od tistega trenutka pa do konca obiska na Golteh sva takšne inšpek- torske prijeme opustila in se omejila zgolj na novinarske metode dela. Smučišča so prlpravlloiia 2e vožnja s sedežnico na vrh Medvedjaka je potrdila, da na Golteh in njenih žični- ških napravah ne diši zgolj po sveži barvi, temveč da je bilo na stnninah smučišč marsikaj storjenega: »Vse žičniške sisteme, vključno z nihalko smo letos generalno obnovili,« je na vrhu pojas- njeval Jože Melanšek, novi vodja RTC Golte,« večja po- pravila pa smo opravih na sedežnici Medvedjak, vlečni- ci Stari Stani, postavljamo tudi novo spodnjo postajo za vlečnico Poljana. Smučarje čaka presenečenje tudi na Starih Stanih, saj smo zgra- dili novo strojnico in servi- sno delavnico, ki tako ne bo več v priljubljeni postojanki smučarjev, koči na Starih Stanih. Smučarske proge so po zaslugi smučarskih klu- bov štirih občin, Celja, Žal- ca, Titovega Velenja in Mo- zirja, ter ob pomoči mladine in teritorialne obrambe do- bro urejene, panjev, skal in kamenja ni več, pretežni del smučišč pa je posejan s tra- vo.« Svoje mnenje o smuči- ščih je pristavil še Marjan Pusarnik, vodja smučišč: »Lani je bilo na Golteh 25 hektarjev smučišč, letos jih imamo 39,5. Kljub razširitvi smo letos posvetni največ pozornosti obnovi obstoje- čih smučišč. Veliko ur smo porabili za odstranitev ka- menja, grabljenje, nanašanje ruše. Z Medvedjaka se bodo odslej z manj strahu spuščali tudi manj vešči smučarji, za katere smo uredili novo, dru- žinsko progo. S tem bodo Golte veliko pridobile, kajti v Mora vi, ki je namenjena manj zahtevnim smučarjem, že nekaj let ni veliko snega. Z buldožerjem smo očistili tudi celotno progo od Starih Stanov proti Ročki in dobili novo dolgo traso, kjer bomo lahko prirejali tekmovanja ob hkratnem smučanju re- kreativcev, kar bo omogoča- la širina nove proge. Razšir- jena je tudi Lahovnica, ki je tako primerna tudi za sindi- kalna in šolska tekmovanja. Nasploh smo vse proge tako uredili, da imamo prav za Franc Cajner, strojnik v gondoli: »Žičničarji smo dobro pripravljeni, pravta- ko so dobro usposobljene tudi vse naprave.« vse dovoljenja za domača in tuja tekmovanja. Na Medve- djaku bomo imeli konec ja- nuarja tudi FIS tekmo v žen- skem slalomu za evropski pokal.« Smučine na vrhu Medve- djaka in Starih Stanov bi lahko smučarji preizkusili že v času našega ogleda smu- čišč, kajti na vrhu je bilo tudi do 40 centimetrov teptanegia snega. Tudi proga Belega zajca je bUa zasuta, tanjša pa je bila snežna odeja na spod- njem delu smučišč. Jože Me- lanšek je uganil moje misli: »Ne moremo si privoščiti spodrsljajev iz prejšnjih let. Počakati moramo, da bo snežna odeja tudi v spod- njem delu dovolj debela.« Tudi naslednja bela pošiljka z neba delavcev na Golteh ne bo presenetila. Trije teptalci snega so kot novi in če bo potrebno, bodo teptali tudi ponoči. S sliko prekrasnega razgle- da, ki ga ponuja vrh Medve- djaka, smo se spuščali nazaj proti hotelu. Tega dne je bilo vreme jasno in Nanos smo videli kot na dlani, sosednja Avstrija je bUa še bUže... Tu- di brez smuči je na Golteh lepo, a kot kaže še vedno ne dovolj, da bi vsi dosedanji lastniki razmišljali tudi o let- ni sezoni. Se iNNlo Primorci Izkazali? z gostinstvom, pa tudi po- vezavo gostincev z žičničarji na Golteh nikoli ni bilo vse v najboljšem redu. Bo letos drugače? Tudi letos naj bi roko nad gostinstvom držala DE Pa- ka, z vodjem gostinske de- javnosti Acom Košakom. Vendar bo na Golteh razen žičničarjev malo domačinov. Na predlog direktorja DO Hoteli Riviera Portorož Slavka Mastnaka, v dogovo- ru s sozdom Emona ter DO Paka, bodo gostinske usluge v rokah delavcev iz Rivieri- nih hotelov v Portorožu. Majhna je verjetnost, da bi si ustvarjeno dobro gostinsko ime pokvarili prav na Gol- teh. To je potrdil tudi vodja gostincev iz Portoroža, Zvonko Štok: »Znano mi je, kakšne so bile razmere na Golteh v prejšnjih letih, ven- dar mislim, da mi ne bomo imeli problemov. Ce bo kar- koli narobe, vemo, kakšen je postopek - takojšnja zame- njava kadrov. Sicer pa nas je tukaj 19, vsi, četudi je dosti mladih, z nekajletnimi go- stinskimi izkušnjami. Naša večletna želja se je sedaj ure- sničila, s tem smo ob obali delno rešili problem zaposlo- vanja kadrov v zimskem ča- su. Mislim, da bi tako morali razmišljati in se povezovati vsi gostinski delavci ob oba- li. Hotel smo ob prihodu te- meljito očistih in usposobili za normalno obratovanje. Problem seveda še vedno predstavljajo prenočitvene zmogljivosti, ter premalo se- dežev v restavraciji. Ce nam bo uspelo, bomo smučarjem ponudili nekaj več na tere- nih. Čudi me, da so se gostin- ci tega območja tako izogiba- li temu hotelu.« Kljub tej oceni strokovno in teoretič- no podkovanega gostinske- ga jjedagoga, ki je v gostin- stvu že 17 let, smo za prve vtise prosili še nekatere dru- ge gostinske delavce. Kuhar Dražen Korent: »Sem smo prišli zato, ker smo tako sa- mi želeli in ne, ker bi bili prisiljeni. Mislim da ne bo problemov. Reda smo vaje- ni, s šefom se tudi ujemamo. Dobro je tudi, saj smo malo zamen jedi klimo. Tudi v ku- hinji ne bo problemov, kljub temu da sem v Portorožu za- poslen v ribji restavraciji.« ljubica Hubelič: »Nekaj de- lovnih izkušenj na podobni nadmorski višini že imam, dva meseca sem delala na Mariborskem Pohorju. Tudi tukaj je v redu, tako da so prvi občutki ugodni. Le mal- ce dolgčas je še, ker še ni gostov.« Drago Rotar, nata- kar: »Med gostinci sem tu- kaj najstarejši, 22 let staža že imam. Prav bi bUo, da pride- jo gostje, kajti nismo navaje- ni nedela. Takšna spremem- ba je za nas z morja kar ko- ristna, četudi bomo tukaj le Tudi za varnost na smuči- ščih bo letos na Golteh bo- lje i>oskrbljeno. Več reda na pobočjih Medvedjaka in Starih stanov bodo skušali narediti delavci postaje mi- lic iz Titovega Velenja in, Mozirja. Tudi za signaliza- cijo na smučiščih je poskrb- ljeno. krajši čas. Vsak mesec se bo- mo naimreč zamenjali.« Letos da, kaj pa prHiodnJe leto? Na Golteh bi torej moralo biti vse v redu. Delavci RTC so se potrudili, pri tem pa so jim pomagale delovne orga- mzacije ter smučarski klubi že prej naštetih štirih občin tudi gostinci iz Portoroža ve do, kakšna je njihova naloga Poleg tega, ali bo dovolj sne ga, je nerešeno le še vpraša nje pokrivanja izgub in na daljnje usode centra. 2e več krat letos smo ugotovili, di je politična pripravljenost \ regiji za ozdravitev centra le tos večja kot kdajkoU prej Toda, ali je tudi dovolj učin kovita? I Poizkus, da bi potrebnj sredstva združevale delovne organizacije regije, povezani v Poslovno skupnost, se n posrečil. Še več, medtem k< so v nekaterih občinah de lavci o tem že razpravljali nj zborih (Mozirje, Titovo Vele nje), se v Celju, Laškem te Žalcu sploh niso odločili zj javno razpravo. Res, da je bi predlog predvsem zaradi go spodarskega položaja že vna prej obsojen na propad, ven deir ob vsem ni jasno, zaka toliko predhodnih razprav ter kupov popisanega mate riala. Tudi sedaj, dobre štii mesece pred 31. marcem, ki bo potrebno pokriti izgube še ni jasno, kako bo s cer trom vnaprej. Kmalu po neuspelem ref€ rendumu o združitvi delov nih organizacij Turist iz Nc zarja in Savinje iz Mozirja s pri sozdu Merx pripravi svoje predloge in stališča z dolgoročno sanacijo in nj daljnji razvoj RTC Golte. Pc slovodni odbor sozda je svc predlog poslal v obravnav vsem medobčinskim in ol činskim forumom. Predlo je le v glavnih obrisih tal šen. Na osnovi skupnega, us klajenega razvojnega progrj ma naj bi se DO Paka iz Tit( vega Velenja vključila SOZD Mene. DO Turist Nj zarje se samoupravno pre< blikuje v TOZD, ter se skv paj s tozdom Golte združ* nov tozd znotraj DO P; Vse obveznosti do vkljuJ 31. 12.1983 bi odpisali v vii no 50 odstotkov, plačilo pr ostalih obveznosti pa odlož li za naslednjih 5 let. Prj tako bi za to obdobje mora zagotoviti nepovratno zdn zevanje sredstev TKS štiri občin v letni višini 12 milij nov dinarjev, ter zagotovi Ob ugodnih snežnih ra merah in ugodni elektr energetski bilanci, bo t Golteh tudi nočna smuk Tak predlog so podprli tw izvršni sveti štirih občin. pokrivanje morebitnih izg*. iz rezervnih skladov štir. občin. Predlog vsebuje tu izgradnjo turistične vasi Mozirju, kar bi realizirali sozdu Mene. Toliko o te: novem predlogu, ki pa je 1: različno sprejet. V Celju Žalcu so ga podprli, v Moz ju pa zavrnili, s tem da bo< v začetku januarja pods svoj predlog za razrešit« programa razvoja, kajti rel rendum o združitvi Turis in Savinje bodo ponovi Podpirajo le izgradnjo tu stične vasi. Velenjčanom predlog sicer ne zdi slab, bodo do 15. januarja počai h še na tretji predlog, ki i skupno z ERO Titovo Ve] nje in Zgomjesavinjsl kmetijsko zadrugo pripra Ija Savinjsko šaleška gosp darska zbornica. Upajmo, da v vseh ti predlogih ne prevladuje občinski interesi in da obči ski plotovi ob razpravi iskanju prave rešitve ne t do previsoki. Bo vsaj predlog (£di pa mogoče tr združeni v enega) takšen, se bodo Golte lahko priče pripravljati za zimsko pa 1 di letno sezono že zgoc spomladi? To se na Golt dosedaj še ni zgodilo in Golteh 14 stalno zaposler delavcev Tozda RTC razm Ija, da bodo v regiji enkrat riašh pravilno rešitev. RADOPANTEL FOTO: EDI MASNI Na vrhu Medvedjaka Je bilo kar precej steptanega snega,a sta Marjan Pusarnik in Jote Melanšek po ogledu smučišč sklenila, da bo moralo pasti še nekaj snega, preden bodo smučišča preskusili tudi smučarji. Delavci tozda RTC Golte so opravljali še zaključna dela na spodnji postaji vlečnice Poljana, 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 17 Drobne ročice v bitki za vsakdanji krub Nepalskim sirotam žMlenle nI z rožicami postlano Dobna roka se je iztegnila proti nam: »Rupies, Sir.« Bil je iz »skupine Anapur- na«, ki je prosjačila pred tem hotelom. Skupina ma- lih brezdomcev kar »capelč- ki« smo jim rekli - ki so se zvečer zavili v kos žaklovi- ne in tesno stisnjeni prespa- li ob robu pločnika. Kathmandu je poln malih brezdomčkov, ki so pribežah iz preštevilnih revnih družin s podeželja. Mnogi z upa- njem, da bodo v glavnem mestu Kathmanduja našh večji, debelejši kos kruha. Nekateri med njimi utonejo v ubožni četrti Patan, ti, ki so se odločili za prosjačenje, pa so skoraj brez izjeme briht- nih glav in prebrisani in če- prav brez šol (za to pač niso imeU denarja) skoraj vsi za silo tolčejo angleško. Slavko je v restavracijo po- vabil na večerjo dva mala na- briteža, ki sta nas nekaj časa 1 spremljala na ulici in vztraj- no zatrjevala, da sta »hun- gry« Gačna). Kako ponosno sta sedla za mizo poleg nas in gledala, ali so ju gostje opazi- U. Spila sta čaj, potem pa se lotila krožnika riža. Toda vi- I delo se je, da je za njima že ' L uspešen dan in da sta prišla '•ifi v gostilno s polnimi želodč- "i"" ki. Toda kdo ve, morda jutri ? ne bosta našla kakšnega do- I brega turista, da bi ju pogo-- stil, zato sta se malo potrudi- I la in pospravila vsak svojo 1 porcijo. I Novembrsko sonce je kar močno pripekalo. Nekaj čez 20 stopinj nad ničlo je zabe- ležil termometer. Na vogalu v starfem delu mesta si je de- ček navlekel čez glavo kos žaklovine in z iztegnjeno ro- ko spremljal skupino turi- stov. Bil je videti ubožen in mimogrede mu je kanilo ne- kaj mpij. Toda, zakaj si je navlekel to žaklovino, saj je vendar vroče? Kasneje, ko so turisti odšU, je sedel na svoj prostor na pločniku in si snel žciklovino. Imel je pol- na, okrogla lička in tak pač ni mogel vzbujati usmiljenja pri tujcih, zato se je pred vsa- kim beračenjem spretno ma- skiral. Na dežeU v bolj odročnih krajih denar izgubi veljavo. Otroci tudi tam beračijo, za- kaj večina Neplacev meni, da so turisti strašansko bo- gati ljudje in lahko pogrešajo nekaj malenkosti. Toda male »Capelčke« na dežeh ne za- nima denar. Ukaželjni otroci večinoma prosijo za svinčni- ke, potolEižijo pa se tudi z bonbonom, čokolado, balo- nom ali kakšno drugo ma- lenkostjo. Ustavih smo se ob potoku in se po nekaj dneh naporne hoje umih v toph vodi. Brž je bila pri nas mala druščina iz bližnje vasi, toda kaj, ko smo vse svinčnike in sladkarije že zdavnaj razdelili. Vsakdo je pobrskal po nahrbtniku in našel kakšno malenkost in brž se je okrog njega nabrala druščina. Močnejši so odri- njcili mlajše in slabotnejše. Le mala deklica je ves čas vztrajno stala poleg mene. Pod pazduho je držala že precej oguljeno knjigo. »Pen, Pen,« je ves čas po- navljala. »Čajna,« sem ji dopovedo- val. Toda deklica me je še kar naprej gledala s prosečimi očmi. Bila je drobne postave in očitno J o je ostala drušči- na že večkrat odrinila in ostala je brez tako želenega svinčnika. Spomnil sem se, da imam v nahrbtniku še kemični svinčnik z uro, ki mi ga je podaril prijatelj še v Celju. Začel sem odpirati nahrbt- nik in brž se je okrog mene nabrala vsa druščina. Vedeli so, da bo nekaj 2^anje. Roke so se stegovale k meni in ma- lo deklico so spet odrinUi. Toda z očmi sva se sporazu- mela in hvaležno je ugotovi- la, da bo ona tista srečna last- nica kemičnega svinčnika. Komaj sem se prebil skozi gručo in ji v roke stisnil svinčnik. Zdelo se je, kot da je dobila največje bogastvo na tem svetu in še dolgo po- tem, ko smo odšh po hribu navzgor, je hvaležno gledala za nami... Droben pastirček je tekal za bivolom in ga naganjal v stajo. Pridružila se mu je še malo starejša pastirica. Sak- pa, majno pastirsko naselje, kakšno uro hoda nad Simi- gaonom. Bil je že mrak, ko sva se z Bojanom pridružila trem malim pastiričkcun v staji. Na ognjišču je vzplapolal plamen, kmalu so prišU še pastirčki iz sodednjih staj, zakaj gostje so tam gori kaj redki, zato pa toliko bolj za- nimivi. Po skromni, prepro- sti večerji so dekUce zapele, najstarejša pa je zaplesala ob ognju. Kasneje so natresli nekaj šal, ki jih midva seve- da nisva razumela, toda vzdušje, to preprosto idilič- no življenje nama je sedlo v srce, da ga še dolgo ne bova pozabila. Zjutraj, že ob svitu, so pa- stirčki nagnah živino na pa- šo, potem pa so jo mahnih v dohno. V šolo. Tako lepo se mi je zdelo življenje teh preprostih, ve- činoma revnih ljudi. Toda za nas je vse skupaj idilika, za njih, tudi za male pastirčke s Sakpe, pa je to le del vsakda- njega boja za kruh, boja, ki je večkrat zelo trd in morajo v njem sodelovati tudi otroci že takoj potem, ko shodijo. Srečko Šrot HIMALAJSKI DNEVNIK Slovensko ljudsko gledališče Celje Četrtek, 29. dec. ob 13.: VitoTaufer: JAZ NISEM JAZ. 5. šolski abonma in izven. Ob 17.: Vito Taufer: JAZ NISEM JAZ. 4. šolski aboruna in izven. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljub- ljane. Sreda, 4, jan. ob 17.: Publij Terencij Afričan: EVNUH. Abonma sreda in izven. Četrtek, 5. jan. ob 12.: Publij Terencij Afričan: EVNUH. Abonma Pedagoški šolski center. Ob 19.30: Publij Terencij Afričan: EVNUH. Abonma četrtek in izven. Dom kulture Griže V domu kulture v Grižah bo v petek, torej jutri ob 12. in 16. uri nastopila mladinska gledališka skupina DPD Svo- boda iz Griž. Za otroke osnovne šole Griže in predšolske otroke krajevne skupnosti bodo uprizorili mladinsko igro Dedek Mraz in palčki. Likovni salon Celje v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih del mariborskih umetnikov. Na razstavi se predstavlja osem avtorjev, razstavo pa si lahko ogledate do 14. ja- nuaria. Razstavni salon Rogaška Sladna v Razstavnem salonu je odprta razstava akademskega slikarja Milana Lorenčaka. Razstavo si boste lahko ogle- dali do 15. januarja. VVelcIielsbergerJev dvorec liiško v razstavnih prostorih Weichelsbergerjevega dvorca si lahko samo še danes in jutri ogledate razstavo, na kateri se s svojimi deli predstavlja slikar in restavrator Viktor Povše. Galerija Mozirje Samo še danes in jutri si lahko v galeriji v Mozirju ogledate razstavo grafik in olj Petra Matka. Avla Poslovnega centra GIP Ingrad Celje V avli poslovnega centra Ingrad na Lavi razstavlja cikel novih grafik Jože Horvat-Jaki iz Nazarij. Razstavo si lahko ogledate do 15. januarja. Knjižnica Titovo Velenje V Galeriji knjižnice je odprta razstava novoletiuh ilustra- cij Jelke Reichmanove. Razstavo si boste lahko ogledali do konca januaria prihodnjega leta. Knjižnica Edvarda Kardelja v avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta razstava z naslovom Zimski šjjorti. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 25. januarja. Pokrajinski muzej v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava emtičnih fresk. Razstava je za ogled odprta vsak dan razen ob pone- deljkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 16. ure in sicer do konca januarja. Avla Razvojnega centra Celje v avU Razvojnega centra v Celju je odprta razstava slikarja Jureta Sarlaha, ki si jo boste lahko ogledali do 14. januaria. Pionirski dem Cvetke Jerinove CeUe v pionirskem domu Cvetke Jerinove je v teh dn^ od- prta razstava likovnih del učencev osnovne šole Slavko Slander. Ogledali si jo boste lahko do 10. januaija. Kulturni dom Tmovlje Mladinska gledališka skupina kultumoumetniškega društva Zarja iz Tmovelj bo danes ob 13.30 in ob 16. uri uprizorila veseloigro za otroke Conrada Seil^a Klovn in njegov cirkus. Predstavi bosta za nekatere osnovne Sole iz Celja. Dvorana Golovec Celje v soboto, 31. decembra bo v dvorani Golovec od 20. do 4. ure zjutraj novoletno praznovcinje z ansamblom Prizma ter gostom večera Mananom Kraljem. Za obiskovalce so pri- pravili tudi presenečenje, srečelov, odprta pa bo tudi di- skoteka. Silvestrovanje na Bledu s TTG v soboto, 31. decembra ob 16.30 uri bo iz Celja odpeljal proti Bledu silvestrski vlak. Silvestrovanje bo v Casinu Park hotela na Bledu, za zabavo pa bodo skrbeli ansamkrfi Biseri iz Zagreba in člani kulturno umetniške društva Zaria Tmovlje. Povatek z Bleda bo ob 4. uri ^utraj, prijave pa sprejema TTG C^elie. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 Kmetu noben hrib ni previsok Kmečko delo le še vedno premalo vreanoteno Anton Ceč je že deset let kooperant Kmetijske za- druge Laško. Z družino živi v vasi Cimemo, ki je na vi- šini 900 metrov in sodi v krajevno skupnost Jagnje- nica. Ima 38 hektarov zem- lje, od tega deset hektarov obdelovalne površine in 25 glav živine. Kljub temu, da je kmet kooperant, mu največji del dohodka prinaša gozd. Če- prav si je pred leti zgradil lastni vodovod, ima zaradi suše še vedno težave z vodo. O preskrbi vasi z vodo ra- zmišljajo tudi na krajevni skupnosti. Naredili so pro- jekt za vodovod, ki pa ni fi- nančno izvedljiv. Po projek- tu bi vodovod stal 700 milijo- nov, kar je le nekoliko manj }cot je stal vodovod za Rade- če. Cena je tako visoka tudi zato, ker se za vodovod niso zavzeli vsi vaščani. Nekateri imajo namreč močno kapni- co, ki jim za njihove potrebe povsem zadostuje. Tako An- tonu Ceču ni preostalo dru- gega, kot da dovaža vodo s cisterno. Vodo so mu vozili tudi gasUci. Ce zanemarimo ta pro- blem, je Anton Ceč zadovo- ljen kmet. Ne čuti potrebe, da bi si iskal dodatnega za- služka v tovarni. Ne moti ga, da mora večino kmečkih opravn opraviti ročno. S so- delovanjem s kmetijsko za- drugo in z gozdnim gospo- darstvom je zadovoljen. Ni pa brez želja. Rad bi si po- pravil hišo in izplačal posoji- la, ki mu tega ne dovoljujejo. O razširitvi kmetije ne ra- zmišlja, ker je pri hiši prema- lo delovnih rok. Ima dva otroka in šestletni sin se že zanima za kmetovanje. O tem ali bo ostal na kmetiji ali ne, je še prezgodaj govoriti. Kot večina kmetov je tudi on nezadovoljen z nenehnim spreminjanjem cen in pravi: »Kmečko delo je še vedno premalo vrednoteno.« V. E. Gospodarno kmetovanje Piše Franc Potočnik, tilpl. kmet. Inž. Krmni obroki za krave molznice (2) Ugotovili smo, da nam 600 kilogram- ska krava lahko da poprečno okoli 13 kilogi*amov mleka iz osnovne krme, če pokladamo dnevno 25 kilogramov ko-^ ruzne silaže, 8 kilogramov srednje do-; brega sena, 15 dekagramov UREE in 10 ■ dekagramov bovisala. Pri intenzivni pri- j delavi mleka se s takšno mlečnostjo vse- ■ kakor ne moremo in ne smemo zadovo- \ Ijiti. Postavlja se vprašanje, kako ob' omenjenih količinah osnovne krme po- j višati dnevno količino pridelanega mle-' ka po kravi. Ob večji količini koruzne silaže v^ krmnem obroku za krave molznice do-1 dajanje koruze ali pesnih rezancev ne i pride v poštev. S tema energetsko bo- i gatima krmiloma namreč še bolj razširi-' mo beljakovinsko razmerje, ki smo ga v osnovni krmi že bili prisiljeni zoževati z \ dodajanjem UREE. Ob omenjeni! Izračunan krmni obrok vsebuje 8.850 ŠE in 1.510 gramov prebavljivih surovih beljakovin. To zadošča pri 600 kilogra- mov težki kravi za dnevno proizvodni© osnovni krmi lahko torej mlečnost po- višamo le na račun koncentratov, ki vsebujejo 18 odstotkov beljakovin. Takšna krmila imajo v enem kilogramu okoli 650 škrobnih enot in približno 14 odstotkov prebavljivih surovih beljako- vin. To morajo biti predvsem prave be- ljakovine (v teh krmilih ne sme biti UREE, če smo jo že dodali v osnovno krmo), katerih prebavljivost je okoli 75-80 odstotkov. Iz osnovne krme bi v našem primeru krava zaužila dnevno okoli 2,5 kilogra- ma suhe snovi na 100 kilogramov žive teže. Dodali bi lahko še okoli 3 kilogra- me močnih krmil, ne da bi se zmanjšala konzumacija osnovne krme. Poglejmo, koliko hranilnih snovi bi žival zaužila in kakšno proizvodnjo mleka lahko priča- kujemo. okoli 20 kilogramov mleka. Iz dodanih 3 kilogramov kvalitetnih močnih krmil dobimo torej dodatnih 7 kilogramov mleka dnevno. Kako bomo gnojili na travnatem svetu? Dandanes je težko sveto- vati, kako gnojiti na trav- natem svetu. Zelo negospo- darno bi bilo zahtevati gno- jenje travnikov, ki jih dva- krat kosimo. Takšen pride- lovalec bi nanweč metal de- nar skozi okno, saj bi ob pozni prvi košnji pospravil s travnika slamo namesto hranilnih sestavin, ki jih potrebujejo živali za tvorbo mleka in mesa. Izbira ustreznega gospo- darjenja na travnatem svetu je odločilnega pomena. Vfe- mo namreč, da vremena ne moremo spreminjati po naši volji, ampak moramo pride- lovalne ukrepe prilagajati vTemenskim razmeram. Ta- ko ne bi smeli košnje urav- navati po lepem vremenu, ampak po rasti trave. To pa pomeni, da bi se morali v ve- čini primerov čimprej odpo- vedati sušenju prvega odko- sa nd tleh in namesto tega izbrati siliranje uvele trave, sušenje na sušilih ali dosuše- vanje; tam kjer so strnjena zernljišča, pa urediti čredin- sko pašo živine. Pravilnemu spravilu pri- delkov s travnatega sveta mnogi pridelovalci še niso namenili dovolj pozornosti. Zato na takih kmetijah tudi gnojenje travnikov ni smotr- no. Kdor gnoji dvokosnim. travnikom, ne more izkori- stiti ugodnih učinkov gnoje- nja. Na travnatem svetu se namreč ruša zelo hitro izbolj- ša, če jo gnojimo. Toda večji in boljši pridelek, ki ga dose- žemo z gnojenjem, moramo znati tudi pravočasno in skrbno pospraviti. Ko se odločimo za primer- no spravilo pridelka s trav- natega sveta, smo pred vpra- šanjem, kako gnojiti. Najprej moramo vedeti, da hlšvski gnoj ni nujno potreben za ohranjanje rodovitnosti trav- natega sveta. Ce ga nimamo dovolj, ga raje trosimo po njivah, na travnikih pa upo- rabljajmo rudninska gnojila. Občasno pa je tudi gnojenje s hlevskim gnojem priporoč- ljivo zaradi sledovnih ele- mentov, ki jih ni v rudnin- skih gnojilih. Na travnatem svetu s hlevskim gnojem sa- mo nadomestimo hranila, ki bi jih lahko dodali z rudnin- skimi gnojili. Kolikor na- mreč gnoj vsebuje rastlin- skih hranil - dušika, fosfora in kalija -, za toliko lahko zmanjšamo odmerke ru- dninskih gnojil. Ce se odločimo za gnojenje travnikov z rudninskimi gnojili, si ne bi smeli dovoliti manj kot tri košnje. Ce vklju- čimo še pašo, latdco najbolje izkoristimo travno rušo. Za gnojenje takih travnikov uporabljamo lahko gnojilo NPK 6:26:26 ali 10:30:20. Okrog 800 kg/ha takega gno- jila potrosimo pred začet- kom obraščanja travne ruše spomladi. Po vsakem odko- su ali paši pa gnojimo še z gnojilom KAN, in sicer okrog 150 kg/ha. Cim prej ko kosimo, se pravi, kolikor mlajša je mrva ob spravilu, toliko več dušika moramo potrositi na takem travniku. Ce primerjamo stroške za gnojila in vrednost z gnojili povečanega pridelka, se go- spodarnost vlaganj v gnojila izkaže ugodna. Odvaditi se bomo namreč morali ocenje- vati pridelke na travnikih po količini pridelane mrve. To- na mrve, ki smo jo pokosili na travniku julija in nam jo je dodobra spral dež, se ne more primerjati s tono mrve, ki smo jo v istem mesecu spravili že z drugo ali tretjo košnjo in jo dosušili pod streho. Zato velja, da je gnojenje z rudninskimi gnojili na trav- nikih pri količkaj strokovni rabi gospodarno. Hkrati je treba upoštevati tudi ugoto- vite, da je uporaba gnojil ne- zamenljiva osnova vsakega interizivnega gospodarjenja na travnatem svetu, ki je po- glavitni vir krme za živino. JOŽE GUZELJ 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 19 IZ ŽIVUENJA IN DELA DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH V OBČINAH REGIJSKEGA SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE Ob zaključku leta Vse bolj hitimo in se trudimo, da bi še v teh zadnjih, trenutkih iztekajočega se leta postorili tisto, kar; nam pač tekom leta ni uspelo oziroma nismo imeli za i potrebno. Tako lahko ocenjujemo tudi delo sklada za i izobraževanje delavcev na področju samostojnega i osebnega dela občin območja Celja, ki jih sklad; vključuje v svojo dejavnost. i Že drugo leto zapored lahko ocenjujemo, da še ve- i dno na tem zelo pomembnem področju nismo dosegli | uspehov, katerih realizacija je naloga sklada. Vsemi nam je jasno, da je sklad in sredstva, ki se zbirajo za; namene vseh oblik izobraževanja delavcev zaposlenih i pri samostojnih obrtnikih izključno organiziran in de-^ luje v interesu, da bi se delavci, ki so zaposleni pri j samostojnih obrtnikih izobraževah v korist boljšega ^ razvoja obratovalnice, kjer so zaposleni in pa v korist, boljšega socialnega stanja delavca, ki bi si z izobraiže- [ vanjem pridobil izobrazbo. Z bojaznijo se sprašujemo, i zakaj je pri samostojnih obrtnikih še vedno skoraj j polovica delavcev brez ustrezne strokovne izobrazbe j oziroma brez vsakršnega pokUca. To vprašanje bi si; moral zastaviti vsak posameznik, ki spada v to katego-1 rijo delavcev in pri sebi razčistiti zakaj mu teoretično i in strokovno izobraževanje ne pomeni nič oziroma] zakaj ne sprevidi, da je tudi njemu izpopolnjevanje) potrebno. Zavedamo se, da je vsak posameznik tako i ali drugače zavzet pri svojem delu, da vsakemu posa- \ mezruku tempo življenja v današnjem času jemlje tudi i obihco prostega časa, vendar kljub temu ne smemo. zanemariti dejstvo, da nam je ob tem razvoju in pre- \ hodu naše družbe iz nerazvite v industrijsko razvito j družbeno ureditev še kako potrebno znanje, da bomo ] takšen razvoj tudi obdržah. : Povsod, kjer je to možno, pa najsi bo v Novem! tedniku, ki ga imamo za svojo obliko obveščanja, na j članskih sestankih OOZS delavcev zaposlenih pri sa- mostojnih obrtnikih, kot tudi na občini občnih zborih ; Osnovnih organizacij Zveze sindikata, v obliki rcizruh \ anket, ki so bile dostavljene osnovnim organizacijam [ ZS delavcev pri obrtnikih in obrtnim združenjem ob- čin, ki zajemajo delo sklada, so bile dane pobude, | ponudene mo^osti ter oblike izobraževanja oziroma' iskani interesenti, ki bi se želeli ali pa jim je potrebno ] izobraževanje. Kljub temu, da so te pobude rodile; določen interes in se delavci javljajo s svojimi željami, ; je vendarle število uporabnikov naših namenskih' sredstev še zmeraj zdaleč premalo. ] Ko ocenjujejo informiranost delavcev lahko rečemo; samo, da je še zdaleč preskromna, kljub temu, da je bil: napravljen korak naprej. Poleg tega pa lahko ugotav-1 Ijamo, da je tudi interes delavcev po informiranosti ■ prešibak oziroma marsikdo še tisto, kar smo ponudiU,; niti pogledal ni, še manj pa, da bi prečital. Ko takole ocenjujemo našo dejavnost, seveda ne; smemo izrekati samo kritike, temveč so pomembnejša 1 dejstva, da se aktivnost razvija v pozitivno smer. Pred- ^ vsem moramo pri naši oceni pohvaliti posameznike, i delavce kot tudi samostojne obrtnike, da so s svojo \ aktivnostjo vendarle pripomogh k delu sklada za izo- ] braževanje ter pripomo^ k aktivnejšemu delu osnov- • nih organizacij ZS delavcev pri samostojnih obrtnikih,; ki je v vsakem kraju in na vsakem mestu prva, ki s \ svojim delom zagotavlja pogoje kvahtetnejše organizi- i ranosti in delovanja sklada za izobraževanje. Težko preštejemo koliko besed »sklad« in »izobraže- ■ vanje« je v teh kratkih vrsticah izrečenih. Zakaj tako? i Kaj je sklad in kaj je izobraževanje je lepo zapisano v ' X. poglavju od 99. do 108. člena Kolektivne pogodbe o ; delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrt- niki, ki jo je sklad zagotovil ter tudi organiziral dostavo ' za vsakega delavca, ki je zaposlen pri samostojnemu , obrtniku v občinah Celje, Mozirje, Šentjur, Šmarje pri \ Jelšah, Velenje in Žalec. Kot je Zakon o združenem delu zakonski akt delav- i cev združenega dela in organizacij, tako je kolektivna ; pogodba enakopravni zakonski akt za urejanje medse- i bojnih dolžnosti in pravic med samostojnimi obrtniki i in delavci, ki so pri njili zaposleni. Ker na področju samostojnega osebnega dela ni drugih aktov (pravilni- ; kov; statutov in shčno) je tem bolj pomembno, da vsak i izmed prizadetih, se pravi delavec in obrtruk, to kolek- i tivno pogodbo pozna v podrobnosti in se le-te tudi • dosledno drži. Ce bi bilo tako, potem bi vsak posamez- ; nik hitro ugotovil, da mu ponudene možnosti po izo- i braževanju ne dajejo samo ugodnosti temveč, da te j možnosti vsakega posameznika tudi zavezujejo. To se ] pravi, da je delavec v obratovalnici dolžan stremeti po " dodatnih znanjih, se izpopolnjevati in se stalno učiti na i delu, za delo, ob delu, skratka vsak trenutek hlepeti po novem znanju, ki bo dalo boljše rezultate in odrezalo ; za jutri lepši kos kruha. ] Komur bo ta skromna ocena ob zaključku letošnjega i leta vendarle dala razmišljati in mu vžgala iskrico tež- \ nje po dodatnih znanjih, naj si sam, če orgaruzirano ne ! zna, potom osnovne organizacije ZS ah delodajalca j oziroma združenja obrtnikov poišče mesto, kjer bo 1 dobil dodatne informacije. To mesto pa je delegat, ki .j dela v organih sklada za izobraževanje aU pa strokovna ; služba, ki ima sedež v Žalcu, Levstikova 2 tel.: 710-886. j Kdor med temi napisanimi vrsticami ne bo našel I besede, ki bi bila namenjena tudi njemu, naj to pre- \ nese na svojega delovnega sotovariša, mu priporoča in 1 ga nenazadnje tudi vzpodbudi k izobraževanju v vsaki i obhki, pa najsi bo to za pridobitev kvalifikacije, sp>ecia- j lizacije, druge oblike strokovnega izpopolnjevanja kot ''' tudi udeležbe na strokovnih ekskurzijah. Za poklic možnosti po starih programih v sodelovanju s Srednjo šolo »Bori- sa Kidriča« Celje je strokovna služba Sklada za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega de- la v celjski regiji poiskala možnosti izobraževanja in pridobitve poklicne strokovne izobrazbe še po starih pro- gramih. Usmerjeno strokovno izobraževanje je s korakom naprej spremenilo bivšo obliko izobraževanja za poklic s so- dobnejšimi posegi katere pa še vedno (predvsem samostojno osebno delo- obrtniki) težko razumejo ki sprejema- jo. Se zmeraj se usmerjenemu izobra- ževanju očita, da je bila bivša oblika - vajeniška doba in šolanje poklicnih kadrov uspešnejša in je dala predvsem* za obrtništvo kvalitetnejše kadre. Kljub takšnim in drugačnim očit- kom se sistem usmerjenega izobraže- vanja ne bo bistveno spreminjal. Spre- menil se bo pa seveda v tem, da bo pridobitev poklica po starem progra- mu izobraževanja z 31. 8. 1986 povsem onemogočena. To se pravi, da so do tega datuma še vendarle možnosti, da si delavec, ki je v preteklosti obiskoval poklicno šolo in ni dokončal katerega izmed razredov ali ni opravil zaklju- čnega izpita za poklic za katerega se je »kot vajenec« učil, da po sistemu TA- KO IMENOVANE PREKVALIFIKA- CIJE v obliki diferencialnih izpitov pridobiti določeno strokovno izobra- zbo. Da zadevo poenostavimo in pojasni- mo v bolj domačem jeziku to izgleda takole: vsakdo, ki se je že v preteklosti učil za pokUc ah pa bi tudi sedaj želel pridobiti poklic in je zaposlen pri sa- mostojnemu obrtniku (to velja tudi za združeno delo), se zglasi na Srednji šoh »Borisa Kidriča« v Celju (to velja tudi za druge šole enakega statusa), prijavi izpite, ki mu še manjkajo da bi lahko opravil zaključni izpit za poklic, oziroma katero kvalifikacijo bi rad v obhki samoizobraževanja pridobil. Delavec, ki se je odločil za tako obliko izobraževanja, dobi na šoh navodil če- sa se mora naučiti in kdaj bo opravljal izpit za posamezni predmet. Na podla- gi skript se bo doma pripravljal in v postavljenem roku opravljal tudi iz- pite. Na šoli »Borisa Kadriča« v Celju si je možno s tako imenovano prekvahfika- cijo v obhki polaganja diferencialnih izpitov pridobiti strokovno izobrazbo za naslednje pokhce., NA BIVŠI AVTOMEHANSKI ŠOU: - dokončati ah pridobiti poklic av- tomehanika - dokončati ali pridobiti pokhc voz- nik - avtom.ehanik NA BIVŠI POKLICNI KOVINARSKI ŠOU: - dokončati ah pridobiti pokhc kle- par (stavbni klepar) - dokončati ali pridobiti poklic kle- par (avtomobilski klepar) - zlatar - optik - graver - paser - urar NA BIVŠI OBLACDLNI POKUCNI ŠOU: dokončati ah pridobiti pokhc: - šivilja - krojač - konfekcionar - krznar NA BIVŠI FRIZERSKI ŠOU: dokončati ah pridobiti pokhc: - moški in ženski frizer - moški frizer - ženski frizer NA BIVŠI PROMETNI ŠOU: - cestno-prometni tehnik Srednja šola »Borisa Kidriča« v Ce- lju nudi tudi možnosti izobraževanja OB DELU po vseh programih srednje- ga usmerjenega izobraževanja (prido- bitev pokhca na: - cestno prometni usmeritvi - tekstilno-tehnološki usmeritvi in - usmeritvi za osebne storitve - fri- zerstvo Seveda imajo do takšne oblike izo- braževanja vsi, ki so se pred sprejet- jem Zakona o usmerjenem izobraževa- nju oziroma do njegove uveljavitve to je do 7. maja 1980 začeh izobraževati v šolah za pokhcno izobraževanje z ure- ditvijo učnega razmerja in v srednjih šolah ah se izobraževali v izobraževal- nih organizacijah za izobraževanje odrashh, pravico, da začeto izobraže- vanje po starih programih lahko nada- ljujejo in končajo. V kohkor pa komu začeto izobraževanje ne odgovarja (da je zgrešil smer), lahko izobraževanje nadaljuje pod istimi pogoji po drugem starem programu (in tudi šoli) z oprav- ljanjem diferencialnih izpitov. Organi sklada žehjo s tem opozoriti, da je stara obhka izobraževanja za po- klic ali pridobitev srednje šole še zme- raj mogoča, če bo izobraževanje v in- teresu delavca in obrtnika pa bo sklad poravnal tudi vse stroške. Vse informacije in več o tem boste laliko dobili na šoli »Borisa Kidriča« ali pa na sedežu sklada Levstikova 2, Žalec, tel.: 710-886. Delovno razmerje med delavcem In obrttiikom ZanImN In koristen seminar, ki ga pripravljata Sklad In sodišče Združenega tlela Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih v celjski regiji Je v dogovoru s sodiščem Zdru- ženega dela v Celju dogovoril izvaja- nje seminarja, ki bo obsegal sledeče teme: - prikaz normativne ureditve de- lovnih razmerij delavcev pri samo- stojnih obrtnikih; - praktično urejanje delovnega razmerja ter - pregled sodne prakse pri Sodišču združenega dela Celje v obdobju 1981-1983 s področja urejanja delov- nih razmerij med delavci in samo- stojnimi obrtniki. Seminar bo v obliki dveh predavanj v popoldanskih urah in bo trajal 2 do 3 cele ure. Na seminarju bodo predava- telji tudi odgovarjah na vprašanja slu- šateljev ter vsa vprašanja z odgovori stmih v enotno brošuro, ki bo slušate- ljem v pomoč. Za delavce /.aposlene pri samostoj- nih obrtnikih bo stroške seminarja po- kril v celoti sklad za izobraževanje, v kolikor pa bodo izvajanje seminarja sprejela tudi Obrtna združenja, bodo njihove stroške pokrila le-ta. Za samo- stojne obrtnike v Celju je bil prvi semi- nar že opravljen. Za člane organov OOZS v Celju bo predvidoma v drugi polovici januarja v Celju. Za delegate skupščine sklada in člane organov OOZS v Žalcu bo seminar v začetku februarja. Po ostalih občinah območja regijskega sklada pa bodo seminarji izvajani na podlagi predhodnega do- govora z Osnovnimi organizacijami ZS in Obrtnimi združenji. Delavcem, ki bi želeli seminar obi- skati in poslušati predlagamo, da se v čim krajšem času prijavijo na sedežu svoje OOZS. Kdaj bo seminar izvajan pa boste dodatno obveščeni. Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v celjski regiji želi delavcem in samostoj- nim obrtnikom, Osnovnim organizacijam ZS ter Obrt- nim združenjem, Občin- skim svetom-ZS, ZSS Med- občinskenr\u svetu območja Celja ter Medobčinski go- spodarski zbornici območ- ja Celja srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1984, v že- lji za še večjim sodelova- njem. Sindikat delavcev zaposlenih pri ohitnikih je na delovni konferenci ocenil delo v letu 1983 Sindikat delavcev, ki je v celjski re- giji po številu zaposlenih največji, saj je v letošnjem letu bilo zaposlenih 732 delavcev, v 667 obratovalnicah, je oce- nil, da je bilo delo osnovne organizaci- je dobro in glede na to sprejel smernice za prihodnje leto. Zelo razveseljujoč je podatek, da se je v letošnjem letu povečala zaposlenost pri obrtnikih kar za 6%, kar je eden največjih procentov v slovenskih obči- nah. Seveda je nekaj tega zaposlovanja šlo tudi na račun novih obratovalnic, ki so se v celjski občini povečale za 5%. Kako pomembno vlogo igra celjski sin- dikat delavcev zap>oslenih pri obrtnikih pri oblikovanju socialne varnosti teh de- lavcev je dokaz v spremembah sloven- ske kolektivne pogodbe, kjer je veliko število sprememb bilo danih prav na pobudo delavcev celjske občine. Poleg tega pa je sindikat vedno zastopal stah- šče in v smislu tega tudi deloval, da morajo biti delavci pri obrtnikih izena- čeni z delavci v združenem delu. Danes že lahko trdimo, da smo pri tem v marsičem že uspeh, kar kaže tudi primer reševanja stanovanjskih vpra- šanj. Tako smo uspeh letos kupiti 3 sta- novanja in eno garsonjero, razdelih za 150 starih mihjonov kreditov, preko so- lidarnostnega sklada reših 3 delavce, 7 delavcem pa smo z začasno dodehtvijo sob ah starih stanovanj omogočih rešiti trenutno stanovanjsko stisko. Ker je sindikat teh delavcev zadolžen da opravlja za svoje člane tudi vse tisto kar je v združenem delu naloga samo- upravnih organoV je seveda za to ta sin- dikat neposredno prisoten v razreševa- nju sporov, organiziranju letnega oddi- ha, izobraževanja, kot tudi vsakoletnega dogovarjanja o osebnih doh(xikih v obratovalnicah • Seveda pa to zahteva od sindikata nenehno preverja- nje svojega dela in na tak način dokazo- vanja svoje sposobnosti, kar je pogoj za večanje članstva osnovne organizacije, to pa je tudi dokaz zaupanje delavcev v svojo osnovno ogranizacijo. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEI Rudi German Anica Lončar Mateja Šuligoj Janez Lekše Niko Marovt Cveto Hribar Jana Ivanka Šketa Jože Krivec Pavlina Klančnik Stane Prepadnik Marija Voglar Mihael Vuherer Berta Pečnik Vida Cujež Jaka Ratajc Zofija Retko Jožefi NOVOLETNI SPREHOD MED SPOMINI IN ŽEL Rudi German, oddelkovodja pri proiz- vodnji hladilnikov v Gorenje TGO: »Le- tošnje leto je za nas vse prelomno, saj smo končno izrekli med drugim tudi besede, kaj hočemo in želimo s Kortingom, ki nam za- daja nejveč neprijetnih težav. Posledice no- simo zlasti delavci v neposredni proizvod- nji. Upam, da smo z letošnjim delom doka- zali, da lahko optimistično razpoloženi pri- čakujemo tudi prihodnje leto. Z delom bo- mo povečali proizvodnjo, vendar mora to delo biti opravljeno kvalitetno. Prepričan sem, da se bomo z elanom, ki bmo ga poka- zali v zadnjih letošnjih mesecih in ob pri- pravljenosti zunanjih sodelavcev v nekaj prihodnjih letih izkopali iz težav. Smo na dobri poti!« Anica Lončar, zdravnica iz Rogatca: »Za letošnje leto je značilno pomanjkainje neka- terih materialov iz uvoza, tudi vseh zdravil bolnik ni mogel dobiti. Zdi se mi, da je frekvenca obolenj upadla, ljudje niso prišli za vsako malenkost k zdravniku, vzrok pa je tudi participacija, ki je za nekatere previso- ka. Letos je v Rogatcu tudi občutno padla nataliteta. V prihodnjem letu si želim čim manj administrativnih opravil, sicer pa se nam z novimi obrazci obetajo le izboljšave. Več časa bomo imeli torej za bolnika.« Janez Lekše, vodja elektro vzdrževanja v TE Šoštanj: »Letos smo delali preko vseh normEilnih možnosti, vendar smo vzdržali. To je uspeh, na katerega smo ponosni. Med obratovanjem je naša naloga, da zasleduje- mo delovanje vseh elektro naprav in da sproti odpravljamo morebitne napake. Ce pride do zaustavitve bloka, moramo poskr- beti, da okvaro čimprej odpravimo. Prihod- nje leto bo za vzdrževalce izredno naporno. Vsaki dve leti imamo večje remonte blokov in to bomo opravili prav prihodnje leto, ko bomo ,prečistili' kar štiri bloke. Dela bodo potekala približno štiri mesece, izmenično seveda. Ce pa se bo začel topiti sneg v naših gorah bomo zaustavili naenkrat vse štiri bloke (peti bo še delal) in poskušali remont- na dela opraviti do sredine julija. Težko je zdržati takšen tempo, kot je bil letos. Tudi konj po vseh naporih rabi počitek, obnovo in hrano. Tudi mi jo.« Niko Marovt, župnik v Kozjem: »Prav je, da smo letošnje leto preživeli, zato bi raje govoril o letu, ki prihaja, kajti, če bi se pre- več oziral nazaj, bi se lahko spotaknil. V Novo leto moramo stopiti z odločnejšim ko- rakom. Ne »mi«, »vi«, ampak vsi. Vsi si moramo prizadevati, zavedati se, da ne mo- remo stati na bregu. V vodi smo in treba je splavati.« Mateja Šuligoj, učenka 8. c na radeški osnovni šoli. V šoU mi gre dobro, najraje pa imam likovni in tehnični pouk, ker rada rišem. Zato sem se odločila, da se vpišem na industrijsko oblikovalno šolo v Ljubljani. S tem so se strinjali tudi strokovni delavci za usmerjanje vpisa. Moja največja želja je, da prihodnje leto opravim sprejemne izpite na tej šoli. Želim si tudi, da ne bi bilo vojne. Mislim, da si to vsi najbolj želimo.« Cveto Hribar, delavec v Cementarni Zi- dani most: »Čeprav je bUo to težko leto v katerem je stabilizacija okrnila sredstva za marsikatero investicijo, so na srečo ljudje v naši krajevni skupnosti še vedno pripravlje- ni s prostovoljnim delom in z lastriimi sred- stvi podpreti nujne investicije. Tako smo uspešno zaključili akcijo za izpopolnitev te- lefonskega omrežja, prihodnje leto pa bomo popravili glavno cesto. Uspešno je bilo leto tudi za našo temeljno organizacijo, kjer ure- sničujemo sanacijski program. Izgube so manjše, manjši so materialni stroški, za transport, elektriko. Prihodnje leto bo še nekaj težav, vendar menim, da smo na poti, ki nas bo pripeljala v boljši ekonomski polo- žaj. V zasebnem življenju pa si želim, da bi me mami imela še dolgo rada.« Jlanez Poličar, direktor Kongrada iz Slo- venskih Konjic: »V zadnjem obdobju se gradbeništvu ni najbolje pisalo. Poglejte, delamo po cenah izpred enega leta. In med- tem ko se vse draži, nam podražitev nihče ne priznava. Letošnje poslovno leto ne bo- mo zaključili z izgubami, čeprav v primerja- vi z drugimi firmami v občini najslabše. Kaj naj si,oljetamo od prihodnjejga leta? Da ne bi bUo slabše! Ker smo majhno gradbeno podjetje, delamo v glavnem v domači občini in razumljivo je, da je naše poslovanje odvi- sno od investicij drugih. In ker so le-te za prihodnje leto v naši občini kar smelo za- stavljene upamo, da bomo imeli delo tudi v naslednjem letu.« Ivanka Šketa, delavka v tovarni noga- vic: »V Novem letu si želim predvsem zdravja, že zato, ker sem bila precej časa bobia. Želim pa si tudi, da bi cene ne rastle tako hitro, da bi v tovarni imeli dovolj dela, saj če bo delo, se bo tudi živeti še dalo. Velika želja nas vseh pa je, da bi v svetu vladal mir, čeprav na to mi ,mali' ljudje ne moremo prav nič vplivati. Pavlina Klančnik, upokojenka: »Z vsem sem zadovoljna, kar se je zgodilo v prete- klem letu. Tudi pokojnino imam tolišno, da lahko živim, čeprav si moram dodatno hra- no kupiti, ker imam sladkorno bolezen. Osebje v domu je prijazno in prav nič se nad življenjem ne morem pritožiti. Novo leto naj mi prinese še več sreče kot prejšnje, zlasti pri reševanju križank. Želim si tudi, da ostanem tako zdrava kot sem bila doslej. Na splošno pa si želim, da bi ostalo življenje vsaj tako kot je bilo lani, da se ne bi slabšalo.« Marija Voglar, prodajalka na celjski tržni- ci: »Letos je bUa kupna moč za polovico manjša kot prejšnja leta. Prodajam že vrsto let, čeprav nisem kmetica, vendar, če bo šlo tako naprej, se najem zemlje, kjer gojim vrtnino, ne bo izplačal. Ljudje natanko preračunajo, predno kaj kupijo, včasih tega ni bUo. Kupujejo najbolj osnovne stvari za preživljanje, za vse ostale nakupe, pa temeljito premislijo. V prihodnjem letu pričakujem, da bo še slabše. Cene se divje dvigajo, to se pa pozna- tudi pri kupcih, ki bodo še bolj gledali na vsak dinar. Cesa največ prodam? Repe in zelja, to je osnovna hrana Slovencev, čeprav tudi tema dvema artikloma cena raste. Najbrž bom obojega tudi v prihodnjem letu največ prodala. Ljudje tudi sami vedno več pridelujejo zelenjavo, ki je iz dneva v dan dražja. Narod ve, kaj mora narediti, če se znajde v s tiski. Upajmo vseeno, da nam bo enkrat le bo- lje!« Mihael Vuherer, visokokvalificirani ključavničar iz zreškega Cometa: »Z letoš- njim letom sem zadovoljen, tako na svojem delovnem področju kot osebno. Bilo je na- porno, stabilizacijsko. To že res. Še nasled- nje bo težko, potem pa upam, da bomo s skupnimi napori dosegh zastavljene cilje. Krepko bo treba poprijeti za delo in se, kljub težavam, ki so nam še obetajo, bolj optimistično vesti. Mislim, da smo sposob- no dobiti bitko. Tudi majhne, drobne stvari nas lahko razveselijo.« Berta Pečnik, kmetica iz Tmavč:« Kar v redu bi lahko ocenila iztekajoče se leto, če ne bi bUo proti koncu malo slabše, ko je bil mož v bolnišnici. Drugače pa smo kar dosti pridelali. Mož je zaposlen, nekaj smo zaslu- žili s prodajo mleka. Ce smo v stiski, tudi nekaj posekamo, tako da se nimam kaj pri- toževati. Res bi lahko marsikaj spregovorila o cenah gnojil in krmil, a to lahko čujete povsod. Vsi kmetje imamo namreč iste teža- ve. Želim si, da bi letina tudi v prihodnje bila takšna kot letos, predvsem pa bi rada, da bi bilo v družini dovolj zdravja.« Stane Prepadnik, obrtnik iz Mozirja: »Zame je bUo leto tako v zasebnem življenju kot tudi poslovno uspešno. Kot obrtnik, ki se ukvarjam s papirno galanterijo, sem imel veliko težav pri nabavi potrebnega materia- la. Pomagal sem si s poznanstvi, pa seveda s celodnevnim delom, saj le tako lahko kaj ustvariš. Mislim tudi, da lahko vsakdo, ki ima voljo do dela, to tudi dobi. Sam bi lahko letos še več naredil, če bi dobil delavca, veščega tiskarskega poklica, a takšnega v Mozirju ni. Za prihodnje leto pa upam, da bo obrtniš- tvo deležno tudi resnične podpore, tiste po- m9či, ki jo razne resolucije in dogovori ob- ljubljajo že lep čas.« Jože Krivec, gozdar iz Solčave: »Nisem preveč zadovoljen, saj je ob današnjih ce- nah delo gozdarjev preslabo plačano, vsaj v naši temljni organizaciji, medtem ko pone- kod za enako delo dobijo več. To vsakemu posamezniku seveda ni vseeno, saj vsi dela- mo v težkih pogojih, ob mrzli hrani: Tudi če normo vsi skupaj dobro presežemo, nagra- de niso takšne, kot jih pričakujemo. V prihodnjem leti vendar ne vidim nil posojol ni. Odkar so i li Nemci, za ureditev kršne družbene pod] Vida Cujež, kmet »Naša kmetija je usr glav živine, prihodn število čim bolj zvi dinar k hiši, je to o< letošnjimi priiodki hodnjem letu pa mis ge iz Slivnice pove< število živine. Gradil za silažo hrane nujno sanje pa je dobava i težko dobimo, cena dan dviga. Naš velik up za p sin, ki se še šola na ki ju. Mladi so tisti, ki b k hiši in hkrati modei mi kmetijstvo na vas: nost in če se pravilr nekaj iztržili. Usmerji našnjem času je nujni dneva v dan bolj.« Zofija Retko, višja letu, ki se izteka, nisi uspeha, ki bi bil zanin ni, s katerim sem in imela nikakršnih pro da nisem dosegla p sem zadovoljna s svoji delo, je vse prijetno. 1 hodnje leto nimam, 1 ljudje bolj pošteni k želim zato, da bi imeli Jaka Ratajc, preds^ renče SZDL iz Sentjul ker smo v letošnjem li dni invalidsko zavarcu smo v delo vključili f pa zadovoljen z zadrj izvršnega sveta, ker Šl in družbenemu življeij ukrepi izredno nezad njem letu bomo mora nosti standardu in žii ljudi. Marsikomu bo i si tud, da bi se v nasl^ no obnašali stabilizat^ Jože Planine, p^ sindikalnega sveta SI smo šele v letošnjem! bilizacijo, pa je bile« kot sem pričakoval. meli, v kakšnem polfl naj bi bilo vsaj takšnoh bi uspešno nadaljev^ in da bi ne bilo kaki takšnih ali drugačnih* materialno in socialn^ z nizkimi osebnimi d* IVIR1983 NOVI TEDNIK - STRAN 21 z Hičar il si rad uredil hišo, ■vršnih možnosti, saj nd vojno hišo požaga- Je nismo dobili nika- 3e.« ii z Vinskega vrha: irjena. Imamo enajst ijleto pa mislimo to ii. Ce pride kakšen j[ojenja živinoreje. Z 30 zadovoljni, v pri- ho s pomočjo zadru- ia hleve in povečati ijomo tudi silos, ki je »treben. Vehko vpra- aetnih gnojil, katere J se tudi iz dneva v ©dobitev kmetije je ttijski šoh v Sentjur- io prinesh napredek EiraU skupaj z drugi- iNa mladih je bodoč- i(usmerijo bodo tudi aost kmetijstva v da- li ima bodočnost - iz liličnica iz Celja: »V m dosegla nobenega IV za javnost. Z obča- tla postopek, nisem ilemov. Kljub temu, membnih uspehov, ti delom. Ce te veseh bsebnih želja za pri- [lim si le, da bi bili t so. Tega pa si ne manj dela.« |Dik občinske konfe- ja: »Zadovoljen sem, tu do neke mere ure- anje za kmete in ker r^ej mladih. Nisem nii ukrepi zveznega odujejo pohtičnemu iiv celoti. Ljudje so z 'Voljni in v prihod- posvetiti več pozor- enju naših delovnih -ba pomagati. Želim njem letu vsi resnič- iko.« tednik občinskega *rje: »Zdi se mi, da tu zares začeli s sta- leto vseeno boljše, ^li me, da smo dou- >iu smo. Drugo leto je bilo letošnje, da >itko za stabilizacijo ih večjih pretresov, sekakor pa moramo iščititi naše delavce odki.« Poletje Edi Masnec Štirje letni časi Muhasto in drugačno od ostalih let tega stoletja je bilo letošnje leto. Ce je zmanjkalo tem o valu podražitev, smo pa modrovali o vremenu. Ko na koledarju še nismo obrni- li prvega lista leta 1983, je pred- vsem kmete presenetil prvi sneg in nekateri so morali svoje stare obveznosti poravnati v prvih po- mladanskih dneh. Julij in avgust nam bosta verjetno najbolj ostala v spominu. Menda že 30 let ni bilo tako toplo in ni padlo tako malo padavin. Prvič je takrat siMšno ob- dobje napovedalo energetsko kri- zo, s kakršno se otepamo še danes. Mai.mm je preostalo drugega, kot da se podamo v vrsto za hladno pivo. Pa vendar, jesen je dobro obrodila in branjevke so pridno nosile svoje pridelke na trg. Veter in dež v oktobru, znanilca jeseni, sta jim včasih ponagajala in jim naložila težjo, dal^ vsakdanjo pot, nam pa morda za kakšen di- nar dražjo solato. Piko na i pa sta postavila zadnja dva meseca izte- kajočega se 1983. leta, kjer imajo kronisti zopet kaj pisati. Zaradi dolgih, skoraj tridesetih izredno hladnih in sušnih dni in rekordne količine padavin za mesec decenh- ber, pa čeprav je deževalo le teden dni. Snega, ki ga ni padlo veliko, so bili otroci sicer veseli, a kaj, ko je knaalu skopnel. Zima Jesen Pomlad 22. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 Ogrevanje na Hudinli Na postavljeno vprašanje o slabem ogrevanju v Ulici Frankolovskih žrtev 15 daje- mo sledeče pojasnilo. Problem slabega ogreva- nja v tem bloku je znan že vrsto let. Poskusi rešitev pa v preteklosti niso dali žele- nih rezultatov. V začetku letošnje ogreval- ne sezone smo načrtovah si- stematičnejši pristop k reše- vanju tega problema. Zeleh smo ugotoviti dejansko sta- nje ogrevanja ozii'oma neo- grevanja stanovanjskih pro- storov v tem objektu, vzroke za to, na osnovi tega pa pred- videti ustrezne posege. • 15. 11. 1983 je naša ekipa opravila ogled, da bi z meri- tvami temperatur in opazo- vanjem delovanja grelnih te- les ugotovih, kaj se dejansko dogaja. Ah je vzrok negretja nezadostna prevodnost po- sameznih dvižnih vodov, kar bi ugotovili z zapiranjem po- sameznih delov bloka, ali je problem v temperaturni re- gulaciji obeh vej hišne insta- lacije, ali pa morda dovod to- plote v objekt preko toplot- nega izmenjevalca ni zado- sten? Tistega dne je bilo ogreva- nje v glavnem zadovoljivo. Ob tem pa je potrebno pove- dati, da imamo od 95 stano- vanj pripombe o nezadost- nem ogrevanju od 14 strank, pa tudi, da je ogrevanje v tem bloku dejansko slabše kot v sosednjih blokih, kar je tudi razlog nezadovoljstvu. Od navedenih štirinajstih strank pa imajo predvsem ti- sti v zgornjih nadstropjih ogrevanje na meji sprejem- ljivega. O plačevanju ogrevanja borno skupaj s stanovalci pripravUi predlog kurilnemu odboru, da stranke, ki imajo nezadostno ogrevanje, plača- jo le primeren delež sti-oškov ogrevanja. Kot že rečeno, ogled ni dal pričakovanih rezultatov. F*roblem bomo poskusih re- šiti z neposrednim napaja- njem zadnje polovice kritič- ne veje iz toplotne postaje. Sočasno bomo pregledali to- plotni izmenjevalec in radia- torske priključke v kritičnih stanovanjih. S tem sicer ni zagotovljeno, da bo stanje po opravljenem posegu zadovo- ljivo, pričakujemo pa izbolj- šanje. Na koncu naj povemo, da je oskrba s toploto v Celju, glede na razmere v katerih deluje, dokaj zadovoljiva. Ulica Frankolovskih žrtev 15 je eden redkih blokov, ne le na Hudinji temveč tudi v Ce- lju, kjer ogrevanje ni zadovo- ljivo. Celovito in ažurno re- ševanje takih problemov pa zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo izvajalca in zadost- na finančna sredstva. Prav neizpolnjevanje navedenih predpostavk pa pogojuje parcialno in neučinkovito re- ševanje takih problemov. IVAN JURAK, Samoupravna stanovanjska skupnost, Celje Neupravičena podražitev Na RT\'' in v časopisju je bila pred mesecem in pol ob- javljena podražitev potni- škega avtobusnega prometa za 16 odstotkov. Na relacijah Celje -Strmec, Celje-ViSja vas, Celje-Ivenca in še na nekate- rih drugih je bila stara cena avtobusne storitve 19 dinar- jev. Po novem je cena kar okroglih 30 din. To je podra- žitev za cehh 57 odstotkov, kar je za 41 odstotkov več od dovoljene zakonite podraži- tve. Po ceriiku bi smela stati vozovnica 23 dinarjev. Predlagam, da pristojna inšpekcijska služba preveri pri Izletniku uporabo nove- ga cenika in oddaljenosti v njihovih cenikih. BOJAN SESEL, Višnja vas Uredništvo: Da je podra- žitev, o kateri je govora res visoka ni dvoma. Vprašanje pa je, ali je potrditev novih cen, ki naj bi bile 16 odstot- kov višje le za medmestni ali tudi za medmestni pro- met. Na vsak i.iačin se stri- njamo z vašim predlogom inšpekcijam. Izletnik pa na- prošamA, da da tudi svoje pojasnilo. In, če bo šlo, ob tem še odgovore na preosta- lih šest vprašanj, ki jih Izletnik še dolguje tej rubri- ki in javnosti. O redulccilah Vsi vemo, da je v naši državi precejšnje pomanjkanje elek- trične energije, zaradi česar so potrebne tudi občasne reduk- cije v Sloveniji. V republiki je bilo dogovorjeno, da bodo te vsak drugi dan od 20. do 23. ure, če se občani ne bomo ob- našali varčno. Očitno pa v Ce- lju varčevanje velja samo za gospodinjstva, medtem ko jav- na razsvetljava velikodušno trosi dragocene kilovate. Vsa cestna in ostala javna razsvet- ljava gori v »polnem sijaju« in nikomur ne pride na misel, da bi jo zmanjšal vsaj za polovico. Dovolj bi bilo, če bi na cestah in drugih javnih mestih gorela vsaka druga svetilka. Pod na- šim blokom na zelenici gorijo vse svetilke vso noč. Človeku se zdi res neumno, da mora zvečer sedeti v temi, medtem ko je na dvorišču bloka svetlo kot podnevi. Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je Elektro Celje (ali tisti, ki je za to zadol- žen) storilo, da bi se prekomer- no in razkošno trošenje elektri- ke omejilo na najnujnejše. Očitno pri nas velja stabiliza- cija in redukcije samo za neka- tere. JANEZ KOLMAN, Celje Uredništvo: Četudi reduk- cij vsaj začasno ni več, je vprašanje povsem na mestu in pridriižujemo se mu tudi mi s prošnjo, da Elektro odgo- vori, zakaj toliko razkošja pri javni razsvetljavi. Razstava ročnih del Osnovna organizacija ZSMS Medlog je pod pokro- viteljstvom Nivoja in ob po- moči Franca Kravcinje, Mari- je Culk, Josipa Gorečana, Marije Debenjak, Franca Stropnika, Ivana Hriberni- ka, Malči Grobelnik in Slav- ka Dobnika pripravila prvo razstavo ročnih del. Odprta je bila od 14. do 19. novem- bra. Na njej je sodelovalo 45 krajcink, krajanov in mladin- cev. Na otvoritvi in zaklju- čkov je mladinska kulturna sekcija pripravila kratko igrico Ročna dela in današnji čas. Josip Gorečan in Majda Oparenovič sta ocenila vse razstavljene izdelke in če- prav so bih vsi izredno boga- ti in lepi izbrala najlepše, ki so bili nagrajeni, vsakdo py je za sodelovanje dobil za spomin majhno nagrado. Ko sem se sprehajala med pleteninami, tapiserijami, h- kovnimi izdelki, gobelini, prti in fotografijami skoraj nisem mogla verjeti, da so vse to ustvarile človeške ro- ke. Oči so željno vpijale lepo- to barv in vzorcev. Koliko volje, truda, pridnih in vztrajnih rok, koliko proste- ga časa je potrebno žrtvova- ti, da nastane vscik križec, vs£ik vzorec. Mislim, da ni bilo nikogar, ki ne bi vsaj za trenutek izre- kel pohvale vsem ustvarjal- cem in tistim, ki so s priza- devnostjo, delom in spodbu- dno besedo omogočili raz- stavo. Bilo je izrečenih veli- ko želja, da bi razstavo ohra- nili kot tradicijo. Ob tem je škoda le, da sejna soba, kjer je bila razstava, ni dovolj ve- lika in zato vsi izdelki niso prišli do izraza. Uspeh raz- stave je spodbuda za naše delo v prihodnosti. DARJA ZORKO, Celje Drugačna proslava v torek, 29. novembra, je bila telovadnica osnovne šo- le Frankolovo spet nabito polna. Naši mladinci so v svoje roke prevzeh organiza- cijo proslave in jo tudi ime- nitno izpeljali. Pokazali so, da je mogoče stopiti iz okvi- rov konvencionalnosti in pripraviti proslavo na druga- čen način. V goste so povabi- li predstavnike osnovTiih or- ganizacij mladine iz Medloga in Podgrada ter mlade voja- ke, da bi se pomerih v znanju iz naše polpretekle zgodovi- ne ter na kulturnem in šport- nem področju. Domači an- sambel Mik je poskrbel, da so tekmovalci lahko med vprašanji zajeli sapo. S kanč- kom sreče je zmagala doma- ča ekipa. Na proslavi so sodelovah tudi osnovnošolci, mladin- ska recitatorska skupina. kvintet Frankolovčani in kot osvežitev, na novo ustanov- ljena plesna skupina Hana. Program je spretno povezo- vala predsednica domače mladinske organizacije. Po končani proslavi smo se preselili v dvorano gosti- šča Turist, kjer je za dobro voljo spet skrbel ansambel Mik. Dvorana je bila žal pre- majhna, da bi sprejela vse, ki radi plešejo. Morda bomo naslednjič ostah kar v telo- vadnici. MINKA SODIN-PIHLER, Frankolovo Nepozabno srečanje Kakor vsako leto, nas je tu- di letos 12. novembra pova- bil Krajevni odbor rdečega križa Ostrožno na srečanje starejših občanov v prostore gasilskega doma Ostrožno. Štejem si v dolžnost, da se zahvalim organizatorjem Rdečega križa za pozornost, do nas starejših občanov.^ Kako prijeten je občutek, da v starosti nisi pozabljen. Zahvaljujem se govorniku, ki nas je v uvodu najprej le- po pozdravil. V govoru je bi- lo izrečeno veliko lepih in spodbudnih besed, ki se jih ne da pozabiti. Zahvalim se tudi pevskemu zbora »Stu- denček« za lepo odpete pe- smi in vsem nastopajočim. Poleg dobre postrežbe in do- bre volje, smo imeh tudi dva harmonikarja, ki sta veselo vlekla svoj meh in tako še bdlj popestrila naše veselo srečanje. Vsem, ki so pripomogli, da je srečanje tako lepo uspelo, se za delo in trud prav lepo zahvaljujem. ANA KANDORFER Črtomirova 6, Ostrožno, Celje TURISTIČNA AGENCIJA vas vabi, da postanete neposredni udeleženec zimsicih olimpijsicih iger v Sarajevu! Izredno ugodni eno- ali dvodnevni avtobusni aranžmaji za zaključene skupine! TOZD POTNIŠKI PROMET Lokalni avtobusi, ki vozijo na linijah: CEUE, ŽP-ŽALEC CEUE, ŽP-PREBOLD CEUE, ŽP-POLZELA ŠTORE-CEUE, ŽP-ZABUKOVICA ustavljajo od 04. januarja 1984 dalje tudi na postajališču »IVIETROPOL« v Cankarjevi ulici v Celju. Avtobusna linija CEUE, ŽP-LOPATA je od 04. januarja 1984 pri vožnji z odhodom s postajališča CEUE, ŽP ob 15.15 podaljšana do postajališča GORICA, PREŠNIK. Avtobus tx> vozil ob delavnikih, razen ob sobotah. VSEM UPORABNIKOM PROMETNIH, GOSTINSKIH in TURISTIČNIH STORITEV DO IZLETNIK CEUE ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19841 KOLEKTIV DO IZLETNIK OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU Gradovi in graščine na slovenskem Štajersl(em 130 Piše: dr. IVAN STOPAR Reprezentančni prostori dvorca so razvrščeni v prvem nadstropju. V vzhodni trakt se povzpnemo po enoramnih karmiitnih stopnicah, ki so v veži nadstropja opremljene s kamnitno balustradno ograjo. Tu je na desni vhod v nekdanje gosposke sobe južnega trakta; prva med njimi ima sredi štukira- nega stropa alegorično baročno fresko. Na levi je vhod v imenitno viteško dvorano vzhodnega trak- ta, ki sega s svojim stropom še v vrhnje nadstropje in je ohranila tudi prvotni marmorni tlak. Dvo- rana je vsa poslikana. Freske pri- kazujejo poleg raznih alegorij in prizorov iz Heraklejevega življe- nja iluzionistično arhitekturo, sre- di nje na stropu pa Heraklejevo apoteozo. Njihov avtor je nad vho- dnimi vrati označen s signaturo: Franz Ignatiy Flurer pinx 1721. Iz dvorane drži vhod v sobe severne- ga trakta. Tu so trije prostori opremljeni z baročnimi štukirani- mi stropi, vsi imajo istočasne vrat- nice in okenska krila z original- nim okovjem. V obeh velikih so- bah sta ohranjeni razkošni baroč- ni peči, v štirih suprapoilah so iz- jemno kvahtetne sočasne oljne podobe s starozaveznimi prizori Joba, Putifarke itn., v zadnji od obeh sob pa je ohranjen tudi origi- nalni baročni opaž. V zahodnem traktu sta pomembna tako prithč- je kot nadstropje. V prithčju je ka- pela, kjer je na stropu, prekritem s cvetličnim štukom, na sredi ba- ročna freska z mnogimi putti. Dvojice puttov s simboh Marijine- ga čaščenja so v tehniki grizaja razvrščene v okroglih in kartuša- stih poljih tudi drugod po stenah. Na severni strani je baročni oltar iz raznobarvnega marmorja, na nasprotni steni je slika sv. Druži- ne. Tik kapele drži enorsmino stopnišče v stopniščno avlo prve- ga nadstropja, ki ima vzorčast marmornat tlak. Stopnišče je na vrhu zavcirovano s kovano baroč- no ograjo, vpeto med marmorne stebriče. Vse stene v avh kakor tudi strop so pokriti z baročnimi freskami; gre spet za arhitekturno poshkavo in mitološke prizore. Na stenah manjših prostorov na obeh koncih avle sta freski dveh antič- nih herojev. Iz avle pridemo v so- bo jugozahodnega stolpa, kjer je ohranjen marmornat kamin, pa tudi do z balustradno ograjo okra- šenega troramnega stopnišča, ki drži v vrhnjo poletažo. Med ostah- mi prostori v dvorcu je omeniti še sobo v prvem nadstropju okrogle- ga jugovzhodnega stolpa, v katero drži kamniten renesančni portal z originalnimi vratnicami. Njen zvezdasti grebenasti obok je okra- šen s poshkavo iz poznega 16. sto- letja, ki se motivno omejuje na de- korativno vitičje s ptiči. Na podstrešju dvorca in v neka- terih pomožnih prostorih so na- metani ostanki po zadnji vojni ra- zbitih, menda petih reprezentativ- nih baročruh peči, podobnih oni- ma v severnem traktu. Zametani so tudi razbiti kosi kvahtetnih ba- ročnih kcimnitnih poprsij v nadna- ravni vehkosti, ki so predstavljala štiri letne čase in so nekdaj stala v grajskem parku. Nekaj nekdanje opreme (gobelini, slike) hranita Narodni muzej v Ljubljani in Po- krajinski muzej v Mariboru. Renesančno obzidje, ki obdaja dvorec, je še vedno visoko ok. 8 m, a je v vrhnjem delu nadzidano z opeko. Opremljeno je s pravokot- nimi vogalnimi stolpiči in ključa- stim poslopjem v južnem delu. V njegovem zahodnem krilu je na vogalu letnica 1651. V spodnjem delu obzidja so opajne zazidane renesančne strelnice, na stolpičih pa naletimo na strelnici ključaste- ga tipa. Kompleks gospodarskih stavb nasproti dvorca sestavljajo trije samostojni baročni objekti, ki obdajajo manjše pravokotno go- spodarsko dvorišče, katerega četr- ta stran je zaprta z zidom - v njem je na uhčrii strani plemenito obh- kovan baročni portal. Osrednji trakt je pravokotna, 2 x 11 osna stavba z obokanim prithčjem, nad katerim sta še nadstropje in vrhnja poletaža. Zahodni in južni trakt sta le nadstropna, brez vrhnje poletaže, v prithčju spet obokana. V južni stavbi, ki je preurejena v gostišče, je obok oprt na močan slop. Stavbna zgodovina objekta je le okvirno preučena. Očitno je, da se je najstarejši grad naslonil na se- verozahodni vogal mestnega obzi- dja z že obstoječim stolpom, ki je v merah in zasnovi malone identi- čen z mestnim jugozahodnim, pozneje Graslovim stolpom. Stolp lahko datiramo v čas zgodnje goti- ke, ko je Bistrica dobila mestne pravice in so mesto utrdih z obzi- djem. Že pred 1311, ko se grad prvič omenja, so k stolpu prizidah današnji severni trakt, ki so ga na- slonih na obstoječe obzidje. Trakt datira v ta čas ohranjeni fragment polžastega stopnišča. Grad je imel v tej obliki in v tej fazi svojega razvoja podobno funkcijo v shemi mestnega tkiva kot so jo imeh v sklopu srednjeveških grajskih za- snov stolpi na najbolj izpostavlje- nem grajskem vogalu. Vsaj v 16. stol. so sprva skromni, enotraktni grad izzidah v obliki kastela in ga obdah z renesančnim obzidjem z obrambnimi stolpiči. Iz tega časa izvira njegov jugovzhodni okrogli stolp, pa tudi jedro vhodnega por- tala v južnem traktu. Naslednji po- membni mejnik v grajskem razvo- ju je leto 1623. Grofje Vetter von der Lihe so ga takrat izzidali v obhki, ki se je z določenimi korek- turami ohranila do danes. Na se- verovzhodni in jugozahodni strani so pozidah vitka pravokotna stol- piča in tako ustvarih renesančno uravnotežene proporce stavbnih mas. Na grajskem dvorišču so ure- dih arkade, fasade so poenostavili in jih obogatih z arhitekturno po- shkavo. Ko je grad 1717 prišel v posest Attem.sov, so ti celotno za- snovo prihčili sodobnim arhitek- turnim hotenjem. Posamične graj- ske sestavine so višinsko izravna- h, grad je dobil nova okna s trikot- nimi in segmentnimi Čeh, uredih so nova stopnišča, modemizirah so vhodni portal v južnem traktu in nad njim v rizahtu pozidah tri- kotno čelo. V ta čas sodi ureditev reprezentančnih prostorov dvor- ca: viteške dvorane, stopnišč, ka- pele in sob v severnem traktu. Ta- krat so južno od dvorca zrasla tudi nova gospodarska poslopja. Konec 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 23 Dragi dopisnilcl! Lepa navada ob iztekajočem se letu je, da se ozremo nazaj in pregledamo, kaj smo doslej naredili. Nekateri ste morda manj zadovoljni s tem našim kotičkom, drugi bolj, čeprav se se- veda v uredništvu trudimo, da bi bil vsem čim- bolj všeč. Vesela pa sem, ko vidim, da je mladih dopi- snikov vse več in predvsem, ker dobro pišete. Da bi bilo tako tudi v bodoče, si želim ob No- vem letu. Vsem vam in vašim mentoricam pa zvrhan koš sreče in veselja Nadja Ko pride dedek Mraz... Narisala MATEJA BEVC, 4. razred, OŠ STRANICE Kal Je sreča? - da živimo v svobodi. SIMONA TOFANT, 5.a - veselje otrok, ki se igrajo in pojejo. ALEKSANDRA LAMPRET, 5.a - da se s kužkorri sprehajam po snegu in lovim sne- žinke. Upam, da bo ta nagajiva sreča dolgo trajala. POLONA KRAMER, 6.b - če lahko z mamo kam potujem. ROnjA KMET, 6.C - neizmerno bogastvo, ki ga občutiš šele tedaj, k^ srečo izgubiš. MARIJA KORENJAK, 6.a - kadar me mama poboža. SAMANTA KRESNIK, 5.a - kruh, ki ga včasih ni bUo. - da hodimo v slovenske šole. NADJA MOHORIC, 5.b - moj dom, v katerem živim. KSENIJA URLEB, 6.b - da si zdrav. VALTER POPOVlO, 5.a - svoboda, zdravje in prijateljstvo. DRAGICA ŽOHAR, 5.a - prosti čas v šoli in doma. PETRA SORCAN, 5.b - kadar sem sama doma. BRANKA HALER, 6.a - dovolj hrane, vode in mimo življenje. GREGOR ELLER, 5.b COS STORE 21 detektivske prigode l.epizodg; LOV v SREDOZEMLJU _ tejca tiperja IMoJe želje ob novem lebi Na svetu je mnogo želj. Vsak človek si nekaj želi. Želim si, da bi v našem razredu bilo več miru. V tem letu in še drugih naj ne bi bilo vojn. V na- šem mestu naj ne bi bilo onesna- ženega zraka. Vsakemu človeku naj se izpolni najbolj skrita želja. Naj ne bi bilo prometnih nesreč, ne v Celju, ne drugje. Na svetu naj ne bo lačnih ljudi. Zima naj bo snežena, v snegu pričakajmo pomlad! MOJCA URBAND, 4. a OS I. celjske čete CELJE Praznovanje Novega leta Novo leto smo praznovali do- ma. Na okna sm6 prilepili,dedke Mraze. Sobo smo okrasili s trako- vi, lučkami in smrekicami. Po- stavili smo tudi smreko. Na njej je bUo veliko lučk, bombonov in*^ zvončkov. Lučke so bile rdeče in modre barve. Ob polnoči nekate- ri spuščajo petarde. Po polnoči smo imeli obisk. Nekaj časa smo gledali televizijo. Ko smo imeli obisk, smo tudi plesali. Spat smo šli proti jutru. S stropa so viseli lampioni. SIMONA SELIC, 2. c COS Fran Roš CELJE Pripravljamo se na novoletno praznovjinje. V šoli izdelujemo darila in voščilnice, da bomo lah- ko obdarovali svoje najbližje. Pripravljamo tudi kultumoza- bavni program. Vsak oddelek mora pripraviti vsaj eno točko. SIMONA OLSAK SLEMENJAK BOJANA OS 3. bataljona VDV VITANJE Leto 2000 Težko si je zamisliti leto 2000. Tehnika zelo hitro napreduje, vsak dan, vsak mesec, vsako leto je veliko novega. Pred 22 leti, 12. oktobra 1961 je vzletel prvi člo- vek v vesolje in uspešno je prišel nazaj. To je bil sovjetski kozmo- navt Jurij Gagarin. Cez 17 let bo- mo mogoče tudi mi leteli na luno. Mogoče takrat vsemirje ne bo tako neznano kot sedaj. Ali živijo ljudje na Marsu, Veneri, Sa- turnu? Veliko vprašanj si lahko zasta- vimo, a vse je odvisno od nas. Mi bomo tehniki, inženerji, zdravni- ki, biologi, znanstveniki, ki bo- mo morali raziskati.vesolje. Ce se bomo pridno in dobro učili, lah- ko uresničimo svoje želje in bo- mo knnarili vesoljske ladje, ki bodo križarile med planeti. Vse to se bo lahko zgodilo, če ne bo vojne, in če bodo vsi ljudje na svetu živeli v miru. ANI GRNCAROVA, 3. a OS Boris Vinter ZRECE Dragi dedek SViraz! Pridi v vas, težko čakam te. Prinesi mi: čokolado in bombone, pa balone, smuči in sani. Predvsem pa sreče, dobre volje, in da bi na svetu bilo čim bolje! MAJA OLUP, 3. b OS STRANICE KUiič Ključ je za vrata, okna in za drugo. Le za svobodo ključa ni, ključa, ki pregnal bi nasilje in kri. Le upor v tebi proti nasilju je ključ, ki splahnel bo v noč. Ce uporabiti ga ne znaš, le hlapčevstvo poznaš. VANJA GOLOB, 6. r OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Bilo Je pozimi Naš dom stoji na Polzeli, ob rokavu reke Savinje, ki ga mi imenujemo Struga. Poleti Struga zaživi, saj se med igro mnogi otroci hladimo v njej, pa tudi po- zimi ni sama, saj zaledeni in po- stane prav primemo drsališče. Bilo je pozimi, ko sem bila še majhna. Skakljala sem ob poto- ku in metala kepe v mojega psa Soma, ki jih je vestno lovil s svo- jim gobcem, ter jih jedal. Som je bil res poseben pes, saj je pojedel svoj obrok le, če je bU spuščen, in če je kdo stal ob njem. Jedel je cigaretne ogorke, ki pa so morali še tleti, pa tudi pivo je pil. Vsako jutro je stekel do kioska po zem- ljo. Zame pa je bil tudi zelo dober varuh, saj me je spremljal na vsa- kem koraku, še ob gugalnici je sedel, kadar sta me starša gugala in pričel je lajati, če sem bila pre- visoko. To je pomenilo, naj me ne zaganjata tako močno, da ne padem. Hodila sva torej ob potoku, ko mi je nenadoma padla na misel ideja, da bi poskusila hoditi po ledu, čeprav sta mi starša prej- šnji dan prepovedala. Pogledala sem na vse strani, če me morda kdo ne opazuje in hitro stopila na led. Spodrsnilo mi je in padla sem. Ledena ploskev ni bila do- volj trdna in se je vdrla, jaz pa sem čofotala in jokala v mrzli vo- di. To je opazU Som, pritekel je k meni, me s svojo močno čeljustjo prijel za obleko in .me odvlekel domov. Za svoje dejanje je bU pohvaljen, kar mu je zelo prijalo, jaz pa sem morala nekaj dni leža- ti v postelji, saj sem se močno prehladila. Som me tudi zdaj ni zapustil. Ležal je ob moji postelji in mi delal družbo, dokler nisem ozdravela. 2ANA KRASOVIC OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI FotokrožM! Doslej ste fotografije iz- delovali za domač stenčas, morda še za šolsko glasilo in za spomin. Zdaj imate priložnost, da svoje izdelke pokažete večjemu številu gledalcev. Novi tednik, Fo- tolik in Fotokinoklub Celje vas vabita k sodelovanju! Na tej strani bomo vsak teden objavili najuspešnej- šo fotografijo tedna. Izbrali jo bomo med fotografijami, ki jih boste poslali na naš naslov. Zakaj vas vabimo? Vemo, da tudi v fotokrož- kih nastajajo dobre fotogra- fije, takšne, ki bi zaslužile pozornost tudi izven meja šole. Zfikaj jih ne bi pred- stavili našim bralcem. In zakaj še? Morda bo to sodelovanje spodbuda za še boljše delo v vašem krožku, saj bo naš urednik fotografije k vsaki objavljeni fotografiji pripi- sal oceno, razen tega pa si bodo najuspešnejši foto- krožki pridobili pravico do enoumega predavanja o so- dobnem fotografiranju. Kako se prijavite k sode- lovanju? Povsem preprosto. Vaše izdelke, oprerrdjene z datu- mom nastanka, imeni av- torjev in polnim naslovom vaše šole pošljite na naslov NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CE- LJE. Akcija bo tekla vsaj do konca šolskega leta. Vaš trud bo nagrajen Najboljši posamezniki bodo dobUi posebna priz- nanja, fotokrožki pa tudi praktične nagrade FOTO- LIKA. Ob koncu šolskega leta pa bomo pripravili raz- stavo najuspešnejših foto- grafij vseh fotokrožkov, ki bodo sodelovali z nami. Morda imate v svojem le- tošnjem arhivu že fotografi- je za katere menite, da bi jih lahko objavili v našem časopisu. Pošljite nam jih čimprej! Atkina zanka Atka vam tokrat zastavlja spet nekoliko lažje vpraša- nje, saj ve, da imate ob Novem letu v glavah veliko drugih skrbi. Zadnji dan letošnjega leta, 31. december bo v soboto, Atka pa sprašuje, ali veste katerega leta bo isti datum znova v soboto. Odgovore pošljite do torka, 10. januarja 1984 na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. AERO tudi tokrat prispeva lepo nagrado za enega med reševalci. Pravilni odgovor na uganko iz prejšnje številke pa je seveda Ivo Andrič. Nagrado bo dobil: Andrej Piimo- žič, Cankarjeva 13, 63000 Celje. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 198 Zveza telesnokulturnih organizacij Telesnokulturna skupnost občine Celje želita vsem osnovnim organizacijam, delovnim ljudem in občanom Celja uspešno No vo leto 1984. Novoletni nastop celiskiii plavalcev Celjski Neptun je pripravil tradi- cionalno novoletno tekmovanje za vse svoje člane, Najboljši rezultat in nov državni re- kord je dosegla v konkurenci mlajših pionirk skupine B Tanja Fermentin na 100 m prsno z 1:26,6. Vrstni red najboljših, ne glede na kategorije je bil v posameznih discipli- nah naslednji: moški: 100 m kravi: Jašarevič 1:00,2, Tešo- vič 1:05,4, Jurak 1:05,7; 50 m kravi: Rudolf 0:34,8, Košar 0:34,9 Dodig 0:35,3; 100 m prsno: Rozman 1:16,3, Stopinšek 1:19,8, Vračun 1:30,4; 50 m prsno: Lah 0:47,1, Gorenak 0:47,3, Pe- ric 0:48,2; 100 m hrbtno: Jašarevič 1:10,4, Jurak 1:18,0, Tešovič 1:19,4; 50 m hrbtno: Peric 0:45,4, Gorenak 0.46,0, Jezernik 0.46,7; 100 m delfin: Jašare- vič 1:09,9, Tanko 1:11,9, Stopinšek 1:19,4; 50 m delfin: Rudolf 0.41,0, Ko- šar 0:42,6, Dodig 0:43,9; 200 m mešano: Tešovič 2:39,3, Stopinšek 2:42,1, Tan- ko 2:42,6; Ženske: 100 m kravi: Drezgič 1:07,9, S. Lavrič 1:08,8, Cvirn 1:16,0; 50 n kravi: Tanko 39,2, Mlinaric 41,3, Kc zmos 48,3; 100 m prsno: Lavrič 1:21,£ Anderle 1:23,9, Feimentin 1:26,6; 50 n prsno: Mlinaric 48,9, Kozmos 57,5 Strašek 58,5; 100 m hrbtno: Lavrič Sa ša 1:23,5; 50 m hrbtno: Tanko 45,7 Kozmus 56,2, Nikolič 1:00,6; 100 m del fin: S. Lavrič 1:13,2, Fermentin 1:22,1 Anderle 1:22,3; 50 m delfin: Tank( 41,8, Mlinaric 50,9; 200 m mešano: La vrič Nataša 2:45,5, Anderle 2:50,8. J. KUZM/ Aero so obsodili sodnilci v 1. zvezni rokometni ligi sta se srečali ekipi Aera in Že- lezničarja iz Sarajeva. Tekma se je končala neodločeno 25:25 pa čeprav so še nekaj minut pred koncem celjani vodili za dva gola in vse je kazalo, da bodo zmagali. Žal pa so sami naredili nekaj neodpustljivih napak, ki so jih gostje s svojim znanjem in tudi znova s pomočjo sodnikov iz- koristili in iztržili točko. Tudi izjave zapisane v zapi- sniku si močno nasprotujejo, najočitnejša pa je od predstav- nika Železničarja Ceda Kezu- noviča, ki je zapisal: »Sodnika sta mislila, da bomo lahko zmagali in sta nam ob koncu pomagala osvojiti točko.« Še bolj nerazumljivo pa je to, da bosta ista sodnika Aleksan- der Agoš iz Novega Sada in Zvonimir Laurovič iz Sombo- ra znova sodila Celjanom v zadnjem kolu jesenskega dela v Beogradu proti Crveni Zvez- di. Vsi oblaki so se res nera- zumljivo v tem letu spravili nad tabor celjskih rokometa- šev. Na lestvici so Celjani zad- nji s petimi točkami. Topiak je bil ob Razgorju, Anderluhu in Ščurku igralec, ki se je najbolj trudil med ostrimi gosti. Na posnetku vidimo uspešen prodor med Aničem in Junuzovičem Foto: T. Tavčar HokelistI obstali? V prvi tekmi zaključnega dela državnega prvenstva so oljski hokejisti Cinkarne do- šiveli v Celju pravo katastro- fo. Mlado moštvo Kranjske gore jih je popolnoma zasluže- no premagalo z 8:0 (2:0, 3:0, 3:0). Igra Celjanov je bila bleda, slaba, predvsem pa neborbena in nepovezana. S takšnirru igrami se Celjani ne bodo ob- držali v prvi ligi, kajti tudi Par- tizan, ki zaostaja za Celjani po prvem delu prvenstva samo za točko, lahko preseneti v Celju. Poškodba celjskega igralca in trenerja je morda nekoliko presenetila vse igralce, toda le- ti niso pozneje pokazali prav. nič. Igrali so slabo v napadu in pobrambi in tako velikega po- raza proti poprečni ekipi že več kot deset let nismo dožive- li v Celju. Baje celjsko moštvo v zad- njem času slabo vadi, nekateri starejši igralci pa bolj za re- kreacijo kot za šport še igrajo v moštvu. Ce je to resnica, po- tem bo potrebno nekaj storiti, predvsem nastopati z mladimi, ki naj vrnejo celjskemu hokeju nekdanje mesto. Takšnih na- stopov, kot je bil petkov, pa si ne želimo več. Celjani bodo 7. januarja igra- li v Celju proti Partizanu in 8. jeinuarja proti Spartaku. J. KUZMA Premalo igralcev To se je pokazalo na sreča- nju med košarkarji J^ibele in vodilnim Radničkim iz Beo- grada v dvorani Tehničnega centra v nadaljevanju druge- ga dela prvenstva v 1. B zvez- ni ligi. Srečanje so Celjani visoko izgubili 120:94, saj so nastopili brez Tovornika in Mirta. Mladi igralci kljub znanju niso bih kos bolj izkušenim gostom. Ostaja bojazen, da se bodo takšni izpadi najboljših igral- cev ponavljali in potem je končni uspeh Libele vprašljiv. Dejstvo je, da ima trener Mile Cepin na razpolago premalo enakovrednih igralcev, saj vse breme večinoma nosijo člani prve peterke Gole, Tovomik, Mirt, Kahvedžič in Aničič. In če izpade eden ali celo dva, je to še kako usodno. Samo dobra volja in borbe- nost še nista dovolj za nadome- stitev izkušenosti, kar še pose- bej velja za srečanje proti takš- ni ekipi, kot je Radnički. Celja- ni so po 12. kolu na petem me- stu, v 13. pa gostujejo pri Me- talcu, ki je sicer predzadnji, vendar na domačem terenu ve- dno izredno nevaren. Celjani bodo nastopili kompletni in to vzbuja nekaj upanja. TV Mozirski kegllaCi pred novo sezono Vodja kegljaškega klub) ZKZ Mozirje bo tudi v pri hodnjem letu Viktor Kovač trener pa bo Danilo Sivka. Ta ko so sklenili na zadnji razšir jeni seji kegljaškega klubi kjer so ocenili tudi minulo se zono. Klub, ki obstoja drugo leto, i tem da mu nudi prostore zs trening pa ga podpira Zgornje- savinjska kmetijska zadruga je v letošnji sezoni v 1. regijsk ligi zasedel četrto mesto. To je za vse kegljače v Mozirju uspeh, saj so v tej konkurenci nastopali šele prvo leto. Po- dobno uvrstitev načrtujejo tu- di v novi tekmovalni sezoni, v prihodnjih letih pričakujejo uvrstitev pri vrhu lestvice. Kegljači tudi pričcikujejo, da bo organizacija lige v bodoče boljša, saj so končne rezultate letošnjega tekmovanja dobili šele sedaj. Želijo, da bi bilo ob- javljanje lestvice sprotno, pravtako pa si želijo več reda pri sojenju. Nekaj Moztrjanov je že pred dvemi leti opravilo izpite za kegljaške sodnike in inštruktorje, pa še sedaj nima- jo izkaznic. Klub šteje 25 članov, od tega jih 16 redno trenira. S tekmo- vanjem v celjski zvezi bo priče- la tudi ženska ekipa z imenom Obrtnik. Se pred sejo kegljaškega kluba so v Mozirju organizirali tudi odprti novoletni kegljaški turnir, kjer je med posamezni- ki zmagal Danilo Sivka s 1840 podrtimi keglji, drugi je bU Pe- ter Kranjc (1759), oba KK ZKZ, tretji pa član Partizana Šoštanj Siniša Jovanovič. Med( ženskami je slavila Lilijana Fa tič pred Marijo Koren in Jožiccj Remic. RADO PANTELIC] NA KRATKO Danes najboljši hokejIsU v Celju Po daljšem času bo znova go- stovala v Celju na drsališču v Mestnem parku jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu, ki se bo danes srečala z okrep- ljeno ekipo HDK Cinkarna. V slednji bodo igrali tisti igralci OLimpije in Jesenic, ki niso prišli v poštev za reprezentanco. Tek- ma bo ob 17. uri, program pa bo- do popestrili tudi domači umet- nostni drsalci. Tekma med Cin- karno tn SFRJ je v počastitev 110-letnice delovite organizacije Cinkarna, kje je glavni pokrovi- telj celjskih hokejistov. Celjski sfrelcl prvi v N. Oorici v Solkanu pri Novi Gorici so ob otvoritvi novega avtomat- skega strelišča med številnimi, ekipami zmagali člani SD Celje v p)ostavi Jože Jeram, Ervin Sršen in Tone Jager. Slednji so bUi tudi najboljši med posamez- niki. Med novoletnimi prazniki bodo celjski strelci nastopUi v Žalcu na povabilo tamkajšnje strelske družine. TONE JAGER Novoletni vaterpolo v Rimskih Toplicah Sekcija za nenavadne športe . pri Partizanu v Rimskih Topli- cah bo 1. januarja ob 12. uri pri- pravila tradicionalno tekmo v vaterpolu v bazenu v Rimskih Toplicah. Tokrat se bosta pome- rili ekipi Orke in Piranhe. strelci 2aica za krajevni praznik v počastitev krajevnega praz- nika Žalec so nastopili tudi strelci. Med sedmimi ekipami je zmagala SD Žalec pred Libojami in Preboldom. Žalec je nastopil v naslednji postavi: Franc Kotnik, Justin Smrkolj, Darko Paradiž in Janko Melanšek. Vodita 2aiec in F. Kobiik v 3. kolu občinske strelske li- ge so znova slavili strelci Žalca pred Preboldom in Žalcem IL Med posamezniki pa je bil naj- boljši Franc Kotruk Zelec, za njim pa so bUi Alojz Klovar Ža- lec, Jani Uplazruk in Slavko Urankar oba Prebold, Justin Smrkolj Žalec itd. Po 3. kolih vo- di SD Žalec pred Preboldom in Libojami, med posamezniki pa Franc Kotnik, ki je ta trenutek brez konkurence v občini pred Justinom Smrkoljem Žalec, Dra- gom Grešakom Griže itd. V 3. kolu je riastopUo 9 ekip z 41 strelci. DRACJO GRESAK Pionirji v namiznem tenisu v Žalcu je bilo občinsko pr- venstvo v namiznem tenisu za pionirje SSD. Zmagal je Žalec pred Petrovčami in Preboldom, med posamezniki pa so bib naj- boljši Matej Maligoj Žalec, Anton Aškerc Petrovče, Milan Jošt in Borut Žuter oba Žalec. Partizan 2aiec pred 2TP Celje v namiznem tenisu je nastopi- lo v Žalcu ob krajevnem prazni- ku 12 ekip. Zmagali so domačini Partizan Žalec (Matjaž Diklič, Zoran Gajšek, Uroš Herič) pred ŽTP Celje, Aero Celje, Partizaji Polzela itd. 8 ekip v nogometu Na timiir ju v malem nogome- tu v Žalcu je nastopilo osem pionirskih eldp. Zmagala je eki- pa Soseske 5, vse tekme pa je dobro vodil Jereb iz Žalca. GREGOR CULK Priznanja strelcem v laški občini Občinska strelska zveza Lašo je v domu strelcev v Rečici pri Laškem pripravila zaključno slovesnost, kjer je podelila priz- nanja najboljšim strelcem v le- tošnjem letu. Naziv »mojster« strelec so dobili: Roman Matek, Boris Gorišek, Damjan Pader, Andrej Brunšek in Vinko La- vrinc. Na občinskih prvenstvih pa so bni najuspešnejši Toni Ko- žar s petimi medaljami, Vinko Lavrinc s štirimi, sledijo pa Ro- man Matek, Damjan Pader, Aleksej Peklar in Helena La- vrinc. Podelili s6 37 medalj, kar priča ne samo o množičnem, temveč tudi o kvalitetnem na- predku strelstva v laški občini. VINKO LAVRINC EiViO In Obrbiik v prvo ligo Prvenstvena sezona v n. mo- ški ligi območne kegljaške skupnosti Celje je končana. Prvi mesti sta osvojiU ekipi EMO in Obmik, obe Celje ter se uvrstili v prvo Ugo. Nastopilo je štirinajst ekip. Vrstni red: EMO 43 točk, Obrt- nik 40, Rogaška Rogaška Slatina 36, Kovinar Store, Obnova Celje, Avto Celje, TIM ESOT Laško, Partizan Šentjur, Cinkama, Ko- vinotehna, Žična, KUma, Libela in Savinja. MARTIN OJSTERSEK Judoistl šesti v Jugoslaviji Končalo se je državno prven- stvo v judu. V zadnjem kolu so judoisti Ivo Reya iz Celja gosto- vali v Beogradu in zabeležili dva minimalna poraza. Z njima so za- pravili vse možnosti, da bi se le- tos izredno visoko uvrstili, tako pa so šesti med dvanajstimi eki- pami. V Beogradu je v celjskih vrstah bU uspešen Marjan Fab- jan, ki je dobU oba dvoboja. J. K. Karateisti v Trbovljah v počastitev Dneva JLA so v Trbovljah pripravili turnir v karateju, kjer je nastopilo 23 tekmovalcev iz osmih klubov. To je hil doslej najmočnejši tur- nir te vrste pri nas. Sodelovali so tudi predstavniki Društva za ka- rate iz Celja. Cretnik iz Celja je osvojU tretje mesto, potem ko je v polfinalu izgubil dvoboj s ka- snejšim zmagovalcem domači- nom Romihom. To je lep usp)eh Celjanov in plod načrtnega dela novega vodstva, ki je bilo izvolje- no 21. decembra na letni skup- ščini. Crepan in Kristan V Celju so pripravili no- voletni hitropotezni turnir. Nastopilo je 32 šahistov. Po predtekmovanju so se naj- boljši uvrstili v finale, to pa ni uspelo Bervarju in Strei- herju. Mladi žalski šahist Crepan in Kristan iz Titovega Vele- nja sta imela največ uspeha! Zmagala sta z 8 in pol točka- mi pred Studom iz C!elja 8, Francem Pešcem 7,5, Mat- kom (Titovo Velenje) 5,5 in Lesjaikom (Celje) 5,5 točke. Turnir V Libeli V celjski LibeLi so priredili no- voletni šahovski turnir na kate- rem je zmagal Janez Pešec s 15 točkami pred Brodejem 12, Šir- co. Kovačičem 11 točk itd. Neptunu uspela organizacija v bazenu Golovca je bilo letos že drugič zimsko državno prvenstvo za člane in članice v plavanju. Pomerilo se je osem ekip, že četrtič zapored pa je zmagEil kranjski Triglav na čelu z bratoma Petrič in drugimi odličnim plavEdci. Celjani zaenkrat še nimajo tako močne ekipe, da bi lahko nastopili v takšni kon- kurenci, zato pa so se izredno izkazali z orgcinizacijo tega zahtevnega tekmovanja. Vseh pohval pa je bil tudi tokrat deležen celjski plavalni objekt, ki je med najlepšimi, če ne celo najlepši v Jugoslaviji. ŠAHOVSKA NABRADNA IGRA 48 Naš znani velemojster je s 16. leti postal mojster, kasneje pa je bil kar enajstkrat šampion Jugoslavije. Dosegel pa je tudi celo vrsto izrednih uspehov v svetovni šahovski areni. Kdo je bil to? dr. MLAN VIDNIAR BORA IVKOV SVETOZAR GUGORIC Izpolnjene kupone sprejemamo do 10. Januarja 1984! Nagrajuje UK Savinja, ki letos slavi 30-let- nlcol Vsem stalnim in občasnim sodelavcem, ^ki so nam pomagali pri urejanju in oblikovanju športne strani se za sodelovanje v letu 1983 zahvaljujemo in želimo njim in celjskim športnikom srečno v letu 1984 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 25 NOČNE CVETKE • Ivan K. iz Parjega dola je prišel že vinjen na celjsko avtobusno postajo in zahte- val še pijače. Natakarji so mu pokazali na določilo, kjer piše, da vinjenim ose- bam ne smejo več točiti al- kohola, Ižihko pa mu po- strežejo s kakšnim sokom. Ampak Ivanu je bilo takrat malo mcir za paragrafe. Za- čel je razbijati pepelnike in kozarce, prišlo so mUičniki in ga prenočiU na postaji milice. Tačas pa je odpelja- lo v Parji dol že nekaj avto- busov ... • Draganu D. je bUo za- dosti praznih polic v trgovi- nah z rezervnimi deli za av- tomobile. Imel je (oziroma še ima) zlizane gume, aku- mulator je opešal in Dra- gan se je odločil, da bo na- bavil rezervne dele e>o ne- pošteni poti. V okrilju teme je na pokritem parkirišču Rent-a-car v Celju z Zasta- ve 101 odvil dve gumi s pla- tišči in akumulator. Vse skupaj je naložil v svoj av- tomobil in se že veselil, da ga nihče ni zalotil, ko ga je v Lovcu zaustavila milični- ška patnilja. Malo bolj so pobrskah po njegovem av- tomobilu in Dragan je bil brž ob pravkar ukradene dele, čaka pa ga še obisk pri sodniku. • Pred Dvorano Golo- vec sta se stepla Zoran S. in Zoran P. Zoran S. je naj- prej obrcal svojega na- sprotnika, potem pa še nje- gov avtomobil. • Saidu S., ki v Celju služi vojaški rok, je nekaj časa zasledoval dekle D. K. Na Bregu, kjer je bilo te- mneje, pa je stekel za njo in ji začel trgati obleko. Dekle je vpilo in iz Uižnjih hiš so pritekli stanovalci. Nepote- šeni Saidu se je odločil za hiter umik. Toda očitno to ni bU teren, ki bi ga dobro poznal, zakaj skočil je na levo, kjer je štiri metre viso- ka škarpa. PristJil je malo trše in si zlomil nogo ter stokajoč pričakal milič- nike. • Fikret F. je prišel v sta- novanje Marije K. v Storah in jo začel pretepati. Marija je poklicala miličnike, Fi- kret pa se je še pred njiho- vim prihodom previdno umaknil. • Vse je bilo kot ponava- di v takšnih primerih: Mar- jan Z. je vinjen sedel za vo- lan, ustavili so ga miličniki, pihal je v balonček, izgubil vozniško dovoljenje. MUič- niki so mu tudi prepoveda- li nadaljno vožnjo, toda Marjan se je na vsak način hotel i)eljati. Potem so mi- ličniki upoštevah njegovo željo, poklicali intervencij- sko vozilo in ga prepeljali na postajo milice, kjer je Marjan prespal in se strez- nil. S. S. Natakarji v precepu »Vinjenim osebam ne to- čimo alkoholnih pijač«, na- pis, ki v teh bolj vinsko obarvanih predprazničnih dneh marsikomu predčasno prekine praznovanje in več- krat povzroči precej hude krvi. - Restavracija »Koper«: Borislavu B. natakarji niso hoteli več postreči, ker ga je imel že precej pod kapo. v »zahvalo« je začel razbijati pepelnike. - »Mignon«: Radomir S. v tem bifeju ni dobil več alko- hola, ker se ga je že preveč nacedil, za sok pa ni bil rav- no preveč ogret. Radomir se ni kar tako potolažil, zato je začel razbijati steklenice in skodehce za kavo. - Bife »Izletnik« na avto- busni postaji: Jože D. iz Ko- stanjevice je razgrajal in gro- zil natakarici, ker je njegov kozarec ostalj^azen, dn^e^^ ga pa mu niso hoteh naliti, ker se je že preveč majal. Jo- že je moral prespati na posta- ji milice in domov v Kosta- njevico je prišel dan kasneje, kot je sprva računal. To so le trije primeri iz teh predprazničnih dni, ko so se vinjeni gostje tako razjezih, da so morah posredovati mi- hčniki, podobnih »prepriče- vanj « pa je bUo v teh dneh še veliko in marsikateremu na- takarju so zagrenila delovni dan. Verjetno tudi zaradi te- ga so se nekateri odločih drugače. - Ivica B. je obležala v jar- ku pri Dvorani Golovec. Očitno so ji v eni izmed celj- skih gostiln predolgo točili alkohol. - Marjan V. iz Braslovč je razbijal v discu v Dvorani Golovec. Razbil je šipo in se ves okrvavljen opotekal po dvorani. Osebje v discu mu je točilo pijače, čeprav je bil že precej vinjen. K sodniku za prekrške bodo odšh vsi trije: Marjan, natakar in od- govorna oseba lSp)ortno re- kreacijskega centra Golovec. Repubhški predpis o po- slovanju gostinskih lokalov določa, da v gostilnah ne bi smeli točiti aHcohola mlado- letnim in vinjenim osebam. Natakarji se v teh primerih večkrat znajdejo v precepu, zakaj, če ne napolnijo kozar- cev, gostje ponavadi posta- nejo žaljivi in agresivni. V primerih, ko popustijo, pa jim »sede za vrat« sodnik za prekrške. Toda predpis je predpis in natakarji ga mora- jo upoštevati, čeprav tisti, ki zahteva pijačo, vidi opozoril- ni napis bolj megleno ah pa dvojno. S. S. PROMETNE NESREČE ; Polodopolo costiSčo Del cestišča v Veliki Pire- šici je bil zjutraj poledenel. Tega ni pričakoval voznik osebnega avtomobila IVAN KAMPUS, 50 iz Velike Pire- šice, ki ga je zato na desnem ovinku zanaslo najprej na bankino, nato pa v levo, kjer je trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal VIKTOR OBLAK, 32, iz Raven. Pri čelnem trčenju se je voznik Kampuš huje ranil, škode pa je za 400.000 dinarjev. Cestno podjetje je ta del cestišča po- sipalo šele po nesreči. Illnijon voznik Po cesti skozi gozd med Gornjim gradom iz Radmir- jem je vozil s tovornjakom MARTIN KAREK, 29, iz Pri- moža. Nenadoma pa je zape- ljal v levo v jarek in nato močno trčil v drevo, ki se je prelomilo in padlo na kabi- no. Udarec je bil tako hud, da je voznik ICavek na kraju nesreče umrl. Naravnost namesto v ovlmk Iz Žalca proti priključku na obvoznico je vozil voznik osebnega avtomobila DRA- GO STOJANCiC, 21, iz Pr- njavorja. Zaradi prehitre vožnje mu ni uspelo speljati levega ovinka in je zapeljal naravnost izven cestišča, kjer se je avtomobil večkrat prevrnil. Voznik in sopotnik sta se pri tem huje poškodo- vala, škodo pa so ocenih na 250.000 dinarjev. Pobegnil po nesreči s parkirišča pri gostišču »Rimljan« v Šempetru je za- peljal na magistralno cesto in zavijal v desno proti Celju neznani voznik osebnega av- tomobila. Pri tem pa je zape- ljal na levi vozni pas in opla- zil osebni avtomobil, ki ga je iz smeri 2alca pripeljal JA- NEZ PAŽ, iz Griž. Voznik, ki je nesrečo povzročil, na kra- ju nesreče ni ustavil, temveč se je odpeljal. 2e naslednji dan so ga izsledili - nesrečo m za 120.000 dinarjev škode na avtomobilu Janeza Paža, je povzročil JOŽE TRAV- NER, 36, iz Letuša. Led na mostu Cesta preko mostu v sote- ski pred Cmavo je bila v po- nedeljek zjutraj poledenela. To je bil vzrok, da je voznika kombija PAVLA PODLUN- SKA, 37, iz Pragerskega za- čelo zanašati in je trčil v av- tomobil, ki ga je nasproti pri- peljal IVAN SKAZA, 49, iz Slovenj Gradca. Pri trčenju sta se oba voznika p)oškodo- vala in so ju prepeljah v celj- sko bolnišnico, škode na vo- zilih pa je za 350.000 dinar- jev. Je bil pretep? Na cesti med Doblati- no in Polžnico (blizu Svetine) je na cesti oble- žal Silvo S. Bil je v neza- vesti, kasneje, ko se je ovedel, pa je zatrjeval, da se je peljal v osebnem avtomobilu skupaj s še tremi znanci, ki naj bi ga pretepli in potem vrgli iz avtomobila Kasnejša preiskava je pokazala, da se je Silvo res peljal v tem osebnem avtomobilu in, da se je ponoči oglasil pri A. J. v Polžnici in zatajeval, da so ga preteph. Vendar pa se izjave Silva in ostahh treh potnikov v avtomo- bilu zelo razlikujejo. Trdi- jo, da je bil Silvo vinjen, dobil pa je tudi epUeptič- ni napad, zato so ga pusti- h ob avtomobilu, ko jim je zmanjkalo bencina. Ko pa so gorivo dobili, Silva ni bilo več tam. Laški mi- hčniki zadevo še razisku- jejo, vendar pa je zdravni- ški pregled pokazal, da SUvo ni imel nobenih po- škodb in da si je verjetno pretep kar izmislil. VABIMO NA SILVESTRSKO NOČ, ki bo v soboto, 31. 12. 1983 ob 20.00 uri Zabavali vas bodo: ansambel PRIZMA, Marjan Kralj, gost večera - presenečenje, disco, srečolov, vsaka 50. vstopnica nagrajena, bari presenečenja. ponedeljek, 2. 1. 1984 ob 20.00 uri novoletni ples z ANDREJEM ŠIFRERJEM In njegovimi gosti, glasbeniki, pevci in drugimi. Predprodaja vstopnic za silvestrovanje pri TTG, Bazen, Izletnik. Predprodaja vstopnic za novoletni ples: pri blagajni bazena Golovec in na dan prireditve pri glavni blagajni Golovca. Zavod Golovec želi vsem obiskovalcem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno Novo leto 1984. SILVESTRUJTE Z NAMI NA DOBRNI Za novoletne praznike smo vam pripravili bogat družabni program, možnost pa boste imeli tudi koristiti zdraviliške objekte za sprostitev in rekreacijo. SILVESTROVANJE 31. 12. 1983 ob 20. uri - igra ansambel »VE- HOTEL EX5BRh4A NUS« cena 1.500 din - video disco - silvesterska darila ZDRAVILIŠKI DOM _ jgra ansambel »CMOK., cena 1.200 din - silvesterska darila NOVOLETNI PLESI IN DRUŽABNE PRIREDITVE hoVeV^°b'r^a"' -,jr cena 300 din _ ^^^avni kabaret 2. 1. 1984 ob 15. uri OTROŠKA ZABAVNA PRIREDITEV VELIKA ZDRAVILIŠKA DVORANA vstopnina za starše - igra ansambel »CMOK« 150 din - z zabavnim progra- mom sodeluje mladinska skupina iz Celja 2. 1. 1984 ob 20. uri ZDRAVILIŠKI DOM - igra ansambel cena 200 din »CMOK« REKREACIJA IN SPROSTITEV Bazena s termalno vodo v HOTELU DOBRNA in ZDRAVILIŠKEM DOMU bosta odprta vsak dan od 10. do 20. ure. V kabinah ZDRAVILIŠKEGA DOMA se lahko odločite za termalno ali osvežujočo - smrečno kopel vsak dan od 7. do 18. ure. Ročno masažo lahko koristite v HOTELU DOBRNA vsak dan od 8. do 14. ure. Sauna, trim kabinet in kegljišče bodo odprti vsak dan od 8. do 20. ure. ZA VSE TISTE, KI SI ŽELITE VEČ SPROSTITVE IN DRUŽABNOSTI. SMO PRIPRAVILI 4 DNEVNE PA- KETE za 5.600 din V HOTELU DOBRNA IN za 4.600 din V ZDRAVILIŠKEM DOMU. V ceno aranžmana so vključeni 4 polni pensioni, svečana silvesterska večerja, kopanje v bazenu, en- kratna uporaba saune ali trim kabineta, novoletni ples v Hotelu Dobrna ali v Zdraviliškem domu in turistična taksa. Za enoposteljno sobo boste dopla- čali v Hotelu Dobrna 500 din oz. v Zdraviliškem domu 200 din. POSTREGLI VAS BOMO TUDI Z BOGATO IZBIRO JEDI, IZBRANIMI PUACiAMI IN KOKTEILI, ZA NAJ- MLAJŠE PA BOMO PRIPRAVILI POSEBNO IZBIRO SLADIC. VESELITE SE Z NAMI, Ml PA VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1984! SOZD HMEZAD ŽALEC Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad Žalec objavlja prosta dela in naloge: 1. organiziranje in nadziranje izvedbe investicij v oddelku za pripravo in izvedtx) investicij pogoji: Višja strokovna izobrazba gradbene ali stroj- ne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali po- dobnih delih in nalogah ter opravljen strokovni izpit, 2. vodenje osnovnih sredstev v knjigovodstvu delovne skupnosti Skupne službe pogoji: Srednja strokovna izobrazba ekonomske smen ter 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali po- dobnih delih in nalogah. Kandidati bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpol- njevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: SOZD Hmezad - DS Skupne službe. Žalske- ga tabora 1, 63310 Žalec. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za zbiranje vlog. Hotel PREBOLD vas vabi na veliko SILVESTROVANJE Rezervacije sprejennajo v recepciji Hotela Prebold. Igrala bosta dva ansambla, odprt bo disco bar. Vabijo vas tudi na novoletni ples 1. januarja 1984. 26. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 29. DECEMBER 1083 NOVI TEDMK-STRAN 27! Novoletna Pikali, zbadali smo preko leta, da bi pomagali, kjer se zapleta. So kaj pomagale naše bodice? So se poboljšali spravljeni v vice? ■ Če so kateri ob tem zardeli, mi smo v polno vendar zadeli. Če pa se kdo je ob tem še popravil, BODEČI je TEDNIK veliko napravil. Za leto pa novo to posvetilo: TEDNIKA BODEČEGA ne bo še obrilo! Dokler bo treba TEDNIK bo bodel, in če nanese - jo komu zagodel! Tekoče Pravi, da pri nas pri vseh stvareh vse ne gre najbolj tekoče. Kljub temu pa so na mnogih zadnjih sejah pred novim letom obravnavali v večini organov največ »te- kočih < zadev. POMENI TO VMEŠA VANJE DRŽA VE V CERKVENE ZADEVE, KER SMO LETOS NAMESTO NOVOLETNEGA DOBILI BOŽIČNI PAKET?! CC RADA PROIZVAJALA ŠE VEČ BI BELILA, ČE BO LE SRENJA TO CEUSKA PUSTILA! GLEJTE KAKO TA STVAR SE OBRAČA - ZDAJ SE ZA MNENJE OBČANA ŽE VPRAŠA! Športna v zadnjem času se na celjskem športnem po- dročju ni zgodilo nič šokantnega. Če k temu ne prištejemo rezultata hokejske tekme med Cinkarno in Kranjsko goro. Še sreča, da nekateri pravijo, da je s tem le Cinkarna pomagala drugemu moštvu, da ne bi iz- padlo iz I. lige! Vse narobe Ob letošnjem koncu leta nam gre pa vse na- robe: Načrtovali smo veliko SVEČANIH sej in drugih SVEČANIH prireditev, pa je bilo konec redukcije. Budnost Kot vse kaže, je državi ve- liko do tega, da bi čimbolj budni prišli v novo leto. Pa v njem budni tudi ostali. Pocenila se je kava! Morda pa se je pocenila tudi zato, da nas okrepi in se nam ne bi vrtelo v glavi ob vseh drugih podraži- tvah. Obljube Slišali smo, da so se v Titovem Velenju odločili, da bodo vsi družno prisko- čili na pomoč tovarni Gore- nje. Ta je pomoči res tudi po- trebna. Upamo lahko le, da gre tokrat za resnično pomoč. Doslej je namreč že bilo preveč takih, ki so posku- šali »pomagati«! Letos se je v Celju zgodilo veliko zanimivih stvari. Še več se jih bi moralo, pa se jih ni! Zrak v Cellu Oblačno vreme s padavinami, ki je prevladovalo v sredini prejšnjega tedna, je znižalo stopnjo onesnaženosti zraka do. sprejemljivih meja. Stabihio vreme z jutranjo inverzijo v soboto je povzročilo, da se je onesnaženost ponovno dvignila nad dovoljeno mejo[ sicer lepo vendar vetrovno vreme zadnja dva dni pa je pripomoglo, da so se koncentracije SOg ponovno znižale. HEDVIKA BARIŠIČ - ŽENSKO FRIZERSTVO Drapšinova 6 (Dečkovo naselje) CELJE čestita vsem strankam, delovnim ljudem in občanom SREČNO NOVO LETO_19841........... Potep po pacifiškem paradižu Piše Stane Žilnik (3) Kot je bilo videti, plesalce kamenje prav nič ne peče. Nasprotno, vse sku- paj izgleda kot obred človekovega pre- zira do bolečin. Nekateri razlagajo to čudežno neobčutljivost s tem, da se plesalci popolnoma koncentrirajo na hojo po žarečem kamenju. Meni se je zdela verjetnejša druga razlaga. Pre- den začno s plesom, si vse dele telesa razen stopal namažejo s posebno rast- linsko mastjo. Mastni premaz naj bi služil kot folija, ki preprečuje znojenje. Ves znoj se tako izloča le na podplatih in tako blaži hojo po kamenju. Podoben obred poznajo tudi Indijci, ki živijo na Fidžijskih otokih. To so kamenje zamenjali z žerjavico, ki jo nasujejo p>et do deset centimetrov na debelo. K plesu sodi tudi prebadanje z železnimi iglami in podobno. Toda medtem, ko pri Fidžijcih obred nima nikakeršnega religioznega pomena, je pri Indicij močno povezan z njihovo hinduistično veroizpovedjo. Hinduj- ske obrede mučenja lastnega telesa je v matični Indiji vlada prepovedala. Drugod po svetu, kjer živijo njihove narodnostne ločine pa so ti obredi še vedno v navadi. Utrip tržnice Moje potovanje po Fidžiju se je zače- lo v mestu Nandi, kjer je mednarodno letališče. Po moji navadi sem najprej zavil na tržnico, saj tam najhitreje za- čutiš utrip življenja prebivalcev neke- ga kraja. Prodajalci posedajo ob cesti, se gne- tejo za stojnicami in ponujajo sadje, zelenjavo, ribe ter uvoženo ovčje me- so. F^v posebno pozornost zbujajo debele domačinke v kričečih oblačilih, ki iz pletenih listnatih košar ponujajo zeleno sluzasto snov, močno podobno žabjemu mrestu. Drugi ponujajo jam in taro, koruzo in tako dalje in tako naprej. Mene je seveda najbolj privlačilo eksotično sa- dje, ki ga je tu kolikor ga srce poželi. Tako sem si lahko potešil vse skomine po teh, res okusnih sadežih, ki jih pri nas bolj redko vidimo, nekaterih pa sploh ne. Karneval prijaznosti v Nandiju prirejajo vsako leto teden dni trajajoči festival, ki ga imenujejo Bula festival. Bula pomeni v njihovem jeziku prijazen pozdrav. In ker je pri- jaznost pri njih skoraj vedno prisotna, nosi to karnevalsko vzdušje kar pravo ime. Imel sem srečo, da sem bil v tem mestu prav v času festivala. Vsak dan se vrstijo razne prireditve, v številnih kolibah, ki so postavljene povsod po mestu pa lahko človek kupi razno raz- ne pri bolj ške. Na svoj račun pridejo stari in mladi. Medtem ko se otročad zabava na gugalnicah in toboganih, starejši poskušajo srečo pri raznih igrah, ki so sicer uradno prepovedane. V času festivala v številnih kolibah pi- jejo tudi njihovo »kavo« o kateri sem že pisal Višek doseže praznovanje zadnji dan, ko priredijo veličasno povorko in izberejo Miss Fidžija. S transparenti in zastavicami okrašene mestne ulice za- polnijo ljudje, ki navdušeno spremlja- jo bogat sprevod. Na čelu je cvetlični voz s tremi dekleti v domačih svečanih oblačilih. To so kandidatke za najlepšo med najlepšimi na otočju. Nsislednji cvetlični vozovi predstavljajo nekatere hotele v mestu. Prav posebno pozor- nost, predvsem tujca, pa vzbuja njiho- va policijska godba na pihala, ki je za to priložnost oblečena naj nenavadno - v rdeče suknjiče in bela krilca z na- zobčanim robom. Tudi sicer, se pravi v službi, so njihove uniforme prav takš- ne, le da so sive barve. Kot orožje jim - razen v izjemnih primerih - sliižijo le- seni pendreki. Res nenavadno! V povorko so vključene tudi skupi- ne, ki predstavljajo različne dejavnosti domačinov in življenje na otočju Fidži. Veliko je pesmi, igranja in plesa. z lepoto do položaja Po povorki se začne najbolj vzne- mirljiv del dneva, predvsem za tri de- kleta s cvetličnega voza, ki se bodo potegovale za naslov MISS. Posebna žirija strogo oceni kandidatke in se po- tem odloči za eno med njimi. Za novo izbrano Miss fidžijskega otočja pomeni ta dogodek resnično prelomnico v njenem življenju, saj se zanjo poslej vse suče drugače. V tre- nutku postane zelo snana in slavna osebnost. Temu primemo nova lepoti- ca tudi v trenutku prilagodi svoje ve- denje. S tribtme se prešerno smehlja in kaže roko v pozdrav - prav v stilu slavnih zvezdnikov. Nič čudnega. Nov, zveneč nalsov po- meni zanjo mnogo več, kot najbrž za katerokoli drugo miss na svetu. Čaka jo dobra služba in - kar tudi ne gre spregledati - vstop v fidžijansko viso- ko družbo. 28. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 28. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 29 30. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 9 . DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 31 32. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 198 »AVTO CEUE« že celih 35 let posluje hrez Izgub y teh pogojih gospoHarJonJa no more nihče nutlltl strankam holiših uslug Prodajno servisna organi- zacija «AVTO CELJE« že ce- lih 35 let obstoja posluje brez izgube in beleži hitro rast in razvoj. Število zapo- slenih se je v tem času pove- čalo za več kot desetkrat, površina zemljišča za več kot dvajsetkrat in celotni prihodek od 162.000 v letu 1948 na 1.328.036.721 dinar- jev v letu 1982. Med 404 zaposlenimi delavci prevladujejo delavci s štiriletno srednjo šolo in s poklicno srednjo šolo. Prvi. dolgoročni program razvoja delovne organizacije za ob- dobje 1965-1985 so uresničili v celoti. Nekatera investicij- ska vlaganja, ki so si jih začr- tali do leta 2000, so že realizi- rali oziroma so v fazi priprav. Za glavno nalogo v prihod- njem srednjeročnem obdob- ju so si zastavili izgradnjo novih prodajno-servisnih zmogljivosti za osebna vozi- la. Delovno organizacijo se- stavljajo: delovna enota za tovorna vozila, delovna eno- ta za osebne avtomobile, de- lovna enota za prodajo re- zervnih delov in skupne službe. Glavna dejavnost je vzdrževanje in popravila mo- tornih in priklopnih vozil, stranske dejavnosti pa so: iz- delava, predelava in vzdrže- vanje opreme na vozilih, tr- govanje na debelo in drobno z motornimi vozili, dvokole- si, kmetijsko mehanizacijo, orodjem, elektro in strojno opremo mehaničnih delav- nic, nakup in prodaja rablje- nih in karamboliranih mo- tornih in priklopnih vozil in delov, ter tehnični pregledi motornih in priklopnih vo- zil. Danes je to moderna pro- dajno-servisna organizacija, ki s svojo dejavnostjo po- membno vpliva na privlačno moč mesta Celja. Privlačna je tudi za kupce iz ostalih re- gij, kar zagotavlja celjskemu gospodarstvu določene eko- nomske prednosti. Delovna enota za tovorna vozila Delavnica je zatrpana z vo- zili, ker je nastopila sezona. ' Delavci imajo največ dela s tekočim vzdrževEUijem vozil in z generalnim remontom posameznih agregatov. Po- leg tega popravljajo poško- dovana vozila in servisirajo vozila, ki so v garancijski do- bi. Vsa dela opravljajo za vo- zila TAM-MAGIRUS, FAP- MERCEDES in OM-ZASTA- VA. Včasih sprejmejo tudi vozila drugih znamk. Servis se zavzema za to, da bi popravila opravljali po si- stemu zamenjave. S takšnim načinom popravila se bistve- no zmanjša čas. Ker je po si- stemu zamenjave popravilo končano v treh dneh in ker ni bistvene razlike v ceni, se zamenjave motorja poslužu- je več kot 60 odstotkov strank. Drugače se čaka tudi mesec dni. Ostale zamenja- ve, kot so zamenjave menjal- nikov, diferencialov in raz- nih elektro-agregatov, stran- ke izkoriščajo v manjši meri. Zamenjave motorjev se stranke poslužujejo tudi za- to, ker so celjski motorji zna- ni po vsej Jugoslaviji. Delovna enota si prizadeva na razne načine ugoditi strankam. Svoje delavce po- šilja na dodatna izobraževa- nja, ki jih organizirajo proiz- vajalci vozil. Strojni park ne- nehno posodabljajo z novimi obdelovalnimi stroji. Prav- kar so podpisali pogodbo za nabavo stroja za obdelavo oj- nic. Z novim strojem bodo prihranili prenekatero devi- ze, ker ojnic, ki so za nekate- re tipe vozil uvožene, ne bo treba zamenjati. V načrtu imajo še nabavo stroja za ob- delavo ležišč glavnih ležajev. Stranke poznajo njihove na- pori, zato občasno pomanj- kanje uvoženih rezervnih de- lov sprejemajo z razumeva- njem. Dobro vedo, da jim v teh pogojih gospodarjenja nihče ne more nuditi boljših uslug. Delovna enota za osebne avtomobile Prodajni center za osebne avtomobile obiskujejo tako kupci iz širšega celjskega ob- močja kot kupci iz drugih delov Slovenije. Tu lahko dobi stranka resnično vse, kar potrebuje za svoj avto na enem mestu, kar je edinstve- ni primer v Sloveniji. Celje se je tako prebilo na drtigo mesto med prodajnimi cen- tri, kljub temu, da je po veli- kosti znatno manjše od Mari- bora. Kupci so s prodajnim cen- trom izredno zadovoljni, saj se skoraj nikoli ne zgodi, da bi jim rekli: »Tega pa ne mo- remo narediti, ker nimamo rezervnega dela«. S ponudbo servisa so zadovoljni tudi inšpektorji in proizvajalci. Proizvajalci kontrolirajo prodajni center večkrat na leto. Enkrat na leto ga obi- ščejo tudi Fiatovi strokov- njaki, ker so licenčni partner ZASTAVE. Fiatovi strokov- njaki pravijo, da je celjski prodajni center na zahodno evropski ravni. Ker je po- nudba tako zanesljiva, delav- cem nikoli ne zmanjka dela. Dnevno pripeljejo stranke na popravilo od 200 4o 300 vozil. Delovna enota prodaja osebne avtomobile ZASTA- VA, zamenjuje rabljene avto- mobile za nove, podaljšuje registracijo, opravlja tehnič- ne preglede vseh vrst motor- nih vozil in servis osebnih avtomobilov ZASTAVA in IMV. Kupci se zelo radi po- služujejo zamenjave rablje- nih avtomobilov za nove, ker vedo, da delavci servisa vsak odkupljen rabljen avto po- pravijo, tako da je tehnično brezhiben. Za avtomobile, ki se prodajajo na sejmih, jim tega nihče ne more zagotovo trditi. Delovna enota za prodajo rezervnih delov Maloprodajne enote so v Celju, Titovem Velenju, Žal- cu, Fladečah in v Šentjurju. Delovna enota obsega tri agro referate in sicer: referat za prodajo rezervnih delov ZASTAVA, referat široke potrošnje (avtoelektrika in oprema za vozila) in referat avtopnevmatike in avtoko- les. V skladišču ima veliko zalogo rezervnih delov. Le- tos bo ustvarila dohodek v višini 500 milijonov din. Zaradi bencinskih omeji- tev in manjše kupne moči se je zmanjšal obseg poslova- nja. Ljudje kupujejo samo najnujnejše rezervne dele za svoja vozna in letno prevozi- jo okoli 5000 kilometrov manj kot so jih prevozili prej. Ker vozijo manj, je živ- ljenjska doba posameznih delov avtomobila veliko daljša. Tako je ostanek do- hodka minimalen, kar se pozna pri osebnih dohodkih zaposlenih in pri sredstvih za akumulacijo. Zaradi nizke akumulativnosti ni možnosti za razširitev in za moderniza- cijo. Delavci se zavedajo, da so storitvena organizacija in da so povsem vezani na potroš- nika, zato se na razne načine poskušajo prilagoditi trgu in odjemalcem. Ker so cenovna razmerja neurejena, se di- rektno povezujejo s proizva- jalci. Z njimi stopajo v po- godbene odnose, kajti le ta- ko lahko zagotovijo razmero-] ma normalno oshrbo. Konti- nuirano dobavo rezervnih delov si zagotavljajo s pred- plačili, kljub temu da je si- stem predplačil s finančnega vidika neugoden ker naje- majo kredite za predplačila po normalni obrestni meri (36 odstotkov), proizvajal- cem pa nakazujejo predpla- čila brez obresti. V takšnem načinu pridobivanja rezerv- nih delov je veliko rizika, kajti če delov, ki jih pridobi- jo na račun predplačila, ne prodajo takoj, se ustvarijo zaloge, kar pomeni velik iz- pad dohodka. Toda to je tre- .nutno najbolj smiselen na- čin, zato se ga bodo posluže- vali tudi prihodnje leto. . Delovna enota se skuša približati kupcem tudi z vzgojo kadrov, s temeljito iz- delanim letnim planom po- treb in s prilagajanjem de- lovnega časa., Prodajalce vzgajajo tako, da dobi kupec v isti osebi trgovca in stro- kovnega svetovalca. Proda- jalci kupca vsestransko in- formirajo in mu ponudijo re- snično tisto, kar nujno potre- buje za redno vzdrževanje svojega vozila. Kot že reče- no, skušajo delavci enote tu- di letni plan potreb optimal- no približati potreban kup- cev. V letnem planu so zajeti vsi sezonski vplivi, tako da nabavljajo resnično tiste re- zervne dele, ki so v neki se- zoni potrebni. Delovni čas pa so prilagodili terminom, ki ustrezajo najširšemu kro- gu kupcev. Potrošniki se veliko pre- malo poslužujejo knjige poh- val in pripomb. Knjigo vodil- ni delavci redno prebirajo, vendar ker je med strankami premajhno zanimanje zanjo, ne vedo na kakšen način naj še ustrežejo kupcem. Zato pade v vodo tudi marsikate- ra zamisel o dodatnih pro- gramih, kajti delovna enota si ne more privoščiti preveli- kih zalog. Ker uspeh trgovi- ne krojijo kupci in ker jo na koncu koncev tudi vodijo, so vse njihove sugestije izredno dobrodošle. Naj jih bo v letu, ki prihaja več in zadovoljni bodo tallb kupci kot trgovci. Vpreizkuševalnici motorjev delavci generalno obnavljajc motorje tovornih vozil. Ko zamenjajo vse izrabljene In pokvarjene dele, naredijo še test na ^probnem stolu«, koi se popularno imenuje naprava za preizkus motorjev. Na- pravo so uvozili lani in ima moč 400 kilovatov. Doslej je to najmočnejši »probni stol« v Jugoslaviji. V oddelku za strojno obdelavo brusijo motorne gredi, bloke, glave, obdeluje ležaje in številne druge avtomobilske dele. Na sliki je stroj za obdelavo motornih gredi, ki Je izredno precizen in star šele leto dni. Slovenija razpolaga le z osmimi takšnimi stroji. Celje smatrajo za center vzdrževanja tovornih vozil. Delovna enota za tovorna vozila vzdržuje vozila TAM-MAGIRUS, OM-ZASTAVA hi FAP-MERCEDES. Na sliki so tovorna vozila OM-ZASTAVA. ^. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 33 jVčasih pri zavarovanju ne mislimo dovolj na svoje najmlajše I v mislih imanio seveda nezgodno zava- ^fovanje, ki ima v zimskem času in tudi med počitnicami še posebno težo. Na to opozarjajo v Zavarovalni skupnosti TRI- iCrLAV, območni skupnosti Celje, češ da Isiamo še zavarovati svoje premoženje, hi- lo pred požarom in osebna vozila, vključ- no z nezgodnim zavarovanjem voznika in potnikov, dostikrat pa pozabimo na nezgo- dna zavarovanja svojih otrok, od najmlaj- piih v vzgojno varstvenih ustanovah do šol- pke mladine. Pričenja se otroško zimsko veselje, zimski gport, šole v naravi s smučanjem in sanka- Za vzgojno varstvene organizacije: V preteklem letu je bilo pri območni skupnosti Celje, Zavarovalni skupnosti TRIGLAV zavarovanih 300.000 otrok, od te- ga števila se jih je poškodovalo 9277, žal so nekateri izgubili tudi svoja nnlada življenja. Ce se zavarovani otrok ponesreči, je po- njem - upajmo, da bo kmalu kaj snega - s poledico smo se sicer že seznanili tik pred nastopom letošnje uradne zime... Skratka, nešteto manjših in večjih nevarnosti preži na nas in naše otroke še posebno v času takoj po vstopu v Novo leto 1984. In prav na to dejstvo vas želimo spomniti z nekaj podatki in informacijami o možno- stih primernega zavarovanja, s katerim lah- ko omogočite sebi in svoji mladeži zavaro- valno zaščito, z izplačilom odškodnine pa vsaj finančno lahko omili posledice nez- gode. Zavarovalnica TRIGLAV je pripravila na- slednje načine zavarovanj; trebno o tem obvestiti zavarovalnico na po- sebnem obrazcu Prijava nezgode. Obrazec lahko dobite v vrtcu, šoli ali pri zavarovabii- škem inkasantu. Prijavi je potrebno priloži- ti še zdravniško dokumentacijo, pripadajo- ča odškodnina bo nato čimprej izplačana. Zavarovalna skupnost TRIGLAV, območna skup- nost Celje, Ulica XIV. divizije 4, telex: 33621 ZST CE YU, se priporoča za sklepanje različnih oblik zavaro- vanj, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost. Potrebno se je obrniti na sedež delovne skupnosti v Celju, na krajevne zastopnike, ali na predstavništva, kot so: Velenje, tel. št. 851-301, Žalec, tel. št. 710-620, Šmarje pri Jelšah, 821-010, Laško, 730-866, Šentjur pri Celju, 741-077, Slovenske Konjice, 751-433 in Mozirje, 831-030. Tudi v nedolžni igri in otrošlii razposajenosti se kaj fahko pripeti nesreča. Mislite na to danes, zavarujte svoje otroke. 34. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 19» 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 35 Obiskali smo novo odprti Boutique »MICHEL« na Kardeljevem trgu 1 v Titovem Velenju ter zastavili nekaj vprašanj lastnici Zdenki Cok. Kako dolgo je že odprt boutique »Mi- chel« in kako ste prišli na zamisel, da v Titovem Velenju odprete boutique? Lokal sem odprla 5. 12. 1983. Lokacija na Kardeljevem trgu 1 v Titovem Vele- nju mi zelo ustreza, zato sem se odločila, da odpjrem ekskluzivni lokal - boutique. To idejo je pogojevalo dejstvo, da v Tito- vem Velenju še ni lokala, kjer bi intere- senti lahko kupili izdelke, v tem prime- ru predvsem obleke, ki so čisti unikati in to ob veliki izbiri in sprejemljivih cenah. Kot je opaziti imate na razpolago le unikate. Kakšen je odziv, oz. interes kupcev? Vsi izdelki, ki jih lahko stranke opazi- jo v mojem lokalu, imenujem unikati predvsem zaradi tega, ker nikoli ne izde- lujem enakih izdelkov ah izdelkov po naročilu. Zaradi dviga cen konfekcij- skim izdelkom menim, da so cene mojih izdelkov za stranke zelo sprejemljive, kar opažam tudi iz velikega števila obi- skovalcev. K meni pridejo po nakupih ne le domačini, ampak tudi stranke iz bližnje in daljnje okoUce, obiščejo me tudi tujci. Sedanji gospodarski položaj ni rož- nat. Kakšne težave imate vi z nabavo tkanin, volne, svile, okrasnih trakov, itd.? Velika težava zame je v tem, da pri nakupu blaga ne potrebujem večjih ko- ličin, zato sem pri nakupu vezana izklju- čno na maloprodajo, kjer so cene, kot je znano, za približno tretjino večje kot v veleprodaji. Zato moram tudi sama to ceno vkalkulirati v svoj izdelek, kar je v končni ceni tudi opazno. Kljub temu je interes še dokaj velik, saj so izdelki uni- kati. S težavami se srečujem tudi pri naku- pu volne, saj večkrat ni mogoče dobiti kvalitetne volne, cene pa ji rastejo iz dneva v dan. Zelo težko oz. nemogoče pa je dobiti npr. indijsko in kitajsko svi- lo, ter katerikoli pi-vovrstni material kot je usnje ali določene tkanine, saj so takš- ni artikli namenjeni predvsem za izvoz. Z izdelovalci tkanin se sicer dogovarjam in upam, da se bo situacija v prihodnje vsaj malo izboljšala. In kakšne izdelke ponujate kupcem? Stranke lahko pri meni kupujejo več vrst eno in dvodelnih oblek, bluz, kril, pletenin, pasov, telovnikov, gamaš... V prihodnje nameravam nabaviti barvne lake za lase, katerih barva se bo lahko v določenih odtenkih prilagajala barvi oblačila. Stranke bodo poleg obla- čil lahko kupile pri meni tudi razne mo- dne dodatke, kot so broške, zapestnice, okrasni nakit, ipd. Sedaj lahko stranke dobijo bogato novoletno in ostalo kolek- cijo iz-J-imih praktičnih ženskih modnih oblačil, pletenin, ročno poslikanih obla- čil in ostalega. Izdelki, ki jih vidimo, so namenjeni izključno ženskam. Verjetno boste v prihodnje dali v prodajo tudi izdelke za »»manj lepši spol?« Točno! Tudi za moške bom izdelovala unikate - moške srajce vseh številk, hla- če, obleke športnih krojev, kravate vseh vrst, oblik in velikosti, metuljčke za slavnostne priložnosti, moške kape v nordijskem stilu, itd. V prihodnjem letu nameravam vklju- čiti v izbor tudi izdelke z modnimi vzor- ci za močnejše postave in obleke za slav- nostne priložnosti, kot so poroke, va- lete... Vsem Strankam, delovnim lju- dem in občanom želim SREČNO 1984! Nedaleč od Celja je v Arclinu št. 82, majhna, toda lično urejena obrtna delavnica, last Edija in Helene Flis. Cez dobra dva meseca bosta zakonca slavila 20-letni jubilej, 20 let dela s plastiko... 14. 2.1984 boste slavili 26-ietni jubilej. S katerimi proiz- vodi ste odprli obrt plastičarja? Leta 1964 smo začeli z izdelavo avtogalanterije in emble- mov za električne bojlerje. Kmalu zatem smo prešli na proizvodnjo izdelkov tja industrijo, kot so npr. cedila za olje, noge za oljne peči in števci za olje. Pozneje smo v svoj program vključili tudi ročke za vodovodne pipe iz pleksi stekla in še vrsto drugih proizvodov. Kot je videti, izdelujete sedaj compact cassette za mag- netofonske trakove. S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu? V začetku smo se srečali predvsem s tehničnimi teža- vami, kot npr. že pri izdelavi orodja. Tovrstno orodje je bilo tehnično zelo zahtevno, saj mora biti kaseta funkcionalno brezhibna. Začeli smo z izdelavo C-0 kaset, ki smo jih izdelovali za kasetno produkcijo RTV Ljubljana, za RTB, za glasbeni center Jiigoton in Suzy - Zagreb ter za Discos in Discoton - Sarajevo. V tem času so se pojavili tudi drugi proizvajalci kaset, kot npr. Kovinoplastika Lož in, Phonoplast Cakovec, ki sedaj zalagajo naštete glasbene centre s kasetami C-0. Morda je to pogojevalo odločitev, da smo proizvodnjo preusmerili na izdelovanje kaset s trakom, kot so: C-45, C-60, C-90 ter vse naštete kasete v različnih kvalitetah traku, kot so: železov oksid, ferocrom in kromdioksid. Poleg naštetih kaset izdelujemo tudi kasete za čiščenje magnetofonskih glav, stojala za kasete in plošče, v program pa smo vključili še kasete za pisalne trakove Oljrmpia ES 100, katerih naročnik je Aero Celje ter vse sprernljajoči program za čiščenje akustičnih aparatov. V programu imamo tudi kompleten asortiman embalaže za zlati nakit Zlatarn Celje. Iz vsega lahko razberemo, da za izdelavo omenjenih arti- klov potrebujemo več vrst surovin, kot je npr. granulat. Kljub temu, da je to domača stu-ovina, so pri nabavi velike tažave, še večje težave pa nastopijo pri nabavi uvoženih surovin, npr. magnetnih trakov. Zaposlenih imate pet delavcev. S kakšnimi težavami se obrtniki srečujete pri najemanju delavcev? Glede kadrovanja trenutno težav ni Pri meni zaposleni delavci imajo zagotovljen prevoz na delo, nadomestilo za prehrano, regres za letni oddih, večkrat pa poleg osebnega dohodka prejmejo za dobro opravljeno delo tudi stimula- cijo. Osebni dohodek delavca pri izdelavi kaset je nad po- prečjem OD v SRS. Veliko število obrtnikov želi zaposliti še večje število delavcev od dovoljenga, toda zakonodaja tega ne dopušča. Narava dela pri nas je takšna, da imamo finalno izdelavo pretežno ročno in iz tega sledi, da bi lahko zaposlil vsaj še dva delavca. Vsi obrtniki stremijo k razširitvi in modernizaciji obrti. ; Kaj menite o tem vi? Mislim, da je največji problem v tem, da ni dovoljen uvoz strojev in strojne opreme, znano pa je tudi to, da domači proizvajalci tega ne izdelujejo, če pa že kje zasledimo ustrezno tehnologijo, so cene le-te pretirano visoke. Vseka- kor bi v srednjeročnem obdobju želel razširiti in izpopolniti dejavnost pri izdelavi kaset ter spremljajočega programa, to pa ni odvisno le od naših želja, ampak tudi od ostalih faktorjev, kot so stimulativna davčna politika, ugodnejši bančni krediti pri nabavi repromateriala, itd. VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM ŽELIM VELIKO OSEBNE SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV V LETU 1984. 36. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 29. DECEMBER 1983 NOVI TEDMK - STRAN 37 CEUSKA MESNA INDUSTRIJA CEUE Komisija za delovna razmerja OBJAVUA prosta dela in naloge 1. elektrikarska dela 2. dela na parovodih Poleg ostalih pogojev, ki jih za posamezna dela določa razvid del in nalog, se za objavljena dela zahtevajo še naslednji pogoji: pod 1: poklicna šola elek- tro smeri in 6 mesecev de- lovnih izkušenj; pod 2: poklicna šola kovi- narske smeri - monter ogrevalnih naprav in 6 me- secev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 1 me- sec. Kandidati naj pošljejo prija- ve v roku 8 dni po objavi v kadrovsko službo. O izbiri bodo kandidati ob- veščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za pri- javo. SP »steklar«, Celje, Kosova 6 komisija za delovna razmerja OBJAVLJA naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. skladiščnika in vodenje avtoparka pogoji: a) srednja strokovna izobrazba b) 3 leta delovnih izkušenj ali VK delavec ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. nabavno prodajni referent pogoji: a) srednja strokovna izobrazba b) 3 leta delovnih izkušenj ali VK delavec ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Za vsa dela je poskusno delo v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po zaključku objave. SLOVIN SLOVENIJAVINO TOZD »ŽALEC« Odbor za delovna razmerja, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Voznik viličarja -2 delavca 2. Strojni polnilec tekočin -1 oeiavec 3. Prekladanje zabojev - več delavcev Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še naslednje pod 1. - izpit za voznika viličarja, 3 mesece delovnih izkušenj na enakih delih, 2 meseca poskusno delo pod 2. - strojni polnilec tekočin, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 3. - osnovna šola, 15 dni delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec Pod točko 2 sprejemamo za dela in naloge tudi vloge kandidatov, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev in so se pripravljeni interno izobraževati. Kandidati naj vloge s potrebnimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. 38. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 1983 g. DECEMBER 1983 NOVI TEDNIK - STRAN 39 40. STRAN - NOVI TEDNIK 29. DECEMBER 198 Tudi jaz, DEDEK MRAZ, lalilco sem pijan, a ŽELJE so iste kot leto poprej. Ko se bom streznil, še bolj bom predan in poln stabilizacijskih idej... ŽELIM, da vsi vlekli na enem bi koncu - od kmeta, delavca, do tistih tam zgoraj, da vsi bi smejali se polnemu loncu, da to bo že jutri in ne »skoraj«... ŽELIM si roko polno deviz, to garancija je za poln trebuh. To poroštvo je za milione prepolnih miz. Za dolar dobil boš najboljši kruh... ŽELIMO si čimmanj cenzure. Kritika naj bo učinkovito zdravilo. Prepričajmo vse omahljive figure, . da Ušimnemore biti svarilo,^,, ^ ^ ŽELIM si, da bi oživel delegate, da pričaral bi polne »štacune«, da pocenil bi derivate, da prepričljivejše bi imeli tribune... r ŽELIM, da si vedno gledamo v oči in da iskrenost postala bi splošna vrlina. Da se ne praskamo tam, kjer nas nič ne srbi, pa čeprav še tako močna nas matra skomina... ŽELIVA dobre pitne si vode, da izgine tisti okus po grenkobi in z nJim večletne zablode. Kdor greši, temu se ne sodi... AMADEUS odslej bo le še gobe nabiral, tudi ZIS mu Jih ne bo podražil, tu in tam bo še koga obiral in ob misli na boljše čase pod »marel-o« vedril. SREČNO, ZDRAVO, OLIMPIJSKO, STABILIZACIJSKO NOVO LETO 1984