6t. 123 Y Gorici, v četrtek dne 22. oktobra 1908. Izhaja Uikrat ua teden, in sioar v torek, Četrtek ri soboto ob 4. uri popoldne t« stane po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poBiljana: vse leto ........15 K X...........to » V............5 » Posamične številko stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izredno priloge: Ob norem letu „Katlpot. po Soriškem, \% GradtiCagaskem" Jn ,&aŽipot po IJublJani in kranjskih mestih", dalje dv&? tcrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poStnik jvei". Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki uiioi Štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček Na naroČila brei doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi In poslanice se računijo po Petif-vrsiafcrts tiskano l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-kiat H v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Vedje črke po prostora. — —- Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVIII. >vea za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorioi y I. načKi Z urednikom je mogoč" > govoriti vBak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i 51 v o se n»s haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiokarai- Haročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se poSHJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo apravnlstvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 90 h ali gld. 1-60. »Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSib knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ni., Ter. Leban na tekaliSču Jo Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma. — Talafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrSčck (odgov. J. Fabcič) tiska in zal. Slovenski odporniški mesti in žep. Gregorčič piše sedaj mnogo o žepu drugih, da bi se ne videlo, kako teče , v njegovo malho nezaslužen denar. Mož, ki se je vedno boril za svoj j žep, katerega politika je žep, očita žep drugim, posebno pa A. Gabrščeku, j dasi ve prav dr. Gregorčič najbolje, kako malo mar je Gabrščeku pri narodnem delu za svoj žep. Gregorčič bi moral biti hvaležen Gabrščeku, kateri ga je bil spravil do poslanstva, ki mu nese tisočake, hvaležen bi mu moral biti za ime, katero mu je priboril; ali namesto tega vpije nad njim ter očita žep njemu, ki ni nikdar delal za svoj žep, ki je pozabljal na svoj žep, ker mu je bilo in je narodno delo nad vse. To ve Gregorčič prav dobro, to vedo klerikalni kolovodje prav dobro, aH da bi zakrili Gregorčičevo lenobo, sikajo na Gabrščeka po geslu: Rečem ti, da mi ne poreče S. Sedaj piše Gregorčič jako dosti o slovenskih odborniških mestih pa o žepu, seveda ne svojem in tudi ne o žepu »poslanca« Berbuča. Gregorčiču se zdi Čisto prav, da je dobival Berbuč za lenuharenje in kimanje 4000 K iz deželne blagajne na leto. To je po Gregorčičevi pameti čisto v redu, in žepa se ne sme očitati" Berbuču. Žep mora očitati Gregorčič edinole Gabrščeku. «Slovenski klub« se je zedinil, da pošlje v deželni odbor poslanca Gabrščeka in dr. Frankota. Odborniško delo ni lahko, ako se hoče to delo redno in resno /vršiti. Tako delo vzame dosti časa in stane trud: zato je plačilo lo odškodnina zt zgubo v delu poklica, to seveda pri takih odbornikih, kakoršna bi bila Ga-bršček in dr. Franko, ki imata oba dosti svojih poslov. Gabršček zasluži lahko tistih 4000 K v svojih podjetjih: tiskarna, knjigoveznica, 2 trgovini, tovarna in hotel, tisti Čas, ko bi moral delati v deželnem odboru. Ako bi Gabršček ne bil pri narodnem delu povsod prvi ter bi ostal lepo pri svojih podjetjih, bi z lahkoto zaslužil tistih 4000 K in ne bi bil odgovoren nikomur. Dr. Franko je odvetnik in veleposestnik. Tistih 4000 K na leto zasluži, če ostane v pisarni in dela, namesto da se mudi na deželnem odboru ter dela • tam. Vse drugače pa je to pri Gregorčiču in Berbuču. Njima ni treba ničesar žrtvovati. Nimata skrbi za svoj kruh, ker dobivata plačo, oziroma penzijo, za katero jima ni treba niti z mezincem ganiti. Za prva dva pomenita torej od-borniški mesti efektivno izgubo, za Berbuča in Gregorčiča pa poln do biček. „ Slovenski klub" hoče poslati v deželni odbor GabrŠčeka in dr. Frankota, ker ju smatra za najsposobniša, in ker ve, da bi se lotila tarn odborni-škega dela z vso unemo, katere tako manjka pod BeibuČem. „ Slovenski klub" hoče dela v deželnem odboru. Zato je od strani Gabrščeka in dr. Frankota le hvalevredno, ako se hočeta posvetiti delu v deželnem odboru, kjer ga je tako potreba. Zato pa je skrajno krivično in hudobno, če Gregorčič meče tu okoli z žepom, ker se gre le za pravo delo v korist ljudstva v deželnem odboru, za kar bi dobivala odškodnino, ki je določena in se jej nikdo ne sme odreči; perfidno je tako Gregorčičevo pisarje-nje, še toliko bolj, ker Berbuču gre za žep, v kateri bi tekle naprej deželne kronice, delali bi na mestu njega pa deželni uradniki; tako da se mora tako odborniško delo, kakoršno je Berbučevo, dvakrat drago plačati. Koliko škode je prizadjal Berbuč deželi na tak način ! Škandal je, da Gregorčič pisari o takih rečeh, škandal, da se je treba baviti v javnosti s takimi stvarmi, aH dokler še brca dr. Gregorčič, ni drugače mogoče. Iz Gregorčičeve pisarijo pa sledi sklep, da je le njemu in Berbuču toliko za žep. Kdor toliko govori o žepu, temu mora biti pač žep, poln kron, najvišje in naj s vete j še nasvetu. K sklepu naj še povemo, da se je Berbuč v Selu, ko ga je nekdo popra-Šal o zavlačevanju z volitvijo deželnega odbora, odrezal takc-lo : „Povlečemo jo vsaj Še pol leta, — in 2000 kronic bom imel v žepu!" Torej 2000 K za — lenobo in kimanje Pajerju! To, to je — skrb za žep! Kako skrbi dr. Gregorčič za slovenski narod? Ker ga nočejo drugi hvaliti, se hvali Gregorčič pa sam po svoji „Gorieiu. V soboto je napisal o sebi tak-le stavek: „Našeniu voditelju ni narod molzna kravi cu, marveč on ga ljubi in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega no-vorojenfik a." Jej, jej 1 Ginjen mora biti, kdor to čita. Tolika ljubezen, tolika skrb za narod! Kdo se ne zjoče ob tej ljubezni, ob tej skrbi za narod V! Žal nam je, da niso vsi ginjeni in da vsi ne jočejo. Dobijo se vedno hudobni jeziki, ki pravijo, da ni res, da bi Gregorčič skrbel, za narod kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Dosedaj so govoričili tako le „framasonsUi liberalci", ali — o pohujšanje 1 — sedaj govorijo tako celo klerikalci. Gregorčič pa vendar ljubi svoj narod kot ljubi skrbna mati svojega novorojenčka. Iz same ljubezni in skrbi za narod ne odgovarja na nobeno pismo, če se kak volilec nanj obrne. Vrže proč, pa je rešeno. Niti ne odgovori, kaj da bi še le kaj storili V rokah imamo pismo duhovnika iz Gor iz leta 1895., v katerem se britko pritožuje, kako se ne zmeni Gregorčič nič za pisma in prošnje vo-lilcev. Ali tak je bil in tak je, ker ljubi ovoj narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. V državnem zboru je svoj čas poznejši finančni minister dr. Kaizl pri razpravi o znižanju zemljiškega davka predlagal, da bodo tega znižanja deležni samo kmetje, ne pa posestniki latifundij. Po tem predlogu bi imeli fcmotje resnično korist. Ali med tistimi, ki so glasovali proti kmečkim koristim pa za koristi grajsčakov, je bil tudi dr. Anton Gregorčič. Zakaj? Zato pač, ker ljubi svoj narod iu skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Gregorčič je že dolgo Časa državni po-slanec. Na Dunaj pa gre, kadar se mu bab zljubi. Tako je prelenaril doma cela zasedanja in ko je bilo čas spregovoriti kako besedo v prilog goriških Slovencev na laška zavijanja, ni bilo Gregorčiča v zbornici, dasi je bila takrat njegova naloga Še toliko večja, ker nismo imeli treh državnib poslancev. Ali mož se je pital lepo doma. Zakaj ? Zato, ker ljubi svoj narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Hudi časi so bili prišli. Kdo se ne spominja „žrtev* avstrijskega patriotizma" ob žalostnem umoru avstrijske cesarice. Takrat je zagrmelo z Dunaja »Strenge Bestralung". Uboge žrtve so tičale v ječah; nekateri so prosili okoli pomoči, da bi se jim znižala nenavadno visoko odmerjena kazen. Ponižno sta prišla dva do dr. Gregorčiča ter ga dobila na veznih vratih, ko je hitel domov. Potožila sta mu, kaj hočeta. Ali dr. Gregorčič se j., ni usmilil, marveč kot medved je zarentačil nad njima: Še premalo sta d o b i i a. Vladni hlapec se je pač striujal s „Strenge Bestrafung". Zakaj ? Zato, ker ljubi svoj narod ter skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Prišli so novi časi: splošna volilna pravica za državni zbor. Ker je Gregorčič priden in pobožen pa želi, da dobi vsak svoje, Dvajset let pozneje. Nadaljevanje «= „Trefa mušketirjev". = Francoski spisal: =------- ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Pri tem klicu so se obrnili vsi, kralj, sodniki in gledalci proti tribuni, kjer so bili štirje prijatelji. Tudi Mordaunt se je ozrl tja ter spoznal Atho3a, okoli katerega so bili vstali tudi ostali trije Francozi, bledi in pretečih obrazov. Oči so se mu zasvetile veselja, zakaj sedaj je naSei one, katerih odkritju in smrti je bil posvetil svoje življenje. Z besno kretnjo je pokli-'•al k sebi dvajset svojih mušketirjev ter pokazal s prstom na tribuno, kjer so bili njegovi sovražniki, rakoč: — Ustrelite na to tribuno! Toda naglo kakor misel pograbi d'Artagnan A:hosa okoli pasu, Porthos pa potegne Aramisa za sabo, in vsi štirje skočijo preko stopnjic, planejo na hodnik, stečejo po bSiskovo preko etopnjic na cesto ^r se izgube v gnječi; med tem so grozile v dvorani napete puške življenju treh tisoč gledalcev, katerih glasni klici po usmiljenju so vendar Še pravočasno odvrnili grozno nevarnost. Tudi Kari je spoznal štiri Francoze; položil je roko na srce, da bi vstavil njegovo utripanje, drugo pa na oči, da n« bi videl umreti svojih zvestih pri-ate Ijev. Mordaunt je planil bled in tresoč se jeze z golim mečem v roki iz dvorane ter začel z desetimi helebar-disti stikati po množici, izprašujoč in sopeč kot kovaški meh, nato pa se je vrnil v dvorano, ne da bi bil kaj našel. Zmešnjava je bila nepopisna. Več nego pol ure je preteklo, predno je bilo moči razumeti besedo. Sodniki so mislili, da je vsaka tribuna pripravljena, da vzroji, tribune pa so videle, da so namerjene nanje puške, in pol iz strahu pol iz radovednosti je trajalo glasno razburjenje dalje. Slednjič je nastal zopet mir. — Kaj imate odgovoriti v svojo obrambo ? vpraša Bradshaw kralja. Tedaj vstane kralj, še vedno pokrit, ne ponižno temveč gospodujoče, ter izpregovori z glasom sodnika, ne pa z glasom zatoženca : —- Predno me izprašujete, mi odgovorite. V Newcastlu sem bil prost, sklenil sem bil pogodbo z obema zbornicama. Namesto da bi bili tudi vi držali to pogodbo kakor sem jo držal jaz, ste me kupili od r-Skoteev, ne drago, vem, in to dela Čast varčnosti vaše vlade. Toda mislite li, da sem nehal biti vaš kralj, ker ste me kupili za ceno sužnja? Ne! Vam odgovarjati, to bi se reklo pozabiti na vse to. Odgovorim vam torej ne tako dolgo, dokler ne dokažete, da me imate pravico izpraševati. Ko bi vam odgovoril, bi vas pripoznal za svoje sodnike, a pripoznavam vas samo za svoje rablje. In sredi smrtne tišine sede Kari mirno, dostojanstveno, še vedno pokrit, zopet na svoj naslonjač. — Da so tu moji Francozi! zašepsče kralj s ponosom ter obrne oči proti oni tribuni, kjer so se bili za trenutek prikazali; videli bi, da je n jihov prijatelj dokler je živ, vreden, da ga branijo, in < ¦ umrje,, da ga objokujejo. Toda zaman je uiotril gosto množico ter prosil Boga navzočnosti prijaznih, tolažljivih bitij: videl je samo bedaste in plahe obraze; čutil je, da mora podleči sovraštvu in podivjanosti. — No torej, nadaljuje predsednik, vide, da je kralj trdno odločen molčati, prav, obsodimo vas vkljub vašemu molku; obdolženi ste izdajstva, :orabe moči in umora. Priče to izkažejo: Pojdite, ena x> hodnjih sej dožene, čemur se sedaj še upirate. Kari vstane; obrne se k Parry-ju, ki je bil ves bled in na sencih poten, ter mu pravi: No, dragi Parry, kaj pa ti je, da si tako razburi/n- — O, sir! pravi Parry s solznimi očmi in z milo prosečim glasom, sir, ko boste odhajali iz dvorane, ne ozrite se na levo! — Zakaj, Parry? — Ne ozrite se, prosim vas, moj kralj 1 — Toda kaj je? Govori vendar, pravi Kari ter skuša prodreti z očmi skozi gosto vrsto stražnikov, ki so stali za njim. — Na neko mizo... toda, saj se ne ozrete tja, kaj ne, sir? Na neko mizo so dali prinesti sekiro, s katero obglavljajo zločince. Ta pogled je grozen. Ne ozirajte se tja, sir, prosim vas. (Dalja pride.) ai je stekel veliko zaslugo, da prihaja v naši deželi na 195.000 Slovencev toliko državno-zborakih poslancev, kolikor na 90.000 Lahov in Furlanov (3 -f- 3). Zakaj? Zato, ker ljubi slovenski narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Lani je Siril dr. Gregorčič volilno pravico po goriški deželi. P* kako? Tako, da ko volita 2 Fnrlana, voli še le en Slovenec. Fur-lan je več kot Slovenec po Gregorčičevem razumu. V sploSnem volilnem razredu voli 88.000 Lahov in Eurlanov toliko poslancev (3) kot 140.000 Slovencev (3). Zakaj je to storil Gregorčič? Zato, ker ljubi slovenski narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Gregorčič se je zvezal leta 1900. s Pa=-jerjem. Od takrat naprej je padla veljava slovenskega jezika v deželni hiši, v katero je poklical polno laških uradnikov. Slovenec ne dobi več službe v deželnem odboru, če bo tam s Pajerjem gospodaril še kaj časa dr. Gregorčič. Zakaj? Zato, ker ljubi slovenski narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. V posebnih člankih smo povedali, kako je povišal Gregorčič davščine ubogemu kmetu, kako pomaga spravljati deželo na rob propada, kako trpka so bila dolga euha leta, kako se je ta dolgi čas zanemarjalo iz deželne hiše kmetijstvo itd. Zakaj je delal Gregorčič vse to? Zato, ker ljubi slovenski narod in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Joj, koliko bi lahko se našteli ljubezni in skrbi dr. Gregorčiča do slovenskega naroda. Pa naj bo zaidanes dosti. O priliki sledi nadaljevanje, da bo svet zopet videl, kako dr. Gregorčič ljubi svoj narod ter skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Tabor na DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz KOMI' — (Slavnim županstvom komenskega sodnijskega okraja.) Na zadnjem občnem zboru podružnice Sv. Cirila in Metoda v Komnu se je sklenilo naprositi vsa slavna županstva komenskega sodnijskega okraja, da se spomnijo ob sestavi letnih občinskih prevdarkov družbe sv. Cirila in Metoda. Bazlogi, ki nas v to navajajo, so pač slavnim županstvom dobro znani. V letošnjem letu praznujemo jubilej 60 letnice našega pre-svitlega cesarja, ki nam je izrazil željo pomoči otrokom in ne trositi v paradne namene. Tudi zadnji žalostni dogodki v Ljubljani silijo nas Slovence v skupno obrambo nasproti narodnim sovražnikom. Slavso županstvo v Nabrežini je že izvršilo svojo narodno dolžnost in nam pokazalo pot, podelivši družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. Dolžnost je vseh ostalib županstev, da posnemajo nabrežinsko občino po svojih močeh. Vsaki tudi najmanjši dar pride v veliko korist zatiranim obmejnim Slo-vencem pred nasilnim navalom Nemcev in Italijanov. V to sveto narodno stvar določene zneske sprejema blagajnik podružnice Sv. Cirila in Metoda v Komnu g. učitelj Mohorčič, ki je naprošen, da jih odpošilja glavni družbi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Poznajoč narodno probujenost našega ljudstva na Krasu smo tudi uverjeni, da ne bode nobedna občina odrekla primernega zneska naši najkoristnejši družbi Sv. Cirila in Metoda, ki rešuje naše otroke pred potujče-vanjem. Vse darovatelje ge bode javno v listih Podružnica Sv. Cirila in Metoda. Komen, dne 17. oktobra 1908, Dr. Izidor Reja i. r. Jos. Štrekelj 1. r. t. č. predsednik. t. č\ tajnik. Iz kobariškega okraja. 6g. udje podružnic« ^Goriškega kmetijskega iruštva" zt kobirlikl okra) so uijuduo vabljeni k rednemu občnemu zboru, kateri bo v Kobaridu dne 29.. t. m. ob 2. popoldne v po-sojilničnih prostorih. Pri tem občnem zboru se tudi razdeli med ude »Petrine*, — lepilo proti pedicu. Podruž. odbor. Veliki Otavi o nedeljo 25. oktobra 190?. Zadetek tabora ho oh Z. uri popoldne. Kakor so se pele pred 40 leti same slovanske himne, tako se bo fodi seda] pelo: »Kepa naša domovina", »Slovenski svet, ti slkrasaa", »Hej Slovani", »Slovenec i Hrvat". Da bodo društva in pevci koj ska-paj, bo tvoril pevski zbor Bralnega in pod« pornega društva v Gorici nekako središče, kateremu se priklopijo vsi ostali pevci, »a prostora samem bo že vidno znamenje za pevske zbore. * * Ob času tabora L 1868. je bilo Ustanovljenih na Goriškem po prizadevanja dr. Lavriča* ze 14 Čitalnic. V tem letu jih fe bilo še največ ustanovljenih. Dr. Lavriča se imenuje po pravici očeta slovenskih Čitalnic in društvenega gibanja na Goriškem. Vse one Čitalnice, ustanovljene po dr. Lavriču, počaste spomin na svojega ustanovitelja, ako odpošljejo depntacijo na tabor dne 25. t. m. na Veliko Otavo. Na Veliko Otavo, kjer bo 25. t. m. tabor, se pride iz Gorice po Bazni dolini skozi Ajševico v dobri pol dragi ari. To pot si izberejo okoličani in Brici- Solkauci, Grgarci in Gorjani, ki se pripeljejo z vlakom, pa gredo skozi Kronberg, mimo Ajševice. Št Peter, Vrtojba, Miren, Bilje, Bu-kovica, Benče, Sovodnje, Gradišče itd. pojdejo na Vogersko in potem po novi poti proti Šempasn. Prvačina, Dornberg, Rinem-berg pridejo čez hrib. Koliko voz bo lahko čakalo meščane pri »Bodeči hiši", bo objavljeno v prihodnji »Soči", ko se bo dogovorilo z Ozeljanci in z goriškimi tramvajskimi vozniki. ' Na Otavi bo preskrbljeno zadostno tudi za jed in pijačo. Na tabora prihodnjo nedelja dne 25. L m. se bo govorilo o Lavričn, o naših šolskih zahtevah, o zjedinjeni Sloveniji, o ge-spodarskih težnjah našega ljudstva in o gospodarski samostojnosti. Govorniki bodo gg. poslanec A. Gabršček, poslanec dr. Franko, poslanec Alojzij Štrekelj, dr. Puc, dr. Treo in znani ljudski govornik Alojzij Brajnik iz Št. Aadreža. Navzoči bodo vsi poslanci »Slovenskega kluba". Resolucije so sestavljene. Utemeljevanje raznih resolucij bo kratko a jedernato- V častno predsedstvo bodo predlagani še živeči člani onega odbora, ki se je trudil najbolj pred 40 leti za prireditev tabora,- * * * -i. ¦> rt « Kdor ima kak voz ali »škalir" v goriški okolici, naj pride ž njim okoli poldne k »Budeči hiši" in naj ga da občinstvu na razpolago. - " ' ' '.' ',. Klerikalci lažejo, da tabora ne bo. Take vesti razširjajo s hudobnim namenom.' Ne verujte nobenemu klerikalca nič. Deželni odbor je odgoden, zato ni od te strani nobenega vzroka proti tabora. Tabor more preprečiti le neugodno vreme. Na Krasu je mraz in hoda burja, v Vipavski dolini burja, v Gorah mraz. ČE BO OD SOBOTE NAPBEI DEŽ ALI ČE NE PONEHA BtfBfA - bo treba tabo? preložiti do ugodnega trenutka spomladi V TAKEH SLUČAJU NI TBEBA V REDČIJO NOBENEMU HODITI OD DOM. Domače vesti. | DliBlsi Odbor je nezakonito sestavljen. — Dr. Verzegnassi ni več deželni poslanec, a udeležuje se še vedno opravil odbora. Prihaja 8 a m o k sejam, kjer se sploh cel6 glasovati boji (prav ima I), a prejema odborniško plačo ! — Dr. Marani je. državni poslanec, a po na--Sfem Statutu on ne sme biti aktiven odbornik. Njegov namestnl' cnnte Valentinis se je odpovedal! — Vkljub jasnemu določilu zakona pa se dr. Marani udeležuje odborovih opravil, Dn Pajer ga je pozval v odbor, *li ta poziv je nezakonit — Ako ga deželni zbor ne odobri, bo moral dr. Marani vrniti deželni blagajni vse prejemke. In tak deželni odbor naj vleče naprej deželni voz?! »Sloveiskt klub" je v posebni spomenici pojasnil vladi razloge, ki govore za razpust deželnega zbora, kar naj bi se zgodilo Čim prej in izvršile nove volitve. — Minister-ski predsednik baron Beck je nasproten razpustu: on bi rad še počakal in zavlekel, kčepfav brezvspešno. — Volilci so se izrekli ?že na mnogih shodih, naj vlada ta zbor razpusti. Čemu torej odlašati?! ' Poslanci »Slovenskega kluba" razdele" vse dijete, ko ni bilo sej, za „Dij a ško k u-hinjo" in »Družbo sv. C. in M." — Čast in hvala jim! Zlasti Dijaški kuhinji bo ta prispevek dobrodošel! Pevsko in glasbeno llrilŠtfO (Podružnica » Glasbene Matice" v Ljubljani) naznanja, da bode imelo izvanredni občni zbor dne 24. oktobra t. 1. t. je v soboto ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Ivana 7. z 2. točkama dnevnega reda: I. volitev predsednika in odbora, 2. slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Odlikovanje. — Cesar je podelil namest-ništvenemu svetniku v Trstu Al. Fabianiju naslov in značaj dvornega svetnika. Dr. Gregorčič proti Gasserju. — Gregorčič sprašuje po »Gorici", zakaj da ne pišemo o »sleparstvu", katero bi se bilo dogodilo po njegovem mnenju na glavarstvu v Gorici pri volitvah v skupini kmečkih občin v goriški okolici. Gregorčič piše tako, kakor da bi mi hoteli nekaj prikrivati, kar bi bil zakrivil po Gregorčičevi sodbi poslanec in namestniški tajnik g. Gasser. Da bo vedela Javnost, kako je s to rečjo, povemo, da se je Gregorčič pošteno urezal pri tej reči. Sam ni hotel pisati, v »Gorici" o »sleparstvu", ampak svoje laške liberalne prijatelje je nakuril, da so pisarili po »Corrieru", kakor da je zakrivil Gasser nekaj kaznivega; pravili so, da so se odpe-čatili volilni spisi, da se je popačilo število glasovnic, kar je vplivalo na rezultat, da je prišel BerbuČ po krivem v ožjo volitev. V take reči so utikali ime Gasserjevo. Gasser jim je odgovori s tožbo, ki vzroči porotno razpravo. Sedaj je napisal Gregorčič članek „Voli vno sleparstv o" terga priobčil v torek. Ost je obrnjena proti Gasserju, ali Gregorčič ga previdno ne imenuje z imenom. »Corriera" pa je nagnal, da si je nakopal tožbo. Prepričani smo, da bi junak Gregorčič tajil, da misli Gasserja, če bi ga (a prijel za dolgi jezik, čeprav je v konferenci v deželni hiši imenoval ime Gasserjevo. Na vse to povemo mile to, da Gasser ni imel nobenega opravila ne prej ne slej z Berbu-čevo volitvijo, ker je to vodil drug politični uradnik; na dan volitve in skrutinija jebil Gasser sploh odsoten. — Laški liberalci se bodo še kesali, ker Gregorčiču vse verjamejo. " ': "¦ MiolsiersM predsednik Beck In naš deželni zbor. — Furlanski .poslanec „dr. Bugatto je govoril z ministerskim predsednikom baronom Beckom, kateremu se ne zdi še umestno, razpustiti goriški deželni zbor, marveč naj bi se zbor sešel še o Božiču ali v januvariju, da se slednjič poskusi, če bo mogoče spraviti ga do dela. — Ministerski predsednik pač dobro ve, da ni poti do kakega sporazumijenja, ker se laški liberalci in Gregorčič ne odmaknejo od svojih pretiranih zahtev. Umesten je le razpust dež. zbora. Za razpust so se izrekle vse stranke. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici naznanja svojim cenj. udom, da se udeleži v nedeljo »Tabora" na Veliki Otavi in sicer z zastavo. Odhod ob 1. uri pop. iz društvenih prostorov v ulici sv. Ivana št. 7. »Gregorčičev dom". — Iz mesta. — Dovolite mi, g. urednik, še nekoliko prostora v »Soči«, dasezamorem podrobneje bavitt z od govorom »Gorice" na moji dve vprašanji glede »Gregorčičevega doma". V drugem nad- stropj u se naseli dr. Anton Gregorčič, kakor se je naselil v poslopju »Gor. ljudske posojilnice" Andrej Gabršček. Tako piše »Gorica". Na to majhen odgovor! »Gor. ljudska posojilnica." je denarni zavod in Andreja« Ga-brščeka, ki stanuje v hiši tega denarnega zavoda, se bi dalo k večjemu primerjati z dr. Frančiškom Pavletičem, ki se je nastanil v prostorih »Centralne posojilnice", ki je tudi denarni zavod. »Gregorčičev dom" pa bi moral služiti edino le izobrazbi. V podzemeljskih prostorih bo, tako nadaljuje »Gorica", ob ulici Vetturini telovadnica za moške, ob nasprotni strani pa za učenke. To fino razlikovanje med moškimi in učenkami znači, da bo v „Gregorčičevem domu" telovadnica za kler. telovadni odsek, kar zopet nima prav nič opraviti z izobraževalnim namenom »Gregorčičevega doma". Tisk; ar na, tako pravi potem »Gorica", ohrani, kar ima in dobi še, kar potrebuje. Tiskarna more dobiti, kar potrebuje, le v novi stavbi. Med potrebe »Nar. tiskarne" prištevam pa tudi uredništvo. Sploh pa ne bi smela imeti tiskarna zavetišča v kulturnih zavodih, ako hočejo ostati tile res kulturni in ako nočejo služiti strankarskim namenom. V pritličju se nastavi, dostavlja »Gorica", tudi »narodna res ta v racij a". Ne vem sicer, kako pride narodna restavracija v prostore, namenjene izobrazbi slovenske mladine v Gorici? In sedaj pride najlepši stavek v »Gorici": Kar ostane prostora, se porabi za šolske namene. Kar torej ostane dr. Gregorčiču, klerikalni tiskarni in »narodni" restavraciji, tO komaj bo služilo v šolske namene. Zdi se, kakor da bi se sezidal »Gregorčičev dom" v prvi vrsti v ta namen, da dobe v njem pribežališče dr. Gregorčič, kler. telovadci, kler. tiskarna in „nar." restavracija. Zdi se nadalje, kakor da je dobil »Gregorčičev dom" ime po dr. Antonu Gregorčiču, ki dcbi v njem prostore on in njegova tiskarna, in ne po pesniku Simonu Gregorčiču, ki je zapustil svoje tisočake za ufceČO se mladino, z& katero je nabiral tudi »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik". »Soča" se torej ni zmotila, ker »Gorica" ne popravlja prav nič, ampak ona nas le še podrobneje informira, kajti medtem ko smo mislili, da prideta v »Gregorčičev .*om" le tiskarna in uredništvo, dostavlja ona, da pride notri še dr, Anton Gregorčič, kler. telovadci, „nar." restavracija, kuhinjska šola, to so institucije in kdrpbracije, ki nimajo ničesar opraviti z izobrazbo slovenske mladine v Gorici. Kaj pa š »Slov. siro-tiščem" ? »Gorica" ni še prav nič odgovorila na dejstvo, da se je nastanil v »Slov. siro-tišču" glavni agitator klerikalne stranke, bogati dr. Dermastja. Ali naj slovenske občine s svojimi doneski podpirajo take sirote? Bolje bi bilo, da bi se nastanil v »Slov. sirotišču" dr. Gregorčič, ki je res sirota, zapuščen na političnem polju, to bi se vsaj zlagalo! Sicer pa ima »Gorica" prav, ko pravi, da naj »Soča" počaka, ko pride Čas, bo videla, kaj se zgodi. Na to smo pa res radovedni! Noil deželni šolski nadzornik dr. Kaner. - »Edinost" je priobčila z Dunaja dopis, v katerem je govora o novem deželnem šolskem nadzorniku dr. Kauerju. Tam Čitamo: »Dr. Streinza ste se rešili, a dobili ste dr.a K.a-uerja. Prišli ste z dežja pod kap. Kakor bi bili nad d.rom Streinzom, istotako bodo nad nadzornikom d.rom Kauerjem znani poslanci Dobernig in tovariši -— nadzorniki 1 — Dobe rnik in tovariši so predlagali ministru dr. Kauerja v odškodnino za privoljenje v imenovanje d.ra Altona ravnateljem gimnazija. Do-bernik in tovariši so neizprosno zahtevali, da bodi • dr. .Kauer imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Primorje. S tem je menda z našega stališča povedano — vse! — D.rn Kauerju je Še-le 33 let 1 Po svojem mišljenju je najodločneji Nemec, in ga morda ni med vsem učiteljskim osebjem Dunaja, ki bi ga presezal v tem pogledu. Na zavodu, kjer je služil doslej, in med vsemi tovariši je ta mladi mož na glasu radi svojega intiansigentnega postopanja. V najbolje ilustracijo nam je dejstvo, da so ga radi njegove neznosnosti skoro vsako leto premeščali z enega zavoda na drugi. Imenovanje d.ra Kauerja je le provizo-rično. Z ozirom na kvaliteto d.ra Kauerja na eni, in na okolnost, da je njegovo imenovanje le provizorično, na drugi strani, nalagata našim poslancem dolžnost, da napno vse Bile, da iz tega provizorija ne postane definitivum. Z vsemi močmi in z vso brezobzirnostjo se je treba upreti proti temu, da bi vsenemci a la Dobernig kar diktirali, kdo ima priti' na tako važno mesto, kakoršno je mesto deželnega šolskega nadzornika za Primorje. Ne in še enkrat ne! Znali so preprečiti imenovanje Streinzovo, sedaj naj nastopijo z najodloč-oejitn protestom proti imenovanju d.ra Ka-uerjal Državne ljudske šol e v Primorju imajo pač nemški učni jezik, ali niso nikaki nemški zavodi, ker ogromna večina učencev, ki obiskujejo te šole, niso Nemci, ampak'Slovani 4&t*| Italijani! Neizogibna dolžnost naučne uprave bi bila torej, da na te zavode pošilja učitelje, ki poznajo karakter dežele in jezik učencev. To zahtevamo v imenu narodne pravičnosti in v interesu pouka! * _^...,___ Gregorčič se hvali In povzdiguje v zadnji „Gorici". On piše, da mu ni narod molzna kravica, marveč on ga ljubi in skrbi zanj po očetovsko kot skrbi skrbna mati za svojega novorojenčka. Dokaz temu ^Šolski dom", „Mali dom" in »Gregorčičev dom" ! .Od teh nima on nobenega dobička, ne, še občutno škodo in izgubo ima. Opažati je, da predloži Gregorčič, kadar mu huda prede, svojim bralcem in volilcjam. »Šolski Dom", in nMali Dom", češ, to je moje delo; kje dobite drugod še tako kristalno čistega rodoljuba, kakor-Šeu sem Jaz, ki nimam nobenega dobička od teh poslopij kakor samo to, da je v prostorih „ Šolskega Doma" Moja tiskarna, katero mislim sedaj povečati, da je bilo pred kratkim tam središče klerikalne stranke, da bom v „ Gregorčičevem. Domu" stanoval, da se tiskajo v prostorih kulturnega zavoda Moji liuti, s katerimi ugonobim tudi Svoje »prijatelje", ki nimajo ne lista in ne tiskarne. Tik preti de-želnozborskimi volitvami je prinesla »Gorica", ki ni več list klerikalne stranke, ampak skozinskoz Gregorčičev, veselo vest o gradbi »Gregorčičevega DomV, in to vse radi tega, da bi si Gregorčič utrdil svoje omajeno politično stališče. Gregorčič sam je ponižal te kulturne zavode v postojanke svoje politike, ki naj mu zdaj rešujejo ugled. Ali mu ga rešijo, je drugo vprašanje. Razpis natečaji. — Razpisuje se natečaj za eno mesto deželnega konceptnega vajenca pri deželnem hipotečuem kreditnem zavodu. Prosilci za to mesto imajo dokazati, da posedujejo kvalifikacije, ki jih zahtevata za sličua mesta pravilnik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov z dne 16. mavca 1907. Prošnje, opremljene z dokazili o avstrijskem državljanstvu, o dobrem nrav-nem vedenju, o dovršenih študijah, o uradni praksi, o poznanju deželnih jezikov in o morebitnih posebnih zmožnostih prosilcev, se imajo vložiti pri deželnem odboru do 20. novembra 1908. — Nadaljna pojasnila o razpisanem mestu, posebno o plači, povišanju in o zahtevanih kvalifikacijah, se podajejo pri uradih deželnega odbora in deželnega hi-potečnega kreditnega zavoda ob uradnih urah. — Deželni odbor. PolltIŠM Otročajl. — Že dvakrat je zabrusil dr. Gregorčič svojim nasprotnikom v lastni stranki, takozvanim novostrujarjem »Politiške otročaje" v obraz. »Novostrujarji" so hodili med ljudstvo, prirejali predavanja, prirejali politične shode, učili in razlagali politiko, oni so bili v vedni stiki z ljudstvom, in sedaj, ljubo ljudstvo, vidiš in uvidevaš, ker dr. Gregorčiču se mora vse verjeti, da so te učili „ politiški otročaji". Dr. Brecelj, dr. Capuder, dr. Dermastja, Kremžar, dr. Srebrnič, kurat Abram, dr. Knavs, nadučitelj Likar, stolni vikar Vuga itd. vsi ti le so po mnenju generala dr. Gregorčiča politiški otročaji in vendar so bili kot taki »ljudski izobraževalci". Ali za-moreš še kaj verjeti, drago ljudstvo, politi-škim otročajem? Ali naj Te politiški otročaji uče politike? Po drugi strani, drago ljudstvo, pa nisi nikdar imelo te sreče, da bi videlo in slišalo dr. Gregorčiča, ki ni politiški otro-čaj, ki je vzel politiško izobrazbo v zakup, ki je nezmotljiv politik in ki ukrene pametra korake, ne da bi se mu bilo treba obračati na svoje »prijatelje". Kdor je zmožen, ne gre *ned ljudstvo, da bi ga poučil v politiki, med ljudstvo hodijo le oni, ki so politiški otročaji. Klerikalna stranka se torej norca dela z ljudstvom. Kako dolgo? Kolesarsko druitfO V Vrtojbi se udeleži tabora aa Otavi v nedeljo 25. t. m. Odhod iz Vrtojbe ob !272. »Slovenska Čitalnica" v Solkanu vabi na plesno veselico, katero priredi v soboto dne '• novembra 1908. v prostorih gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop je dovoljen le C italniškim udom in članom či-talniško-sokolskega pevskega zbora. Vstopnina 2 kroni. Pri plesu svira polnoštevilni vojaški orkester. Med odmorom se vrši srečkanje vrednostnih dobitkov. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Važno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. Anonimno pismo je poslal »Ein stiller Zu h&rer" nekemu Slovencu v Gorici ter ga opozarjal na naklepe, ki so se kovali »in einer kleinen Gesellschaft" pri Jelenu. —. Ako pi-salec ni lump, naj sporoči istemu gospodu .1tar*V885^BBenorirerbe tiBte*m»ale družbe. Lahko stori tudi to v anonimnem pismu. Poštenjak »Zuhorer" na dan! Zveza narodnih društev. Kolesarji 1 V nedeljo dne 25. oktobra 1908. se bo slavilo 40-let-nico »Tabora" na Otavi. Ob tej priliki priredi naše društvo izlet na Otavo. — Zbirališče hotel »Zlati jelen". Odhod točno ob 12'/4 uri popoldne. — Rednika: Edvard Rusjan in Albert Boltar. — Oprava kolesarska. — Vljudno se zahteva, da vsak član pride s čepico in društvenim znamenjem. — Člani iz okolice so naprošeni, da pridejo vsi k jelenu, da se tega izleta v največjem številu udeleže. — Zdravo! Odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Kmeloualci, pošljite suoje sinoue u kmetijske Šole! Naša dežela se je pričela zadnja leta na kmetijskem polju precej naglo razvijati. V primeri z drugimi deželami smo pa vendarle tudi v kmetijstvu še za mnogo let zaostali. Temu se ni čuditi, če primerjamo število kmetskih šol, ki jih imajo drugod, sšte-t vilom naših šol te stroke. Samo na Češko poglejmo. V čeških deželi je sedaj 58 raznih kmetijskih šol, ki so navadno natlačene, pri nas pa imamo eno in Še ta je — skoraj prazna. Potem moramo zaostati za drugimi narodi, ako se za svojo izobrazbo tako malo brigamo. Posnemajmo Čehe! Tam skoraj ni boljšega kmeta, ki bi ne bil v kmetijski šoli. Tako bodi tudi pri nas! Prihodnji mesec se otvori na naši kmetijski šoli v Gorici nov tečaj, ki bo trajal dve zimi po 5 mesecev. V tem času dobivajo učenci: po 4 do 6 ur šole na dan, ostali čas pa se uporablja za vajo v praktičnih opravi-, lih. Kdor ima veselje do kmetijstva, zamore se v tem času mnogo naučiti. O tem smo se prepričali prošlo leto; ko so prišli nekateri učenci v šolo, niso znali skoro niti citati, koncem tečaja pa so pisali že boljše, kakor marsikdo, ki je gulil več let hlače po gimnazijskih klopeh. V kmetijski šoli se res ne učijo mnogo o tem, kako so govorili stari Grki in Rimljani, ampak učijo se, kako je treba delati, da si Človek lažej zasluži vsakdanji kruh, torej stvari, katere so potrebne, da jih zna kmet v sedanjih težkih časih. Mi vabimo v šolo kmetske sinove, ki so dovršili 16 leto in so namenjeni za kmetijo. Nič ne de", če pridejo tudi taki, ki so dovršili vojaščino, čim starši je človek, lažej bo razumel pouk, več pridobi. Za manj premožne obiskovalce je tudi. 20 štipendijev po 2 i K mesečno na razpolago. Kdor dobi štipendij, mu zadostuje za prehranitev v tečaju. Stanovanje dobe" učenci brezplačno. Kdor se hoče torej kaj več naučiti, naj vloži čim prej piošnjo za vsprejem, oziroma za.štipendij. Sadna rastaia v Bovcu. — iz zapisnika o presoji sadja na bovški razstavi od dne 27. septembra do 4. oktobra 1908. smo posneli naslednje: Razstavljalcev je bilo 86. Pri precenjevanju sadja se je oziralo v prvi vrsti na one razstavljalce, ki so razstavili, oziroma, ki imajo sledeče sadne vrste: Zlato zimsko par-meno, Kanado, Štajerski mešanckar ali Du-najco, Bleuheimovi kosmač, Špitalski kosmač, Stetinec, Cesarjeviča Rudolf, Belgijski ananas, Jesenski pisani rambur, Jesenski rujavi kosmač (Rusca), Baumanov kosmač, Slavonsko srčiko, Dekanko zimsko, Dielovko, Veko-slavo Avranžko, Zimski Nellis in Josipino mechelnsko, Razen tega se je gledalo ha lepoto in na dobljene informacije glede stanja sadnih nasadov. Določilo se je sledečim razstavljalcem in sicer: Prvo priznanje: Bratina Kristjan, nadučitelj v Bovcu, Leopold Jonko, Mlekuž Anton Adolf iz Bovca in Kavs Anton iz Pluženj. Drugo priznanje: Anton Šuler iz Bpvca, Ljudska šola na Srpenici — Anton TfebjSe, nadučitelj, Misič Franc iz Dvora 46, Fon Matija is Brezovega pfrSrpenfci; Kenda Anton iz Dvora 22,, Kenda Franc iz Dvora 52, Mrakič Andrej iz Dvora 12, Logar Andrej iz Srpenice, Štrukelj Ferdinand iz Srednjega Loga, Pire Matija iz Bovca 97, Črnigoj Josip, c. kr. gozdar v Bovcu. Tretje priznanje: Klavora Franc iz Bovca 230, Strausgitl Anton iz Bovca, Furlan Katarina iz Dvora 39, De Corti Alojz iz Čezsoče 127, Andrej Črnuta iz Spodnjega Loga, Huber Franc iz Bovca 275, Ivan Kavs iz Bovca 229, Strguljc Andrej iz Bovca, Kavs Andrej iz Dvora 73, Mlekuž Anton iz Kala 33, Kenda Josip iz Bovca 278, Komac Anton iz? Bovca 55, Komac Andrej iz Trente, Kenda Anton' iz" Čezsoče 84, Jonko Terezija iz Bovca, Fon Franc iz Dvora 14, Melihen Alojz iz čezsoškega Loga 10. 1 , Četrto priznanje: Tomaž Krava-nja iz Bovca 21, Ana Mlekuž iz Bovca 104, Zornik Franc iz Čezsoče 16, Mlekuž Josip iz Koritnice 14, Mlekuž Franc iz Koritnice, Kravanja Ivan iz Kala 22, Mlekuž Ivan iz Koritnice 7, Kravanja Ivan iz Kala 13, Komac Josip iz Dvora 28, Mlekuž Ivan iz Bav-šice 4, Kravanja Andrej iz Bovca 267, Klavora Ana iz Bovca 254, Trampuž Josip iz Bovca 18, MiheliČ Andrej iz Bovca 33, Komac Terezija 198, Mlekuž Andrej iz Bovca 1(>0, Šuler Andrej iz Bovca 20, Kašca Terezija, vdova iz Bovca 220, Breginc Alojzija iz Čezsoče 87, Vulč Ivan iz Čezsoče, Kranjc Anton iz čezsoškega Loga. 16, Feliks Kavs iz Čezsoče 25, Ivan Kavs iz čezs. Loga 20, Žagar Ivan iz Žage 36, črnuta Ivan iz Loga 134, Marka Ivan iz Srednjega Loga 4, Jakelj Anton iz Loga, Klavora Josip iz Bovca 250, Furlan Marija iz Pluženj 48 in Kenda Ivan iz Bo.vca 233. S podeljenimi podporami v znesku 400 K se nakupi razno orodje za oskrbovanje sadnih, dreves, ter podeli razstavljalcem v primernem razmerju. Vrhu tega se podeli razstavljalcem, ki so dobili prvo priznanje, diplom Častnega priznanja >, razstavljalcem, ki so dobili drugo priznanje, pa diplom pohvalnega priznanja. RazSt8W goveje illlne. — Kakor smo že poročali, vršile se bodo v slovenskem delu dežele v naslednjih krajih razstave goveje živine : v Gorici 22., v Kanalu 24., v Sv. Križu 26., v Komnu 27., v Sežani 29., v Cerknem 31. oktobra, v Bovcu 9., v Kobaridu 10. in v Tolminu 11. novembra. Opozarjamo, da se je navedla v nekaterih listih razstava v Kanalu pomotoma za 25. in ona v Sežani za 28. oktobra, kar je napačno. Želeti bi bilo, da se naši kmetovalci, tudi taki, ki ne razstavijo živine, v obilnem številu udeleže" razstave. vornikje vprašal ministra, pri kolikih polkih, ki se novačijo na Ogrskem, je slovaški, nemški, oziroma slovenski in.rumunski jezik poi-kovni jezik, da se dozna, v koliko je vojna uprava že ugodila madjarski pohlepnosti. — Nato je del. Korošec obširno. govoril o dogodkih v Ljubljani. Krvoprolitje v Ljubljani se ima pripisati le frivolnosti mladega poročnika in Slovencem sovražnemu duhu, ki vlada v zadnjem Času v pešpolku št. 27. Po? stopanje poročnika Maverja in njegovega oddelka se mora najodličneje obsojati. Poročnik Maver je skušal naknadno uplivati na vojake, da krivo pričajo. Govornik mora y imenu slovenskega naroda zahtevati, da se pešpolk št. 27. premesti iz Ljubljane. Nadalje naj ob pouličnih izgredih ne poveljujejo mladi nezreli ljudje, marveč stareji častniki. Na Balkanu. — Govori se o turško -av-trijskem sporazumu, po katerem bi nehal bojkot avstrijskega blaga, Avstrija pa bi jamčila Turčiji, da Šandžaka ne pusti zasesti po Srbiji ali Črnigori. Bojkot Še narašča. — Bo-jevitoat v Srbiji hi ponehala, marvRč še narašča. — Konference radi dogodkov na Balkanu najbrže ne bo, tudi Turčija se brani poslati odposlanca na konferenco. — Pri Du-gem so Črnogorci prekoračili mejo ter napadli avstrijsko stražo. — Črnogorskega brigadirja Janka Vukotiča so aretirali v Zagrebu; bil je na potu v Beligrad. Politični pregled. -Državni Zbor bo sklican ali 12. ali 15. novembra, takoj pa zaključenju zasedanja delegacij. Ljubljanski dogodki » delegacijah. — V delegacijah je govoril o ljubjanskih dogodkih posl. Klofač. Rekel je, da dogodki v Ljubljani dokazujejo, da je nujna potreba spremenili §§ 70. in 72. službenega pravilnika, iz-laiti.določo o uporabi orožja ob nemirih. Govornik, je izjavil, da je brezdvomno dokazano, da še je streljalo v hrbet Trditev, da je bil neki častnik zadet od kamena, je neresnična. Govornik je izjavil, da je prepričan, da je bilo krvoprolitje Slovanov dogovorjeno. Zahteval je, da se takoj prične vojaško-sodna preiskava proti poročniku Miv!rju in da se istega stavi v preventivni zapor. Nadalje je govornik zahteval, da se čete porazmeste primerno narodnosti, večiue prebivalstva. Govornik je v svojih nadaljnih izvajanjih rekel da bo slovansko prebivalstvo Še le tedaj, nehalo videti v armadi svojega sovražnika, ko se ne bo v isti več dajalo prednosti nemškemu elementu. , ^ Del. Korošec je obžaloval, da so vo-v dilni krogi naše vojne uprave s svojim slabotnim vedenjem mnogo pripomogli, da se je tudi v armadi zbrisal vsak sled državne jed-note. Nobenega naroda se tako ne razvaja" kakor madjarskega. Madjarom se daja prednost na rafora drugih narodnosti ogrske krone. Go- Razne vesti. Pred poroto v Trstu je bil obsojen 17-Ietni Nemec V. Brieger na 2 leti v ječo, ker je zabodel Srba Dušana Hajica. Naslednik StrossiMjferjev bo najbrže znani sarajevski nadškof dr. Stadler. Strašen Vinar je divjal v provinciji Saog-čon v Aziji; tritisoč ljudij je mrtvih, 3600 hiš porušenih. Tržaško Ijudskoiolsko vprašanje. ~ Naučno ministerstvo je imenovalo pet učiteljev za slovensko ljudsko šolo v Trstu. S tem je storjen prvi korak za podržavljenje G. M. ljudske šole v Trstu. Sodnljske obravnave t LJubljani proti osebam, katere so si dovolile le kako opazko proti policiji ali orožništvu, ali katere so bile aretirane zaradi svojevoljnega postopanja varnostnih organov, se še neprestano vrše. Inženir Prelovšek, o čegar aretaciji v Aurovi gostilni smo poročali, je bil obtožen kar javnega na-silstva, ki je pa pri razpravi spuhtelo v zrak; obsojen je na 20 K denarne kazni. Akad. društvo sioven. agronomov »Kras" na Onnajtt javlja, da se bo vršil njega prvi redni občni zbor z običajnim vsporedom dne 24. oktobra 1908. v prostorih restavracije sHol-zer" Dunaj XVIII. Turkenschanzstr. 19. — » Slovanski gostje dobro došli! Akad. tebn. društvo „Tabor" v Gradcu naznanja, da se bo vršil dne 23. t. m. I. izredni občni zbor in prvoletniški večer z običajnim vzporedom v dvorani hotela »Schim-mel". Slovanski gostje dobro došli. Začetek ob 8. uri. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas ooseineJSt se raCuna za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce inobrtake. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, Dva mlada a dobrevaljna gospoda stopiti v korespondenco, z gospicami enake vrste. — > Ponudbe poštnoležeče Gorica glavna pošta pod: „Ciril in Meh r\"_____,_____________ lib se malo stanovanje lto^T^^0i in kuhinje in de mogoče malo vrta. Ponudbe na upravništvo.___________________ Prnita cd hita v k°J! ie bila S3 let trg°vina n tllla oo lilo« z mešanim blagom in pekarna. K hiši spada dvorj.Sče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo," Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g.- Ivanu Suttnew, Via Ponte nuovo 44 v Gorici.______________________________ Službe \m uradnik zm-es v^-**^- na naše upravništvo. vodskih del. Ponudbe Proda se biljard v jako dobrem stanu. Odlikovana pekarija in sladfiiCarna Rflrol Draščik v Gorici na Komu v (lastili hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za nraogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~*& Zahuala. Ob nenadomestljivi smrti našega preljubljenega sina, oziroma brata marija Liorenzutfi sedmošolca tuk. realke izražamo tem potom vsem prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo cenj. gospodom profesorjem, duhovnikom in dijakom, kateri so v obilem številu spremili dragega rasj-cega k zadnjemu počitku. GOBICA, 20. oktobra 1908. ŽaliroCa rodbina lorenzutti. Anton Kuštrin trgouec z jedilnim blagom v EoriGi, gosposka ulica št. 25. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele gg. odjemalci. Št. 542/08. ©bja^a. Varuštvo deželnega hipotečnega zavoda je sklenilo, z ozi-rom na tačasne razmere denarnega trga, znižati eskompt zastavnih pisem od dosedanjega merila 95 °0 njihove imenske vrednosti na 94°|0 za posojila, ki ne presegajo znesek 2 ».000 K, in na 93°0 za posojila presegajoča ta znesek. V GORICI, 18. oktobra 1008. Ravnateljstvo Deželnega hipotečnega zavoda. m. Horvat klobučar v Gorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdeloval niča raznovrstnih čepic za društva. Lfijflin za o. Mesarji Velika izber raznovrstnih klobukov I Cene zmerne blago prve vrste. Poprava in komisijska zaloga dvokoles ia ii valnih stroje? pri BATJELU Gorica Dia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Seniki franko. Prua goriška tovarna umetnih ognjev s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati fopiči Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm ===== 100 x 150 z monogramom. == ferd. niakuc pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekališče Frana ]gs. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni BD o g a n a" tik Mala vila nova, visoko pritlična, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti', drvarnice in z lepim sadnim vrtom se proda radi odpotovanja iz Gorice iz proste roke. V kuhinji je napeljan vodovod. Več se izve: ulica Št. Petra št. 7 Gorica. Andrej Fajt j pekovski molster i Stara dvokolesa se emajlirajo po cen z ognjem. v Gorici CcrSB Frane. 6ias. it. I ^-^~ Filijalka ? Dornbergn. ===== Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plnce, potice Itd. Največji dobitek! Mark 600.000 sreče. |Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi ========== dobitnih šans ========= pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg In pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobilkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterijo so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. premija a 300.000 Mk. 1 dobitek 1 O.OOi) > (io.ono . 50.000. . 45.000 » 40.000 . 35.000 » 30.000 . H 0.000 . 60.000 • 50.000 181 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 » 7 * »20.000 » 1 » »15.000 » l » »10.000 » 6 » » 5.000 > '3 * » 3.000 » 3 » » 2.000 » 9 » » 1.000 » . 300 » > 200 » V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrslena 100.000 srečk a 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk t gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaSa v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.003 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanjo je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orlg. srečka M. 6— ali K 7— pol „ „ „ 3'- „ „ 3-50 Cctrt „ „ „ 1*50 „ „ 175 Vloge za ostalo razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleZenec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti p9vzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega sreekanja takoj, ali pa vsaj do 30. oktobra. zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. Slovenci, kupujte užigaltce v korist družbi sv. Cirila in Metoda! GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Simb gospuinje! PosMajte milo Iz te Joilie Mame! Iziett je izvrsten. Cene oiajiie! Naša špecijaNteta je: Caprasole -Koza s sokem. Posk8uv^ekL"m?e' TrLoV5ko-obrtqa zadruga V Gorici j reglstrovana zadruga a neomejenim Jamstvom. | Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Goricic je z ozirom na i premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni jj seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: i Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačila po « 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovaniu. S Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposcjevalca določi tudi jj na 10 ali več let a | Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine S '/«* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. 1 Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/,L, '> večje, stalno naložene pa po dogovoru. . 5 Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. jj Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v Časopisih »Soča« in »Primorec«. jj Kova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, i naj se oglasi v zadrnžnem uradu v »Trgovskem domu«. jj Načelstvo 'n nadzorstvo. !