UREDNIŠTVO I2f UPRAVA: LJUBLJAKA, PUUUUUJSVA ULJCA ft> —ZKLDON: 31-2», Sl-SS, «1-24» 31-2* ta 31-20. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina t«— L. Za Inozemstvo: 15.20 L*. H3CLJTJCNO ZASTOPSTVO am ogia*e is Kraljevine Italije m IniBiimli■ trna OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbllcitA di provenienza italiana ed UN*ION"E PUBBLICTTA ITALIANA 8. A^ MILANO estera: UNIONE PUBBLJCLTA ITALIANA S. A., MILANO. Successi dell'aviazione ne! Mediterraneo orientale Due piroscafi silurati — Bombe su Malta — Nuclei avver-sari catturati ne 11 a Cirenaica occideatale H Quartiere Generale delle Forre Arma- te cemunira in data di 20 eennaio il se- guente bollettino di euerra n. 597: In un rombattimento avvenuto tra Aee-dabia r Marsa Brr?a abbiamo rrspinto ed in parte ratturato nuclei avversari. al-cnni me77\ hritanici sono stati distrutti dal n ostro fuoeo. L'Aviazinne italiana e tedesca hanno svo!*o intm^a attivita *ulle retro\ie ne-mirhe p MilTisola di Malta. NoMri aero-siluranti. porta tisi nel Me-r : raneo orientale allattacro d: un i »>n- vn?lio fortemente seortatn. hanno rolpi-tn un mercantile di oltre " mila tonnella-te carico di truppe. A • piroscafo di erande tonn«'llaeeio e sta t o colpito e gra-vemente danneggiato da velivoli tedesehi nel mare di Tobruk. Apparecchi inglesi hanno lanciato un lim i tato numero di bombe dirompenti e (J; -p»/7oni incendiari ieri su Paterno e I-cntini (Siracusa). stamane su Catania e Vizzini: nessuna vittima. danni irrilevan-ti. In bombardiere e stato abbattuto dal-i. d •♦-j cruitrjacrea di Catania. Uspehi letalskih sil v vzhodnem Sredozemlju Dve ladji torpedirani — Bombe na Malto — Sovražni oddelki ujeti v zapadni Cirenaiki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objav:i 20. januarja naslednje vojno poročilo It 596 V bitki med \eedabijo in Marsa Brero «mo zavrnili in deloma zajeli sovražne oddelke, mrdlrm ko je naš ogenj uničil neka i britanskih vozil. Italijansko in nrmško letalstvo je živahno delovalo nad sovražnim zaledjem in nad otokom Malto. Naša torpedna letala, ki so v vzhodnem Sredozemlju napadla konvoj v močnem spremstvu, so zadela trgovsko ladjo t več ko 5O00 tonami, polno vojaštva, nemška letala pa so na morju pri Tobruku zadela In hudo poškodovala neko drugo ladjo velike tonaže. Angleška letala so včeraj odvrgla manjše število rušilnih bomb in zazidalnih lističev na Paterno in Lentini (Siracusa). davi pa na Catanijo in Vizzini Bilo ni ronene žrtve, škoda pa je nepomembna. Protiletalska obramba v Cataniji je sestrelila en bombnik. Nadaljnji boji na vzhodu Nadaljnji uspehi na Krimu —■ živahne operacije na vsem bojišču Tr. Hitlerjeveira glavnega *»tAna. 20. Jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Krimu so bile sovražne *ile, ki ao se borile na področju sr\emovzhodno od Fco-rio^ije. v r / • * i' * -i«1 nadalje nazaj proti vzhodu. Na domskem bojišču kakor tudi v srednjem in se\< ni m odseku fronte se obrambni boji nadaljujejo. Pri uspešnih podvigih napadalnih oddelkov **o slovaške črte prizadele nasprotniku krvave Izgube. Na V9ej \/lunini f-enti letalske sile deloma v najtežjih okoliščinah posegale v boje na kopnem. Murmanska železnica je bila z bombami na več krajih razdejana. Zažgan ;•■ 1»i 1 ^ lak s pogonskimi sredstvi. V severni Afriki izvidniško in topniško delovanje na obeh stram-h. V ( irmaiki so letala učinkovito napatila pristaniške naprave in obalno cesto. Xa področju južno od Agedabije so bila bombardirana zbirajoča se britanska motoma vo/ila In taborišča. Na morju okrog Tobruka so nemška bojna letala poškodovala večjo tovorno ladjo z več bombami. Nemška hojna letala sn z velikim uspehom nadalj«\a!a bombardiranje VaJete in britanskih letališč na otoku Malti. Brezuspešni sovjetski napadi Berlin. 21. jan. s. Čeprav je verjetno, da bodo Sovjeti po zavzetju Feolosije storili vse. da vzdržijo v zopet zavzetih položajih na vzhodni obali polotoka Krima, so se boljševike čete še nadalje umaknile pred stalnim pritiskom, ki ga izvajajo Nemci in Rumuni. poudarja DNB v dnevnem komentarju k svojemu poročilu. V sektorjih srednjega in severnega Donea skušajo rdeče armade, ne meneč se za katastrofalne izgube, doseči objekte, ki bi jim omogočili odločilen prodor v nemški obrambni fronti. Tcula vse to je brezuspešno. V silnih protinapadih oklopnih od 'elkov in nemške pehote imajo Sovjeti krvave izbruhe in morajo pustiti na bojišču svoje najboljše orožje. Tudi v maloštevilnih sporadičnih primerih, ko je Sovjetom uspelo napredovati nekaj kilometrov, je b-1 delež, ki so ga. morali plačati tak. da morajo zalagat: fronto z vedno novimi množicami rezervistov, ki so jih z vseh krajev zbrali. Kljub naporom sovjetskega poveljniStva. ki trajajo že teine, sovjetsko poveljništvo ni doseglo še MbeiM važne spremembe v obrambni nemški črti. Desno nemško krilo trdno drži položi je na Krimu ter ob obali Azovskega mo:ja. do-čim je obkolitev Fetrograda najtrdnejša od Peterhofa do Schlusselburga. Finski odsek Helsinki. 21. ;an. s. VSafftjdaje poroti '< o vojaških operacijah pravi r V zadnjih 24 urah je beležiti na vseh frocitah običajno medsebojno delovanje VM _a OT §]■ :n patrol. Finsko topn:>tvo ie v već odsekih uničile naprave in obrambna cnezda sovražnika V v/hodnem predelu Fmskcga zaliva sc je skupina f n-skih lovcev spopadla s tremi sovjetskimi letali, ki jih ie sestrelila po kratki borbi. V vzhodni Kareliji so finski lonci sestre-Irii nadaljnji dve sovjetski letali. Napad na Helsinki Helsinki. 21. jan. s. Trije sovjetki bombniki so odvrgli bombe v južnozapadnem delu mesta. Bombe so povzročile nekaj škode Napadalna letala je protiletalska obramba kmalu prepodila. Dve angleški ladji potopljeni Rim. 21. jan. s. Angleška a Imirak.teta naznanja izgubo izvidniških ladij Henriet-te« in nirvana«. Bitka za Fecdczijo Z vzhodno fronte. 21 jan s. (Poročilo posebnega dopisnika agenei;e Štefani.) General Mandrtein. ki je poveljeval pri operacijah za zavzetje vsega Krima razen Sevastopolja. je posvetil vso svojo pozornost področju pri Feodosiji. Izkoriščajoč izredne vremenske prilike najrostejše megle in dejstva, da so bile v tem skrajnem robu polotoka nemške in rumunske siie številčno zelo zmanjšane, je Sovjetom uspelo izkrcati pri Feodosii močne Kontingente čet ter jih opremiti z obilnimi sredstvi, tudi z oklopnimi. Cilj te sovjetske operacije je bil napad za hrbtom nem_ ško-rumunskih čet. ki oblegajo Sevastopol in nato zavzetje vsega Krima. Ger.eraJ Manstein ft med tem izvedel potrebno organizacijo svojih sredstev in v ugodnem trenutku je °b sodelovanju letalstva generala von Gleima tako močno napadel, da je popolnoma preprečil poizkus Sovjet o v. Bitka n Feodosijo je trajala več dni in je bila izredno huda ter se je zakl .učila s strašnim- izgubami za sovražnika Spopadi so bili vedno srditi in rdeče čete so nudile žilav odpor, ki *e nemške in ruiiun. ke vojake prisilil, da so uporabljali vso svoj hr2v- • :n nato izkazab svojo superiornost nad sovražnim vojakom. Čete von Massteina so morale najprvo prepoditi boljševike i položajev, v katerih se jim je uspelo utrditi in nato napasti mesto ter pristanišče. y teb borbah ki so se razvijale od hiše do hiše in od metra do metra, sta se pore bn o izkazala nemški polk polkovnika Mullerja in neki rumunski koneniški polk Na čelu svojih ljudi je polkovnik Muller vodil hrabre vojake svojega polka k odlični zmagi. Njegov oddelek -'e bil največ zapleten v borbo za zopetno zavzetje mesta in je zadal sovražniku najhujše izgube Ru_ munski konjeniški polk se je izkazal s tem. da Je prevalil okrog 100 km v eni noči v pohodu proti črtam in to v ledeni noči. da je ob zori lahko nastopil proti sovražniku in z izredno močnim napadom prodrl v sovražne črte. Letalrtvo generala von Gleima je sodelovalo učinkovito pri uspehu zmagoslavne operacije. Bombardiralo in obstreljevalo je s strojnicami sovražne položaje in je preprečilo oskrbovanje čet, ki so se borile za Feodosijo. Nemški bombniki so rdečim t", di preprečili, da bi poslali ojačenja po morju in preko ožine Kerča ter so tako popolnoma izolirali v borbi se nahajajoče čete ter potopili sovražne transportne ladje Po zavzetju mesta so bili ostanki rdečih sil vrženi v morje, deloma pa ujeti. Prva bilanca sovjetskih izgub navaja 4600 ujetnikov. 73 tanke v, 77 topov raznega kalibra in drugi vojni material. Te številke so zadostne, da pokažejo važnost borb. ki so potekale pri Feodosiji in važnost, ki Je imelo to mesto v boljševičkih načrtih Zaradi svojega položaja ob južni oba;i polotoka In v bližini srediSČ. s katerih bi Sovjeti iabko pošiljali čete in sredstva, Je ZGODOVINSKO POSLANSTVO JAPONSKE Velik govor zunanjega ministra Toga v japonskem parlamentu — Vojna na Daljnem vzhodu stremi pozrušenju svetovnega gospostva Angloameričanov Tokio, 21. jan. s. Zunanji minister Togo je govoril v parlamentu o položaju. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da more govoriti članom parlamenta v trenutku, ko japonske imperialne sile s svojim: sijajnimi uspehi uničujejo angloameriško gospostvo v vzhodni Aziji. Nato je minister rekel, da je skoraj ves svet prepričan, da so sovražniki potegnili Japonsko v to vojno, katero hoče 100 milijonov Japoncev z železno voljo srečno zaključiti. Naravno je, da emancipacije vzhodne Azije angloameriški voditelji niso sprejeli z veseljem. Japonska je pa trdno prepričana, da sta osamosvojitev in razvoj vzhodne Azije v pristojnosti njenega zgodovinskega poslanstva in da Japonska koraka proti ustvarjanju te velike naloge. Pravica je na strani Japonske in že doseženi vojaški uspehi to dokazujejo. Vojna v vzhodni Aziji stremi po poru-šenju svetovnega gospostva Angloameričanov. To je osvobodilna vojna vse vzhodne Azije in vojna za ustvaritev novega reda na svetu. Mancižurska in kitajska narodna vlada sta aktivno sodelovali z Japonsko od pričetka sovražnosti v polnem razumevanju položaja Japon-'-.e. Francoska Indokina je razširila to sodelovanje na važna področja. Takoj po izbruhu te vojne se je tudi Tajska hrabro odločila in se uvrstila na stran Japonske, da bi izkoreninila anglosaški vpliv, ki je izvor vsega zla v vzhodni Aziji. Japonska vlada se zahvaljuje voditeljem Tajske ter jim zagotavlja svojo polno podporo v konstruktivnem delu. Sodelovanje med obema državama se ojačuje od dne do dne. Zveza Japonske z Nemčijo in Italijo se bo še ojačila in tesno sodelovanje med tremi zavezniškimi silami se stalno izpričuje na vojaškem, diplomatskem in gospodarskem področju ter drugod. V kolikor se Amerika in Anglija trudita, da bi ločili tri zaveznike so njuni napori popolnoma brezv j.-esni. Železna solidarnost veže sile osi in je ni mogoče primerjati solidarnosti tako zvanh zaveznikov, katerim sta Amerika in Anglija dodali toliko fantastičnih vlad. Sodelovanje prijateljskih sil prispeva materialno k nadaljevanju vojne in zlasti k realizaciji japonske politike v južnih morjih. Minister je zatrdil, da se odnosi med Japonsko in Sovjetsko zvezo r.iso spremenili in je izjavil, da namerava Japonska \vdržcvat: pr srčne odnose z vsemi nevtralnim1' državami v Južni Ameriki in v Evropi. Hoče spoštovati položaj Južno-cmerič^nov. dokler jih ne zapeljejo intri- ge Severnonmeričanov in dokler ne zavzamejo sovražnega zadržanja do Japonske. Med tem zasleduje vlada v Tokiu s pozomc^tjo delo konference v Riu de Ja-reiru. Samo ang'oamerlško namero po obvladovanju v.~eqa sveta posmatra Japonska sovražno. Obe anglosaški sili nista oklevali pri žrtvovan i u drugih držav za svoj izključni interes in teh primerov ie preveč, da bi jih omenjali. Nobena druga država ne sme več poctati žrtev nngioame-riških ifitrifl Japonska ne soji sovražnih čustev no Nizozem.-ke Vzhodne Indije in obžalovati je, da je postala orodje v rokah Angloameričanov Ko so Amerika. Anglija. N;707em«:ka Indija in Cungking pretvorili Nizozemsko Tndiio v vojaško oporišče in ko so pričeli s sovražnostmi, je bila .Taponskn prisiljena nastopiti z orožjem nroti niei. Se so elementi v Cungkingu, k: zaupajo Amerik: in Angliii. toda n' več daleč dan. ko bodo spremenili svoje mnenje o skupnem poslanstvu vzhodne Azije in bodo sodelovali pri ustvarjanju novega reda. Glavni rili sedanje vojne, to ie. ustvaritev vzdušia napredka .vseh v veliki vzhodni Aziji, izvira iz duha. ki je prevladoval pri ustanovitvi japonskega imperija ter temelji na usodi. Naravno je. da Japonska nadzoruje te predele za neobhodno potrebno obrambo vzhodne Azije in da dobijo področja, ki so jih doslej vladale Zedinjene države in Anglija, svoj lasten statut v skladu s tradicijami in kulturo posameznih narodov. Očitno je. da se sedanja vojna, ki hoče obnoviti veliko Vzhodno Azijo, bistveno razlikuje od tako zvane agresivne vojne. Japonska ni nikoli mislila na rasne vojne, kakor je skušala sovražna propaganda dokazati. Ni nobene nuinosti za Japonsko, da bi vodila vojno na takih pre-misah. Japonska vodi vojno, s katero ho-če do o"-; ;-l-'i;i."'in pr.. -npriteto vzhodne Azije. Gospodarska izmenjava med sfero vzhodne Azije in ostalim svetom bo čedalje tesnejša in koristnejša, v kolikor se bo razvijata obnovitev te azijske sfere. Mnogotere so odgovornosti in obveze Japonske zaradi tega. Minister je zaključil z iziavo. da ie prepričan, da bo zedinjena in komnaktna Japonska premagala vse ovire ter bo to slavno podvzetie srečno zaključila tako, da bodo Japonci vredni živeti pod japonsko imperialno mniestcto in sodelovati pri razvoju veličine države, kakršne doslej ni bilo. Po zavzetju Mačajskega pelotofra se bo priče, glavni napad na singapurske utrdbe Bern, 21 j^n s. s-Tinvc?** mora priznati, da ni bilo mogoče doseči v pogovorih v VVashingtonu edinstva v povr/ljr.ištvih. ki so ga vai zahtevali in zato bo toliko p©>- veljnistev. kolikor je bojišč. Londonski dopisnik lista - Nazional-Zeitungc pravi, da se je bitka za Mala j o pretvorila v bitko za bilo pristanišče Feodosije najvažnejša točka za nadaljnji razvoj napadalnega načrta z južnega Krima proti severu. Z odstranitvijo te možnosti za sovražnika je ostal položaj Sovjetov v Črnem moriu nespremenjen in je še vedno ugodnejši za sile osi. dočim so nove izgube v Feodosiji poslabšale vojaški položaj boljšovikov in še bolj zamotani položaj transportov. Romunsko poročilo Bukarešta. 21. jan. s. Po zavzetju Feodosije je vrho-vno povelmištvo rumunskih oboroženih sri'1 objavilo včeraj naslednji komunike: Rumunske pehotne alpinsk čete in konjenica, ki se bore ob stran; nemškh čet so premagale in uničile po srditi berb' večji del boljševiških sil. k' sc zasedle pod roč;e Feodosije. ScvražnHc je utrpe' vel;ke izgube na !judeh in materialu Samo pred položaji neke velike rumunske edinice ie imel sovražnik 400 mrtvih in ie izgub'.1 J' oklopnih voz in 700 ujetnikov. Nada Mu« sc zasledovanje sovražnika. Sing&pttr. Dopisnik citirn med dmg"im »Dailv Tclcgraph , k; zahteva z največjo nujnostjo zlasti letalskih sredstev za obrambo Sing^apura. Tokio, 21. jan. s. Agencija Domej daje pregled o operacijah, ki se razvijajo okrog obroča, ki čedalje bolj neizprosno obkroža 20.000 Avstralcev na skrajni južni točki juž.ne Malaie. Za operacije so bili značini /indaljnji pokreti ob bokih angleških branilcev zaradi novega izkrcanja japonskih sil z morja in južno od reke Muar. IzSin-gapura se dvigajo stebri dima in plamenov zaradi močnega letalskega bombardiranja japonskih skupin, ki so zadele razne važne točke. Angleške oblasti v Sinsa-puru so odredile registracijo vseh Evrop-cev pod 41. letom, ne slede na narodnost v svrho vojaške službe. Vdor v Burmo F5ane:kok, .21. jan. s. Radio Madras je poročal o nadaljnjem sovražnem vdoru v južno Birmarujo. Oddelek tajskih č?t ;e prekoračil me.io vzhodno od Mya\vadlia. Severno od mesta je borba v teku. Mya-\vp.doi se nahaja kakih 10 km zapadno od Muhaieina in okrog JO km od birmanske meje. Pomen Tarakana Banirkok, 21. jan. s Zavzetje otoka Ta-rakana po Japoncih je največja škoda, ki jo je os zadala sovražniku v tem predelu vzhodne obale nizozemskega Bornea in sicer predvsem zaradi izgube zelo dobro opremljenega in nenadomestljivega vira goriva. Taraknnski petrolej je tako odlične kakovosti, da se lahko uporablja takoj od vira. ne da bi ga bilo treba čistiti. S pradiranj-em japonskih čet na Malajskem polotoku se čedalje bolj vidno kaže nevarnost, ki n3Staja za Anglosase In njih satelite z japonsko kontrolo Malajske ožine. Ko bo dosegla ta cilj, bo -aponska mornarica lahko direktno ogrožala Ranervn. birmanska cesta pa bo pod popolnim nadzorstvom Japoncev, kar bo predstavljalo takojšno nevarnost zlasti za dobave, ki bi jih Angloameričani radi poslali Cang-kajšku. ii 1 Obnovite naročnino! Letalski napad na Novo Gvinefo Rim. 21. jan. s. Angleška poluradna i agencija poroča iz Melbourna, da je avstralski letalski minister sporočil vest o močnem letalskem napadu na Rabati! na Novi Gv;neji. Japonski bombniki in lovci so pričeli z napndom okrog poldneva. V zaporednih' valovih so učinkovito bombardirali letališče in poškodovali vojaške objekte. Drugih podrobnosti o napadu še ni. Protiletalske vežbe na Japostskesn Tokio. 21. jan. s. Od včeraj do 2S. t. m. U..;o v Tokiu in v vsej Japonski š:rokopo-tezne protiletalske vežbe. Ljudstvo se poziva, naj aktivno sodeluje pri vežbah. Smrt znanega angleškega letalca Lizbona, 21. jan. s. Iz Londona poroča-io. da je angleško letalstvo izgubilo enega svojih najbolj znanih pilotov Richarda Stewefesa, ki je padel v borbi z neko letalsko skupino osi. Vladar aa prestavi Galilea GaiiMa Kim, 20. jan. s. V prisotnost; Nj. Vel. Kralja in Cesarja so se včeraj na Camp-lo-gliu svečano pričele proslave v spomin na Galilea Galileija. Vladarja so sprejeli tajnik Stranke, prosvetni minister, predsednik Italijanske akademije in rimski guverner. V dvorani Julija Cesarja je bila zbrana množica ugleinih osebnosti, ki je sprejela vladarja z velikimi ovacijami. Svečanosti so se udeležili zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbomce, večjega Števila vseučilišč, italijanskih kulturnih, znanstvenih in umetniških krogov. Akademik Seve-rij je imel slavnostni govor o Galileju in moderni. V svojem govoru je naglasil. da pomeni Galileijevo delo naravni zaključek obnove, ki se je pričela pred Sv. Frančiškom Asiškim. Opozoril je na Galileijeva dela na področju mehanike, astronomija, matematike in fizike ter filozofije. Vladar je akademiku Sever ju čestital k njegovim izvajanjem. Po navdušenih ovacijah je spet zapustil dvorano. Naloga n©ve češke Berlin, 21. jan. s. Pristojni berlinski krogi izjavljajo, da je imenovanje nove češke vlade važno ne samo z notranjega-stališča, v kolikor pomeni odločilni korak k splošni politični ureditvi protektorata, temveč tudi z evropskega stališča, v kolikor novi zastopniki češkega naroda izjavljajo, da se zavedajo imperativa novega reda in hočejo s tem v skladu voditi svoj narod. Protektorat hoče pozitivno in aktivno sodelovati pri ustvarjanju ciljev, za katere se borijo Nemčija in njeni zavezniki. V ostalem se je predsednik Hacha ob sprejemu nove vlade izrazil tako, da ni nobenega dvoma glede odločitve za sodelovanje češkega naroda. Izjavil je, da bo naloga nove vlade ustvariti v protektoratu vse pogoje za zmago velike Nemci ie. Poudarja se. da ie bil v svrho olajšanja izpolnitve te naloge poklican v vlado nemški minister Biertsch. Razprave v angleškem parlamentu R«m, 21 jan. s. Govoreč prvi po povratku iz Washingtona v spodnji zbornici je Chur-chll izjavil: Naravno delim tudi jaz strah glede položaja na Daljnem vzhodu, toda imam tudi večje zaupanje v rezultate vojne. Churchill je nato naznanil, da bodo trije dnevi debate določeni za razpravo o vojnem položaju. Obvestil je tudi spodnjo zbornico, da bo v teku teh debat stavil vprašanje zaupnice, če bodo obravnave v parlamentu pokazale nezaupanje vladi. Požar uničil goetoeborško gledališče Stockholm, 20. jan. s. Včeraj zjutraj je izbruhnil v ljudskem gledališču v Goto-borgu požar, ki je stavbo uničil do taL Carmona bo spet kandidiral Lizbona, 16. jan. s. General Carmona je sprejel ponudbo za zopetno kandidaturo pri predsedniških volitvah 8. februarja. To dejstvo je zelo značilno, kajti v portugalski zgodovini se doslej ni zgodilo, da bi bila ena in ista oseba izvoljena dvakrat za državnega poglavarja. General Carmona, čigar prestiž je na Portuga'skem zelo velik, je predsednik portugalske republike od L 1926. čeprav se je hotel že umakniti, je sedaj sprejel ponudbo vlade za zopetno kandidaturo spričo izjemnega položaja ln je Izjavil, da je pripravljen služIti Portu* galski do skrajne meje svojih sil. Stran 3 SLOVENSKI NARODA » Januarja 1*42-XX. Štev. 16 ■ - Razpored poslov pri okrožnem sodišču Pristojnost senatov in sodnikov v civilno pravnih zadevfch — čas te kraj . zadevnih razprav Ljubljana. 21. januarja. Z nastf^prm novega leta je predsedn91 a* okrožnega sodišča v Ljubi an; na novo raz delilo sodne pobie. Iz razporeda, k- »o ga razglasili na službeni de4i v ari- -od;^ča posnema "no naslednje podr.>bno**i. Poslovno področje predsednistva tvorim vrxiv?vo *n&*Čm poil; Hodne upra vc. personalni senat, senat za upravne stvari in področna komisija za oceno. Predved nk te^-i mldaSri r r*red lifii»pravnega p« st nn ka. izvzema točko 2 Sod jo tr skupine «*>dni km-. V pr\~. odTt-jeni za črke C C. K. F N. O. R do Z. k; ima -vojc razprave v sobi št. 134 oŠ jetrr'r, h <*d 10. daie n v s«b St. 140 ob sobotah i* predscdn:k senatu dr. Jovp \^šjI. njdotnestuie jH pa l'a/en tin Bido\ec, njegov namestn k r»a 't Josip črke A. R D. Ci. H do K k ma razprave v s^V m nfc poncdc!ik:h ia v *r>bi šfr 140 ob petk'h predscduie sen itu \*sien ti nR'dnvec. nie«ov nameMrrk pa je fnsip Bariče.*č. Tretja skupni vnli v zadevah, k: se začcrna;o s črko L. M. P -n zak \ — >b' «t 140 ob če- trtkih. V zade\ah <»d črke I do L razprav lja dr. /.eon Po~npe. R:.zdrave so v sob' at_ 134 ob petkh Zade\e od črke M do R k« se razpravljajo t sobi št 134 ob torkih. m*d dr Edvard 1'račko. Za črke od S do Ž je odrejen Tinko Štrukelj Razprave so <*b sredah v sobi št. 134. Sodnik poedinec :n poročevalec za izvršilne *fvan ie Fran Ctorečan. I "pravit©!; oddcikovne p sarne je višji pisarniški nfitiai Fr. Tumpej. V področje II. oddelka «wpodaja spor i *-*»\n^kh 'n rutin ;šk;h stvareh, iz men č n :ei> ■ •■ • pran h eahte^ kov < ^r*n edinca >*>d;jo sod-nk: poed;nd v razdalitvi kakor v im< a n skopra\n h iporfll sp!(.>net?a srdstva. Sf>d-nSc p«volinec za : zda j o p':ič:ln h naUrcj«)^-v mandatnem, meničnem fn čekovnem postopanju ter za odločanje v spor h zarad: roaav je dr. Borin Mihalič 1'pravtHi prvega in druce^a *h\v. | idMeika je dr. Jo*ip Sašel. njec*^ namest ik r>.i 1'^ifentin R;i!n\-ec. Prv- r»ar<<*:- so ofr četrtk-h »h 0 v vtAt>' ^t M4 H ^0a;o iih pta#Vrdn:k' senator n %odniki poedmei T>ravljajf nL\ j;h menjaje vsak mesec *nd niki Fran Clnrečan. l'inkn struke! i n dr Leon Pnmpe. Pruvn- Irki \ civiVvinrnvnem nostonantu :n t ■CfNildn h stvareh zoner sodbe m oklepe okrajnega sndicča spadajo r področje III. oddelka. S*d:ta senata, v ka-terih ie v zadevah s črkf A do K. M do P predsedf! k J uri i Crrea Jurij Gregorc. Razprave 2a senara so ob p<;nedclik h v sob' -t 140. družeča pa ob petkih v sob' $t. 112 senatne stvar nepravdnega pos^<^pka: ste-J-aic. rt-*v''^c poravnave zven konkurza. >tvar: tnfovinske^a m zadružnei?a rej? stra ter ostale prvostopne nepravdne odločbe sc.di senat pod predsedst\om Ferdinanda Merate. Njeijova namestnika sta Jurij Gre $orc in Alojzij ?.i$pn. Poročevalec za ste Ca;ne in poravnalne stvar ie dr. Bori* Mihalič. Za stečajne m poravnalne sod naC ie ootuf(Mlin 13 sodn:knv ^n prav to liko namestniko\ Soilnik p* edmec ter po roče valeč za stvar- trg^nmsktfga in zadrti netsa registra je dr. Boris Mihafič. Soreicma ob torkik v sobi št. 132 •n dcvofjajc vp< 'cd v sp;s? Fran Gorečan. Upravitelj odde'ko»\ne prsame je pistimi-:ki ofic:a! .1nfon Jager. \rxlia rr^r.n.-nskih :n zadruŽTvh \-pis.nikov pa M'nka ITebro^-a. Uprav-iteli tretjcjja sodneca oddelka jc Ju rif Grcfiorc. nie<*ov namc*stn:k pa Aloirij ?i?nn V prstoin.«t IV. od d e ! k a spada io deželna deska, rudniška ;n železn^ka kni; ija. Tu fd'oOuje MKliHk dr. St;mko Štrukelj '^orlnk mx>d;nec za pro^'asvtve mrtvim m «-odne r«z\el i:i v;r\-e ';«.t:n ie Fran Gnrečnn l prav:te'i oddelkovne nisarne ie pisarn' k; - a-bik Anton I kmar. V obrtnem sodišču ft predsedn'k dr. Jaknh *m-p/. v notarskem arhivu odloča dr. Stimkn štrukelj rti s«.dnik poedinec za invalidske zadeve je dr. Edvard l'račko Predsedmk raz-*-\\i za niz^OJO s.p^r-ov me>d pl'namam: in elektrarnami ter njih odjemalci o cenah zo prtiti rn elektnč nčila v itali jan:čini. Dogoni klavne iivinr Prehranjevalni zavod Visokega Romisa. riata za Ljubljansko pokraili.o priredi v prihodnjem tednu te-le iagaSe za klavno živino: dne *27. januarja 194? v Črnomlju /a govedo in svinje, dne 27. januarja 1942 v Novem mestu za govedo in svinje, dne 28 januarja 1942 na Vrhniki za povedo In svinje, dne januarja 194? v tirosuplju ■a a;ox»'do in s\ inje. Iz So^dmle štarerske — Novi grobovi. V Studencih pri Mari-noru je umrla zasebnica Veronika Mernik stara 73 let. V mariborski bolnici je umrla delavčeva Jona Roza Jpnžnkovič iz Pobre* ja. stara 50 let V HruSevcu pri Sv. Jurju ob Južni železnici je umrla Neža Osec. stara 85 let. — 2z£ teeaj«'\ nemseine. S 15. januarjem se Je pričelo v okrožju Maribor-mesto 222 tečajev nemščine in sicer 58 za odrasle. 102 za mladino in 62 za delavce v inJustrij--kih podjetjih. — Će se eiovek prt ve^ napije. Pri Sv. Jurju ob Pesnici rojeni, v Pesnici bivajoči [Mestnik Ivan Kožuh je bil 14. t. m. zvečer na povratku domov tako pijan, da je zgrešil pot in obležal na travniku. Drugo juti o ga je našel njegov sin in ga prinesel s pomoč.lo soedov v bližnjo hišo. Tam so ga skušali obuditi k življenju, pa je bilo vse prizadevanje zaman, čez nekaj ur je Kožuh umrl, ne da bi se bil zavedel. Poklicali (S e ieinica K O L E D A K Danes: Sreda, 21. januarja: Neia DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zapuščena. Rlno Sloga: Jutri me aretirajo. . . Kino l*nlon: Z nasmehom v življenje Razstava akad. slikarja Zorana Mušica v galeriji Obersne! na Gosposvetskl cesti, odprta od 9. do 12.30 m od 14. do 18. Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje asistenta g. Franca Pimata o spomladanskem delu v zelenjadnem malem vrtu (plktranje sadik v topli gredi, naprava mrzle grede, setev zgodnje zelenjave na prosto) ob 18. v kemijski predavalnici na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici DEŽIRNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20. Murmaver. Sv. Petra celta 78. Mraz kakor leta 1929 Ljubljana. 21. januarja Zdaj bi že lahko začeli napovedovati z večjo zanesljivostjo, da bo letošnja zima prav tako huda kakor 1. 1929., torej najhu sa v zadnjih desetletjih. Marsikomu je se vedno v neprijetnem spominu. Tedaj je mraz začel pritiskati takoj po novem latti ia aa je počasi stopnjeval do S. februarja. Tudi potem ni še tako kmalu popustil, a vsaj ni več naraščal. Tedaj je znašala najnižja temperaturi v Ljubljani —25.6<> (sredi mesta), v predmestjih :n na deželi je pa bilo še mnogo mrzleje. Najnižja temperatura v naših krajih i Babno polje) je znašala —32.S°. Mraz je pa dosegel svoj višek šele februarja. Zato se zdaj skoraj bojimo pomisliti, kako nas bo zeblo, če bo mraz naraščal še prihodnje dni, ko je bil že davi vpi av peklenski. Na prostem, na Barju (pri šoli> ;e davi toplomer kazal —25°. V Trnovem ni bilo nič topleje; pri vremenski opazovalnici so namerili z zanesljivim termometrom celo — 25.1°. Precej topleje je bilo sredi mesta. Pri meteorološkem zavodu ob Gosposki ulici je znašala minimalna temperatura —20 8°. Mrzleje je bilo pri ženski bolnici, kjer imajo tudi zaneslj v termometer: —21.3». Pretekla noč je bila jasna, brez megle. Razen tega je pihala še burja. Venlar so se ljudje zvečer tolažili, da ne bo zjutraj prehudega mraza, ker se je že nekajkrat prejšnje dni izkazalo, da se ponoči vendar tako zelo ne ohladi, čeprav je jasno. Vče« aj je bila maksimalna dne\ na temperatura še sorazmerno visoka, —6.2°. Ljudje se vprašujejo v skrbeh, ali bo mraz še pritiskal. Zanesljiva napoved je nemogoča. Nedvomno bo pa še vsaj prihodnje dni precej mrzlo, ker je zračni tlak visok in ker je jasno. Nsšfi gledališče DRAMA Sreda. 21. jan.: ob 17.30: Rokovnjaći. Red B Četrtek. 22 jan.: ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red Četrtek Petek. 23. jan.: ob 17.30: Lepa pustolovščina. Premiera. Rod Premierskl Sobota, 24 jan.: ob 17.: Voda. Izven OPERA Sreda. 21 jan.: ob 17.: Ples v Opori. Ope-rota Red Sreda Četrtek, 22. jan : ob 17.: Plos v Oprri. Izven. Zelo znižan« renr Petek. 23. jnn.: oh 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičeve. Izven Sobota. 24. jan.: ob 17.: Don Pasquale. Premiera. Rod Premierski SpciPinš prsiJed Iz zgodovine »Rome« Športno društvr, »Rorna*. katerep^ nogometno mo'itvo se tako uspešno- uveljavlja v letošnjem i'talijanskom prvenstvu, se je osciovalo prav za prav šele v letih 1927/1928 iz spojitve treh klubov: Alba. I;cvrt:tudo in Kf.man. Alba je bila ustanovljena leta 1°11. Fortvtudo leta 19(>6 in Roman celo leta 1903. FortitiKlo se je uveljavil zlasti leta 1^22.. ko je bi.! finalist s Pro VorcoMijem. Podlegel je 3:0, 5:2. Albfl jc prišla do finala dvakrat: leta 1925. z Bologno, ko je zgubila 0:4 in 0:2. in leta 1926 z Juvcntusorn ko je bila zopet poražena 1:7 in 0:5. IV, secranjem načinu prvenstvenega tekmovanja je Roma vfcch 12 let sodelovala v njeni z zelo spremenljivim1 uspehi. Let:! 1930 se je uvrstila na 6. mesto, leta 1931 na 2., leta 1932. na 3.. leta 1933. na 5.. leta 1934 na 5., leta ltJ35. na 4.. leta 1939: na 2., leta 1937. na 10.. leta 1938. na 6., leta 1939. na 5., Jeta 1940 na 7. in lan! na 11. mesto. Moutvo Rome trenira sedaj Madžar Alfred Schaffer. Svoje tekme iijra Roma na stadionu Stranke, ki sprejme do 25.000 gledalcev. Njene barve so: rdeča majica in bele hlačke. Zgodba mladoletne služkinje kakršno ]e doživelo že mnogo naših kmečkih deklet, ki so Sta za kruhom v velika mesta Ljubljana, 21. Januarja Pred -enatom trojice se je te dni zagovarjalo mlado, vendar razvito dekle. Obtožnica j i je očitala, da je kot služkinja v družini uglednega mes .:. » ukradla visoko vsoto denarja in da se je že v dveh jwrejšnj:h službah polastila perila, zlatnine in drugih man j v red n h predmetov. Bila je obsojena Tako se je za mrkimi vrati jet-m^nice spet zaključila pot slovenske služkinje, knževa pot mladostnega trpljenja in trdih preizkušenj, kakor je o njih slo-tPensko časopisje v preteklii letih velikokrat poroCala Rodila se je pod Gorjanci. V bližini njene rojstne hiš« se vije bela cesta proti jugu in zapadu. Bili so dnevi, ko je po tej cest; drvelo na stotine avtomob-Jov. vzd:-gujoč prah. ki je legel na živobarvno zelenje afarj a pa je imela bistre očj in prah ji ni zakril bl.sča neznanega in ne-afcušencga ugodja in udobja, ki ju je nosila mimo bela prašna cesta. Njeno srce je kmalu zaslutilo, da je tam daleč It drugačno življenje, kakor ga je vajena doma. Njeni revni in pošteni starši so vsrajaii ob zori in legali šele v trdem mraku, da so za silo preživljali družimeo. V šoli se je Marjanca vse do svojega 12. leta pridno učila in učitelji ne vedo povedati o njej nič slabega. Bila je ubogljiva, marljiva .n nikoli je ni bilo treba kaznovat:. Z 12. leti pa je balo konec •nćerva. Marjanca je morala komaj odrasla otroškim letom na delo. Ni vredno govora, kar je za>!už'!a, toda za starše je le bila pomoć. V njenem srcu pa je raslo hrepenenje, ki j; ga je zbudila bela. prašna cesta. Mlada du?a. ki ji je bila mnogo prezgodaj pretrgana mladost, je sanjala lepo pesem o čudovlem Y v' en ju v mestu bl.*č in udobje, ki mu ni Se vedela prave cene, sta j° vabila vedno bolj. Priložnost je prišla kaj kmalu. S 15 letom je bng ve na čigav nasvet odpotovala ▼ Beoerad. kjer se ;? udinjala kot služkinja. Začel se je njen krlžev pot. o katerega postajah vemo zelo malo. katerega zaključek pa smo doživeli, ko je Marjanca stopila v Ljubljani pred sodn ke. Skozi sliko razprave pa nam vstajajo pred očm; postaje grenkih spri7.nanj. bridkih razočaranj, ki jih je mlado dekle v kratkem času niti dveh let doživljalo, pri tem se pa kot šibko drevesce v borb: z burjo upegibalo in padalo, ne da bi se niti zavedalo kam vodi njena pot. Me*to. ki se je v njem izgubilo že toliko slovenskih s.užkinj, je postalo spolzka cesta tudi za Marjanco. V njem je skusila vse: ne-ism Ijeno jo je življenje iztrgalo iz vseh iluzij in jo — brez vodnika — tiralo na o nazaj, prašno in umazano. Vrnila se je v Ljubljano. Javila se je v posredovalnici in poiskali so ji službo. Tudi tu nso bili gospodarji izbirčni v ravnanju z njo: pripovedovala je sodnikom, kako jo je premožni delodajalec — pravijo da je n;o^ovo premoženie vredno nad milijon lir — silil krast iz vojaških skladišč, ko jih je zapustila vojska. Sedaj pa je bi njen tožnik. Ko je zapustila službo prj njem. je gospodinja ugotovila, da ji ie zmanjkalo nekaj perila, zlatnine in jest-vin. Marjanca je priznala, da je odnesla nekaj predmetov Zatrjevala pa je. da jih ni b-lo t(»l-ko in se je morala £ocpodin:a zm.it 1i. ali pa stvari kie dnigj? založiti. In sknro bi verjeli njenemu zagovoru. Dočim 'rd-; tožilka, da ji je vzela s:;mo en kr»s neke vrste perila, priznava Mar-;anra. da je vzela dva. Vstopila je nato v službo k drugemu jospodarju in tudi od tam n\ odšla praznih rok. Gospodinja je šele ob njenem odhodu ugotovila, da j: je zmanjkalo to in ono v prečenji skupni vrednosti. Tudi ?ja to tatvino M;ir;nnca priznava, da je odnesla nekatere stvari. Usodna ji je poslala tretja služba v Liubljan:. Sprejeli so jo kot delovno pomočnico v družino uglednega meščana. Kmalu so njeni novi de1 dajalci opazili da jim izginjajo sladkor, ^abolka in dr;™ stvari manjše vredno=ti. Kar se prej ni nikoli zgodilo, sedaj so predale in omare /zaklepali. Nekoč pa je gospodar prinesel domov večji zavitek V njem je imel okolj 36 nori lir uradnega denarja v bankovcih Zavitek, zaprt s nečati in shranjen prei pri nekem uradniku, je lahkomiselno pustil kar na umivalniku, kasneje, sam se ae spominja kdni. pa ga io snravil v omi-ro. kier je imel v papirnati ročni bla-*-idj nekaj svojeaa dena^ia. Ko pa je nastopil trenutek oddaje denarja in je gr^podar ovitek odprl, je v njem manjkalo ravno 10.000 lir. Seveda je naspalo razburjenje. gnepodar jc brž pregledal ostali denar in ugotovil: so. da ga je tudi tam zmanjkalo za 4982 lir. Prijava na policiji je sprožila vprašanje storilca in sum je padel na služkinjo. Čudno pa je, da je dekle se dva večera pred odkritjem tat- vine pripovedovalo domač: hčerki, kako je v Beogradu neka služkinja ukradla večjo vsoto denarja, nato se pa izdala z priznanjem tatvine. Pri tem je Marjanca zatrjevala, da bi ona nikoli ne priznala, če bi kaj ukradla. Zaslišana na policij: je zanikala, da bi ona ukradla denar. Ko so jo spraševali, koga sumi, je povedala, da je k družini zahajalo mnogo ljudi na obisk, tam je celo stanovala neka dijakinja, da pa ona ne more nikogar :zmed teh sumiti, da bi bil ukradel denar, ker pač ni nikogar videla. Storiti je moral tatvino le kdo od domačih. Enako se je zagovarjala na sodišču. Ko ji je predsednik predoči, da prihaja v smislu njenega zagovora in izpovedb nienega delodajalca, ki je odločno odklonil misel, da bi bil morda porabil denar njegov sin ali hčerka, še celo pa njegova žena. k: je mnogokrat razpolagala z vso njegovo plače, edino ona v poštev kot storilka, je Marjanca preprosto zatrjevala, da ona denarin ni vzela, ker bi sicer priznala. Tn pri tem je ostalo. Dokaza za nieno krivdo ni bilo nobenega, proti niej so govorili le močnj indlci. Sodniki so jo obsodili, smatraioč glede na prejšnje tatvine in moralno pokvarjenost, da storilka tudi v tem primeru ne mnro hit; mhče drugj nego Mar-moa. Po pr-,s*ani kazni bo eno leto še pod nadzorstvom. Dekle je prijavilo revizijo glede ka?ni za ta + vino denaria. med tem ko se za kazen za prejšnji tatvini ni izjavilo. Radio Ljubljana SIJEDA, 21. JAMARJA 1942-XX 12.15: Golob-Adamičev duet na harmoniko. 12 40: Ambrosianov trio. 13: Napoved čaaa — poročilo v italijanščini. 13 15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Simfonični korceit pod vodstvom Uga Tansinia. 13.50: Komor, na glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom An-gelinia. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Koncert sopranistke Drage Sok. pri klavirju Marijan L»ipovšek. 17.35- Koncert violinista Renata Ruotolo 19: Tečaj ita'iian-ščine. poučuje prof. dr Stanko Lrebcn. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Ko m orna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Glasbe, ne cvetke — orkester in zbor pod vodstvom Petralia. 21.20: Koncert prof Pavla Ran-čigaja. violinista Jana šla^sa in sopia. nistke Pavle LovSetove. 22: Koncert aopra. aistke Valerije Hevbalove. pri klavirju Marijan Ljpovšek. 22 45: PoročUa v italijanščini. V ČETRTEK. 22. JAMARJA 1942 XX Ob 7.30: Pon-oćiLa v simenični. 7.45: Operetna glasba, v o^imem napoved času. 8.15: PoročRa v italijanščini. 12.15: Koncert so zdravnika, ki je ueotnvil. da je nastopila smrt zaradi prevelike količine zavžite^n nlkohola in mraza. Opozorilo lovcem Zveza lo\-«k:h društev v Ljubljani opo'/xir-ia we člane lovsJcili društev, da so levski zakon iz leta Iv31 in vse nanj se naslanjajoče banovinske m ministrske uredbe zlasti pred p:si o lovopusiu. dnva1i po ptiatojnih lovskih društvih. Predpisi za izdajo lo\>kh k:-rt in taksn' ips-i so prav tak*, ostali \ rostvu nespremenjeni, kakor so navedeni v letniku 1940 »Lrvca« na strani 35.. samo ko'kovne pristojbine so zaokrožene na lire. in sicer ko»l-ko^-na taksa za p-r^njo xa lovsko karto o>d 10 din na 4 L.. koJkovne takse za lov brez r*a od 30 din na 12 L. za lov z 1 psom od 40 din na 16 L., za lov z 2 psoma pd 50 din na 20 L., za lov s 3 ^i ali vee od 60 d:n na 24 L. :n pokrajinska kHkovna taksa od 50 dinarjev na 20 L. Zavarovalne vsote pri Zodinjeni zavarovalnici so sc povi.š;i,!e *z dinarjev v lire tako da ie vsak član zavarovan v nezgodnem za-\wrovnnju za 10.000 lir. odnosno 5'HM) Jjr ▼ famatvenem zavarovanju, za l(L*xMl lir od-noano naivce ai 10.000 Hr za rw>'kosk*-a-Seni steklpniri in napolni! brušeni kristalni čaSi Aromatični vonj finega likerja se Je razširil po aobi in pobožal nos Julija Treffvja, čiirar zalifa pestava je bila udobno zleknjena v usnjenem naslanjaču, do-Čim so bil^e njegove ©ladokume oči v napetem pričakovanju uprte v domačina. Stephan Szabo je skrivil ozke ustne v jiasmrh. - •- žep svojega telovnika in pomolil gostu svojo dozo. — Hvala. — je zamrmral Treffv Szabo je prižgal svoj užigalnik in v svitu pla-menčka se je zdel njegov nasmeh še bolj podoben onemu starega, kitastega diplomata na steni. — To je Nikolaj, moj praded. — je dejal Szabo. ki je bil opacil primerjajoči pogled svojega gosta Govoril je z laskavim, prijetnim glasom. — Delo slavnega madžarskega portretista Rubineka. Gledan od t1: r.-3 v:=r porebno posrečeno. Stopiti morate bliže Ta čas je vstal in stopil dva koraka proti portretu tako da je moral tudi Treffv iz vljudnosti vstati Iz svojega naalanjača. Szabo mu je onjasntl detajle, pri tem je pa ostal za hrbtom svojega gosta. — Kaj neki hoče od mene? — je pomislil Taeffv u čaa, ko je molče poaluSal S za bovo razlago. Obšel ga je neprijeten oiVutek. ki se mu je pridružila nejasna slutnja nevarnosti. Toda Szabo razen cigarete ni imel ničesar v roki Njegov obraz se je bil še bolj raztegnil v nasmeh. Vabeče je pokazal na podstavek z likerjem. — Prosim, poslužite «e! Pristen chartreuse. Poj stoletja star. Treffv je hotel osorno odkloniti, toda fini aroma mu je zavezal Jeaik. Kakor da ga sili neka notranja sila je segel po čaši. Szabo je vzel drugo. — Na zdravje! Ko sta dvignila čaši. se je lahno zamajala težka brokatna zavesa, ki so metale njene zlate vezenine lesketajoče se odseve na kristalni lestenec. Toda Treffv tega ni opazil. Szabove oči so naenkrat nekam čudno zažarele. — Zanimalo vas bo, Treffv. čemu sem vas povabil. — je dejal z izpremenjenim glasom. — Za Ellen gre Treffv se je presenečeno zdrznil. — Ellen ?! Kaj hočete reči s tem ? Szabo je globoko vdihnil dim svoje cigarete in ga puhnil skozi nos zopet iz sebe. — Saj vendar ljubite Ellen. — Bolj od svojega življenja! — je vzkliknil Treffj. — Tudi jaz jo ljubim. — Vi? — Treffv je stisnil pesti in nekaj čaaa se je zdelo, da hode planiti na svojega gostitelja Potem mu je pa za'^r-a] preudaren, da, zaničljiv nasmeh na ustih in s pomilujočim pogledom je oainil Szaba. Szabo je sprejel to omalovaževanje z iz- razom globoke resnobe Njegove temne oči so bile nekaj časa nepremično uprte v brokatno zaveso, potem so se pa zapi-čile v bledo zeleni sij Treffvjevega pogleda. — Da. ljubim jo. Bolj od svojega življenja, da rabim vaše bese Iv in prosil sem jo. naj mi postane žena. Treffv je počil v oster smeh. — In kaj vam je odgovorila na to? — Da ni več prosta in da je že dala besedo vam. — Treffv ju so se zmagoslavno zaiskrile oči. — Ali vam ta jasni odgovor ne zadostuje? — Ne, — je odgovoril Szabo hladno — Vem namreč, da me Ellen se vedno ljubi. Toda ona je zelo poštena in noče prelomiti svoje besede. — Ah! In vi pač misliti, da ji jo vrnem? — Ne. tega ne mislim. Zdi se mi pa, da je eden izmed naju preveč na svetu. — Kaj vas pa ovira, da. se ne umaknete? Szabo je zmečkal ostanek svoje cigarete na robu popelnice. — V drugačnih ckol-nostih bi vas pozval na dvoboj, — je dejal z zmagoslavno stvarnostjo. — toda tako. kakor stoje stvari zdaj. sem to misel opustil Izid dvoboja je vedno odvisen od spretnosti udeležencev. Ker pa ljubiva Ellen oba enako vroče, — b#lj od svojega življenja — morava ustvariti enake pogoje? Naključje naj odloči, kdo izmed naju mora umreti Naenkrat je bil Szabov obraz zopet ra-smejan, na njem je zaigral tisti smehljaj. ki je odlikoval rod skozi pokolenja. — Ali bi ne izpraznili svoje čaše do dna? — Ne. hvala, — je odgovoril Treffj- razburjeno. — No. pa naj bo. saj zadostuje rudi tako. — je dejal Szabo skrivnostno. Naslonil se je s komolci na hrbet svojega naslanjača, stisnil prste in tiho zažvižgal neko madžarsko narodno melodijo. Treffv se je nekam nezaupljivo ozrl na napol prazno čašo; naenkrat se je pa oglasil v njem strašen sum. Njegov obraz se je hipoma silno izpremenil. monokel mu je padel na tla in se razbil — Zelo nervozni se mi zdite, — je dejal Szabo izzivajoče mirno. Tedaj je pa planil Treffv pokonci in se zagnal proti njemu. — Morilec! — je zakričal — Nesramni morilect Szabo. ki je bil tudi planil pokonci, se mu je spretno izvil iz rok. — Nikar ne izgubljajte ravnotežja. Strup je bil na dnu ene izmed čaš preden sem natočil, in dam vam častno besedo, da ne vem več, v kateri je bil Sicer sem vam pa itak prepustil izbiro Kdo je izpil strup? Eden izmed naju bo to začutil — čez dve uri. Težko sopeč in mrtvaško bled je stal Treffv pred njim in iz zelenkastih oči mu je odseval smrten strah. Nehote se je prijel za vrat in hlastnil po zraku kakor .*iba na suhem — Policija! — 90 kriknile potem njegove Izsušene ustnice — Na policijo se zatečem. — Neumnost, Treffv! ma, stvar se liče samo naju dveh. Dejali ste, da ljubite Ellen bolj od svojega življenja. Toda če se bojite: Dve hiši dalje stanuje zdravnik Dajte si izprazniti želodec. Saj ste itak popili samo polovico. Treff ga je premeril s srditim pogledom. Obrisal si je potno čelo, kakor da hoče pregnati strasne sanje Potem se je pa obrnil, zamolklo kriknil in planil iz sobe. Kmalu se je začulo iz veže. kako je zaloputnil vrata za seboj. Težka brokatna zavesa se je zamajala Ln izza nje le stopilo mlado dekle. — Bojim se. da preizkušnje ni prestal, — je dejal Szabo sarkastično. — Ali pa morda še vedno verjamete. Ellen, da vas ljubi bolj od svojega življenja? V zadregi je odkimala z glavo. Potem se je pa obrnila bledega obraza in prestrašenih oči k njemu. — Za božjo voljo, Step-han, vi morate tudi nemudoma k zdravniku! — čemu neki? — se je zasmejal Szabo — Saj to je bila samo nedolžna preizkušnja . . . brez vsakega strupa seveda. In ta čas, ko je rahlo pobožal najlepše kostanjeve kodre, kar jih je poznala madžarska prestolnica, ln ko je privil k 9ebi najlepšo glavico, kar jih je kdaj videl, se je ozrl na portret svojega prednika. In pozdravila sta se z lokavim diplomatskim smehljajem, ki je odlikoval njun rod skezi pokolenja. 9 Stev. j 6 »SLOVENSKI ^A&ODv1^' 21 i^uarja 1942-XX. i Sirarn 3 Ljubljančani kašljajo in kihajo Nekaj nasvetov tistim, ki se jili prime i ::luenca ali gripa Ljubljana. 21. januarja. Včasih so vsako m:lo al; hudo prehlaje-nje imenoval; prehlad, pozneje pa so ii kdo ve kakšnih razlogov to reč moderniziral; in prekrstili prehlad v influenco, dokler niso opustili še tega naziva in se kratko malo odločili za gripo Prehlad, influenca in gripa so torej istovetne — le duh časa je tej nadležni bolezni dajal nova imena Gripa je prav za prav grda razvada umdaiiašnjega kulturnega človeka, ki od nje rad boleha pomladi, jesen:, pa seveda rudj poz:mi. zlasti če se naglo menja toplota. In kaj je gripa'' Je sp!o5na bolezen vsega telesa, ki jo izzivajo navadnim očem nevidna bitja — povzročitelji gripe. Ta b tja so tako neznatna, da jih. če jih več stokrat povečamo, opazimo komaj kot majhne paličica ali crtice. S človeka na Človeka jih prinašamo s k.hanjem in kapljanjem, v telo pa prihajajo skoz; nos in grlo. 1. zapoved pri gripi ;e torej: ne kašljaj in ne k h j j dniccmu \ obra/! S. Kak« ipirnamo da na> loteva gripa? V grlu. ki je suho. nas praska, požiramo le s težav«, kaljamo :n k'hamo. v prs.h čutimo pritisk. sploSno smo oslabljen: in leni. glava nai boli. teka nimamo :n slabo spimo po malem se znojimo, zdaj nam je vroče, zdaj nas spet neusmiljeno trese mrz!:ca. naposled pa postanemo nesposobni za telesno in duševno delo. Skratka vse naše telo je obolelo. Z N> mislite, da }f «ripa samo sala! Ce čutite, da ste oboleli °d gripe, ne jemljite te bolezn; lahkomiselno. Zavedajte se. da je gripa marsikdaj začetek težkh in življenju nevarnih bolezni. Ne mislite torej, ca je iTipa samo sala ali tako neznatna bolezen, da ji n! potrebno posvetiti nobene pozornosti :n da ni treba skati nasveta pri zdravniku! 4. Obramba na vej trti. V borbi s povzročiteljem gripe mora človeško telo napel: vse s\oje sile Og.baj se gledališča, kinematografa, kavarne in gostilne! Pri delu, če ga že moraš opravljati, bodi previden, ko zapustiš delovno sobo. pa se dobro ogrni, da ti hladnejš; zunanji zrak ne bo Škodoval! 5. Takoj ▼ posteljo! Ce vidiš, da se te je gripa lo';ia že kar trdovratno, smukni brž v posteljo! Kadar čut.š mrzlico, ogrevaj telo s toplimi napitki. Niti groga, pa čeravno ti ni všeč. ni treba sovražiti! Čimprej bo telo premagalo mrzlico, tem hitreje se bo .-pet vrnilo zdravje. S čaji in ogrevanjem lahko telo kar čez noč premaga povzročitelja gripe in prihodnji dan je človek že spet na r.ogah. 6. Kje je zdravnik? Ce domače zdrav-ljefije nl zaleglo, ampak se je bolezen p^-sir/ršala : n omu donM zdravnika' Ne oklevaj predolgo! Gripa je zahrbtna b^-ezen in oklevanje lahko povzroči, da je zdravn ska pomoč prepozna. 7. Domar napad na gripo. Pri lahkem or*o7enjti jemlji znana sredstva: tablete proti glavobolu, dokler domač lipov čaj pro*; mrzlici, proti kašlju spet druge znane čaje. Skuhaj Si v loncu razne trave. o!ia in esence in vdihavaj paro. Zelo korani so pogosto *opli obk!adki okoli nog ter mrr!-; obkladkj okoli vrata in prsi. Ilrnna med napadom eripe? Na to vprašanje ti bo najbolje odgovoril troj lastni tek in je najpametneje, da kar nje- ga poslušaš! Ne uživaj mesnih jedi, ampak se loti brezmesnih — zlast. sadja in zelenjave! Ce je obolel mož. naj žena ne godrnja, da je postal siten in izbirčen ampak naj mu skuha, kar s: je njegov okus zaželel. Žejo gasite preovsem s sadnimi sokovi, čaji. limonado, razredčenim vinom — menjaje, da n: preveč dolgočasno :n enolično 9 K« !>mo gripo v glavnem premagali. Ko se bo v glavi spet zb.oa da je za izvedho in ii;~ izbol šev.dmn del v r>almaciji. priključeni Italiji, določena vsota 70 mili joti >v i.r razde'jona n.e.l razne finančna postavke. Izboljše .a ina dela bodo zelo dvignila krajevne proizvajalce možnosti. — Vn t j> lahkih traktorjev. Kikor znano so uporabili motociklistične motorje že z velik»m uspehom v poljedelstvu. Obnesli r se zlasti na str ih raznih vrst za lahka r~\ska dola ah' za pomc*ne službe na kmec^ah in gozdnih "sestvih. Omembe vredna je ne iav~a. neobičajna up^ aha lhkega motorja, ki jo je 'zvršila neka to-rifisks ind - ha družha. poslužila se *2 J ^rja tir-n ^hs s 125 rmc. motorja, ki ga tako v Jtshf. kot v tujini zelo uporabljajo za različne tipe najmanjših m o toči-klov. Gre za vozMo na tri kolesa, ki je zelo v bn* zn prevoze in druga lahka dela na kmetih Motorček poganja vozilo z niak^lmaln0 Klruigju 10 km na uro in porabi povprečno 3 3 litra bencinske mešanice na 1O0 km. Vozilo je v celoti težko okrog 159 kg ;n m^re s kaveljnom vleči do 120 kg. Traktorček premaguje tudi precej strm., pota in ga je mogoče uporabljati tudi v gorskem svetu. — Italijansko madžarski gospodarski odnosa ji. Potovanje zunanjega ministra Ciana v Budimpešto Je zbudilo večje zanimanje tudi za itali;a~~sko madžarske gospodarske odnoSaje. Kakor naglasa gospodarsko finančni dodatek AgUa fcakazuje-jBi tudi gospodarski odnošaii med obema prijateljskima državama enakQ dobre sadove kakor politični in kulturni. Pred sedanjo vojno so ital'iansko madžarski odnosa jI dosegli v vsem preteklem dvajset-letju \-išek L 1937. torej v času. ki je bil za italijansko gospodarstvo zaradi sankoij zelo delikaten. Omenjenega leta j- Italija uvozila iz Madžarske za preko 410 miPjonov lir blaga Ta količ-.na je bila enaka 29 4" . tise1 ga uvoza. Istočasno Je Italija izvozila na Madžarsko blaga za 202 milijona ii: a.i 193" m vsega izvoza. Tik pred vojno in v sedanji vojni so se Isebojni go nodarski ^''r, ^.iji razvijah p*~ potre ha h k? 'i h ie obema državama nalagala vojna. Kovinska, strela, tkanin-ska in kemična itaKjansIta Industrija je oskrbela Madžarski potrebne stroje za razvoj njenega gospodai skega potenziAEco * Rom&c poroča iz Rima, da je postno ravnateljstvo določilo za poStno dopisovanje iz Italije ln njem h kolom j v Nemčijo, Ceakornoravski protektorat. Generalni guberntj zasedenega poljskega ouemlja naslednje pristojbine: pisma do 20 g 1 Ara, od 20 Jo 250 g za vsakih 20 g nadaljnjih 0 60 lire Na navadne poštoe dopisnice je tieba nalepiti znamko za 0.50 lire, -a dep.snic0 g plača-r.im odgovorom pa zrn 1 Uro. — Rautara uspehov stremljenja osaitio-svojitve v mehaniki. Te dni je bila ▼ MIlanu otvor jena razstava, ki sta jo priredila društvo nemskin inlenjerjev ta nemftKe železnice. Namen razsstave je pokazat., kako se je Nemcem posrečilo pri. uiltl a.i nadomestiti manjkajoče sirovine b^-isi s pomočjo spremembe proizvajalnih načinov bodisi z uporabo a\^arkičnih »novi. — Bogat« a« isplata fcdatafc 2« Br aa Gospodinjski koleslar vsaki gospodinji, ker dobi neobhoden pripotrioeek za gospodinjstvo in dragoceno navodilo za kuhanje z ozirom na današnje prilike. Ker bo zaloga pošla, prosi knjigarna Tiako^me zadruge v Ljubljani. Seleburgova uJL 3., vse gospodinje, da Čimprej kupijo navedeni koledar. 48-n — Nove podružnice srbske Narodne banke. Ker je bila Srbija v upravnem pogledu razdeljena v 14 okrotij. je Srbska Narodna banka sklenila ustanoviti v vsakem okroiju vsaj eno podružnico. Kot nosilka valutne politike v središču srbskega denarnega prometa namerava Srbska narodna banka s tem olajšati nemoten razvoj ta* finančnih transakcij, in omogoč-ti nadaJjni razvoj plačilnega prometa brea gotovine. Poleg centrale v Beogralu ima srbska Narodna banka podružnice *e v Velikem Bečke-reku. Sabcu, Nišu, Kragujevcu, T.: žicah, Pančevj ln Vrscu. V kratkem bosta otvor-jeni podružnici v Za je carju jj^Kosovsk: Mi-trovici. potem pa se v Valjevu, Kraljevu, Kruševcu, Leskovcu. Ćupriji ln Poftarevcu. — Hrvatski delavci pri Poglavnika. Poglavnik dr. Pavelič je sprejel odposlanstvo hrvatskih delavcev, zaposlenih na Bavarskem. Delavci so mu izrazili svojo zvestobo. — Tudi v Zagreba meno na nakasnlor. Danes so bile izdane v Zagrebu knjižice za goveje, telečje in svinjsko meso. Tedensko odpade na osebo 2 krat po 150 gramov mesa brez kosti odnosno po 200 gramov s kostmi. Meso se dobiva samo ob sredah in sobotah. — Pohvalno povelje. Poveljstvo S. hrva t-pkega domobranskega zbora je v dnevnem povelju po odredbi Poglavnika in maršala Kvaternik* pohvalilo častnike ln vc^ake 3. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15. i»b nedeljah io praznikih ob 10.,S0 14.30. I6.SO Id IS.SO KINO MATICA * TELEFON 22-41 Vrlika filmska drama ljubezni in ljubo sumnja r. ; r .< I ■ . >.vftovneca »»loveča Zapuščena Gorinna Lurhaire — Mjrij Denis — Clior^io Rigato KINO UNION • TELEFON •>'»-•» 1 Muzikalna $jloiera polnu duhovitr fedro«iti r«'lia In ljuberni Z nasmehom v življenje Fernand f.r»v«-> B**!t\ <Šlorkfe!d KINO SLOitA * TELEFON 27-S0 Izborna fiini-k., drama etobokr prepri-ljivf T\rbltir in hrepeneče ljubavi Jutri me aretirajo Ferdinand M.ir.m obmejnega bataljona, ki je v novembru lanskega leta uapeano opravil čiščenje centrov r»osan^ke tržke industrije v Zcni<'i in Vaitdii. Tudi hrvatsko K-tal.^tvo. ki ]e pri tem sodelovalo, je bilo v dnevnem povelju pohvaljeno l>a\ek na \ojni dobiček tudi v Srbiji. Sledeč zgledu drugih držav je tudi si b^ka vlada sklenila uvesti davek na vojni dobiček. Davek znaša 15 do GO'ć. Tega davka so oproščeni samo tisti, ki njihov dobiček ne pres?ga 1.1.000 din. (xlnosn»> ki od leta 1939 do 1941 niso imeli nad 45.000 dir. čistega dobička. — Hrvatsko vojno sodstvo. Hrvatski uradni list je objavil zakon o organizaciji vojnega sodstva. Zakon določa, da se ustanovi v Zagrebu vrhovno vojno so :iš e. v večjih mestih države pa vojna s<>dišča prve instance. — Raeloniraiije usnja na Hrvatskem. Gospodarski odbor za usnje je racioniral doJe-litev usnja malini trgovcem in obrtnikom. Poleg tega je odredil, da se mora čimprej uresničiti Poglavnikovo naročilo glede izdelave enotnih delovnih čevljev za kmete in delavce. Srb*ki deluvci gredo v Nemčijo. Jutri krene v Nemčijo prvi transport srbsk h delavcev. V prihodnjih te Inih bo sledilo prvemu še več transportov. — Hr\atska in novi red v Evropi. Ugledni italijanski list >II G omale d" Italia* je te dni objavil članek »Hrvatska in novi red<, ki v njem razpravlja o odnosajih med Italijo in neodvisno hrvatsko državo. Pisec članka prav:, da se motijo vsi tisti, ki trde, da je odnos Hrvatske do Italije enak odnosu Albanije do Italije. Da je Hrvatska res neodvisna država in da jo kot takšno v polni meri priznava in upošteva tudi Italija, dokazuje že golo dejstvo, da je Italija pri vladi neodvisne hrvatske države zastopana po svojem posebnem opolnomočenem ministru in poslaniku, dočim o taksnem ali podobnem zastopstvu v Tirani ne more biti niti govora. — Nedelje na služba v hrvatskih državnih uradih. Državni glavar dr. Pavelič je odredil, da bodo hrvatski državni uradi poslovali odslej nedeljeno, in sicer ob delavnikih od 8. do Vt 15. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 14. ure. Če bodo posamezni ministri v svojih resori h smatrali izven uradnih ur za potrebno tudi posebno nadzorno službo, jo lahko uvedejo dnevno od 16. do 18. ure. V predsedstvu vlade ter ministrstvih za zunanje in notranje zadeve bo trajala nadzorna služba vsak dan neprekinjeno od »/»15. do 8. ure zjutraj. Nadzorno oziroma dežurno službo bodo opravljali v vseh hrvatskih državnih uradih tudi ob nedeljah in praznikih, ki sicer od 9. do 11. ure. — Veliki Izdatki za zdravljenje delavcev. Zagrebški »Hrvatski Narod« objavlja podatke o izdatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev za njihovo zdravljenje. Iz teh podatkov povzemamo, da znašajo izdatki za zdravljenje hrvatskih delavcev letno okoli 40 milijonov kun, od tega pa o.lpade samo na zdravila nad 25 milijonov kun. Uradovi lekarni v Zagrebu Ln Sarajevu prihranita letno nad 2 milijona kun, ki bi j.h sicer Osrednji urad za zavarovanje delavcev moral izplačati zasebnim lekarnam. — Ustanovitev padalske lovske stotnije v Zagreba. Hrvatske >Narodne novine« so te dni objavile natečaj za sprejem vojakov v padalsko lovsko stotnijo pri poveljstvu zračnih sil neodvisne hrvatske države. V padalsko stotnijo bodo sprejemali mladeni-oe od 18. do 22. leta, rok službe pa bo trajal 2 leti. Vojaki hrvatske padalske stotnije ne smejo biti oženjeni, prejemali pa bodo učenci po 3 kune plače dnevno, diplomirani padalski lovci po 10 kun dnevno, stalni padalski lovci pa po 15 kun dnevno. Po odsluženem dveletnem roku bodo vojaki hrvatske padaike stotnije lahko kot podčastniki ostali v aktivni vojaški službi, ki bodo v njej tekom časa, če bodo izpolnili vse zahtevane pogoje, lahko postali tudi častniki. — Koncert zagrebške filharmonije ra zimsko pomot V hrvatskem državnem gledališču bo zagrebška filharmonija priredila 30. januarja koncert v korist hrvatske zimske pomoči. Kot najboljšo sodelavko pri tem koncertu omenja »Hrvatski Narod« znano pianistinjo prof. Mellto LorkoviČ, dirigirala pa bosta Lovno Ma tačic in Boris Popandopulo. Za zimsko pomoč bo popularni dirigent Lovro MataČič priredil tudi poseben koncert vseh hrvatskih vojaških in po potrebi tu i i raznih zagrebških stanovskih godb, na programu pa .majo še tudi razne solistične in komorne koncerte trt razne baletne in recitacijske prireditve velikega sloga. — Nenavadna igra botre smrti. V neki vasi na Hrvatskem je nedavno umrla kmetica, ki so jo položili na mrtvaški oder. Ko so se zvečer kmetje zbrali okoli njega in si aa pokoj rajne privezovali dušo, se je na odru iznenada dvignila ln tudi zase zahtevala potirek. Veselju m bilo ne konca, ne kraja in so priredil: pravcato pojedino, ki je trajala ves dan in vso noč. Ko se je kmetica, po pojedini poslavljala od svojih >po-grebcev«, je bila tako razburjena, da jo je udarili kap in je obležala na mestu to pot res mrtva — Zbiranje darov za hrvatske dobrovoljce. Z zbiranjem darov za hrvatske dobrovoljca na vzhodni fronti, ki se bore proti boljševizmu do njegovega popolnega uničenja, v neodvisni hrvatski državi nadaljujejo. Ljudje prinašajo zlasti mnogo toplega perila in obutve, kar zaradi izredno ostre Mme hrvaiaki dobrovoljci najbolj potrebu- jejo. Ko bo javno zbiranje zaključeno, bodo vse darove poslali hrvatskim vojakom na vzhodni frontL — Poostreni ukrepi v Smederevu. Poročal, smo že, da je bil izreini komisar za obnovo Smedereva Dimitrije Ljotič prvi, ki je v Srbiji prepovedal kockanje in kvartanje v javnih lokalih, ki je odredil, da morajo bit: med službo božjo vsi gostinski obrati zaprti in ki se je tudi prvi zavzel za dv;g morale v Srbiji. Med drugim je namreč od-icdil. da morajo v kinematografih moSki sedet; desno, ženske pa levo in da se mla li zaljubljenci ne smejo lzpiehajati po samotnih potih. Videti je. da njegova odredba o prepovedi kvartanja in kockanja ni dovolj zulegla, ker jo je zdaj še poostril in prepovedal kvartanje tudi po zasebnih stanovanj h. Ko je izdal prvo odredbo, so se namreč kvartopirc: začeli zbirati po zasebnih stanovanjih in so tam z igro nadaljevali, komisar Ljotič pa se je odločil, .a v Smederevu kvartanje enkrat za zmerom iztreb: oziroma zatre. — Obnovitev beograjskega strokovnega šolstva. Minister za narodno gospodarstvo srbske vlade generala dediča je odredil, da bi vsa nadaljevalna grafična šola v Beogradu spet začne z rednim poukom. Obnovljene so bile tudi nekatere obrtne nadaljevalne Sole, tako da beograjsko strokovno šolstvo deluje že skoiaj v prejšnjem obsegu. Iz Ljubljane —lj Prihodnji koncert na dveh klavirjih, ki ga bodeta izvajali ga. prof. Marta Osterc-Valjalo in gdč. prol. Silva Hrašo-vec. bo imel naslednji spored: Prva točka so Brahms-Silvestrijeve Varijacije na Pa-ganinijev tema. Druga točka je izvirna slovenska skladba za dva kluv.rja, ki jo je napisal za naš koncert skladatelj Matija Tome pod naslovom: Passacaglia in Fuga na narodni motiv. Sklepna točka koncerta so Tarenghijeve Varijacije na 20. Chopinov Preludij. Koncertni spored traja To minut. Začetek bo točno ob pol 7. uri. Konec pred 8. uro. Koncert bo v ponedeljek, dne 26. t m. v Mali Filharmo-nični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Občinska davščina na potroSnjo. Zaradi pravilne odmere davfičine na potrošnjo za proračunsko leto 1942., ki je po § 10. tozadevne uredbe za to proračunsko leto pavšalirana, bo te dni mestni trošarinski oddelek vsem gostilničarjem, restavrater-jem, krčmarjem, točilcem alkoholnih pijač in kavamarjem dostavil pozive, naj naznanijo, in sicer prvi količino v minulem koledarskem letu zatrošarinjenega vina in piva, drugi pa višino kosmate najemnine oz roma o J davčne uprave ugotovljene najemnin« vrednosti kavarniških prostorov. Mestni trošarinski oddelek vabi navedene obrate, naj dostavljene prijavnice takoj izpolnijo ter mu jih vrnejo v sobi št. 22, Lingarjeva ulica l/I. —lj V četrtek ob 18.30 pa zanesljivo v »Veseli teater«! Na sporedu imamo naš 14. program, ki je od začetka do konca nadvse zabaven. Razočaranja so pri nas izključena! Vešče sestavljen spored more zadovoljiti vsakogar! Na programu so skeci, ilustrirani dovtipi, petje in revijska točka Adamičevega jazza, Predpro- daja vstopnic v četrtek od 10 do pol IS. in od 16. dalje. — V soboto ln nedeljo zadnjikrat tekoči spored. Predstava v soboto ob 18.30, v nedeljo tri predstave: ob 14.30. 16.30 in 18.30. —lj Urevi bo v frančiškanski dvorani ob i/, 7. koncertni večer g. Slavka Lukmana, poznanega tenorista, ki je zadnje mesece imel turnejo po vseh večjih naših krajih. Pel bo pesmi in operne arije skladateljev: Verdija, Lieoncavalla, Puccmija itd. Obisk toplo priporočamo. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, šelenburgova ulica. Med odmori bodo recitirane lirične pesmi. —lj X vrtnarskem tečaju Sadjarske ln vrtnarske iKKiružnice Ljubljana I. nadaljuje v sredo 21. t. m. g. mestni vrt. asistent l*irnat Franc predavanje o s|M>mhulanskem delu v zelenjadnem malem vrtu ipikiranje sadik v topli gredi, naprava mrzle grede, setev zgodnje zelenjave na prosto). Začetek točno ob 18. (šestih) zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici. Vstop prost. še o Vodnikovi zapuščini Ljubljana. 21. januarja. V našem listu z dne 13. t. m. št. 9 str. 3 so bili priobčeni podatki o zaključenju zapuščinskega postopanja o imovini po dne 9. januarja 1939 umrlem Vodniku Alojziju, posestniku in kamnoseškem mojstru iz Ljubljane. Resnici na ljubo moramo popraviti svoje poročilo, ki ni točno, ker smo dobili le delne podatke. Pravo stanje zapuščinskega imetja in dednih upravičencev izhaja samo iz zapuščinskih spisov. Iz teh spisov je videti, da se kot zakoniti ded či po pokojniku niso priglasili le trije, kot smo jiri navajali, temveč je bilo vseh zakonitih ded.čev 29, to so bili poleg treh navedenih še nečaki in nečakinje i*Z veje pokojnikovega brata Alberta Vodnika iz Podutika št. 25. in sicer 12 po številu, od veje pokojnikove sestre Marjete Skerlep iz Male vasi — Jezica 10 po števili ter veje pokojnikove sestre Ivane Stražišar iz Ljubljane. Krakovska ulica, 4 po številu. Cista zapuščina je bila ugotovljena po sodni cenitvi z zneskom 12.670.000 din ali Lir 4,814.600 in so se nepremičnine, spadajoče v zapuščino, prepisale na imenovane trj dediče le zaradi medsebojnega dogovora med dediči in medsebojnih kupov. V lo letih 64 milijonov ljudi več Koliko prebivalcev ima Evropa? To vprašanje zanima zdaj ljudi bolj kakor kadarkoli prej. Statistika pravi, da šteje zdaj Evropa 523,956.000 prebivalcev. Leta 1929. je imela Evropa 460.000.000 prebivalcev. To pomeni, da je število evropskega prebivalstva naraslo približno v 10 letih za 64,000.000. V Evropi živj 254,910.000 moških in 269,046.000 žensk. 2ensk je torej približno 14,000.000 več kakor moških. Samo Bolgarija in Irska imata več moških kakor žensk. Kar se tiče starosti je v Evropi 28.300.000 žensk starih nad 60 let., dočim je moških v tej starosti samo 23 in pol milijonov. »ALPA« CAJ se dobi v vsaki trgovini. GOSPA S HČERKO išče sobo z eno ali dvema posteljama, lahko tudi skupno sobo z boljSo gospo. Ponudbe na ogl. odd. >Jutra« pod >Soba« ZLATO ZASTONJ je v Vašem zdravju. Ohranite ga in pijte redno Ambro*ovo medico, ki jo dobite le v Medarni, Ljubljana, židovska ul. 6. LOKAL S KABINETOM na Mirju, primeren za delavnico ali skladišče oddamo takoj. Ponudbe na ogl. odd. >Slov. Naroda« pod šifro />Sto lir«. Pobiramo spuščene penll/e na nogavicah. Izdelujemo gumbe. D. Verdaj, Igriška 14 Teatro Comunale Giuseppe Verdi Trieste ProgTamma della stagione lirica. Program operne sezone FRANCESCA DA RIM INI di Riccardo Zandonai 15, 18, 22, 27 gennaio - januarja RLSURREZIONE di Franco Alfano 17, 20, 25 gennaio - januarja LA BOHEME di Glacomo Puccini 24, 29 gennaio - januarja — 1, 10, 15 febbralo - februarja DAFNI di Giuseppe Mulč 31 gennaio - januarja — 3, 7, febbraio - februarja UN BALLO IN MASCHERA di Giuseppe Verdi 6, 8, 12 febbraio - februarja ARIANNA A NASSO di Riccardo Strauss IL CAPPELLO A TRE "PUNTE di Manuel de Falla 14, 17, 22 febbraio - februarja DONATA dl Gaspare Scuderi 21, 24 fetbraio - februarja — 1 maržo - marca NORMA di VIneenzo Bellini 26. 28 febbraio - februarja — 3, 8 maržo - marca Programmi presso la Programi se dobe pri C.I/T« Tvrševa ulica + Vdani v voljo Vsemogočnega v neizmerni bofi sporočamo vsem, ki so ga poznali, da je Gospodar življenja in smrti poklical danes k Sebi nadvse skrbnega moža, predobrega ara, brata, gospoda Mihaela Kavčiča vulgo Svedrač posestnika, gostilničarja in ključavničarskega mojstra Dočakal je 52 let, po kratki bolezni smo ga izgubili za vedno. Pogreb našega dragega ata bo v četrtek, dne 22. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz Zg. Šiške, Celovška cesta 180. na pokopališče v Dravi je. Ljubljana, dne 20. januarja 1942. FRANČIŠKA, roj. TEHOVNIK. soproga; MARA, LJUBA, RADA, hčerke; FRANC, JANEZ, VINKO, bratje ter ostalo sorodstvo Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »eda, 21. Jumarja 1942-XX. Stev. ]6 Lani 25,869.958 lir za stavbna dela v Ljubljani Sezidano je bilo: lo2 stanovanjski hiši, 73 gospodarskih poslopij novih in prizidanih In pridobljenih 547 stanovanj Ljubljana, 21. januarja. Tonska stavbna sezona v Ljubljani sicer n| bila najboljša, vendar smemo biti z njo zadovoljni, med prvo svetovno vojno je stavbna delavnost v Ljubljani povsem zastala, lani se pa pri nas vojne razmere skoraj niso poznale, če se oziramo le na končne štev.ike o stavbnih delih. Največ hiš dozidanih januarja Pr. statistik, o stavbnih delih se moramo ozirati predvsem, da dela pridejo do izraza o številkah, ko BO že gotova, ne pa že. ko sele trajajo. Zato je posamezne zimske mesece po teh števiikah stavbna delavnost zelo živahna, čeprav v resnici vlada popolno mrtvilo To je razvidno tudi iz stat .stike o lani eotovih stavbnih delih. Tako je bilo n pr. januarja gotovih največ novih stanovat)iskifc h š. to se pravi, tedaj je bilo izdanih največ uporabnih dovolil, n sicer za 21 h:> Februarja je bilo gotovih 9 stanovanjskih hiš. marca in aprila po 8. maja 5. junija 6 julija 9. avgusta 8. septembra 7. ok*obra 8. novembra 7 in decembra 8 Pridobljenih na i več dvosobnih stanovanj Lani je bilo pridobljen.h v nov h stanovanjska! hišah 521 stanovanj. Razen tega je bilo pridobljeno še z adaptacijami 23 stanovanj m pri gospodan-k h poslopj h 3 stanovanja. Skupno je bilo torej pridobljenih 547 stanovanj N\n večje povpiase-vanje je pri nas še vedno po malih stanovanjih m po tem se ravnajo tudi hišni lastniki. Lam je bilo pridob.jenih največ dvosobnih stanovanj. 273. Enosobnih stanovanj je bilo pridobljenih nad 100 manj. bilo jih je 170 V novih stanovanjskih hišah je 156 enosobnih in 202 dvosobnh stanovanj Razen tega je bilo pridobljenih v novih hišah še 61 trisobnih stanovanj. 10 štirisobnih. 9 petsobnih in 23 samskih (garsonjere). Sele zadnja leta so sprevideli tudi prj nas, da je veliko povpraševanje po samskih stanovanjih, ki jih že dolgo zelo pr.manjkuje. Prejšnje čase so pa morali biti samci zadovoljni tudi z najslabšimi stanovanji, igrati so morali vlogo tm za tržnico je treba pri-Stei še stroške za ribarnico. 535.000 lir. Za grajska preuredit vena dela so stroški znašali 190.000 lir. Za prezidavo šentpe-trske vojašnice so izdali 131.000 lir. Stroški za novo kopališče v Koleziji so znašali lani 570.000 I r. Ce bi mestna občina lahko izdala za stavbna dela tudi letos toliko, bi smeli biti zadovoljni. Toda letos bo treba -e bolj varčevati kakor lani. Pregled stavbnih del v posameznih mesecih lani bomo podali ob drugi priliki. Omenimo raj le še, da decembra nj bilo nobenih adaptacij za stanovanjske ali gospodarske namene in da ni bilo sezidano nobeno gospodarsko poslopje. Stari Istamfeiil se obnavlja Mnogi spomeniki stare arhitekture bodo obvarovani razpada Lstambul: Hagia Sofija, po vsem sveta znana mošeja Istanbul je prastaro torišče bogatih m raznolikih kultur skrivajoč med svojimi stenami ostanke čudcrv'tib stavb raznih dob. Ostanki starih poslopij so bili deloma arheološko izkopani in zaščiteni s posebnim zakonom, deloma so jih pa prepustili njihovi u^odj. Mestni stavbenik Prost, ki skuša ustvariti iz labirinta istan-buLskih cest in ulic moderno enotno mestno lice. se je zavzel za ta zgodovinska poslopja, da bi j h rešil popolnega razpada. Najprej mu je občinska uprava poverila ureditev tako zvanoga Egiptovskega bazara. V tej stari tržnici, zgrajeni v 17. stoletju tam. kjer so stale prej stare tržnice Venezianov, so že od nekdaj prodajali od-mmmm nakupovali začimbe, zdravilna zeli- šča ln spererijo vseh vrst. Dnevna svetloba je prihajala v tržnico samo skozi štiri velika vrata in nekaj lin na stropu. In tu so sedeli v pol tem j branjevci za svojimi stojnicami, zaviti v ori-jentalske halje sredi hrušča in trušča neštetih kupcev. To je bil eden najslikovi-tejših kotičkov starega Istanbula. Toda istanbulskemu županu se je zdela ta tržnica po pravici tako nehigienična, da jo je dal izprazniti in zapreti. Zdaj bo znotraj temeljito obnovljena, ne da bi pri tem kaj trpela njena zunanja arhitektonska lepota. Tržnica dobi velika okna in hodniki v nji bodo tlakovani. Tudi nekatere skoraj že pozabljene krasne vile v okolic: mesta bodo obnovljene. Isto velja za mnoge stare zgodovinske pa-I^če, zgrajene večinoma iz lesa tik ob o oali Bospora Većina teh palač je že razpadala. Bogate turške rodbine, ki so bile nekoč krasne palače njihova last. so že izumrle aH pa obubožale. Poslopja, ki jih ni mogoče več rešiti in ki tudi nimajo nobene arhitektonske ali zgodovinske vrednosti, bodo k rat koma! o porušena. Tako bo mestna občina pridobila dovolj prostora za široko obalno cesto in za moderne vile. Zemljišče bo parcelirano in mestna občina bo prodajala stavb šča po zmer- nih cemh. Uprava cerkvenih posestev in islanskega premoženja je pa začela obnavljati sloveče mošeje, pokopališča, vodnjake in druge arhaektonske znamenitosti. Na prvem mestu so seveda velike krasne istan-bulske mošeje. Posebno pozornost posvečajo ohranitvi seltšuškh gradbenih spomenikov, mavzolejev in vitkih mošej iz rumenega kamna z njihovimi edinstvenimi, čudovito izdelanimi velikimi portali. Najlepše mošeje so v srcu Anatolije in te so le malo znane. Koliko vssslHi gledališč šs p-ctrebujsme? Ziati časi ljubljanskega humorja — „Vesela gleda* lisca" se ntzsože s filmsko naglico Ljubljana. 21. januarja Da Se ne bomo napačno razumeli: pisec teh vrstic ne namerava ustanoviti ne veselega ne žalostnega gledališča, niti teatra. Vsaj zdaj še ne. Komedijanti smo sicer na tem svetu vsi več ali manj. vsi igramo kakršnokoli več ali manj smešno ali žalostno vlogo, saj je znano, da je življenje tragikomedija, toda že zaradi tega vendar ni treba še ustanoviti gledališča. Sicer je pa menda — če smemo soditi o tem —, zdaj dovolj takšnih in drugačnih gledališč. Koliko gledališč že imamo, odnosno, koliko jih je v povojih, res ne vemo povedati. Statistični podatki še niso zbrani in težko jih je tudi zbrati, kajti gledališča se še neprestano množe s filmsko naglico. Da bi jih sproti šteli, bi bilo treba izumiti posebne vrste števec. Kdo ve. s čim so začeli zadnje čase prilivati in gnojiti ljubljanskemu humorju, da se je tako razbohotilo; dušlmo se že v njem in upravičen je strah, da se bo iz vsega tega razvila tragedija. Naša dolžnost je, da se smejemo, smejemo v tem in onem gledališču, ne smeli bi se pa smejati nad vsemi temi gledališči. Igralske družine po svoji umetniški vesti, stremljenju za ideali, požrtvovalnosti in kakor se pač vsemu temu pravi, se seveda tudi ne morejo odpovedati svoj:h dolžnosti. Njihova dolžnost je, da nas zabavajo in žanjejo slavo, da čitajo slavospeve o svoji nadarjenosti in kako so nas presenetili. Njihova dolžnost je pa tudi — in menda predvsem —-da izpodbujajo ter bude spečo sile slovenskega humorja. Slovenci smo nenadno spoznali, da smo humoristi. Psihologi naroda so prejšnje čase govorili le o našem liričnem značaju, o Krpanovi kobili, o cv.čkarski melanholiji in pijančevskem vzdušju Sentflorijanske doline. Zdelo se nam je pod častjo priznati, da smo humoristi. Smeh je bil prj nas nespodoben. Humor smo istovetili z obrekovanjem in »kolom po glavi«. Kdor je zašel v humor, se nam ni zdel več resen. Nanj in njegov humor smo gledali s tragične višine. Pri nas ni mogel živeti noben humoristični list. Vseeno, ali je bil dober ali slab, čital ga ni skoraj nihče, če ga je pa že čital, je pa iskal v njem (vsaj podzavestno) klasično tragedijo ali vzorce pornografije. Kaj se je torej zdaj nenadno zgodilo z nami, da smo odkrili v sebi nenadkriljive humoriste ter spoznali, da je eno samo »veselo« gledališče premalo? S čim si naj raz-tožimo, da nas je vse hkrati obšlo svetlo spoznanje o našj humoristični in komični nadarjenosti? Ali smo pod vplivom kakšnega planeta, ki doslej ni imel moči nad nami? Zdaj Je še vprašanje, ali se zaradi vseh teh odkritih humoristov in komikov, ko-mediograiov itd. res kaj bolj smejemo kakor smo se včasih. Gledališča sicer obiskujemo. Navdušeni smo in znamo ceniti duhovitost, izvirnost, domačnost. Menda smo se tako razvadili, da nam je humorja v enem samem gledališču premalo ter da apetit tem bolj rase. čim bolj pogosto obiskujemo gledališča. Morda so se tudi razgibale trebušne mišice tako, da čutimo fiziološko potrebo stalnega ščegetanja? Te?a smeha pa, ki doni v vseh neštetih novih gledališčih, seveda nihče ne tehta in ne ocenjuje. Dovolj je, da je smeti postal moda kakor je bila prejšnje čase čmerika-vost Zdaj je naša sveta dolžnost, da se smejemo. Ce bi se ne smejali v gledališčih, bi veljali za tepce, ki ne razumejo duhovitosti. Ce bi ne obiskovali gledališč, bi bili proglašeni za filistre in starokopitneže, ki ne znajo ceniti kulturnih prizadevanj in potreb. Smeh sam na sebi torej ni najvažnejše, glavno so ideali. Glavno je, da je mnogo idealistov (kajti idealist je dandanes humorist), glavno je. da se razcveta umetnost v vseh dvoranah, ki so po potrebi postale gledališče. Ce pa ni glavno vse to. je glavno, da bo ustanovljeno še vsaj nekaj tuca tov veselih, ali vsaj žalostnih gledališč. Izgledov je še vedno dovolj. V Ljubljani je dovolj gostiln, to se pravi gledaliških dvoran. S tem je pa tudi že rešen problem. Za vsak primer se hoče tudi pisec teh vrstic zavarovati, kajti, kdo ve. če ne bo tudi on odkril samega sebe in ustanovil gledališča. Zato naj to hkrati velja kot napoved morebitne ustanovitve. Alj pa bodi vsaj posvetilo ter izpodbuda tistim, ki še oklevajo. Nestrpno čakamo, da se odločijo. Ali ne vidite, kako še pogrešamo vesela gledališča? Kdo bi nam vedel povedati, koliko jih še potrebujemo? „Lepa pustolovščina" v naši drami Ančka Leva r jeva Elvira Kraljeva in Ančka, Levarjeva sta nosilki glavnih ženskih vlog v Cailavetovi in Flera-Etienne Reyevi komediji »Lej« pustolovščina«, ki jo bi uprizorila naša Drama v petek 23. t. m. V tej salonski, zelo zabavni igri bo igrala Kraljeva vlogo babice, Levarjeva pa vlogo pobegle nevesta, Delo je zrežiral Jože Kovic, Jannings kot Bismarck Iz Berlina poročajo, da začno te dni izdelovati Emil Janningsov film »Odslovi-tev«, v katerem igra Jarmings vlogo železnega kancelarja Bismarcka. Gledali-ki igralec Wemer Kraus igra v tem filmu vlogo tajnega svetnilca von Holsteina, gledališki igralec Werner Ilinz pa vlogo mladega cesarja Viljema II. Režija je v rokah Woll^anga Liebvneinersa. čudna bolezen Po dolgem času se srečata Iva prijatelja. Nekam čuden se mi zdiš, pravi prvi drugemu, će se ne motim, gledaš navzkriž, toda ne tako. kakor drugi ljudje. — Res je — pritrdi drugi. Toda to ni nič čudnega. V svojem življenju sem rešil že mnogo križank in tako lahko vidim zdaj z enim očesom samo vodoravno, z drugim očesom pa samo navpično. Petrov blagor Ob obali severno od danske prestolnice Kopenhagen so ribiči ujeli jeguljo izredne velikosti. Dolga je dva metra in težka 33 kg- Ribiški strokovnjaki pripovedujejo, da je bila še večja jegulja ujeta pred približno 50 leti na angleški obali. Bila je dolga tri metre, kolikor so bila takratna zatrjevanja angleških časopisov resnična. Kaznovana predrznost Kralj Henrik I. je bil zelo navdušen za njuhanje. Ni pa mogel trpeti, da bi posegel kdo drugi v njegovo dozo, ki jih je imel po svojih sobanah na tucate. Nekega dne je opazil, kako je vzel paž iz njegove doze ščipec tobaka. Kralj Se je delal, kakor da tega ni opazil. Ko je pa hotel paž položiti dozo nazaj, mu je kralj zaklicali — Spravi dozo v svoj žep, ker je za naju oba premajhna. Ezio d'Errico Jl©5 iz lepenke 15 >In jaz naj dam solde?« »Samo majhen delež, da se mi ne bo treba ponižati in stopiti v podjetje s samimi menicami... »At to se pravi ... « »Da. prijatelj že ima majhno delavnico; šlo bi samo za to, da jo razširiva . . . Inženjer Duchanel... mislim, da sem ti že pravil o njem ... ima zaslombo pri ministrstvu in bi utegnil dobiti znatna naročila, za katera se pa ne more potezati brez dokaza, da je zmogljivost njegovega podjetja na višini.. .c Starec, ki je dotlej zdel v usnjenem naslanjaču, je tako nenadoma skočil kvišku, da je nečak obmolknil. »PoF-ušaj. Henri... doslej si bil zadovoljen s tem, da si razsipal tisto bore. kar sem ti dajal, po montmartskih lokalih ... ne razburjaj se . . . in to mi seveda ni bilo všeč. a konec koncev je bilo naravno . . . saj sem se v svojih mladih letih tudi jaz zabaval, čeprav na elegantnejši način, kakor je bila navada mojega pokolenja ... Zdaj pa. ne le da hočeš podvojiti, morda celo potrojiti svoje zahteve, ampak hočeš celo. naj jaz podpiram tvoje popolno pomeš e in ti pomagam razsipati denar v umazanih industrijskih špekulacijah . .. zato, da se bo nekega dne ime Villerov valjalo po sodnijskih pisarnah in se mu bodo posmehovali upravniki tistih klavrnih meščanskih tragedij, ki jih svet imenuje konkurze?« »Ali, strićek, ne pozabi, da smo v vojni in da ne gre za prazne špekulacije ... moj prijatelj ima zelo važne patente...« »Nu, če smo v vojni, tedaj se mi zdi, da je človeku, ki nosi ime Villerov, kaj lahko najti pravo mesto . . . Jaz sem se pred petindvajsetimi leti takoj po razglasitvi mobilizacije javil pri svojem konjeniškem polku ...« »Vem ... in si prebil vso vojno v lakastih škor-njih kot poslaniški ataše . .. Tudi jaz bi lahko tako storil, a ker že govoriva o tem, ti povem, da po svojih mislih bolj koristim deželi, če izdelujem letala.. .c »In če. kakor vsi dobavitelji, špekuliraš na kožo tistih, ki se bore ...« »Oh, striček, čuj___« Toda markiz de Villerov je bil že pritisnil na zvonec. »Albert,« je rekel sobarju, ki je prihitel. kopel in vročo limonado . .. čez deset minut hočem oiti v postelji . . . kar od sile sem se utrudil nocoj .. .c Nečak se ni niti poslovil. Zapustil je knjižnico, kakor burja zdrevil po stopnicah, predirjal vrt, skočil v svoj mali Ford, ki ga je bil pustil pred hišno ogrado, in srdito zaloputnil vratca za seboj. Starec je na poti v kopalnico baš še slišal oddaljeno hrčanje motorja, ki je v nočni tišini te obrobne četrti nalikovalo rjovenju zveri, kadar uide z verige. IV. poglavje NOČNI POPLATI... Za tistega, kdor je poznal Pariz, ni bilo zlepa kaj tako čudnega kakor nočno lice tega velemesta v prvih dneh druge velike evropske vojne. »Mesto svetlobe < je bilo več ko temno, pogreznjeno v polžalost modrih svetilk; življenje, je sicer še vrelo po ulicah in utripalo po lokalih s črno zagrnjenimi okni, toda spomeniki, obdani z barikado mi iz vreč, so bili podobni vodeničnim nestvorom. Vkljub skrčenemu avtomobilskemu prometu, zred-čeni množici in žalostni bisagi s protiplinsko masko, ki jo je vsakdo nosil okrog vratu, je ohranjalo središče Pariza svojo značilno živahnost, a zato je kazal vojni razkroj na robu mesta kar presunljivo lice. Usta vi jen je prometa na podzemeljski železnici (zaradi preureditve večine predorov v zavetišča proti zračnim napadom) je bilo zadalo gibanju prebivalstva smrtni udarec; tisti, ki so v onih dneh videli Pariz, si bodo lahko zamislili tihoto in pu-.ščobnost vnanjih okrajev, kakršen je bil na primer bulvar Inkermann okrog polnoči. Dušeč molk je pritiskal na ulice; slišati ni bilo niti pasjega laježa, ki dela noči v majhnih krajih na deželi tako živahne; nad mestom je viselo težko nebo. po katerem so zdaj pa zdaj sekali žarki reflektorjev. Zato je sluga markiza de /il!eroya razločno slišal lahni šum malega Forda, čenrav je avte počasi privozil pred stranska vrata vile. Sluga je skočil s postelje in previdno stopil k oknu v visokem pritličju, kjer je biia njegova soba. ni mogel razločiti drugega kakor del lope za vozove, Deževalo ni več, in dasi s svojega opazovališča kajti magnolijevo drevo, ki je vzlic poznemu letnemu času še ni bilo osulo, mu je zapiralo ogradna vrata, je njegovo izurjeno uho vendar razločno slišalo ropot železnega zastora na lopi, ko ga je nekdo previdno dvigal. Kako da je markizov nečak, zakaj kdo drug ni mogel biti, spravljal svoj avtomobil v lopo? Drugače se je dogajalo to samo podnevi, kadar je mladi človek iz kakršnega si bodo razloga ostal pri stricu na zajtrku; zato je imel tudi ključ od lope, v kateri sta svoje dni stali markizov! dve kočiji. Ponoči se ni bil Henri de Villerov, ki je imel nekje pri Montrougeu majhno samsko stanovanje, še nikoli poslužil te shrambe. Sicer pa je služabnikovo uho med tem premišljevanjem zaman streglo na novo brnenje motorja, ki bi se bilo moralo oglasiti, preden bi avtomobil za-vozil v lopo. Od tistega trenutka je sluga, ki je stal na preži v svoji sobici, spremljal tako rekoč sleherni korak nočnega gosta. V njegovih radovedno vznemirjenih možganih so se zaključki samodejno porajali drug iz drugega in natančno poznanje kraja mu je omogočalo, da si je lahko pravilno razlagal vsak, tudi najmanjši šum. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo: Pran Jeraa — Za inaeratnl del Usta: Oton Chrtstol — Vsi v Ljubljani