OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
cleveland, ohio, wednesday (sreda), JULY 28, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 146
DomaČe vesti
Na obisku
Prošli teden sta bila na obisku Mr. in Mrs. James Krese iz W. Brownsville, Pa., in sicer pri Mr. in Mrs. John Ludvik, 20331 Naumann Ave. Mrs. Krese je hčerka Mr. in Mrs. Ludvik in se sedaj nahajajo v Canadi. Obiskali bodo prijatelje, želimo jim mnogo zabave in razvedrila!
"Slovan" nima pevskih vaj
Vsem pevcerii zbora "Slovan" se sporoča, da se pevske vaje ne bodo vršile za nedoločen čas. Kdaj se bo zopet začelo z vajami, pa bo pravočasno poroča-no.
Zadušnica
Jutri, v četrtek zjutraj ob 7:15 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin pete obletnice smrti Cpl. John Nova-sel, ki je zgubil svoje življenje v bitki. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Mleko se bo v nedeljo podražilo za dva cenla
v nedeljo se bo mleko podražilo za dva centa, verjetno pa tudi ostali mlečni proizvodi kot smetana, maslo itd. Dairymen's Ohio Farmers Milk Co. in Fair-nipunt Foods Co. sta naznanili, da bo cena mleku 22 centov po kvartu, v trgovinah pa en cent manj. Družbi sta pristavili, da je do zvišanja cen prišlo vsled znižane proizvodnje mleka.
Zapadne sile zaključile konferenco glede Berlina
Ambasador Bedeli Smith se bo vrnil v Moskvo in predložil Sovjetom noye predloge za rešitev berlinske krize
Marie objavil sestavo nove vlade Francije
LONDON, 27. julija—Ameriški ambasador W. Bedeli Smith je snoči odpotoval iz Londona v Moskvo z novimi predlogi zapadnih sil za ureditev krize v Nemčiji in ukinitev sovjetske blokade Berlina.
Trije ambasadorji zapadnih*
sil v Moskvi bodo poskušali govoriti direktno s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom.
Ameriški uradniki, ki so se udeležili dvodnevne konference z angleškimi in francoskimi predstavniki, niso hoteli podati nobenega komentarja glede sklepov konference. Vse, kar so izjavili je, da so se sporazumeli,
kako se bodo zoperstavili sovjetskemu izzivanju.
Ambasador Smith je dospel v Berlin, kjer bo ostal čez noč in se o sklepih konference pogovoril z ameriškim vojaškim gover-nerjem gen. Lucius Clayom.
Zvezni davčni urad se seli v nove prostore
Zvezni davčni urad, ki se je zadnja leta nahajal v Midland Buildingu, se bo v kratkem preselil v poslopje na 626 Huron V Midland poslopje pa se bo preselil glavni urad Central National banke, ki se sedaj nahaja Qa 308 Euclid Ave.
Nov grob
MEYERS
Včeraj zjutraj je preminil John Meyers, star 53 let, stanujoč na 2300 S.W. 6th St., Akron, O- Bil je član SNPJ in ABZ. V prvi svetovni vojni je služil v ^Kieriški armadi in se uddežil ^ojev ob reki Pijavi.
V Akronu zapušča soprogo ^Ucy in več sorodnikov tu v ^evelandu, v Ljubljani pa ma-brate in sestre. Pogreb se °o vršil v petek zjutraj ob 10. iz Schlup pogrebnega zavo-na 800 Kenmore Blvd. na pokopališče sv. Križa.
Angleži pravijo, da
sestradani '
London, 27. julija — časo-
"Daily Express" je danes ob-izzid ankete, ki jo je ne-«avno razpisal. Soglasno z an-Gto 53 odstotkov Angležev ve-^36, da niso zadostno hranje-43 odstotkov pa pravi, da ^^jo dovolj hrane. Ce bi dobili hrane, bi Angleži po vrsti 'Zbrali: mast, sladkor, meso, sadje, slanino in sir.
JftGOVlNSKl SPORAZUM ČEŠKO IN NEMČIJO
^RAGA, 27. julija — Praški
I'adio je včeraj naznanil, da je
v Berlinu podpisan spora-
med Češkoslovaško in
izhodno Nemčijo za izmenjavo
^''idelkov v vrednosti $18,000, 000.
širite in čitajte ^^dkopravnost!"
Nobenega "tajnega sporazuma ni," pravijo Američani
Ameriški predstavniki smatrajo berlinsko blokado za tako resno, da niso celo hoteli potrditi angleškega poročila, da zapadne sile nameravajo stopiti v direktne stike z Molotovom. Toda istočasno je neki ameriški uradnik zavrgel govorice o "tajni poravnavi" s Sovjeti, kot ne-osnovane.
Ce bi prišlo do sestanka s sovjetskim zunanjim ministrom, bi predstavniki zapadnih sil imeli daleč večjo svobodo, da predložijo svoja stališča kot pa Di to lahko storili z napisanimi notami. Končno bi njihove predloge Sovjeti ne zavrgli tako gladko kot so zavrgli protestne note, ki so jih zapadne sile poslale Moskvi.
V zvezi s krizo so včeraj Ze-dinjene države priredile zračne vežbe v ameriški zoni. Eskadrile 'jet" letal so letele nad nekaterimi nemškimi mesti. Z druge strani pa nemški časopisi poročajo, da so Sovjeti zvišali število svojih borbenih letal v svoji zoni okrog Berlina.
Berlin ima dva policijska šefa, zapadnega in vzhodnega
Komandanti treh zapadnih sil v Berlinu so imeli konferenco, na kateri so ukrepali o merah proti Sovjetom, ki želijo policijsko silo Berlina izročiti komunistom.
Berlinčani bodo verjetno imeli dva policijska šefa in dve policijski sili, kajti policijski šef, ki so ga nastavili Rusi, se zo-perstavlja poskusom mestne uprave, da bi ga odslovila. Rekel je, da namerava ostati v uradu in da bo celo vrgel iz mestne uprave zastopnike, ki so glasovali, da se mu imenuje namestnika.
Ameriška in anglegka letala še vedno prevažajo hrano v Berlin, kljub sovjetskim opozorilom, d% bodo sovjetska letala vršila manevre v zračnih koridorjih, potom katerih se vrši oskrba Berlina.
Iz nove vlade je izobčen dosedanji zunanji minister George Bidault
PARIZ, 27. julijaPremier Andre Marie je danes sestavil novo francosko vlado in predložil predsedniku Vincentu Auri-olu imena članov kabineta.
V novi vladi ni predstavnikov komunistov, ampak le predstavnikov strank, ki so naklonjene Marshallovem načrtu.
Kljub protestom socialistov, je Marie obdržal v vladi na poziciji finančnega ministra bivšega premierja Paul Reynaulda. Socialisti se bojijo, da bo Reynauld sledil kapitalistični liniji.
Velika sprememba v novi vladi je izobčitev George Bidaulta iz položaja zunanjega ministra. Bidault je to pozicijo imel tri leta v različnih vladah. Njega bo zamenjal bivši premier Robert Schuman, ki je 19. julija podal ostavko svoje vlade in povzročil vladno krizo.
Smatra se, da ne bo prišlo do nobene važne spremembe v francoski zunanji politiki, če bo parlament odobril novo vlado.
Nacist Skorzeny pobegnil iz ječe
Po ukazu Hitlerja je leta 1943 ugrabil zajetega Mussolinija
FRANKFURT, 27. julija — Nemški uradniki zapora v Darmstadtu so danes naznanili, da je v nedeljo zvečer zbežal iz zapora znani nacist Otto Skorzeny, katerega je Hitler odlikoval, ker je leta 1943 "osvobodil" Mussolinija.
Skorzeny, ki je po postavi pravi gorostač, je v zaporu čakal na obravnavo pred nemško sodnijo za denacifikacijo. Preteklega septembra ga je ameriška sodnija za vojne zločine osvobodila obtožb, da je v borbe pošiljal nemške vojake preoblečene v ameriške uniforme.
Po osebnem ukazu Hitlerja je Skorzeny, ki je takrat bil lieutenant polkovnik Hitlerjeve elitne garde, vodil in se osebno udeležil nacistične padobranske ekspedicije, ki je "osvobodila" italijanskega fašističnega diktatorja Mussolinija, katerega je držala v ujetništvu tedanja italijanska vlada maršala Badogli-ja.
Ko je vojna končala so Skor-zenija zajele ameriške čete in ga zaprle v taborišče v Dachu, iz katerega je trikrat poskušal zbežati. Med ostalim se njegove podrejene obtožuje, da so sodelovali pri pokolju ameriških vojnih ujetnikov v Malmadijy.
bombi najdeni pri milanski cerkvi
MILAN, Italija, 27. julija— Policija je naznanila, da je našla dve bombi, ki sta bili skriti v dvorišču cerkve Sante Maria della Grazia, v kateri se nehaja slovita "Zadnja večerja" Leonarda da Vincija.
14 premogarjev ubitih v Indiani
PRINCETON, Ind., 27. julija —Baš ko je odhajal dnevni šift z dela, je v zapuščenem delu enega največjih premogovnikov v Indiani nastala silna eksplozija, v kateri je bilo ubitih 14 premogarjev, štirje pa so dobili resne poškodbe.
Uradniki premogovne družbe so rekli, da bi bilo število žrtev mnogo večje, ako bi ne bilo 175 premogarjev, ki so ravnokar končali dnevni šift, na poti od dela.
Kaj je eksplozijo povzročilo, še ni znano. Primerila se je v King's Mine, nedaleč od tega mesta, in sicer v vzhodnem delu,
amekika ni za sepabat-ni mm z japonsko
črpan.
NANKING, 27 julija.. —
Ameriški ambasador za Kino
dr. J. Leighton Stuart je danes Calumet, Mich. — Tukaj je naznanil, da ga je državni taj- umrl Joseph Jakobčič, star 65 nik Marshall pooblastil, da lah- let, doma iz vasi Fičkofelci pri ko zanika govorice, da namera-! Črnomlju, v Ameriki 38 let, va Amerika skleniti separatno j dlan društva KSKJ. Zapušča že-mirovno pogodbo z Japonsko. no, štiri sinove in tri hčere.
Truman zahteva davek na dobičke in kontrolo za cene, mezde in kredit
Kratke vesti
kongresnik predlaga ukinitev konvencij
WASHINGTON, 27. julija — Kongresnik Smathers je danes predlagal amendment ustave s tem, da se ukinejo narodne konvencije, predsedniške in podpredsedniške kandidate pa da se imenuje na javnih primarnih volitvah.
kaznovan, ker je sedel poleg zamorca
RICHMOND, Va., 27. julija. — Policijski sodnik Harold'C. Maurice je danes obsodil na $25 globe odvetnika Howarda H. Carwila, ker je sedel na neki verski ceremoniji poleg nekega zamorca. Carwile, ki je neodvisni kandidat za senat Združenih držav, je bil aretiran na osnovi zakona o ločitvi zamorcev od belcev.
150 oseb zbolelo za polijem v ohiju
COLUMBUS, 27. julija. Državni urad je danes sporočil, da so se slučaji obolenja za infan-tilno paralizo zvišali v Ohiju na 150. Lanskega leta pa je v isti dobi bilo 55 primerov obolenja-
moški stari 25 let bodo prvi vpoklicani
WASHINGTON, 27. julija. — Direktor nabornega urada Ler wis P. Hershey je danes naznanil, da bodo moški stari 25 let prvi vpoklicani v armadno službo. Ostale skupine jim bodo sle. dile po vrsti registracije.
Jugoslovanski komunisti bodo podprli sovjetsko zunanjo politiko, pravi Kardelj
meteor v avstraliji povzročil eksplozije
BRISBANE, 27, julija—Nad tem avstralskim mestom se je nocoj pojavil meteor, ki je raz-žarel nebo. Ko je meteor zginil, je močna eksplozija stresla vse hiše.
BEOGRAiD, 27. julija—Jugoslovanski podpremier Edvard Kardelj je na današnjem zasedanju Petega kongresa komunistične stranke Jugoslavije izjavil, da bo jugoslovanska komunistična stranka podprla zunanjo politiko Sovjetske zveze proti "imperialističnim silam."
Kardelj je zanikal obtožbe Kominforme, da se je jugoslovanska stranka oddaljila od sovjetske zunanje politike ali pa da je kateri koli voditelj sovražno razpoložen napram Sovjetski zvezi. Rekel je, da jugoslovanska zunanja politika sledi sledečim principom: splošni aktiv-
nosti za mir in mirnim sodelovanjem na osnovi polne enakopravnosti in na osnovi principov Združenih narodov; ekonomskemu sodelovanju z vsemi državami na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja ob-obvez; podpiranju proti-im^e-rialistične politike Sovjetske zveze in ljudskih demokracij; razvoju sodelovanja s Sovjetsko zvezo in ostalimi ljudskimi demokracijami na vseh poljih.
Kardelj je napadel Zedinjene države in prerokoval, da bo prišlo do oživljen ja borb v vzhodni Evropi proti ekomonski odvisnosti od Zedinjenih držav.
10 letna deklica bi se bela skoraj obesila
NEWPORT, Ky., 27, julija— Ko je 10 let stara Leah Rae Spradig privezovala vrv na neko drevo, ji je spodrsnilo, pri čemur se je vrv zadrgnila okrog njenega vratu. Neki devet-letni deček je tekel po pomoč, nakar je prihitel na pozorišče 16 let stari deček od sosedovih in deklico rešil sigurne smrti s tem, da je vrv prerezal. Z zdravniško pomočjo je bila deklica spravljena k zavesti. •	;
časopisni papir se je zopet podražil
MONTREAL, 27. julija—Dve največji družbi, ki izdelujeta papir za tiskanje časopisov, International Paper Co. in pa Consolidated Paper Corporation, sta danes poslali obvestila svojim odjemalcem v Kanadi,in .Zedinjenih državah, da se je cena papirju zvišala za ^4 pri toni. Zvišanje stopi v veljavo s 1. avgustom.
v grčiji divja mo-narhistični teror
ATENE, 27. julija —Grška monarhsitična vojaška sodnija v Janinu, je danes obsodila na smrt nadaljnih 46 oseb, med njimi osem žensk, ker da so sodelovali z grškimi gerilci. Devet oseb, med njimi eno žensko, je sodnija obsodila na dosmrtni zapor, 54 pa osvobodila.
Ofenziva vladnih čet proti ge-rilcem se nadaljuje v severni in vzhodni Grčiji, Zadnja poročila I iz vladnih virov pravijo, da se 'posebno hude borbe razvijajo %a posest gore Kleptis.
Boj proti inflaciji ne more čakati, dokler ne bodo končane volitve, je izjavil predsednik v svoji poslanici
WASHINGTON, 27. julija—Predsednik Truman je danes v svoji poslanici, katero je prečital pred izrednim zasedanjem kongresa, zahteval kontrolo za cene in mezde, oblast za racioniranje in davek na visoke dobičke. Svojemu pozivu je dodal svarilo, da se z bojem proti inflaciji ne more čakati, dokler ne bodo končane volitve.
Truman je tudi kongres, ka-*	"
terega je imenoval za "najslabšega v zgodovini dežele," pozval, da podvzame korake, da se pride v okom pomanjkanju stanovanj.
Predsednik je kongresu začrtal program, vsebujoč enajst točk, ampak poudaril je, da sta najbolj nujna problema pred de'-želo inflacija in pa pomanjkanje stanovanj.
Z oči vidnim namenom, da okrca republikansko večino, ki je na pozvan je kongresa v izredno zasedanje ob tem času reagirala z ledeno sovražnostjo, je predsednik pikro dejal:
"Ako se kongres odloči in vzame ta vprašanja takoj na dnevni red, kakor bi moral, tedaj se jih lahko takoj uzakoni. Vsak teden odlašanja bo pomenil nove težave za ameriško ljudstvo."
"Mir na svetu bo izgimll, ako pride do nove depresije"
Truman je v svoji poslanici tudi dejal:
"Komunisti računajo na to, da se bo sedanja prosperiteta spremenila v depresijo. Oni ne verujejo, da smo bodisi sposobni ali pa voljni dati zavoro na visoke cene. Oni računajo na ekonomski položaj v tej deželi.
"Ako dopustimo, da bo v Zedinjenih državah prišlo do nove velike depresije, bo izginil up sveta za trajen mir."
Predsedjiik je zahteval, da se iznova uvedejo posebni davki na visoke dobičke, kakršni so obstojali v vojnem času, kar da bo dalo zakladnici sredstva, da zlomi inflacijo. (V ta namen je bilo kongresu predloženih več zakonskih načrtov).
Dalje je zahteval, da se zopet upelje kontrola za konzumni kredit, oziroma prepove kupovanje na obroke, in pa da se vladi poveri oblast, dk ustavi špekulacijo na blagovnih borzah.
Kontrola rentov bi se morala tudi ojačiti
Vlada bi dalje morala dobiti oblast," s katero bi kontrolirala razpolaganje s takimi industrijskimi sirovinami, katerih primanjkuje in ki vplivajo na živ-Ijenske stroške. Predsednik je tudi zahteval ojačenje rentne kontrole ter finančna sredstva za vsiljevanje take kontrole. Opozoril je, da bo obstoječi zakon, ki pod gotovimi okolščina-mi dovoljuje zvišanje rentov, spomladi potekel.
Glede cen je predsednik zahteval, da se vladi poveri oblast kontrolirati vse one cene, ki prizadevajo življenske stroške in izrazil prepričanje, da je večino mezdnih zvišanj za enkrat mogoče spraviti v sklad z dobički, ako pa bi se pokazalo, da to ni mogoče, tedaj naj bi imela vlada tudi moč kontrolirati mezde.
Predsednik je ponovil zahte-
vo za zvezni zakon za zajamče-nje civilnih pravic, ne glede na plemenske ali kake druge razlike, ter tudi priporočal, da kongres minimalno mezdo zviša iz 10 centov na 75 centov na uro.
Republikanska večina bo ignorirala Trumanov program
WASHINGTON, 27. julija — Republikanski voditelji, ki kontrolirajo kongres, so nocoj po številnih konferencah med seboj in telefonskimi pogovori z gov. Deweyem, svojim kandidatom za predsednika, podali izjavo, v kateri so sklicanje zvezne zakonodaje ob tem času od stra-ni^Trumana ožigosali za "političen manever" in dali razumeti, da bodo ignorirali skoro vsa njegova priporočila.
Rek|i so dalje, da bi moralo biti zasedanje čim hitreje od-godeno in da bodo delali na to, da se bo to tudi zgodilo.
Kakor izgleda, bodo republikanci pomagali edino pri tem, da pride na dnevni red vprašanje zvezne zakonodaje proti vo-lilnefnu davku (poli tax), kajti zavedajo se, da bodo južni demokrati takoj začeli filibuster in da se bo s tem razkol med južnimi in severnimi demokrati še bolj poostril.
Vesti Iz življenja ameriških Slovencev
Breezy Hill, Kans. — Dne 3. julija je v državni bolnišnici umrla Kati Kosmač, stara 79 let in doma iz šentviške vasi pri Tolminu na Primorskem. Bila je članica SNPJ in njeno dekliško ime je bilo Jeklin. Tukaj zapušča moža Jakoba Kosmača.
La Salle, 111. — Dne 16. julija je tukaj umrla Mary Baznik, stara 67 let, doma iz Vrtun pri Toplicah, v Ameriki 30 let. Njen mož je umrl pred šestimi meseci. Tukaj zapušča pet hčera in eno sestro, v Chicagu enega sina in v stari domovini pet sester.
Milwaukee, Wis. — Dne 7. julija je po dolgi bolezni jetiki umrl Frank Lah, star 61 let, doma iz Starošice n a Štajerskem, V Ameriko je prišel pred 30 leti in je bil član društva JPZ Sloga. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, tri vnuke in štiri vnukinje ter enega brata in dve sestri, v stari domovini pa eno sestro.
Franklin, Kans. — Tukaj je po dolgi bolezni 9. julija umrla Mary Bogataj, stara 70 let, doma iz Gornje vasi nad Poljanami, članica SNPJ. Tukaj zapušča moža in dva sinova,, v De-troitu pa tri sinove in enega brata ter več vnukov.
■; i \ 1 , ' 1
I
I I
stran 2
ENAKOPRAVNOST
28, julija 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) --
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
Izjava Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke ob resoluciji biroja komunističnih strank
(Nadaljevanje )
Centralni komite Komunistične stranke Jugoslavije mora iz-
ne moremo prikriti samovoljne pogledu sprejemanja sklepov, in povsem neutemeljene kritike' Inforbiro pa ne samo, da sili gospodarske politike vlade Fe- j voditelji Komunistične partije
ODLOMKI IZ NAŠE ČASNIKARSKE PRETEKLOSTI
Urednik "Glasa SDZ" je z dne 22. julija t. 1. v svoji koloni "Odlomki iz domače kronike" citiral dva stavka iz članka liberalnega časnikarja Stoj ana Pribičeviča v zvezi s sporom med Kominformo in vodstvom jugoslovanske komunistične stranke. Ta članek Stoj ana Pribičeviča smo iz "New Republic" v celoti prestavili in objavili v "Enakopravnosti" z dne 12. julija, kot to pravilno ugotavlja urednik "Glasa SDZ" g. A. Šabec.
Mi ne želimo, da bi ta članek bil komentiran v popačeni obliki, ker smatramo, da je pri temu prizadeta sama "Enakopravnost," ki je omenjeni članek Stoj ana Pribičeviča v celoti objavila. Iz tega razloga bomo tu podali nekaj pripomb v zvezi s komentarjem dveh edinih stavkov s strani g. Sabca.
V	svojem članku je Stoj an Pribičevičevič obravnal spor med Kominformo in vodstvom jugoslovanske komunistične stranke. Med ostalim je omenil, da so nekatere kritike Kominforme upravičene. Pribičevič je ugotovil;
"Ljudstvo se je naveličalo primitivne nesposobnosti, orijentalske lenobe in balkanske grobosti uprave, ki je izrasla iz gozdov. Nihče ne želi, da se ga označa za buržuja, zato ker se je obril; končno je tudi sam maršal Tito rad čist."
V	članku Stoj ana Prihfteviča sta vzbudila pozornost urednika "Glasa SDZ" prav omenjena dva stavka. Njih se je oklenil in jim pristavil obširen komentar, ki jedro celega članka strahovito pačijo. Kajti namen članka ni bil, da govori o "grobosti uprave, ki j^ izrasla iz gozdov," ampak, da pojasni odmev kritike Kominforme y sami Jugoslaviji. Stoj an Pribičevič je očitno v tem sporu na strani Tita, katerega smatra za "komunistično nadaljevanje jugoslovanskih narodnih junakov od 14. do 19.'stoletja."
Isto visoko mnenje o maršalu Titu je končno imel tudi .sam g. Šabec, ko je v uvodniku "Enakopravnosti" z dne 27. julija leta 1943 pod naslovom "Narod Krpanov, ki mu vladajo pritlikavci" ugotovil sledeče:
"Poveljnik narodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, Tito, ni samo najpopularnejša osebnost med oboroženimi svobo-doborci, temveč je najpopularnejša osebnost tudi med vsemi sloji jugoslovanskega ljudstva." Ni nobenega dvoma, da je poleg A.D. prav "Glas SDZ" edini slovenski časopis v Zedinjenih državah, ki je sovražen novi Jugoslaviji, Sovjetski zvezi in vsem državam vzhodne Evrope, ki so zavrgle stare ekonomske in socialne sisteme ter jih zamenjale z novimi. Zato tudi g. Šabec, urednik "Glasa SDZ," ni razodel nič novega s citiranjem dveh edinih stavkov iz članka Stoj ana Pribičeviča, ampak je le potrdil svoje sovražano stališče napram vsem onim, katerim je nekoč izražal vse priznanje in glorijo. G. Šabec je 25. maja leta 1943 v uvodniku "Enakopravnosti" pod naslovom "Če slepe strasti vodijo pero" o današnji obliki vladavine v Jugoslaviji popolnoma pravilno ugotovil sledeče:
"Kakšna bo oblika nove vladavine, ne vemo ,in bodo o tem odločali ljudje, ki se bore na terenu s puško v roki za svojo očetnjavo, ne v Londonu niti ne v Washingtonu."
Gornjo izjavo je potrdil v svojem omenjenem članku sam Stoj an Pribičevič, ki je iz Beograda poročal:
"Najbolj značilen stavek v odgovoru Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke na resolucijo Kominforme je bil: Kako se more rabiti takšne besede proti ljudstvu, ki je v tisoč borbah gledalo smrti v oči?"
Ne moremo kaj, da bi ob tej priliki ne omenili tudi znano metodo ponatiskovanja člankov iz preteklosti, katere metode se poslužujejo naši reakcionarci z namenom, da bi v naprednih vrstah povzročili razkol in zmedo. To metodo uporablja tudi sam g. A. Šabec v svoji najnovešji vlogi reakcionarnega žurnalista. Znang je, da g. Šabec sistematično potvarja dejstva v zvezi z Sovjetsko zvezo in današnjo novo Jugoslavijo. Toda to njegovo delovanje je še bolj groteskno spričo dejstva, da je nekoč z vso vnemo ne samo udrihal po klerikalni reakciji, ampak tudi po tako zvanih socialistih, ki so dosledno zastopali sovražno stališče napram Sovjetski zvezi in komunizmu. Naj v potrdi-
auuti svoje za&ukmje, da a)selden±iwwr,iKk,ke repdWWke Jugodav^e prwnati napake, tu
mogli predakrmiki paMji--aia.!s°sbvUe in hnye Centralnega niso stonlL marveč pomva
nic Inforbiroia zavzeti za He-1	Komunistične partije dane Komunistične partije Ju-
bi-aagra in 2iijoviča, ne (ia bi za-1J "Sf si siv ij e v gospiodarskih goslku/ij,: nii iipor v Piirtiji, k:
htevali od CentraJneiga koniWa%aL|vP"":*njih.	|"%:bijanju en()b.osAi padjje.
Komunistične partije Jugosla-I Centralni komite Komunistič-'	^munis icne
vije kakršne koli podatke. Cen- ne partije Jugoslavije trdi, da	ne more ni-
• V.- •	■ koli privoliti, da bi se diskutira-
nihce izmed voditeljev ne meni,', . .	, . .
, T , ... .	|lo o njegovi politiki na bazi iz-
da Jugoslaviji za izgraditev so-	^ f ...
... . r.	, . ! misliotin, netovariskega odno-
cializma m ohranitev neodvisno-' v,	, , .
. ,	. , v ,' sa, brez medsebojnega zaupa-
ni potrebna pomoč dežel	, .
I nja. Taka osnova ni načelna m v demokracije m Zveze ,	^	. ,
_ . . , ., • i-v ., , item m ^amo v tem smislu je Sovjetskih socialističnih repub- „ . , • , ■. rr . ,. _ ,• J-	. .... I Centralni komite Komunistične
lic. Samo ljudje, ki so izgubili
tralni komite Komunistične partije Jugoslavije se čudi, zakaj zagovarjajo ljudi, kakor na primer žujoviča, ki je bil leta 1937 po sklepu Kominterne skupaj z Gorkičem izključen iz Centralnega komiteja Komunistične
partije Jugoslavije, ali kakor j sleherni stik s stvarnostjo, bi Hebranga, ki je našteval pred'lahko trdili kaj takega. Cen-ustaško policijo izdajalsko, o | tralni komite Komunistične par-
sti ljudske
čemer je prevaril Partijo, torej dva človeka, ki sta frakcionašila v Komunistični partiji Jugoslavije, jo razbijala ter škodljivsko sabotirala tempo graditve in industrializacije Jugoslavije. Mar to ni podpiranje frakcionaštva, izdajalcev in razbijalne dejav-
partije Jugoslavije menil, da ni enakopraven v diskusiji in da ne more sprejeti" diskusije na tej i bazi.
In nadalje, v zvezi z rečenim Centralni komite Komunistične
bije Jugoslavije mora pri tem poudariti, da ta pomoč in sodelovanje nista odvisna samo od njega, marveč tudi od dežel "j partije Jugoslavije odločno od-Ijudske demokracije in Zveze klanja obtožbo, da je Komuni-Sovjetskih socialističnih repub- j stična partija Jugoslavije pre-
nik. Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije meni,
nosti proti Komunistični partiji da mora biti ta pomoč poveza-Jugoslavije? V zvezi s tem ob-1 na z notranjo in zunanjo politi-javlja Centralni komite Komu- ^ ko Jugoslavije, v nobenem pri-nistične partije Jugoslavije kot meru pa ne z dejstvom, da ni dodatek svoje gradivo o Heb- mogel sprejeti neosnovanih in
rangu in Žujoviču.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije odklanja kot absurdno trditev, da to jugoslovanski voditelji v zadnjem času in z veliko naglico in iz de-magoških vzrokov storili ukrepe o nacionalizaciji male industrije in male trgovine. Ti ukrepi so bili dejansko pripravljeni že šest mesecev pred omenjenimi obtožbami Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) proti Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in so rezultati krepitve in razvoja socialističnega sektorja:
Iz govora tovariša Kardelja iztrgani citat je samo splošnega pomena, medtem ko ves njegov govor dejansko navaja linijo
na neresnicah tožb.
temelječih ob-
Trditev, da se jugoslovanski yoditelji pripravljajo na popuščanje imperialistom in na pogajanja z njimi o neodvisnosti Jugoslavije, so povsem izmišljene in spadajo v vrsto najhujših klevet proti novi Jugoslaviji.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije pa mora poudariti, da so storili v nekaterih deželah ljudske demokracije partijski in državni organi celp vrsto korakov, ki niso bili z ničimer izzvani, ki so žalili narode Jugoslavije, njihovo državo in državne predstavnike in ki vodijo k izpodkopavanju omenjenega sodelovanja in kvarijo odnose z Jugoslavijo. Centralni komite Komunistične
sedlala na pozicije nacionaliz-na. Z vso svojo notranjo in zunanjo politiko, zlasti pa s svojo borbo med narodnosvobodilno vojno in s pravilno ureditvijo nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji je Komunistična partija Jugoslavije dokazala prav nasprotno.
Z omenjenimi neupravičenimi obtožbami je bila storjena naši Partiji, našemu delavskemu razredu in delovnim množicam, narodom Jugoslavije sploh ter njihovi nesebični in herojski borbi —največja zgodovinska krivica.
Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije je jasno, da bo sovražna propaganda izkoristila obtožbe Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) proti Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije za klevetanje Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih demokratičnih dežel Toda Centralni komite izjavlja, da ne prevzame noberje odgovornosti za vse te pojave, ker jih z nobenim svojim korakom ni povzročil.
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije poziva partijsko članstvo, naj strne svoje vrste v borbi za uresničenje partijske linije in še večjo okrepitev enotnosti Partije; delavski razred in ostale delovne množice, združene v Ljudski fronti, pa naj še vztrajneje nadaljujejo graditev naše socialistične domovine. To je edina pot in način, da v praksi dokažemo vso neupravičenost omenjenih obtožb.
Plenuv\ Cmtralnega komiteja Kamunistične partije Jugoslavije.
Beograd, 29. junija 1948.
S pota v Jugoslavijo
Partije v postopno izpodrivanje Jugoslavije se ne smatra za dol-kapitalističnih elementov v se- žnega, da bi v bodoče molčal o danji fazi.	! podobnih korakih.
V zvezi z vsem tem postaja j Centralni komite Komunistič-razumljivo, zakaj glasilo In-: ne partije Jugoslavije ne meni, formbiroja, kakor tudi sovjet-; da je s tem, da je odklonil dis-ski tisk in tisk nekaterih drugih ^ kusijo o napakah, katerih ni za-partij ni objavil zadnje čase no- krivil, kakor koli kršil enotnost bene vesti o uspehih gospodar- j komunistične fronte. Enotnost ske graditve v Jugoslaviji, ka- te fronte ne temelji na priznava-kor so na primer: ukrepi za na- nju izmišljenih in skonstruira-daljno oslabitev kapitalističnih nih napak in klevet, marveč na elementov, uspehi pri izpopol-, dejstvu, ali je politika določene njevanju plana, množično pred- partije dejansko internacionali-kongresno tekmovanje delav-' stična ali ne. Ne moremo pa skega razreda in delpvnih ljudi, molče preko dejstva, da je in-združenih v Ljudski fronti itd.; formbiro kršil načela, na kate-
Toda dejstva ostanejo dej-;rih temelji in ki/o predvidevala stva. S tem, da jih zamolčimo, prostovoljnost vsake partije v
Ludvik Medvešek
Zadnjič sem poslal poročilo z otokov. IJa ta dan smo imeli
kolekto za nakup brivskega stola, ki stane nad $400. Prvič je znašal zbran znesek nekaj nad $2000 in približno toliko drugič; Nekateri so prispevali več, drugi manj. Zvečer pa se je kazal film "Mavrica" in nekateri drugi filmi iz partizanskega življenja.
V nedeljo, 4. julija, med 3. in, 4. uro zjutraj smo pluli mimo druge skupine Azorskih otokov, ob eni popoldne pa smo zagledali tretjo skupino. Ta sklenjena veriga otokov je dolga okrog 50 milj. Deloma smo pluli blizu obrežja. Lepa pokrajina in vse zeleno, skrbno obdelano, ob obronku obrežja pa lepe vasice in mesteca. Res krasno obrežje in rodoviten svet. -
Gibraltarja, danes, 16. julija, pa iz naše bele Ljubljane, prestolnice Ljudske republike Slovenije. Toda naj se vrnem nazaj na parnik "Radnk."
Na apel vodstva si večina potnikov sama postiija postelje, mnogi pa so se prijavili za druga dela, mlajši povratniki pa pomagajo servirati, posodo pomivati itd. Na parniku vlada splošna razgibanost; mladina partije' se vadi v telovadbi, petju, glas-
tev tega citiramo par stavkov iz člankov, ki jih je pisal v ne tako davni preteklosti:
"Prokleto mora biti v tem 'delavskem' uredniku (Moleku—op. ured.) globoko zajedeno sovraštvo do Rusije, da ji ne daje niti toliko kredita, kolikor ji ga dajejo kapitalisti in slovenski katoliški duhovniki." (Uvodnik "Zakaj nazaj v reakcijo" z dne 13. aprila leta 1943.)
"Komunisti so danes predvsem tarča naci-fašistov, klerikalcev (ne vernih katoličanov!), nekaterih socialistov, ried njimi "Prosvetinega" urednika, ter nazadnjakov in ljudskih sovražnikov vseh kalibrov in barv."
Hlapcem klerika^lizma in ostalim nazadnja-kom je danes beseda komunist—psovka." (Iz uvodnika "Kakšna je slovenska nrav" z dne 10. julija 1. 1943.)
Pri koncu svojih že omenjenih odlomkov iz domače kronike in ko je citiral še nekatere misli iz članka v 6 številki "Cankarjevega glasnika" iz leta 1940 je urednik Glasa "SDZ" pristavil:
"Iz gornjih vrst je razvidno, kako neprecenljiva škoda je, da nimamo več Cankarjevega glasnika in člankarjev, ki so s tako prepričevalnimi besedami kazali našim Slovencem v Ameriki pota, po katerih jim je hoditi."
V tem članku smo emenili le nekatere citate iz član-
bi etc. Imamo tudi poučna predavanja. Torej naša vožnja ni dolgočasna.
Med povratniki iz Kanade so mnogi aktivni društveniki, med njimi tudi Ludvik Troha, bivši upravnik lista Edinosti, Louis Zdravje, sotrudnik Edinosti, Edvin Jardas (?), bivši tajnik Veča, ki je bil zaeno glavni propagator za lanske skupine kanadskih povratnikov. Vsi se sedaj tudi sami vračajo v Jugoslavijo.
Na parniku imamo sestanke po narodnostih. Slovencev je 23: eden z dvema sinčkoma iz Paname, dva iz Akrona, Novak iz Chicaga, štirje iz Clevelanda in 13 iz Kanade. Mi imamo vsako jutro od 9. do 10. uri sestanek. Najprej Novak prečita odlomek Ingersollovega govora o Thomasu Paineu in o njegovem delu za osvoboditev ameriškega i ljudstva izpod angleškega gospostva. Njegov pamflet "Com-! mon Sense" in drugi spisi so bi-! li podlaga za Izjavo neodvisno-' sti, katero je, sestavil Jefferson.
Novak prevaja Ingersollovo knjigo o Thomasu Paineu ter jo bo dal v priobčitev jugoslovanskim časopisom.
Dalje razpravljamo o ekonomiji in slično. Ti sestanki so izredno zanimivi in koristni, zaeno pa se drug z drugim pobli-že seznanjamo in s tem tudi utrjujemo delavsko zavest. Naj na tem mestu omenim, da bo Novak poslal svoj članek o našem potovanju iz Kamnika, do-čim jaz ne bom dosti pisal v poletnem času, kajti doma me
Ob osmih zvečer je priredila mladna lep in pester koncert. Programa ne bom opisoval, a je b i 1 izborno izvajan. Slovenec Frank Zot je fotografiral razne skupine.
V	pondeljek, 5. julija, je Novak sklical sestanek vseh slovenskih povratnikov: 22 moških, ena ženska, eno dekle in dva dečka. Zopet je predaval oziroma čital Ingersollovo delo o Paineu. Ob treh popoldne pa smo šli Novak, Germek,/Švigel in jaz v strojni oddelek in si ogledali velike stroje. Zanimivo zlasti za ljudi, ki se razumejo na stroje. — Zvečer pa so mornarji vprizorili igro iz partizanskega življenja, za nameček pa še slovensko igrico "Brivec in zdravnik pri operaciji".
V	torek, 6. julija, splošna seja vseh povratnikov, v sredo nič posebnega, v četrtek, 8. julija, ob šestih zjutraj pa smo pristali v Gibraltarju, kjer se je ladja založila z oljem, ob pol eni popoldne pa smo odpluli naprej. V Gibraltarju so ves čas prodajalci v malih čolnih obkro-žavali ladjo in prodajali razno blago ozir. predmete. Jaz nisem kupil ničesar. Pri prodajalcu pa kričanja nič koliko v vseh jezikih.
V	petek, 9. julija, smo pluli
čaka veliko dela, da temeljito mimo Alžirja, v soboto zvečer
popravim hišo, na katero so bile vržene tri bombe. Hišo bi naj-brže že lahko popravili, toda
pa smo imeli majhno zabavo v korist doma, za mornarje. V ne-' del jo, 11. julija, smo imeli zo-
so čakali name, naj jo tako j pet lepo -mladinsko priredbo:
1 _ A . , . . 1 , 1».» . , ,,	preuredim kot se bo meni vide-, petje, glasba, narodni plesi itd.
kov g. Sabca, ki je se leta 1943 s tako prepričevalnimi be- •	I *	^
sedami kazal našim Slovencem v Ameriki pota, po katerih'
primerno.	i Parnik je p 1 u 1 ob Siciliji, ob
V soboto, 3. julija, smo pluli. dveh zjutraj pa zavil v Mesin
zjutraj sem odposlal brzojavko hčerki Anici, naj sporoči mami in ostalim, da dospe "Radnik" v Reko v sredo dopoldne, 14. julija.
V	ponedeljek ob pol štirih popoldne smo videli zadnjs italijansko mesto Santa Maria, malo pozneje pa smo bili že na našem Jadranskem morju. V torek smo pluli blizu obale, ob 11. uri pa se je ladja ustavila v pristanišču na otoku Visu, nakar je prišla na ladjo komisija, ki nam je dala navodila, kje bomo dan ali dva ostali, da potem odpotujemo vsak na svoj dom. Ob dveh popoldne pa smo se ustavili v Splitu. Krasna okolica in zelo lepo, moderno pristanišče. V Splitu smo se ustavili zato, ker je zbolel neki mornar, katerega je bolničarka od-premila v bolnišnico na operacijo slepiča. Ob pol štirih se je bolničarka vrnila, nakar smo odpluli naprej proti Reki.
Jugoslovanska obala je res krasna, kakor tudi otoki. Lepote ne bom opisoval, kajti to bodo gotovo storili drugi, ki se lahko bolje izrazijo kot jaz. Sicer pa so ob tem trenotku, ko pišem te vrstice, moje misli pri mojih dragih, katere nisem že toliko časa videl..
Zvečer je komisija pregledala seznam vse prtljage, tako da bo vsakdo dobil svoje. Komisija je tudi vpisovala prijave za delo in izmenjavala denar, kdor ga je želel izmenjati. Razdelili so nam tudi potne liste, katere smo oddali, ko smo se vkrcali na ladjo. Ker nas je 469, je komisija delala do dveh zjutraj.
Sreda, 14. julija. Danes popoldne dospemo v Reko. Ob pol petih bo v pristanišču slavnostni sprejem. Potniki smo dobili brezplačne vozne listke za prevoz po železnici.
V	pristanišče smo dospeli ob petih, ker je bil program nekoliko spremenjen. Bil je slovesen sprejem. Na pomolu je čakalo, okrog šest tisoč ljudi. Uradna poslopja so vsa okrašena, vsepovsod pozdravni napisi in dobrodošlice, izredno velika godba, uniforme, petje, govori. Vse to je trajalo do 6. ure.
Naša skupina bi imela odriniti z vlakom ob eni zjutraj. Moja žena in sin Mirko sta dospela v Reko Ž3 ob 11. uri dopoldne, ker se je brzojav glasil, da dospe parnik v luko že dopoldne. Tako sta čakala ves dan, >nato pa sta prišla na krov ob osmih zvečer, ko so prve skupine že odhajale, dočim je bil odhod za našo skupino spremenjen. Na ladjo so prišli tudi drugi sorodniki. Moja žena in sin Mirko sta prespala na ladji, in sicer Mirko v istem oddelku kot jaz, žena pa v ženskem.
Četrtek, 15. julija. Ura je pet zjutraj in sem že vstal, dočim sin Mirko še vedno trdno spi, prav tako žena, če spi . . . Dolgo me je čakala in končno dočakala. Za menoj je 34 let tujine in sedaj sem končno doma.
Ob devetih zjutraj smo se odpeljali z vlakom v Ljubljano, kamor smo dospeli ob pol dveh popoldne. Sprejem je bil prisrčen. Na kolodvoru me je že čakal sin Ludvik in drugi. Žena je pustila doma gospodinjstvo, pa je nismo mogli pregovoriti, da bi ostala nekaj dni v Ljubljani, temveč se je odpeljala naprej v Novo mesto.
Danes, 16. julija, sem oddal fotografski aparat za revijo "Tovariš", katerega mi je izročil Mirko Kuhel, tajnik SANSa. Bil sem tudi v uradu "Slovenskega poročevalca". Popoldne se odpeljem s sinom Mirkom v Kranj po nekih opravkih, nato pa v Novo mesto ozir. žabjo vas. Pozdrav vsem ameriškim rojakom iz naše lepe Slovenije.
Ali ste naročnik " Enako prav-yiost?" Če ste, ali so Voši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno ak-
tualnih člankov! širite "Enako-
jim je hoditi." Kaj pa ta vaša pota iz leta 1943, g. Šabec?'mimo prve skupine Azorskih {sko ožino. Isti dan ob devetih I pro vnost/"
28. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
Znanost rešuje mesto
Izbruh vulkana je bil vselej nepričakovana nesreča celo za tiste ljudi, ki so živeli na njegovem vznožju. Zato tudi najde pri vulkanskih izbruhih toliko ljudi smrt. Leta 1902 je bilo na otoku Martinique v pičli minuti porušeno celo mesto St. Pierre. Nenadoma se je dvignil iz žrela Velikanski oblak žarečega pepela in dima, zrasel v dva kilometra visoko steno in se pognal z Večjo hitrostjo kakor brzovlak. ^ nekaj trenutkih je že preletel osem kilometrov do mesta. Z Vso silo se je spustil na ulice in trge mesta, ki ga v trenutku ni več. Vse prebivalstvo—28,-000 ljudi—je bilo pokončano. Na. rešitev ni bilo mogoče misliti.
Podobno je bilo z Vezuvovim izbruhom pred približno dva ti-leti.
Vezuv je veljal za ugasel Ognjenik. V njegovem žrelu je ^'1 zrasel gozd. Na vznožju gore gradili ljudje tri mesta: Her-^ulanej, Pompeje in Stabijo. Nenadoma pa se je vulkan pre-^udil. Mase pepela, zmešanega ^ dežjem, so preplavile tri me-in pokopale pod seboj na tisoče ljudi.
Ali lahko preprečimo izbruh y^kana? Ne, tu so sile prirode Se Vedno močnejše od nas. A napovedati njegov izbruh in se ^''■avočasno spraviti z begom na ^^fno, to je že rešljiva naloga, ^časoma bo dobil vsak speči ^Ikan čuvaja — znanstveno opazovalnico. Občutljivi apara-bodo prisluškovali dihanju spečega sovražnika. Kakor hi-^•■o se bo začela lava dvigati iz Slobine, bo pokazala torzijska ^®htnica, da se je spremenila težnosti. Električni termo-^'Gtri, ki jih bodo spustili v ze-"^^Ijske razpoke, bodo zabeležili
"larai h,
scan je vročine. In tako se 'Odo razširili po radiu opozoril-signali, ki bodo spravili na ^oge vse v okolici živeče ljudi. ^Rie beguncev bodo pohitele v 1'^istanišča, na postaje in na le-^'išča. Na vse strani jih bodo ^^Peljali vlaki, ladje in letala, oslednji bodo odleteli opazo-z opazovalnice vulkana. In ° bosta končno lava in pepel "^hnila iz svojega ujetništva, o bo v bližini nobenega človeka Sovražnik bo našel le praz-^lice in opuščene hiše. dnevnika magnetne igle nam sama pošilja signa-/z globine, nas sama kliče k 7- Kadar opazuje geofizik od-'te torzijske tehtnice, lovi sig-
zipod zemlje.
'torzijska tehtnica je le malo-znana. Imamo pa še dru-^ pripravo, ki tudi sprejema 'Zemeljske signale in ki jo .^do
'sla.
darne v Pavlosku. Zapiski so od 25. do 26. septembra 1909.
Do enajste ure 25. septembra je bila igla mirna in se je le na lahno zibala zdaj v to zdaj v drugo stran. Tedaj pa je začela nenadoma divjati v skokih sem in tja kakor preganjena zver. Skoki so bili vedno močnejši. Ob štirih popoldne je dosegla njena vročica višek. Šele ponoči se je polagoma umirila. Toda še dolgo časa je na lahno drgetala.
Kaj se je bilo zgodilo?
Učenjaki pravijo, da je divjal "magnetni vihar." In ta vihar— vihar brez vetra, brez dežja, brez groma in bliska ni divjal samo v Pavlovsku, ampak po vsej zemeljski krogli in je prisilil magnetne igle v vseh deželah, da so skakale sem in tja.
V istem času so astronomi v zvezdarnah risali in fotografirali velike temne pege na bleščečem površju sonca, in sicer na tistem sončnem meridianu, ki je bil obrnjen k zemlji.
Tam na soncu se je nekaj godilo. Mogoče je pretresal velikanski izbruh njegovo razbeljeno notranjost. In sonce je izvrglo tok električnih delcev—elektronov, ki so prihiteli do zemlje in tu izzvali magnetni vihar.
Mnogo takih viharjev je zapisano v dnevnikih magnetnih igel.
A ista magnetna igla, ki ve, kaj se godi v globinah sončnih peg, čuti tudi tisto, kar se godi v globinah zemlje.
Zemlja deluje na magnetno iglo tako, kakor da bi bil v zemeljski krogli skrit velikanski magnet. En konec tega magneta preseka zemeljsko površino daleč na severu, drugi pa daleč na jugu.
Skozi vso zemeljsko maso segajo magnetne silnice, ki izhajajo iz enega konca magneta in
Toda tem silam ni povsod na zemlji pot odprta, ne puščajo jih povsod naprej. Kjer jim je na poti takšna ruda, kakor je magnetni železovec, so jim vrata na stežaj odprta. Kjer jim je na poti bazalt, so odprta komaj za špranjo. Kjer pa sta sol in nafta, so vrata trdno zaprta.
Skozi magnetni železovec si utirajo magnetne sile pot v mogočnem tBkii. Zato ga tudi imenujemo magnetnega.
Skozi sol in nafto pa magnetne sile ne morejo iti, marveč ju moramo obiti, prodreti skozi sosedne kamenine.
če pa je tako, lahko to okol-nost izkoristimo pri iskanju železa, soli in nafte.
Geologi hodijo po nekem kraju z magnetnim aparatom. Zapisujejo, kje se je magnetna igla zazibala v eno stran, kje v drugo in v katerem kotu. Na zemljevidu zarišejo s puščicami vsa zibanja. Kjer kažejo puščice na določeno mesto v zemlji, tam se torej osredotočajo magnetne sile, tam je lahko magnetni železovec. Kjer se puščice obračajo v stran, tam ni magnetnih sil, tam je lahko sol ali nafta.
(Dalje 'prihodnjič)
SANJE REAKCiONARJA ULFACIJA IN STVARNOST
Debeloglavi gospod Ulfacij, nekdanji tovarnar in veleposestnik, se je nocoj že v drugič od samega brezdelja in dolgočasja pretegnil v globokem fotelju. Tuleče je zazeval, prekrižal roke na trebuhu in spet omahnil z glavo nazaj, kakor da je kdo ve kako naporno delal, čeprav ni danes napravil še ničesar drugega, kot le to, da je sredi dopoldneva odšel na sprehod do svoje nekdanje tovarne, jo ogledoval od daleč in se spet vrnil domov.
Zdaj, pred večerjo, se je zlek-nil nazaj v naslanjač in zadremal . . . Kraj njega na polici je iz radio aparata pol tiho in za njegovo uho tako blagozvoč-no zvenel glas sopranistke, ki je nekje v pariškem kabaretu pred mikrofonom prepevala najnovejši šlager v čast Marshallo-vemu načrtu . . .
Angleški in ameriški šlagerji, pa najsi so bili melodični ali politični, so bili gospodu Ulfaciju že od nekdaj silno pri srcu, posebno pa od takrat, odkar mu je ljudska oblast nacionalizirala njegovo tovarno. Tistega dne, ko mu je usahnil vrelec mastnih
nih misel na ta dan. Ni se mogel sprijazniti s tem . ..
Ljudska oblast je bila zanj črv, ki je glodal po njem in nikjer in nikoli ni imel nobenega miru. Vse oddaje londonske in newyorške in kdo ve kakšne še inozemske postaje je znal na pamet, vedel je za vsako njihovo valovno dolžino in čas, kdaj bo lahko poslušal poročila v slovenskem ali srbo-hrvatskem, pa če treba tudi v nemškem jeziku in vsak trenutek je izkoristil, da si je s političnimi šlagerji teh postaj tešil svojo dušo.
Vsak dan je iz teh poročil koval nove zaključke, vsaka današnja misel je bila tolažba za jutrišnji dan in tako je upal in upal iz dneva v dan, kdaj se bo povrnil tolikokrat obljubljeni odrešenik-kralj Peter, kdaj bo hudič vzel vse skupaj, kakor je čestokrat skrivnostno sam pri sebi ponavljal, kdaj bo konec temu pasjemu življenju, kdaj bodo vkorakali Angleži in Ame-rikanci in pregnali to ljudsko oblast, ki mu je tako brezobzirno vzela to, kar je bilo njegovo, to, kar si je sam—pomislite—z lastnimi rokami in v potu svojega s poštenimi špekulacijami
L spA	Niinnimogdrazmn^
sile silijo magnetno iglo na kompasu, da kaže vedno na sever.
i postala last ljudstva, ni mogel ^ ti, da so mu od vsega imetja nikoli pozabiti . ■. . Vsak dan; ostali le še zdravje, oprema, že-i bolj je vrtala po njegovi možga- na in otroci.
pozna. To je magnetna
^9-ko zapleteno življenje živi , ^gnetna igla v kompasu ali v ^ drugem magnetnem apa-v hišici iz stekla in kovi-' Poslušno poroča ne samo o Da*?' Ge godi krog nje, am-. tudi o tistem, kar se dogaja Ij. °go tisoč in celo milijonov '^ftietrov daleč od nje. Polarni Ig severu in električne to-ki opasujejo ekvator, vr-Zemlje okrog svoje osi in letni tek okoli sonca, celo ^Gje sonca in skrivnostno de-pg se vrši v globini- sončnih o ^^Vse to čuti magnetna igla, tem poroča ta majčkena ki ima bolj oster čut kar koli drugega na sve-
"atno aparate, v katerih Si^etna igla sama zapisuje zibanja, kjer sama piše dnevnik.
mm


Sometime in the very near future, a finger will press your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.
I%r the doorbell ringer will be a volunteer represent ative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one #f the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.

^eit,
dnevnik je zanimivejše ® kakor dnevnik^ kakega člo-
navedem tu na primer - iz dnevnika magnetne igle
izmed aparatov zvez-
AM£^fCA*$ sec(/fi/ry ^5? /s Yous.S£C(jRrrr!
ENAKOPRAVNOST
Tbla h an oMcItl V. S. Treasury »dvettisemeRt—pnpi"^ unieT auspices o/ Treasury Department and Advertising Council.
———————————————————
"In kdo, hudiča, jim je dal to pravico?" se je venomer spraševal.
Te pravice gospod Ulfacij ni mogel razumeti. Preveč trpka in grozna je bila zanj in če bi živel še sto let, nikoli -je ne bi razumel, tako strašna je bila. Zaradi tega tudi ni hotel nikoli poslušati nobene domače postaje; če je le mogel, jo je preskočil, samo da je ne bi slišal, kajti vsakokrat mu je kar nehote privrela kri v glavo, zato je vedno jezno zaprl aparat in mu vzel besedo ... Ob takšnem maščevanju nad vsemi, ki so ga ogoljufali za mastne dobičke, se je počutil za hip poto-laženega. Ob takih trenutkih je po navadi prižgal cigaro, nervozno puhal dim pod strop in čestokrat zadremal. Toda še v pol-snu so ga mučile misli:
"Če ne bodo prišli kmalu— prav kmalu, bo prepozno tudi zame. Zmanjkalo bo tudi tega, kar še imam in potem bo konec!"	■
Toda imel je še marsikaj; imel je dragoceno pohištvo, precej zlatnine in drage kristalne posode, imel je dragocene slike in še lep kupček "jurjev." Imel je pa tudi izreden apetit in ničesar mu ni manjkalo. Jedel je za tri, redil se je in zdravnik mu je že nekajkrat puščal kri, da ga ne bi zadela kap.
"Mir, mir, nobenega razburjenja, gospod Ulfacij!" mu je zabičeval zdravnik.
"Tepec," pe zagodrnjal Urfa-cij, ko je zdravnik odšel. "Vse so mi pobrali—pa se ne bi razburjal! Komunist je, z njimi drži! Tudi njega bodo obesili, ko . .
"Ko" je sploh nesrečna beseda, že zdavnaj bi jo morali brisati iz slovarja. Pri tej besedi se je vsa politična modrost ustavila, kakor pred velikim jezom. In kadar se je njegov gnev zaletel v to skromno enozložnico, je preklel tudi vse Angleže in Amerikance ter vse kralje in cesarje tega sveta, ker so gospoda Ulfacija tako na cedilu pustili.
"Hudič naj vzame Angleže in Amerikance. Sam gobec jih je. Obljubljajo in obljubljajo, ne napravijo pa ničesar. Lahko njim, toda gorje meni, ki z vsakim dnem bolj propadam in ne vem, ali naj čakam, ali naj se odločim . . . Mar naj grem sedaj delat kot navaden delavec? Tega vendar ne bodo zahtevali od mene? Bolan sem ,predebel, kap bi me zadela!"
Ob takih mislih se mu je zameglilo pred očmi, da se je ves stresel. Tudi nocoj je bledel okrog teh in podobnih misli, in ko se je predramil, se je zdrznil in zagrabil za gumb na radiu. London! London! Hudiča . . . Napovedovalec je hlastno razlagal nekaj o Kominformu in o Sovjetski zvezi, ki obtožujeta Jugoslavijo o "njeni nepravilni politiki," o "turškem terorističnem režimu," o "nacionalizaciji drobne industrije in trgovine," ki je poslabšala preskrbovanje jugoslovanskega prebivalstva.. .
Ulfacij je zatulil od veselja ... Privil je gumb na radio aparatu, primaknil glavo bliže in le malo je manjkalo, da ni glave porinil v aparat, če bi jo le njiogel, da mu ne bi ušla nobena beseda.
"^ura, saj sem rekel! Greta, Greta! Smo že tam! Vendar enkrat! Revolucija! Greta, revolucija!" je kričal, da je vsa prestrašena prihitela njegova žena iz kuhinje, ga mirila, on pa je plesal kar po eni nogi in hlastal od navdušenja:
"S Sovjetsko zvezo smo jo že spiskali. Poslušaj! Re-vo-lu-ci— ja! Greta, re-vo-lu-ci-ja! Zdaj je konec! Angleži ip Amerikan-ci pridejo!" je jecljal in vznemirjen je tekal po sobi, se ustavil pri aparatu, spet prisluhnil, vrtel gumb na desno, na levo in iskal in iskal še takih osrečujo-čih vesti. Sredi sobe se je naenkrat ustavil in v zmagoslavju zakrilil z rokami:
"Greta, prinesi vina, likerja! Na to se pije! Jutri bo drugače;
jutri bo vse spet po starem . . . Na zdravje! Pij, pij, kar ti duša da! Še enega ... in še enega ...! Zdaj smo na konju! . . . Pij, Greta, danes ljudska oblast in nikdar več . . . Tovarna je spet moja!"
Omamljen od navdušenja in pijače, ki jo je zlival vase, se je sesedel na stol, z desnico' si je podprl glavo, bulil v svojem blaznem zmagoslavju predse in točil, pil in pil od sreče, od veselja do iznemoglosti, do dneva,
ki mu bo prinesel . . .
*
Ko se je prebudil, ga je nemalo vznemirila tišina na cesti. Zakaj ljudje ne vriskajo in ne po-jo? Zakaj ne igra muzika? Zakaj se ne sliši pokanje pušk, s katerimi streljajo komuniste? Vse je bilo tiho in mirno kot včeraj in predvčerajšnjim. Mar je revolucijo prespal ? Skočil je v hlače in hop na cesto. Toda previdno je vezna vrata le odprl. Da, vse takq kot včeraj! Isti miličnik stoji na križišču . , . Hitro čez cesto!
"Stoj, tovariš!" ga je ustavil miličnik. "Deset dinarjev kazni, ker niste šli pravokotno čez cesto!"
Ulfacij ga je hotel že nahru-liti kot v tistih starih dobrih «Asih, tako mu je že zlezla si-nočnja revolucija v glavo, pa se je vdal in odrinil deset dinarjev. No, čakaj bratec, "ako pridejo," ti že pokažem, si je mislil, toda nemir se ga je le pola-ščal. Kako? Zakaj? Saj so iz Londona vendar tako razločno povedali ... Tu v Ljubljani pa je vse mirno?
Pospešil je korake proti tovarni. Na dvorišču tovarne so bili zbrani delavci. Nekdo je govoril in ko je končal, se je v burnem ploskanju povzpel na stopnico še eden izmed delavcev in spregovoril:
"Tovariši, tovarišice! Prav tako, kakor je naša Partija s tovarišem Titom na čelu vodila v dneh narodnoosvobodilne borbe naše narode po pravilni poti do zmage nad fašizmom, prav tako smo prepričani, da nas naša partija, naš Centralni komite in naš ljubljeni tovariš Tito vodijo po pravilni poti tudi danes, ko gradimo socializem. Na-
ša dolžnost je zato, da še tesneje strnemo svoje vrste v borbi proti razrednim sovražnikom, da zaupamo našemu vodstvu in da še bolj odločno vlagamo vse sile za to, da čimprej zgradimo socializem . . . Kljub vsem klevetam pa naša ljubezen in spoštovanje do velike Sovjetske zveze ni in ne more biti najmanj omajano ... S povečanim vpisom posojila, ki ga bomo jutri vpisali, bomo dokazali svoje zaupanje in povedali vsemu svetu, da smo sposobni zgraditi socializem."
"Vse za Tita!—vse za socializem!" je zaorilo iz vseh grl.
Bivši izkoriščevalec, tovarnar Ulfacij, se je počil po glavi, ker se mu je zdelo, da je v njej ne» kaj zahreščalo. Opotekel se je, kakor pijanec, zavil je proti domu in ko je še srečal gručo mož in žena, ki so šli pojoč na prostovoljno delo prav k njegovi bivši tovarni, se je naslonil na zid in zajokal kakor mila Jera. V glavi mu je šumelo in zdelo se mu je, da je vsa glava postala en sam radio aparat. London, New York, Pariz* Rim . . .
Prilezel je domov,- se zakadil v aparat in in ga treščil na tla. Potem se je sesedel v naslanjač. Zamahnil je s pestjo skozi okno, mimo katerega je korakala mladinska brigada na postajo, da se odpelje na avtostrado Beo-grad-Zagreb, zakleti pa ni imel več časa. Zadela ga je kap.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod mamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
i ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8


OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730

SBBB
\
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
iS. julija 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
"Konec koncev, za koga pa si prav za prav ti?" — je sam sebe vprašal, se zasmejal in odločil; "Nu, vsekakor pač za tele! V njih je delček mene samega, jaz pa sem delček njihove skupnosti . . . Vse, kar je lepega in grdega v mojem razredu, je v tej ali oni meri tudi v meni. jMorebiti imam sam za spoznanje tanjšo kožo kakor onile dragoletnik, morebiti zato bolj boleče občutim vsako stvar in prav gotovo sem zato pošteno na vojski in ne "delam za obrambo", ravncf zato sem bil tudi tedaj pozimi v Mogilevu, ko sem zagledal v avtomobilu strmoglavi jenega imperatorja, ki se je pripeljal iz vrhovnega stana, in njegove žalostne ustnice in podrhtevajoče, nedopovedljivo nebogljene roke, klavrno počivajoče na kolenih, padel v sneg in ihtel kakor otrok . . . Saj vendar pošteno ne priznam revolucije, je ne morem priznati! Oboje, srce in pamet, se mi upira . . . življenje dam za staro, žrtvujem ga brez obotavljanja, brez poze, preprosto, po vojaško. Ampak ali jih je veliko takih?"
Preble del je, si s predimo, razburjeno razločnostjo priklical v spomin tisti februarski konec dneva, prepoln barv, upraviteljevo hišo v Mogilevu, železno, z in jem prevlečeno ograjo in sneg na tej strani, ki ga je zahajajoče, z injkastosi-vim tulom zagrnjeno sonce opisalo z rdečimi svetlobnimi lisami. Za strmim bregom Dnjepra je bilo nebo obarvano lazurno, cinobrno, rjasto zlato, vsak pasek obnebja je bil tako presenetljivo sproščen, da ga je bilo kar hudo pogledati. Pred vrati je bila majhna gruča dostojanstvenikov iz stana, vojaških in civilnih . . . Zaprt avtomobil se pripelje ven. Za steklom sta verjetno Frederiks in car, zlek-njen na naslonjalo sedeža. Njegov shujšani obraz ima nekakšen vijoličast odtenek. Na bledem čelu je poševen črn polu-krog kučme, kakršno ima kozaška telesna straža.
Listnickij je skoraj tekel mimo ljudi, ki so se začudeno ozirali za njim. Izpred oči mu ni
več prešla carska roka ob robu črne kučme, ko je odzdravljal, v ušesih mu je šumelo tiho, enakomerno brnenje oddaljuje čega se stroja in moreče molčanje množice, ki je brez glasu spremljala zadnjega imperatorja .. .
Po stopnicah hiše, kjer je bilo nastanjeno poveljstvo polka se je Listnickij počasi vzpenjal. Še zdaj so mu drhtela lica in nabrekle, objokane oči so se mu krvavo solzile. Na presledku v drugem nadstropju je zaporedoma pokadil dve cigareti, si obhical ščipalnik in stekel v tretje nadstropje, prestopa je po dve stopnici.
Poveljnik polka je zazname noval na zemljevidu Petrogra-da področje, v katerem je morala stotnija Listnickega zavarovati vladne ustanove, naštel je ustanove in z najmanjšimi podrobnostmi , določil, kakšne straže in kdaj jih je treba postaviti in kdaj jih zamenjavati, ob koncu pa je rekel:
—	V zimski dvorec Keren-skega . . .
—	Niti besedice o Kenen-skem! ... — je glasno zašepe-tal Listnickij in mrtvaška ble dica ga je oblila.
—	Jevgenij Nikolajevič, tre ba se je obvladati ...
—	Polkovnik, prosim vas!
—	Ampak, dragi moj . . .
—	Prosim vas!,
—	Vaši živci . . .
—	Ali ukažete takoj poslati oglednice k Putilovskemu? je vprašal Listnickij in težko dihal.
Polkovnik se je ugriznil v ustnice, se nasmehnil, zmignil z rameni in odgovoril:
—	Takoj! In brezpogojno z vodnim častnikom.
Listnickij je prišel iz poveljstva notranje uničen, potlačili so ga spomini na preživeto in pogovor s poveljnikom polka Skoraj prav pred hišo je zagledal kozaško obhodnico četrtega donskega polka, nahajajo-čega se v Petrogradu. Na uzdi svetlorjavega častnikovega konja so viseli uveneli žalostno povešeni cveti. Na belobradem častnikovem obrazu se je preletel smehljaj.
—	Naj živijo rešitelji domo-
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čfivo priljubljene povesti
vine! ... — je zavpil nek prenapet starejši gospod, stopil s pločnika in pomahal s klobukom.
Častnik je ljubeznivo pritaknil roko k ščitku. Obhodnica je zajezdila v dir. Listnickij je pogledal na razburjeni obraz gospoda z vlažnimi usti, ki je bil pozdravil kozake, na njegovo skrbno zavezano' pisano samo-veznico, se namrščil, stisnil v dve gube in smuknil skozi vhod svoje hiše.
11
Častniški zbor štirinajstega polka je zelo navdušeno pozdravil imenovanje generala Komi lova za vrhovnega poveljnika na jugozahodnem bojišču. O njem so govorili z ljubeznijo in spoštovanjem kot o človeku, ki ima železno voljo in je nedvomno sposoben rešiti deželo iz zagate, v katero jo je zavedla začasna vlada.
Posebno radostno je sprejel to imenovanje Listnickij. Preko mlajših stotnijskih častnikov in sebi bližnjih kozakov je poskusil zvedeti, kaj pravijo o tem kozaki, a dobljena sporočila pa niso razveselila: kozaki so molčali ali docela brezbrižno odgovarjali:
—	Nam je vse eno . . .
—	Kd(J ga pozna, kakšen je. - — Če se bo zavzel za mir, potem kajpak . . .
—	Nam njegovo povišanje ne bo nič pomagalo, da veš!
Čez nekaj dni so se med častniki, ki so občevali s širšimi krogi civilnega prebivalstva in vojaštva, ponavljale vztrajne govorice, češ da Kornilov pritiska na začasno vlado z zahtevo o vzpostavitvi smrtne kazni na bojišču in izvedbi številnih odločnih ukrepov, od katerih je odvisna usoda armade in izid vojske. Pripovedali so, da se Kerenskij boji Kornilova in da bo verjetno napel vse sile, da ga bo zamenjal v svojstvu vr hovnega poveljnika na bojišču s kakim popustijivejšim generalom. Naštevali so v vojaških krogih znana imena generalov.
19. julija je vse presenetilo vladno poročilo o imenovanju Kornilova za vrhovnega poveljnika. Kmalu je nadporočnik Atarščikov, ki je imel številne znance v glavnem odboru častniške zveze, pripovedoval, sklicujoč se na docela zanesljive vire, da je Komilov v spomenici, pripravljeni za poročilo začasni vladi, vztrajal pri nujnosti naslednjih pomembnejših ukrepov: uvesti je treba na vsem ozemlju dežele z ozirom na zaledno vojsko in prebival-j stvo jurisdikcijo vojno-revolu-cionamih sodišč z uporabo smrtne kazni za vrsto določenih hudodelstev, prvenstveno vojnih; vzpostaviti disciplinsko oblast vojaških predstojnikov; tesno omejiti delovanje odborov in določiti njihovo odgovornost pred zakonom in tako dalje.
Še isti dan zvečer je Listnickij v pogovoru s častniki svoje stotnije in drugih stotnij ostro in naravnost zastavil vprašanje s kom drže?
—	Gospodje častniki! — je spregovoril z zadržanim razburjenjem. — Živimo v skupni družini. Vemo, kaj pomeni vsak izmed nas, a vse do danes je ostalo med nami veliko kočljivih vprašanj nerešenih. In posebno zdaj, ko so razločno vidni prihodnji nesporazumi med vrhovnim in vlado, si moramo neizogibno jasno zastafviti vpra-j šanje: s kom in za koga smo? Dajmo, pomenimo se tovariško, brez hinavščine.
Nadporočnik Atarščikov je odgovoril prvi:
—	Jaz sem pripravljen za generala Kornilova preliti svojo in tujo kri! To je kristalno pošten človek in edinole on more postaviti Rusijo, nazaj na noge. Poglejte, kaj je napravil v vojski! Saj so samo po njegovi zaslugi deloma razvezali roke vojaškim predstojnikom, bilo je vendar splošno nasilovanje od-j borov, bratenje, begunstvo. Kaj
bi se neki pomenkovali? Vsak poštenjak je za Kornilova!
Tenkonogi, nesorazmerno prsati in širokopleči Atarščikov je govoril srdito. Očitno ga je načeto vprašanje živo prizadelo. Ko je utihnil, je pričakujoče potrkal s koncem cigarete po ci-garetnici in se ozrl po častnikih, ki so se zbrali okrog mize. Na spodnji trepalnici desnega očesa je imel bradavico kakor rjavkast napet grah. Ovirala je zgornjo veko, da bi rnogla tiko-ma pokriti očesa in tako si ob prvem pogledu na Atarščikova dobil vtis, kakor da se mu oči venomer pripirajo v zaničljivo pričakljivem nasmešku.
—	Če naj izbiramo med bolj-ševiki, Korenskim in -Kornilo-vom, potem smo seveda za Kornilova.
—	Težko presodimo, kaj hoče Kornilov: ali samo vzpostavitev reda v Rusiji ali vzpostavitev česa drugega . . .
—	To ni odgovor na načelno vprašanje!
—	Ne, je!
se je smehljal in razburjeno gladil gube na kolenih.
— Kako torej, gospodje častniki, atamani? — je z dvignjenim glasom zaklical Atarščikov. — Ali smo za Kornilova? . . .
—	No, seveda!
—	Dolgov je v hipu presekal gordijski vozel.
—	Vsi častniki so zanj!
—	Ne maramo biti izjema.
—	Dragi Lavr Georgijevič, kozak in junak, naj živi!
—	Pa recimo, da je odgovor,
a je v vsakem primeru neumen.
—	Česa pa se bojite, stotnik?
Vzpostavitve monarhije ?
—	Ne bojim se tega, marveč nasprotno, želim.
—	Kaj pa potem hočete?
—	Gospoda! — je s trdim,
hripavim glasom spregovoril Dolgov, nedavni narednik, ki je postal za vojaška odlikovanja praporščak. — O čem se I ob kozarec; prepirate? Rajši določno povejte, da se moramo mi kozaki držati generala Kornilova kakor otrok za materino krilo. To je brez vsakršnih zvijačnosti, naravnost ! Če se odtrgamo od njega, poginemo! Pokopali nas bodo kakor gftoj. Zato je vendar,
jasno: kje je on, tam smo tudi! mi.	j
—	To je beseda!	I
gospoda, da mora biti zdaj naše delovanje usmerjeno zlasti v to, kar je povedal Atarščikov, da obrazložimo kozakom dejanski položaj. Kozaka je treba iztrgati vplivu odborov. Pri tem je potrebno spreobračanje značajev, na primer tako, če ne večje, kakršno je morala večina izmed nas doživeti p o februarskem prevratu. Prejšnje čase — recimo, šestnajstega leta — sem lahko udaril kozaka in s tem tvegal, da mi v bitki požene kroglo v tilnik, po februarju pa se moramo predru-
Častniki so pili čaj, se smeja- {gačiti, kajti če bi zdaj udaril
li in se suvali. Pomenek je zgu-j jj^terega koli bedaka, bi me pobil poprejšnjo napetost m sej_Z___J__
sukal okoli dogodkov zadnjih dni.
—	Mi smo vsi odločno za vrhovnega, kozaki pa se nekaj obirajo ... — je neodločno de-j j al Dolgov.
—	Kaj se pravi "obirajo"? —
je vprašal Listnickij.
—	I, tako. Obirajo — in pika . . . Po domeh in po ženskah se jim toži, pasjim sinovom . . .
Naveličali so se zoprnega življenja . . .
—	Skrbeti moramo, da bomo potegnili kozake za seboj! — je stotnik Černokutov udaril s pestjo po mizi. — Potegnili! Zato pa vendar nosimo častniške naramge!
—	Kozakom je treba potrpežljivo obrazložiti, s kom naj hodijo.
Listnickij je potrkal z žličko ko so se častniki zbrali, je razločno dejal:
—	Prosim, da si zapomnimo,
bili kar pri priči, v okopih, fie da bi čakali na primeren trenutek. Zdaj je povsem drugače. Moramo se, — Listnickij je poudaril to besedo, — sprijazniti s kozaki! O d tega je odvisno vse. Ali veste, kaj se zdaj dogaja v prvem in četrtem polku?
— Strašno!
(Dalje prihodnjič) _ ,
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Ekstra posebnost!
FORNEZ, DIMNIK IN CEV V DIMNIK SČISTI-MO ZA SAMO
$4 do $6
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Players Vse delo jamčeno
PACKER
40 ur tedensko.—Tedenska plača. Mora biti starosti izven vojaškega vpoklica. THE UPJOHN CO. 1740 Chester Ave.
FARMA NAPRODAJ
y Perry, O., 20 akrov obdelane zemlje; 7 akrov šume, 3 akre trte, in vsa poslopja, štala; hiša s 5 gobami. Vse udobnosti. Proda se zaradi bolezni. Poizve se na
21950 E. MILLER AVE.
NAPRODAJ JE
IV2 akra zemlje; tri-četrt je prazne in ena četrtina je gozda. V novi slovenski naselbini. Poizve se pri tretji hiši na desno, južno od Euclid Ave., na
3176 RICHMOND RD.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $3; premenjarno stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorimo slovensko
Pokličite še danes — Prihranite si denar
Atarščikov je navdušeno po- NATIONAL HEATING CO.
čil Dolgova po plečih in uprl sme joče se oči v Listnickega. Ta
Postrežba širom mesta
FA 6516
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Drug
slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd.
Išče se MOŠKE
ZA 1. IN 2. ŠIFT čas in pol za delo nad 40 ur
LESNI ODDELEK KOVINSKI ODDELEK
Bazična plača poleg premije , bonus za 2. šift ' Na uslugo je kafeterija Uposlimo tudi nedavno došle imigrante
WHITE SEWING MACHINE CORP-1231 MAIN AVE.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The MAY Company
OB KONCU MESECA
Samo en dan--v četrtek
Prihranite
ČISTKA RAZNEGA BLAGA V RAZLIČNIH MERAH IN BARVAH NE SPREJEMA SE POŠTNIH, TELEFONSKIH ALI C.O.D. NAROČIL
VSI NAKUPI SO KONČNOVELJAVNI
Nakupi na račun bodo zaračunani s I. septembrom