&t„ 124- V Gorici, v sredo dne 10. decembra 1902. Tečaj XXXIL Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veierno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom« ob novem letu vred po p o i? t i pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, a!i gld. 6 60 poleta...... • • 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . . . . . ; 3,,.. 40 ,. , . 170 Posamične Številke stanejo^ 10 vin. - - .:. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulioi Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarnii A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo, Oglasi In poslanic« 8B račonijo po pefafr-vr»tahr. . če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamOjVsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavni Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v I. ntfstr. Z "rednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. o l?!. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. ' Naročnino In oglase Je plaeatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in Naj Bog pomnoži tvoje zmage, močni vitez!« reče tujec. AH potem, videč Zbiškovo mladostno lice, je dodal poluglasno: »In takisto tudi tvoje brke na bradi U Nekaj časa je jezdil poleg Čeha; nista se mogla razgovarjati, ker je pihal močan veter ter je grozno šumelo drevje v gozdu; ko je pa nastala za trenutek tišina, je začul Zbišek za seboj naslednji razgovor: »Ne pričkam se s teboj radi tega, ali si že bil v Rimu, toda na videz si kakor kak pijanec* mu reče Čeh. »Boj se, človek, večnega pogubljenja,« odvrne tujec,« kajti ti govoriš s človekom, ki je o minuli veliki noči jedel trdo kuhana jajca s svetim očetom. Ne govori mi tudi o pivu, niti o žganjici; toda ako imaš pri sebi steklenico vina, daj miga nekoliko požirkov, m jaz ti podelim odpustek za mesec dnij.« *Niai še posvečen, saj sem slišal, kako si to sam rekel, kako torej moreš govoriti o odpustkih?« »Posvečen še nisem, toda glavo imam obrito, ker sem dobil dovoljenje za to ; vrhu tega pa nosim s seboj odpustke in svete ostanke.« »V teh kovčkih. Ali ko bi videli vse, kar imann pa bi padli takoj na obraz, a to ne le samo vi, marveč tudi smreke v gozdu z divjo zverino vred, Toda čeh, ki je bil kaj razsoden človek, je sum-i ljivo pogledal prodajalca odpustkov in rekel: »Volkovi so ti pojedli konja?« »Snedli, ker so sorodniki z vragom, pa so potem tudi popokali. Jednega sem z lastnimi očmi videl, kako se je razpočil. Ako imaš vina, daj ga sem, ker sem že na pol zmrznil, sede poleg pota.« Čeh mu vendar ni dal vina, in jezdili so molče* dalje, dokler prodajalec odpustkov ni začel izpraševati: »Kam greste?« »Daleč. Sedaj v Seradz. Ali greš z nami ?« »Saj moram. Prenočim na postaji in jutri mi nemara pobožni vitez daruje konja — na kar odjezdim dalje.« »Odkod ste?« »Izpod pruske gospode, od Marburga.« Zbišek, ki je to slišal, se obrne ter pomigne tujcu, uaj se mu približa. »Ti si torej iz Marburga?« ga vpraša. »Ali prideš od tod ?« »Da, pridem iz Marburga.« »Toda Nemec menda nisi, ker dobro govoriš naš jezik. Kako ti je ime?« »Jaz sem Nemec, imo mi je Sanderus. Vaš jezik pa govorim radi tega, ker sem bil rojen v Torunu, kjer vsi prebivalci tako govorš. Pozneje sem prebival v Marburgu, pa tudi ondi je bilo tako. Tam celo bratje redovniki razumejo vaš jezik.« »Ali je že dolgo, kar si odšel iz Marburga?« »Bil som v Sveti deželi, potem v Carigradu in v Rimu, odkoder sem se preko Francije vrnil v Marburg, od ondot pa sem potoval v Mazovijo ter nosil s seboj svete ostanka, katere pobožni kristijani kaj radi kupujejo.« »Ali si bil v Ploska, ali celo v Varšavi?« »Bil sem tu in tam. Daj Bog zdravje obema knezoma ! .vneginjo Aleksandro nima zam&n rada celo pruska gospoda, ker je to bogoljubna gospa, dasi tudi kneginja Ana Januševa ni slabša.« »Ali si v Varšavi videl dvor?« »Nisem naletel nanj v Varšavi, marveč v Teha-novem, kjer sta me obe kneginji kot služabnika božjega sprejeli in me za daljše potovanje bogato obdarovali. Pa sem jima tudi zapustil ostanke, ki jima morajo prinesti božji blagoslov.« »Kakšne odpustke in svetinje nosiš po svetu?« »Nosim vsakovrstne svetinje in odpustke. Nekateri so popolni na pet sto let, drugi na tri sto, dve sto in še manj let; dobe" pa se tudi cenejši odpustki, da si jih morejo nabaviti tudi revni ljudje in prikrajšati ž njimi muke v vicah. Dalje imam odpustke za poprejšnje in za prihodnje grehe, toda ne mislite si, da novce, katere za nje iztržim, zž-se ohranim. Kos črnega kruha, in nekoliko vode — to je moje; vse drugo pa, kar naberem, odpošljein v Rim, da se sčasoma nabere tega dovolj za novo križarsko vojno. Po svetu se zares klati dokaj sleparjev, ki imajo vse ponarejeno: odpustke, svetinje, pečate in spričevala, vendar te sveti oče proganja. Toda meni je seradski prijor povzročil krivico, kajti moji pečati so pristni. Poglejte, gospod, vosek, potem pa recite sami,« O mlekarni v Cerkljah na Gorenjskem j smo tudi Culi že glasove. Predsednik Franc Podjed je podjedal toliko časa, da je v resnici podjedel katoliško organizacijo v Cerkljah. V nedeljo dne 30. m. m. je' bil v drugič sklican občni zbor mlekarne, oziroma kmetijskega društva. Pripeljal se je tudi Pele od »Gospodarske zveze* iz Ljubljane, katerega je predsednik Franc Podjed poklical na pomoč za sestavo računov in vodstvo zborovanja. Predno se je pričelo zborovanje, je krenil predsednik Franc Podjed še enkrat v cerkev molit za srečen izid zborovanja, kajti znal je, da bo zborovanje hrupno, kakoršno je bilo tudi prvo. Ob polštirih. sta Pele in predsednik poklicala v občinsko pisarno tamkaj stoječe žensker češ. naj stopijo notri, ker se zborovanje takoj prične. 2e takoj ob začetku sta uvidela položaj ter hotela dokončati zborovanje z nevednimi ženskami in se tako izogniti prebrisanim kmetom. Toda kmetje, ki so se malo pozneje skup zbrali, so bili pravočasno obveščeni o nameravanem, zato so hiteli v pisarno k zborovanju, kjer je že sedelo nekako 15 žensk, in Pele je že pisal o zborovanju zapisnik, katerega je pa pozneje raztrgal. Kmetje so naprosili gosp. Gašperja Eržena iz Kranja, da je prišel k zborovanju in jih zastopal pri pregledovanju računov. G. Eržen se, prišedši v dvorano, predstavi Pelcu, ki pa mu strogo zaukaže, da mora zapustiti sobo, ker ni član sirarne, oziroma mlekarne. Toda krepak odgovor gosp. Eržena je tudi Pelcu zaprl sobo, — Na to se je pričelo viharno zborovanje. Predsednik predstavi zborovalcem Pelca kot zastopnika »Gospodarske zveze". Kmetje zahtevajo po gosp. Erženu, naj se izkaže. Pele pa namesto pooblastila pokaže na zgrevanega predsednika Podjeda. Med kmetovalci je je naenkrat nastal nepopisen hrup in vriše, ker jih je hotel Pele prevarati in na neopravičen način odstraniti g. Eržena, ker na ta način sta imela oba ene in iste pravice, zlasti, ker se je Pele zarekel, da jeTprišel le kot upnik. V imenu strank je g. Eržen zahteval predložitev računov, katere je hotel pregledati prej, predno se preide na točko »razdružitev društva*. A pretkani^Pelc pravi, da je danes le posvetovanje radi razdružitve. Torej naj bi se sklenilo, da se društvo razpusti, ne da bi društ-veniki vedeli zakaj. To je dalo povod članom in le hladnokrvnosti krepkih pesti se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj nepričakovanega. Kljub temu^so nekateri segli po zgrevanem predsedniku, katerega je kmalu zmanjkalo pri predsedniški mizi. Ženice so ga klofutaje in pehaje iztirale iz dvorane, zahtevajoč, naj takoj prinese račune. France jo je hitrih korakov in s težkim bremenom trdih pesti od-kuril proti Dvorjani. Med tem č?som pa so vrli kmetje, ki so bili zapeljani k pristopu klerikalnih društev, katere je po deželi snovala »Gospodarska zveza*, obsipavali z ostrimi besedamiLPe!car kateremu so se tresle hlače. Stal je bled kakor zid in čakal, kdaj ga bodo zgrabile kmetske pr-sti in ga posadile v hladni sneg. Da se ni to zgodilo, zahvaliti se ima edino le g. Erženu, ki je miril in pregovarjal ljudi. Predsednik je med tem časom poslal po malem fantiču dvoje knjig: štrazzo in imenik članov, a zahtevanih računov ni bilo zraven. Čakalo se je, da se vrne predsednik, toda obuškanega predsednika ni bilo. Zborovanje se je tedaj pretrgalo. Kako vzorno je gospodaril predsednik, prepričali so se kmetje iz tega, ker se ni upal prinesti računov k občnemu zbora. Tudi nihče ne ve, koliko je dolga. Vsakoletni računski zaključki do letošnjega leta so napravljeni in v njih je povsod izkazan dobiček. Kako je ravno v letošnjem letu nastalo nad 4500 K dolga, je vsem neumevno. Člani so pripovedovali tudi Pelcu, da je Podjed plačal tekom enega leta ves svoj dolg nadT 3000 kron in potem je paC mogoče, če je porabil denar za skupljeni sir in da mora na ta način biti dolg pri ralekarnici. Kmetje so se razšli. Pele pa je raztrgal že na pol spisan zapisnik o tem občnem zboru glede razdružitve društva in jo odkuril. Pripominjamo, da je dalo drž. pravništvo uzornega »mlekarja* Podjeda zapreti. DOPISI. Z Vipavskega. — Škandal, ki se je vrSil 16. novembra 1.1. na običajno praznovanje sv. Martina v Brjah, gotovo nima para. Človeku, ki je bil navzoč, se še do sedanjega dne zdi le kakor neka predpodoba, ki bi se dala primerjati rokovnjaškim, to je istim, ko svet še ni poznal postav. Praznovanje sv. Martina je v Brjah, — menda odkar rodi trta — nekak slaven dan. Isti dan je povabilo tamkajšnje bralno društvo dornberške tamburaše, ki so svirali razne komade v zabavo in kratek čas navzočih. V majhni sobici sti bili dve mizi; krog ene so sedeli tamburaši s svojimi godali, krog druge pa se je zbrala odlična družba znancev in prijateljev. Bekel sem — odlična družba. — Dal To mora vsak pritrditi; kajti bilo je 7 (sedem) oseb, ki so dovršile maturo na učiteljišču ali gimnaziji. Poleg teh je bilo še nekaj mirnih in treznih obrazov. Omenjena družba se je mislila zabavati in razveseljevati na pošten način. Na ponudbo krčmarjevo in želodcev glas je naročila družba nekaj za pod zob. Med čakanjem večerje se je razvil najprisrčnejši prijateljski razgo- , ki ni dal nikakega povoda k izzivanju xii slabemu počenjanju. Kmalu na to pride krčmar v sobo ter naznani gostom, da zahtevajo spodaj prišli trije orožniki, naj se nemudoma odstranimo I Mislili smo, da se krčmar Pečenko šali, ker se nan. je zdelo neverjetno, da bi zahtevali orožniki kaj takega, ko vendar je bil mir v gostilni. Ali glej! Ni trajalo dolgo, prerije se med goste podžupan Kodrič z orožniki, zahtevaje, naj se odstranimo, in to krog 9. ure. Ker na tako neumnostno zahtevo se ni hotel nihče odstraniti (naša družba je čakala večerje), zapove poveljnik orožnikov, da šiloma iztirajo goste iz sobe. Orožniki snamejo puške in bili so pripravljeni z bajoneti. Zakaj?? V našem društvu sedeče gospe in gospodične so rekle na to: »Za božjo voljo pojdimo! Saj vidite,'da oni imajo orožje, lahko postrelijo vse po nedolžn m*. Preplašene so na te besede izbežale v spodnjo kuhinjo. Nas je sram, da se z omikanimi ljudmi, ki niso ničesa prizadeli, tako postopa in preganja, kakor kake puntarje in uskoke. Večina gostov je bila prisiljena odstraniti se; le zadnjih 6 ni hotelo ustreči neopravičenemu navalu ter mirno čakalo na večerjo in potem so odšli iz sobe. A glej! Zopet zapreke. Ko so ti hoteli h krčmarju po svoje reči, jih niso pustili orožniki in najeti poljski čuvaji, ki so stali pred vratmi kuhinje. Le s silo je bilo možno priti po dolgem moled vanju do svojih stvarij, koje so imeli gostje v kuhinji shranjene — in na to bile so še ovadbe podane — ali kako — morda pridem še pozneje s tem na dan, da bo kaj za pust. Sedaj pa sodi, ti človek, kaj vse se zna zgoditi z mirnimi ljudmi. To je res škandal; a še hujši je ta, da se je podala ovadba proti mirnim ljudem, ki se bodo morali zagovarjati. Strmi svet in sodi! Kdor je pa dal temu povod — pfuj l Kojsko, dne 2/12. 02. (Uzor klerikalnega podžupana.) Dne 29. novembra se je vršila svatba, na kateri je bil tudi naš slavni uzor-podžupan vulgo Krive na Njivicah. Novoporočenec je najel domačo godbo iz Kojskega, da bode ista svirala dan svatbe v krčmi zgorej omenjenega podžupana. Novoporočenec je popolnoma in pravilno vso stvar uredil, vprašal je namreč tega podžupana, ako mu dovoli plesno zabavo v njegovih prostorih, na kar mu je ta privolil. Po obedu, ki se je vršil na domu novoporo-čenci7 blizu dotične krčme, so se povrnili svatje na plesno zabavo, ali kako so osupnjeni ostali, ko najdejo krčmo zaprto, in so slišali znotraj divjati tega uzornega moža, ki ni dovolil vstopa svatom, in sicer radi godbe, ker ista baje ni klerikalna. Dokler ni popolnoma vse izbruhal na te presnete liberavce, ni dovolil vstopa. Ko so ga nekateri bolj zmerni prigovarjali, naj odneha in se umiri, in naj ne kali veselja svatom, se je nekoliko umiril in se spustil v divji ples, da ga je bilo veselje videti! Cez nekoliko časa prideta dva mladeniča, ki stanujeta v Kojskem, v družbi še nekih drugih oseb v dotično krčmo, na kar tega uzornega moža zopet prime neka alko-hclična zmotnjava, da pozdravi prišlece prav po »krščansko", namreč, to so tisti, ki širijo krivo vero, taki ljudje ne smejo prestopiti mojega praga, ven ž njima! Dotična dva mladeniča mu rečeta: Vam kot gosp. pod-župmu ne pristuje na tak surov način žuliti goste, in sicer tako javno med tolikim ljudstvom; ako imate Vi eno prepričanje in mi drugo, mislimo, da se moremo vseeno prijateljski razgovarjati, sicer midva nisva prišla tukaj razgrajat in ne kalit miru ali veselja nobenemu, mi smo tukaj gostje in nič drugega. Zdaj šele se je pokazala vsa olika tega krščanskega moža. Začel je z vsemi lepimi izreki, namreč, p.... Dio, p,». ostia, p.„. Ma-dona, tukaj je krščanska krčma, pri meni se ne bode širila kriva vera, ven z brezverci, jaz sem kerikavc in ostanem, sem podžupan in bodem, itd. Dotična dva sta hotela se prav mirno ž njim v razgovor podati in sicer prose ga, da naj pusti strankarstvo na strani. Ali ž njim ni bilo mogoče stvarno razgovarjati se, ampak divjal je še huje naprej ter ponavljal prej navedene lepe izreke in zatrjeval, da tukaj je krščanska krčma. Hotel je namreč dotični 2 osebi ven vreči; ko sta pa dotična mladeniča videla, s kakšnim neotesancem imata opraviti, sta zapustila krčmo mirnim potom. Ko je on razsajal sladkoginjen in misleč, da deluje za sveto stvar, je vprašal eden izmed njegovih olikancev enega izmed onih 2 mladencev: Kakšne vere pa ste Vi, je nagovorjeni, ne vede, ali bi se H smejal ali kaj, po kratkem premisleku, odgovoril: Jud sem! Castitamo stranki, da ima tako lepo napredujoče ljudstvo, Vam pa, napredni Snežatci, prav toplo priporočamo obiskovanje dotične krščanske krčme. Je še dosti gradiva o teh ljudeh, ali za danes naj zadostuje, Ako bo pa potreba, prihodnjič več. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — V Feidhofu pri Gradcu je umrl g. Ivan Marušič, c. in kr. pom. višji komisar v p. Truplo so prepeljali na pokopališče v Št. Andrežu pri Gorici. Odlikovanja. — O priliki zgradbe nove justične palače v Gorici je Nj. Vel. cesar podelil predsedniku tukajšnje c. kr. okrožne sodnije dvornemu svetniku gospodu vitezu Karlu Defacis,-u komturni križec, gospodoma deželnosodnemu svetniku Josipu Mi-lovčiču in višjemu inženirju v ministerstvu za notranje zadeve Josipu Wojtehov-s k e m u pa viteški križec reda Franca Jožefa. (lastnim občanom rihemberško-brejske občine je bil izvoljen v starašinstveni seji 30. nov. letos rihemberški gosp. nadučitelj Ambrož Poniž. Koncert pevskega in glasbenega društva". — Velika dvorana v hotelu Central je bila v nedeljo prvič odprta — slovanski pesmi. Dve leti zapored smo mogli ondi prirediti plesne zabave, ali naša pesem se ni mogla ondi razlegati. V nedeljo pa se je vršil tam prvi koncert »Pevskega in glasbenega društva*, ki je važen javen dokaz o napredku goriških Slovencev v kulturnem in družabnem napredku. Obširna dvorana s postransko dvoranico je bila polna, le zadn'ih sadežev je ostalo »Ali kaj Je storil seradzki prior?« >Oh gospodi Bog daj, da mislim napačno, ako trdim, da je z Viklefovim krivoverskim naukom okužen. Toda ako vi greste v Seradz, kakor mi je bil povedal sluga, pa se mu rajše ne pokažem, samo da mu ne dam prilike, grditi moje svetinje.« »To pomeni brez dolgih ovinkov, da te je on imel za lopova in sleparja?« >Ko bi bilo samo to, gospod, odpustil bi mu iz ljubezni do bližnjega, kakor sem to pogostoma storil; toda on se je rogal celo mojim svetinjam in radi tega se zelo bojim, da je izgubljen brez vsake pomoči.* »Ali kakšne svetinje imaš ?« »Take, da se ne spodobi govoriti o njih s pokrito glavo, toda sedaj, ker imam ob enem moč deliti odpustke, dam vam, gospod, dovoljenje, da govoreč o njih smete obdržati kapuco na glavi, kajti veter zopet piha. česa neki nimam? Imam kopito onega osla, na katerem je sveta Devica jezdila v Egipt in katero so našli ne daleč od piramid. Aragonski kralj mi je nudil za njo petdeset cekinov iz čistega zlata. Imam pero iz perutnice arhangela Gabrijela, katero je izgubil ob času Oznanjenja; imam dvo glavi prepelic, ki so bile poslane Izraelcem v puščavo; imam olje, v katerem so pogani hoteli skuhati svetega Janeza ... imam zagozdo od lestve, o kateri se je sanjalo očetu Jakobu, in solze Marije Egiptovske, kakor tudi nekoliko rje s ključev sv. Petra. Da, nisem niti zmožen vse našteti, ker sem ves premrl, ker mi tvoj služabnik ni hotel dati vina, pa tudi ne radi tega, ker bi ne bil gotov niti do večera.« »To so odlične svetinje, samo ako so pristne,« reče Zbišek. »Ako so pristne? Vzemi, gospod, kopje iz rok! svojega služabnika in nastavi je, kajti tu blizu je zlodej, ki ti vdihava take misli. Drži ga od sebe, gospod, vsaj tako daleč, kakor je dolgo kopje. Ako nočeš, da te zadene kaka nesreča, kupi od mene odpustek za ta greh, ker drugače ti utegne čez tri tedne umreti oseba, katero imaš »ajrajše na svetu.« Zbišek se prestraši te grožnje, kajti na misel mu pride Danuša, ter mu odvrne : »Jaz nisem rekel, da ne verjamem, marveč to je storil prior dominikancev v Seradzu.« »Gospod, oglejte si sami vosek na mojih pečatih; kar pa se priorja tiče, vele sam Bog, ali je še živ ali ne, ker božja kazen je v Saših nagla. < Vendar, ko so dospeli v Seradz, se je pokazalo, da je bil prior še živ. Zbišek se je takoj napotil k njemu, da mu da- denar za dve sveti maši, jedno za Matijea, drugo pa v ta namen, da doseže srečno one tri pavove šapelje, radi katerih je šel na tuje. Prior je bil, kakor mnogi v tem času, tujec v Poljski; bil je celjski rojak in živel je že štirideset let v Seradzu; naučil pa se je bil dobro govoriti poljski ter je bil velik sovražnik Križarjev, radi tega je dejal, ko je poizvedel za Zbiškovo nakano: »Nje doseže še večja kazen božja, toda tebe ne odvračam od tega, kar nameravaš, zlasti ne zategadel, ker si prisegel, in pa ker za to, kar so oni doprinesli tu v Seradzu, jih nikdar ne more dovolj pritisniti poljska roka.« »Kaj so doprinesli?* vpraša Zbišek, ki bi bil kaj rad poizvedel vse križarske krivice. Na to dvigne stari prior roke ter jame glasno moliti za večni pokoj preminulih duš, a potem, vsedši se na stol, je sedel nekaj časa z zaprtimi očmi, kakor bi hotel zbrati stare spomine, končno pa je jel pripovedovati : »Pripeljal jih je semkaj Vincencij iz Samotura. Jaz sem imel takrat dvajset let, ter sem bil ravnokar prišel iz Celja, od koder me je bil pripeljal moj stric, kustos Petzold. Križarji so bili po noči napadli mesto in ga takoj zažgali. Videli smo z obzidja, kako so obglavljali na trgu moške, ženske in otroke s svojimi meči in kako so metali drobne otroke v ogenj. Med ubitimi sem videl tudi duhovnika, kajti oni v svoji zlobi niso prizanesli nikomur. Prior Miklavž, rojen v Elblangu, je poznal komtura Hermana, glavnega poveljnika križarske vojske. On je stopil s starejšimi brati pred tega ljutega viteza in pokleknivši predenj, ga je jel rotiti v nemškem jeziku, da naj se usmili krščanske krvi. Herman pa mu je rekel: »Jaz te ne razumem« ter ob enem zapovedal, naj še na dalje more ljudi. Takrat so pomorili naše redovnike in ž njimi vred tudi mojega strica Petzolda, priorja Miklavža pa so privezali h konjskemu repu. V jutro zarana pa ni bilo nobenega živega človeka v mestu razven Križarjev in razven mene, ki sem se bil srečno skril pred njimi. Bog jih je radi tega že kaznoval pod Plovcetn, toda oni mislijo neprestano na ugonobljenje tega krščanskega kraljestva ter ne nehajo misliti na to, dokler jih roka božja ne stare do dobrega.« • »Pod Plovcem so takrat,« odvrne Zbišek, poginili skoro vsi moški mojega rodu, toda ne žalujem za njimi, ker je Bog dal kralju Laketku tako veliko zmago, v kateri je padlo dvajset tisoč Nemcev.« »Ti učakaš še večjo vojno in še večjo zmago,* reče prior. »Amen!« odvrne Zbišek. (Dalje pride.) nekaj praznih. In kakošno občinstvo! Pogled j po tej množici je moral razveseliti vsako ro- I doljubno srce. Neki dostojanstvenik je dejal: j »Reči moram, da Gorice več ne poznam. Še I sanjalo se mi ni, daje mogoče zbrati v Go- I rici tako odlično družbo t" Seveda moramo I tu opomniti, da so se odlikovali kavči s svojo I odsotnostjo (do malenkostnih izjem, katere I same sebe ne prištevajo kavčem, marveč jih I po sili vlačijo tjekaj),, no zopet se je doka- I zalo, da njihova odsotnost nič ne kvari, ne T manjša ugleda in veljave, katera si pridobiva I slovenski živelj v Gorici. I Koncerta so se udeležili tudi visokor. I g. Andrej baron Winkler, namestn. svetnik grof A11 e m s in šest zastopnikov častniškega- J zbora, med njimi tudi romunski artilerijski j častnik, ki je v Gorici. IzLjubljane gosp. Terezina dr. Jenkova, iz Trsta g.čna Milka Mankočeva. — Bilo je tudi nekaj odličnjakov z dežele, no pričakovali smo več. I Vojaški orkester je vodil sam kapelnik gosp. Benczur s spretnostjo, ki ga vedno j odlikuje. Nenavadno obsežni potpouri naj- I lepših slovanskih pesmij je zelč ugajal. Ob I zvokih »Napreja" in »Hej Slovani* je J občinstvo živahno ploskalo, ob koncu pa je viharno pohvalilo kapelnika in godbo. I Petje je vodil učitelj in zborovodja g. j Josip Michl. Mešani zbor, ki je štel 16 ženskih in 40 možkih glasov, je pel obsežni in dovolj težkih skladbi Fčrsterjevo »Ljubica* in Sattnerjevo »Naša pesem*; možki zbor je pel Križkovskega »Utop- I 1 jenka" (krasna skladba po narodnih mo- I tivih) in Viiharjevo »Klevetnikom Hr-J vatske*; mešani veliki zbor s spremljeva-njem orkestra »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij* je bil zaključna točka. »Pevsko in glasbeno društvo" ne stoji | na tesnem diletantskem stališču, kakoršnega j smo morali uvaževati do tega zbora celč v J Gorici in je bilo torej treba upoštevati več dobro voljo, požrtvovalnost pevcev in pevo-vodje nego vrednost izvršitve, ter navadno iskati izrazov pohvale, da ni bil nikdo užaljen. — Zato moremo in moramo reči o tem nastopu prosto polno resnico: da petje ni stalo na oni višini umetnosti, kakoršne smo želeli vsi, tudi pevci. Res je, da je zbudil impozantni nastop pevskega zbora s svojim J petjem kaj viharno zahvalo občinstva, toda kritiško uho je govorilo, da ni bilo tiste popolnosti, ki bi bila priborila društvu in pevcem resnično zaslužen lovorov venec. Posamični pevci so zagrešili napake, katere je bilo le preveč opaziti, in sreča, da je večina tako trdna, da se ni dala speljati na kriva pota v — pogubo. Tudi ni bilo tistega harmo-niškega zlitja vseh glasov v prijetno skladnost, kakoršne smo vajeni že od prejšnjih nastopov. — No, in v obče treba reči, da se je jasno kazala negotovost, s kakoršno so izvajali pevci sicer kaj težavne skladbe, in taka negotovost prinaša le malodušnost v srca pevcev, ne pa one sam os vesti, ki daje glasu po potrebi polni razvoj v vseh nijansah, skratka, ko se poje iz duše in sega v dušo poshšalčevo. — Da pa te samosvesti, te gotovosti ni bilo, niso krivi pevci ne zborovodja, saj je zbran tu izboren pevski ma-terijal, kakoršnega ni najti daleč okoli, pač pa — nezadostna priprava; vaj je bilo pre- ' malo; za največji zbor je bila le ena sama i skupna poskušnja!! Moralo se je pohiteti zaradi dvorane, ker sicer bi je ne bilo mogoče dobiti in koncert bi sploh odpadel. — To dejstvo opravičuje pevce, društvo in zborovodjo, kajti čudežev ni oni ne znajo delati, ali mi smo morali konstatovati, da koncert ni stal na dovoljni višini umetniške popolnosti, katera edino more proslaviti slovensko ime v našem mestu. Ni dvoma, da to dejstvo ne oplaši nikogar, marveč da s pridnostjo in vltrajnostjo pridobimo še ono malo, kar je ta večer še ne- I dostajalo do polnega umetniškega vspeha. Tudi treba še dodati, da je bilo slučajno vec pevcev prehlajenih; jeden dober pevec je moral pri zadnji točki kar izostati. Nič čudnega v tem času, ali ta slučaj je zopet le povečal negotovost v nastopu celotnega zbora. G.čna Klementina Hrovatinova je pela ob spremljanju glasovirja (g. Jos. Michl) dva zares krasna samospeva: »Laska kI>ei* (Ljubezen kali) in »Laska kvete" (Ljubezen cvete). G.čna Hrovatinova ima obsežen, poln, zvonk sopran, kateremu se na mah pozna dobra šola. In pela je ljubki skladbi g. Michl a s toliko dovršenostjo in svežo Iehkoto, da je očarala, elektrizovala vse občinstvo; položila je v mrtve note tisti i »nekaj", česar ne zna ni vsak navdušen pe-, vec. .Te dve točki sta bili na vrhuncu one umetniške dosegljivosti, ki je danes v močeh pojočih vrst naroda našega. Viharno ploskanje je odlikovalo vrlo g.čno pevko, da se je mo- | rala i v drugič prikazati na odru. Zahvala je veljala i skladatelju g. Michiu, ki je zložil I tudi tekst, poln resnične poezije. Treba pripomniti, da je vodil gosp. [Tarc1ftft*«»dnjWočk*-^>etje.in oskggjer sam Iz neko lahkoto in točnostjo, da je vsem im- ponoval. Takega zborovodje v Gorici pa res še nismo imeli. Po koncertu je vladalo v vseh prostorih živahno, vrvenje do IV, popolnoči, ko je I godba odšla. I To je bil zopet krasen večer goriških I Slovencev! Nasproti strogi kritiki naši treba I pa reči, da je i ta nastop naših pevcev pre-I kosil vse podobne poskuse neslovenskih zbo-I rov. To so priznali i navzoči Neslovenci. —-I In to bodi najbolja pohvala vsem pevcem in I pevovodji, društvu pa vspodbudilo, naj na-I daljuje po zapričeti poti, da dosežemo ono I umetniško višino, ki edina daje nekaljeni I užitek poslušalcem, goriškim Slovencem pa I pribori pravi ugled tudi med drugonarodnimi I sosedi. Pevsko In glasbeno društvo v Go-I rici vabi vse pevce in pevkinje na redne te-I denske vaje, in sicer za gospe in gospodične vsaki torek in petek od 5.-6. ure popoldne, I za gospode pa vsaki torek in petek od 8.—9. I ure zvečer. Vaje se vrše za Silvestrov večer, I ki bode, kakor lansko leto, v prostorih »zla-1 tega jelena". Prosijo se vsi, da točno prihajajo k vajam. »Ruskij kruž6k\ — V nedeljo popo-ludne se je zbralo v dvorani hdtela »pri Treh kronah" lepo Število dam in gospodov ¦ na občni zbor »Ruskega kružka". Rešil se je dnevni red, kakor je bil naznanjen. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravila zborovalce gospa dr. T r e o v a, gospa dr. Jenkova je razložila v lepih in iskrenih besedah pomen »kružka« ter navdušila navzoče za učenje ruskega jezika. Njen govor I je bil sprejet s splošnim navdušenjem. Hvala vrli domoljubkinji! Določila se je dalje članarina, dogovorilo se je glede podučevalne I moči, sprejela in potrdila so se pravila in j končno se je izvolil odbor, ki se je takoj že j tudi konstituiral. Predsednica je gospa Mici dr. Treova, namestnik g. Srečko Kovač ič, tajnica gospa S e i d 1 o v a, blagajnik g. Ivan I Meljavec, knjižničarka g.čna L. Korši-čeva; dalje sta še v odboru g.čna Poniže va in g. Podgornik. V »kružok" se je oglasilo doslej okoli 40 udov. — Poleg I ljubljanskega »kružka", kateri je zastopala gospa dr. Jenkova, je bila navzoča tudi zastopnica tržaškega »kružka", g.čna Milka Mankočeva. »Kružok" vzbuja obče zani-I manje, zato pričakujemo še obilnega p ris to-I panja. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi pri I jednem izmed gg. odbornikov ali odbornic. I — Vse drugo, kar treba, objavi pravočasno i odbor, do katerega se je tudi obračati glede I informacij. I Volitve t zavavovalnleo proti ne- I zgodani se zopet bližajo. Koncem decembra volijo svoje zastopnike 3., 4., m 5., katego-I rija. Da Slovani, ki imajo v obveznih obrtnih . podjetjih večino, ne podležejo zopet tako sra-I motno kakor pri zadnjih volitvah, se je os-I noval v Trstu poseben volilni odbor kakor I odsek pol. družba vEdinost". Temu odboru, I ali pa naravnost predsedniku istega g. prof. I Matkn Mandlču, deželnemu poslancu v Trstu, j naj se dopošiljajo vsi nasveti, vsa tozadevna I vprašanja kakor tudi glasovnice. Navedeni I odbor daje drage volje vsa potrebna pojas-I nila ter naznani pravočasno kandidate za j posamezne skupine. I Vsakdor, ki je opravičen voliti, naj si I šteje v svojo sveto dolžnost, da stori vse j možno, da bode zavarovalnica v slovanskih J deželah, zavarovalnica za Slovane —• tudi I po svojem odboru slovanska. G. kr. spakoranje slovenskih imen. J — Povedali smo že, da v »Allgemeines Ort-I schaften-Verzeichniss", kateri je izdala c. kr. I statistična centralna komisija, se dosledno j pečijo slovenska imena, dočira so la-I ška vsa nedotaknjena. — In povedali smo, J da za Gorico, Trst, Kočevje, Krmin, Oglej, 3 Tržič itd., ki so vendar široko znana in v I rabi, ni slovenskega imena poleg la-I škega ali nemškega, dočim je vsaka slovanska I vasica pogerraanjena, ako je le mogoče izmi-I sliti si za njo nemško ime ali vsaj spake-- dranko. Poglejmo, kako je deloval uradni stroj j celo na Kranjskem: I V kočevskem okraju — str. 138-139 so . navedeni s slovenskimi imeni le kraji občin: j Banja Loka, Trava, Osilnica, Draga, Fara— v 7«seh drugih pa vseskozi nemški, namreč občino: AItlag 7 krajev, Ebenthal 4 kraji, Kočevje 2, Graflinden 4, Hinterberg 6, Kot-schen 3, Linfeld 2, Malgern 7, Mitterdorf 8 (tu le 2 slov. Ložine nove in Gorenja vas,) I Mčsel 12 in le Zdihovo tudi slev^JKoroMzI 5, Nesselthal 21 krajev, Rieg 3, Schwarzen- | toch 2, Seele 6, Tiefenbach 3 in Prežul je slov., Unterdeutschau 2, Unterlag 3 in 2 slov. V rado vi ji š k em okraju imate samo J nemški: Weissenfels, Aichhelten, Hinterschloss, Nesselthal.... V novomeškem: Tschermoschifz s 27 čisto nemškimi imeni, med njimi sta ostala le Gaber in Ribnik, katerim je birokrat prizanesel. — Dalje občina Langenthon s 7 nem. imeni in le pri Zinken je še Frata. — V novomeškem še: Pčllandl z 3 nem. in pri Hornwald — Rog. V Črnomelj skem okraju: občina I Stockendorf z 8 kraji. Da se kaj takega zgodi celo na Kranjskem, | je pač škandali No niso pozabili pa nobene nemškutarske skovanke, ki je le mogoča. — Nekaj zgledov: Ossiunitz-Osilnica, Soderschitz-Sodražica, Tschatesch-Čatež, Terschische-Tr-žišče, Johannisthal-Dvor, Osslitz-Oslica, Sel- | zach-Selce, Sminz-Zminec, Zarc-Sorica, H6f-lein-Preddvor, Predassel - Predoslje, Maut-schitsch-Mavčiče, Straschische-Stražišče, Kai-der-Kovor, Bresovvitz-Brezovica, Jeschza-Ježice, Piautzbuchel-Pijava Gorica, Sehelimle-Želimlje, Schleinitz - Slivnica, Tschernutsch - Črnuče, Waitsch-Vič, Arschische-Režišče, Hčttitsch-Hotiče, Mariathal-Dole, Grosspeze-Peče Velike, Mulau-Muljava, Pčsendorf-Hudo, Schalna-Zalina, Dolech-Dole, Sairach-Žiri, Mčschnach-Mošnje, Reifen - Ribno, Vigaun - Begunje, Wrussnitz-Brusnice, Haidovitz-Ajdovica, Dč-bernik-Dobrniče, Neudegg-Mtrna, Drittai-Dr-tija, Jauschen-lhan, Kerschstetten-Čošnjice, Douschko-Dolško, Kraxon-Krašnja, Morautsch-Moravče, Neul-Nevlje, Uranschitz-Rašica, Wolfsbach-Volčji Potok, Boschiakou-Božjakovo, Kerschdorf-Crešnjevec, Kalbersberg-Telčji Vrh, j Winkel-Kot, Thal-Dol, itd. I Poleg takih spak je povsod na prvem j mestu bedasta transkripcija, n. pr,: Bukuje, Koschana, Slavvina, Jablanitz, Janeschewo Berdo, Tschelje, Famle, Hrenovitz, Lasche, i Gotsche, Losche, Luschari, Widem, Jurjowitz, j Suschje, Butschka, Dobruine, Leskoutz, The-menitz, Woiska, Zirknitz, Lanzovo, Unterkoses, Obertuchein, Woditz. — Katoliško dolarsko društvo je imelo v ponedeljek v Attemsovi gostilni občni zbor. Dr. Andrej Pavlica je slavil svojega umrlega brata dr. Jožefa, kateremu so zaklicali slavo na predlog škofovega kaplana Ličana, Ličan je slavil krščanski Dunaj in Luegerja in tiste Ogre, ki so se poklonili sv. Očetu. Sklenili so, da zaterejo socijalno demokracijo, da si nabavijo društveno zastavo ter jo blagoslovijo slovesno, dalje hočejo ustanoviti zavod za sirote slov. delavcev, govorili so nekaj o načelih in slogi, znižali so uplačilo v podporno blagajno itd. Na občnem zboru je bilo opaziti tudi več ljudij, ki niso zadovoljni s početjem tega društva. Soc. demokratu Milosti niso pustili govoriti. Zabavljali so nekaj soc. demokratom in liberalcem, zgodil pa se je čudež, da so pustili »Sočo* pri miru. Omeniti moramo še, da je neka ženska dvigala pesti proti blagajniku društva ter ga obsipala od daleč z nelepimi imeni. Zakaj, pa ne vemo. O nekaterih rečeh še spregovorimo. Jezuitje na Vogerskem. — Kakor čujerao, prodaja grof Coronini vogersko graj-ščino, ker je kupil kanalsko, to grajščino na Vogerskem pa bi radi kupili — jezuitje. Tako j namreč se govori. Nakup ima preskrbeti vo-gerski župnik Berlot, ker jezuitje sami si ne I upajo na dan kot kupci. V Biljah so se že tako skoro vsedli, sedaj bi se pa radi nastanili v i lepi Vipavski dolini. Ali, kakor čujemo zopet, je upati, da se ta nakana jezuitov ne posreči ter ne dobijo omenjene grajščine. Ponarejeni bankovci po deset kron. — Okrajno glavarstvo je izdalo okrožnico, v kateri pravi: Pretekli mesec so se izdajali ponarejeni bankovci po deset kron, katere je lahko zamenjati s pristnimi. So iz izdaje 1. 1900 ter se razločujejo od pristnih v glavnem po temnejši violetnovišnjevi barvi. Polja, na katerih se nahaja dvoglavi orel in na drugi strani ogerska krona, so v pristnih punkti-rana, v ponarejenih pa prevlečena s finimi povprečnicami. Isto velja o svetlejših delih I telesa 4 angeljev. Črtanje na robu je na falzifikatih mnogo svetlejše, številka 10 v zgo-renjih 2 kotih okvirja in besede: Zehn Kronen — Tiz koronat v velikih črkah v sredi bankovca, so v falzifikatih jednako temne kakor cel bankovec, v. pristnih pa mnogo temnejše nego drugi deli bankovca. Na nemški strani se ima napis pod angeljem levo glasiti: Die Nachahmung der Banknoten ,WI8D'ge-setzlich gestraft. Na ponarejenih pa stoji ,W I N D« itd. J Priporočamo torej previdnost, da se kdo ne opehari z ponarejenimi bankovci. CIril-Metodov koledar 1903. — G. Slatnar, tiskar v Kamniku, je izdal tudi za prihodnje leto 1903. lep stenski koledar v I lični opravi, s sliko svetih apostolov. Pripo- I ročamo. V citranju poučuje posamezno ali v oddelkih, ako se oglasi več udeležencev, G. O m u 1 e t z v ulici Bertolini št. 12 II. nadstropje. Poučuje na svojem domu ali na domu udeleženca po zmernih cenah. Pravo ljudsko domačo sredstvo, katero se nahaja že nad 50 let v rabi pri vsaki družini je pražko domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega zala-gatelja v Pragi. Uporablja se uspešno to mazilo pri ranah ter zabranjuje neravna vnetja, tako da s svojim bol blažujofiim ter hladilnim učinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste popolnoma ozdravi. Pražko domačo ma» loži se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 3 Svilena bluza gld. 2-3B in višje — 4 metre — kakor tudi »Honnebergova svila", črna, bela in barvana od 60 kr. do gld. 14*65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin, G. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. (3) Posebni slučaji dokazujejo, da deluje najbolj olajševalno Zoltanovo mazilo proti trganju in revmatičnim boleznim in to celo tam, kjer niso mogle najimenitnejše I toplice skozi leta in leta pomagati. Stek. 2 K. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Zaloga: I Dunaj, lekarna Lugeck 3. Zlat prstan v škatljici skupno z dragimi kamni se je zgubil pred par dnevi od Gosposke ulice do Raštelja. Kdor ga je našel, naj se oglasi v našem upravništvu, kjer dobi I postavno nagrado. I Korospondont ia nemški in Soški jezik bi se rad preselil v Gorico z Dunaja. Piše ročno tudi s stroji, — Kdor bi ga po-treboval, naj naslovi ponudbo na upravništvo »Soče". Listnica. — Radi pomanjkanje prostora smo morali odložiti obilo gradiva za I prihodnjič. _________ Razgled po svetu. Hliidočchi so označili po svojem iz-vrševalnem odboru elaborat nemških poslancev glede rešitve jezikovnega vprašanja nesprejemljivim. Naročeno je državnozborski komisiji, naj izda memorandum. Tožba Wolfa proti drž. posl. Schalku in Wustu, uredniku »Nat. Z.*, je skončala ugodno za Wolfa. Dokazi za podtikanja Wolfu, da je prodajal dokumente od stranke njemu zaupane, da je rabil v svoje namene denar »Ostd. Rundsch.", da je hotel prodati svoj list ruskim interesom, da se je prodajal kar-telu cukrarjev itd., so bila tako pomanjkljiva, da so porotniki potrdili obtožbo proti Schalku • in Wustu ter sta bila obsojena Schalk na 800 K ali 16 dnij zapora, Wust na 1000 K ali 20 dnij zapora. Eno pa ostane: svoje umazano perilo so prali Vsenemci v javnosti. »Ilirija" t Pragi. - Pri III. (izrednem) občnem zboru dne 1. t. m. in pri I. odb. seji dne 2. t. m. »Slovenskega društva Ilirija" v Pragi, se je sestavil sledeči odbor: Predsednik: Egon Stare, iur. cand., tajnik: Ciril Jekovec, stud. ing., blagajnik: Pavel Pestolnik, stud. phil., knjižničar: Janko Pretnar, stud. iur., odbor namestnik: Viljem Kukec, stud. ing. Društvo »Ilirija" priredi š kolinskim sokolom »Fuguerjem* v Kolinu, ki je pokazal že spomladi posebno napram nam Slovencem svojo veliko gostoljubnost, dne 10. prosinca 1903. I. maškerado. Zabavni odsek je pozval doslej okrog 1300 adres ter ukrenil vse potrebno, da se raaskerada obnese v vsakem obziru kar najsijajnejše. Dekoracije napravi društveni član, akad. slikar g. Žmitek. Med kolinskim občinstvom vlada največje zanimanje za to prireditev. Eventuelne reklamacije vzprejema »Ilirija" v Pragi in »Sokol Fugner" v kolinu. Ženitbena ponudba. Sedemindvajsetletni mladenič, lepe, pri-kupljive in čvrste zunanjosti, po poklicu gostilničar, posestnik in trgovec z vinom, se želi seznaniti z 24—30-letno gospodično iz poštene slovenske družine s 3—4000 premoženja. Prednost imsjo le izvežbane v pridnem in skrbnem gospodinjstvu. Radi pomanjkanja gospodinje v družini bi se vršila lahko poroka v najkrajšem času. Le resne ponudbe je pošiljati s sliko vred, ki se vrne, na naslov: »Zakonska sreda" na upravništvo »Soče* v Gorici. — Vsaka diskretnost zagotovljena. :' 'Naznanilo. Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroinano gostilno „Pri belem zajcu" iz Nunska ulle« v Tržaiko ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagotavlja, da bode skrbel kakor doslej za vsestransko dobro postrežbo. Toči pristna domača črna in bela vina; ima izborno kuhinjo z gorkinu in mrzlimi jedili, da lahko postr.-ie o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo ureiene sone 2a prenočišča plujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado mTražklado blaga ter prostore m voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. m Svojim rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani A. Tnrel. privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. ft-------- -------- je splošno, že 80 let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pn rednemu vporabljanju ojaeoje pre- bavne organe in dr/.i v pravem toka. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek gld. 9 28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej poslani znesek gld. 1-58 se pošlje */, Skatlja ali gld. 168 •/, škatlja. ali gld. 2-30 •/, škatlja, ali gld. 148 "L škatlja, poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. Vsi deli zaboja priznano zaščitno znamko. Glavna zaleta: Lekarna B. FRAGHER-ja, c kr. ivirnega^alagatelja „pri črnem orla« v Pragi, Mala strana 203, na vo§!u Spornerove ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, GHubieh, Pontoni in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po poŠti,-Zaloga v vneli lekarnah Avutro-Ogorske. -%« I Ik Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amici" v ulici Via Oaserma se je preselila v Nunsko ulico (Via Monaehe) v prostore, kjer je bila dosedaj starodavna gostilna pn: = 93eloi zajcu" = ' (,,A1 lepr-e bianco") Postrežba in jedila izvrstna; toči domača črna rn bela vina, vse po zmernih cenah. Z gostilno so združena tudi prenočišča zafgostein hlevi za živino. Za obilno udeležbo se priporoča udani - __ Ivan Krpan, gostilničar. Anton Potatzky v Corici. Na sredi KnStelja 7. TRGOVINA NA OR0BN0 IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojača in čevljarje, Svotinjice. — Rožni venci. ~- Masno knjižice. iišna obuvala za ysb letne Saše. Posebnost.: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za križarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 52 35-8