248. številka. Ljubljana, v soboto 26. oktobra 1895 XXVIII. leto Uhaja -veak dan *vc*«r, ifimfii nedelja in praznike, ter velja po poati pr?ieruan r.a avatro-ogerske deiele na vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld . za četrt leta 4 gld., za jeden met^c 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto lb gld., za četrt leta 3 gld. 10 kr., za »eden me3ec 1 gld. 10,~kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. □a meneč, po U(j kr. xa četrt leta — Za tuje doielo toliko več, kolikor poštnina znaoa. Za oznanila plačuje se od »tiristopne petit-vrBtc po 6 kr., čo bb cmanilo jedeukrat tiBka, po 6 kr., če te dvakrat, in po i kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i.'.vole frankirati. — ilokopisi ne vračajo. — Oredaifitvo in upravnišlvo jo na Kongresnem trgu 6t. IS, UpravniStvn naj bb blagovolijo pofeHjati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Ljubljanski knezoškof pa volitve. v. Torej molitve pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom za srečen klerikalni izid prihod jih deželno-zhorskih volitev ukazuje najnovejši latiiiHki „opomin" našega knezoškofa Jakoba! V nedeljo pred prvotnimi volitvami naj se napravijo po vseh farnih cerkvah to molitve; verniki naj se> povabijo k obilni udeležbi in pri ti priliki naj se poduče h primernimi govori o važnosti prihodnih volitev; z drugimi besedami: z vero in 8 tem, kar je vernikom najsvetejše, naj se upliva na posvetne volitve, na posvetno politiko!! Tu seveda se mora vsak, komur sta naloga in zakoniti delokrog deželnih zborov znana, vprašati : koliko pa ima vender deželni zbor z vero opraviti? Najboljši odgovor temu je, da se sam knezoškof Jakob njegovih sej nikdar ni udeleževal. Samo v prvo sejo vsa cega zasedanja je prišel, da je obljubo storil, potem ga pa ni bilo nikdar, nikdar već. Ali bi bil on mogel tako zanemarjati deželnozborske seje, ko bi bilo ondi res treba verske reči zagovarjati? Po čemu torej toliko „svetega" gibanja za čisto posvetne reči ? Drugače se naši klerikalci prav zadi in pogostoma sklicujejo na rimskega papeža, ako menijo, da jim to služi proti nam, slovenskim narodnjakom; kjer so pa njegovi sveti na poti njih vladohlepju, tam jim pa njegove besede niso nič, prav nič, kot bi jih ne slišali in ne poznali! Ni-li sam sv. oče rekel : „Kdor meša vero v politiko, ta jo zlorabi!" Ni-li on nedavno toplo priporočal poljskim škofom: „Ločite vender vero od politike!" Kako da kranjskim klerikalcem ni Lev XIII. tudi v tem avtoriteta ? Mar njegova globoka učenost in dolga skušnja ni nič vredna? Saj je ravno njegov prednik skusil, da ni dobro mešati vere v posvetne homatije. Ko smo namreč brali v „volilnem opominu" o molitvah pred Najsvetejšim, prišli so nam na misel laški dobrovoljci iz leta 1848, ki so šli s križem na obleki — od tod so se imenovali kročijati — v revolucijski boj zoper Avstrijo in kakor je pravil g. kanonik K lun v zadnjem deželnem zboru, tedanji papež Pij jih je blagoslovil. Ti kročijati so bili sicer tedaj razpršeni, vender pa nasledki tega gibanja uprav za rimskega papeža niso bili ugodni. Zakaj takrat se je sprožil dejanski tok laškega teženja, ki je naposled potegnil tudi papeževo državo v svoje valovje in jo odnesel — k sjedinjeni Italiji I Torej počasi s svetimi rečmi za posvetne namene! Ljudski organizem se takšne zlorabljene volilne medicine takoj nasiti — in reakcija nastane, reakcija ne v korist vere in nravnosti ter gotovo tudi ne v prospeh duhovniškemu ugledu, koji je tako važen činitelj za versko mišljenje in, preprosto pokorščino v cerkvenih rečeh. Čuvarji vere, mej katere se tako rad prišteva knezoškof Jakob, bi vender to morali vedeti in zategadelj se izogibati vsemu, kar vero ponižuje v politično deklo in njene oznanjevalce v politične krošnjarje, katerim vsakdo lahko vrata pokaže! Nas pOBVetnjakov pri tem ne zadeva nikaka odgovornost, zakaj mi branimo, kar je naše, ker je od tega sveta! Odgovornost za to, da se vera zlorablja, da se napadajo politični agitatorji v duhovski obleki, zvra-čati moramo na tiste, ki vero brez najmanjše potrebo mešajo v politiko in duhovnike silijo v politično areno, kjer se z vsakomur ravna kot s političnim strankarjem, naj si je škof ali kapelan, baron ali kmet! In zategadelj je nopominu knezoškofa Jakoba z verskega stališča vsega obžalovanja vreden! Mi posvetnjaki in narodnjaki pa bomo storili, kar nam storiti pristoja, — branili bomo tudi odslej politično samostojnost in svoje prepričanje kot možje in v svesti si, da smo lahko dobri sinovi katoliške cerkve, če prav ni ljubljanski škof naš — politični voditelj! \Vindhorst, pokojni voditelj katoliškega centruma v Nemčiji, čigar katoličanstvo bo ob njegovi smrti klerikalni listi po vsej pravici v zvezde kovali, ni se dal niti od papeževega odposlanca pregovoriti zastran septenata, ampak mu je odvrnil, da je pač v cerkvenih in verskih rečeh poslušen papežu, nikakor pa ne v političnih. In tako bode tudi nam dovoljetio, da si bomo ohranili in tudi g'bali proste roke nasproti politiki ljubljanskega knezoškofa, tako, kakor nam velevata čast in korist domovine ! Državni zbor. Na Duiiaji, 25. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala razprava o vladnem programu, a posebno zanimiva ni bila. Stranke še ne vedo, pri čem da so z grofom Badenijam, in zato tudi ne morejo zavzeti glede nove vlade določnega stališča. Razprava je pokazala, da si Badeni lahko sestavi večino, ka-keršno hoče, da so bodo parlamentarne stranke grupirale po tem, kakor bo on sam praktično izvajal svoj program. To pa mu more že jasno biti, da to, kar se bo zdelo Nemcem pravično, bodo zmatrali Slovenci in Cehi za očitno krivico, vsaj v narodnostnih rečeh. Pri debati je prvi govoril posl. dr. Začek v imenu moravsko čeških poslancev. Povdarjal je solidarnost Cehov iz vseh dežel in rekel, da hočejo Cehi, naj se ž njimi ravna kot s celoto. Češkega vprašanja ni moč rešiti samo za češko, nego se mora rešiti tudi v Moravi in Šleziji. Cehi ne zahtevajo nič nego pravičnosti, no morejo se pa sprijazniti z izrekom o negovanju tradicijonelnega položaja Nemcev. Prvenstvo v kulturi gre Cehom v čeških deželah, ne Nemcem, če pa bo ministerstvo tolmačilo pravičnost tako, kakor levica, ne bo odnehal boj češkega naroda. Čel:i lahko čakajo! Poti. dr. Foregger, zastopnik slavnega Celja, je povedal, da je vesel, da vladi ni parlamentarna, in da proti novi vladi nima nezaupnosti. Pričakoval je, da bi se bila državna ustava povdarjala vsaj za notranjeav8trijske dežele, zlasti mu je ugajala napoved vzdrževanja nemških predpravic. Posl. dr. Burgstaller je povedal, da iz vladnega programa sklepa, da se bode ugodilo aspi-racijam italijanskega prebivalstva zlasti v Trstu in da se bo vzdržala sedanja veljava italijanskega jezika v šoli in v uradu. Vodja nemških nacijonalcev, posl. dr. Stein-w e n d e r je rekel, da je v vladnem programu marsikaj, kar se po sebi razume, tako tudi napoved o vzdrževanju nemških predpravic. Vprašanje je le, če se bo vlada držala te obljube. To se pokaže pri Tešinu in pri Opavi. Tudi da vlada ni parlamentarna, je dobro, ali taka vlada postane lahko splošno Iz dnevnika po Dolenjskem in. Ribnica. Vsaka stvar na svetu ima svojo alabo in svojo dobro stran, modroval sum zjutraj sam pri sebi ter si tipal težko in odrvenelo glavo. — Za ponoče-vanje je plešec pač na boljem, ker nima las na glavi. Če se ti ta zaaedi dolgo v veaeli družbi, mu ne morejo zlesti vinski duhovi v lase. Lasje mu ne zatečejo, kakor meni danes, da čutim same treske in polena po motni glavi. In vest me peče upet in žal mi je, kolikor imam las na glavi, da nisem šel prej v pokoj ; te žalosti pa ni pri plešcih in je ne more biti . . . Skozi zagrnjeno okno je sililo že dolgo časa zlato soince. Tako dobrohotno me je vabilo na prosto, na čisti zrak, kjer najdeš najboljše zdravilo za svojo bolezen. Oj, ti božje soince, kako si vender dobro! Nisem zaslužil, da me tako sladno krepi tvoj jutranji žar. Visoko, nebeško oolnce, ti si še usmiljeno in nepristransko ! Soince moje, ti ne poznaš strasti in grdega I maščevanja, ti ne poznaš protekcije in ne daješ prednosti zakupnikom niti zatiralcem (?) jedino prave vere; ti ne delaš razločka mej stanovi, imenjem in narodi! — Vem, da nam liberalcem (?) ne privoščijo privilegirauci jednakopravno tebe, in da bi te nam radi s ponošenimi, črnimi suknjami zakrili, če bi imeli moč . . . vem, dobro vem, da te ne privoščijo oholi potujčenci in mogočni sosedje mojemu ubogemu, dobremu, nadarjenemu in tako nesrečnemu rodu. Gledajo njega upalo telesno in duševno lice, slišijo ga drhteti in stradajoč opravičene pomoči klicati. Ali toti? Teptajo mu lastno zemljo, jemljo mu domači kruh, zapirajo mu knjige, češ, da ni za omiko in napredek in ga pode mej pastirje na prosto. — Tukaj pa mu ti, božje soince, greje "i otrple ude, daješ mu moč in up za boljšo in zasluženo bodočnost... K mogotci, Bog je pravičen ! V takšnih mislih zašel sem v ribniško okolico. Ribniška doli m je precej široka, prostorna in le proti Kočevju odprta. Na druge tri strani lezejo iz tal za ravnino mali holmi, za holmi griči, za griči pa hribci in hribovje. Od zadej za t 'mi mole na kvišku precej visoke gore. Vse te višine so primerno dobro zavite v goste, temne gozdove. Za Valvazorja so morali biti še pragozdovi, kjer so bila tista bajna jezera, po katerih so rojenice lovile malo deco za dolino . . . _ Po sredi prijazne doline ob belih cestah posejane so slikovito večje ali manjše vasi. Raztresenih in posameznih hiš nimaš tukaj, kakor po vinorodnih naših krajih. Ribničan je družen mož in ni rad sam. Okrog hiš po vaseh je vse lepo razdeljeno in snažno. Gnoj je na svojem mestu v pripravnih jamah in ne tako, kakor na Krasu i pri boljših hišah, da moreš po mehkem — po gnoju v vežo. Stavba hiš je skoraj po jednem, sličnem kopitu; lepo belo so ometane in sploh s tremi okni na sprednjem kraju .. . Ko sem se nazaj v trg vrnil, vrel je ravno narod iz cerkve. — Bila je nedelja. Tukaj stali so možje in si podajali tobak in ogenj za vivčke in ilovke. Vsi so bili jedini, da bi bil dober dež. Na drugi strani tarnale so ženice o repi in korenja, ki ne moreta iz zemlje, ker je suša. Kaj bode s ščetinastimi sivci? In na sredi mej možmi in ženicami zbirali so se fantje in deklice. No, tem ni bilo dosti mar za dež, za repo in korenje; imeli bo drage skrbi. — „Oj zlata prostost, oj noskrbna mladost!u Po noši pa vidiš tukaj posebno pri mladini, nevarna, če sa prebivalstvo ne more svobodno izražati v čhsnikih, pri volitvah in na shodih. Tudi ne kaže vzdrževati propadajočih strank. Kar je mi-nisterski predsednik rekel o neplodnih, od kulture odvajajočih in družbi nevarnih pojavov, ne more meriti na protisemits, nego le na socijaliste. Čudno je, da ministerski predsednik ni nič rekel o ohranitvi obrtnega in kmetskega stanu. Glede volilne reforme je že čas, da se predloži. Le je zbornica ne vzprejme, potem ima vlada vsaj povod, jo razpustiti. Posl. dr. Stransk/ je izrazil svoje razočaranje, katero se ga je polastilo po govoru mini-sterskega predsednika. Vlada naj bi skusila priti v dotiko z velikimi vprašanji naše dobe. Prava politika se uklanja le idejam, za katere se je izrekla večina prebivalstva. Dogodbe zadnjih let svedočijo, da stremi vse za demokrati zo van jem države. Naša ustava s fevdalno gospodsko zbornico in s poslansko zbornico, v kateri imajo veleposestniki in velekapi-talisti prvo besedo in kjer se teptajo najsvetejše pravice narodov, in birokracija, ki se povzdiguje nad zakone in pravico, sta koučno morali obnditi splošno nevoljo. In to avstrijsko konstitucijo, to fikcijo, to laž, to imenuje ministerski predsednik „tradicijo avstrijske monarhije". Ministerski pred-sodnik hoče varovati ustavno svobodo, mi pa resnično, zato ne moremo ž njim. Le federalizirana Avstrija nas more zadovoljiti. Mej Badenijem in \Vindischgriitzom j« velik razloček, ali vse kaže, da se je Badeni šolal pri Taaff^u. Staročehi so verovali praznim obljubam, mi pa jim ne verujemo. Nemška kultura nikakor ne sveti drugim narodom. Kultura Nemcev na Nemškem ni kultura Nemcev na M travi. Nemška ku'tura je svetila Čehom samo takrat, ko je zapalila grmado v Konstancu in ko je v 15. veku svobodno kulturo češkega naroda uničila. Ministerskega predsednika izraz o nemški kulturi proglaša Čehe za inferijoruo pleme. Če Badeni Nemce tako čisla, zakaj ni priporočal cesarju, naj namesto njega imenuje ministerskim predsednikom Morreja ali Steinvvendra? Avstrija se bo vladala pravilno ali pa bo razpadla. Posl. dr. Rii88 je obljuboval, da bode levica se ustavljala vsaki utesnitvi državljanske in osebne svobode in vsakemu napadu na šolo. Vlado bo podpirala, če bo ta delovala po programu, nikakor pa se ne bo zvezala več s konservativci. Glede čeških državnopravnih aapiracij je izključeno vsako paktiranje. Govorili ao še: dr. Marchet zlasti o gospodarskih stvareh, J and a o decentralizaciji, Tausche in Funke, potem se je razprava pretrgala. Prihodnja seja bo v ponedeljek in se bo nadaljevala razprava o vladnem programu. Narodna stranka in novo ministarstvo. Poslanec g. dr. Ferjančič je pri razpravi o programu novega ministerstva givoril v imenu slovensko hrvatskega kluba in precizoval svoje in svojih tovarišev stališče napram ministerstvu, katero stališče zavzema tudi slovenska narodna stranka. Govor dr. Ferjančiča slove: Visoka zbornica! Govorili so zastopniki naj-večjdi strank v tej zbornici in se izrekli o vladnem da žive tudi v Ribnici v času železnic in telegrafa. Čestitih belih peč ni več, belih, nabrauih rokavcev, mezlank, belo opranih nogovic — vsega tega ni več. — Pač pa gledaš vprek svil ne rutice na glavi, kašmiraste jopice z rokavi na mehurje in takšnimi krili do tal, ki skrivajo urne nožice in ž njimi — kupljene črne in rudeče nogovice. Nisem sicer takšen, da bi ubogemu trpinu ne privoščil, če se nažge in ntkiti ob praznikih. Bodi to čedno in primerno po stanu in — mošnji! Ko bi jaz prišel tja in imel besedo, kjer postavo kujejo, predlagal bi originalen davek za ncšnjo barvanili nogovic, ker 8 tem trpi narodno blagostanje v obče. Čas, kateri se je kedaj porabljal koristno za prejo in pletenje, porablja se zdaj, da se Bogu smili. — In tudi čistosti je to na kvar, kajti bele reči je treba skrbno prati. Ergo: tukaj je davek opravičen, blagodejen in zanj pa dajte soli, soli — bele in črne! Prav je imel nekdo, ki je na mimogredočo šo-pirko kazal, češ, vso doto nosi na sebi . . . Čas je za razhod. w Ali greste koj domu?" „Stopirao za hipec k Cenetu, imajo dobro kapljo. Ali greš z nami Franca?" „E, ne, ne ... me je sram!8 programu. Dovolite, da storim to isto v imeni male skupine. Storil bom to na kratko. Koj v začetka naj povem, da vladni program v svoji celoti na nas ni naredil neugodnega utiša, to pa le s pogojem, da vlada posamičnim nejasnim točkam ne bo dajala drugega pomena, nego jim ga dajemo mi. Zlasti nas je dvoje v vladnem programa zadovoljilo. Vlada se je odpovedala dvema zmotama, ki sta uničili koalicijsko ministerstvo in ki sta tudi že prej pokopali nekaj vlad in kateri smo mi vedno obsojali. Vladni program se je odrekel pojmoma „posest" in „zapostavljanje narodnih in političnih želj in zahtev." Že to je napredek, dasi je čudno, kako se je moglo v Avstriji govoriti o taki posesti oziroma o kakem prenehljaju, v narodnostnem konglomeratu, v katerem hrepene narodi po razvoju in veljavi, kjer jih od tega nič ne more odvrniti in kjer imajo za to stremljenje zakonito podstavo in zavarovanje. Po povdarku na to prednost programovo si dovoljujem govoriti o njega drugih točkah. Vlada si je .stavila poglavitno nalogo, doseči mir mej avstrijskimi narodi. To je hrepenenje, čegar uresničenje mora želeti vsak avstrijski rodoljub. Ali če upa vlada, da to doseže s tem, da apeluje na zvestobo avstrijkih narodov cesarju in državi, tako mislim, da se moti. Vzlic zvestobi cesarju in državi so se razšli avstrijski narodi in to se tudi za nove vlade ne bo premeuilo. Na srečo pa vlada neče samo 8 tem sredstvom doseči miru mej narodi, predlagala je tudi druga praktična sredstva in to izrekla tako pregnantno, kakor tega nismo čuli niti v programu najprijaznejše nam vlade. Vlada je rekla, da se bode ozirala in nepristransko uvaževala na aktuvelno opravičene, vsakokratnemu razvoju primerne, v mejah državnopravne, financijalne in gospodarske dopustnosti stoječe zahteve. To je za na? — in mislim za vse nenemške narode v Avstriji — važna točka, zlasti za nas, ker niso naše želje in zahteve bile nikdar drugačne, nego aktuvelno opravičene, razvoju primerne in zakonito utemeljene. Če nam vlada to res da, kar nam je tu obljubila, potem je izpolnila večino naših želja. Z ozi-rom na čas in na okolnosti in ker gre le za kratko precizovanje napram vladnemu programu se ne bom spuščal v podrobnosti, dovoljeno pa mi bodi reči, da vse, kar zahtevamo, zahtevamo žo 25 let in sploh kar imamo ustavo in da stojimo še vedno tam, kjer smo bili, ter pravimo. Dajte našemu jeziku,' ki se vedno in vedno razvija, ki je danes lepo razvit in kar nič ne zaostaja za drugimi jeziki, tisto pravico, katera mu gre po osnovnih zakonih ! Čim se to v šoli, v uradih, v javnem življenju zgodi, bode ustreženo željam slovenskega naroda. Toda, da ostanem pri najnižji kategoriji šolstva, ali se ne moramo še boriti za ljudsko šolo? Nečuveno je, da se moramo, če tudi so vsi pogoji izpolnjeni, boriti za najnižjo vrsto kulturuil»* zavodov, za ljudsko šolo, sramotno je, da se dopušča, da velikanska prizadevanja naših rojakov na Ko-roškem za slovenske ljudske šole uničujejo lokalni faktorji, katerim centralna vlada dopušča, da delajo, kar boiejo. Novi stari naučni minister, kakor se je „Kaj te je sram, saj nas je dosti vkup." „Kaj poreko ljudje in mati, da hodim z vami v gostilne ?" „No, siliti te ne morem. Z Bogom!" „Veš, čaj — pa grem. Pa, Tone, primi me in malce vleči zavoljo lepšega, da me ne bode tako zelo sram ..." Tudi dobro! Zar*s, kar sem slišal in videl v Ribnici, bilo je vse krepko in izvirno; to še celo tam, kamor ti z namaiano roko kažejo na vratica z „ničlo" ali s „tukaj!" Brr, kar studenec me je polil in mravlje čutil Bdm po sebi na tistem kraju Zdelo se mi je, da sem v ogrodju srednjeveške železne device. Vse je bilo v tem tesnem prostoru, kar le s roko dosežeš, nataknjeno z ostrimi, steklenimi črepinjami. To je originalno in zdravo za tiste umazane slikovce, ki navadno drugod v teh krajih grdobije in ostudnosti rišejo in pišejo. Večkrat bi človek po črkah in pravopisu sodil, da so te nesnage kaj boljšega . . . Fej te bodi za takšno omiko! Poludne bije. In ne spodobi se, da bi pri Nacu čakali na goste; juha bi se zgostila. No, gostije, prave gostije bile so ta dan pod dragim, Nacovim krovom. Ljubeznjiva hišna vlada- imenoval, pozna stvar dobro in spominjam ga nanjo. Če pogledamo na Ijadsko šolstvo v Trstu, nas obide žaloV, ko vidimo, kako je postopata lokalna vlada in mestni svet a slovenskim narodom in z vladnimi naredbami. Najaramotnejse je pa, kako pusti vlada t da dela ž njo goriški občinski svat glede ondotne šole. Ta stvar je izredno aktavelna in nedognana. Ministerstvo je dne 25. oktobra 1894 razsodilo, da je zahteva, naj se v Gorici ustanovi slovenska šola, opravičena in je občinskemu zastopa naročilo, naj jo najkasneje do 15. septembra 1895. ustanovi. Mestni zastop se je temu ustavil in prosil, naj vlada odneha. Vlada je rekla, da ne odneha, ker je nje ukaz zakonito utemeljen. V tem je upravno sodišče dne 26. junija 1895 razsodilo in odbilo pritožbo mestnega zastopa, a vzlic temu vzdržuje to šolo še vedno društvo „Sloga" z velikimi troški, katerih pa, ker so darovi, ne bo moglo dolgo zmagovati. Če društvo danes, ko šole ne more več vzdrževati, šolo razpusti, bo v Gorici 500 otrok brez pouka. (Čujte! Čujte!) Opozarjam na to zategadelj, ker stoji danes na čelu učne uprave mož, ki je svoj čas znal z neverjetno hitrostjo in zoper voljo občinskega zastopa ustanoviti v Ljubljani nemške ljudske šole. Upam, da bo s primerno hitrostjo postopal zoper Bramočenje vladnih naredb od strani goriškega obč. zastopa. (Konec prih.) V M J Ubij »i* i, 2G oktobra. Slovenski Hohenvvartovci in nova vlada. „Narodni Listy" poročajo, da so ministerskega predsednika besede o vzdrževanju nemških predpravic v naši državi zadele slovenske člane Hohenvvarto-vega kluba jako neugodno in da tega v klubu pri razpravi o vladnem programu niso prikrivali. Grof Hohenvvart jim je baje zatrjeval, da besede ministerskega predsednika nikakor niso ponižujoče za nenemšh, eksekucijski in sodni red, za poslednja dva načrta zahtevata grofa Bilinski in Kuenburg okrajšano postopanje, s čimer se pa ne vjema pravosodni minister. Poljedeljski minister Želi rešitev melijoraciskega zakona in bi agrarno enketo z veseljem pozdravil. Dr. Russ in dr. Engel zahtevata parlamentarne počitnice, ko bodo volitve na Češkem. Grof Badeni je izjavil, da želi on, da se reši kmalu domovinski zakon. Izjavilo se je še nekaj želja glede rešitve inicijativih predlogov in peticij in odločilo, da bodo ueje od 11 . ure dopolu-dne do 4. ure popoludne. Važno priznanje. Omenili smo že, da je bila te dni pred državnim sodiščem obravnava zastran tega. da se je prepovedalo tržaški občini napraviti ploščo v spomin shoda županov in zastopnikov ister skib mest. Vlado je pri tej priliki zastopal mini-stersbi svetnik Pascoliui, ki je mej drugim tudi iz rekel, da je na tej plošči bila tudi zgodovinska neresnica, da so v Istri dvajset stoletij bili merodajni Italijani, dočim so bili v večini vedno Slovani. Pomenljivo jo, da je vladni zastopnik kaj tacega konštatovul iu le želimo, da bi vlada tudi v tem smislu postopala, pa bi bil kmalu konec italijanske prevzetnosti. Dosedaj vlade navadno niso marale vedeti za Slovane v Istri in so podpirale le Italijane, kar je bilo povod italijanski iredenti, ki pa postaja za državo resna nevarnost. Nadejamo se, da bode Badeui nastopil v tem ozira pametnejšo pot. Seveda bi bilo najprej treba premembe pri tržaškem namestništvu. Italija. Italijanski vladni listi napovedujejo veselo novico, da se je posrečilo napraviti popolno ravnovesje v budgetu. Zato so pa ne bode v bodočem zasedanju parlament dosti pečal s finančnimi vprašanji. Državni dohodki kažejo celo nekaj prebitka. Nam se to zdi neverojetno in se najbrž pravi položaj prikriva. Jedenkrat je že Italija na papirju imela prebitke, a čez nekaj časa se je pa pokazalo, da je vse bila le sleparija, ker so 8e nekateri izdatki prikrivali. Država je tako zagazila v take težave, da se skoro več pomagati ni mogla. Ravno tako tudi sedaj ni verojetno, da bi se nakrat bilo finančno stanje izboljšalo, ker se še niso izvele nobene večje nami je gospa iu gospod ..." In zdajci me pograbi z ženko vred in naju dvigne nad idejalne oblake. Ko se vrnemo in k sapi pridemo, strese za konec vse kadilo in žrjavico prod naju. Komaj sedemo na svoja me- ta in že stoji spet jurist. „Gospoda, mi smo iz duha iu mesa, iz i dejalo v in resnice. Meni je polen želodec ideja 1 in prazen resnica, bridka resnica . . . Tu nam je dobro, da bi si želel šotorov. Dobro jemo in dobro pijemo. In komu gre hvala za to vse? Naši milostni vladarici v hiši, katero Bog poživi ..." I lem, znamenje časa, kako da se tolmačijo in realizujejo sedanji idejah! Jedenkrat bilo je to drugače in to še v sv. pisemskem času. Kako lepo in pomenljivo je pokaral Božji sin Marijo, katera se je sukala po kuhinji skrbeč za želodec . . . „Marta, Marta si je boljši del izvolila." „Blagoslovi Vam Bog kosilo. Čas je, da hitimo na kolodvor in dalje iz Ribnica. Hvala Vam lepa za prelepo slovansko gostoljubnost. „Z Bogom"! »„Z Bogom«tt. Na zdravje, gospod urednik! Od kod se vidiva dragi teden, kar nič še ne vem. D o r a n. preosnove in vojna v Afriki gotovo stane precej denarja, ©rispi se hoče na vsak način obdržati na krmilu, zato pa vlado slepi z ugodnim finančnim stanjem. Nekoliko bode najbrž že opozicija v zbornici pojasnila, kako je nastal nakratni preostanek, če tudi popolnoma ne bode mogla vdreti v tajnosti te zvite finančne politike. Dogodki v Turčiji. S tem da je Turčija obljubila uvesti reforme, so le deloma premagane težave. V Keasonu bili so zopet resni nemiri, v vasi Seulus so pobili Turki 21 Armencev. V pokrajinah Aleppo in Adana so kristjani v velikem strahu, kajti Turki se pripravljajo za izgrede. V okraju Zeitun je mej Armenci veliko gibanje in se menda pripravljajo za vstajo. Iz Carigrada se poročajo čudne stvari. V sultanovi palači so prišli na sled neki zaroti proti sultanu. Bile so preiskave pri mnogih višjih dostojanstvenikih in služabnikih sultanove palače. Mnogo so jih zaprli. Poslopja raznih ministrov stražijo vojaki. Sultan jo zaukazal, da naj se proti Turkom, kateri delajo proti njemu, skrajno strogo postopa. Petdeset so jih baje že usmrtili Svoja brata Rafiada in Murada je ukazal sultan pripeljati v svojo palačo, kjer ja strogo stražijo. Zarotniki so baje nameravali katerega teh dveh proglasiti za sultana. Volilno gibanje. V Ljubljani, 20. oktobra. Včeraj je v trgovski in obrtniški zbornici poročal g. dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški dosedanji zastopnik zbornice v deželnem zboru, kako sta on in soposlanec g. Anton Klein zvrševala mandat v zadnji deželnozborski dobi. Po poročilu je zbornični svetnik g. Škaberne izrazil poslancema zahvalo ter upanje, da bodeta i nadalje zbornico zastopala v deželnem zboru. Temu se je pridružil z nemške strani zbornični svetnik g. Baum-gartner, pripominjajoč, naj bi poslanca zbornice nikdar ne prezrla, da zastopata trgovski in obrtni stan dveh narodnostij. + * ■* Meščani v Novem mestu in Črnomlju so ponudili kandidaturo g. dru. Ivanu Tavčarju. Z Bleda, 25. oktobra. Kaj more to biti, da je vse delovanje za volitve v deželni zbor nekako skrivnostno zakrito! Beli dan ne ve, kako postopajo in kako krepko se trudijo klerikalci, da dosežejo dobre izvolitve po opominu kneza in škofa, da se vsa agitacija v to svrho z zmernostjo, častitljivostjo in dostojnostjo vrši in, kar Bog ne daj, da bi koga duševna razburjenost, strast in osebne mržnja do smotra vodila Kako se je v naši občini? To nedeljo se bode na Jezeru ob 10 uri za volitve služila sv. maša. Po sv. maši bo katolišk shod pri Petrami, h kateremu so vsi volilci povabljeni. Vsaj tako smo slišali dne 20. t. m. v cerkvi na Bledu. Od 1.—2. popoludne bode tudi izpostavljeno sv. Rešnje telo. No, saj priznavamo, da je vse to lepo in krščansko da bi se pa vera izkoriščala za politiko, tega ne razumemo. Posebno vnet za dobre volitve je pa vendar duhovnik g. Val. Jakelj, v Ribnem, kajti on je koj to nedeljo po maši, da bi nobeden volilcev ne opustil katoliškega shoda, na noge stopil ter letal po hišah agitnjoč. Posebno odlikoval se je v Bodeščah. Volilcem je zatrjeval, da, ako bodo volili duhovnike, bode on govoril, da v kratkem dobodo nov most pri Bodeščah črez Bohinjsko Savo. Pa kaj to, samostojno faro jim j« obljubil. Čuda, da jo ta mož v tem času tako dobrohoten, kakor sicer niti z lece ni nasproti svojim faranom. Tudi uren je, kakor marca meseca ni bil, ko je Drenarica iz Sel neprevidena umrla, ko pa seveda volitve ni bilo. A v sedanjem času se pa tudi ne drži po vsem opomina škofovega, da ni smeti osebne mržnje proti nikomur imeti. To dokazuje sledeči dogodek. Gosp. Val. Jakelj je obljubil g. Jak. Peternelu, županu in posestniku, da mu proda nekaj listja, a preklical je svojo obljubo, češ, da je g. Peternel čez duhovne in škofa. Kaj bo ako g. župan listja od tega gospoda ne dobi! Nesrečne volitve! — Mi pravimo: Ne izzivajte nas zastran volitve! Spominjajte se predzadnje občinske volitve na Bledu! Kdo je bil takrat greha kriv? Volilci, zaupajte, pa glejte komu! Dnevno vesti, V Ljubljani, 25. oktobra. — („Slovenec") poroča, da je bila včeraj mestna duhovščina pri gospodu knezoškofu, izrazit mu sožalje povodom „mox pereat". V svoji zahvali za sočutje je knezoškof — po „Slovenci" — tudi rekel: „ Cerkev je dandanašnji prisiljena, dotik;-ti se tudi politike, ko so skoro vsi parlamenti nekaki proticerkveni zbori. Sveti Oče prepovedujejo že leta in leta katoličanom na Laškem, da se ne smejo udeleževati volitev, in s tem pač gotovo posegajo v politično življenje. Kako je torej mogoče trditi, da prestopajo škofje svoj delokrog, če dajejo duhovščini navodila radi političnega delovanja." — Mi ne verujemo, da bi bil knezoškof tako govoril, ker takšne nelogičnosti mu vender ne moremo pripisovati. Od avtoritete zahtevamo pred vsem logike. — (Za državne uradnike.) Piše se nam: K včerajšnji notici „našim gospodom poslancem" imamo dostaviti sledeče: Državni uradniki so se pač ganili, a seveda po znanem Kielmanseggovem receptu; toda dobili so baje odlok, da ni dosti upanja, ker je državni proračun že predložen, je tedaj že prekasno. Čudno, da uradniki nikdar o pravem času ne pridejo in da za te država nima nikdar denarja. Kako je pa z vojaštvom ? Vojno ministerstvo je vsled došlih mu pritožb zaukazalo, da se ima vsled izrednih tukajšnjih razmer komisijonelnim potom določiti povprečna cena stanovanjem, in ta komisija, pri kateri so bili zastopani magistrat, mestna občina, vojaštvo in finančni erar, je dognala cene, vsled katerih vojaštvo za gotovo pričakuje, da pride iz sedanjega petega v tretji stan. razred, dasi tudi ima že sedaj po 100 do 200 gld. več stanarine nego izraža akt doklade drž. uradnikov. Južna železnica daje svojim uradnikom 70%, državna železnica pa, katere predsednik je bil sedanji iin. minister Bilinski, 80% dunajske stanarine. Konsta-tovati moramo, da je mnogo hišnih posestnikov zvišalo stanarino za 50 do 100 gld.; znana so nam pa tudi stanovanja, ki so se podražila kar za 200 do 250 gld. Take razmere so za uradnike, katerih plača je že celih 2 2 let nespremenjena ostala, naravnost rečeno neznosne. Dandanes se vlada prav pridno briga za to, kako so nastanjeni delavci, kaka imajo ležišča; in prav je tako! Jeli pa prav, da se mora uradnik s svojo družino potikati po zaduhlih nezdravih sobah, ker ne zmore boljšega, svojemu stanu primernega stanovanja? Našim gospodom državnim poslancem so sedanje tukajšne razmere dobro znane, gotovo imajo srce na pravem mestu, da bodo iz lastne inicijative te stvari se poprijeli ter na pristojnem mestu zastavili možato besedo na korist državnim uradnikom, katerim so sedaj vsled znanega ukaza zvezane roke, da se s svojimi težnjami ue morejo ganiti iz Ljubljane naprej. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Danes se prijatelji gledališča kar pulijo za vstopnice k nocojšnji predstavi operete „Nitouche". Vsakdo bi rad videl gospč. Po I a ko v o v tej ulogi in tako je bilo gledališče za danes že opoludne malone povsem razprodano; parternega in balkonskega sedeža ni bilo nobenega \eč dobiti. Tudi z dežele je prihitelo mnogo obiskovalcev, povpraševanje po ložah je pa toliko, kakor še nikdar. Z mnogih stranij se je izrekla želja, naj ae „Nitouche" še jedenkrat uprizori, seveda z gospč. Polakovo. Dramatičnemu društvu se je posrečilo pridobiti Iju-beznjivo umetnico še za jeden nastop in se bo „Nitouche" ponovila v torek. Z ozirom na to, da zlasti z dežele prišli obiskovalci gledališča niso za današnjo predstavo dobili vstopnic, opozarjamo, naj se oglasila za prihodnjo predstavo „Nitouche" pošljejo čim prej čitalniškemu kustosu g. F. Šešarku. Oglasilom je priložiti denar. Cene so razvidne z gledališkega lista. — (Izpraznenje barak ) Vkljub skrajno neugodnemu vremenu prebiva še okolo oOO oseb v raznih barakah. Ker z ozirom na bližajoči se konec stavbinske sezone pač ni pričakovati, da bi se še stanovanja popravila za toliko ljudij, sklenil je, kakor slišimo, mestni magistrat, da se imajo barake čim prej izprazniti, za one, ki bi ostali brez strehe, pa začasuo preskrbeti stanovanja v bivši sladkorni tovarni na Poljanah. Ker se je mnogo obiteljij že nastanilo v tako zvani meščanski vojašnici, katero je topništvo izpraznilo, upati je, da najdejo vsi prebivalci barak na ta način zavetje pred bližajočo ae zimo. — (Demoliranje poslopij.) V zadnjem času pričelo se je nekoliko energiČneje s podiranjem onih poslopij, katera so bila po potresu tako poškodovana, da bi bila poprava nemogoča, ali pa bi se ne izplačala. S podi ranjen takozvane meščanske bolnice na voglu Špitalskih ulic pričelo se bo prve dni meseca novembra, prihodnje leto pa se bo zgradilo tamo elegantno dvonadstropno poslopje, kate-terega pritličje se bode rezerviralo izključno za razne prodajalnice, v prvem in drugem nadstropju pa bodo lepa stanovanja. Z demoliranjem stare deželne bolnice je stavbiuska firma Zupančič že pri- čela ter je doslej razkrila cerkveni stolp in velik del bolničnega poslopja. Razven meščanske bolnice ali kresije pričelo se bo v Špitalekih ulicah že prihodnji teden s podiranjem Schrejrerjeve hiše; potem še le bode mogoče tudi Ravniharjevo hišo do tal podreti. Ulica se bode morala potem popolnem zapreti. Kakor iz rečenega razvidno, pala bode torej cela severna polovica Špitalskih ulic; ostala bo le Sossova hiša pri Francovem mostu, ki pa se bo v svrho regulacije teh ulic najbrže morala odkupiti in tudi podreti. — (Regulacija mesta ljubljanskega.) Kakor je našim čitateljem že znano, izdelal je tudi stav-binski mojster kranjske stavbinske družbe gospod Wolf generalni načrt; za regulacijo našega mesta ter ga predložil občinskemu svetu. Fotografičen posnetek tega načrta izložen je v oknu Fischerjeve knjigarne na Kongresnem trgu. Kolikor se da po fotografiji posneti, naslanja Be gospoda \Volfa načrt na oba mestnemu svetu že preje predložena načrta; pas okoli mesta spominja na Fabijanijev, ureditev nekaterih drugih ulic na Sittejev načrt. Tako nekako mislijo si regulacijo našega mesta tudi zastopniki mestne občine. Kakor se nam namreč zatrjuje, dobiva mej občinskimi svetniki čim dalje več veljave misel, da ne kaže popolnem sprejeti nobenega predloženih načrtov, temveč sprejeti iz teh načrtov ono, kar se spozna za dobro in praktično in kar ugaja lokalnim in linancijelnim našim razmeram. Ker bodo geometri, katere je finančno ministerstvo v svrho izmerjenja našega mesta blagovoljno dalo na razpolaganje mestni občini ljubljanski, svoje delo kmalu končali, bode se potem tudi naprava regulacijskega načrta po domačih močeh lahko takoj pričela. Upati je torej, da bode glavna zapreka, ki je letos pričetek novih zgradeb upravo onemogočila, kmalu odstranjena in da se bode renovacija našega mesta prihodnje leto tem energičneje započela. — (Ljubljanski grad,) ki je bil lastnina ju-stičnega erarja in v katerem je do potresa bila nastanjena c. kr. moška kaznilnica, prešel je, kakor se nam poroča, v roke ministerstva notranjih zadev. Kake namere ima to ministerstvo z ljubljanskim gradom, še ni znano. Stolp, v katerem sta nastanjena požarna stražnika, pa je, kakor znano, last mestne občine ljubljanske. — (Plaz na južni železnici J Kakor se nam poroča, udri se j« nocoj mej Lizami in Zagorjem velik plaz na tir južne železnice ter popolnoma zaprl že le z, nič ni promet. Pasaži rji morajo pred plazom izstopiti ter se potem z železnič-nimi vozovi, ki se iz Ljubljane tje dirigirajo, naprej voziti. Ker je danes zjutraj odšlo mnogo delavcev na lice mesta, upati je, da bode kmalu zopet omogočen direktni promet. — (V proračun za leto 1896.) se je postavilo za Kranjsko in sicer: 1. zacestnezgiadbe: 1. za korekcijo državne cest« pri Kokri okr. Kranj (2. obrok.) 10 000 gld. 2. za drž. ceste v Novem-mestu in zgradbo novega železnega mostu če/. Krko med Novimrnentom in Kandijo(2. obrok.) 21.000 gld.. 3. za korekcijo Zagrebške državne ceste pri Čatežu okr. Krški (2. obrok.) 10.000 gld., 4. za Karlovške državne ceste pri Težkem Potoku okr. Novomesto (3. obrok.) 10.000 gld., 5. za most črez Savo pri Radečah okr Krško (2. obrok) 10 000 gld., vkup 64.000 gld. — 11. za vodne zgradbe: 1. za redne potrebščine 13.400 gld., 2. za izredne in za uravnavo Save 50 000 gld., vkup 68.400 gld. — (Povodenj ) Iz Borovnice se nam poroča: Komaj smo pozabili hud potres, kateri nam je prov-zročd veliko škodo in mnogo strahu, že nas je zadela druga nezgoda. Dne 25. t. m. po polunoči se je med močnim bliskom in grmenjem utrgal nad vasjo v bližnjih hostah velik oblak. Iz bližnjih krajev pridrla je voda, zalila vse struge in potoke ter izstopila črez bregove, in silila posestnikom v hiše, hleve, kleti in druge shrambe. Ljudstvo, popolnoma zbegano delalo je na vso moč, a zaman. Voda je prišla nekaterim posestnikom v kleti in hleve, ter pokvarila veliko uhranjenih pridelkov, Posebno škodo je voda napravila nekemu prodajalcu na soli in sladkorju v skladišču. Razun po potih in mostovih napravila je voda tudi veliko škode na polju, ker je odnesla ter uničila večinoma jesensko setev. — (Na postaji Podnart Kropa) državne železnice se bode napravil vodovod od Save do postajnega vodnega poslopja. Okr. glavarstvo v Radovljici se je delegiralo, da oskrbi vse potrebno glede političnega obhoda in razvlastilnih obravnav. — (Premo vanje goveje živine) se je vršilo dne 23. t. m. v Pristavi pri Tržiču. Poleg podpredsednika kmetijske družbe g. Seuniga iu živiuozdravnika g. VVagnerja so bili navzoči tudi odposlanci podružnic v Tržiču iu v Kovorju. Darila so dobili nastopni posestniki, za bike : Fran Rotar iz Srednje vasi 25 gld., Fran Dolžan iz Golnika 15 gld., Anton Ažmau iz Pivke, Matej Barle iz Luž, Alojzij Pavlin z Brezja in Stanislav Polak iz Tržiča po 10 gld. Posebna da- rila po 5 gld., katere je podarila kranjska kmetijska družba, so dobili: Matija Arnes iz Kovorja, Lorenc Marinšek iz Strohina, Josip Primožič, s Pristave in Janez Gasperlin z Luž. Za krave so dobili darila: Peter Jerala iz Naklega, Franc Spondov iz Tržiča in Janez Sitar iz Ziganjevasi po 10 gld. Za telice so dobili darila: Janez Gross iz Goric 20 gld., Janez Gasperlin iz Luž, Toma Golmajer, Janez Počivalnik iz Podbrezja in Janez Hrastnik od sv. Križa. — (Zdravstveno stanje) V postoj i nskem okraju je zbolelo v poslednjem času v 3 vaseh 30 otrok in 1 ženska za škarlatico; izmej otrok jih je 7 ozdravelo, 5 pa umrlo. Storilo se je vse potrebno, da se prepreči razširjanje bolezni. — (Laška „učenost".) „Soča" piše: Pred tedni je izšla Caprinova lepo ilustrovana knjiga „Le Alpi Giulie", o kateri spregovorimo, še obširnejše Za sedaj povemo le toliko, da ima očiten namen, italijansko občinstvo slepiti, kakor da bi b lo vse Primorsko in še dober del Kranjskega italijanska dežela. Zemljepisni pomen »Alpi Giulie* raz-tegnen je namreč tudi na, Istro in Notranjsko, če ravno ve vsak prvošolec, da jo tam Kraški svet. Imena naših gora so seveda, skoro vsa poitalijan-čena, včasih zelo nerodno, n. pr. Vogel z „Morite Carbone", Mrzavec z „M. secco". Samo Razorja ni mogel prestaviti, ker ni vedel, da se pravi razor italijanski „solco". Torej pomagajmo mi: Monte Solco! Konečno govori zelo porogljivo o hrvatski in slovenski književnosti, kar je „Corriere" že davno ponatisnil. Omenjeno bodi n. pr., da je napravil Sim. Ruterja za duhovnika („sacerdote"), češ da slovenski ne pišs noben posveten učenjak, nego k večjemu kak duhovnik. In take bedarije človeka, ki sploh nič temeljitega ne ve o Slovanstvu, razglašajo laški listi za „sloveče delo". Bog ne daj, da bi podobne neumnosti skrpal skupaj kak Slovenec o sosednjih narodih, mi Slovenci, sami ga razmesarimo, da se ne bo nikdar več upal med pisatelje! Lahi pa jemljejo vsako bedastočo za suho zlato. To je dokaz kako nizko je padel že italijanski živelj v teh krajih! Prav, le dalje tako! Laško ljudstvo mora postati neumno pri čitanju takih šušmarij — (Razpisana služba.) Pri davčnih uradih na Kranjskem mesto davčnega pristava v XI. čiu. razredu. Jamščiua primerna letni plači. Prošnje v 4 tednih predsedstvu fin. ravnateljstvu v Ljubljani. * (Mrzla jesen) Korespodenčni urad javlja iz Zagreba, da je v soboto ponoči pri Sasenjaku zmrznilo pet kmetov. * (Človek — zver) Da se more človek po-živiniti, to se vidi iz naslednjega slučaja: V Zahras-pjanu na Češkem je 22letna kmetica Ana Lauda zvabila svojo lSletno svakinjo v svinjak in jo tam iz povsem neo-uiovanega sovraštva s sekiro ubila. Truplu je potem odsekala glavo in jo skrila pod streho, truplo pa vrgla proč. * (Zaklad v vodnjaku.) Tudi v Belemgradu je mnogo lahkovernih Jjudij, to se je pokazalo, ko je občina jela čistiti star rimsk vodnjak. Govori se namreč, da je v tem vodnjaku zakopan velik zaklad. Oim se je vodnj«k do polovice očistil, so začeli ponoči prihajati iskalci zaklada, ker jih je bilo navadno več, so nastali poboji in je bilo več oseb ubitih. Sedaj stoji pri vodnjaku straža, da odganja tiste, ki pridejo „šacu kopat. * (Po pasje) se ravna z ljudmi časih na Nemškem. Na postaji Gunzburg je zmanjkalo voznih listkov, potnikov je. bilo toliko, da si uradnik ni vedel pomoči. Prišla pa mu je na pomoč prebrisana glavica in mu svetovala, naj za popotnike porabi listke, namenjene za — pse. In tako bo jo zgodilo. Popotniki so se peljali s pasjimi kartami, kondukterji pa so ž njimi ravnali tudi po pasje, kajti bili so grobi, kakor je le na Bavarskem mogoče. Darila i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali: Iz nabiralnika g. Fr. Bra-tina v Ajdovščini 3 gld. 40 kr.; č. g. podružnični načelnik J. Vi ran t. v Mokronogu iz nabiralnika v gostilni „pri Lipi" G gld. 20 kr.; č. g. Ivan Za gorjan, župnik v Radečah, 2 gld.; N. N., strojevodja v papirnici v Radečah, 1 gld.; ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Mariji Skri-ejar 124 gld. 21 kr. — Hvala vsem dobrotnikom posebno izgledno delujoči ženski podružnici sežanski! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. K. Kotnik, t. č. blagajnik kluba slov. tehnikov na Dunaju 2 0 kron iu sicer 10 kron zložili z veselja pri zabavnem delu seje kluba slovenskih tehnikov mnogobrojno zbrani pristaši ^Slovanskega Sveta", čitajoč klasično „Pismo" v podlistku sobotnega „Slovenca*; 10 kron kot novi prispevek v zahvalo za podarjena godala — klub slovenskih tehnikov. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Bi 2lo j a-"V"ico» Novo mesto 26. oktobra. Pri nas se je kandidiral za mestni dolenjski mandat z veliko navdušenostjo g. dr. Ivan Tavčar. — Župan: Perko. Črnomelj 26. oktobra. Črnomaljski volilci proglasili dr. Ivan Tavčarja kandidatom za deželni zbor.--Schvveiger, Zupan. Duma) 26. oktobra. Iz popolnoma zanes-ljivega vira čujem, da ima novi štajerski namestnik Bacquehem določno nalogo, pridobiti slovenske poslance za zopetni vstop v deželni zbor štajerski. Dunaj 26. oktobra. Imenovanje bivšega pravosodnega ministra grofa Schon borna predsednikom upravnega sodišča in bivšega finančnega ministra Bolim-Bawecka prvini senatnim predsednikom se razglasi v nekaterih dneh. Dunaj 26. oktobra. Proti tukajšnjim hrvatskim vseučiliščnikom, ki so svojim zagrebškim tovarišem sporočili soglasje na uprizorjenih demonstracijah, se je začela preiskava. Dunaj 26. oktobra. \ političnih krogih obuja veliko senzacijo brošura, katera je ravnokar izšla in v kateri se priporoča, naj se Ko-buržan odpravi iz Bolgarske in naj se Batten-beržannv sin Arsen posadi na bolgarski prestol. Budimpešta 26. oktobra. Trgovinsko ministerstvo je dalo privatnemu konsorciju pobiranje vstopnine k milenijski razstavi v zakup in znaša zakupnina 1,300.000 gld. London 26. oktobra. Turki so napadli neko armensko vas, jo požgali in pomorili prebivalce. V Trapecuntu je prišlo mej Armenci in Turki do krvavega boja. Armencev je bilo ubitih 600, Turkov pa pet. 2000 žensk in otrok je zbežalo v razne cerkve. V poslopju avstrijskega konzula je našlo 200 oseb zavetišče. Narodno-gospodarsKe stvari. — Južno štajerska hranilnica v Celju. Iz pravilno in zelo pregledno sestavljenega letnega računa za leto 1894. razvidimo, da je ta zavod v vsakem obziru napredoval. Še le šest let delujoč, skazuje že stanje hranilnih vlog v znesku goldinarjev 1,280 982 05, katere so se vsakoletno zvišale, in sicer v letu 1893. za gld. 131.141 42 in v poslovnem letu 1894. za gld 199.183 G5, od tega se je doložilo gld. 153 606 24 in pripade le goldinarjev 45 577 41 na kapitalizovane obresti. Posebno pa nas zadovoljuje, da so se okrepila v letu 1894. tako zdatna mobilna denarna sredstva; kajti primerjajo vložno stanje leta 1893. v znesku po gld. 1,081.798*40 s hipotečnimi posojili v znesku po gld. 1,003.869 92, bilo je to potrebno. Seveda so se zvišala hipotečna posojila v prejšnjem letu za gld. 189 357 67 tedaj primeroma precej nad do-ložkom hranilnih vlog po gld. 131.141 42 letos pa so se pri doložku hranilnih vlog v znesku po gld. 199 183 65 zvišala hipotečna posojila le za znesek po gld. 103 507 03 tedaj na gld. 1,107.37G 25, kar je seveda omogočilo, dospeti do večje mobilne denarne zaloge.. Posojila občinam vzrastla so za gld. 1653 40 na gld. 24.890 80 in posojila proti zastavi za gld. 460 — na gld. 1020 —, in ako-ravno se je znižalo stanje vrednostnih listin za gld. 10.823-50 do zneska po gld. 41.861*50, vender pmnožitev mobilnih vrednostin v tem jasno označi, da se je vloga pri o. kr. poštni hranilnici zvišala za gld. 3770 36 na znesek po gld. 4247 14 in kot nov račun skazuje se gld. 86 748*72 naloženih pri druzih denarnih zavodih, ter konečno gotovine v blagajni po gld. 31.703.58 proti le gld. 12.751 30 vlanskega leta. čistega dobička za leto 1894. ukazuje se znatna svota v znesku po gld. 8266, od katere je gld. 68"— vračunjenih pri kurznem dobičku in pravi poslovni letni dobiček po gld. 8203*— se vloži v rezervni zaklad, tako, da razpolaga zavod koncem leta 1894. že z gld. 27.755 57 rezervnega zaklada, to je 2 16% od celega zneska hranilnih vlog in ima poleg tega še specijalnega rezervnega zaklada za k ur/, ne zgube gld. 23450 tedaj skupaj celotni rezervni zaklad gld. 27.990 07. — Oziraje se na to, da so hranilne vloge jako hitro narašale in ni rezervni zaklad zamogel jednako hitro vspe-vati, se mora vender priznati povoljan vspeh pri rezervnih zalogah ter se opazuje odstotni naraščaj rezerve v tem, dajeznašala leta 1892. le še T19%, koncem leta 1893. 1 83%, leta 1894. pa znaša odstotni stavek že 2 16. — Omenjamo le še, da obstoje hranilne vloge iz pravih hranil, kajti iz mej 2205 vložnikov pripada jih 875 na znesek pod 100 gld. in 915 pa na zneske od 1O0 do 500 gld. Mnogo je sicor še nakupičenega narodnega denarja v zavodih, kateri so nam ne samo ne naklonjeni temveč prosto rečeno sovražni. Skoro ves pupilarni denar kar ga je naloženega v hranilnicah, je v nasprotnih in mnogo leži še cerkvenih vlog drugje, katere bi se v domačih zavodih jednako visoko ako ne višje sprejele v obrestovanje. Slovenci 1 Izvirno nasprotniku ono orožje iz rok, katero smo mu sami slepo stisnili v pest, ter ž njim podali moč, da nas prezira, da nas zatira in v prav kratkem, uvideli bo-demo, kaj smo mu odvzeli. fpr^T* Dalje v prilogi. ~^Mft Priloga ,,Slovenskemu Narodu" St. 248, dnž 26. oktobra 1895. Harodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntp§ujoče mifiire in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganjn po udib in pri dragih nasledkih piehlnjenja. Cena steklenici 00 kr. Po postnem povzetji razpošilja to m»zilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po debeli je izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (4—15) Poslano*) Čevljarski zadrugi o priliki razdelitve podpore nje dlanom! Uspeh okrožnice nacelni&tva čevljarske zadruge v Ljubljani za po potresa poškodovane tukajšnje strokovne mojstre bil je jaku ugoden, kajti prispevki znašajo vso kn-kor lepo stotico 1300 gld., najbrž zategadelj, ker se je imenom vseh tukajšnjih mojstrov (94) in okoličhih (lfiti), vkup za 250 poškodovancev prosjačilo. Toda število vdele-ležencev te podpore znaša samo 70. Kje pa so vsi drugi ? Mar niso istotako zadružniki, davkoplačevalci in ni vsak bolj nI i manj škode trpel ter bi se moral v ozir jemati pri razdelitvi podpore, koja je došla vsem potrebnim brez razločka? — — Ako se je od teh 70 tistim, ki so bili v zaostanku z vplačevanjem za bolniško blagajno odtegnil zaostali znesek od podpore, zakaj se pa per analogiam ni tistim, ki niso zadmžnine plačali ali so bili v zaostanku, podpora podelila in se od iste zaostali znesek odtegnil? Kar se pa tiče zadmžnine in zadružnih zadev, priporočal bi zadrugi vestneje poslovanje, kajti kako more dotičnik svoje dolžnosti in placitve napram zadrugi vedeti, ako ma ta niti pravil ne dopoilje. V Ljubljani, dn6 26. oktobra 1866. Rajmund Taučer (1392) čovljaiski mojster *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon. gtev. n. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.671. V torek dne 29. oktobra 1895. 2Cot gro©t nsistopl groepica Irrna Polakova. Mam'zelle Nitouche. Opereta v treh dejanjih. Spisala H. Meilhac in A. Milland. Godbo zložil Hcrve. Dirigent g. kapelnik H. Bcnišek. Režiser g. R. I neman. Blagajna kc odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec ob 10. uri zvečer. Vstopnina s Parter: Sedeži I. do III. vrste 80 kr., IV. do VIII. vrste 7o kr., IX. do XI. vrste 60 kr. Stojišča BO kr. DijaSke in voiaftke vstopnice 30 kr. Vstopnina v lože 50 kr. Balkon: Sedeži I. vrste 60 kr., II. vrste 50 kr., III. vrste 50 kr. Galerija: Sedeži I. vrste 40 kr., II. do V. vrste 30 kr. Stojišča 20 kr. Sedeži in lože se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selen-burgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. Pri predstavi svira orkester slav. e. in kr. pespolka št. 27, Prihodnja predstava bo v petek dn6 1. novembra t. 1. Vs9~ P. n. občinstvu z dežele se priporoča sedeže naprej naročiti in sicer pri g F. Seiarku, kustozu čitalnice. Naročilom je denar priložiti. Tujci. 25. oktobra. Pri l.lortlu : Kašnar z Brezja; — Miklavčič iz Višnje-gore ; — Slatner iz Vipave. Pri |uftn*iK kolodvora i Trantner iz Inomost-i; — Skedl iz Št. Ruperta. Metcorologično poročilo. Oktobra Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. v 24 urah 25. 9. zvečer 728 0 71° C sr. vzhod ob'ačno 26. » 7. zjutraj 2. popol. 720-7 72fv6 6-7«C 8 2° C si. zahod si. zuhod oblačno oblačno 300 Srednja v taraj&n a temperatura 9 1 , za 0 7° nad nor- malom. due 20 oktobra 1895. gld. 20 kr. Skupni državni dolg v notah..... 100 Skupni državni dolg v srebrn .... 100 Avstrijska zlata renta....... 120 Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 Ogerska zlata renta 4°/0. ...... 120 Ogerska kronska ronta -I ';„ ..... 99 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1051 Kreditne delnice......... 396 London vista........... 120 Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark......... 20 frankov....... . Italijanski bankovci....., C. kr. cekini........, 58 11 9 45 5 20 60 45 80 90 05 60 25 82'/, 76 54'/, 15 70 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočnvBtva ob smrti najinega nepozabnega sinka izrekava s tem najiskrenejio zahvalo. (1393) Marija in Vladimir Hrnski «5 'C H rt B • 3 "o! S •n- = • cd * M N a > S * a > 3 ^r* * > « 8 2 m m rt '5* > 2 N -i—i Cu GLAVNO SKLADIŠTE [JEVE MUlttfJe KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih «lllial in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten jo za otroke, prebolelo I. in mej nosečnostjo. (10*9) Najboljša dijcldižnii iti Mfthftltl pijacu. Henrik Mattoni, Giesshtibl Slatina. C. tr glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda •-> e»l.;e. v ^mmjm. od 1. oktcera lS^S ITMtOpuO omenjeni prihajal "I in odhajalnl dft.l oima.onl ao i Odhod li LJubljano Qnž. kol.) 0» 19. uri B mUn. jh> noH oaabnl rUk t Trhli, Ponlal.e!, Boljak, 0« 1ot«c, Krftimonifcdto, Ljubno, 6«* Belsthal v AtiiGoa, laahl, Gmi;n-dni, Sulnograd, Htojn, Lino, Htidsjevtoe, 1'Uonj, Marijin« ?are, IIoli, Karlove t«ro, Kr»ncoH »mre, Prago, Llptko, Dunaj »1» Amitsttou. Ob 8. uri tO min. tjutroj metani Tink t Kod«-«}«, Noto neuto Ob T. uri lO tnin. ofutn*) .nehal vlak » Tihi*, Poutabel, nolja«, Celovec, Fr&.-ucrnfoate, Ljubno, Dunaj, Aaa Balatlial v Holi-rprad, Duntj ?ln /. Tiiitcttori. 06 19. uri BB min. popoludn* meianl Tlak v Noto meeto, Kočevje. Ob IX. uri BO min. diojoludnm oiebnl Tlak t Trhli, Poutabel, Udje« 0«loT«a, LJabno, Belcih al, Dunaj. 0^ 4 uri |. oj i u .'m./rt' oiebnl Tlak t TrbU, Beljak, Colovoo, Ljubno, C'e» Selithal ▼ Solnograd, Lend- Gatteln, Zoll na jeceru , lnomoai, ilr.>»ii , C;.rib, GeneTO, Furi», Stey r, 1 !• timunden , Iachl , Budc-JeTioe, PlaenJ, Marijine vara, Heb, Kranco^o t«ro, KarloT« v.-r- ' Prago, Upiko, Dunaj Tla Amitetten. Ob T. *rri HO min. »Mcir metani Tlak t Ko'ieTJt, Noto meato. Baaan tega ob nedoljah in praanlklhjob B. uri VO minut popoludur oaobni vlak ▼ Leioe-Bled. Prihod v LJubljano fjnž. kol). Om ». ur* BM unin. *)utr 9. uri g u%in. a »car oaobni vlak a Dunaja preko Araitattena lc LJabnaga, Beljaka, Oelovoa, Poulabla, Trblia. Om t. 9. tO. Om 9. ■ M mri 99 • OB , m BO , .. 10 , Odhod ls LJubljane (dr' t Kamnik. kolj yojiolwe1w« ,, „ (potladnjl rlak la ob nedeljah In praanlklh. Prihod ▼ LJubljano (drž. ko).). mri B9 tram. niutraj la Kamnika m IS , doj>oiuMn4 9 „ a, 90 avaeVat* m 38 s awrVr , . (poilednji vlak la ob nedeljah In praznikih. (5- 248; Glavne pristno ruskih peterburških 0\p\\ aaloš m čevljev za sneg pi-i (1385—1) J. S. Benediktu v Ljubljani. Za C138: J -21 mizarskega učenca bt rad vstopil krepak ilečok pri mizarskem mojstra. Ponudbe pod naslovom! A. II., poŠta llletl, Gorenjsko. Fran Burger, mizar ¥ 1J ubij mi I. Nv. Petra cctMa mL «1 ae priporoča čft. občinstvu z-\ naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajocih del. Tudi imam v zalopi ve5 pohištva in izdelujem najlepše lesene strope ln stene (lsmberlje). Delo solidno in So nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim, 'uročila izvršujem ali po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih. —35) J. Kunćić priporoča p. n občinilvu svojo izdelovalnico soJa-Toie Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (nPri avstrijskem cesarju") t opomtijo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji filijali v Lescali rabi vodo iz tekočega studenca nsd oesto proti Uludu. (117-29) ZaDasjbiiuroj|i^^ Hiša v Kranju na g I n v ■■ <> in trgu st. I .t I (Dr. Burgerjeva) |e na |»r4>irka, lepe postave in prav -> ngnjnjoče vnanjosti, želi se omožltl. rrihranjenega 2 denarja ima 800 gld. Resne ponudbe naj se pošljejo v Kranj posta restsnte sub „ohtober 1895". (18U6—1) Jako po ceni! Milleniums-Salon-Album ftir Pianoforte obseza 27 raznih kla\irnih komadov. Cena 2 gld., po posti 2 gld. 15 kr, Tanzalbum fllr Pianoforte obseza 101 plos. Cena 2 gld., po poŠti 2 gld. 16 kr. Nadalje priporočam: Sokolska koraonloa za glasovir. Cena 30 kr. Sokolska koraonloa as oltre. Cena 40 kr. Koieljskl — Poduk v Igranja na oltrah. Cena 1 gld. 50 kr., po po'iti 1 gld. G0 kr. J. Griontini (1395—1) knjigarna v Ljubljani. 8 Večjo množino istrijanskih brinjevic (brinja) ima na predaj (1356—8) .Iri'iu'j Snrtlo*>+9+++++4>+++*>+9*>*>++ Učenca za sedlarsko obrt vzprejme takoj (i: 180—2) sedlar v Ljubljani, na Poljanski costl it. 26. Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in zraven spadajočimi prostori, blizu tobačno tovarne, (1375—2) odda se takoj ali s I. novembrom t. I. Kje? pove upravni.štvo „Slovenskoga Naroda". •T. K"lanor-jov kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osvežcvnlno in o*ivajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevficčnn počuti, pospesujo preliavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja dijttetična pijača. Zajamčeno čisti izvleček jc in so ne sme primerjati z nobenim likčrjem, ker dobrodejno in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedini domači proizvod to vrste bi se moral povsodi popolno ceniti in In ne smel manjkati v nobeni hiši, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. 1'ristnega prodaja (I.'$70—2) T- Klauer V I_1j-u.lol3a.1n.i- Znkoulto KHvarof/Hii. Vozni listu v Sei Ameriko (94.1-10) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. | I Kolowratring 9 T\TT"KT A T IV VVevringergass« 7" 1 f U ±}\ j\^*J # Vttak dan odprava a Dunaja* 1*<>f It Mil i 1(1. XHHtoi^|. od 1 do 2 veder nove vezave, potem 5 do 10 in 12 veder stare vezave, kakor tudi sodi zaloge vina od 30 do 50 hektolitrov, vsi v dobrem stanu, SO na prodaj pri (iseo—3) J- Buggenig-u, sodarju Erjavčeva cesta v Ljubljani. JfeVBI STHOJ1 ZA POLJEDELSTVO!; t»lTu]vgodn«jilml pogojt p««l» I"**"* m si poiknim*. IG. IIELLER. DUNAJ , Ba(ii. NStM iti itrui 535 MSB • i ■ ■»»•a jmii n utuno« ui>) tuM| Pristno Brnsko sukneno blago za jesen in zimo 1895. Kii|»ou »-10 m •««»| ls dobre j £ v • popolno obleko ca go-lgl. 6.— Im fine I ** — g Spod« («11U njo, hlafe, IftL 7.75 la flne|Ae » % teloinllt) Nlinie Mam«Mt(l. IO. - isni«|lln.! a, 9 * III hi;o ta aluiNke suknje, «n lovee. lodeu, blago m Hiikoie in hlače Is frreilasnne tkmiliie v najlepši izberi meter od U u25 kr. navzgor in vse drugo blago pošilja po povzetju kot poštena in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenoga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj in frankovaao — Jamči so za to, da poiiljatev odgovarja vzorcem. Na macf nje! Slavno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da je sukneno blago, če se illrektno naroči, • ustno reneje, nego će se po agentih naročuje. — Ttrilka ttlrgrl - luiliof v Krnu pošilja vse blago po pravili tovaruiakili cenah liro« |>odi*ti£l>o vsled zasebne odjeronike toli oskodujočega sb parskega „krojaskega popusta*. (1146 —15) I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeh Ljubljana Cr. FLUX Breg £t. 6 lAče nujno: več priprostih knharte za tukaj; a«n-€larmerl|sko knlmrlco, 10—12 gld.; fciipiiljsko kuharico za okolico ljubljansko; več hIŠtn; loterl|*k<» plsarleo, 10-14 gld.; 3 otroški varuhinji za tukaj in Pulj; mnogo pestunj, tudi k večjim otrokom; nsU< karleo za prav dobro obiskano restavracijo; mnogi* deklet is vse t 1 konjske hlapce itd. itd. (138i) Inee se poštna in hojam odpraviteljica Slovenka, za Dolenjsko. — Kje? pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". (13G7—3) Ljudevit Borovnik (386-32) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroikem se priporoča v izdelovanje vsakovratnlh pnAck za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr presknfievalnici in od mene preskuse ne. — Ilustrovani oenlki ztitonj. OOOOO i f Jakob Štrukelj v Trstu via Caserma it. 16, vhod plazza della Casernu (nasproti veliki vojašnici) prodaja po ne vero letno ntsklh cenah vsakovrstna angleška kolesa (M©tkla). Zastopstvo koles „Adler" is tovarne H« Klever 4 v Frankobrodu in „ Vik t orla Cjklo Works" J Wolverhampton, Anglelko. % Kolesa „Adler** so svetovnoznana in se rabijo V m nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; ! kdor ne zua voziti, nauči se brezplačno. — Polilja m se na deželo in na vse kraje. — Cenike polilja ae 4 pofitnine prosto. (728—46) S O Ki O a 9 !!Nepremočljivo usnje!! ! Prave ruske jufte! Cele kože, valkane škornje iz jufte« čevlje in urbase po najnižji ceni. Tudi priporočam gospodom trgovcem in čevljarjem svojo zalogo vseh vrst podplatov in gornjega usnja (Oberleder). ti*£T Ker je cena usnju poskočila, mi je le vsled večjega skladišča omogočeno po primernih cenah prodajati. Tovarniška zaloga usnja Julij Moises v Ljubljani. r (1807—1) St, 261. Cestni odbor krški bode dne 9. novembra 1895 xjutra j ob 9. uri v občinski pisarni v Krškem oddajal vse delo preložitve okrajne ceste na Selškem Klancu pri Raki tistemu ponudniku, ki bo atavljal najugodnejše pogoje. — Črteži in prevdarek stroškov no na pregled v občinski pisarni v Krškem. — Varščine je položiti 300 gld. v gotovini aH v vrednostnih papirjih. Krško, dnti 8. oktobra 1895. Anion J* upori (1888—1) načelnik. priporoča po nizki ceni »N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. v IJ ubijani p-adkar (1001-12) Židovske ulice it. 3 vseh vrst bvojo bogato zalogo orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puike in samokrese lastnega isdelka. Vsa v Bje^sTo »trsko spadajoča dela m iivrinjeja točno is pa najaiijt eesL Krojač la civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme. (908 ;m (passermanti v Ljubljani, Selenburgo ve ulice št. 4 se priporoba slav. občinstvu $a imd9l6mm$ civilnih oblek po najnonjši faroiti in nqjpOVotitttjiih cvmth. AmjUHko, francosko in tuzemsko roho ima na skladišču. — Gg. uradnikom se priporoča za izdelovanje VH(ihorrntnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado Ud. Poverjeni la/ageteH e. kr. unlfomake blagajnice m. lelelemlo uradnikov. ^železniške šine, traverze,S I cinkasto in pocinkano jloščrao S k železo za vezi & kovanje za okna in vrata Z £4 sploh Tree>v kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po zelo A f\ snlBaiillt ceiiiali Si ►> Andr. Druškovič ž \ trgovec z železnino (440—54) \ -v* urar v I * j it 1>1 j a ii i, Mestni Ifjgf priporoča svojo največjo za1.igo vsakovrstnih švicarskih ur. nhanov, zlatnine in srebrnine. Zara
  • orili. Lrujuili jc/.nli itd. — Najbolje se je obnestl pri vseh vuanjih boleznih, kakor: prolluu, r«>* iiiitli»u«-iu olru, »vitju in prelju;"*'"}« *il itd. €'ena .»■ t v v I*' nit-i M •//*/. 2.% ttr. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konjih, u«»\««Hli. ovcitli« pr«*ml9 če slabo pribavljalo, izvrstno varovalno sredstvo proti kutnim l»ol«>zului. €'t'n*t sat i ti. ii ti h'i: (1894 -11 Glavna zaloga in jedini izdelovatelj: Eaxol TXTolf lekarnar v Vipavi, na Kranjskem, via Postojina in Gorica. Stavbeni in galanterijski klepar. Otvor j en je podjetja. Kongresni trg št. 10. Tržusil«it <-«*Mtit št. - IO, Podpisnnec si mojem s tem častitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem se nastanil s svojim podjetjem v tukajšnjem mestu na Kongresnem trgu št. IO in so najbolje priporočam v točno izvršitev vseh v mojo stroko spadajočih del. Nadalje priporočani svojo dobro oskrbljeno zalogo kuhinjske oprave in Ditmarjevih svetilk, kopalnih naprav in klosetov. Popravki se točno in oenb Izvrše. liiM'iuiNki |>r*oi~jMv*ii ni y.n Hta vbomi 11 o lu. v.iiMtonJ. Za mnogobrojna naročilu prosi z velespostovanjera Izvleček iz razglasa. Vslcd Ukaza z dne 7. oktobra 189H, odd. 13, štev. 1757, namerava c. in kr. državno vojno ministeratvo potom splošne konkurence preskrbeti različne oblačilne in opravne predmete. aar I 09 Zastran natančnejih pogojev za tO ponudbeno obravnavo se opo-a na razglas, objavljen v „Slovenskega Naroda" 244. št. z dne oktobra 1895. (13.^7—1) Za jesensko in zimsko sezono! Največjo izbei* g dunajskih modelnih klobukov m za dame, dekleta in otroke, tvoril iz klobučine, trakov« peres, baržunov in plišov v vseli barvah priporoma po najnižjih cenali (1824—f>) z velespo&tovanjem Karol Recknagel. Lepo in ceneno! 8 Važno za gospodarstvo, tehniko in industrijo! Amerikanska patentna jeklena veriga [CiST nezvarjena iz tvornico Goeppinger & Co„ IMa peč, Gorenjsko. Unzerreissban ProdiioHtt nasproti zvarjeni verigi: 1.) SJ'/fkrat večja loinoporua trdnost. 2.) Zmanjfiatje teže 3.) Absolutna Varnost. — Izdelujejo *e vsake vrste dolgih verig po men: verige za krave, konje, pae, za ojeaa, prane verige itd. od Iti do 'I .'i mm debelosti. ftmaiogfteoalu ju zu lirunjsko: ERNEST HAMMERSGHMIDT Ljubljana, Križevniški trg. (Mf>2—8) 36 ^J.jj Ž Z naj razno vrstnej širni, štirikrat na lian svežimi, ukusnimi, zalogo priporoča J. Scklič. zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt •pftđajoflfmJ izdelki postroza točno tvrdka Jakob Salasaik Za M J _______ ' ^ ■ 11 issjs]smsA=r^Hi"snHrsjtHrsjć] Kavarna I. Lekan [ji 9 ^ Tu je dol)iti vsak dan đ.oma.£o potvico, -vseli -vrst lcr-u.li. na. ¥ < r**aa icarctll in prepečenec (Vanllle-Zwletack). C QM36IIQQIIO>0O()IK30IO^ ŠjUttjt **** * * ******* * **** At 1tt*»TtTtT + **Ttt****g 9 jesensko in zimsko sezono velika zaloga manufakturnega blaga po najnižjih oenah pri Hugonu Ihl-u v Ljubljani, Pred škofija št. 2. („Pri Virantu") na Sv. CTstlszoTosL trg"U Podpisano' so prip ročam si. občin stvu ta obilen obisk moje kavarne ter zagotavljani dobro pijače ter turno po- I s,,',,ž,,°- Z velcs[io£tov..njem Ivan limunu, [96 kavarn ar. Ljubljana, Židovske «11 išt 4. Velika zaloga obuva! lastnega iadelka aa dame, gospode iii t otrolf* j«* vedno na isberu Vaakerina naročila iavrlnjejo ho točno in po nizki cent. Vso mere shranjujejo in sesnaujentijejo« Pri aunanjih naročilih blagovoli naj ho vzorce vposlati, m UM Ljubljana C**8) Nv. Petru cesta Nt. ©• v središči mesta, blizu južnega kolodvora, postnega iu brzojavnega urada. Izborna, csnćna restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Ukuana Jedila, pristni dolenjski oviček. — Salon za vesolioe. — Po loti lep senčnat vrt. — (ig. trgovakim potnikom dovoljujejo so znižane ceno. Oumlbus k vsakemu vlaku. Ea&TO 1 Počivalnik, hotelir. .._ .... __ ._. „ _ _ » _ ,.._ ,_ _.....„ _- ..., ...... _---k«\nnoA i Fr.Kaiser 5 n puškar v Ljubljani, g Selciilmrirovfi ulice it. 6 <98> priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih \\ puflkah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. samo »tune pri meni ti u luotlroe u« por«--ti, (Ft* m trata«) [i najboljlega blaga solidno narejen Ne Kamenjajte mojih kut aajb<'ljsi znanih modrOCSV g onimi, kot jih n. pr. tukajšnji muarji nepopolnemu i S vri Ane p nujajo. stmnlee od i do80gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška 100 dela pO najnižji ceni. Tapetniška kupčija OBREZA Josip Reich 5i»t«m»»ujr*wueJ*Wr'«*^-yyyrg6 v Ljubljani, Šetenburgovo uiice št. !. £ Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 ■ priporoča čast. občinstvu dobro nrejeoo g kemično spiralnico g 8 v kateri so razparane in norazparane ■ t molke iu ionske obleke lopo oćedijo. J jg Pregrinjala voprejino so za pranje in si 3 cretu v pobarvaoje. V barvarni vsote* O J lema se svilnato, bombažno in mešano i gj olago. Barva so v najnovejših modah, m Slavko Gartner Isroja-štvo (1037/ Sv, Petra cesia št. TI Škofje ulioe št. 2 priporoča svojo delavnico v obilen posot, za-gotovljaje solidno in točno postrežbo po nizki ceni. Moške obleke izdeluje od 3 gld. naprej. Osnažpo se cele obleke in posamezni kosi. Stalnim naročnikom krpanje brezplačno. Gg. dijakom znatno znižane cene. Za jesensko sezono bode moja delavnica razširjena In z dobrimi močmi preskrbljena, da mi bode mogoče ustrezati vsem zahtevam čč. naroč.iukov. I Restavracija „Pfi Zvezdi cesarja Josipu Velik zračni vrt, stekleni ln kegljišče. (108) F. Feilinc, Priznano izvrstne jedi in pijace m skupno obednvanje, JAX v Ljubijani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. Čast rui ie naiusojatl da lom prevzela po atnrti mojega moža Frana Toni lco^fisslco obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam ta vsa v to stroko spad Jo&a dela po uizkih cenah, alasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba. Z vele* poštovanjem (105) Ivanka Toni v Vodnmtu št. 4. S Ljubljana, Fninčiškauske ulice 4. $ j Slikarja napisov, ^ C itavbinska in pohišt7ena pleskarja. J Tovarna za oljnate barve, lak J" in pokost. (106) 5s Glavui saa^jp Itu.-Hnili-I«**ori- TS Klii«sln«K*s kHrl»olIue|n. ICalčoba '"js ta konjska kopita in usnje. |f < Uran & Večaj > ^ Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 r 4^ priporočata p. n. Bait. obilostvn ivojo ^ ^ vel ko Kalogo vsakovrstnih ^ 4 peči] in glinastih snovij ^ kakor tod! štedilnikov a in vseh v to stroko ■padajočih * DiskQ) Cenili del po (107) ItfZ e h a n i k m,) Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani priporoča so p. n. Ob&inatVU za izvrse-viinje vseh v njrgovo stroko Hpadajofiih dol in popraVROV, kakor Miviilnilt t* i ei m poprav kov. nun >»i v »i i n 111 ^ nr.i|ov. veloolpedov 1.1, d. ii po naj ni/j ih conah. j Vnat.ja naročila nt» turno izvršujejo." J I/l>oruo |^ 3 3^ XX O I ^ iz kopanfga kamenja (apnenika), b $ isvratno izžgano, ima vmlno n;i % prodaj ln v ^aaki množini po obi- te 1^ (108) čajnih oenah $ g Andrej Mauer | ^ poeeet apnenioe v Zagorji pri Savi. ^ G. Tčiinies v Ljubljani« Tovarna za stroje, železo in kovlno-tlvnloa. i/.!, '.um kot jKiui'linOit: vse vrste strojov za lesoreznioe ln žage. (112) Prnvzatno MU iiapruv« in OHUrluiji' |iiiriiH(riii<. |n ktille po ni.jliol.liii BOHlavi, llui-MJlio l;.rl,.n,. i,, o.iiim kolena. i ar 42 HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogutejša zaloga za Šivilje. (109) ANTON KOSIR ♦ ♦ ♦ -9 e v LJubljani, v Kolodvorskih uli- -\ e oah it. 39, poleg jut. kolodvora * f> priporoča svojo zalogo (110) #> I izvrstnih jermenov za slroje | 4 po najnižjih eenih, ravno tako * ♦ jermena za šivati in vezati. | ♦ i 4 _ „ " Kovčoki ,,en ^ros3" gg- trgovcem * ♦ ",o najnižjih tovarniških cenah. ♦ Maksimilijan Patat-ova naslednika V. Unalu K* IIoii^m 111 v I*JnblJanl, sv. Petra cesta it. 32, nli pa sv. Petra nasip it 27 prifioročata hh n. olioin-tvo za ženske in moAko obleke, rasparana iu <-eie, iste 8u lepo oč«*«lljo; v/prejeinata vnako-vrstna preurinjala, svilnato robce, in trakom za prmije in pohnr t »m kakor tudi svilnato, bombatno in meAano blatno vseh barv. Uhlekn ae. «-Ihi i, |»«r»-liarvu hitro, dobro in po nizki ceni. J. Hafner-jeva pivarna } K Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. { ! j.1 zor Alojzij Erjavec j.'zor I (ii« čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča ko prečast. duhnv&Čiui in slav. občinstvu is obilno naročavanjt rasno« vrstnih ohii v:il. katera izvršuje OSO 6, 1 pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja J od najfinejše do najpriprostejsu obliko, i Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom I naj se blagovoljno pridene vzorec. . ^r, -... - ...^ ... -■... - .i.-1- Zajamčeno pristni kranjski ^ ■ liter po gbl. l-.-O in W v m Gdenovec| o liter po nld. 1.—, ki ga priporočajo zdrav- ^ 8 tuki, pri 1116) $ § Oroslav Dolencu i >: trgovina z voščenino in mBdom S ^ i. juiti pilit«, 4.i««i>«ii-.),ulioe lo. :. 5t.r J. J. NAGLAS IZ.i tovarna pohištva v LJubljani, Tnrjaikl trg it. 7 in i) ^ Gospodske ulioe (Knežji dvoroo). ;( Zaloga jednostavnoga in tiajfiuejoga lesenega in ohla/.injone^a pohiAtva, zrcal, strojarskega in pozlaitrskega blaga, po-» histvtme robe, zaves, odej, preprog, za-\p stiral na valjcih, polknov (žabizij). Otro-% Ski vozički, zulezna in vrtnu oprava, ne-progonio blagajnice. (102) Zaloga O'osske^a marčnega piva v soilčkih in steklenicah. Priznano Isvrstna restavracija z v«*IIU.o flvorMIIO CM liiiiioorle itd. III vrtom. (I 11) Uhod je tudi iz 1'olJHkin ulic. Alojzij Varcino Ljubljana, Stari trg št. 9 nasproti trgovine J. S. Kenedlkt-a priporoča p. n. občinstvu svoj* veliko zalogo nožev in škarij vsafco vrste iz na;finejcega angleškega jekla. Priporoča se za izvršitev vseh v aJegOVO stroko spadajoči h del, kakor bruieuje britev, likanje in bratenje kirarglč-nlh instrumentov itd. itd. (lo:>-i na. kunc kroj.-iškn ubrtovanje v Gradišči št. 5 (v Jtan Behrejavi hiši) priporoča svoje izborno izdelke civilnih in unlformsklb oblačil po meri. HojnUa izbor dobrega modnega blaga je vedno v zalogi; vzprejomajo so pa tudi naroČilu s pridcjauim blagom. Fini in pravilni kroj, izdiorno delo in ceno postrežbo jumči obče znana zmožnost in •JIM) sohdtiout tvrdko. Xj3-u."bl3a.na-, Stari trg* štev. 1. Prva in najstarejša zaloga (120> šivalnih strojev. Tu ho tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor MlNmor«)sulce9 mlatllialee i. t. d. Ceniki zastonj ln poštnina prosto. v Ljubljani ■■H M V. ■*«'» Nlev. 1 Anton Fresker 1 i i« I ^ priporoča svojo veliko zalogo gotovih W ■s\ oblek za gospode ln dečke, Jopic v m za gospe, plaičev za gospe, ne- s> p premočljlvlh havelokov itd. y (,*, Obleke po meri ne po najnovojsih '.*, uzorclh in po najnižjih cenah solidno in &> ^ najhitreje izgotovljajo. (llb)^ Plznsko točilno (zimsko] pivo. TTsojaino se najuljudneje naznaniti, da se razpošiljanje našega >začne dne 2. novembra t. 1. in je toplo priporočamo gospodom odjemnikom. (1882—1) V Plznu, dne 22. oktobra 1895. Meščanska pivovarna v Plznu (viot8i33.ovl3eaa.aii lota. ils^s). Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec. Annenstrasse 19. Stavhišče v mestu, fik vooV, okolo dveh oral, z vožnjo cesto okrog, zasajeno z drevoredom, Je Iz prod« roke mt prodaj. (1881—3) Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". Izdelovanje perila Nadelo! za gospode, gospe in otroke. Na a« eno i tfcST Od leta, 1868. se *1j£U Bergerjevo medicinsko kotranovo milo l:i je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avatro-Ogarak i, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd proti |»<»UhIiu l>ol«-/.tiiUranovih inil, ki sa nahajajo v trgovini. Da se pride Hl«']>url|uui v okom. zaht-v.j izrecno Iter^erj*-v« imliauovo ni i I o. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri ii«> liutrauovo milo za odpravljanje llt^llll^C M polt S. proti spuščajem na polti in glavi pri otroi-ih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosrnetiSno milo i,u umivanj« in ko|»wiij<> /11 »Nnktlaii jo rabo služi Bergerjevo glicerinovo- kotranovo milo, v katerem jo 35 odst. glicerina in ki je fino pa-fum^vano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uper■.ti 35 krajo. Od dragih itory«'rj.'» iii uaettloJn»ko» kuNme* Urnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: lieiicoc-ml |o za fino po t j ln.r idinnti m !■> za pnsče; Ut«i IioInUo m* lo y.n uglajenje polti pri pikah vslcd koz in kot. ra/.kužujoča mila: IS• r^'i'jvu* t*m«-«•!*.nt o - 1^1 »-**!«» m . 1 -t /n u na I \ lin {«> In loiletii, ll«'f u«»r je » o iu II o zu iic/iio olt-otjo .!(»>><. Ur.); i«'lity«»ii>v<» milo proti vudečici obraza; ii.il« x» |»eg» V 0bra7.11 Jako učinkujoče; ii»iiliiwli s S 5 3 6 o O r o c t? 3 a 3 B > ■ fl) O ti 0) H P" H ti o M ti (U H ft O ho m. ! Kr«tee k«i koi«|iimI« bet l'f-"i. yl . 1 kn |ir-i, l>reE Mvr.tnikt, lirm man '•• t. 37 »r.t, 1 Wom»d po a\ \ 1-10 do S 70 • ho ni »d „ n ft'36 „ IV— Hr«J pri Filipu Nii|mtt«"'ii'*-n m» ltliti*ki eeuii it. (io?7—2) izdelovalec kirurgičnih instrumentov, nožev in orožja 15 Velika zaloga domačih izdelkov. )| 5^ priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo lioguto zalogo najfinejših britev, žepnih in družili nožev, škarij za krojače, šivilje in manufakturi ste ter vsakovrstnega vrtnarskega orodja. JOSS & LOVVENSTEIN tvornica perila, Praga, V JU. opozarjala kapnjoee p. n. občinstvo na lo, da naj zahteva pri kupovanja ovratnikov /a srajce, manšet in srajc vselej lo zakonito zašcičeno znamko (lev). Naše perilo se dobiva le v najbolj šili trgovinah modne robe za gospode in v trgo\inah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne prodaja na «1 robno. Ob jednem priporočava nase najnovejše patentovane ovratnike za srajce ki imajo toliko prednosti v srbi, da vso osebe, zlasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, čina poskusijo jedenkrat ta naš proizvod. (802—6) se prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po mori, se lahko ugladi, obdržuje vedno svojo prvotno obliko in je \»led svoje gladke površine mnogo trpežueji, nego vsi drugi ovratuiki. O. kr. »v«tr. patent it. 66 606. Angleftkl patent it. 19.700. Kralj, ogerakl patent it. 1799. B. B. O. M. Nr. 19.362. Razprodaja vsled potresa! Ker mnnim vsled katastrofe izprazniti svoja *kladi5ča v Frančiškanskih ulicah štev. 12 in na Sv. Jakoba trgu štev. O ln mi vzlic vsemu prisade vanj n ni mogoče, najti dragih pripravnih prostorov, in ker sem blago iz jednoga skhdiAča spravil v tako slabo drvarnico, da utegne isto v jesenskem deževnem vremenu izgubiti gotovo vso svojo vrednost, sem prisiljen, nek;.j svojega blaga 3&£§T pod kupno ceno ~1f&E razprodati in vabim slavno p. n. občinstvo k prav mnogobrojnemu obiskovanja z SSgoto-Vilom, tla ne bode nikomur lal, da jo porabil to ugodno priliko za kupovanje, ker go-tovo nikdar več ne dobo do tako cenenega blaga. m. pakič trgovec /. lesno robo, košarami, Mili in reieif, žimo in hakrjo HOia/blJeml, v Šolskem dreveredu. P. n. Oaoblto si n BO jam opozarjati na svojo od svojih delalcev predeno garantirano pristno žimo katera kupujem neobdelano v Bosni, Ogarskl, Atirski in Kranjski in j'> dam potem presti, torej jo gotovo lahko oddam po najoilji ceni; iitotako na Crin d' Afrique (haluga ali morska trava) za katero rolio som 01 I Exportation Ualne a vapeur de din vegčtal d* Afrique V Alžirji glasom oklepnega pisma z dne !.">. septembra 1894. I. prevzel sauioprodajo za Izubijano in Kranjsko. Utotako |»ripcn-očam svojo veliko zalogo flnih košar za kupovanje na trgu, košaric za potovanja, žičnih tkanin, pletenin za ograj on je vrtov, lesnih preprog, cekerjev za šolo in gospodinjstvo, nožnih preprog, slamnatih in kokosovih i. t. d. P. n. vianjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez dalnjih stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku. (817—i*) ooooooooooooooooooooooo O tt_.j_________.x__: ;„_____: O o o e o o o o o o e e e e * o o e Uradno upravičeni in zapriseženi siartinski ifižener in startai mojster Jaromir Hanuš ponuja se za izvrševanje vseh v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, merjenje cest in posestev itd. TJstmena ali pismena naročila vzprejemajo se (1188—16) v novi hiši na Poljanskem predmestju, nasproti domobranski vojašnici. 00000000000000000000000 Moja pralnica za slamnike in klobuke is klobučine nahaja se na Resljevi cesti št. 16 v pritličji. (1171-7) C. Brilli. tPri brzojavnih naročilih za (ism-sj vence trakove zadošča, zarad kratkosti naslov: ^Benedikt Ljubljana. S tem u I ituhi u naznanjam svojim p. n. naročitetjem in odjemalcem, £ da se od danes naprej prodajalnični prostori, in sicer oba oddelka za trgovino en ifros in en defailt moje trgovine % manufakturnim blagom nahajajo v veliki baraki na cffongresnemtrgu im-, 7 :l esi P3?T nasproti nunski cerkvi ki je bila nalašč v to svrho novo zgrajena. V £jabljani, dne /3. julija 1893. S velespoštovanjem A (3. fflauer. trt • Izdajatelj in odgovorni urednik ; Josip M o 11 i. UtKUiiu* in Huk .Nmvcino Tiskarne".